ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP:_ Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja 2. Šifra projekta: V4-0480 3. Naslov projekta:_ Vpeljava metod in postavitev strategij za obvladovanje izbruhov škodljivih organizmov v hmeljarstvu nastalih zaradi podnebnih sprememb. 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku:_ Vpeljava metod in postavitev strategij za obvladovanje izbruhov škodljivih organizmov v hmeljarstvu nastalih zaradi podnebnih sprememb. 3.2 Naslov projekta v angleškem jeziku:_ Methods development and strategies establishment for management of outbreaks of harmful organisms in hop production caused by climate changes. 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:_ rastlinske bolezni in škodljivci, podnebne spremembe, hmeljarstvo, Cercospora cantuariensis, Phoma exigua, Neoplinthus tigratus porcatus, Otiorhynchus ligustici, Humulus lupulus, fungicidi, insekticidi, odpornost rastlin, entomopatogene ogorčice 4.2 Ključne besede projekta v angleškem jeziku:_ plant diseases and pests, climate changes, hop growing, Cercospora cantuariensis, Phoma exigua, Neoplinthus tigratus porcatus, Otiorhynchus ligustici, Humulus lupulus, fungicides, insecticides, plant resistance, entomopathogenic nematodes_ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 1 od 9 5. Naziv nosilne raziskovalne organizacije: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (šifra 416) 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (RO): Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (šifra 481) 6. Sofinancer/sofinancerji: MKGP 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 20162 I Sebastjan Radišek Datum: 15.9.2010 Podpis vodje projekta: Dr. Sebastjan Radišek Podpis in žig izvajalca: Martina Zupančič, univ.dipl.inž.agr. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 2 od 9 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? 1X1 a) v celoti □ b) delno □ c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev._ 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? I | a) da IE b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev:_ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 3 od 9 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela1: Vsebinsko poročilo je predstavljeno v prilogi I. 1 Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 4 od 9 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen j e potencialni pomen2 rezultatov vašega raziskovalnega proj ekta za: I | a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; 1X1 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; XI c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; I | d) razvoj drugih temeljnih znanosti; X e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: ^ a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; I | b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; I | c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; I | d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: I | f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; I | g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; I | i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. 2 Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 5 od 9 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega proj ekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ V projektu smo podrobno preučili možnosti za obvladovanje gliv Cercospora cantuariensis in Phoma exigua, ter rilčkaijev Neoplinthus tigratus porcatus in Otiorhynchus ligustici, ki v obdobju zadnjih 10 let stopnjujejo škodljivost pridelavi hmelja in spadajo med slabo proučene organizme. Z obsežnimi monitoringi smo opravili pregled stanja razširjenosti v Sloveniji in podrobno spremljali pojav v hmeljiščih. Ovrednotili smo odpornost sort in določali potencialne gostiteljske rastline. V okviru "in vitro" in "in planta" testiranja smo določali učinkovitost preprečevanja širokem spektru fitofarmacevtskih sredstev, v primeru rilčkarjev pa še učinkovitost entomopatogenih ogorčic. Pri tem smo v naše delo vpeljali nove analitske tehnologije. Na osnovi rezulatov dela smo izdelali natančnejšo in dolgoročno strategijo preprečevanja omenjenih škodljivih organizmov. 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega proj ekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Rezultati projekta so dolgoročno zasnovani, saj so ponujajo odgovore kako preprečevati do sedaj slabo proučene škodljive organizme v hmeljarstvu, katerih škodljivost bi lahko ob neizvajanju ukrepov in nadaljevanju trenda spreminjanja klimatskih dejavnikov v naslednjih obdobjih naraščala. Pridelovalci so v okviru predstavitev spoznali nove nevarnosti in potencialne ukrepe, kar jim bo omogočilo lažje preprečevanje in odzivanje v primeru izbruhov in prerazmožitev. Rezultati testiranj in razvoj analitskih tehnik imajo tudi širši učinek, saj se lahko projecirajo tudi na ostale panoge rastlinske proizvodnje, kjer prav tako prihaja do povečane problematike novih škodljivih organizmov._ 3.5. Kje ob staj a verj etnost, da bodo vaša znanstvena spoznanj a deležna zaznavnega odziva? ^ a) v domačih znanstvenih krogih; ^ b) v mednarodnih znanstvenih krogih; c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinanceij ev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Interes po rezultatih se izraža pri domačih pridelovalcih in domačih ter tujih znanstvenih inštitucijah (Bayer. Landesanstalt fuer Landwirtschaft, Institut fuer Pflanzenbau und Pflanzenzuechtung, Arbeitsbereich Hopfen, Hüll, Freising, Deutschland). 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?_ 1 diplomsko delo Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 6 od 9 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami._ Sodelovanja: - Horticulture Research International, Department of Hop Research, Wye College, Wye Ashford, Kent, England - Hop Research Institute co., Zatec, Czech Republic - Bayer. Landesanstalt fuer Landwirtschaft,Institut fuer Pflanzenbau und Pflanzenzuechtung, Arbeitsbereich Hopfen, Hüll, Freising, Deutschland - Oregon State University, Botany and Plant Pathology, Corvallis, Oregon, USA - Institute of Soil Science and Plant Cutivation, Pulawy, Poland - Tasmania Institute of Agricultural Research, University of Tasmania, Australia - Pacific Biocontrol Corporation, Developers and Suppliers of Insect Sex, Pheromon Sex, Yakima 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?_ Rezultati tovrstnega sodelovanja temeljijo na izmenjavi materiala in izkušenj s kolegi iz tujine, predvsem na področju hmeljarskih in agronomskih tem ter povezovanju za nadaljnje prijave na EU projekte. 5. Bibliografski rezultati3 : Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 3 Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 7 od 9 6. Druge reference4 vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:_ Javne predstavitve rezultatov projekta (vodja projekta) RADIŠEK, Sebastjan, LESKOŠEK, Gregor, RAK CIZEJ, Magda, JAKŠE, Jernej, JAVORNIK, Branka, VAUKAN, Tone. Pojav cerkosporne pegavosti hmelja v Sloveniji in Avstriji = The appearance of Cercospora leaf spot on hops in Slovenia and Austria. V: RAK CIZEJ, Magda (ur.), ČEH, Barbara (ur.). 45.Seminar o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo = 45th Hop Seminar with International Participation, Portorož, 5. in 6. marec 2008. Zbornik simpozija. Žalec: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: = Slovenian Institute of Hop Research and Brewing: = Slowenisches Institut für Hopfenanbau und Brauereiwesen, 2008, str. 87-90. [COBISS.SI-ID 595063] RADIŠEK, Sebastjan, LESKOŠEK, Gregor, RAK CIZEJ, Magda, JAKŠE, Jernej, JAVORNIK, Branka. Pojav cerkosporne pegavosti (Cercospora cantuariensis) in sive pegavosti (Phoma exigua) hmelja v Sloveniji = The appearance of cercospora leaf spot (Cercospora cantuariensis) and grey leaf spot (Phoma exigua) on hops in Slovenia. V: MAČEK, Jože (ur.). 9. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo = 9th Slovenian Conference on Plant Protection with International Participation, 4.-5. marec 2009, Nova Gorica, Slovenija. Izvlečki referatov. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia, 2009, str. 74-75. [COBISS.SI-ID 5862265] Javne predstavitve rezultatov projekta (sodelujoči raziskovalci) ČERENAK, Andreja, OSET, Monika, RADIŠEK, Sebastjan, KOŠIR, Iztok Jože. Rezultati žlahtnjenja novih sort hmelja in cilji v prihodnje = The results of new hop variety breeding with future aspects. V: RAK CIZEJ, Magda (ur.), ČEH, Barbara (ur.). 45.Seminar o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo = 45th Hop Seminar with International Participation, Portorož, 5. in 6. marec 2008. Zbornik simpozija. Žalec: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: = Slovenian Institute of Hop Research and Brewing: = Slowenisches Institut für Hopfenanbau und Brauereiwesen, 2008, str. 55-60. [COBISS.SI-ID 593271] ČERENAK, Andreja, RADIŠEK, Sebastjan, KOŠIR, Iztok Jože. Razvoj slovenskih sort hmelja - pomemben dejavnik za obstoj hmeljarske dežele = Development of Slovenian hop varieties - an impornant factor for existence of hop country. V: RAK CIZEJ, Magda (ur.), ČEH, Barbara (ur.). Zbornik seminarja. Žalec: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: = Slovenian Institute of Hop Research and Brewing: = Slowenisches Institut für Hopfenanbau und Brauereiwesen, 2009, str. 88-98. [COBISS.SI-ID 634743] 4 Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 8 od 9 RAK CIZEJ, Magda, RADIŠEK, Sebastjan. Rezultati poskusov zatiranja rilčkarjev na hmelju = #The #trial results of control of snout weevils on hop. V: RAK CIZEJ, Magda (ur.), ČEH, Barbara (ur.). Zbornik seminarja. Žalec: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: = Slovenian Institute of Hop Research and Brewing: = Slowenisches Institut für Hopfenanbau und Brauereiwesen, 2010, str. 72-81, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 734327] RAK CIZEJ, Magda, RADIŠEK, Sebastjan. Hmeljev hrošč (Neoplinthus tigratus porcatus Panzer) in lucernin rilčkar (Otiorhynchus ligustici L.) v slovenskih hmeljiščih = The hop beetle (Neoplinthus tigratus porcatus Panzer) and alfalfa snout weevil (Otiorhynchus lihustici L.) in Slovenian hop garden. V: MAČEK, Jože (ur.). 9. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo = 9th Slovenian Conference on Plant Protection with International Participation, 4.-5. marec 2009, Nova Gorica, Slovenija. Izvlečki referatov. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia, 2009, str. 40. [COBISS.SI-ID 668535] Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 9 od 9 PRILOGA1: Vsebinsko poročilo k realizaciji projekta 1 UVOD V Sloveniji je pri pridelavi hmelja v zadnjih letih prišlo do pojava novih škodljivih organizmov, ki resno ogrožajo rentabilno pridelavo hmelja in s pojavom povzročajo visoko gospodarsko škodo. V letu 2005 in 2007 je prišlo do močnega izbruha bolezni storžkov in listja, ki sta jih povzročili siva pegavost hmelja (Phoma exigua) in cerkosporna pegavost hmelja (Cercospora cantuariensis) (Radišek s sod., 2008, 2009). Zaradi omejene izbire fitofarmacevtskih pripravkov in nepoznavanja epidemioloških lastnosti bolezni je prišlo do velike izgube pridelka v okuženih hmeljiščih v obsegu tudi do 26 %. Glivi do sedaj v Sloveniji nista bili potrjeni na hmelju, v svetovni literaturi pa sta opisani kot zelo redki, gospodarsko nepomembni hmelju in pojavno odvisni od specifičnih klimatskih pogojev (Wormald, 1946). Za glivo Phoma exigua je značilno, da parazitira veliko število rastlin med katerimi je gospodarsko pomembna predvsem na tobaku, fižolu, solati in bučni cah. Njen pojav je zelo odvisen od vremenskih pogojev in infekcijskega potenciala, ki se vsako leto ohranja z odmrlimi rastlinskimi ostanki v tleh (Koike s sod., 2006). Na hmelju je bila prvič potrjena in opisana leta 1926 v Angliji pod taksonomskim imenom Ascochyta humuli Kabát & Bubák (Wormald, 1946), podoben zapis pa obstaja tudi iz območij nekdanjih republik Sovjetske zveze (Pidopličko, 1978), vendar je v vseh primerih bolezen prizadela samo listno maso hmeljnih rastlin in ni prišlo do gospodarske škode. Tako je zelo agresiven izbruh v Sloveniji v letu 2005 na sortah Merkur, Magnum in Bobek s ponovitvijo v letu 2007, ki je poleg listne mase prizadel tudi storžke in s tem zmanjšal pridelek, nov moment v epidemiologiji te glive na hmelju. Tudi gliva C. cantuariensis je iz literature znana kot blag patogen hmelja in nekaterih hmelju sorodnih rastlin. Prvič je bila opisana leta 1922 v Angliji na sorti Canterbury Goldings, kjer je povzročila poškodbe listne mase, kasneje pa se v pridelavi hmelja ne omenja več (Wormald, 1946). Na divjem hmelju so jo odkrili še v Nemčiji in Rusiji, na Kitajskem in Japonskem pa na enoletnici japonskem hmelju (Humulusjaponicus). V letu 2005 je prišlo do prvega resnega izbruha v Avstriji na hmeljarskem območju Lučane, kjer je bolezen v sredini avgusta kljub večkratni uporabi bakrenih pripravkov močno prizadela več nasadov sort Celeia in Cerera. V letu 2006 se je bolezen pojavila v manjšem obsegu, medtem ko je v letu 2007 ponovno prišlo do večjega izbruha, ki je tokrat zajel tudi nasade v Sloveniji v 30 km oddaljenih Radljah ob Dravi. Bolezen je zelo hitro napredovala predvsem na sortah Celeia, Bobek in Aurora tako, da je bilo potrebno predčasno spravilo pridelka. Pri ocenjevanju izgube pridelka se je delež obolelih storžkov gibal med 7 - 26 % s stopnjo okužbe 5-16 %, kar lahko primerjamo z izbruhi na hmelju najpomembnejše bolezni hmeljeve peronospore (Pseudoperonospora humuli). Takšen pojav dveh novih bolezni v tako kratkem obdobju z