On r Write Us Today Advertising are reasonable____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ IS OTATHJI oraumio. no. S tem hranili pri opominih. — Akoii nisto naročnik, poiljito «n dolar a dvomesečno podrainjo. rBLBPHONB; CHeUea 3—1242 SIM, IMS at tfca P«al Offtaa U Not l«i R I. Ad «f «f Man* M 1871. No. I 92. — Stev. 1 92. ADDRESS: 216 W. 18th ST, NEW YORK NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 18, 1939— PETEK, 18. AVGUSTA, 1939 Volume XL VIL — Letnik XLVII. NEMŠKA VOJSKA PRIPRAVLJENA OB POLJSKI MEJI HITLER HOČE IZSILITI SVOJE ZAHTEVE PROTI POLJSKI Kmetje eo morali do srede avgusta pospraviti svoje pridelke. — Na poljsko mejo prihaja vedno vec vojaštva. — Govori se da bo vstavljen železniški promet skozi Pomorže. BERLIN, Nemčija, I 7. avgusta. — Nemčija je dovršila vse vojaške priprave, kot bi šlo za resnično vojno. Od VisokeTatre, pa do Baltika je razvrščena voi-ska, ki je priipravlejna prisiliti Poljsko, da vstreže Hitlerjevi zahtevi in vrne Gdansk Nemčiji ter privoli v zvezo Vzhodne Prusije z Veliko Nemčijo .skoži Pomorže. Na Moravskem Nemci naglo utrjujejo mejo proti Poljski. • §£j Nekaj časa je bilo zatrjevano, da bo nemška armada do alredi avgusta popolnoma pripravljena. Kmetom je bilo naročeno, da do tega časa pospravijo s polja svoje pridelke. Častnikom je bilo sporočeno, ako so bili na dopustu, da se vrnejo k svojim polkom do I 5. avgusta. Razširjene so bile tudi govorice, da bo kmalu po I 5. avgustu vstavljen ves železniški promet skozi Pomorže v Vzhodno Prusijo. Bolničarke Rdečega križa, ki so v avgustu imele počitnice, so morale v svojih uradih pustiti svoje naslove. , . I Vojaški tovorni avtomobili in vojaške kuhinje ropotajo skozi nemška mesta in odhajajo proti poljski meji. Mladi uradniki in delavci po tovarnah so prejeli pozivnice, da se zglasijo v vojašnicah prihodnji teden. SCHNEIDEMUEHL, Nemčija, 1 7. avgusta. — Med Schneidemuehlom in Schlochauom je v teku veliko premikanje vojaštva, ne da bi ga vojaško poveljstvo skušalo prikriti. Po cestah ob 1 50 dolgi meji je dovoljeno vsakemu turistu, da si po volji ogleda prevažanje vojakov in orožja. Ob cestah na milje raztegujejo brzojavne in telefonske žice po starih drogih in po drevju. Za prevoz vporaibljajo stalne vojaške avtomobile in tudi privatne, ki jih je vojaško poveljstvo zaseglo. Po vseh cestah an potih, ki vodijo na Poljsko, so razpostavljene nemške straže s puškami na svojih ramah. Nobena cesta pa ni zaprta za promet. Pokrajina je večinoma ravna, deloma tudi valovita in sem pa tam posejana z gozdovi. Na mnogih krajih je mogoče videti, kako kmet dela na polju poleg vojaka. Poleg delavcev na polju kopljejo vojaki strelske jarke. Na mnogih krajih so že raztegnjene mreže iz bodeče žice. Ob cestah je naloženega mnogo lesa za skrivališča; poljske kuhinje stoje vsepovsod, dobro zastražene. V vsaki vasi je polno vojakov, ki so nastanjeni po hišah in v šotorih po vrtovih in dvoriščih. GLEIW1TZ, Nemčija. 17. avgusta. — Zadnjih pet dni je prišlo v Gleiwitz ob poljski jugozap. meji mnogo nemškega vojaštva. V mestu je navadno en infanterijski in en artilerijski polk. Skozi mesto, ki šteje 110,000 prebivalcev, ropotajo topovi, motorna kolesa in avtomobili, polni vojakov. Častniki niso pokriti z lepimi kapami, ki jih je videti v Berlinu, temveč s poljskimi kapami. Včeraj popoldne je poljska straža zaprla cesto pri Plekarju. Poljske oblasti pravijo, da je bila ce-zaprta, ker je bil pred nekaj dnevi ustreljen # - —~—■—'—- ——————. A.F.L . je izgubila miljon članov v prid C.I.O. V FINANČNEM POGLEDU JE AFL NA DOBREM STALIŠČU Predsednik Roosevelt poslal brzojavko na konvencijo Ameriške delavske federacije države New Yorka. — Jos. Ryan, predsednik International Longshoremen's Union, ostro nastopil proti delavski tajnici, Miss Frances Perkins. PREDSEDNIK NE BO VNOVIČ KANDIDIRAL V newyorskem hotelu Commodore se vrši 7G letna kan-vencija državne Delavske federacije. Predsednik Roosevelt je pozval delegate, naj se po-•služijo vseh poti, vodečili (k miru in napredku v zadevi ame-riškega organiziranega delav- Rooseveltov ultimatum napotil Rayburna, da zavzel za Garner-ja. — Naprednega kandidata bo težko dobiti. Senator Walsh iz države btva. —i Če bodo delavski -vodi- je bil zopet iavoljen z jo je dolctčil zadnji kongres. Prepis te resolucije so poslali predsedniku Rooseveltu, podpredsedniku Garnerju, pred -' Massachusetts je rekel te dn\ sedliiku poslanke zbornice in'da se mora demokratska stran-jJredsedniku senatnega financ- ka prej ali slej sprijazniti z im-nega odbora. Predsednik ŠTRAJK DOSTI NE ŠKODUJE MESTU N.Y. V mestu New York je bilo poslanega samo sedem odstotkov manj mleka kot običajno. — Sirarne so precej prizadete. teiTji ohranili mir, se ne bo mo-Jgla razvijati reakcija, ki bi bila 1 ameriškemu delavstvu v neizmerno škodo. William Green, predsednik Ameriške delavce federacije je 'priznal, da je en milijon članov Federacije prestopilo k CIO. — Navzlic temu, je rekel, — bo pa imela Federacija meseca oktobra najmanj štiri milijone dobrostojeeih članov, ki redno plačujejo dvoje mesečne prispevke. Poleg drugih govornikov je nastopil tudi senator Robert F. Wagner, demokrat iz New Yorka. Dejal je med drugim, da sedaj ni čas izražati bojazen, pač je pa treba združiti vse liberalne sile in jih povesti v zmagovit 'boj. Delavska federacija države New York je na svoji za/ključni seji ostro nastopila proti National Labor Relati o n s Boardu. Federacija pravi, da delavnnje tega odbora ni bilo pravično in nasprotno načelom kolektivnega