Nepraiilno tolmocenfc frošarinsftega zakona. Oddelek za davke v ministrstvu financ je izdal 16. 7. 1934 broj 48793 pojasnilo k uredbi o višini, načinu pobiranja in kontrole pri pobiranju banovinsfce trošarine na vino in žganje, ki je bilo objavljeno v Službenem listu« 308-39 iz leta 1934. V tem pojasnilu stoji v točki 2 dobesedno sledeče: Po členih 2 in 3 navedene naredbe postane vino in žganje zavezano plačilu banovinske trošarine, ko ju prične točiiec na drobno točiti, to je ko se postavi na sod pipa zaradi točenja, odnosno ko točilec vina in žganja na debelo blago proda, odsvoji. Ta določba se je že od začetka veljavnosti uredbe pogrešno, in sicer tako raaumsvala, da so proizvodriKi absolutno oproščeni vsakega nadzora in da lahko prodajajo potrošnikom svoje vino in žganje prosto in neomejeno. Spredaj navedena uredba nima določbe, s katero bi se proizvodnik, ki ni točilec pijače na drobno aii na debelo, zavezoval; vendar po to nikakor ne pomeni, da so s tera razveljavljene določbe trošarinskega pravilnika, ki predpisujejo, da srae proizvodaik samo iz svoje kleti, to je iz kleti, kjer je -vino in žganje proizvedel, naj si je ta klet v vinogradu ali v hiši, kjer ^-oizvodnik na svojem prebivališču stanuje, prodati brez vsake dovolitve v vaseh nad 5 1 vina in žganja, v mestih in trgih pa nad 10 1. Ni torej moči dovoliti, da bi prodajali proizvc1 liki svoj proizvod na trgu in kjerkoli v količinah pod 25 1 žganja in pod 50 1 vina, ker se smatrajo v tem primeru pod post. 62 taksne tarife in potem takem tudi uredba o višini, načinu pobiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje. Zmiselno s tem je uporabljati na take primere člen 37 spredaj omenjene uredbe. Prodaja vina in žganja na debelo (žganja 25 1 in več, vina 50 1 in več) po proizvodniku ni podvržena nobeni kontroli in omejitvi, in sme proizvodnik opravljati to tudi zunaj svoje kleti samo ne v odprtem lokalu, marveč le iz voza ali s kakšnih drugih prevoznih sredstev. Tako torej to pojasnilo. Trošarinski pravilnik, katerega omenja, je z dne 17. 7. 1932 št. 18360-IV, »Služb. list« 13-7 1932, in se glasi v členu 103 odstavek 8, sledeče: Proizvodniki vina in žganja iz lastnih sirovin in z lastnega zemljišča ne plačajo nič državne in banovinske trošarine, ako prodajajo doma (pri svoji hiši) v vaseh nad 5 1 naenkrat, v velikih mestih, malih mestih in trgih pa nad 10 1 vina ali žganja naenkrat. Istotako ne plačajo te osebe nič državne in banovinske trošarine, če prodajo vino in žganje lastnega pridelka in z lastnega zemljišča na trgu in zunaj svojega stanovališča v množinah nad 50 1 vina ali 25 1 žgenja naenkrat. Proizvodnikom vina in žganja lastnega pridelka in z lastnega zemljišča je prepovedano, točiti pod 5, odnosno 10 1 doma (pri svoji hiši), ali nositi na trg svoje proizvode in jih prodajati pod 50 1 vina, odnosno pod 25 1 žgania. Stran 10. SLOVENSKI GOSPODAR ¦"). februar 1937.Vse vrste štampiljk za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj. Zima, zima... Osianki lnariborskili tekstilnihtovarn brez napak, pristnobarvni, »Paket Serija A« za mošl-o, žensko, posteljno, namizno perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21m dobro uporabnih ostankov pjrvovrstnih touringov, flanel za pijame in barhentov za obleke ter paket »Serija Z« z vsebino 8 m blaga za ziinsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecialni paket »Original Kosmoa D« z vsebino 19 dn °5 m najfinejših pijama flanel, modnih barhentov za obleke in bluze ter toplega moškega ii ženakega apodnjega perila. Ta paket Din 148 vae poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokle rje še zaloga pri RAZPOŠILJALNICI »KOSMOS" IMARIBOR, Dvofakova cesta št. 1. 85 Ako pazljivo čitamo, opazimo razliko, in ta je v tem, da v pravilniku dopušča prodajo na svojem domu (pri svoji hiši), dočim je v pojasnilu vnešena beseda: proizvedel, katere pa v pravilniku ni. Na podlagi tega pojasnila je kr. banska uprava izdala navodilo podložnim uradom z dne 6. 5. 1936 VII. 4810-4, ki se glasi dobesedno: Vinogradnik, ki ni točilec na drobno ali na debelo, ^sme prodajati vino lastnega pridelka brez posebne dovolitve in brez plačila banovinske trošarine v množinah nnd 5 1, odnosno 10 1 le iz kleti, kjer je vino proizvedel, naj si je ta klet v vinogradu ali v hiši, ker proizvodnik stanuje. Proizvodna klet je ona klet, kjer se je grozdje prešalo ali žganje kuhalo, odnosno, kamor se je po izvršenem opravilu proizvod shranil. Vino lastnega proizvoda se sme torej prodajati v zgoraj omenjenih količinah brez posebne dovolitve in brez plačila banovinske trošarine, ali v kleti v vinogradu samem, ali pa v hiši, kjer vinogradnik stalno stanuje, če ima proizvodno klet na svojem prebivališču. Izven teh prostorov pa sme prodajati vino lastnega pridelka brez dovolitve hkratu in to le iz voza ali s kakšnih drugih prevoznih sredstev na prostem, ne pa v odprtih lokalih. Za vsak drug način točenja vina lastnega pridelka je potrebno dovoljenje za točenje na drobno, prav tako se mora tudi plačati banovinska trošarina. Tudi ni dopustno, da se vino ali žganje iz proizvodne kleti v vinogradu prenaša na dom in tu v množinah nad 5 1, odnosno 10 1 prodaja brez trošarine in brez vsake dovolitve. To bi nasprotovalo trošarinski uredbi in bi se proizvodnik v takem primeru moral smatrati za točilca na drobno. Da se je v tem pojasnilu vnesla beseda »proizvedel«, je za marsikaterega vinogradnika velikega pomena. Marsikdo, ki ne ve za sedajno razlago, bo si pripeljal vino na svoj dom ter bo v dobri veri točil po 5 1 na vaseh, in kar naenkrat se bo pojavil finančni organ in bo kaznovan s trošarino in dvakratno kaznijo, kar znos trošarina, in to celo neupravičeno, ker po pravilniku ima pravico na domu (pri svoji hiši) prodajati od 5 1 naprej; vse to je posledica besede »proizvedel«. Res je bilo da so nekateri hoteli izigravati zakon in so si najeli stanovanje začasno, tja pripeljali vino in ga prodajali. Oddelek za davke je hotel zadeti te, da ne bi izigravali zakonskih določil, pa se je tako poslužil besede »proizvedel«, da je vse one vinogradnike zadel, ki ne stanujejo pri vinogradu in njim je vzeta ta ugodnost, ako si niso na dom pripeljali že mošt.