visoko stopnjo agresivnosti je precej nenavaden in zaskrbljujoč, saj prihaja do ponovitve izbruhov in širjenja obsega okužbe. Prve povezave v obeh letih izbruhov lahko neposredno najdemo z obsežnimi in pogostimi padavinami v mesecu avgustu in septembru ter relativno visokimi 1 temperaturami, z znatnim odstopanjem od dolgoletnih povprečij, kar je epidemiološko idealno za razvoj tovrstnih gliv. V zadnjih 10 letih v Sloveniji opažamo tudi povečan pojav in širjenje dveh škodljivcev in sicer hmeljevega rilčkarja Neoplinthus tigratus porcatus Panz. in lucerninega rilčkarja Otiorhynchus ligustici L., oba iz družine rilčkarjev (Rak Cizej in Žolnir, 2002). Rilčkarji so v večini primerov nadležni in trdovratni škodljivci, tako pri pridelavi zelenjave, okrasnih rastlin, kot tudi v vinogradništvu in sadjarstvu. Tudi v hmeljarstvu niso izjema, kjer so znani že vrsto let. Pri pridelavi hmelja v drugih evropskih državah običajno omenjajo lucerninega rilčkarja (O. ligustici L.) (Vrabl, 1992; Kišgeci, 2002), kateri do sedaj ni veljal kot pomemben škodljivec hmelja. V mnogih pomembnih pridelovalkah hmelja v Evropi je v zadnjih letih njegova populacija zelo narasla. Z njim imajo težave na Češkem (Vostrel, 1997), v Nemčiji (Jahresbericht s sod., 2007) kot tudi v Franciji. V Ameriki imajo na hmelju težave z drugimi vrstami rilčkarjev, ki povzročajo podobno škodo kot lucernin rilčkar (Barbour, 2009). V Sloveniji lucerninega rilčkarja redko najdemo v hmeljiščih, temveč se pogosto soočamo z hmeljevim rilčkarjem (njegov sinonim je tudi hmeljev hrošč), Neoplinthus tigratus porcatus Panzer = Plinthusporcatus (Kač, 1957; Dolinar in sod., 2002). Hmeljev rilčkar ni neznan škodljivec hmeljišč, saj se je prvič pojavil v večjem obsegu že leta 1893 v hmeljiščih v Savinjski dolini (Janežič, 1951). Najverjetneje se je preselil iz divjega hmelja na gojenega (Janežič, 1951). Hmeljev rilčkar je eden izmed najstarejših znanih škodljivcev hmelja, ki je v preteklosti na hmelju povzročal veliko škode, še posebej pred prvo svetovno vojno (Kač, 1957; Dolinar in sod., 2002). V zadnjih 50 letih se je pojavljal sicer vsako leto, vendar ne v (pre)velikem številu in na hmelju ni povzročal škode (Žolnir in Simončič, 2001). Nekoliko pogosteje in številčnejše se je hmeljev rilčkar pojavljal v hmeljiščih na Kozjanskem, kjer je konec šestdesetih in osemdesetih let, predvsem v letu 1988, povzročil znatno zmanjšanje pridelka ter propadanje številnih hmeljnih rastlin ter celih nasadov (Žolnir in Simončič, 2001; Dolinar in sod., 2002). Po letu 2000 hmeljev rilčkar ponovno pridobiva na pomenu, saj ga zelo pogosto najdemo v hmeljiščih, predvsem v Savinjski dolini (Žolnir in Simončič, 2001; Rak Cizej in Žolnir, 2002; Rak Cizej in Radišek, 2009). Odrasel hrošč lucerninega rilčkarja na hmelju izjeda luknje v mladih poganjkih, ki se ob vetru pogosto prelomijo. Njihove ličinke objedajo korenine hmelja oziroma povzročajo črvivost trt (Vrabl, 1992). Pri hmeljevem rilčkarju povzročajo največjo škodo ličinke, ki se zarijejo v trte hmelja in rijejo proti koreniki ter s tem povzročajo črvivost trt (Janežič, 1951; Šepec, 1955; Kač 1957; Dolinar in sod., 2002). Objedena korenika in trta ima za posledico slabši in manj kakovosten pridelek hmelja, pri močnem napadu pa posamezne rastline lahko tudi propadejo (Kač, 1957; Dolinar in sod., 2002). Iz literature so znani podatki zatiranja ličink lucerninega rilčarja z entomopatogenimi nematodami na lucerni (Ferguson in sod., 1995; Shields in sod., 1999), kjer so uporabili nematode Heterorhabditis bacteriophora in H. bacnernema. Na hmelju je Vostrel, 1997 preverjal delovanje insekticidov za odraslega hrošča lucerninega rilčkarja, kjer so uporabljena sredstva imela zadovoljivo delovanje, vendar so ta sredstva za okolje zelo toksična. 2 Osnovni cilj projekta je bil vpeljava in proučitev integriranih ukrepov za prilagoditev hmeljarske proizvodnje na pojav omenjenih bolezni in škodljivcev, ki pridobivajo na pomembnosti zaradi spremenjenih podnebnih razmer. Za dosego ciljev smo v okviru projekta postavili dva osnovna delovna paketa (DP) v okviru katerih smo izvedli naslednje aktivnosti: DP - A: OBVLADOVANJE POJAVA GLIV P. EXIGUA in C. CANTUARIENSIS • Program 1: Pregled pojava bolezni v vseh pridelovalnih območjih Slovenije in naravnih habitatih.Ugotoviti ostale gostiteljske rastline na katerih se lahko glivi ohranjata in zbrati reprezentativne izolate. • Program 2: Določiti najprimernejše fungicide in njihove koncentracije za zatiranje s pomočjo »in vitro« ter »in planta« testiranja. • Program 3: Določiti odpornost hmeljnih sort, ki se pojavljajo v slovenski pridelavi hmelja. • Program 4: Določiti osnovne epidemiološke značilnosti s spremljanjem biotskih parametrov bolezni v nasadih in beleženjem ter analizo meteoroloških podatkov • Program 5: Pripraviti navodila za izvajanje ukrepov za pridelovalce. DP - B: OBVLADOVANJE HMELJEVEGA HROŠČA (RILČKARJA) (Neoplinthus tigratusporcatus Panz.) IN LUCERNINEGA RILČKARJA (Otiorhynchus ligustici L.) • Program 1: Določiti najprimernejše insekticide in entomopatogene nematode ter njihove koncentracije za zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja in lucerninega rilčarja s pomočjo »in vitro« testiranja. • Program 2: Določiti učinkovitost delovanja insekticidov in entomopatogenih nematod ter njihovih koncentracij za zatiranje ličink hmeljevega in lucerninega rilčarja na različnih kategorijah sadik hmelja. • Program 3: Določiti pojavnost imagov hmeljevega in lucerninega rilčkarja skupaj z meteorološkimi podatki in določiti učinkovitost biotičnih pripravkov in insekticidov za njihovo zatiranje. • Program 4: Pripraviti navodila proizvajalcem za izvajanje ustreznih ukrepov in tehnologij pridelave kmetijskih rastlin, ki bi omejevala nadaljnje širjenje omenjenih škodljivcev. 3 DP - A: OBVLADOVANJE POJAVA GLIV P. EXIGUA in C. CANTUARIENSIS 2 A MATERIAL IN METODE DELA 2.1A Pregled pojava bolezni v Sloveniji in zbiranje ter izolacija reprezentativnih izolatov Z namenom ugotovitve razširjenosti omenjenih gliv smo v letih 2008-2010 opravili obsežen monitoring z vzorčenjem, ki je zajemal vsa aktivna hmeljarska območja Slovenije in območja, kjer je v preteklosti potekala pridelava hmelja. Pri tem smo na vsaki lokaciji vzorčili listje in storžke hmelja v hmeljiščih in v naravnih habitatih. Vse vzorce smo laboratorijsko mikroskopsko pregledali in v primeru potrditve omenjenih gliv izolirali reprezentativne izolate. Izolacijo gliv smo opravili iz prizadetega rastlinskega tkiva, pri čemer smo v sterilnih pogojih izvedli površinsko sterilizacijo z namakanjem tkiva (1 min) v 2 % raztopini natrijevega hipoklorida (NaOCl). Koščke tkiva smo nato položili v petrijevke s krompirjevem dekstroznim agarjem (PDA-potato dextrose agar; pH 5.2; 50 mg streptomicin sulfat/l) in inkubirali pri sobni temperaturi v temi. Po tednu dni smo izolirane kulture mikroskopsko pregledali in precepili na identifikacijska gojišča: izolate P. exigua na OA (oatmeal agar) in izolate C. cantuariensis na agar V8. Zbrane izolate smo shranili pri temperaturi 4 °C. 2.2A Umetne okužbe rastlin Metodiko umetnih okužb smo uporabili pri testiranjih odpornost sort, določanju patogenosti izolatov in »in planta« testiranju učinkovitosti fungicidov, pri čemer so vsi poskusi potekali v kontroliranih pogojih rastne komore (Kambič, RK-13300). Inokulum smo pripravili z 1 tedenskim gojenjem reprezentativnih izolatov gliv na selektivnih trdnih gojiščih, čemur je sledilo spiranje kultur s sterilno destilirano vodo ter umerjanje koncentracije inokula s Thoma števno komoro. V primeru glive C. cantuariensis smo uporabili gojišče V8 in koncentracijo inokula 105 konidijev/ml, v primeru Phoma exigua pa gojišče OA (oatmeal; sl. gojišče na osnovi ovsa) in koncentracijo inokula 106 CFU/ml. Rastline smo umetno okužili z ročno razpršilko in jih nato z namenom zadrževanja vlage in preprečevanja izsušitve pokrili s prozornimi PVC vrečami. Inokulirane rastline smo inkubirali pri 80 % relativni zračni vlagi in pod 12-urno fotoperiodo fluorescentne svetlobe (L 58W/77; Fluora, Osram). Kontrolne rastline smo na enak način poškropili s sterilno destilirano vodo. Inokulirane rastline smo prekrili s plastičnimi vrečkami in inkubirali v rastni rastni komori pri 70 % relativni zračni vlagi in pod 12-urno fotoperiodo fluorescentne svetlobe (L 58W/77; Fluora, Osram). Pri tem smo v času osvetlitve temperaturo komore naravnali na 22° C, v temni fazi pa na temperaturo 18° C. Pojav bolezni na rastlinah smo ocenili v obliki deležev prizadetega tkiva v 5 dnevnih intervalih. Prisotnost glive na prizadetem tkivu smo potrdili s svetlobnim mikroskopom in reizolacijo izolata. 4 2.3A »In vitro« testiranje učinkovitosti fungicidov Metoda temelji na določanju inhibicije rasti kultur izolatov na umetnih gojiščih ob dodajanju različnih fungicidov v različnih koncentracijah in kombinacijah. Izbor fungicidov je zajel registrirane fungicide za hmeljarstvo v Sloveniji, Nemčiji in ZDA ter nekatere fungicide, ki se uporabljajo za zatiranje sorodnih gliv na ostalih rastlinah. Skupno je testiranje zajelo 15 fungicidov in njihovih kombinacij (Preglednica 1). V preizkušanje smo pri glivi P. exigua vključili reprezentativna izolata PT3 in PT4, v primeru C. cantuariensis pa izolata C1 in CG, ki jih hranimo v kolekciji izolatov IHPS. Pri tem smo v primeru glive P. exigua uporabili PDA gojišče (krompirjev agar) v primeru C. cantuariensis pa gojišče specifično za gojenje cerkosporoidnih gliv V8. Za testiranje učinkovitosti fungicidov smo uporabili koncentracije: 1, 10, 100, 1000, 1500, 2000 |ig aktivne snovi/ml (LaMondia in Douglas, 1997), medtem, ko smo za fungicida iz skupine strobilurinov uporabili koncentracije 0,001, 0,01, 0,1, 1, 10 in 100 |ig a.s./ml (Vincelli in Dixon, 2002; Wise in sod., 2008). Pripravljena gojišča v petrijevkah premera 7 cm smo inokulirali z okroglimi (premer 5mm) koščki kultur, ki smo jih izrezali iz robov 5-7 dni starih kultur na ustreznih gojiščih in nato obrnjene postavili na sredo petrijevk. Kot ponovitev smo uporabili petrijevko in sicer tri petrijevke za posamezno koncentracijo fungicida. Kulture smo inkubirali v temi pri 20 °C. Prvo meritev smo opravili po treh dneh rasti in nato v intervalih po 3 do 4 dni vse do 21 dneva, ko smo s testiranjem zaključili. Pri prvi oceni smo kot mesto merjenja izbrali premico, ki teče skozi sredino 5 mm izsečka. Vsako nadaljnje merjenje smo opravili na istem mestu. Od končnega premera kulture smo odšteli 5 mm kolikor je meril začetni košček kulture. Na osnovi meritev smo za izolate določili inhibicijo rasti micelija po formuli: % inhibicije = [(netretirano gojišče - gojišče s fungicidom)/netretirano gojišče] x 100 in vrednosti EC50 (koncentracijo pri kateri se rast v primerjavi s kontrolo zmanjša za 50 %). V primeru testiranja kombinacij oz. mešanic fungicidov smo določali njihove interakcije po metodi, ki jo je razvil Gisi, 1996. Pričakovano učinkovitost (%Cexp) mešanice smo izračunali po formuli %Cexp = A + B - (AB/100), kjer A in B nastopata kot učinkovitost posameznih fungicidov. V primeru vrednosti razmerja med ugotovljeno učinkovitostjo (%Cobs) in pričakovano učinkovitostjo (%Cexp) pod 0.5 lahko govorimo o antagonizmu, v primeru vrednosti med 0.5 in 1.5 o aditivnem vplivu in nad 1.5 pa o sinergizmu. Izmerjene vrednosti smo statistično obdelali z analizo variance (Statgraphics Plus 6.0). 5 Preglednica 1 : Seznam fungicidov vključenih v in vitro testiranja. Fungicid Aktivna snov Vsebnost a.s. Registrirani odm l, kg/ha; % erki a.s ng/ml škropilne brozge * Proizvajalec Folpan 80 WDG folpet 80 % ± 25 g/kg 3kg/ha 1000 ^g/ml Makhteshim-Agan, Israel Quadris SC azoksistrobin 250 g/l 1l/ha 100 ^g/ml Syngenta Limited, VB Zato 50 WG trifloksistrobin 50% 0,625kg/ha 260 ^g/ml Bayer CropScience Bravo 500 SC klorotalonil 515 g/l 3l/ha 643,7 ^g/ml Syngenta Crop Protection AG, CH propilen glikol 65,2 g/l Folicur EW 250 tebukonazol 250 g/l 0,03% 100 ^g/ml Bayer CropScience, Nem Systhane 12-E miklobutanil 125 g/l ± 6 % 1,2l/ha 100 ^g/ml Dow AgroSciences Gmbh, Av Aliette Flash fosetil-Al 80% 0,25% 2000 ^g/ml Bayer CropScience AG, Nem Fonganil Gold SL metalaksil-M 494,85 g/l 0,8l/ha 165 ^g/ml Syngenta Crop Protection AG, CH Delan 700 WG ditianon 70% 1,2kg/ha 100 ^g/ml BASF SE Dithane M-45 mankozeb 80 % 2kg/ha 666 ^g/ml Dow AgroSciences Gmbh, Av Cantus WG boskalid 50% 1,2kg/ha 250 ^g/ml BASF SE Topsin-M WG tiofanat metil 70% 1,1kg/ha 321^g/ml NISSO Chemical Europe Gmbh Champion 50 WP bakrov hidroksid 50 ± 5 % 0,25% 1250 ^g/ml Agrtol International Pepelin (WG) žveplo 80 ± 4 % 0,25% 2000 ^g/ml BASF AG Antracol WG 70 propineb 70 % ± 4 % 0,3% 2100 ^g/ml Bayer AG, Nem *Volumen škropilne brozge 2400L 2.4A Testiranje učinkovitosti fungicidov »in planta« v rastni komori Pri »in planta« testiranju smo želeli preučiti preventivni učinek izbranih fungicidov na razvoj bolezni. Pred okuževanjem smo rastline poškropili z izbranimi fungicidi v priporočenih odmerkih. Ko se je na rastlinah posušila škropilna obloga smo izvedli umetno okuževanje (poglavje 2.2) z ročno razpršilko in nato rastline z namenom zadrževanja vlage ter preprečevanja izsušitve pokrili s prozornimi PVC vrečami. Po 10 dnevni inkubaciji smo na rastlinah ocenili pojav bolezni v obliki deležev prizadetega tkiva. Prisotnost glive na prizadetem tkivu smo potrdili s svetlobnim mikroskopom in reizolacijo izolata. 