pogajanja. Joseph F. Ryan, predsednik International Longsroremen*s Aissociaition, je napadal delavsko tajnico Miss Frances Perkins in Edwina 8. Smitha, čla na NLRB. Ryan je rekel, da sta Perkinsova in Smith dva sramotna madeža v drugače čistem Rooseveltovem rekordu v delavskih zadavali iu dodal: — 44 Žal mi je, da gre Mine. Perkins za tem, da uniči našo organizacijo." * Ryan je imenoval Bridgesov ' proces v San Fraueiscu norča-jvost, pri kateri je "bilo .poza bl'jeno, da je Bridges avstralski državljan in nima v Ameriki ničesar iskati. Smitha ni ' obsojal zato, ker je podpiral CIO, temveč za.to, ker je podpiral (komunistično skupino ■ CIO. I Federacija je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da bo postava tako izpremenjena, da bo manjšinska delavska skupina imela pravico, da voli svoje lastne zastopnike. I Sprejeta je bila tudi resolucija, ki obsoja vsako preganjanje Židov in razniih drugih plemen. | Slednjič je bila tudi sprejeta resolucija proti sedanji pia^ čilni lestvici pri WPA, kakor svojim odborom. ,^lijo, da p red sediu k ne bo George Meanv (vtretje kandidiral. Senator se celim je zavzel za "zastopnika zdrahe, toda liberalne politike.'" — (Takega človeka bo pa težko PREDSEDNIKOVE POCITNICE naili- . ____Prejšnji teden je poslal pred HALIFAX, N. S., 17. avg._'tednik RoosmeH demokratom Križarka Tuscaloosa, s katero' "eka-kse;u ultimatum, ko je iz-se ivozi predsednik Roosevelt,'javil, da ue bo leta 1940 pou-je sinoči odplula proti Sidney, Piral »nobenega konservativne-N. S. Predsednik v Halifaxu ni oziroma nazadnjaškega kau- stopil na suho, pač je pa sprejel na (krovu več obiskovalcev. S SREBROM PREVLEČENE KANE WASHINGTON, D. C., IG. avg. — Ce bi bile kane, v katerih prodajajo pivo in sadne soke, s» srebrom prevlečene, bi bila pijača dosti boljša in v kani 'bi se ne mogel razviti noben bacil. Marsikdo si misli, da data. Ta njegova izjava je bi la odločilna iza kongres nika Rayburna, demokrata iz Te.v-a»a, ko je rekel, da bo podpiral nominacijo podpredsednika Garnerja. Kot znano, je Ray burn demokratski voditelj Včeraj je bil že tretji dan stavke, iki jo je sklicala Daiiy Farmers Union ter se je razširila po 30 okrajih. Newyorski zdravstveni komisar John L. Rice je izjavil: — Stavka je brezpomembna. New York je prikrajšan za 300,000 kvartov mleka, kar je nekako sedem odstotkov. Dosti bolj so pa prizadete tovarne kjer izdelujejo iz mleka sir, maslo in druge mlečne iz delke. Ravnatelj Sheffield Producers Cooperative Association, ki preskrbuje Sheffield Farms, označujejo štrajk kot brezuspešen in protipostaven. llenry H. Rathburn, podpredsednik Dairymen's League Cooperative Association, k i preskrbuje z mlekom Bordeno- v poslanski zbornici. V splošnem je pa treba Roo- vo družbo, je dejal: — Far-se*veltov ultimatum tudi tako me rji, ki nam niso pripeljali tolmačiti, da se bo predsednik mletka, so se ustrašili nasilja umaknil, ker popolnoma odgo- CIO. Za štrajkom tiči dobro varja njegovim željam. Kdo zasnovan načrt za uničenje zve-naj bi bil ta mož, nima zaeu- znega in državnega tržnega bi bilo to predrago, kar pa nil krat nihče niti pojma, ("'e ga programa. res. Plast srebra bi bila samo i ne bo mogoče najti, ni izkl'juc- Dosed a j se ni v zvezi s štraj- dve milijoninki inča debela. NI BIL UPRAVIČEN DO PODPORE no, da bo Roosuvelet nastopil kot kandidat. vtretjti kom zmvršilo še nobeno nasilje. BAYONNE, N. J-, 16. avg. — Pod obdolžbo, da je po kri-tvfei (^prejemal državno podporo, je fceljnika nemške vojske. Čestitke mu je prinesla tudi deputacija 19. infanterijfc&egu polka, ki je naslednik Hitlerjevega IG. polka iz svetovne vojne. V Adolf Hitlerjevi vojašnici v Monakovem je bilo prebrano naslednje dnevno vojaško povelje : 44Danes obhajamo čine nepoznanega vojaka, ki je bil štiri leta vojne zgled junaštva, požrtvovalnosti in lojalnosti, ki ga je usoda obvarovala smrti in nevarnosti, tako da more voditi svojo ljubljeno domovino iz najglobejšega obupa do nove moči in sile. 44Ponosni smo, da se je bojeval v našem polku in vemo, da je naša dolžnost slediti njegovemu zgledu. Zato ta spominski dan ponov imo svojo prisego, da mu zvesto sledimo in da damo vse za bodočnost Velike Nemčije." ZUPAN SPOZNAN KRIVIM , .. . ^ . ki ~ vsledt ne ^ ta naom odvrmh 'katastrofo'.; , . .J Fifeh je dospel sem v Ribben-j ____ tropovem privatnem letalu iz Salziburga, kjer se je z nemškim vnanjim ministrom y torek dalj časa posvetoval. — Ž njim ni razpravljal samo o »pro- —■ Camgvejgo, sin vrhovnega Wemih židovskih beguncev, pač poveljnika "kitaj, vojske * mar-pa tudi o političnem položaju v I šala ('anka jšeka, je končal pr-Evropi v splošnem. |vo leto vojaške akademije in — Položaj v Evropi je do#ti je bil povišan v čin prapor-bolj resen kot je bil lani meseca I ščaika. Na akademiji bo ostal še septembra, — je rekel Fish, 'eno leto. Š V1CAZBIRAZIVEZ BERN, Švica, 17. avgusta. Švicarski zvezni svet je izdal novo odredbo, po kateri bo de-zdravniki z bomb^emV"l^le^eli «K°t«-ljena zadostna mno-je pogoltnilo iglo. Zdravniki žma živeža ^ voJne ali upajo, da se bo bombaž ovil o- ČANKAJŠEKOV SIN V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 17. aivg. i Camgvejgo, gospodarske blokade. Že iv marcu je vlada naročila vsem gospodinjam, da se naj založe z živežem za dva meseca. Kmetom bo dovoljeno obdržati poljskih pridelkov, kolikor WATER BURY, Coun., 17. avg. — Veleporota je spoznala krivim župana Franka llavesa in devetnajst občinskih uradnikov. Dokazano jim je bilo, da so skrajuo koruptno gospodarili ter da so nameravali