BILI SO MED NAMI
Jože Gačnik
26.' februarja smo se zadnjič poslovili od revolucionarja, predvojnega komunista Jože-ta Gačnika iz Velikih Lašč.
1900. leta se je rodil na mali kmetiji Gač-nikovih na Opalkovem, šolal se je v Velikih Laščah. Doma na kmetiji, kjer je delal, sta ga doletela tudi gprje in pomanjkanje prve sve-tovne vojne. Se pred osemnajstim letom je bil mobiliziran, boril se je v Tirolah, kjer je bil tudi ranjen in sodeloval v judenburškem društvu Soicol. Toda kmetijo, ki je dajala premalo kruha številni družini, je moral kma-lu zapustiti.
V Ameriki, kjer je občutil vse bridkosti malega človeka - delavca, si je ustvaril slo-vensko družino in se s težko prisluženim de-narjem 1932 vrnil domov. V Velikih Laščah si je osnoval temeljne pogoje za preživljanje družine z lastnim delom.
Že onkraj oceana se je povezoval z napre-dnimi delavci in se zanimal za marksistično Iiteraturo, bil pa je tudi član slovenske pod-porne narodne enotnosti.
Kruta spoznanja, ki jih je doživljal na živ-ljenjski poti, so ga kovala v revolucionarja. Tako je kmalu našel stik s predvojnim komu-nistom Francetom Sterletom-Ninom, kiea je povezal z ing. Antonom Štebijem in Crnuč ter s prof. Jcsžetom Šeškom iz Kočevja. Leta 1937 je bil sprejet za kandidata KPS. Kot kandidat KPS, ki je delovala v ilegali, je dobival konkretne naloge. Ker je bil razgle-dan in pri ljudeh priljubljen, je kmalu zbral okrog sebe veliko somišljenikov. Vsakomur, ki je zašel v težave, je znal pravilno svetovati in mu tudi pomagati. Organiziral je društvo kmečkih fantov in deklet, ki so s svojo dejav-nostjo odigrali pozitivno vlogo. Njegovo de-lovanje tedanjim oblastnikom in njihovim plačancem ni ostalo neopaženo. Vedno ga je obvarovala spretnost, iznajdljivost in previ-dnost. Nikoli mu niso uspeli dokazati, da deluje proti tedanji družbeni ureditvi.
Ob kandidaturi za predsednika vlade dr. Mačka je bila naloga KPJ, dobiti čimveč na-prednih poslancev, ki niso kompromitirani.
Tedaj je pridobil naprednega kmeta Ivana Tomšiča iz Stop, da je kandidiral in dobil precejšnje število glasov na napredni listi. Ker se je s svojo aktivnostjo izkazal, je bil v letu 1939 sprejet v KPS. Navzoči so bili tovariši Tone Tomšič, Jože Šeško in Albin Videnič v Stari cerkvi pri Kočevju.JVes se je predal revolucionarnemu delu. To delo je širil tudi izven tedanje velikolaške občine, na Bloke in v Loško dolino. Pri njem so imeli vedno zatočišče razni predvojni revolucio-narji iz najvišjih forumov CK KPJ.
Bliskoviti napad fašizma - druga svetovna vojna. Šlo je za biti ali ne biti. Tedaj je bil zopet naš Jože tisti, ki nas je opozarjal na težke čase, kako se je treba pripravljati na boj s sovražnikom, zbirati in skrivati vojaški material, kako se organizirati in pripravljati ljudstvo na oborožen odpor.
Že konec tnaja 1941 je bil ustanovljen prvi skojevski aktiv v Velikih Laščah, kasneje pa tudi v Opalkovem, v novembru 1941 pa tudi na Rašici. Pod njegovim vodstvom in z oseb-nim delovanjem je bil že v juniju 1941 usta-novljen prvi odbor OF v Dvorski vasi, nato v Opalkovem, Robu, Velikih Laščah, Malih Laščah, na Rašici, Robu in na Karlovici.
Poleti 1941. leta je organiziral širše posve-tovanje med Ortnekom (vodili so ga Miha Marinko, Jože Rus in Dolfe Jakhel), nato rajonski odbor OF, katerega sekretar je bil. Postal je kreator, organizator in realizator nalog KP in OF v našem kraju. Ves se je posvetil borbi in revoluciji, dal je na razpola-
go vse svoje premoženje, izpostavil nevarno-sti svojo družino in svoje življenje.
Zaradi izdajstva je bilo aretiranih 45 La-ščanov, v snežnem metežu je prihrumelo v Velike Lašče 2.500 do zob oboroženih Itali-janov. Pobirali so vse po spisku izdajalca, ki jih je vodil po hišah, in nas odpeljali uklenje-ne v italijanske zapore v Ljubljano. Znan je velikolaški proces pred fašističnim italijan-skim sodiščem v Ljubljani 11. in 12. junija 1942. Njegovo zadržanje je bilo herojsko. čeprav je bil predlagan za usmrtitev, je dvigal moralo omahljivcem, tako da ni prišlo do nobenega izdajstva v preiskavi. Na procesu je bil končno obsojen na dosmrtno ječo, kar je kot revolucionar sprejel z velikim olajša-njem.
Čeprav je 9. septembra 1943 Italija kapi-tulirala, pa je bil skupaj z ostalimi jetniki izpuščen šele februarja 1944 s posredova-njem Rdečega križa.
Na Rakeku je ušel iz vlaka in se prebil na Notranjsko k partizanom. Kot predvojni re-volucionar je bil že 1944 imenovan zaokrož-nega načelnika narodne zaščite.
Po osvoboditvi je bil itnenovan za pomoč-nika načelnika narodne milice za ljubljansko okrožje, nato pa je vrsto let vodil LIP-Ribni-ca. Ko si je uredil družinsko življenje in se vrnil v Velike Lašče, je bil sprva tajnik KZ Velike Lašče, nato pa je predano opravljal dolžnost organizacijskega sekretarja OK ZKS Velike Lašče.
Kot revolucionar in aktivist pa je še naprej neumorno deloval na vseh področjih družbe-no političnega življenja navkljub njegovi vi-soki starosti do smrti.
Mi, njegovi sodelavci, v najtežjih časih na-še NOB se ga bomo z vso spoštljivostjo radi spominjali. Bil nam je vzornik - komunist. Vsa zgodovina tega področja v junaški epo-peji NOB in povojni graditvi je tesno poveza-na s tovarišem Jožetom. Med vsemi se je vedno odlikoval s svojo skromnostjo, tovariš-tvom, nesebičnostjo, pripravljen vedno sve-tovati in pomagati malim Ijudem. Vedno je stal v prvih vrstah.
JOŽE ZEVNIK