6 2.5A Spremljanje epidemioloških lastnosti v okuženih nasadih in analiza meteoroloških podatkov Na območje hmeljišč v Radljah ob Dravi, kjer smo v letih 2005 in 2007 zabeležili najintenzivnejše izbruhe obeh vrst bolezni smo v mesecu maju postavili Hirstov lovilec spor s katerim smo na osnovi mikroskopskega pregleda lovilnih trakov preizkušali primernost tovrstnega spremljanja in ugotavljali časovno dinamiko pojava bolezni v nasadu. Pregledi vzorcev oz. vazelinskih trakov na katere se lovijo spore so potekali tedensko z dnevnimi razrezi. Poleg tega smo v okuženih nasadih spremljali pojav bolezni z vizualnimi pregledi in ocenami ter razporeditvijo prizadetosti rastlin. Z namenom določanja povezave bolezenskih izbruhov z meteorološkimi podatki smo s pomočjo agrometeorološke postaje Adcon A733 GSM/GPRS spremljali klimatske pogoje in pilotno analizirali podatke tudi iz preteklih let. 3 A REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1A Pregled pojava bolezni v Sloveniji in zbiranje ter izolacija reprezentativnih izolatov V okviru monitoringa smo v obdobju 2008-2010 skupno pregledali 57 lokacij na različnih območjih Slovenije, ki zajemajo vsa aktivna hmeljarska območja in območja z opuščeno pridelavo oz., kjer je v preteklosti potekala pridelava hmelja. Na osnovi mikroskopsko pregledanih vzorcev smo v primeru glive P. exigua ugotovili splošno razširjenost te glive na večini pregledanih območij, kar je pričakovano glede na dejstvo, da gre za polifagno fakultativno glivo z večjim številom gostiteljskih rastlin. V primeru glive C. cantuariensis smo njeno prisotnost potrdili na 14 lokacijah aktivne pridelave hmelja, ki so omejene na območje Koroške, Savinjske doline in Ptujsko-Ormoške regije. Na območjih krajev Slovenska Bistrica, Novo Mesto, Brežice, Metlika in Kozje, ki predstavljajo lokacije z nekdanjo pridelavo hmelja, okužb z glivo C. cantuariensis nismo potrdili (Preglednica 2). Rezultati tako nakazujejo, da gliva C. cantuariensis še ni vsesplošno razširjena v proizvodnih in naravnih habitatih hmelja Slovenije in da najverjetneje prihaja v zadnjem obdobju do širjenja iz Koroške regije, kjer smo zasledili prve okužbe že v letu 2005 (Lučane, Avstrija). Za bolj natančne zaključke bi bilo potrebno v prihodnosti nadaljevati z monitoringom in ga razširiti še na območje naravnih habitatov hmelja na Primorskem in na pridelovalna območja na Hrvaškem. V okviru monitoringa je zanimiva tudi najdba okužbe divjega hmelja v Šmarjeških toplicah v bližini posevka navadne konoplje (Cannabis sativa) na kateri smo prav tako potrdili okužbe s cerkosporoidno glivo (najverjetneje z glivo C. cannabina), kar nakazuje na patogenost te glive tudi hmelju. 7 Slika 1: Bolezenska znamenja hmelja ob okužbi z glivo Cercospora cantuariensis. a: rjavenje storžkov; b: pege na listju; c: konidiji. Slika 2: Bolezenska znamenja hmelja ob okužbi z glivo Phoma exigua, a: rjavenje storžkov; b: pege na listju; c: piknidij s konidiji. 8 Preglednica 2: Pregled obsega in ugotovitve pregleda pojava glive Cercospora cantuariensis in Phoma exigua na hmelju v Sloveniji v letih 2008-2010. GPRS koordinate 2008 2009 2010 Cercospora Phoma Cercospora Phoma Cercospora Phoma LOKACIJA Y X cantuariensis exigua cantuariensis exigua cantuariensis exigua ZALEC-IHPS / / X X X X - X BRODE 497,908 122981 X X / / / / ROGLA / / - - / / / / RADEČE / / - X / / / / ŠENTJERNEJ / / - X / / / / DORNAVA / / - X / / / / BRASLOVČE 503.927 127080 - X - X - X LETUŠ 502.398 130498 / / X X / / REČICA OB SAVINJI 494.229 130525 X X - X / / RADMIRJE 488.953 131279 / / - - / / GORNJI GRAD 485.143 129324 / / - - / / MOŠKANJCI 576.028 141091 / / - X / / TRGOVIŠČE 583.548 140049 X X - X / / VIDEM PRI PTUJU 569.340 136266 - X - X / / POLSKAVA 548.550 141265 - X - X / / VOJNIK 523.398 127475 / / - X / / GORICA PRI ŠMARTNEM / / / / - X / / TURIŠKA VAS 510.221 148205 - X - X - X ŠMARTNO PRI Slovenj Gr. 508.137 149750 / / X X / / PODGORJE 507.431 147962 / / - X / / VIČ PRI DRAVOGRADU 499.738 162000 / / X X / / TREBNJE OB POTOKU 498.829 085.205 / / - X / / RATEZ 518.249 074.976 / / - X / / GOR. BREZOVICA 523.974 077.755 / / - X / / VEL. MALENCE 545.316 083.220 / / - X / / BREZICE 546.659 084.167 / / - X / / OREHOVO 521.239 099.578 / / - - / / SLOVENSKA BISTRICA 543.828 139.273 / / - X / / MARIBOR 549.656 154.181 / / - X / / SELNICA OB DRAVI 535.235 159.159 / / - X / / ZAVODNJE 502.471 141.824 / / - X / / VELENJE PRI JEZERU 509.068 136.739 / / - X / / VRANSKO 497.493 122.260 X X - X - X DREŠINJA VAS 516.251 123.038 X X X X / / ŠEŠČE 509.921 122.179 X X - X - X TABOR 502.446 122.195 / / X X / / PREKOPA 499.772 122.599 - X - X / / GORJANCI 518.503 065.008 / / - X / / METLIKA 525.639 054.876 / / X X / / ČRNOMELJ 516.186 049.938 / / - X / / CELJE ZAČRET 524.290 122.634 X X X X - X PLATI GOLAVŠEK 513.067 121.168 / / - X / / GOMILSKO 502.652 123.372 / / X X / / KOZJE 543.512 103.078 / / - X / / BISTRICA OB SOTLI 551.884 100.903 / / - X / / RAČE 552.788 144.998 / / - X / / DOLENSKE TOPLICE / / / / X X / / PODVIN PRI POLZELI / / - X X X / / DOL PRI LJ / / / / - X / / KRŠKO OB SAVI 538.074 090.624 / / - - / / ŠENTVID / / / X X / / CVETKOVCI 578.977 141.396 / / - - / / MURSKA SOBOTA / / / - - / / GOTOVLJE 511.638 123.919 / / - X / / ŠMARJEŠKE TOPLICE / / / / X X / / RADLJE OB DRAVI / / X X X X X X NOVO MESTO / / - X - X / / Opombe: / - nepregledana lokacija; + potrjena okužba; - nepotrjena okužba 9 V okviru monitoringa smo skupno izolirali 8 izolatov glive C. cantuariensis, 2 izolata Cercospora spp. iz konoplje in 14 izolatov P. exigua (Preglednica 3), ki smo jih uporabili za nadaljnje analize v okviru projekta. Izolate hranimo na umetnih gojiščih v kolekciji patogenih organizmov IHPS pri temperaturi 4°C. Preglednica 3: Seznam izoliranih izolatov glive Cercospora cantuariensis in Phoma exigua v okviru monitoringa v letih 2008-2010. Gostiteljska TI ■■ / 1-1 Leto Izolat rastlina Lokacija/oznaka izolata izolacije Phoma exigua hmelj Trebnje 2009 Phoma exigua hmelj Trgovišče 2009 Phoma exigua hmelj Črnomelj 2009 Phoma exigua hmelj Podgorje 2009 Phoma exigua hmelj Brežice 2009 Phoma exigua hmelj Braslovče 2009 Phoma exigua hmelj Podvin pri Polzeli 2009 Phoma exigua hmelj Moškanjci 2009 Phoma exigua hmelj Gor. Brezovica 2009 Phoma exigua hmelj Slovenj Gradec, Stari trg 2009 Phoma exigua hmelj Sešče 2009 Phoma exigua hmelj Slovenj Gradec (Kresnik) 2009 Phoma exigua hmelj Vojnik 2009 Phoma exigua hmelj Ribnik Reš, Radlje ob Dravi 2010 Cercospora cantuariensis hmelj Drešinja vas (CG) 2008 Cercospora cantuariensis hmelj Vransko (CV) 2008 Cercospora cantuariensis hmelj Brode (CB) 2008 Cercospora cantuariensis hmelj Radlje ob Dravi (C1) 2007,2008 Cercospora cantuariensis hmelj Začret 2009 Cercospora cantuariensis hmelj Radlje ob Dravi (AU) 2009 Cercospora cantuariensis hmelj Radlje ob Dravi (BO) 2009 Cercospora cantuariensis hmelj Podvin pri Polzeli 2009 Cercospora spp. konoplja Šmarješke toplice 2009 Cercospora spp. konoplja Murska sobota 2009 3.2A Testiranje odpornosti sort in agresivnosti gliv C. cantuariensis in P. exigua Izvedli smo obsežno testiranje odpornosti sort in genotipov hmelja, ki so bili introducirani ali žlahtnjeni v Sloveniji. Poskus smo izvedli z umetnimi okužbami storžkov in listja lateralnih poganjkov, ki smo jih nabrali v nasadu zbirke sort na IHPS. Pri tem smo po 3 poganjke uredili v obliki šopkov v 500 ml erlenmajericah v 6 ponovitvah za vsako sorto. Pred pripravo šopkov smo poganjke sprali z destilirano vodo, da smo odstranili prisotnost fitofarmacevtskih sredstev. Prvo testiranje smo izvedli z umetnimi okužbami glive C. cantuariensis in nato še z inokulacijo z glivo P. exigua. Prisotnost okužbe na šopkih smo ocenili v obliki deležev prizadete površine v 5 dnevnih intervalih in verodostojnost potrdili z mikroskopsko analizo. Sorte smo glede na pojav bolezni oz. delež prizadetega tkiva razvrstili v naslednje odpornostne razrede: visoka (05% okužba), srednja (6-10% okužba) in nizka (nad 10% okužba). Rezultati testiranja so pokazali skoraj za 50 % višjo stopnjo agresivnosti glive C. cantuariensis od glive Phoma exigua, izrazile pa so se tudi razlike v odzivu sort, kar je predstavljeno v preglednici 4. 10 Preglednica 4: Povprečni deleži prizadete površine poganjkov testiranih sort z glivama Cercospora cantuariensis in Phoma exigua 10 dni po inokulaciji in uvrstitev sort v odpornostne razrede, Sorta/genotip Delež prizadete površine Odpornost sorte poganjkov (%)* Cercospora Phoma exigua Cercospora Phoma exigua cantuariensis cantuariensis Buket 14,2 3,3 Nizka Visoka Blisk 15,0 2,5 Nizka Visoka Bobek 19,2 13 Nizka Nizka Atlas 19,2 5,8 Nizka Srednja Ahil 7,5 6,2 Srednja Srednja Aurora 8,3 7,7 Srednja Srednja Apolon 15,0 3,0 Nizka Visoka Celeia 10,8 6,1 Nizka Srednja Cerera 1,2 4,5 Visoka Visoka Cicero 1,3 6,3 Visoka Srednja Cekin 0,8 1,2 Visoka Visoka Dana 1,8 3,0 Visoka Visoka Magnum 6,3 10,1 Srednja Nizka Sav. golding 10,8 3,5 Nizka Visoka 31/299 15,0 15,0 Nizka Nizka Povprečna stopnja agresivnosti 9,8 6,1 / / *10 dni po inokulaciji Slika 3: Testiranje odpornosti sort z umetnimi okužbami v rastni komori: Levo-okuženo, desno-neokuženo (10 dni po inokulaciji; sorta Celeia). 11 3.3A Določanje gostiteljske specifičnosti (patogenosti) gliv C. cantuariensis in P. exigua Določanje gostiteljske specifičnosti obeh vrst gliv smo opravili z namenom ugotovitve ostalih potencialnih gostiteljskih rastlin na katerih bi se lahko glivi ohranjali in tako ogrožali pridelavo hmelja. Pri tem smo se usmerili v testiranja najpogosteje zastopanih plevelov v hmeljiščih in hmelju sorodnih rastlin. Poskus smo izvedli z umetnimi okužbami rastlin, ki smo jih nabrali na poskusnem posestvu IHPS in uredili v obliki šopkov v 500 ml erlenmajericah v 4 ponovitvah za vsako rastlino. Prisotnost okužb na šopkih smo spremljali vizualno v 5 dnevnih intervalih in verodostojnost potrdili z mikroskopsko analizo. V primeru glive P. exigua smo ugotovili, da lahko okužuje drobnocvetni rogovilček, breskovo dresen in japonski dresnik, medtem ko smo z glivo C. cantuariensis uspeli okužiti le navadno konopljo (Preglednica 5), ki je hmelju sorodna rastlina. Rezultati tako potrjujejo polifagno lastnost oz. višjo stopnjo patogenosti glive P. exigua, za glivo C. cantuariensis pa lahko trdimo, da ima višjo stopnjo gostiteljske specializacije tako kot je to značilno tudi za nekatere druge cerkosporoidne glive. V nadaljnje poskuse bi bilo zanimivo še vključiti nekatere poljščine in drevesne vrste, s čimer bi zajeli večinski spekter potencialnih gostiteljskih rastlin. Preglednica 5: Rezultati testiranja gostiteljske specifičnosti gliv Cercospora cantuariensis in Phoma exigua z umetnimi okužbami v rastni komori. Rastlina Latinsko ime Umetna okužba (+/-)* Phoma exigua Cercospora cantuariensis Bela metlika Chenopodium album - - Drobnocvetni rogovilček Galinsoga parviflora + - Velika kopriva Urtica dioica - - Mrtva kopriva Lamium purpureum - - Njivski slak Convolvulus arvensis - - Topolistna kislica Rumex obtusifolius - - Njivski osat Cirsium arvense - - Sčir Amaranthus retroflexus - - Pelin Artemisia vulgaris - - Breskova dresen Polygonum persicaria + - Ptičja dresen Polygonum aviculare - - Ambrozija Ambrosia artemisifolia - - Navadni plešec Capsella bursa pastoris - - Pasje zelišče Solanum nigrum - - Navadni gabez Symphytum officinale - - Japonski dresnik Reynoutria japonica + - Navadna konoplja Cannabis sativa - + *Umetna okužba rastlin (+ potrjeno; - nepotrjeno) 12 3.4A »In vitro« testiranje učinkovitosti fungicidov Testiranje učinkovitosti fungicidov temelji na določanju inhibicije rasti kultur izolatov na umetnih gojiščih ob dodajanju različnih fungicidov v različnih koncentracijah in kombinacijah. Za posamezno aktivno snov smo uporabili 6 različnih koncentracij (1, 10, 100, 1000, 1500, 2000 |ig aktivne snovi/ml) in kontrolo (gojišče brez fungicida). V primeru fungicidov iz skupine strobilurinov pa smo uporabili koncentracije 0,001, 0,01, 0,1, 1, 10 in 100 |ig a.s./ml. Za vsak fungicid smo najprej pripravili založne raztopine z raztapljanjem komercialno formuliranih fungicidov v sterilni destilirani vodi. Nekatere fungicide kot so Aliette flash, Cantus in Zato WP 50 smo morali predhodno sterilizirati s sterilno 70 % raztopino etanola, da smo se izognili morebitnim kasnejšim okužbam. Pri pripravi gojišč smo tudi upoštevali termostabilnost fungicidov do temperature 50 °C. V primeru strobilurinskih pripravkov smo v gojišče dodali salicilhidroksamično kislino (SHAM; Sigma-Aldrich) v koncentraciji 100 ng/ml. SHAM blokira transport elektronov na mestu oksidacije kinola na citokromu bc1 kompleks, v mitohondrijski dihalni verigi in tako preprečuje glivam pri tovrstnih testiranjih razvoj rezervnega preživitvenega mehanizma in s tem vpliva na potek analiz. Založno raztopino SHAM smo pripravili v metanolu in acetonu (1:1) v koncentraciji 100 mg/ml. Vpliv salicilhidroksamične kisline smo potrdili tudi v našem poskusu, saj smo pri aktivni snovi azoksistrobin (Quadris), kot tudi trifloksistrobin (Zato WP50) ugotovili statistično značilen vpliv SHAM na rast micelija izolata C1 glive C. cantuariensis. Pri tem se je pri koncentracijah fungicidov (0,1, 1, 10, 100 |ig/ml) zmanjšala rast micelija za več kot polovico v primerjavi z gojišči brez SHAM (Slika 4, 5). Vpliv/ SHAM na rast glive Cercospora cantuariensis 10,0 X 0,0 -■ 0 0.001 0,01 0.1 1 10 100 Koncentracijaazoksistrobina (ng/ml) Slika 4: Vpliv salicilhidroksamične kisline in aktivne snovi azoksistrobin (Quadris) v različnih koncentracijah na rast kulture izolata C1 (C. cantuariensis). 