slepariti to industrijalno mesto za več milijouciv dolarjev. Mestno -blagajno so osem dolgih let nesramno izkoriščali. KRČITI PLAČE UČITELJEM JE HEPOSTAVNO TRENTON, N. J.f IG. avg. — Najvišje sodišče drža v« New Jersey je danes proglasilo za proti postavno odredbe mestne občine v Camdenu, k: je skrčila leta 1937 in 1938 u-čiteljem »plače. Sodišče je s tem potrdilo razsodbo državne šol- jih rabijo za sebe, preostanek !skf °1bla3ti' 0bčina & leta 1937 pa morajo oitdati oblastim, ki fmxala I leta 1938 ipa za 5 odstotkov. Vsega skupaj je bilo prizade- bodo zalagale prebivalstvo živežem. Istotako je bilo naročeno ho-telom, bolnišnicam in restavre-cijam, da se preskrbe z živežem. tih 221 učiteljev. ADVERTISE IN "GLAS NARODA- "GLX0 HXBDDX*>«N«v Tolf Priday, August j 8, j 93<) i* .GLAS NARODA" VSA ANGLIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO j. tjip^i, of Utov« olfloui 46th Year «vmi dat azor P hxbax8 AND fiOUUAli adfsrtiseew «i Ijnwin ■a «sU Isto IB flMl t* mi MI Tatla Mat aa IssaHta ' •••••• ••••M •••••••••• s8. 'tfe ««M*I i » — •«•••• IliiC Sa tt*w Tork sa ealo lato .. fT 00 Za pol >ca ................$a .ro trn loowaaic m eaio lato .. I7.i» Za pol lato ................UM i ■i * r* MmM« |*OKAI kaj ' ■ "" ■> m,.B ■ —J' , - V ...J ■oda« uhaja vsaki l>am izvzema] nbdblf ik praznikov XiLAB H Al MM', n« WERT 11 ft Slllit, NEW TORB, N. I. m niš »a t—uo SLOVENE (YUGOSLAV) BAILT* uuriu Momj Order. Pri prejtaja bivattflftc knji Miof da httrmu mtjd* Angleški otroei se41onUtvil., ki so varna pred zračnim napadom. Talki varnostni prostori so bili zgrajeni po vseli londonskih parkih, po vrtovih in ulicah. GDANSK pred nekaj meseci je Lila Poljska slično ogrožena kakor svoj črna Avstrija in Češka, toda rešil jo je Gdansk. Prwvzaprav jo je rešila Anglija, ki se je zavzela za usodo tega mesta Tri mesece že traja napetost. Paiikrat je bil mir že m-niti, toda Hitler se 'je doslej se vedno iv zadnjem trenutku prc-mklil in ni hotel tvegati vojne. Aifitflija je bila trdna in odločna, zdaj je začela popu-ŠČmti. Fronti, ki je ščitila mir, preti prelom. Rmmu Mngieiki časopisi »o ise začeli oglašati, da se no izplača braniti Gdanaka. Pritrjevanje je ze slišati od raznih •tram. Pomisliti je pa treba, da Hitler ne bo zadovoljen, ako pograbi to mesto. Pravijo, da z jedjo narašča tek. Ta pregovor je v tem fchičaju povsem na me*ta. Hitlerju ni zadostovala samo Avstrija. Pograbil je Sudete, pograbil je feeko in Memel. In k j bo imel enkrat Gdanskrr malhi, kdo ve, po čem ga bo zaskomi- Ako Anglija odneha, bo to ta Hitlerja znamenje angle £ke-slabo**i. Anglija se leta 1914 ni hotela boriti za Belgijo. To je Nemce taico podžgalo, da 'je bila Anglija slednjič prisiljena boriti se za Belgijo. Edinole na ta način ji je bilo mogoč« rešili svoje lastno narodno življenje. ~ Da Angliji ne bo treba boriti se za Gdansk, mora vsemu svetu, posebno pa Nemčiji dokazati, da je pripravljena boriti «*» zanj. Predaja Gdanska namreč ne more rešiti miru, pač pu more edinole /povečati napetost Kakor ni mogla Oehoslovaška živeti, ko je izgubila Sudete, tako ne more živeti Poljska, če ji odvzamejo Gdansk Kmalu za njim bi Sla Koridor in Gdynija. Poljakctv je triintrideset milijonwv, in osemdeset odstotkov njihove t^jezemske ti gov in e mora imeti izhod na rtiorje. Brez Gdanaka bi bila Poljska odrezana od ostalega sveta. Da se to ae zgodi, se bo Poljska borila in borila se bo M di Evropa. KUHE MABMDLE LAŽNEMU DETEKTIVU. V neki ženski samostan v Koelaa je prišel možak, ki je da mora po naročila tajne državne policije izvršiti preiskavo o gospodarstvu v samostana. 8 svojim sigurnim nastopom in žigosanim izkazi-lona am je ueptto, da je prednico ukani 1. Zahteval je, naj mu predložijo vee računske knjige in dokaaila. Ko je knji-jpe (področno pregledal, je zahteval, naj mu prinesejo blagajno. Mož je bil tako predr- seri, da se je razljutil zavoljo 50 mark, ki so baje manjkale v blagajni. Dala jih je neki* sestra iz svojega žepa. Ves znesek v višini 575 mark je potem dal v ovitek, tega je zapečatil in vael s seboj, češ, da pride popoldne aopet in da bo tedaj povedal, kakšen je izid preiskave. Šele naslednji dan so začele nune sumiti, da os nasedle sleparju, in so ob vest i-le policijo, ki moža sedaj išče. Pozor rojaki] KADAR nameravate potovati v atari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; ae zaupno obrnite na nas, in postreže* ni boste točno in požteno. Dolgoletna skuftn ja Vam to jamči in pojasnila na SLOVEW1C PUBLISHING CO. tPOTNfiKI ODDELEK "GLASA NARODA":: _• Imt IWt| I. Ti Iz Jugoslavije Vojvoda in Vojvodinja "Samouprava" o med-od Kenta v Niču. | narodnem položaju. 9. avgusta sta ua potu v (ii-j Uvodni članek 44Samoupra-čijo šla skozi Niš Vojvoda in ve" iz Beograda, pravi dne Vojvodinja od Kenta. avgusta, da je mednarodni po- ložaj Jugoslavije zadovoljiv zato, ker se je Jugoslavija s pametno zunanjo politiko znala držati proč o«i spora, ki sedaj razdvaja evropske vele.-ile. Znani književnik Dušan Gjokič umrl. 9. avgusta je umrl v Beogradu Dušan Ujokič, rojen 12. februarja l&Cft v Jagodiiii, advokat in književnik, eden izmed najboljših prevajalcev francoske književnosti v Jugoslaviji. Prevedel je veliko število slavnih romanov Guvja de Maupas-santa, Viktorja Hugoa, Alfonza Daudeta, Prosper Merimee-ja, Mathurina de Reguiera in drugih, a poleg tega naravnost fantastično število odličnih francoskih dramatičnih iger. Se leta 1900. je bila prirejena v Narodnem gledališču v Bel-gradu svečanost ob priliki Vprizorifcve starega gleda lišk<-ga komada, ki ga je ]>revedel Gjokič. NliliillMlIlIliM pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ 2.30 ....................Din. 1.0 f 4.50 ....................Din. 2C0 * «-C0 ....................Din. 300 $10.25 .................Din. 500 $20.