13 Vpliv SHAM na premer micelija (mm) 70 0 -I-,-,-,-,-,- 0 0.001 0,01 0.1 1 10 Koncentracija t rifloksist robi na Mg/ml Slika 5: Vpliv salicilhidroksamične kisline in aktivne snovi trifloksistrobin (Zato WP50) v različnih koncentracijah na rast kulture izolata C1 (C. cantuariensis). Slika 6: Vpliv fungicida Quadris v koncentraciji 0 (levo) in 0,001 |ig/ml (desno) in salicilhidroksamične kisline (SHAM) v koncentraciji 100 |ig/ml na rast glive Cercospora cantuariensis. Na osnovi meritev rasti kultur smo za vsako koncentracijo posameznega fungicida izračunali % inhibicije rasti kulture in določili interval dveh koncentracij med katerima se giblje vrednost EC50 (koncentracija pri kateri se rast kulture v primerjavi s kontrolo zmanjša za 50 %). Pri glivi C. cantuariensis smo v primeru obeh izolatov (C1 in CG) določili 100 % učinek inhibicije pri fungicidih Topsin, Systhane, Dithane, Folicur in Quadris. Pri teh fungicidih smo prav tako določili najnižje intervale za dosego vrednosti EC50. Zelo dobro učinkovitost je izrazil tudi fungicid Cantus z vrednostjo EC50 pri 1 |ig/ml. Najnižji delež (%) inhibicije in tudi najvišje potrebne vrednosti za dosego EC50 smo ugotovili pri bakrenem pripravku Champion in pripravku na osnovi žvepla Pepelin (Preglednica 6). V primeru testiranja strobilurinskih pripravkov sta oba pripravka presegla 80 % inhibicijo, vendar pa je višjo stopnjo učinkovitosti izrazil pripravek na osnovi azoksistrobina Quadris (Preglednica 7). 14 Preglednica 6: EC50 vrednosti, maksimalni % inhibicije in povprečni premer micelija C1 v mm po 21 dneh inkubacije v odvisnosti od koncentracije sredstva (^g/ml). Izolat C1 Koncentracija (^g/ml) FFS EC50 Max inh (%) 0 1 10 100 1000 1500 2000 Topsin 10-100 100 58,7 c 53,8 c 57,7 c 17,2 b 0 a 0 a 0 a Champion >2000 37,4 57,0 b 54,7 b 58,5 b 55,7 b 41,0 a 38,0 a 35,7 a Delan 10-100 73,3 59,7 d 56,0 d 45,0 c 24,0 b 15,7 a 16,3 a 17,0 a Antracol 15002000 84,3 57,3 d 59,7 d 55,8 d 36,2 c 32,3 c 25,2 b 9,0 a Folpan 10001500 68,3 58,3 d 56,3 d 59,0 d 42,8 c 29,8 b 18,5 a 23,5ab Pepelin >2000 34,8 58,3 c 58,0 c 59,0 c 58,7 c 49,0 b 38,5 a 38,0 a Systhane 1-10 100 61,3 c 45,8 b 3,0 a 0 a 0 a 0 a 0 a Fonganil gold 1001000 97,1 62,0 d 58,7 d 57,0 d 47,7 c 18,7 b 7,3 a 2,3 a Aliette flash 1001000 92,3 62,0 c 62,3 c 63,3 c 57,0 c 4,8 a 15,3 b 5,2 a Bravo 1001000 65,3 60,0 d 57,7 d 43,7 c 33,5 b 20,8 a 21,3 a 21,2 a Dithane 10-100 100 60,0 b 58,0 b 50,0 b 8,3 a 0 a 0 a 0 a Cantus 1 85,8 60,0 e 28,0 d 20,5 c 12,0ab 13,0 b 8,5 a 11,0ab Folicur 1-10 100 44,5 d 41,8 c 13,0 b 0 a 0 a 0 a 0 a Test mnogoterih primerjav; LSD metoda pri 95 % intervalu zaupanja oziroma pri 5 % tveganju; vrednosti znotraj posamezne vrstice, ki so označene z enako malo črko med sabo niso statistično različne. Preglednica 7: Povprečni premer (mm) micelija izolata C1 po 21 dneh inkubacije na gojiščih s strobilurinskima pripravkoma. Izolat C1 Koncentracija (^g/ml) FFS EC50 Max inh (%) 0 0,001 0,01 0,1 1 10 100 Quadris 0,010,1 100 43,0 c 24,3 b 27,0 b 19,3 b 1,7 a 0,0 a 0,0 a Zato WP50 0,010,1 83,7 49,0 d 48,3 d 42,0 c 8,0 b 11,0 a 9,0 a 8,0 a Test mnogoterih primerjav; LSD metoda pri 95 % intervalu zaupanja oziroma pri 5 % tveganju; vrednosti znotraj posamezne vrstice, ki so označene z enako malo črko med sabo niso statistično različne. 15 Preglednica 8: EC50 vrednosti, maksimalni % inhibicije in povprečni premer micelija CG v mm po 21 dneh inkubacije v odvisnosti od koncentracije sredstva (^g/ml). Izolat CG Koncentracija (^g/ml) FFS EC50 Max inh (%) 0 1 10 100 1000 1500 2000 Topsin 10-100 100 57,0 c 57,0 c 56,5 c 17,75 b 0 a 0 a 0 a Champion 2000 38,6 57,0 c 56,5 c 56,0 c 56,0 c 39,5 b 36,0 a 35,0 a Delan 10-100 75,8 60,0 e 56,0 d 42,5 c 23,5 b 15,5 a 14,5 a 14,5 a Antracol 10001500 83,6 58,0 e 58,2 e 55,0 e 36,7 d 31,0 c 24,0 b 9,5 a Folpan 1000 68,1 58,0 e 56,5 e 57,0 e 44,0 d 28,7 c 18,5 a 23,0 b Pepelin 2000 37,9 58,0 c 57,0 c 57,5 c 56,5 c 47,0 b 38,0 a 36,0 a Systhane 1-10 100 62,5 c 44,7 b 2,0 a 0,0 a 0,0 a 0,0 a 0,0 a Fonganil gold 1001000 96,8 62,0 f 58,5 e 55,0 e 48,0 d 17,5 c 8,0 b 2,0 a Aliette flash 1001000 91,9 61,5 d 61,5 d 61,0 d 47,0 c 5,0 a 7,0 b 5,0 a Bravo 1001000 72,9 61,0 d 58,0 d 44,0 c 33,0 b 18,5 a 17,0 a 16,5 a Dithane 10-100 100 60,5 c 57,5 c 49,0 c 15,0 b 0,0 a 0,0 a 0,0 a Cantus 0-1 85,1 60,5 e 27,5 d 21,0 c 13,0 b 13,0 b 9,0 a 9,5 a Folicur 1-10 100 43,0 d 40,0 c 14,0 b 0,0 a 0,0 a 0,0 a 0,0 a Test mnogoterih primerjav; LSD metoda pri 95 % intervalu zaupanja oziroma pri 5 % tveganju; vrednosti znotraj posamezne vrstice, ki so označene z enako malo črko med sabo niso statistično različne. Preglednica 9: Povprečni premer (mm) micelija izolata CG po 21 dneh inkubacije na gojiščih s strobilurinskima pripravkoma. Izolat CG Koncentracija (^g/ml) FFS EC50 Max inh (%) 0 0,001 0,01 0,1 1 10 100 Quadris 0,010,1 100 40,0 d 25,0 c 25,0 c 19,5 b 2,2 a 0,0 a 0,0 a Zato WP50 0,1-1 86,0 50,0 e 47,0 d 41,0 c 26,0 b 12,0 b 8,5 a 7,0 a Test mnogoterih primerjav; LSD metoda pri 95 % intervalu zaupanja oziroma pri 5 % tveganju; vrednosti znotraj posamezne vrstice, ki so označene z enako malo črko med sabo niso statistično različne. 16 u * s ' tke* B ] ki J 2000 19,3 32,2 b 30,5ab 26,0 a 26,7 a 30,3ab 27,7ab 27,0ab Systhane 10-100 97,9 39,9 c 34,3 c 22,3 b 2,7 a 0,7 a 1,2 a 1,0 a Fonganil gold 1001000 64,3 42,0 c 39,7 c 33,3 c 30,0bc 19,7ab 15,7 a 15,0 a Aliette flash 1001000 98,3 46,5 c 44,5 c 43,2 c 34,7 b 2,7 a 1,2 a 0,8 a Bravo 1001000 70,6 52,7 d 35,5 c 19,5ab 30,3bc 26,2abc 23,0ab 15,5 a Dithane 10-100 91,0 31,3 f 23,8 e 19,3 d 14,5 c 8,0 b 2,8 a 2,8 a Cantus 1 73,9 49,0 b 16,8 a 15,5 a 12,8 a 16,0 a 13,3 a 13,8 a Folicur 1-10 100 46,5 d 36,0 c 18,3 b 0,0 a 1,8 a 1,2 a 1,0 a Test mnogoterih primerjav; LSD metoda pri 95 % intervalu zaupanja oziroma pri 5 % tveganju; vrednosti znotraj posamezne vrstice, ki so označene z enako malo črko med sabo niso statistično različne. Preglednica 11: Povprečni premer (mm) micelija izolata PT3 po 21 dneh inkubacije na gojiščih s strobilurinskima pripravkoma. Izolat PT3 Koncentracija (^g/ml) FFS EC50 Max inh (%) 0 0,001 0,01 0,1 1 10 100 Quadris 1-10 62,2 59,0 e 58,5 e 59,7 e 52,0 d 41,7 c 26,0 b 22,3 a Zato WP50 0,010,1 69,9 50,8 d 31,5 c 26,7bc 24,3ab 20,0ab 17,0 a 15,3 a Test mnogoterih primerjav; LSD metoda pri 95 % intervalu zaupanja oziroma pri 5 % tveganju; vrednosti znotraj posamezne vrstice, ki so označene z enako malo črko med sabo niso statistično različne. 18 Preglednica 12: EC50 vrednosti, maksimalni % inhibicije in povprečni premer micelija PT4 v mm po 21 dneh inkubacije v odvisnosti od koncentracije sredstva (^g/ml). Izolat PT4 Koncentracija (^g/ml) FFS EC50 Max inh (%) 0 1 10 100 1000 1500 2000 Topsin 1000 95,7 27,8bc 23,5 b 29,8cd 31,8 d 1,7 a 1,3 a 1,3 a Champion 100 89,1 30,3 c 27,3 c 27,3 c 18,3 b 7,0 a 6,7 a 3,3 a Delan 100 67,5 36,3 d 28,3 c 23,3 b 20,2 b 14,2 a 11,8 a 12,7 a Antracol 10 72,7 38,5 c 28,0 b 17,3 a 14,3 a 13,7 a 16,8 a 10,5 a Folpan 1000 71,7 25,8 d 23,0 d 23,3 d 15,5 c 12,0 b 7,3 a 9,8 ab Pepelin 2000 13,6 28,0ab 24,2 a 29,5 b 27,7ab 26,5ab 25,8ab 27,0ab Systhane 10 98,9 35,5 c 29,0 c 18,8 b 2,5 a 0,3 a 0,5 a 1,3 a Fonganil gold 2000 56,6 38,0bc 41,3 c 36,3 c 33,8bc 36,3 c 27,3 b 16,5 a Aliette flash 100 98,7 39,7 c 35,8 b 40,7 c 32,3 b 1,3 a 0,7 a 0,5 a Bravo 100 65,4 41,0 d 30,8 c 25,0bc 18,8ab 21,3ab 14,2ab 20,8ab Dithane 10 96,7 45,0 d 24,3 c 21,5 c 10,8 b 12,0 b 1,5 a 4,8 ab Cantus 100 77,3 36,5 d 29,5 c 28,3 c 20,0 b 9,5 a 10,5 a 8,3 a Folicur 10 100 43,0 d 33,0 c 10,7 b 0,0 a 2,0 a 1,0 a 1,0 a Test mnogoterih primerjav; LSD metoda pri 95 % intervalu zaupanja oziroma pri 5 % tveganju; vrednosti znotraj posamezne vrstice, ki so označene z enako malo črko med sabo niso statistično različne. Preglednica 13: Povprečni premer (mm) micelija izolata PT4 po 21 dneh inkubacije na gojiščih s strobilurinskima pripravkoma. Izolat PT4 Koncentracija (^g/ml) FFS EC50 Max inh (%) 0 0,001 0,01 0,1 1 10 100 Quadris 1-10 64,1 58,5 e 58,5 e 59,5 e 51,3 d 41,0 c 26,0 b 21,0 a Zato WP50 0,010,1 64,3 49,0 c 30,7 b 26,3 b 24,8 ab 21,0 ab 18,7 a 17,5 a Test mnogoterih primerjav; LSD metoda pri 95 % intervalu zaupanja oziroma pri 5 % tveganju; vrednosti znotraj posamezne vrstice, ki so označene z enako malo črko med sabo niso statistično različne. 19 Slika 9: Vpliv fungicida Champion v koncentraciji: 0, 1, 10, 100, 1000, 1500, 2000 |g/ml na rast glive Phoma exigua. Slika 10: Vpliv fungicida Systhane v koncentraciji: 0, 1, 10, 100, 1000, 1500, 2000 |g/ml na rast glive Phoma exigua. V okviru »in vitro« testiranja smo proučevali tudi medsebojni vpliv na delovanje posameznih fungicidov, saj v praksi pridelovalci za zaščito pridelka večinoma uporabljajo mešanice fitofarmacevtskih sredstev z namenom, da z enkratnim škropljenjem zatrejo pojav vseh potencialno nevarnih bolezni in škodljivcev. Pri testiranju smo se osredotočili na proučevanje delovanja sistemičnega triazolnega pripravka Systhane 12E na glivo C. cantuariensis in P. exigua ob mešanju s preventivnimi pripravki Pepelin, Champion 50WP, Delan, Folpan 80WDG, Zato 50WG in Quadris. Pri tem smo kot osnovo pri pripravku Systhane 12E uporabili koncentracijo 1 |g/ml, ki izraža stopnjo inhibicije pri obeh vrstah gliv med 15-30 %. Interakcije delovanja med fungicidi smo določali po metodi, ki jo je razvil Gisi (1996). Pri tem v primeru vrednosti pod 0.5 govorimo o antagonizmu med pripravkoma, v primeru vrednosti med 0.5 in 1.5 o aditivnem vplivu in nad 1.5 o nastanku sinergizma (Preglednica 14, 15). 20 Preglednica 14: Testirane kombinacije fungicidov v različnih koncentracijah, prikaz vrednosti razmerja (Cobs/Cexp) in njihovega načina delovanja pri glivi Cercospora cantuariensis. % inh. S1a % inh. Bb Kontrola (mm) Premer Način delovanja0 C1 kombinacije Cobs Cexp Cobs/Cexp (mm) S1+P1 28,5 0,51 56,3 39 30,7 28,9 1,06 aditivno S1+P10 28,5 1,2 56,3 27,8 50,6 29,4 1,72 sinergistično S1+P100 28,5 0,7 56,3 33,3 40,9 29,0 1,41 aditivno S1+P1000 28,5 15,9 56,3 28,3 49,7 39,9 1,25 aditivno S1+P1500 28,5 34 56,3 27,2 51,7 52,8 0,98 aditivno S1+P2000 28,5 34,8 56,3 26,7 52,6 53,4 0,98 aditivno S1 + CH 1 28,5 4 56,3 32 43,2 31,4 1,38 aditivno S1 + CH10 28,5 2,6 56,3 35,7 36,6 30,4 1,21 aditivno S1 + CH100 28,5 2,3 56,3 33,5 40,5 30,1 1,34 aditivno S1 + CH1000 28,5 28,1 56,3 10,8 80,8 48,6 1,66 sinergistično S1 + CH1500 28,5 33,3 56,3 9,3 83,5 52,3 1,60 sinergistično S1 + D1 28,5 6,2 56,3 33,3 40,9 32,9 1,24 aditivno S1 + D10 28,5 24,6 56,3 20,7 63,2 46,1 1,37 aditivno S1 + D100 28,5 59,8 56,3 16 71,6 71,3 1,00 aditivno S1 + F1 28,5 3,4 56,3 31,5 44,0 30,9 1,42 aditivno S1 + F10 28,5 1,2 56,3 36,3 35,5 29,4 1,21 aditivno S1+F100 28,5 26,6 56,3 28,7 49,0 47,5 1,03 aditivno S1+F1000 28,5 48,9 56,3 19 66,3 63,5 1,04 aditivno S1 + Q 0,001 28,5 37,2 56,3 36,5 35,2 55,1 0,64 aditivno S1 + Q0,01 28,5 37,2 56,3 35,3 37,3 55,1 0,68 aditivno S1 + Q0,1 28,5 55,1 56,3 16 71,6 67,9 1,05 aditivno S1 + Q1 28,5 96 56,3 0 100,0 97,1 1,03 aditivno S1 + Q10 28,5 100 56,3 0 100,0 100,0 1,00 aditivno S1 + Q100 28,5 100 56,3 0 100,0 100,0 1,00 aditivno S1 + Z0,001 28,5 1,4 56,3 38,5 31,6 29,5 1,07 aditivno S1 + Z0,01 28,5 14,3 56,3 37,7 33,0 38,7 0,85 aditivno S1 + Z0,1 28,5 42,9 56,3 27 52,0 59,2 0,88 aditivno S1 + Z1 28,5 77,6 56,3 12,7 77,4 84,0 0,92 aditivno S1 + Z10 28,5 81,6 56,3 5 91,1 86,8 1,05 aditivno S1 + Z100 28,5 83,7 56,3 4,3 92,4 88,3 1,05 aditivno a% inhibicije S1: Systhane v koncentraciji 1 ^g/ml. b% inhibicije B: P - Pepelin v koncentracijah 1, 10, 100, 1000, 1500, 2000 ^g/ml; CH - Champion v koncentracijah 1, 10, 100, 1000, 1500 ^g/ml; D - Delan v koncentracijah 1, 10, 100 ^g/ml; F - Folpan v koncentracijah 1, 10, 100, 1000 ^g/ml; Q - Quadris v koncentracijah 0,001, 0,01, 0,1, 1 , 10, 100 ^g/ml; Z - Zato v koncentracijah 0,001, 0,01, 0,1, 1 , 10, 100 ^g/ml. cmetoda po Gisiju (1996). 21 Preglednica 15: Testirane kombinacije fungicidov v različnih koncentracijah, prikaz vrednosti razmerja (Cobs/Cexp) in njihovega načina delovanja pri glivi Phoma exigua. % inh. S1a % inh. Bb Kontrola (mm) Premer Način delovanjac PT3 kombinacije Cobs Cexp Cobs/Cexp (mm) S1+P1 18,5 5,3 46,7 37,8 19,1 22,8 0,84 aditivno S1+P10 18,5 6,8 46,7 33,0 29,3 24,0 1,22 aditivno S1+P100 18,5 13,0 46,7 28,5 39,0 29,1 1,34 aditivno S1+P1000 18,5 5,9 46,7 22,3 52,2 23,3 2,24 sinergistično S1+P1500 18,5 14,0 46,7 15,3 67,2 29,9 2,25 sinergistično S1+P2000 18,5 16,1 46,7 18,8 59,7 31,6 1,89 sinergistično S1 + CH 1 18,5 9,9 46,7 34,7 25,7 26,6 0,97 aditivno S1 + CH10 18,5 32,3 46,7 32,0 31,5 44,8 0,70 aditivno S1 + CH100 18,5 43,2 46,7 22,5 51,8 53,7 0,96 aditivno S1 + CH1000 18,5 71,5 46,7 1,3 97,2 76,8 1,27 aditivno S1 + CH1500 18,5 74,4 46,7 3,2 93,1 79,1 1,18 aditivno S1 + D1 18,5 17,9 46,7 36,5 21,8 33,1 0,66 aditivno S1 + D10 18,5 31,3 46,7 28,7 38,5 44,0 0,88 aditivno S1 + D100 18,5 48,6 46,7 23,0 50,7 58,1 0,87 aditivno S1 + F1 18,5 6,5 46,7 37,7 19,3 23,8 0,81 aditivno S1 + F10 18,5 17,5 46,7 35,3 24,4 32,8 0,75 aditivno S1+F100 18,5 56,3 46,7 26,7 42,8 64,4 0,67 aditivno S1+F1000 18,5 66,2 46,7 20,7 55,7 72,5 0,77 aditivno S1 + Q 0,001 18,5 0,9 46,7 38,0 18,6 19,2 0,97 aditivno S1 + Q0,01 18,5 1,2 46,7 32,0 31,5 19,5 1,62 sinergistično S1 + Q0,1 18,5 11,9 46,7 22,8 51,2 28,2 1,81 sinergistično S1 + Q1 18,5 29,3 46,7 23,1 50,5 42,4 1,19 aditivno S1 + Q10 18,5 55,9 46,7 21,7 53,5 64,1 0,84 aditivno S1 + Q100 18,5 62,2 46,7 18,5 60,4 69,2 0,87 aditivno S1 + Z0,001 18,5 38,0 46,7 29,9 36,0 49,5 0,73 aditivno S1 + Z0,01 18,5 47,4 46,7 26,2 43,9 57,1 0,77 aditivno S1 + Z0,1 18,5 52,2 46,7 23,1 50,5 61,0 0,83 aditivno S1 + Z1 18,5 60,6 46,7 20,4 56,3 67,9 0,83 aditivno S1 + Z10 18,5 66,5 46,7 15,3 67,2 72,7 0,92 aditivno S1 + Z100 18,5 69,9 46,7 12,2 73,9 75,5 0,98 aditivno a% inhibicije S1: Systhane v koncentraciji 1 pg/ml. b% inhibicije B: P - Pepelin v koncentracijah 1, 10, 100, 1000, 1500, 2000 pg/ml; CH - Champion v koncentracijah 1, 10, 100, 1000, 1500 pg/ml; D - Delan v koncentracijah 1, 10, 100 pg/ml; F - Folpan v koncentracijah 1, 10, 100, 1000 pg/ml; Q - Quadris v koncentracijah 0,001, 0,01, 0,1, 1 , 10, 100 pg/ml; Z - Zato v koncentracijah 0,001, 0,01, 0,1, 1 , 10, 100 pg/ml. cmetoda po Gisiju (1996). 22 Rezultati testiranja mešanja fungicidov so pri glivi C. cantuariensis izrazili večinoma aditiven način delovanja. Rahlo sinergističen vpliv smo zaznali pri mešanju pripravka Systhane 12E s pripravkom Pepelin v koncentraciji 10 |ig/ml in s pripravkom Champion 50WP pri koncentracijah 1000 in 1500 |ig/ml. Negativnega oz. antagonističnega vpliva mešanja fungicidov nismo zaznali (Preglednica 14). V primeru testiranja mešanic na glivi P. exigua smo ugotovili sinergističen vpliv mešanja pripravka Systhane 12E s pripravkom Pepelin pri koncentracijah 1000, 1500 in 2000 |ig/ml. Za razliko od testiranja na glivi C. cantuariensis smo sinergizem ugotovili pri mešanju Systhane 12E s strobilurinskim pripravkom Quadris v koncentracijah 0,01-0,1 |ig/ml. Pri vseh ostalih koncentracijah in pripravkih smo določili aditiven vpliv mešanice, medtem ko negativnega vpliva mešanja fungicidov nismo zaznali (Preglednica 15). 3.5A Testiranje učinkovitosti fungicidov »in planta« v rastni komori Preizkusili smo preventivno učinkovitost 5 fungicidov v priporočenih odmerkih, ki so dovoljeni za uporabo v hmeljarstvu: Systhane 12E (1,2 l/ha), Quadris (1 l/ha), Zato 50 WG (0,625 kg/ha), Folpan 80 WDG (3,0 kg/ha), Delan 700 WG (1,2 kg/ha) in Champion 50 WP (0,25 %). V primeru glive P. exigua smo namesto pripravka Quadris uporabili Zato 50 WG, ki je v predhodnjih analizah in vitro pokazal značilno boljše delovanje. Rastline smo najprej poškropili z omenjenimi fungicidi po osušitvi škropilne obloge pa smo testiranje nadaljevali z umetnim okuževanjem. Pojav bolezni smo ocenili 10 dni po inokulaciji. Vsi uporabljeni fungicidi so izrazili zelo dobro preventivno delovanje na obe vrsti gliv, pri čemer je najvišjo stopnjo delovanja izrazil sistemični pripravek Systhane 12E. Med učinkovitostjo posameznih fungicidov nismo zaznali statistično značilnih razlik (Preglednica 16). Preglednica 16: Povprečni deleži prizadete površine rastlin in učinkovitost fungicidov (Abott %) za preprečevanje okužb glive Phoma exigua. Sorta Bobek Magnum Phoma exigua Delež prizadete površine (%)* Delež prizadete površine (%) % učinkovitosti % učinkovitosti Netretirano 12,5b / 6,7b / Folpan 80 WDG 1,5a 88,0 1a 85,1 Zato 50 WG 0,5a 96,0 0,3a 95,5 Systhane 12E 0a 100 0a 100,0 Champion 50 WP 1,3a 89,6 0,5a 92,5 Delan 700 WG 1a 92,0 0,5a 92,5 Test mnogoterih primerjav; LSD metoda pri 95 % intervalu zaupanja oziroma pri 5 % tveganju; vrednosti znotraj posamezne vrstice, ki so označene z enako malo črko med sabo niso statistično različne. 23 Preglednica 17: Povprečni deleži prizadete površine rastlin in učinkovitost fungicidov (Abott %) za preprečevanje okužb glive Cercospora cantuariensis. Sorta Cercospora Bobek 31/299 cantuariensis Delež prizadete Delež prizadete % učinkovitosti % učinkovitosti površine (%)* površine (%) Netretirano 18b / 16b / Folpan 80 WDG 1a 94,4 1a 93,7 Quadris 1a 94,4 1a 93,7 Systhane 12E 0a 100,0 0a 100 Champion 50 WP 3a 83,3 3a 81,3 Delan 700 WG 1a 94,4 1a 93,7 Test mnogoterih primerjav; LSD metoda pri 95 % intervalu zaupanja oziroma pri 5 % tveganju; vrednosti znotraj posamezne vrstice, ki so označene z enako malo črko med sabo niso statistično različne. 3.6A Spremljanje epidemioloških lastnosti v okuženih nasadih in analiza meteoroloških podatkov Ulov prvih spor glive C. cantuariensis smo v letu 2009 v Radljah ob Dravi zaznali v drugi polovici meseca julija, vendar je bil ulov do sredine avgusta zanemarljiv v obliki posameznih spor. Od sredine avgusta naprej pa se je ulov povečeval tako, da so v zadnjem tednu avgusta ulovi presegali 200 spor/dan. Dinamika ulova spor se je ujemala vizualnim spremljanjem pojava bolezni na rastlinah na katerih smo prav tako v zadnji dekadi avgusta opazili povečan pojav na listju spodnjega dela rastlin (do višine 2m). Prizadeti so bili predvsem nasadi sort Aurora, Celeia in Bobek. Pri tem je potrebno izpostaviti, da je območje Radlje ob Dravi v mesecu juniju 2009 močno prizadela toča in so se rastline v nadaljevanju rastne dobe zdravstveno minimalno varovale, kar je povečalo možnost za nastanek izbruhov. V letu 2010 do konca meseca avgusta pojava glive C. cantuariensis v Radljah ob Dravi nismo zasledili. V primeru glive P. exigua smo v letu 2009 in 2010 zasledili le manjšo prisotnost infekcij spodnjih listov sorte Magnum in Bobek. Spor glive P. exigua na vazelinskih trakovih v obeh letih spremljanja nismo zaznali kar kaže na to, da spremljanje pojava te glive s Hirstovim lovilcem spor ni primerno. Slika 11: Volumetrični lovilec spor (levo); ADCON agrometeorološka postaja (desno) 24 Epidemiološko analizo smo naredili tudi na območju Podvina pri Polzeli v Savinjski dolini, kjer smo konec avgusta 2009 v prvoletnem nasadu sorte Aurora zasledili večji pojav glive C. cantuariensis. Pri tem je z vidika epidemiologije zanimivo, da je šlo za prvoletni nasad na lokaciji s 7 letno premeno na relativno izoliranem območju od ostalih hmeljišč, kar nakazuje na možnost širjenja te glive tudi s sadilnim materialom iz že okuženih hmeljišč. Pri tem gliva najverjetneje preživi v obliki micelija na ostankih okuženih listov. Takšnemu sklepanju so nas navedla dodatna dejstva, saj smo pri pregledu hmeljišča iz območja Gomilskega (GERK PID: 3380024) iz katerega izvira sadilni material odkrili prisotnost omenjene glive in da pri pregledu divjega hmelja ter bližnjih nasadov v Podvinu pri Polzeli nismo zasledili okužb. Okužen nasad smo z namenom določitve obsega in stopnje okužbe natančno vizualno pregledali, mapirali in grafično obdelali. Pri tem je iz slike 12 razvidno, da se je najvišja stopnja bolezni v okuženem hmeljišču razvila v osrednjem delu nasada, kjer mikroklimatske razmere omogočajo najdaljše zadrževanje vlage in s tem nastanek infekcij. Slika 12: Pojav in razporeditev okužb rastlin z glivo Cercospora cantuariensis v prvoletnem nasadu sorte Aurora na lokaciji Podvin pri Polzeli na dan 15.10. 2009. I Neokuženo Nizka okužba (do 5%) ■ Srednja okužba (6 - 20%) ■ Visoka okužba (21 - 40%) ■ Zelo visoka okužba (nad 40%) w s 25 Slika 13: Pojav glive Cercospora cantuariensis v prvoletnem nasadu hmelja sorte Aurora v Podvinu pri Polzeli v letu 2009; Levo-močno prizadeta rastlina, desno-rastlina z nizko stopnjo okužbe. V okviru projekta smo opravili tudi pilotno analizo meteoroloških podatkov od leta 20002009, ki je nakazala povezavo bolezenskih izbruhov v letu 2005 in 2007 z obsegom padavin v mesecu avgustu in septembru. Takrat namreč prihaja do nastanka prvih infekcij, ki ob nezadostnem zdravstvenem varstvu in obilici padavin lahko prerastejo v resne izbruhe. Tako v letih močnih bolezenskih izbruhov (2005 in 2007) v obdobju avgust-september beležimo več kot 430 mm padavin, kar močno odstopa od dolgoletnih povprečij, ki za zadnjih 40 let znašajo 208 mm (Slika 14). Za obe vrsti gliv je značilno, da je nastanek okužb močno odvisen od trajanja omočenosti listne mase, zato bi bilo potrebno pri nadaljnjih raziskavah podrobneje analizirati meteorološke podatke na omenjeni parameter in rezultate podkrepiti s poskusi v rastni komori, s čimer bi postavili osnovo za izdelavo modela za napoved pojava omenjenih gliv. 26 Slika 14: Prikaz količine padavin (mm) v mesecu avgustu in septembru v obdobju 20002010 (Vir: ADCON agrometeorološka postaja lokacija Žalec). 3.7A Strategija in navodila za preprečevanje okužb Hmelj je trajnica, ki jo v kmetijstvu izkoriščamo tudi do 20 let na isti površini. To daje povzročiteljem bolezni, kot sta glivi P. exigua in C. cantuariensis zelo dobre pogoje za dviganje infekcijskega potenciala. Zato kot prvo usmeritev obvladovanja odsvetujemo vračanje hmeljevine v hmeljišča. Če to ni mogoče, je priporočljivo hmeljevino obdelati s kompostiranjem, kjer ob razgradnji svežih ostankov rastlin prihaja do segrevanja mase in posledično odmrtja rastlinskih patogenov. Poleg fitosanitarnih ukrepov je ob poročilih opazovalno napovedovalne službe nujna tudi uporaba fungicidnih pripravkov: • C. cantuariensis: V vseh nasadih, v katerih smo do zdaj odkrili pojav te bolezni, v času zadnjih dveh škropljenj storžkov, preventivno svetujemo hkratno uporabo pripravka Zato WG 50 (0,025 % oz. 0,625 kg/ha) z bakrovimi pripravki ali s Folpanom 80 WDG; ob izbruhu bolezni pa uporabo pripravka Zato WG 50 skupaj s polovičnim odmerkom (0,6 l/ha) kurativnega pripravka Systhane 12E. Oba pripravka imata učinek tudi na hmeljevo pepelovko. • Phoma exigua: Ob pojavu značilnih peg na listih, ki jih lahko predvsem na občutljivejših sortah Bobek in Magnum, pričakujemo v začetku avgusta uporabimo pripravek Quadris v odmerku 1,0 l/ha. Pripravek ima dober učinek tudi na hmeljevo peronosporo. 27 DP - B: OBVLADOVANJE HMELJEVEGA HROŠČA (RILČKARJA) (Neoplinthus tigratusporcatus Panz.) IN LUCERNINEGA RILČKARJA (Otiorhynchus ligustici L.) 2 B MATERIAL IN METODE DELA 2.1B Zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja z insekticidi V aprilu leta 2009 smo na certificiranih sadikah hmelja (CSB) sorte Aurora, ki so bile napadene z ličinkami hmeljevega rilčkarja, izvedli insekticidni poskus za njihovo zatiranje. Ličinke so bile v zadnjem larvalnem stadiju (L4), tik pred zabubljenjem. Uporabili smo pripravke, navedene v preglednici 1. Za vsak pripravek smo uporabili 10 sadik hmelja. Sadike smo namočili v insekticidne raztopine za 1 minuto. Po sedmih dneh smo sadike pregledali in ugotavljali umrljivost ličink hmeljevega rilčkarja ter izračunali učinkovitost insekticidov po Schneider-Orelli (v %). Preglednica 1: Uporabljeni insekticidi za zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja na sadikah hmelja (CSb), april 2009 Obravnavanje Pripravek Aktivna snov Konc. (%) 0 Voda - - 1 Basudin 600 EW diazinon 0,1 2 Dursban E-48 klorpirifos 0,15 3 Reldan 40 EC klorpirifos-metil 0,2 4 Actelic - 50 pirimifos - metil 0,15 5 Fastac 10 % SC alfa - cipermetrin 0,02 2.2B Zatiranje ličink lucerninega rilčkarja z insekticidi V aprilu 2009 smo preizkusili delovanje nekaterih insekticidov na ličinke lucerninega rilčkarja na certificiranih sadikah hmelja (CSA), sorta Aurora. Za vsako obravnavanje, katerega smo opravili v 5 ponovitvah, smo imeli 5 rastlin. Rastline so rastle v lončkih s premerom 8 cm. Vsako rastlino smo zalili z 1 dcl insekticidne raztopine oz. z vodo (preglednica 2). Po sedmih dneh smo ugotavljali umrljivost ličink lucerninega rilčkarja ter izračunali učinkovitost insekticidov po Schneider-Orelli (v %). Preglednica 2: Uporabljeni insekticidi za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja na sadikah hmelja (CSa), april 2009 Obravnavanje Pripravek Konc. (%) 0 Voda - 1 Actellic - 50 0,80% 2 Actellic - 50 1,50% 3 Runner 240 EC 0,10% 28 Slika 1: Ličinke lucerninega rilčkarja ob korenini sadike hmelja (CSA) 2.3B »In vitro« zatiranje ličink luceninega rilčkarja z insekticidi V laboratoriju smo želeli preveriti učinkovitost insekticidov, navedenih v preglednici 3, na ličinke lucerninega rilčkarja. Ličinke so bile v stadiju L4 (tik pred zabubljenjem). V petrijevko smo dali 10 ličink, na katere smo nanesli s pomočjo naprave Potter spray tower 2 ml insekticidne raztopine. Vsako obravnavanje smo izvedli v dveh ponovitvah. Umrljivost ličink smo ugotavljali po 24 urah in izračunali učinkovitost insekticidov po Schneider-Orelli (v %). Preglednica 3: Uporabljeni insekticidi »in vitro« za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja Obravnavanje Pripravek Aktivna snov Konc. (%) 0 Voda - - 1 Actellic - 50 pirimifos-metil 0,80% 2 Actellic - 50 pirimifos-metil 1,50% 3 Pyrinex 25 SC klorpirifos 0,50% 4 Karate Zeon 5 SC lamda-cihalotrin 0,05% 5 Karate Zeon 5 SC lamda-cihalotrin 0,10% 6 Runner 240 EC metoksifenozid 0,06% 2.4B Zatiranje odraslih hroščev lucerninega rilčkarja V Trgovišču pri Ormožu smo v prvoletnem nasadu hmelja spomladi 2009 našli veliko odraslih hroščev lucerninega rilčkarja, ki so povzročili precejšnjo škodo. V omenjenem nasadu smo 14. aprila, ko je bil hmelj v fenofazi po BBCH 13 (3 pravi listi), izvedli poskus zatiranja odraslih hroščev lucerninega rilčkarja z insekticidoma Actara 25 WG (a.s. tiametoksam), v odmerku 200 g/ha in Coragen (a.s. rinaksapir), v odmreku 60 ml/ha. Na hektar smo porabili 700 l vode (za vsako rastlino 200 ml insekticidne raztopine). 