— ....................Din. 1000 $3»-— ....................Din. 2000 V Italijo: f .......... Dir 100 f 12.— ....................Lir 200 f 2».— ....................Lib MX) $ 57.— ....................Lir 1000 $112.00 ....................Lir 2000 — ....................Lir 8000 Kentski vojvodski par pride v Dalmacijo. Že nekaj dni je zasidrana v splitskem pristanišču luksuzna jahta Jugoslovanskega Uovda "Tiha" na kateri bo tudi* letos križarji po jugoslovanski o-hali kentski vojvodski par. "Tiha" je od^plula v smeri proti Duhrovuiku visokima gostoma nasproti. Vojvodski par bo nekaj dni križani ob grški olmli, nato obišče jugoslov. o-balo in ibo slednjič ostal nekaj dni v okolici Dubrovnika v vili g. Banca. Za sprejem visokih gc*1ov je v Dubrovniku že vse pripravljeno. PREDAVANJA NE BO RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 2« WEST IHia STREET NEW VOKfai 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVIJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OOROMNE RAZSTAVE Peter i • • CENA ZBIRALE 50c (Pafitnio* plsteas) Vao*o lahko pošljete » zLHiiik«' po 2 oziroma po 3 it-m*. Na Long I>landu je šest bamiitov pri belem dnevu odneslo sedemdeset tisočakov. Policista, ki je opremljal bančnega sla, iso razorožili. Nastane kočljivo vprašanj« • Ali je imej policist pravico izročiti revolver, ko so bila nanj namer jene <*Ki treh strojnih pusk, ali je pa bila njegova dolžnost stre. jat i na roparje in v neenakem boju podleči? Peusy 1 van?ki rojak, ki si je ogleual svetovno razstavo, je rekel: V jugoslovanskem yavili- liti in skakati po vodi. Ko je jonu bi morali imeti kaj* uase-Ljutbica stala na robu kopali-Iga, domačega. Ko človek rain-^•a, jo je Mihaljo nenadno pah-'pla pet ali šest ur po razgalili v vodo. Ljubica pa se iz;višču, bi se mu prileglo .topiti vode ni ve« prikazala Kopalcidomačo gostilno, ki naj bi ' d ^rr .^ čakali nekaj easa da bo pri- Wla del jugoslovanskega pLvi- Ker je bil Rev. K. Za- Pjavala na površje, toda ko je Jijona. Sedel liL k £u krajsek nenadoma pokliJ JO ^ Kw> tei" P*^1 ko pesem sladke can v Cleveland O od- ^ "" ftV*U>J* u.toJ besede mlade toea'jke v sloveii-can v Cleveland, od-(n,la m njenega trupla se niso ski naroju na licu Letos spomladi je ljudska Skozi okno ustreljen. Na državnem posestvu Mr- ski narotini noši; — No, kaj bo dobrega i Pol litercJka čvička, bizeljca, ivipavea, nietličana, ljutomerčana, jeruzalemca? — Imamo tudi domače klobase s konjičevo na Goricah v Bosni hrenom^■ Mogoee želite malo sil- bega mesa ali domačo salamo f se je 20-letni dne\-ničar Milo-i"^® Ko 1 ne poleg vina steklenico slati- van Džerič spravljal spat. si je odvezoval levi Čevelj, je nenadoma počil skozi okno strel', ki j*e zadel Džeriča naravnost v sree. Bil je takoj mrtev. .Orožniki so takoj začeli preiskovati, verni ar se ne da ugotovili, kdo je streljal. Aretiranih je bilo več oseb, ki so! pa vse dokazale svoj alibi. j | Na neki razstavi v Curihu je Polkovnik Slobodan Sto- ZI,aiil *iakar B°ecklin razstavil janovič ubit v letalu '-lV°J° *Jlk° "lgId ki J J janovic uDit v letalu. ,Je že JAi^ieciiiji dan o v naglici tekli proti avtobusu Med njiuii je lil tudi mlad, morda tridesetletni «mo&ki. ki je podpiral start ga, nekoliko šepajoeega gospoda. Martina je mirno zrla na to began je, ie zdavnaj je sedela v avtobusu, k knjigo na kolenih. Kieesar zanimivega ni bilo več. Sele, ko ae je vzpenjala ce^ta za mestom navzgor, ae je pokazalo morje, kakor neizmeren ko* ntehko vzvalovane svi-je, 'Im>1 j nuxlre nkl nf^a in j* postajala v daljavi svetlejša, dokler «e končno ni izgubila v kn»šček m»mog(N*rekrasne-ga sna. Ob takih trenutkih je bilo Martini wiluiar žal, da je sama, da nima nikogar, * komer bi mogla vse to občudovati. Vselej in vselej je sama. Kakšno življenje je to? Ob dopustu potuješ >ama. s nana hodiš t-k«rzi krasna UkPvta in muzeje, delaš, živiš sama — 1« v slašr-ičarnn na kIu^Io-led. Rtari guspod. ki se je obiral na >ina in sel prav tako na trg se .ie mimogrede ocrl za lei>im dekletom in rekel: **Gilbert, poglej, kakšno dekle!" 44Zelo Topa, resnifino," je pTi-kima! Girtiert in z naglo kretnjo vrjrel nazaj lase, ki po mu bili parili ret. čelo. Ko je Martina stopala po starem lepem "tq(r>niš<'u k cerkvi, stari italijanski umetnini, je c*di^ala *a seboj na»He korake. Tn ko se je zaroraj našlo nila na ograjo, se je nekda zaustavil za njo. Okrenila se je in takoi spoznala mladega mo-škej«-a iz avtobusa. Brez nasmeha in brez pozdrava .»ta se TOVARIŠA spogledala in se oba znova zagledala na morsko gladino, ki je 'bila hijaeintove barve. V daljavi — in čisto osamljena kakor Martina — je plavala ladja * rdečimi dimniki. Ostali potniki so ostali spodaj v slaščicami pri sladoledu in oranžadi. Martina se je nenadoma okrenila in rekla trdo, ker je s tem merila v svoje >rce. * Prosim, ali veste, če je še v Mentoni hiša. v kateri je živela Katarina Man-sfieldska in kjer je, težko bolna, napisala del svojega slavnega romana "Journal." "O, ne, ne" je zajeoljal Gilbert. "Xe vem. nimam pojma o tem. Nikoli ni-sem čital ničesar od Katarine Mansfleldske. Besno je pogledal, kakor razdražena mlada mačka in se prav' tako okrenil ter stekel po stopnišču. Martina se je olajšano zasmejala. Naslednjega dne ^ta se oba sešla na kolodvoru v Niči. Zde-'o ¥e je, da čakata na brzovlak. ki pelje v Prriz. "Ste našli hišo, v kateri je ustvarjala Katarina Man-field-ska!" jo je ogovoril z lahkotnim nasmehom Gilbert.. Odklonila je. "V Pariz?" je vprašala. "Kakor vi," je odvrnil. dovolite, lahko potujeva skupaj in mi boste kaj povedali o Mansfieldovi." "fSidim se," je rekla Martina z rahlo ironijo — "ne spominjam se, da bi bila skupil j štikdirala." "No, pa si mislite, da sem eden izmed vaših znancev, ki vas l>o obiskal v vašem vagonu.