29 Poskus je bil izveden v skladu z dobro kmetijsko prakso izvajanja poskusov. Na vsaki poskusni parceli smo šteli odrasle hrošče lucerninega rilčkarja na 25 rastlinah (za posamezno obravnavanje smo ocenili 100 rastlin). Rilčkarje smo preštevali tako na površini zemlje, kot 5 cm pod njenim površjem, kjer se hrošči radi zadržujejo preko dneva. Ocenjevali smo tudi poškodovane poganjke hmelja. Ocenjevanja smo izvedli v zgodnjih jutranjih urah. Poskus smo ocenjevali 3., 6. in 20. dan po škropljenju. Slika 2: Odrasel lucernin rilčkar na poganjku hmelja 2.5B Zatiranje ličink hmeljevega in lucerninega rilčkarja z entomopatogenimi nematodami Poskus zatiranja ličink lucerninega rilčkarja na sadikah hmelja A cert. (CSA) in ličink hmeljevega rilčkarja na certificiranih sadikah hmelja B certifikat (CSB) z entomopatogenimi nematodami smo izvedli v začetku oktobra 2009. Uporabili smo entomopatogene nematode vrste Heterorhabditis bacteriophora (pripravek Nematop, distributer Metrob). Omenjeni pripravek ima registracijo za zatiranje ličink in bub brazdastega trsnega rilčkarja (Ortiorhynchus sulcatus). Uporabili smo 1 g pripravka Nematop/m2 = 500 000 entomopatogenih nematod/m2. Za 1 m2 smo uporabili 0,7 l raztopine. Sadike CSB smo posadili v plastične lonce volumna 5 l in sicer v vsak lonec po 5 sadik napadenih z ličinkami hmeljevega rilčkarja. Ličinke rilčkarjev so bile v stadiju L3 - L4. Temperatura tal je bila 14 °C. Po 6 dneh smo ugotavljali odstotek mortalitete oziroma smrtnosti ali umrljivosti. V letu 2010 smo ponovno izvedli poskus zatiranja ličink lucerninega rilčkarja na sadikah CSA in ličink hmeljevega rilčkarja na sadikah CSB z entomopatogenimi nematodami, katerega smo izvedli v začetku maja. Imeli smo 100 cvetličnih lončkov s sadikami hmelja, premera 11 cm. V vsakem lončku je bilo po 5 ličink lucerninega rilčkarja v stadiju L4, ki so bile že na začetku zabubljenja. Namreč pred tem datumom je bila temperatura tal neprimerna za uporabo večine entomopatogenih nematod (EN). Ob izvajanju poskusa je bila temp. tal 12-14 °C. Na dan uporabe EN je bilo delno oblačno 30 vreme. Po uporabi EN smo 14 dni vzdrževali primerno vlažnost tal, da se EN ne bi izsušile. V preglednici 4 so navedeni pripravki (EN), ki smo jih uporabili za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja. Poskus smo ocenjevali 7. in 16. dan po aplikaciji. Preglednica 4: Uporabljene entomopatogene nematode za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja na sadikah hmelja CSA v letu 2010. Pripravek Distributer Vrsta nematode Koncentracija Opomba Kontrola-zalivanj e z vodo - - - Nemasys Metrob Steinernema kraussei 600.000 EN/m2 EN odporne na nizke temp. (do 6 OC) Larvanem Zeleni hit Heterorhabditis bacteriophora 1.000.000 EN/m2 Larvanem Zeleni hit Heterorhabditis bacteriophora 500.000 EN/m2 Slika 3: Poskus zatiranja ličink lucerninega rilčkarja na sadikah hmelja (CSA) z entomopatogenimi nematodami Za zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja na sadikah hmelja CSb smo uporabili enake entomopatogene nematode kot za zatiranje lucerninega rilčkarja, le da smo uporabili večjo koncentracijo, ker se ličinke hmeljevega rilčkarja nahajajo v osrednjem delu podzemnih delov sadik hmelja. Sadike hmelja napadene z ličinkami hmeljevega rilčkarja smo posadili v 5 l lonce in sicer v vsak lonec smo dali po 5 sadik in dodali vrtno zemljo. Zgornji del posajenih sadik ni bil pokrit z zemljo. Gre za simulacijo razmer kot sadike v neodoranem hmeljišču spomladi. Ob izvajanju poskusa je bila temp. tal 12-14 OC. Na dan uporabe EN je bilo delno oblačno vreme. Po uporabi EN smo 14 dni vzdrževali primerno vlažnost tal, da se EN ne bi izsušile. V preglednici 5 navajamo pripravke, ki smo jih uporabili za zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja. Poskus smo ocenjevali 7. in 16. dan po aplikaciji. 31 Preglednica 5: Uporabljene entomopatogene nematode za zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja na sadikah hmelja CSB v letu 2010 Pripravek Distributer Vrsta nematode Koncentracija Opomba Kontrola-zalivanj e z vodo - - - Nemasys Metrob Steinernema kraussei 1.200.000 EN/m2 EN odporne na nizke temp. (do 6 OC) Larvanem Zeleni hit Heterorhabditis bacteriophora 1.000.000 EN/m2 Larvanem Zeleni hit Heterorhabditis bacteriophora 2.000.000 EN/m2 2.6B Spremljanje hmeljevega in lucerninega rilčkarja v hmeljiščih ob rezi hmelja V letu 2009 smo v začetku aprila, v času rezi hmelja, v naključno izbranih hmeljiščih v Savinjski dolini, Ptujsko-Ormoškem območju ter na Koroškem ugotavljali prisotnost ličink hmeljevega in lucerninega rilčkarja. V vsakem hmeljišču, ne glede na velikost, smo naključno pregledali 50 rastlin. Pri vsaki rastlini smo prešteli število poganjkov, ugotavljali število poškodovanih podzemnih trt ter prisotnost ličink v trtah. Določili smo vrsto ličink ter njihov razvojni stadij. Pri pregledu sadik hmelja B certifikata (CSB) smo spomladi leta 2009 ugotavljali poškodovanost sadik (podzemnih trt), ki so jih poškodovale ličinke rilčkarjev. Sadike so bile nabrane v certificiranih matičnih hmeljišč (CMH). Iz vsakega hmeljišča smo naključno pregledali 3 % narezanih sadik. Zabeležili smo starost nasada, sorto hmelja in način izvajanja fitosanitarnih-higienskih ukrepov. 2.7B Spremljanje hmeljevega in lucerninega rilčkarja med vegetacijo V letu 2009 smo konec aprila in v maju, v času čiščenja in navijanja hmelja, vizualno opazovali nasade hmelja in ugotavljali prisotnost odraslih rilčkarjev. Opazovanja smo opravljali zgodaj zjutraj in v oblačnem vremenu, saj je predvsem za hmeljevega rilčkarja znano, da ne mara svetlobe. Opazovanja so bila zahtevna še posebej zato, ker imajo hrošči na pokrovkah ostanke zemlje in jih je velikokrat težko opaziti. Opazovanja smo izvedli po naključju v 10 hmeljiščih v Savinjski dolini, v dveh hmeljiščih v Dornavi, enem v Vidmu pri Ptuju ter v dveh hmeljiščih v Trgovišču pri Ormožu. V enem hmeljišču v Trgovišču, kjer smo našli večje število odraslih hroščev lucerninega rilčkarja, smo ocenjevali njihovo prisotnost in povzročeno škodo na mladih hmeljnih poganjkih. V omenjenem nasadu smo populacijo lucerninega rilčkarja ugotavljali na 100 rastlinah hmelja, na površini zemlje okrog rastlin, kot tudi v zemlji (5 cm globoko), kjer se rilčkarji pogosto zadržujejo preko dneva. Prav tako smo na 100 rastlinah ugotavljali delež napadenih poganjkov hmelja. Ocenjevanja smo v omenjenem hmeljišču izvedli 3-krat. 32 Slika 4: Odrasla lucernina rilčkarja tik ob hmeljnem poganjku (levo) in lucernin rilčkar na listu hmelja (desno) Slika 5: Odrasel hrošč hmeljevega rilčkarja 2.8B Spremljanje odraslih hroščev hmeljevega in lucerninega rilčkarja s talnimi vabami (pastmi) Hmeljevega rilčkarja je vizualno v hmeljišču tekom vegetacije težko spremljati (opazovati). Namreč je nočni škodljivec, zato se preko dneva zadržuje ob tleh, skrit ob rastlinah. Zasledili nismo nobenih poškodb na hmeljnih rastlinah od odraslih hroščev hmeljevega rilčkarja. V ta namen smo postavili za spremljanje odraslih hroščev hmeljevega rilčkarja talne vabe (pasti). Talne pasti smo postavili v dve hmeljišči v Savinjski dolini in sicer v Topovljah in Drešinji vasi, kjer smo predhodno z monitoringom ugotovili veliko prisotnosti ličink hmeljevega rilčkarja. Prve hrošče hmeljevega rilčkarja smo opazili v letu 2009 že v začetku maja, konec maja pa smo postavili talne pasti. V vsako hmeljišče smo postavili 20 pasti (talnih vab) in sicer na 10 mestih smo postavili posamezno vabo tik ob hmeljni rastlini (do max. 5 cm stran od rastline - vaba A) na 10 mestih pa smo jih postavili vmes med dvema hmeljnima rastlinama (razdalja od rastline do pasti je bila cca. 55 cm - vaba B). Za 33 pasti smo uporabili plastične lončke (1 l), katere smo vkopali v zemljo, da je bil rob lončka zravnan s površino zemlje. Pokrov lončka je bil privzdignjen. Lončke smo napolnili do 1/3 volumna z vinskim kisom. Vinski kis smo menjali na vsake 14 dni, v primeru dežja pa tudi bolj pogosto. Talne pasti so bile postavljene v hmeljiščih 3 mesece (od konca maja do konca avgusta). Slika 6: Talne vabe (pasti) v hmelju za spremljanje odraslih hroščev hmeljevega rilčkarja 34 2.9B Bionomija hmeljevega rilčkarja v rastni komori - nadzorovani pogoji Bionomijo hmeljevega rilčkarja smo spremljali v rastni komori v nadzorovanih razmerah v jeseni 2009 in spomladi 2010. Jeseni leta 2009 smo trte, v katerih so bile ličinke hmeljevega rilčkarja, nabirali v hmeljiščih. Nabrali smo 100 ličink, katere so bile v podzemnih delih stebla (trta). Vsaki ličinki smo izmerili dolžino in jo ustrezno označili za nadaljnje spremljanje. Po 10 trt z ličinkami smo dali v plastično posodico in jih pokrili z zemljo. Pokrov na plastičnih posodicah je imel odprtine, skozi katere je dostopal zrak (slika 7). Razvoj ličink hmeljevega rilčkarja smo spremljali v rastni komori pri temperaturi 20 °C, 70 % relativni zračni vlagi in fotoperiodi 13 ur svetlobe/9 ur teme. Enako smo ponovili postopek spomladi leta 2010, pri čemer so bile nabrane ličinke že daljše kot v jeseni. Slika 7: Postopek izvajanja bionomije hmeljevega rilčkarja 2.10B Mehanski ukrepi zatiranja ličink hmeljevega rilčkarja V začetku maja 2010 smo izvedli poskus mehanskega zatiranja ličink hmeljevega rilčkarja. V ta namen smo v insektarije dali napadene trte z ličinkami hmeljevega rilčkarja, na katere smo nasuli različne višine zemlje (0 cm - kontrola, 10 cm, 20 cm, 40 in 60 cm). Vizualno smo spremljali pojav odraslih hroščev in posledično vpliv nasute zemlje na umrljivost ličink hmeljevega rilčkarja. 35 Slika 8: Mehansko zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja z zasipanjem zemlje 2.10.1B Izpostavljenost napadenih hmeljnih trt soncu Zanimalo nas je, kakšen vpliv imajo zunanji dejavniki (npr. sonce) na ličinke hmeljevega rilčkarja v trtah, ki so na prostem. Zato smo podrobneje v sredini julija 2010 pregledali kup trt oz. podzemnih delov stebla skupaj s korenikami, ki je bil dolg 6,50 m, visok 1,10 m in širok 2,80 m (slika 9). Omenjene sadike in trte so bile pobrane v hmeljišču, ki je bilo 80 % napadeno z ličinkami hmeljevega rilčkarja. Pregledali smo trte na vrhu kupa, nato na globini 10 cm, 20 cm in 30 cm. Slika 9: Odlagališče sadik hmelja 36 3B REZULTATI Z DISKUSIJO 3.1 B Zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja z insekticidi V poskusu z zatiranjem ličink hmeljevega rilčkarja smo ugotovili, da imajo uporabljeni insekticidi zelo slabo delovanje na omenjene ličinke. Največjo učinkovitost smo dosegli z insekticidom Reldan (a.s. klorpirifos-metil) in sicer 43,8 % (slika 10). Pri vseh ostalih je bila učinkovitost zelo nizka. To so sicer insekticidi, ki nimajo registracije za zatiranje ličink rilčkarjev, kot tudi nimajo dovoljenja za uporabo v hmeljiščih. Z njimi smo želeli preveriti delovanje na ličinke rilčkarjev, ki so prisotne v sadikah hmelja, katere bi pred sajenjem pomočili v insekticidno raztopino in jih nato posadili na stalno mesto. Vendar je zaradi slabe učinkovitosti to neupravičeno kot tudi nelegalno dejanje. > > o C 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Basudin 600 EW (0,1 %) Dursban E-48 (0,15 %) Reldan 40 EC (0,2 %) Actelic -50 (0,15 %) Fastac 10 % SC (0,02 %) I Učinkovitost po Schneider Orelli (v %) 12,5 25 43,8 37,5 12,5 Slika 10: Učinkovitost uporabljenih insekticidov za zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja na sadikah hmelja (CSB) 3.2B Zatiranje ličink lucerninega rilčkarja z insekticidi Od uporabljenih insekticidov za zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja smo za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja na sadikah CSA izbrali le insekticid Actellic-50 in Runner 240 EC. Poleg ličink lucerninega rilčkarja, so mestoma bile prisotne tudi bube. Insekticida sta imela boljše delovanje na ličinke kot na bube. Na sliki 11 je prikazana učinkovitost insekticidov na ličinke lucerninega rilčkarja. Učinkovitost je bila pri obeh insekticidih nizka. Boljšo učinkovitost je imel Runner 240 EC, vendar še vedno manj kot 50 %. Učinkovitost insekticida Actellic-50 pri 1,5 % konc. ni bila nič višja v primerjavi z 0,80 % koncentracijo. Potrebno je povedati, da je višja konc. Actellic-a imela fitotoksičen učinek na sadike hmelja (CSA). 37 Slika 11: Učinkovitost uporabljenih insekticidov za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja na sadikah hmelja (CSA) 3.3B »In vitro« zatiranje ličink luceninega rilčkarja z insekticidi Predvidevali smo, da je razlog za slabo učinkovitost insekticidov za zatiranje lucerninega rilčkarja na sadikah hmelja poleg številne prisotnosti bub tudi rastni substrat. To domnevo smo želeli preveriti v laboratoriju. Tako smo uporabili prej navedene insekticide in neposredno tretirali ličinke lucerninega rilčkarja. Nobeden od uporabljenih insekticidov ni dosegel 50-odstotne učinkovitosti (slika 12). Razlog za slabo učinkovitosti insekticidov za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja je tudi rastni substrat, v katerem se ob koreninah sadik hmelja zadržujejo ličinke in tako preprečuje dostop infektivnih nematod do ličink. Potrebno je poudariti, da so ličinke rilčkarjev na splošno zelo odporne na insekticide. Ponovno se je potrdila domneva, da je delovanje insekticida Actellic-50 ne glede na uporabljeno višjo koncentracijo enako. Insekticid Karate Zeon (a.s. lambda-cihalotrin), ki ima registracijo za uporabo v hmeljiščih, je imel najslabše delovanje. Iz tega lahko zaključimo, da je uporaba insekticidov za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja neupravičena. 38 o t/5 O CP > o c 50,0 45,0 40,0 35,0 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 Actellic - Actellic - Pyrinex 50 (0,80 50 (1,50 25 SC %) %) (0,50 %) Karate Karate Runner Zeon 5 Zeon 5 240 EC SC (0,05 SC (0,10 (0,06 %) %) %) Slika 12: Učinkovitost uporabljenih insekticidov »in vitro« za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja 3.4B Zatiranje odraslih hroščev lucerninega rilčkarja Izkazalo se je, da sta imela insekticida Actara 25 WG in Coragen, uporabljena v hmeljišču, zelo slabo delovanje na odrasle osebke lucerninega rilčkarja (slika 13). Težava je bila ovrednotiti poskus glede učinkovitosti, ker je bilo manj poškodovanih poganjkov in lucerninih rilčkarjev na kontrolnih parcelah kot na škropljenih. Za lucerninega rilčkarja je značilna neenakomerna razporeditev/prisotnost na kmetijskih površinah. Slika 13: Uporabljeni insekticidi in odstotek poškodovanih poganjkov hmelja od odraslih hroščev lucerninega rilčkarja. 