** se je zasmejal Gilbert; lasje, ki so mu padali preko čela. so nekoliko zastirali njegov jami, iskreni in prijetni pojrl^d. Vlak se je iprljetno poziba-val. na desni so se porajali in izprinjaii vrtovi s citronami in košare polne nageljnov, vrtovi kakor v legendah. Na levi ^e bilo nnorje, vitke pinije in rdeče zlate skale so se kopale VA2NO ZA NAROČNIKE Pufe« UMMlov* J* rm * vidno do kdaj imate plačano »a ročni bo. Prva 9i« vtika itomu^u iaf. druga dan In tretja i« leto. Da nam prihranile nepotrebnega dela la stroikor, Vas proaimo, da akufiste naročnino pravučaaao poravnati. PoUJite naročnino naravnost nam ali Jo p« plačajte mili—i aaatopaike t Valem kraja ali pa katerema izmed east upnikov, ko jib Imena no t Ukana s debelimi črkami, ker to upravi. č**nt obiskati tuta se Točila. Gilbert, inženjer v očetovem prtdjetju, gotovo ni veliko čital. 44 Poučevala vas bom." se je smejala Martina 4 posod i ja vam bom knjige in hodila z vami na razstave." "Zelo kmalu in čisto gotovo,se je sntejal tudi Gilbert, da so se mu svetili beli zobje. Toda že naslednjega dne se je izakazalo. da Gilberta zadržuje zdaj njegovo delo. zdaj številna rodbina ali znanci — kakor vedno je bila Martina tudi zdaj sama. čeprav bi rada dala ves svoj prosti čas Gilbert u. Tu in tam sta se se-šla v kavarniei, pri mizici za dva — njun odnos je (»stal tak, kakršen je bil — dobro prijateljstvo, nič več, nič manj. Le tu pa tam je Gilbert omenil, da Martina zelo ugaja njegovemu očetu. To jo je tolažilo. Gilbert je bil ljnbeeniv in zabaven, brez galantnosti, moški današnje dobe in če Martina ni bila razpoložena, Fe je odstranil s sestanka in šel tja, kjer je vladalo veselje in brez-sknbnost. Nekejra dne je rekel: "Glejte. Martina, 14. junija je v iBaule velika slavnost ali bi ne hoteli iti tja z n»enoj. Odvla bi v soboto zvečer in v ponedeljek zjutraj bi se vrnila.*' "I>va dni?" je rekla Martina. Prebiti z vami dva dni?** Pogledala ga je. Zdel se je kakor vselej; iskren in miren. Martini se je prce malce stis-nilp. "va «dni pred 14 junijem je Gilbert telefoniral: "Torej velja? Mi ne odrečete — za gotovo?*' "Da, velja,** je rekla in odložila slušalko. Najraje bi zajokala, toda, ali se zaradi prijateljstva joka? Bila je prepričana, da se mu bo telefo-nično izgovorila. Čemu pa je potlej neprestano čakala? Česa je čakaJa? iZadnjo noč ni zatisnila očesa. Z(jutraj se je zalotila, da z vso naglico meče potrebne reči v kovoeg. Vsaka njena kretnja je kričala: Da da, da! do-čim je srce silno in .tesnobno bilo: Ne! Ko se je opoldne vrnUa z mi-je kaikor v vročici pogledala na kovčeg in legla na otomano. Zdaj je prišel krenutek, kb Gilbert zapušča hišo svojih staršev, to lepo hi-eo sredi vrta, starega in dobrega, kakor je preteklost te hiše in se v spremstvu očeta ali ene izmed svojib. ljubkih tse^ter vazi na kolodvor. In aidaj niti hip ni izpustila oči z zapestne ure. Vlak je pri vozil m Austerttteko postajo in MARS NE ODGOVARJA. Plied (gar dnevi, ko je bil Mars najbližje zemlji, r>e je več ameriških znanstvenikov pod vodstvom ravnatelja dr. < Fisherja abralo v Havdenovem planetarju na Long I^landu, da bi s nosebnimi radijskimi žar- Gilbertov mladi obraz grleda iz okna. da bi njegove iskre oči ugotovile, da Martine ni — Martina je držala v roki uro in njen pogled je b'azno sledil minutam in sekundam, ki r?o malone bile v njenem srcu. Vlak je odpeljal. (Gilbert je skomignil z rameni in sedel v kot voza. "Neumno dekle, pokvarila je izlet.'* tako nekako pravi — slaba tovarišica — da, tako nekako. Tn Martina je zajokala. 1 ki skušali priti v zvezo z Marsom ali vsaj dobiti od njega kak odmev. Poti kotom .*?() stopinj so naravnali proti Marsu val 20 ke, s katerim naj bi po računih premagali ozračje zem-jije. Po sent in pol minutah bi moral priti inazaj na zemljo refleks tega valu pa ga ni bilo. Po Združenih nržavah je liilo pripravljenih 40 sprejemnikov za kratke valove s frekvenco GO do 300.000 ke. to-la niso ujeli niti sledu o kakem refleksu. Mars se ni odzval, ni pokazal da ga je zadel radijski žarek z zemlje. STRELA SPROŽILA ALARM. V Bordeauxu je ponoči divjala silna nevihta. Sredi bliskov in gromov pa se je nenadoma oglasila po mestu sirena kot ob napadu sovražnega letalstva.. Prebivalstvo, ki je bilo zaradi treskanja že itak zelo prikrajšano ^v spam ju, je preplašeno pianPo pokonci, na poveljstvo "oružništvu, policije, uredništva listov so deževala telefonska vprašanja, kaj prav za »prav je. toda nUiče ni vedel) i;>ravega odgovora. Tisoči pa j >o stali |K) strehah in iskali po nebu, <-d kod bo prišel t i .»t i sovražnik, ki ga napovedujejo sirene Slednjič je le prišel pravi odgovor. Strela je udarila v. sirenske naprave neke tovarne, sirena je sama od sebe začela tuLiti. Za njo so tudi po vseh drugih obratih odprli .sirene in kmalu je bil po mestu tru<č in vik, kot ;la gre zares.! Zbegano mesto pa se je dolgo ni moglo pomiriti. ui|liiiiinniii,|j!iimiitiijliijiitiiiiiillj,|iiiiin!