39 3.5B Zatiranje ličink hmeljevega in lucerninega rilčkarja z entomopatogenimi nematodami Ker insekticidi slabo delujejo na rilčkarje, smo za zatiranje ličink hmeljevega in lucerninega rilčkarja preizkusili pripravek z entomopatogeno nematodo vrste Heterorhabditis bacteriophora (pripravek Nematop). Umrljivost ličink hmeljevega rilčkarja na sadikah CSB je bila ob uporabi pripravka Nematop 14 %, za ličinke lucerninega rilčkarja na sadikah CSA pa je bila učinkovitost po Schneider-Orelli 87,8 %. Za tako visoko učinkovitost Nematopa na ličinke lucerninega rilčkarja je razlog v tem, da so ličinke lucerninega rilčkarja prisotne ob koreninah rastlin hmelja, do katerih infektivne nematode zlahka pridejo. V primeru hmeljevega rilčkarja pa so ličinke v notranjosti sadik oz. podzemnih delih stebel hmelja in zato je majhna verjetnost, da do njih pridejo interaktivne nematode, kar ima za posledico slabo učinkovitost. Slika 10: Buba lucerninega rilčkarja nepoškodovana (levo) in napadena z entomopatogenimi ogorčicami (desno) Spomladi leta 2010 je bila učinkovitost uporabljenih entomopatogenih nematod na sadikah hmelja za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja primerljiva s predhodnim letom in se je gibala 16. dan po aplikaciji od 59,5 do 81,8 % (preglednica 14). Najboljše delovanje je imel pripravek Larvanem (Heterorhabditis bacteriophora), uporabljen v koncentraciji 1 milijon EN/m . Zelo slabo delovanje pa je bilo pri hmeljevemu rilčkarju (preglednica 15). Tako se je potrdil rezultat predhodnega leta, da za zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja EN niso primerne, kljub temu, da smo za njihovo zatiranje uporabili višje koncentracije EN kot za zatiranje lucerninega rilčkarja. 40 Preglednica 14: Učinkovitost entomopatogenih nematod za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja Pripravek Vrsta nematode Koncentracija Učinkovitost po Schneider-Orelli (v %) 7 DAA* 16 DAA* Nemasys Steinernema kraussei 600.000 EN/m2 29,2 59,5 Larvanem Heterorhabditis bacteriophora 1.000.000 EN/m2 26,4 81,8 Larvanem Heterorhabditis bacteriophora 500.000 EN/m2 12,6 78,4 *dan po aplikaciji Preglednica 15: Učinkovitost entomopatogenih nematod za zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja Pripravek Vrsta nematode Koncentracija Učinkovitost po Schneider-Orelli (v %) 7 DAA* 16 DAA* Nemasys Steinernema 1.200.000 0,5 1,8 kraussei EN/m2 Larvanem Heterorhabditis 1.000.000 0,8 2,1 bacteriophora EN/m2 Larvanem Heterorhabditis 2.000.000 1,2 2,4 bacteriophora EN/m2 *dan po aplikaciji 3.6B Spremljanje hmeljevega in lucerninega rilčkarja v hmeljiščih ob rezi hmelja Pri pregledu podzemnih trt (ostanki po rezi hmelja) v hmeljišču smo našli le ličinke hmeljevega rilčkarja. V nobeni trti nismo našli ličink lucerninega rilčkarja. Ličinki teh dveh rilčkarjev se poleg velikosti najbolj zanesljivo ločita po dlakavosti. Ličinka lucerninega rilčkarja je bolj dlakava kot ličinka hmeljevega rilčkarja (slika 11). Drugače sta obe vrsti ličink snežno beli z rjavo glavo. V hmeljiščih je bila različna napadenost podzemnih trt hmelja z ličinkami hmeljevega rilčkarja. Prva tako tudi vsaka poškodovana trta, ki je dajala izgled črvivosti, ni vsebovala ličink hmeljevega rilčkarja (slika 12). Odstotek poškodovanih trt se je gibal od 0,3 do 60,0 in le 27,3 % poškodovanih trt je vsebovalo ličinke (preglednica 16). Ličinke hmeljevega rilčkarja so bile v različnih larvarnih (razvojnih) fazah in sicer od L1 do L4, najpogosteje pa sta bili zastopani L2 in L3 faza. Prisotnost ličink v nasadih hmelja je bila različna po območjih kot tudi glede na starost nasada in vrsto tal. Trenutno še ni mogoče najti povezave med poškodovanostjo hmelja z ličinkami hmeljevega rilčkarja, starostjo nasada ter vrsto tal (lastnosti tal). 41 4t Slika 11: Ličinka lucerninega rilčkarja (levo); ličinka hmeljevega rilčkarja (desno) Slika 12: Poškodovana trta (podzemni del stebla hmelja) od ličink hmeljevega rilčkarja Preglednica 16: Prisotnost ličnik hmeljevega rilčkarja (Neoplinthus tigratus porcatus) v sadikah hmelja, v različnih hmeljiščih, spomladi leta 2009 Lokacija Sorta Starost Velikost Lastnosti tal Stevilo Poškodova- Trte, ki hmeljišča hmelja nasada nasada (ha) pregledanih ne trte (%) vsebujejo (leta) trt ličinke (%) Sentrupert AU 20 3,30 srednje težka 260 60,0 27,3 Aija vas SG 5 1,50 lahka peščena 234 33,3 17,1 Orla vas CEL 4 1,10 srednje težka 268 4,4 2,2 Poljče AU 20 1,25 lahka peščena 254 20,4 2,8 Žalec AU 7 5,00 srednje težka 322 0,3 0,0 Trgovišče AU 20 2,80 peščena 274 1,8 1,5 Legenda: AU-Aurora; SG-Savinjski golding; CEL-Celeia Spomladi leta 2009 smo pregledali sadike hmelja B certifikata (CSb) in ugotavljali vrsto rilčkarjev in odstotek poškodovanih sadik. Pri pregledih smo ugotovili prisotnost ličink le hmeljevega rilčkarja. Ličink lucerninega rilčkarja nismo našli v nobenem nasadu, tudi na Ptujsko-Ormoškem območju, kjer obstaja večja verjetnost pojava lucerninega rilčkarja zaradi gojenja sladkorne pese v preteklosti. Poškodovanost sadik od hmeljevega rilčkarja je bila različna glede na območje, sorto hmelja kot tudi starost nasada. Rezultate monitoringa ličink hmeljevega rilčkarja podajamo v preglednici 17. V bodoče bomo z 42 monitoringom nadaljevali, saj želimo ugotoviti interakcije z napadenostjo in prisotnostjo/odsotnostjo ličink hmeljevega rilčkarja glede na lokacijo pridelave, vrsto tal, sorto hmelja, starost nasada, izvajanje/neizvajanje fitosanitarnih-higienskih ukrepov hmeljarjev, ipd. Preglednica 17: Prisotnost ličink hmeljevega rilčkarja v certificiranih sadikah hmelja (CSb), april 2009 Območje Lokacija Sorta Starost Poškodova- Opomba hmelja nasada (leta) nost sadik (%) Savinjska dolina Dolenja vas Aurora 7 20-30 Drešinja vas Bobek 1 0 Drešinja vas Aurora 7 0 Drešinja vas Celeia 5 80-100 ostanke po rezi odstranjujejo že več let Gomilsko Aurora 10 0 Gotovlje Aurora 9 80-100 ostanke po rezi redno odstranjujejo Gotovlje Celeia 6 0 ostanke po rezi odstranjujejo že več let Grajska vas Aurora 8 0 Migojnice Dana 3 40-50 ostanke po rezi odstranjujejo že več let Migojnice Aurora 12 40-50 ostanke po rezi odstranjujejo že več let Parižlje Aurora 14 80-100 ne odstranjuje ostankov po rezi Parižlje Aurora 10 20-30 Poljče Aurora 13 0 Prekopa Aurora 10 0 Prebold Aurora 15 0 Šempeter Aurora 10 0 Šempeter Aurora 8 0 Topovlje Aurora 10 80-100 Topovlje Aurora 8 100 Topovlje Savinjski golding 9 80-100 Vransko Celeia 12 30-40 ostanke po rezi odstranjujejo Koroška Radlje ob Dravi Savinjski golding 6 0 Radlje ob Dravi Aurora 7 0 Radlje ob Dravi Celeia 7 0 Šmartno pri Slov. Gradcu Aurora 11 0 Ptuj sko-Ormoško Polskava pri Pragerskem Bobek 2 0 Videm ob Ptuju Aurora 5 20-30 43 Iz preglednice 17 je razvidno, da ličink hmeljevega rilčkarja nismo našli na Koroškem pridelovalnem območju, ne v Slovenj Gradcu kot tudi ne v Radljah. Prisotnost hmeljevega rilčkarja je največja na območju Savinjske doline, kjer je tudi največja intenziteta hmeljišč, najmanjša pa na Ptujsko-Ormoškem območju. V več kot polovici pregledanih hmeljišč so bile prisotne ličinke hmeljevega rilčkarja, od tega pa je bila v več kot 44 % hmeljišč stopnja napadenosti sadik večja od 30 odstotkov. V nekaterih hmeljiščih je bil odstotek poškodovanih sadik tudi do 100 % (preglednica 17). V 60 letih prejšnjega stoletja je bilo na območju Savinjske doline poškodovanih do največ 25 % trt (Kač, 1957). Populacija hmeljevega rilčkarja je tako v Savinjski dolini skokovito narasla. Na podlagi podatkov monitoringa ni mogoče opaziti razlik v preferenci hmeljevega rilčkarja glede na sorto hmelja. Sprva smo domnevali, da je prisotnost hmeljevega rilčkarja pogojena s starostjo nasada, vendar je to bolj izjema kot pravilo. Če je na določeni lokaciji oziroma območju rilčkar prisoten, potem je lahko napadeno tudi mlajše hmeljišče (npr. sorta Dana stara 3 leta). Na prisotnost hmeljevega rilčkarja vpliva hmeljar z rednim in doslednim izvajanjem fitosanitarnih-higienskih ukrepov, kamor sodi pobiranje ostankov po rezi hmelja, odvoz ostankov iz nasada ter uničenje le-teh na primernem mestu. Pri uničenju mislimo na sežig, saj ličinka hmeljevega rilčkarja preživi v trti, tudi če je ta izpostavljena soncu (Šepec, 1955; Dolinar in sod., 2002). Za zatiranje hmeljevega rilčkarja, predvsem njenih ličink, trenutno ni registriran noben insekticid. Sicer gre za talnega škodljivca, katerega ličinke so v notranjosti rastlin in v takih primerih je uporaba insekticidov z vidika varovanja okolja kot tudi njihove učinkovitosti, zelo sporna. Zatiranje odraslih hroščev hmeljevega rilčkarja je skoraj nemogoče, saj jih ne najdemo na listih hmelja. Za razliko od lucerninega rilčkarja, ki se prehranjuje s poganjki hmelja. 3.7B Spremljanje hmeljevega in lucerninega rilčkarja med vegetacijo Ko smo opravljali vizualne preglede hmeljišč v Savinjski dolini smo na nekaterih lokacijah našli le posamezne hrošče hmeljevega rilčkarja. Nikjer nismo opazili poškodb na listih hmeljnih rastlin. Opazovanja so sicer zelo nezanesljiva, ker je hmeljev rilčkar nočni škodljivec in se preko dneva zadržuje tik pod površjem zemlje ali v zemlji. Prav tako velja tudi za lucerninega rilčkarja, vendar smo ga kljub temu preko dneva zasledili na spodnjih delih rastline, tik ob rastlini ali v zgornjem sloju zemlje (do 5 cm globoko). V Trgovišču pri Ormožu smo v letu 2009 v enem hmeljišču, kjer je bil posajen hmelj sorte Aurora prvo leto, našli večje število odraslih hroščev lucerninega rilčkarja. V tem nasadu je lucernin rilčkar povzročil poškodbe na mladih poganjkih hmelja. Konec aprila in v začetku maja smo v povprečju na rastlino našli 1,8 odraslega hrošča lucerninega rilčkarja (preglednica 18). Hmeljišče je obdano z gozdom in po pripovedovanjih pridelovalca je bil lucernin rilčkar v tem hmeljišču prisoten že v preteklosti. Njegova populacija je verjetno velika zaradi sosednjih njiv, kjer so v preteklosti gojili sladkorno peso, ki je tudi gostiteljica lucerninega rilčkarja. Na starejših hmeljnih rastlinah lucernin rilčkar ni povzročal posebne škode, za razliko od prvoletnih rastlin, kjer je bila v povprečju poškodovana skoraj polovica poganjkov na rastlino (preglednica 18). 44 Preglednica 18: Povprečno število odraslih hroščev lucerninega rilčkarja in odstotek poškodovanih poganjkov hmelja na rastlino v različnih obdobjih ocenjevanja v letu 2009 Datumi ocenjevanj povp. število rilčkarj ev/rastlino % poškodovanih poganjkov/rastlino 17. april 2009 1,8 54,0 20. april 2009 1,2 55,2 4. maj 2009 1,3 38,6 Populacija lucerninega rilčkarja je bila v hmeljišču zelo različna. Ob robu hmeljišča, ki meji z gozdom je bilo rilčkarja zaslediti v večjem številu. 3.8B Spremljanje odraslih hroščev hmeljevega in lucerninega rilčkarja s talnimi vabami (pastmi) Izkazalo se je, da se kljub prisotnosti hmeljevih hroščev v hmeljiščih v talno past ni ujel niti eden (preglednica 19). Razlogov za to je več in sicer, da je hmeljev rilčkar slabo mobilen. Namreč hrošč se zadržuje tik ob gostitelj ski rastlini in nima težnje gibanja in iskanja drugega primernega gostitelja. Zato bi bilo potrebno za monitoring izdelati privabilo (atraktant), ki bi ciljno privabljal odrasle hrošče hmeljevega rilčkarja. Na žalost je trenutno še vedno najboljša metoda ugotavljanja prisotnosti hmeljevega rilčkarja v nasadu po prisotnosti njihovi ličink v podzemnem delu stebla hmelja, vendar takrat je že tudi nastala škoda na rastlinah. Preglednica 19:Spremljanje odraslih hroščev hmeljevega hrošča s talnimi pastmi v hmeljiščih v letu 2009 Datumi opazovanj Hmeljišče 1 - Drešinja vas Hmeljišče 2 Topovlje vaba A vaba B vaba A vaba B St. ulovljenih hroščev hmeljevega rilčkarja 4. 6. 2009 0 0 0 0 18. 6. 2009 0 0 0 0 02. 07. 2009 0 0 0 0 16. 07. 2009 0 0 0 0 30. 07. 2009 0 0 0 0 13. 08. 2009 0 0 0 0 27. 08. 2009 0 0 0 0 3.9B Bionomija hmeljevega rilčkarja v nadzorovanih pogojih Pri spremljanju bionomije v rastni komori smo imeli teževe s prisotnostjo sekundarnih parazitov (gliv), ki so nam uničevale ličinke, kot tudi primanjkovanja ustreznih pogojev za dokončen razvoj (trte mestoma popolnoma strohnele oz. so jih ličinke v notranjosti popolnoma uničile). Razvoj hmeljevega rilčkarja, od ličinke, ki so bile v povprečju dolge 0,8 cm, do odraslega hrošča, je trajal približno 2 meseca do 2,5 meseca. Drugače pa je v enem mesecu pri temperaturi 20 °C, 70 % relativni zračni vlagi in fotoperiodi 13 ur 45 svetlobe/9 ur teme ličinka hmeljevega rilčkarja zrasla v dolžino 0,2-0,4 cm. Tik pred zabubljenjem so ličinke merile v dolžino 1,6 cm (1,7 cm). Z bionomijo v nadzorovanih razmerah ter spremljanje bionomije na prostem bi bilo v bodoče potrebno še nadaljevati. 3.10B Mehanski ukrepi zatiranja ličink hmeljevega rilčkarja Poskus mehanskega zatiranja nam ni uspel, ker nam je del poskusa zalil dež, ko je padlo v 20 min več kot 50 l dežja. Zato smo izvedli vizualne preglede na deponiji-kupu, kjer je hmeljar odložil podzemne dele stebla in sadike iz nasada, kjer je bilo več kot 80 % napaden sadik z ličinkami hmeljevega rilčkarja. Na vrhu kupa, ki je bil neposredno izpostavljen soncu, od 100 pregledanih trt, ni bilo niti ene žive ličinke. Že popolnoma drugačen rezultat je bil na globini 10 cm, saj so bile ličinke in bube še žive. Ko smo pregledali še niže na globini 20 in 30 cm je bil rezultat enak, najdene ličinke so bile žive in razviti odrasli imagi. Dolžina ličink je v povprečju merila v dolžino 1,2 cm. Poleg ličink in bub je bilo že veliko odraslih hroščev (cca. 50 % izvrtin v steblih je bilo praznih). Razlog, da so ličinke preživele je v tem, da so bile trte premalo izpostavljene soncu, saj so bile prekrite tudi z zemljo. Iz tega lahko zaključimo, da je ukrep zasipanja napadenih trt z zemljo, ki so napadene z ličinkami hmeljevega rilčkarja, neučinkovit. Sicer pa bo potrebno poskus ponoviti. 46 4 SKLEPI IN ZAKLJUČKI PROJEKTA DP - A: OBVLADOVANJE POJAVA GLIV P. EXIGUA in C. CANTUARIENSIS • V okviru pregleda pojava bolezni v obdobju 2008-2010, ki je zajel vsa aktivna hmeljarska območja in območja z opuščeno pridelavo hmelja v Sloveniji, smo ugotovili splošno razširjenost glive P. exigua na večini pregledanih območij, kar je pričakovano glede na dejstvo, da gre za polifagno fakultativno glivo z večjim številom gostiteljskih rastlin. V primeru glive C. cantuariensis smo njeno razširjenost potrdili le na 14 od 57 pregledanih lokacij, ki so omejene na območje Savinjske doline, Ptujsko-Ormoške regije in Koroške, kjer smo zasledili prve okužbe že v letu 2005 (Lučane, Avstrija). Rezultati tako nakazujejo, da C. cantuariensis še ni vsesplošno razširjena v proizvodnih in naravnih habitatih Slovenije in da šele v zadnjem obdobju prihaja do napredovanja, kar bodo najverjetneje potrdili monitoringi v naslednjih letih. • V okviru testiranja odpornosti sort hmelja smo ugotovili visoko stopnjo odpornosti na glivo C. cantuariensis pri sortah Cerera, Cicero, Cekin in Dana, najvišjo stopnjo občutljivosti pa pri sorti Bobek. V primeru testiranja na glivo P. exigua so visoko odpornost izrazile sorte Buket, Blisk, Apolon, Cerera, Cekin, Dana in Savinjski golding, najnižjo pa Bobek, Magnum in križanec 31/299. Najpogosteje zastopana sorta v pridelavi Aurora je izrazila srednjo stopnjo odpornosti na obe vrsti gliv. Pri teh ugotovitvah je potrebno tudi izpostaviti, da je poleg odpornosti pri sortah potrebno pri oceni tveganja za razvoj bolezni upoštevati tudi dolžino vegetacije posamezne sorte, kjer so najbolj izpostavljene pozne sorte (Bobek, Magnum in Celeia). V okviru testiranja smo ugotovili 30 % višjo stopnjo agresivnosti glive C. cantuariensis v primerjavi z glivo P. exigua. • Testiranje gostiteljske specifičnosti na plevelnih vrstah je potrdilo polifagno lastnost glive P. exigua. Pri tem omenjena gliva lahko poleg hmelja parazitira tudi drobnocvetni rogovilček in breskovo dresen, ki spadata med pogosto zastopani plevelni vrsti v hmeljiščih. Tveganje za nastanek okužb se tako lahko poveča v hmeljiščih z nenadzorovano plevelno vegetacijo. V primeru testiranja C. cantuariensis smo z umetnimi okužbami uspeli okužiti le navadno konopljo, ki spada med hmelju sorodne rastline, kar nakazuje, da tej glivi hmelj predstavlja primarnega gostitelja. • Na osnovi »in vitro« testiranja fungicidov lahko zaključimo, da so najvišjo stopnjo učinkovitosti za zatiranje glive C. cantuariensis izrazili: pripravek is skupine benzimidazolov Topsin M, triazolna pripravka Folicur EW 250 in Systhane 12E, pripravek iz skupine ditiokarbamatov Dithane M-45, pripravek na osnovi a.s boskalit Cantus in strobilurinski pripravek na osnovi a.s azoksistrobin Quadris. Dobro delovanje z 70 % učinkovitostjo sta izrazila tudi preventivna pripravka Delan in Folpan 80WDG, ki se v hmeljarstvu uporabljata za zatiranje hmeljeve peronospore, medtem ko sta bakreni pripravek Champion 50WP in pripravek na osnovi žvepla Pepelin izrazila nizko stopnjo učinkovitosti. V primeru glive P. exigua je testiranje izrazilo podobne ugotovitve z doseganjem najvišje stopnje učinkovitosti pri triazolnih (Folicur EW 250 in Systhane 12E) in benzimidazolnem pripravku (Topsin M). Dobro 47 delovanje poleg pripravka Dithane M-45 in Cantus, pa so izrazili tudi Aliette Flash, bakreni pripravek Champion 50WP in strobilurinski pripravek Zato. • Rezultati testiranja mešanja fungicidov so pri glivi C. cantuariensis izrazili večinoma aditiven način delovanja. Sinergističen vpliv smo zaznali pri mešanju pripravka Systhane 12E s pripravkom Pepelin v koncentraciji 10 |ig/ml in s pripravkom Champion 50WP pri koncentracijah 1000 in 1500 |ig/ml. V primeru testiranja mešanic na glivi P. exigua smo ugotovili sinergističen vpliv mešanja pripravka Systhane 12E s pripravkom Pepelin pri koncentracijah 100, 1500 in 2000 |ig/ml. Za razliko od testiranja na glivi C. cantuariensis smo sinergizem ugotovili tudi pri mešanju Systhane 12E s strobilurinskim pripravkom Quadris v koncentracijah 0,01 in 0,1 |ig/ml. Pri vseh ostalih koncentracijah in pripravkih smo določili aditiven vpliv mešanice, medtem ko negativnega vpliva mešanja fungicidov nismo zaznali. • V okviru »in planta« testiranja so vsi fungicidi (v priporočenih odmerkih), ki imajo registracijo za uporabo na hmelju v Sloveniji in so nosilci različnih a.s izrazili zelo dobro preventivno delovanje na obe vrsti gliv, pri čemer je najvišjo stopnjo delovanja izrazil sistemični pripravek Systhane 12E. Med učinkovitostjo posameznih fungicidov nismo zaznali statistično značilnih razlik. • V okviru spremljanja epidemioloških lastnosti smo ugotovili, da je s Hirstovimi volumetričnimi lovilci spor možno spremljati dinamiko pojava spor glive C. cantuariensis. Tako bomo na standardnih lokacijah lovilcev opazovalno napovedovalne službe, ki so namenjene spremljanju hmeljeve peronospore dodatno vključili spremljanje konidijev te glive. V primeru glive P. exigua spor te glive, kljub pojavu v hmeljišču, nismo zaznali na vazelinskih trakovih lovilcev, kar kaže na to, da spremljanje pojava z tovrstnimi lovilci spor ni uspešno. Večino okužb, ki smo jih zaznali se je pri obeh vrstah gliv pojavila v sredini in konec meseca avgusta, kar sovpada z razporeditvijo padavinskega režima v zadnjih 5 letih in polne vegetacije hmelja, ki z gostim in visokim sklopom daje idealne mikroklimatske pogoje za nastanek okužb. To potrjuje tudi natančno mapiranje okuženega nasada z glivo C. cantuarinsis, kjer smo najvišji delež in stopnjo okužbe zaznali v osrednjem delu nasada. Prav tako smo s posrednimi dejstvi ugotovili možno širjenje glive C. cantuarinsis s sadilnim materialom. • Vse ugotovitve projekta smo sprotno v okviru tehnološkega lista »Hmeljarske informacije«, revije Hmeljar in tehnoloških sestankov posredovali pridelovalcem. 48 DP - B: OBVLADOVANJE HMELJEVEGA HROŠČA (RILČKARJA) (Neoplinthus tigratusporcatus Panz.) IN LUCERNINEGA RILČKARJA (Otiorhynchus ligustici L.) S pridobljenimi rezultati projekta Obvladovanje hmeljevega rilčkarja (Neoplinthus tigratus porcatus) in lucerninega rilčkarja (Otiorhynchus ligustici) lahko zaključimo: • Hmeljev rilčkar (Neoplinthus tigratus porcatus) je v velikem številu zastopan na območju Savinjske doline, v manjšem na Ptujsko-Ormoškem območju, nismo pa ga zasledili v hmeljiščih na Koroškem. Z vizualnimi pregledi nismo ugotovili preference hmeljevega rilčkarja glede na posamezne sorte hmelja. • Lucerninega rilčkarja (Otiorhynchus ligustici) smo našli v večjem obsegu v hmeljišču le na eni lokaciji in sicer v Trgovišču, kjer so odrasli hrošči povzročali škodo na mladih poganjkih hmelja. • V podzemnih delih stebla (sadikah) hmelja v hmeljiščih smo našli le ličinke hmeljevega rilčkarja. • Iz opazovanj lahko trdimo, da hrošči hmeljevega rilčkarja ne povzročajo škode na hmelju, temveč le ličinke, ki delajo krivuljaste hodnike v notranjosti stebel in tudi v koreniki ter tako povzročajo t.i. »črvivost trt«. • Monitoring odraslih hroščev hmeljevega rilčkarja s talnimi pastmi (vabami) je bil neuspešen. V ta namen je v bodoče potrebno izdelati/ugotoviti ustrezen atraktant (privabilo) za njihove image. • Populacij a hmeljevega rilčkarja je po vsej verjetnosti narasla zaradi neupoštevanja fitosanitarnih-higienskih ukrepov, zmanjšane uporabe insekticidov s kontaktnim načinom delovanja, spremenjenih podnebnih razmer. • Uporaba insekticidov v hmeljiščih je z vidika varovanja okolja kot tudi njihove slabe učinkovitosti na ličinke hmeljevega in lucerninega rilčkarja nesprejemljiva. • Uporaba entomopatogenih nematod kot biotičen način zatiranja ličink hmeljevega rilčkarja je neučinkovita zaradi dejstva, da infektivne entomopatogene nematode ne dospejo v notranjost podzemnega stebla hmelja, kjer se nahajajo ličinke hmeljevega rilčkarja. • Za zatiranje ličink lucerninega rilčkarja pri pridelavi certificiranih sadik hmelja (CSA) z entomopatogenimi nematodami je učinkovito, saj so ličinke prisotne ob koreniki rastlin, do katerih infektivne nematode zlahka dospejo. Z njimi so dosegli tudi več kot 80 % učinkovitost, kar je za zatiranje ličink rilčkarjev dober rezultat. Entomopatogene nematode je potrebno pravočasno uporabiti, ko še niso prisotne bube, na katere imajo entomopatogene nematode slabši učinek. Čas uporabe omenjenih nematod pa je omejen na zunanje dejavnike - predvsem temperaturo tal, ki mora biti višja od 12 OC. • Za zmanjšanje populacije hmeljevega rilčkarja v hmeljiščih je potrebno dosledno izvajanje fitosanitarnih-higienskih ukrepov, kamor sodi redno pobiranje ostankov po rezi hmelja in odvoz ter uničenje ostankov izven hmeljišč. Najbolj zanesljiv ukrep je sežiganje le-teh ali razrez sadik in na ta način mehansko uničiti ličinke. Trenutno sežiganje v naravi ni dovoljeno. Zasipanje napadenih trt z zemljo, ki naj bi imelo pozitiven učinke za zatiranje ličink hmeljevega rilčkarja, je potrebno še dodatno preveriti. Trenutne raziskave so pokazale, da je ta ukrep manj zanesljiv. • V bodoče je potrebno ugotoviti še morebiti ostale gostiteljske rastline hmeljevega rilčkarja, trenutno je znan kot monofag na hmelju. 49 VIRI 1. Barbour, J.D., 2009. Field Guide for Integrated Pest Management in Hops. Root Weevils. Oregon State University, University of Idaho, U.S. Department of Agriculture - Agricultural Research Service and Washington State University, 2009, str. 44-45. 2. Dolinar M., Ferant N., Žolnir M., Simončič A., Knapič V., 2002. Bolezni, škodljivci in pleveli v hmeljskih nasadih. Priročnik za hmeljarje. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, str. 73 3. Ferguson C.S., Schroeder P.C., Schields E.J., 1995. Vertical-distribution, persistence and activity of entomopathogenic nematodes (Nematoda, Heterorhabditidae and Steinernematidae) in alfalfa snout beetle (Coleoptera, Curculionidae) infested fields. Environmental Entomology, 24 (1): str. 149-158 4. Gisi, U., 1996. Synergistic Interaction of Fungicides in Mixtures. Symposium:Synergism, Antagonism, and Aditive Action of Fungicides in Mixtures. Phytopathology, Vol. 86 No. 11, 1996: 1273-1279. 5. Jahresbericht 2007. Pflanzenschutz im Hopfenbau. Institut für Pflanzenbau und Pflanzenzüchtung, Germany, 2007, str. 56-77. 6. Janežič, F., 1951. Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Državna založba Slovenije, 1951, str. 350-351. 7. Kač, M., 1957. Bolezni in škodljivci na hmelju. Žalec, Kmetijska proizvajalna in poslovna zveza Žalec, (1957), str. 153-155. 8. Kišgeci, J. 2002. Hmelj. Partenon, 2002, str. 264-265. 9. Koike, S.T., Subbarao, K.V., Verkley, G.J.M., Fogle, D., O'Neill, T.M., 2006. Phoma basal rot of romanie lettuce in California caused by Phoma exigua: Occurence, Characterisation, and Control. Plant Disease. 90: 1268-1275 10. LaMondia, J.A. in Douglas, S.M., 1997. Sensitivity of Botrytis cinerea from Conneticut Greenhouses to Benzimidazole and Dicarboximide Fungicides. Plant Disease, Vol. 81 No. 7, 1997. 11. Pethybridge S.J. in Hay F.S., 2005. Development of a Fungicide-Based Management Strategy for Foliar Disease Caused by Phoma ligulicola in Tasmanian Pyrethrum Fields. Plant Disease, Vol. 89 No. 10, 2005: 1114-1120. 12. Pidopoličko, N.M., 1978. Gribi paraziti kulturnih rastenij, opredelitelj. Tom 3, strana 102, 253-145, Kijev. 13. Priručnik izveštajne i prognozne službe zaštite poljoprivrednih kultura. Savez društava za zaštitu bilja Jugoslavije, Beograd, 1983, str. 350-352. 14. RADIŠEK, Sebastjan, JAKŠE, Jernej, JAVORNIK, Branka, DE GRUYTER, J. First report of Phoma exigua as a pathogen of hop in Slovenia. Plant Pathol., 2008, vol. 57, no. 2, str. 381. 15. RADIŠEK, Sebastjan, LESKOŠEK, Gregor, JAKŠE, Jernej, JAVORNIK, Branka. Occurrence of Cercospora cantuariensis on hop in Austria and Slovenia. Plant Pathol., 2009, vol. 58, str. 400. 50 16. Radišek S., Jakše J., Javornik B., De Gruyter, J. 2008: First report of Phoma exigua as a pathogen of hop in Slovenia. Plant Pathol. vol. 57, no. 2, str. 381. 17. Radišek S., Leskosek G., Jakše J., Javornik B. 2008: Occurrence of Cercospora cantuariensis on hop in Austria and Slovenia. New Disease Reports [http://www.bspp.org.uk/ndr/] Volume 17. 18. Rak Cizej, M., Radišek, S., 2009. Hmeljev hrošč (Neoplinthus tigratus porcatus Panzer) in lucernin rilčkar (Otiorhynchus ligustici L.) v slovenskih hmeljiščih. V: MAČEK, Jože (ur.). Izvlečki referatov. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 2009, str. 40. 19. Rak Cizej, M., Žolnir, M., 2002. Hmeljev hrošč (Neoplintusporcatus (Panz), vse pogostejši škodljivec slovenskih hmeljišč. V: FRIŠKOVEC, Irena (ur.). 40. seminar o hmeljarstvu, Portorož, 14. in 15. februar 2002, Slovenija : izvlečki prispevkov. Žalec: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, 2002, str. 10-11. 20. Shilds E.J., Testa A., Miller J.M., Flanders K.L., 1999. Field efficacy and persistence of the entomopathogenic nematodes (Heterorhabditis bacteriophora »Oswego« and H. bacteriophora »NC« on alfalfa snout beetle larvae (Coleoptera: Curculionidae). Environmental Entomology, 28 (1): str. 128-136 21. Šepec, A., 1955. Še o rezi in črvivosti hmelja. Hmeljar, Celje, 1955, letnik X, št. 3, str. 2-3. 22. Vincelli P. in Dixon E., 2002. Resistance to QoI (Strobilurin-like) Fungicides in Isolates of Pyricularia grisea from Perennial Ryegrass. Plant Disease, Vol. 86 No. 3, 2002. 23. Vostrel, J., 1997. Hop protection against alfalfa snout weevil (Otiorhynchus ligustici L.) in Czech hop-gardens, Rostlinna vyroba, 1997, 43(7), str. 333-335. 24. Vrabl, S., 1992. Škodljivci poljščin. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1992, str. 128129. 25. Wise, K.A., Bradley, J.S., Gudmestad, N.C., Dugan, F.M., Chen, W., 2008. Baseline Sensitivity of Ascochyta rabiei to Azoxystrobin, Piraclostrobin and Boscalid. Plant Disease, Vol. 92 No. 2, 2008. 26. Wormald, 1946. Diseases of Fruits and Hops, London Crosby Lockwood & Son ltd, 302. 27. Žolnir, M., Simončič, A., 2001. Hmeljev hrošč (Plintus porcatus = Neoplintus porcatus). Hmeljarske informacije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, letnik 18, 2001(3), str. 9-10. 51