|, iii''"h»niiiii''"iumiii"'"nniinii''l«iitiiiiiii» ADVERTISE IN "GLAS NARODA" AKO NAMERAVATE OBI8KAH SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka IMHHTE JO BREZPLAČNO AKO NAROČITE Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj i "G las Naroda" 216 West IStfa Street New York, N. ¥. (Lahko pošljite vsoto t poStnlb znamkah po 2 oziroma po 3 cente) Romani - • • «. H«tr iMRiri>i,ii^HfRn 119 atraaL Ceaa-- vellkomestneca B»- Knjiga vsebuje " misli, kj so se rodile s Človeku v prvin letlb svatovne voja^". PESMI V PROZI, spiaai tfeaa. BaaisNIre. 112 strani. Ceaa------ Verna slika pestrega 1 Jen j a ln spominov nanj. P1NOVINSKI OTOK, spisal AnaUle France. M2 strani. Cena —................................... To Je satira na francoske pretekla tn sedanje rasmere. V tej knjigi Je slsvni francoski pisatelj najbolj drsen ln bresobslren ▼ svoji aabavljld. PLAT ZIDNA spisal Leonid Andrejev. 191 Cena .49 Poleg naslovne povesti slavnega roškega pisatelja vsebuje knjiga fie dve, namreč "Misel v megli" ln uBresdno". PARIŠKI ZLATAR___________99e POŽIGALEC------------------------M« POSLEDNJI MOHIKANEC --------------99f PATRIA (povest Is Inke POVESTI IN SLIKE. 79 stranL Cena _ Knjiga vsebuje tri. povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanja. Njegov dog je israslt, njercve mlaU so globoke ln mebke. Poeebno ienske so vnete sa njegove dela. . PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani la pro-naroda. Cena ............... KRALJEVIČ IN RERAČ________________ KRVNA OS VETA (povest is abrnftklh gora) — LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena. Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parl-Knjiga le svetovno snano deio. L1STKL (Ks. MefikoS 144 Stranj ............ MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) --------- MALI LORD, spisala Fraaees Hedgeeen Burnett. 193 strani. Cena--------------- Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega Čudaka. Deček Je plod amerlSke vzgoje, ki ne pozna rallk meparnik ledenega morja je našel razvaline naše ladje; na neki deaki celo aktovko z nekaterimi listi, ki so neoporek-Ijivo dokazali, da pride ipri tem v poštev naša ladja. S tem so mislili, da je cela zadeva rešena. Ihidi mene jso smatrali sta mrtvega. Ker se m vedel, da ni noben moj tovariš imel so-lodnikov — nikdo n: imel svoje družine, tudi ne moj prijatelj Horvat — zato se mi ni zdelo potrebno poslati kakega poročila. Sicer sem pustil svoiega očeta in nekaj oddaljenih sorodnikov ki me pa niso posebno hudo (pogrevali. Samo svojemu očetu temi hotel jjporočiti svojo srečno rešitev. Ravnatelja sanatoria sem prosil, da mu sporoči, da živimi in da se ma zdravje vrača, toda — ravno to pismo j e prišlo nazaj s pripombo: naslovnik u mrl. In zopet me je vrglo daleč nazaj. Vedel sem, da j« poročilo o moji smrti mojega očeta strlo. Ni bil zadovoljen, da sem šel, toda v tesnem meščanskem življenju doma nisem mo gel zdnžati in .sem na vsak način hotel . ... spremljati svojega prijatelja Horvata. Moj oče je le težke-lz0i'ntl;av^no1ZTlim vbrizgavanjem ga srca privolil. V svoji veliki dobroti me je v obilni meri 30 stopmskega ethii-alkoho a. preiskrfoel z denarjem in je tudi za m ene naložil precejšnjetT*k°x ^ \ei\em ted™ lzle-vsoto n a neki banki v Buenos Airesu. Tako sem bil in sem K>° ®® hud^a tudi sedaj dobro preseljen K denarjem. Seveda eem,Dr/ Bruel namreč ni pnetas poizvedel aJco je moj oče v resnici umrl. In, žal, bila je I ^o«no rabljenega naema zdra-Ko sem v nezavesti ležal na postelji kitolovca, se je vlJenJa' P° katerem se pijancu Alkohol proti alkoholizmu Ko je Tail prefekt francoskega departmenta Seine nedavno v bolnici St. Germain en La-ye, je bil prijetno presenečen, videč v eni sobi tako dobro negovane bolnike. Njegovo pre-sečenje je bilo še večje, ko mu je se£ zdravnik: sporočil, da bilo takrat še zelo nevarno. Ko se je odpeljal v juliju leta 1909 njen mož iz Pariza v i Call a is, da bi se tam pripravil na polet, pripoveduje gospa Bleriotova, gotovo ni slutil, kako velika slava ga čaka. Niti najinih pet otrok ni kazalo nobenega strahu, ter so bili že vajeni pogosto očetove odsotnosti. Odpeljala sem se ž njim in oštala v Calaisu bolj kot (Dr. Bruel je dosegel cilj z \^rizgavanje«m .svojih alkolu>-ličnih injekcij ,ki ,se njih število in doze menjajo po stopnji Nihče ne more tajiti, da bi tako enostavno in tako hitro učinkujoče lečenje ne viplivalo blagodejno, če (bi se uvedlo gre za pijance* ki jih je bii že splošno. Vprašanje ;e pa, ka-1 prejšnjem napadel delirij. Ko so prišli ko bi reagirali na to pijanci, ^^ ^ ^ bH m0- mož pre. v bolni-co, so imeli nekaj dni če ,bi vedeli da jih zdravniška)^ h^do ranil na nogi. 22., 23. vse znake kroničnega alkobo- veda še lahko reši. Morda bi • 24 juli-a ^ ,bilo neugodno dizma tja do halucinacij v deli- se še 'bolj udajali pijančevanju.[vreme jn 25. julija se je riju. Kmalu so se pa počutili Dr. Bruel odgovarja na to, da bolje in konono so zapustili naloga zdravmika, ki vidi v al-bolnico zdravi, obenem pa koholizmu bolezen, kal^or je brez nevarnosti, da bi znova, Jvsaka druga, proti kateri je zapadli alkoholizmu. Prefekt | trefoa iskati Pravilna sred-je začudeno vprašal: 'Hvakšno ptva, ne smemo zamenjavati s poslanstvom abstinentnih društev kot Čisto moralnega in nič manj koristnega sredstva. Sairf najde 'baje zadovoljstvo v tem, da se mu je posrečilo s pomočjo alkohola izlečiti že nad tristo aikoholnikov. Njegova edina želja je 'baje, da bi se njegova metoda »še izpopolnila po čndežno sredstvo imate proti alkoholizmu, da ste dosegli tako velike uspehe?" Dr Bruel mu je odgovoril, da je našel sredstvo proti alkoholizmu, to je alkohol. Človek bi mislil, da gre za dovtip. Toda adra«vnik je takoj pojasnil prefektu, da se dajo ti presenetljivi uspehi doseči resnica. poslovil od življenja- Zato o svoji rešitvi nisem nikogar obvestil. Pa se mi tudi ne m udi, in je vedno čas, do kler ne vrnem. Vi, gospod kapitan, ste bili prvi, kateremu sem se dal spoznati, ko sem prišel na krov." 4 4In kot sem rekel, vas tudi ne bi 'bil spoznal, če me samii*" .. , . „ , ne bi bili spomnili. Koliko časa pa je že, ko ste z našim da se P^anec pogosto zateče k 1 samomoru. Posleduca tega je da je treba segati po naenkrat vzame možnost uživati alkoholne pijače. Po njegovem mnenju ta način sam navaja le ponovitvi deliričnih kriz in jifa celo poostruje, tako parni kom (potovali v Buenos Aires T" 44Vsega skupaj so tri leta, gospod kapitan" 44 V resnici ne dalj t" vpraša kapitan in poizvedujoče pogleda dr. Weyersberga. Razgovarjata se še nad dve uri. Dr. Weyersberg pove še mareikatero dogndovščino. Kapitanu tudi pove, da hoče potovati naravnost v svojo domovino. Pvedal mu je, da mu je njegov oče zapustil precejšnje premoženje in tudi mnogo gotovine. 4 4 Vem, da se v.-e to nalhaja v najboljšem vanstvu našega starega oskrbnika :.n ne"kega st arega prijatelja mojega očeta, ki je kot notar upravljal njegove posle. Oba ne vesta niče-far o tem, da sem na potu domov. Hočem ju presenetiti." Kapitan ga nekoliko čudno pogleda. . "Ali ni bilo nekoliko drzno, da se niste zglasili, da ste še vedno pri življenju? Meni se zdi. da je vaša dedščina mogoče v kaki nevarnosti, ker mislijo, da ste mrtvi." K lam s Weyerwbe^g se zgane; nenaden strah s e pokaže na njegovem cJbrazu. Mučno vstane v njegovi duši misel, da vbi mogel izgulbiti svoje premoženje "Na to seveda nisem mislil. Pomisliti morate, da sem se moral najprej pritipati v življenje do j?voje lastne osebe. Tn pri tem sem pozabil na vse drugo. Toda — -živim — in «=e bom tudi i zkazal za pravega dediča premoženja svojega očeta." . " ' 15 Kapitan ga noče vznemirjati, leer je komaj malo okreval. Drugače bi mogel odgovoriti: "Vaš oče vas je brezpogojno smatral za mrtvega in je mogoče drugega postavil za svojega dediča." Tod tega mu n» hotel reci, kajti želel je, da dr. Weyersberg na vožnji po morju po pol mn a okreva, potem pa bo že sam videl, kako je doma in se bo mogel potegniti za .svoje pravice. Tako govori o viaem, kar se je medtem dogodilo v njegovi domovini. Weyersberg kapitana pazno posluša, toda tudi ž njian je tako kot z ljudmi, ki imajo težke doživljaje za seboj — v primeri z njihovo usodo se jim adi vse drugo primeroma brez pomenu in postransko.. Ko Klaus Weyer4>erg odide od kapitana in je šel po kro vu, se ravno prične koncert. Bila je ravno čajanka in ob lepem vremenu je vsakdo na krovu in pri mizi. Na prostoru liied mizami so jfles&li. Klaus z velikimi očmi gleda plesa-joče pare. Vpraša se kot starec, kaj naj pomeni to neumno skakanje. Toda nrenkrat se ga poloti tželja, da tudi sam zapleše. Vse eno anu je, koga povabi na ples. Ko gleda okoli, opazi mlado Viekle, ki poželjivo opazuje ples. Ve, da je spremljevalka in družabnica neke stare dame. pri kateri sedi. Ni bila ne lepa, ne elegantna Toda v njenih oč«*h je izraz, ki more biti last samo notranje osamelim ljudem. In ravno to nagne Weyersberga, da gre proti mlademu dekletu, ee prikloni pred *taro gospo in jo prosi, ako njena spremljevalka sme plesati ž njim. Dekle se prestraši in neverjetno pogleda gospoda, ki je bil na parniku najbolj spoštovana oseba. Saj je bilo nemogoče, da je njo, ravno njo, povabil na ples! Zbegano pogleda svojo gospodinjo. Stara gospa pa se zdi zelo lepo, da se je odliični gospod pripognil pred njo in zato toifeje reče: "Samo pleš i te, Ella, nekaj časa vas lahko pogrešim; saj tufcaj ddbro sedim." Kot y sanjah vstane ntfado dekle in sledi, rdča v obraz, svojemu plesalcu tu\ plesišče. Oči vseh se obrnejo na neznani par. Dame gledajo zavistno mlado, malo pomembno družabnico in ne morejo razumeti, da ima pred njimi pred-nrtrt. Gospodje pa naenkrat z •velikimi očmi gledajo mlado damo, ki jo jedo aedaj komaj kdo opazil, kot bi hteli vprašati, kje bi bik> mogoče iskati fctfk žar, ki je dr. WeyeT****rg napotil, da *c je njej, ravno njej približal. Nikdo ne misli, da <5» k tacnu ni nspotilo utf drugega, kot to, kar je bral v njenih mp je »delo, da goyori o titeo potočenih solzah. (Nadaljevanje prihodnjih) pa, da je tret>a segati po vee ali manj barbarskih zaščitnih sredstvih, ki še poslabšajo pi-jančevo stanje. Dr. Bruel seveda priznava, da je odvzem možnosti uživati alkoholne pijače Jogičen, ker gre za lečenje bolezni potom uničenja njenega vzroka. Trdi pa, da ta nacim ne more privesti do cilja, razen da ravnamo i>astoi©niTra. VSE PARNIKE SL0VEN1C PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. ti« W. 18th SC New Ywk. N. V ^boljšalo, f'im je moj mož ugotovil, da je vreme za polet u-godno, se je takoj odločil za start. Poslovil is? je od mene olb 3. zjutraj na krovu toipe-dovke. ki jiaj bi ga spremljala, potem je pa odšel na obalo, da' bi končal priprave. Na krovu je bilo poleg mene več novinarjev in zastopnikov francoskega aerokhiba.. Ne morem' reči. da bi vožnja prijetna. Stala sem bli-j KUETANJK PARNIkOV SHIPPING NEWS MEHKO VEZANE KNJIGE Razp rodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga amo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. ODPLUTJA — Mi avgusta 19. avgusta: Chauiplain v Havre 22. avgusta: Euroija v Bremen Vulcanla ▼ Trat bila I 23. avgusta : Hamburg v Hamburg , .. . Queen Mary * Cherbourg zu kapi'tana m neprestano sem)^ aVgusta: drugih zdravilnicah tako, da bil^1ala z daljnogledom I*> ne de France t Havra njeni nsp^hi skupaj z derova-|nu in na nebo in vendar ^ J______A^zt^r ^n prav ne tajim, da sem vsa drli- *!au™tf_n a T CLerbour njem abetinentnih društev za vedno ustavili alkoholizem in zatrli to veliko socialno zlo, čigar posledice za človeštvo so vedno težje. POZOR NA PETE! POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene po-večje slo-stane $ 1.— leg mest tudi venske vasi) Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane Profesor Walter Mendelhall z bostonske univerze je z neštetimi (poskusi ugotovil, da izgubljajo ženske, ki" nosijo vi-Isoke pete, smiBel za ravnotežje. Po poksusih z 80 različnimi mladimi damami se je pokazalo, da ima telo ženske bosih nog najboljše ravnotežje in da se čut za ravnotežje izgublja postopoma z višino pet. Anteriski učenjak je ugoto-| vil tudi zanimivo dejstvo, da ženske visoke postave tudi izgubljajo smisel za ravnotežje. Njim slede težke in sloke ženske. Najtežje pa vzdržujejo ravnotežje majhne ženske.. Poskuse je delal prof. Mendelhall tako, da se je dekle sklonilo, potem pa hitro vzravnalo. Ko-iebanje telesa je zalbeležil s posebnim aparatom, pritrjenim na dekliškem telesu. Vsa dekleta so bila seveda tM*?a. Tista, ki je 'bila vajena nositi visoke pete, se je najbolj zagu-gala. Zanimivo je, da imajo dekleta z naočniki najmanj smisla za ravnotežje »bosa. največ pa z nizkimi petami, a srednji čut z visokimi petami. prav ne taji tela od strahu, sem vendarle gojila trdno vero, da se bo mojemu možu polet posrečil. Letalo je nam kmalu izginilo izpred oči in nobenih vesti o njem nfcmo imeli. Na/petost ie naraščala, čim bolj smo se bližali Doveru. Bilo je objB. zjut- Ctierbourg _!9. avgusta: Bremen v Bremen 30. avgusta: Normamlle v Havre Aqultania ▼ Cherbou« 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest 8 številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York GOSPA BLERIOTOVA O POLETU SVOJEGA MOŽA. V London je prispela te dni Vdova po slavnem francoskem letalcu gotepa Bleriotova. Priletela je z letalom že tretjič, toda prvič parna, kajti prej je obakrat letela skupaj s svojim možem, ki je nmrl leta 193G. Londonski "Daily Telegraph" je priobčil njeno pripovedovanje o slavnem poletu njenega moža iz vidika ženske, ki je s strahonl sledila moževim pripravam za ipolet. Letanje je ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKE-GA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš.... $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company 21 6 W. 1 8th Street New York V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — 1 KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko Jutro 216 WEST 18th STREET. NEW YORK tel preliv. Tjahko ?i mislite, kako vesela sem bila te vesti. Poltem je pa prišla slava in na-raj, ko 5ino končno zvedeli, da | vdušen s-prejem, ki ira niti o-je moj mož živ in zdrav prele-1 pisati ne morem.. 1. Andrej Hofer (Junaški vodja Tirol c«v Z. Belgrajski Biser (Viloj JeU*ue) 3. Beneška Vedeievalka 4. Boj in Zmaga (Josef Spni umu t 5. Božieni Darovi (Rudolf V rabi* 6 . Bureka Vojska I. Cvetke (H- Mm jar » 8. Cvetina Borograjska (H. Majur) 9. Dedek je pravil (Julij Slap**k > 10. Deviea Orleanska II. Dve sliki < K saver Me&ko) 12. Duhovni boj < I^ovrem- Skupoli) 13. Elizabeta, hči sibirskega jetnika 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (Cijuro Puuduric) (■ozdovnik. 1. zve2«k Gozdovnik, II. zvezek (H. Maja rt Hudo Brezdno (Fr. Erjavec} Humoreske, Ciroteske in Satire (Azov In Terri) 19. Korejska Brata, frtira iz misijo-nov v Koreji (Jifser Spnirnau) !0. Krvna Os vet a SI. Mesija (Dr. Jeglič, JI Mladim Srrem, povesti za mladino (K»avor Meškot SJ. Maron, krščanski deiek z Lib* nona S3. .Mrtvi Gosta* 2fi. Musolino 27. Na Indijskih Otokih 58. Ob 50-L*tniri dr. Janeza Ev. Kreka 29. Paniki Zlatar 30. Patria. Povest iz irske junaške dobe (H. Federer > 31. Paberki iz Roža (Ivan Albreht) 32. Popotniki, novele In črtite (Milan Pugelj) 33. Požigalee 34. Pravijiee (n. Majar) 35. Pravljice in pripovedke za mla- dino (S. Košutnik) 36. Povesti in Slike (Ksaver MeSko) 37. Ptice Selivke (Tabore) 38. Praski Judefc {Josip Vole) 39. Pred Nevihto 40. Praprečanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražar) 41. Prihajat, povest (Fr. pel« Ta) 42. Prst Božji, I. zvezek Pest Božji. II. zvezek (Anton Keller) 43. Preganjanje Indijanskih misijo- narjev (Josef Splllman) 44. Rdeea in beta vrtnica (Anton Huonder) 43. Revolucija na Portnga'skem 46. STsto s Šesto (H. Federer) 47.' Skozi ftirno Indijo 48. Spisi Krištofa Ani i da 49. Študent naj bo (S. Finžgar) 50. Strahote vojne 51. SuneSki Invalid (S. KoSutnlk) 52. Sveta Notburga 53. Tri Indijanske povest (Josef Splllman) 54. Večerna pisma (Marija Kmetova) 55. Vrtnar (Tagorel 56. Volk Spokornik in druge povesti za mladino (Kaaver Mesko) 57. Vojnimir ali Poganstvo in krst (Josip Ogrlnec 58. Zadnja Kmečka vojska (August Šenoa) 59. Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. Koftutnlk 60. Zbrani spisi za mladino (Engribert Gangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) 62. Zgodovinske anekdoto (Dr. Šara bon) 63. Zlatokopi (Jonef RpiUman) 64. Zmaj it Bosne, povest iz bosan- ske zgodovine (S. KoSutnlk) (Vezava nekaterih knjig je od leia-nja nekoliko Izkaiena.) Ako ima kaka knjiga vee zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOBI Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem števila, navedite pri naročila več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK