OBRTNI VESTNIK Strohouni list za pouzdigo in napredek obrtništua Drauske banouine. .OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*— polletno Din 20’— posamezna številka . . Din 1‘— Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravnifitvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le ■ navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 12. februarja 1932. Štev. 7. Delo za blaginjo naše banovine Dopisnik beograjske »Poli.biikie« je bal te dmi sprejet ud bana dravske, banovine g. dr. Marušiča, kii iimu je dejia'1 v razgovoru o delu im razmonah v inaši diravskiii banovini1 med drugim naslednje: »Imamo mnogo načrtov. Marsikaj je že izvršenega, mnogo dela pa nas še čaka. V teh časih je treba na vse mo* goče načine misliti, kako bi se dal kak načrt najbolje izvesti. V političnem po* gledu so razmere v naši banovini vsak dan boljše in mnogi, ki se niso udeJe* žili novembrskih volitev, danes to ob* žalujejo, ker vidijo čvrsto odločnost narodnega predstavništva in vlade za delo v pravcu, ki ga je usmeril naš kralj z manifestom 6. januarja. Ljudje spoznavajo, da je edino s složnim de* lom mogoče prebroditi vse težave, ka* terih je tako polna naša doba. Narod ceni delo oblastev, ki se v vsakem ozi* ru brigajo zanj in gredo na roko vsa* komur. Moram naglasiti, da se je zaradi nestrankarskega delovanja oblastev ze* lo dvignil njih ugled in da so mnogi dobro hoteči ljudje, ki so prej stali ob strani, danes stopili v vrste tistih, ki jim je na skrbi blagor naroda in države. Dejstvo je, da je gospodarska kriza tudi v naši banovini zelo občutna in da v nekem oziru ovira zdrav gospodarski razvoj in napredek prosvete. Toda na* rod pretežno razume, da je kriza sve* tovna in da nosijo zanjo odgovornost samo razmere, v katerih se nahaja ves svet^ Poleg tega narod zaupa, da bomo to krizo prebrodili, če bomo nadalje* vali smotieno delo in če vprežemo vse narodne moči za koristno delo. Prav sedaj pa moramo izkoristiti vsako pri* liko, da združimo vse gospodarske pa* noge, ker se pogosto dogaja, da ena odpove, dočim druga krije izgubo na tej strani. Tako smo zagotovljeni, da ne bo prišlo do neljubih presenečenj v gospodarskem sožitju. Posebno huda je kriza našega kmetij* stva. Vzroki so znani. Cene kmetijskim izdelkom so zelo padle, zato gre vse naše prizadevanje za tem, da se zago* tov.i primerna prodaja vseh kmetijskih pridelkov in da se kmetu omogoči ec* nen kredit z zastavitvijo (lombardira* nj m) njegovih pridelkov. Temu delu bo moralo posvetiti vse svoje sile naše zadružništvo, ki je pri nas zelo razvito. Mi smo to naprej videli in me zelo ve* seli, da bo dala nasa banovina v tem važnem poslu pobudo, da ji bodo sle* dile druge banovine. Pri nas so, hvala Bogu, gospodarske razmere in organi* zaeije kmetiistva tako napredne, da so •lahko za zgled in posnemanje drugim, ki jim neugodnejše razmere, žal, niso pustile enakega razvitka. Vse je po* skrbijeno, da se cene postavijo na tisto stopnjo, kakor zahteva korist velike večine naroda. Po vseh srezih so ustanovljeni otlbo* ri za pomoč gladnim in brezposelnim. Organizacija razdelitve brezplačne hra* ne in krme bo izvedena v najlepšem redu. Pomožna akcija je mnogo storila za ublažen je posledic brezposelnosti. Na Jesenicah je banska uprava posre* dovala, da m prišlo do odpustitve 2000 delavcev, ki bi bili z družinami vred stali na cesti. Res je sicer, da manj slu* žiio. toda vsaj gladu ne bo. Delavci to čutijo in vedo. zato se tudi vedno obra* čajo na bansko upravo za svet in po* moč v vseh svoiih živi jen iških vpraša* niih. Seveda storimo vse, da bi jim po* moqli. Prosveta se lepo razviia in nonredu* je. Posebno je viden vpliv sokolskih društev, ki se nenavadno hitro širiio in vneto delujeio, kar je naibolje razvid* no iz tega, da so se samo v minolem letu sokolske vrste več kakor podvo* jile. Za napredek gospodarstva, posebno pa kmetijstva, se prirejajo mnogi in dobro uspeli tečaji. V nedeljo se bo otvoril v Št. Juriju ob južni železnici važen zavod, srednja gospodinjska šo* la, kar je lep dokaz napredka našega kmetskega gospodinjstva in pouka. To bo prvi zavod te vrste v naši državi. Dasi bo bodoči proračun nekaj manj* ši od lanskega, smo vendar gledali, da to štedenje pade samo na neplodovite postavke, dočim so vse postavke, ki so potrebne za gospodarski razvoj, nedo* taknjene ali celo zvišane. Zato pa mora imeti banovina potrebna sredstva nele za svojo upravo, temveč še bolj za po* vzdigo narodnega blagostanja. Posebno pažnjo smo posvetili kmetijskemu po* uku. cestam in tujskemu prometu, ki postaja vsak dan važnejša postavka gospodarstva naše banovine. Najti je bilo treba sredstev in načinov, kako privabiti čimven tujcev in naših držav* Ijanov v naše divne kraje. Samo po sebi je jasno, da smo morali skrbeti, da gospodarska stiska ne bi imela za posledico zastoja prosvetnega napredka. Posebno se skrbi za zdravje naroda sploh, kar se kaže jasno v organizaciji zdravstvenih občin, katerim je morala banovina posvetiti precej brige. V bol* nišnicah se je uvedla štednia, toda ta* ko, da ne bo imelo to kvarnega vpliva na pravilno nego bolnikov in na zdravo bolniško prehrano. V socialnem skrbstvu se ni moglo štediti, temveč so se morale marsika* tere postavke še povečati, ker tako za* hteva naš čas. Banovinski proračun bo uravnovc* sen. Posojila se najemajo po načelu: Izposojaj si le za investicije, od katerih bo imelo koristi tudi potomstvo, zato je povsem v redu, da se vračajo taka posoii'a postopno. Posebno pažnjo bo posvetila banska uprava javnim de* lom, ki bodo nele zaposlila narodovo moč, temveč bodo tudi služila občim koristim in posebno bodo privabila tujski val v našo banovino: V mislih imam nadaljevanje elektrifikacije, rc» iMilacije rek in modernizacije potov. Tako prinese vsak dan nove potrebe, nove misli, kar vse zahteva obilo dela vseh, ki so dobre volje.« Novi banovinski proračun V ponedeljek se je pričelo v Ljub* liani letošnje proračunsko zasedanje banovinskega sveta dravske banovine. Da pa bo naše obrtništvo kakor osta* la javnost poučena v glavnih obrisih o proračunskem predlogu dravske ba* novine za 1. 1932—33, je ban g. dr. Uraeo Marušič podal o proračunskem predlogu naslednic pojasnilo: Proračun dravske banovine za leto 1932—33, kakor bo predložen dne 8. t. m. banskemu svetu, predvideva 111,951.97H Din izdatkov in ravno lo* liko dohdkov. Pregledna slika izdatkov in dohod* kov je naslednja: Izdatki (potrebščine). Splošni oddelek in glavna pisarna 7,392.620.— Upravni oddelek 283.356.— Kmetijski oddelek 13,503.040.— Prosvetni oddelek 9,290.021.— Tehnični oddelek 38,147.918.— Oddelek za socialno poli* tiko in narod, zdravje 26,129.314.— Finančni oddelek 10,690.676.— Oddelek za trgovino, obrt in industrijo 2,805.152.— Komisija za agr. operacije 1,407.308.— Rezervni kredit 2,662.573.— Skupaj 111,951.978,- Dohodki (kritje). Banovinske doklade 31,440.000.- Trošarine 41,300.000,- Ban. davščine in takse 18,010.000,- Prispevek avtobus, pod* jeti j 1,500.000,- Državna dotacija 11,933.747.- Razni dohodki 7,768.231.- Skupaj 111,951.978.— Zmanjšanje izdatkov. Kakor je iz tega pregleda razvidno, je proračun za leto 1932—33 napram tekočemu proračunu manjši za 4 mil. 400.721 Din, t. j. za 1.78%. Pri sestav* ljanju proračuna je imela kr. banska uprava v vidu neobhodno potrebno varčevanje, \ na drugi strani pa tudi dejstvo, da se gotovi izdatki ne mo* rejo reducirati brez škode za celokup* no gospodarstvo. Posebno velja to za izdatke za javna dela, za socialno skrbstvo in za narodno gospodar* stvo. Stremljenje banske uprave za zniža* njem izdatkov se vidi predvsem iz tega, da se osebni izdatki niso zvišali, temveč kolikor je bilo mogoče znižali. Nadalje se vidi to stremljenje iz tega, da so znatno reducirane dotacije ba* novifiskim podjetjem, zavodom in ustanovam, ki se morajo po principu privatnega gospodarstva in po nače* lih, ki so se obravnavala že na lan* skem zasedanju banskega sveta, po možnosti vzdrževati iz lastnih sred* stev. Proračunski predlog izkazuje po* polno ravnovesje, ki se je moglo do* seči, ne da bi se uvajala bistvena no* va bremena, le s primernim črtanjem izdatkov. Viri dohodkov za leto 1932 —32 so ostali isti kakor v letu 1932— 32, pri čemer je treba še upoštevati, da bodo dohodki padca konsumne moči širokih slojev prebivalstva znat* no manjši kakor v letu 1931—32. Viri dohodkov. Naj večji del izdatkov odpade na javna dela (ceste itd.)' ter na socialno politiko in narodno zdravje (bolnice itd.). Ti izdatki so vsi take narave, da se nikakor ne morejo znižati, zato je morala kr. banska uprava za njihovo kritje najti primerne nove izdatke. Za kritje izdatkov za vzdrževanje cest, na katere se polaga največja važnost, namerava kr. banska uprava uvesti zmerno takso za nakladanje in razkla* danje železniških tovorov. Ta taksa v svojem bistvu ne predstavlja znatne obremenitve našega narodnega gospo* darstva, more pa dati zelo ugoden fi* nančni efekt. Za kritje izdatkov za naloge, ki jih je morala banovina prevzeti po zako* nu o zdravstvenih občinah, se name* rava pobirati desetodstotna zdravstvena doklada. S tem se pa splošna obremenitev z dokladami v dravski banovini ne poveča, ker so zdravstveno doklado pobirala že zdravstvena okrožja, ki so prenehala obstojati s 1. aprilom 1931. Kraljevska banska uprava posveča nadalje vso skrb, da se znižajo občim ske doklade, kakor tudi doklade sre-skih cestnih odborov, zaradi česar je pričakovati, tla se bodo na splošno v letu 1932 znižale doklade v dravski banovini vsaj za okroglo 15 do 20 od* stotkov. Nekatere podrobnosti. V nadaljnjem razgovoru z novinar* ji je g. ban na stavljena vprašanja ra* de volje pojasnil še nekatere po d rob* nosti iz proračuna. Proračun dohod* kov je sestavljen zelo previdno. Glede na pričakovano zmanjšanje donosa ne* posrednih davkov je donos banovin* ske doklade na neposredne davke vne* šen v proračun le z vsoto 26 milijonov Din nasproti 28 milijonom v tekočem proračunu. Izmera doklade ostane ne* spremenjena, prav tako ostanejo ne* spremenjene izmere trošarin, taks in drugih banovinskih davščin. Taksa na živinske potne liste, ki je bila lani med proračunskim letom znižana, se bo pobirala v tej znižani izmeri. Dav* ščina na hiše, ki so oproščene držav* nega neposrednega davka, ki je bila lani ukinjena, se tudi letos ne bo pobi* rala. Glede na nazadovanje konsuma je tudi predvideni donos banovinskih trošarin na alkoholne pijače znižan od 37 na 31.5 milijona. Znatno je v pro* računu znižan tudi predvideni donos prispevkov avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest, in sicer od 4 na 1.5 milijon Din. Dohodki od odkupnin za kuluk niso vnešeni v proračun, in sicer v smislu navodil, ki jih je izdal finančni mini* ster za sestavljanje banovinskih pro* računov. V pogledu kuluka je banska uprava pripravljena priznati nadaljnje olajšave. Do 15. januarja je banska uprava prejela od odkupnin za kuluk okrog 2.5 milijona Din. Na novo se predlagata dve davšči* ni. Ker so zdravstvene občine pričele funkcijonirati, je nastopila potreba po* hiranja 10*odstotne zdravstvene doklade. Ta doklada na je le nekako na* domestilo za zdravstvene doklade, ki so jih že doslej pobirala zdravstvena okrožja. Taksa za nakladanje in raz* kladanje železniških tovorov je kot nova davščina vnešena v proračun s predvidenim donosom 8 milijonov. Ta taksa je bila, kakor znano, že lani v predlogu banovinskega proračuna. Ban* ska uprava se je iznova odločila za uvedbo te takse, ker se ta taksa avto* matično prilagodi gospodarskemu sta* nju. Če se to stanje poslabša, pade promet in s tem tudi donos takse. Vi* šina takse ni predvidena enako za vse vrste blaga, tpmveč naj znaša 20 do 50 Din od vagona po vrednosti blaga. V nrvotnem proračunu za tekoče leto 1931*32 je bila ta taksa zamišljena ta* ko, da hi donašala znatno več, namreč 14.5 milijona Din. Zaključni račun za I. 1930*31 bo v kratkem gotov. Pokazal bo, da je bil proračun realen. Tudi v tekočem pro* računskem letu izdatki ne presegajo dohodkov. Kolikor pa je bil efekt dav* ščin manjši nasproti proračunu, so bili sorazmerno 'znižani tudi izdatki. Trgovsko - obrtniška zbornica v Dubrovniku za sistem skupnih zbornic Pretekli teden se je v Dubrovniku vršila plenarna seja Trgovsko-obrtniške zbornice, na kateri jo bila sprejeta resolucija, ki zagovarja sistem skupnih zbornic in predlaga, da se teritorij zet-ske banovine razdeli na dvoje zborničnih področij s sedežem v Dubrovniku in Podgorici. Plenarna seja je odobrila tudi sklepe novemberske konference skupnih zbomje v Ljubljani. Proračun pred finančnim odborom Narodne skupščine 4. t. :m. se je vršila prva seja finančnega odbora Narodne skupščine, na kateri :se je .takoj pričelo razpravljati o državnem proračunu. .Razpravo o .proračunu je oitvorM finančni minister dr. Djordijevič, ki je uvodoma podal .obširen ekspoze o splošnem finančnem in gospodarskem položaju v državi in o sestavi proračuna. (Poudarjal je, da ije vlada piri .sestavi proračuna upoštevala sedanjo splošno gospodarsko ikrizo ter je zaradi tega pri sestavi proračuna uveljavila .načelo najskrajnejše štednje. Proračun je v popolni skladnosti z državnimi dohodki in izdatki ter z dejanskim finančnim in gospodarskim položajem države. Državni izdatki Proračun državnih dohodkov in izdatkov znaša 11.400 milijonov dinarjev. Proračun državnih izdatkov ima le dva dela: A. Državna administracija 1. Vrhovna državna Din uprava ................................. 153,151.277 2. Pokojnine in invalidske podpore . . . 873,158.735 3. Državni dolgovi . . 1.558,711.039 4. 'Ministrstvo pravde . 381,250.805 5. Ministrstvo prosvete . 805,853.806 6. Ministrstvo za zunanje zadeve .... 138,371.442 7. Ministrstvo za notranje zadeve .... 558,886.860 8. Ministrstvo za finance 319,557.802 9. Ministrstvo vojske in mornarice .... 2.132,293.863 10. Ministrstvo za zgradbe 198,883.840 11. Ministrstvo za promet 101,284.390 12. Ministrstvo za kmetijstvo .......................... 56,433.536 13. Ministrstvo za trgovino in industrijo . . 50,106.655 14. Ministrstvo za socialno politiko in nar. zdravje 162,936.739 15. Rezervni krediti . . 30,000.000 vojna odškodnina Nemčije Državna gospodarska podjetja Razni dohodki min. socialne politike Skupni redni dohodki znašajo Izredni dohodki: neposredni davki Skupaj .................... 7.550,907.708 B. Budžet izdatkov državnih gospodarskih podjetij v posameznih ministrstvih: 24,965.851 Din 642,343.841 Din 2.692,101.452 Din 56,198.340 Din 16,254.652 Din 349,378,961 Din Prosvet.a .... Finance . . . . Promet................. Kmetijstvo . . . . Trg. in industrija Sbme in rudniki Socialna politika in narodno zdravstvo 67,849.159 Din Skupai znašajo tedaj izdatki državnih gospodarskih podjetij po budžetu 3 milijarde 849,092.292 Din. Skupni državni izdatki za proračunsko leto 1932-33 znašajo 11.400,000.000 dinarjev. Državni dohodki Redni dohodki: / neposredni davki posredni davki monopoli 1.625.000.000 Din 3.220.000.000 Din 2.319,266.000 Din ..............Din 4.022,612.710 Din 163,120.990 Din 11.350,000.000 Din 50,000.000 Din Skupen budžet dohodkov za I. 1932-33 znaša prav tako kakor skupen budžet izdatkov 11.400,000.000 Din. Področje in organizacija gospodarskega sveta IMinistter iza trgovino im industrijo je predložili (Narodni Skupščini načrt z alkoma o 'gospodarskem sveltu. O zakonu je pričel razpravljati poseben skupščinski odbor. (Ker Je 'bila predlogu prizmama nujnost, je odbor dokončal svojo razpravo v melkalj dneh, 'tako da ibo prišel zakon v razpravo v 'Narodni skupščini že začetkom prihodnjega ledina. IPo predloženem zakonskem načrtu je gospodarski svet samostojen posvetovalni organ s. isedežem v Beogradlu. iNa poziv vlade mora dati gospodarski svet »volje mnenje o -zakonsikih predlogih, s katerimi se urejajo gospodarski in socialni odnošalji in o zakonskih predlogih, ki Obsegajo vprašanja pro' meta, (javnih financ, davkov, trošarine, carine in slično. Na predlog pristojnega ministra lahlko ministrski svet sklene, da predloži v proučevanje gospodarskemu isvetu tudi načrte uredb in pravilnikov, ki se nanašajo na uveljavljenje in izvajanje zakonov, o katerih daje gospodarski svet .svoije mnenje. Prav Itako llahko ministrski sivet odistopi gospodarskemu svetu v proučevanje konkretna vprašanja splošne gospodarje im socialne politike. Narodna skupščina in senat lahlko dostavita gospodarskemu svetu tudi vse zakonske predloge, ki izvirajo iz njihove liiniicijative, in to še pred razpravo v Narodni skupščini ali senatu. Gospodarski svet ima dudi pr a' vico limiiriljdtivmositi v gospodarskih^ in socialnih vprašanjih, ki se nanašajo lahko tudi na vprašanja prometa, javnih financ, davkov, 'trošarine, carine in slično. S pristankom vlade lahko gospodarski svet stavi na dnevni red in predloži vladi primerne ukrepe iz vseh navedenih področij. Gospodarski svet daje svoje strokovno mnenje v roku mesec dni. Vlada odnosno Narodna skupščina ali -senat lahiko ta rok podaljšajo, lahlko pa tudi zahtevajo, da poda gospodarski svet svoje mnenje v skrajšanem rdku, ki pa ne more hiti krajši kakor 14 dni. Gospodarski svet sestavljajo predstavniki gospodarskih krogov iter strokovnjaki v gospodarskih im socialnih vprašanjih. Za Člane gospodarskega Ključavničarski vajenci v tovarnah KID Že predavanja, ki jih je lani prirejala Zveza Obrtnih zadrug za obrtne vajence in vajenke, so dokazala, kako veliko iskrb 'posveča naše obrtništvo izobrazbi naraščaja, pa trudi že več ekskurzij so obrtniške organizacije priredile, da bi se razširilo obzorje in izpopolnilo znanje naših bodočih obrtnih pomočnikov lin mojstrov, a najlepši in največji izlet je svojim vajencem omogočila Zadruga ključavničarjev za ljubljanski sodni okraj, ko se je pod vodstvom učiteljstva Strokovne obrtno-nadaijevalne šole 134 ključavničarskih vajencev peljalo 4. t. m. pogleda/t tovarne KUD na Javornik In Jesenice. Znani prijatelj mladinskih izletov, načelnik glavnega kolodvora g. Ludvik je poskrbel, da so na izletnike čakali pri vlaku, ki odhaja ob pol 8. na ■Gorenjsko, ftrije lepi prazni 'vagoni, kjer je bilo doisti prostora za talko množico fantov in za njih 'Spremljevalce: gg. šolskega upravitelja /Janka Polaka, Alojzija Potočnika, 'Bogomirja Pegica, Jožeta Miheliča, Franceta Trosta, Jožeta Tratenja iz Ljubljane iti Josipa Goleta iter Maksa Jovana iz Šlt. Vida, seveda sa je pa ekskurzije udeležilo pod vodštvom načelnika zadruge g. Ivana Breskvarja tudi 16 mojstrov ilz Ljubljane, Viča, Št. Vida, Iga in Zaloga, večja skupina pomočnikov, ki so bili izmed mjilh zbrani reditelji, predvsem ■pa g. Josip Rebek kot podpredsednik Zavoda za pospeševanje obrti ZTOI in sveta se 'lahlko postavljajo osebe, ki so državljani kraljevine Jugoslavije in so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so poučeni o gospodarskih in socialnih vprašanjih. 'Stari morajo biti najmanj 35 ldt ter morajo uživati vse častne državljanske pravice. Vsak Slan dima svojega namestnika. Mandat članov gospodarskega »veta traja 'tri leta im preneha s smrtjo, z izgtfbo državljanstva, z izgubo častnih državljanskih pravic, z ostavko ali z razrešenjem zaradi nezmožnosti iza izvrševanje dolžnosti č’a-na gospodarskega sveta. Na izpraznjeno mošt o pride namestnik. Ce pa se izprazni tudi mesto namestnika, se imenuje nov član. lOlanistvo v gospodarskem svetu je častna dolžnost. Člani, ki istanujejo izven Beograda, imajo pravico do brezplačne vožnje na državnih železnicah in parnikih ter dobivajo za potovanja in iza dobo trajanja sej posebno dnevnico, ;katere_ višino bo določil ministrski isvdt. Glani gospodarskega sveta se zaradi dajanja svojega mnenja ne morejo pozivati na odgovornost nilti isodmim, niti disciplinskim potom. Dolžni sp' čuvati uradno tajnost glede vseh dejstev in informacij zaupnega značaja, za katere izvedo pri izvrševanju svojih dolžnosti. Člane gospodarskega sveta postavlja predlsedmik 'ministrskega sveta po predhodnem zaslišani ju im ilmilstrslkogasv eta. Gospodarski svat štetje 60 Članov im ravno toliko inUmesItinikoiv, in isicer: 24 zastopnikov kmetijstva, ih gozdarstva, 16 'zastopnikov trgovine in induatr je, obrti, pomorstva, bamkarstva 'in rudarstva, 5 zastopnikov delavcev in zasebnih nameščencev in 15 zastopnikov javnih gospodarskih delavcev iin strokovnjakov jpravnikov, utnženjeriiev, zdravnikov, novinarjev). Zastopniki kmetijstva, gozdarstva, trgovine, industrije, obrti, ipomorštva, bankarstva, rudarstva, delavstva im nameščencev se postavljajo iz vrst njihovih Strokovnih itn stanovsk ih o rgan izaciii. Organi gospodarskega sveta so: 1.) plenum, 2.) predsedstvo, 3.) izvršim odlbor im 4.) strokovni odbor. iPredsed-ništvo tvorijo predsednik, dva podpredsednika in dva tajnika. Izvršni odbor itvori predsedniištvo in sedem članov, ki jih izvoli plenum. Razen posvetovalnega dela je igotspudarški svet pristojen za liizvoliitev pradsedlništva, članov izvršnega odbora riln oistalih odborov ter -za določitev poslovnega reda. Gospodarski svet se bo sestajal k rednemu zasedanju vsako leto 1. oktobra. Izredne seje se lahlko skličejo na zahtevo vlade alli izvršnega odbora. Plenarne seje lahko polnoveljavno sklepajo, če je navzoča najmanj ena tretjina članov. 'Sklepi 'se 'Sprejemajo z absolutno večino navzočih članov. Oddvo-jena mišljenja se zabeležijo v zapisniku 'iin poročilu ter se skupno s sklepom večine dostavijo resornemu ministra odnosno Narodnemu predstavništvu. IV nadaljnjih členih predvideva zakonski 'načrt 'organizacijo deta v gospodarskem »vetu. 'Kadar preneha redno zasedanje, pride vsa pravica plenuma gospodarskega sveta na izvršni odbor. Izvršni odbor 'Sklicuje predsednik gospo- darskega sveta po potrebi. Za razprave o posameznih vprašanjih more gospodarski svet izvoliti tudi posebne Strokovne odbore, ki pripravljajo referate in 'gradivo za plenarne seje. 'Administrativne posle vrši predsedniištvo. ki nastavi za te posle posebno uradniištvo. IPrvo sejo gospodarskega sveta mora sklicati ministrski predsednik najkasneje v roku treh mesecev po uveljavljanju tega zakona. Gospodarski svet ima pravico preko pristojnega ministrstva zahtevati od državnih, banovinskih im samoupravnih Oblasti, Ikdkor Itudi old j 'V-miih ustanov vsa potrebna pojasnila. Plačilni nalogi za Muk iPrejeli smo: Te dni dostavlja mestno načelstvo davčnim obvez anoem plačilne naloge za kuluk. 'Prizadetih je v Ljubljani isami gotovo mnogo tisoč oseb in ue zato umevno, da slišiš govoriti o ku-iuiku, kamorkoli prideš. G tej davščini sami je bilo ipri nas povsod, v časopisih, v raznih zastopstvih in na neštetih sestankih že mnogo govora. 'Refren je bil povsod 'iisiti, da je kuluk za naše kraje, ■kjer je na zadosten način poskrbljeno za vzdrževanje cest, neprimeren in da mudi že dosedanji zakon možnosti za reformo. A to stvar prepuščamo našim poslancem in 'senatorjem, ki se bodo gotovo potrudili, da jo razčistijo in dosežejo čim večje olajšave. Za enkrat je nujnejša druga istvar. V današnjih življenjskih razmerah je malo davčnih ob-vezamcev, ki bi mogli plačati predpisani kuluk .takoj, pa čeprav znaša morda samo 100 .do 200 Din. Res stoji na plačilnih nalogih, ki so datirani večinoma jz meseca novembra, da se llahko kuluk plača v obrokih, toda rečeno je, da se mora to zgoditi najkasneje do konca februarja. Ker so plačilni nalogi dostavljeni 'šele sedaj, ta olajšava nima praktičnega pomena. Zato bo mestno načelstvo ustreglo ogromni večini obvezan-cev, ako ta 'rok podaljša ;in tako omogoči, da se bo dal kuluk ires plačati v znosnih obrokih. — Prizadeti davkoplačevalci. Znižanje ljubljanske mestne uvoznine na čevlje podeželskih obrtnikov Na prošnjo tržiških čevljarskih zadrug in tržiškega župana g. Lončarja, je Zbornica za TOI v Ljubljani te dni posredovala pri načelniku finančnega odseka ljubljanske občine g. Tavčarju zaradi ukinjenja, odnosno znižanja mestne uvoznine na čevlje, ki znaša sedaj 3 Din od kg čevljev. Ta uvoznina zlasti občutno obremenjuje podeželske čevljarske obrtnike, odnosno čevljarske zadruge. Zbornica je v svoji akciji našla polno razumevanje in ji je bilo zagotovljeno, da se v nekaj dneh zniža uvoznina podeželskih obrtnikov od 3 na 1 Din od kg uvoženih čevljev brez razlike. Ikot predsednik Obrtniškega društva. A duša visega Izleta lie bil vsestransko ■vzmrma pultmi maršal g. Avgusit Ma ritim čič — naš znani 'StrolkoVnijak iin strokovni učitelj, ki je Imel v blagajniku ekskurzije ig. Mekini najboljšega pomočnika. 'V vseh poldralbnoisJtiih mojstrsko je ta n aprekosljivi aranžer pripravil vse, da izlet prav nič mi bil podoben ekskurziji vajencev, temveč je bil pravi izlet prijateljev (mojstrov, ki je pokazal, da mojstri v svojih vajencih vidijo svoje ivredne naslednike in 'tovariše. ■Potni maršal je predvsem že v Ljub feni naročil najkrasnejši, idealno solinč" ni zimski dan in opral planine tako čisto ter jih postavil 'talko blizu, da so od lepote našega sveta očarani fanltje lahko cukali (za srebrno kapljo celo ponosni Triglav, ki je bil ves v snegu in ves čas praznično Židane volje. Ne posmehujte se dvomljivo — tudi naši •obrtni vajenci občutijo in znajo uživati lepoto planin! IPoisebno lep in čist vtis je pa na iiz" letnike 'napravila Škofja Loka. Ogromno košaro so fantje prinesli od nekod, prav tako košaro, kakor v njih pošiljajo rake iin ribe, a g. Martinčič je iz nje pričel deliti vroče Marčamove klobase, iiz vreče je pa vsak udeleženec dobil še kar dVe žemlji, kakor se k celi tako veliki klobasi tudi spodobi. Še nismo pomalicali in že smo bili v Kranju — tam srno si pa prižgali vsi razen vajencev dišeče cigare im cigarete, da so voditelji boja za skupne in ločene zbornice lažje zbrali misli za. improvizirano zborovanje. Kakopak, časi so talki, da je že zborovanje, če se srečata le dva obrtnika, sedaj je bil pa takoj pravi parlament v malem oddelku, da .stlačenih voditeljev ni. bilo videiti iz dima, pač pa so prepričevalne govore^ g. •Rebeka in g. Nahtigala lahko poslušal! tudi popoltlniilki in vozniki po lepih gorenjskih ceStalh ob železnici. Ampak debate so (Bille prijateljske^ šaljive iin ^parlamentarne, da njiso bile prav me 'podobne vnetim diskusijam izrednega Občnega zbora Obrtniškega društva. 'Vsi so poudarjali, da je ie v slogi moc, 'samo odjemjati nilkdo ne more — vsi so pa za skupno delo v korist vsega obrtništva, kjer se bodo gotovo tudi še našli. IPod Sv. Joštom je g. Martinčič spet motili zborovalce. Vsem .izletnikom je namreč razdelil lepo narezane koščke barvastega (Stekla in 'takoj ismo konsta" tirali, da so pristaši ločenih zbornic in novinarji, dobili rdeča očala, da bi videli vse — rožno. Toreti niti na slepeči blesk tekočega železa na Jesenicah naš 'Skrbni potni maršal mi pozabil. Ker oca, 'na Jesenicah izletniki na žalost niso rabili, je s svojo skrbijo g. Martinčič vendar dosegel, da lie bilo v resnici vse rožnato- in tudi najbolj goreči načelni nasprotniki iso iz zaupanjem gledali lepo bodočnost, ki jim jo jamčile 'Sloga. Kako bi pa mojstri tudi me bili dobro razpoloženi, saj jih je večina obhajala svolj god — debeli četrtek. Že na Javorniku smo izstopili in odšli takoj v tovarno, kjer so nas priča kovali vozniki, ki so izletnikom razkazali vse zanimivosti. Posebno g. ing. Brumat je pojasnjeval vse delo v to- varni talko zanimivo im lahko umljivo, da .so se vajenci v resnici mnogo naučili. Z žalostjo pa so izletniki morali kOnstaltiraiti, da velik del tovarn počiva iin da initi novi oddelki niso popolnoma Izrabljeni. Kljub temu, da vsa 'tovarna mi^v obratu, .morajo neprestano kuriti peči iin Ima KID za to dvojno izgubo. Razen tega da velik del .strojev ni izkoriščen, gre v izgubo tudi ogromno premoga, saj tovarna ob normalnem obratu porabi mesečno 150 vagonov premoga samo na Javorniku. IV tovarni so se izletniki zadržali talko dolgo, da so prišli šele ob 12. na Jesenice in odšli takoj 'h kosilu v uradniški dom — tako 'imenovalnio Kazino, kjer je rašta" • vrat er g. Legat iz go. soprogo res pripravil vse 'tako, da .zasluži 'tudi javno pohvalo. V dveh prostornih dvoranah so sedeli vsi izletniki pri .Skupnih mizah ter iso 'bili mojstri in učitelji kar pomešani med vajenci. Kar se kosila samega tiče, je bilo uprav gosposko, saj 'je Itudi najmlajši vajenec d (bil govedino in pečenko kolikor jo je hotel. -Razen tega je pa tudi dobra pijača, zlasti pa izvrstno pivo mnogo pripomoglo k najboljšemu razpoloženju. G. Martinčič se je zopelt izkazal za najboljšega vzgojitelja in pravega prijatelja fantov, isaj ves čas ni 'imel časa niti sesti, ker de povsod pomagal in 'skrbel za najpopolheljši red. Vsakdo, kdor bi bil pa vajence videl, bi občudoval njih disciplinirano in lepo ponašanje, ki 'je bilo 'tako dostojno, da bi se lahko od mtjiih učili tudi naši 'izšolani. (Nadaljevanje prihodnjič). Kaj je novega? Borze Ljubljana. Amsterdam 22<)0.‘29 — 2277.05, Bt*iuu 1331.96—1342.7ti. Bruselj 783.19 do 787.13. Curih 1096.15 — 1101.65, Lda izvede notranjo organi' zacijo te razstave. Ta dela bodo dovršena tekom '14 dini tako, da bo svečana otvoritev razstave predvidoma že 13. februarja t. 1. ob 10. uri na beograjski postaji. Po dvainevnem postanku bo vsa garnitura krenila /po Moravski in Vandarski banovini. Znižanje telefonske takse za promet Tržič-Celovec. Naš minister za promet je na prošnjo avstrijske uprave odobril, da se zniža taksa za navaden pogovoT v telefonskem prometu Tržič-Celovec in da se pobira po enoti triminutnega pogovora za navadni pogovor namesto 2.70 zlatega franka samo 1.50 zlatega franka. Obrtno gibanje v Ljubljani. Pri mestnem načelstvu kot obrtni oblasti I. stopnje je bilo v januarju prijavljenih in v obrtni register vpisanih 52 novih obratov in trgovin. Izbrisanih pa je bile 38. Tako velikega števila novih prijav že dolga leta ni bilo. Novi obrtni zakon stopi v veljavo 10. marca. Zato obrtni oddelek pripravlja vse, da se sestavijo Povsem novi seznami obrtov. Stari obrtniki bodo morali v treh mesecih zamenjati svoje obrtne liste za nove. hlektrifikacija savske banovine. Že dalj časa se pečajo strokovni krogi z vprašanjem elektrifikacije savske banovine. Za izvedbo elektrifikacije so se potegovale tri prominentne firme: Za-grebačko-karlovačka mestna električna združba, Falska elektrarna in Uritad v Zagrebu, ki poseduje v Zagorju bogate premogovne sklade in hoče ustanoviti veliko kalorično električno napravo. Pred kratkim pa je izšla zakonska na-redba, ki podeljuje družbi Uritad v Zagrebu 5-letno monopolno pravo za dela elektrifikacije v severni polovici področja savske banovine. Vsem drugim podjetjem je s tem prepovedano graditi na tem območju električne naprave. Revizija zadrug za posmrtnino v Sloveniji. V zadnjem času je bilo ustanovljenih v dravski banovini večje število zavarovalnih ustanov, ki so se v glavnem pečale in se še pečajo z zavarovanjem za posmrtnino. Pri tem pa so se dogajale nereelnosti, ko večina teh zavarovalnic sprejema v zavarovanje na visoke vsote bolne osebe po zavarova-teljih, ki niso v nobeni družinski ali sorodni zvezi z zavarovancem. Uveljavila se je takorekoč pravcata loterija na človeško življenje, kar prav gotovo ne dela časti dobremu in poštenemu slovesu Slovencev. Ker so se radi tega kupičile pritožbe na bansko upravo, je sklenila kr. banska uprava dravske banovine, da P° svojih organih izvede revizijo poslovanja teh ustanov. Rešitelj Bat’a? Kalkor poročajo naši dnevniki, zgradi »Bata« v Vukovaru veiJJcansko tovarno čevljev, kii bo izdelovala obuvala za vso Jugoslavijo. Čevljarji se tega veselimo, ker smo prepričani, da nas bo »Bata« s tam rešil vebke krize in brezposelnosti. S tem bi nas prevzel kot družabnike t. j. približno 20.000 čevljarskih »mojstrov in nekaj brezposelnih pomočnikov ter veliko število vajencev. Kot socialni ču);eč mož bi nas plačal vsajj tako, da bi mogli skromno preživljati naše rodbine. Davke bi itak plačeval on. S tem bi bilo v nachjonalno-go-spodarskem oziru doseženo vsaj toliko, da Ibi onih Sto milijonov dim a rij 2 v letno, 'ki jih damo 4kiti« za uvožena obuvala ostalo vsaj deloma pri nas v prometu. Ce pa bi 'potreboval več moči, bi jih lahko vzel iz Češke še več k alkar jih jih je pri nas. 1T0 bi bila država v državi! Ako pa bi »Bata« ne prevzel nas vseh v delo, potem si dovoljujemo vprašati merodajno meslto, ki je izdalo dovoljenje za zidanje inozemske tovarne, kam s toliko brezposelnimi čevljarskimi mojstri in pomočniki, če bo »Bata« delal čevlje za vso Jugoslavijo? Zadruga čevljarjev v Ljubljani Uvoz čevljev se je v dveh letih povečal za 54 odst. Najnovejša statistika naše zunanje trgovine za 1. 1931. nam potrjuje pritožbe, ki se vedno oujejo iz obrtniških krogov, da iuvoz čevljev navzlic naizadujo-černu konsumu dalje narašča. Čeprav nam niso še na razpolago podrobni no-daitiki, vendar nam položau v dovoJjni meri potiasnljulje dejstvo, da smo ' ni uvozili v našo državo 2396 stotov čevljev 'iz usnja. V teti Številki ni upoštevan uvoz čevljev iz platna iln drugih tvarin. Ce primerjamo lanski uvoz čevljev iz usrtja z uvozom v prejšnjih letih, tedaj dobimo naslednjo sliko uvoza: Uvoz v met. stotih vjn»Ui.Dkn 1928 1555 50.5 1929 1552 45.1 1930 1873 54.8 1931 2396 41.2 Od leta 1929, se je naš uvoz usnje' nih_ čevljev povečal za 844 stotov ali za 54'/*. Da se je pri tem vrednost nekoliko zmanjšala, ne spremeni nič na stvari, kajti za naš domači trg. ki je itaik vedno šibkejši, prihaja v prvi vrsti v ipoštev količina uvoza. Pri tem pa ne smemo prezreti, da igrajo v našem uvozu (čevljev vedno večjo vlogo čevlji iz tkanin s ipodplati iz drugega materiala (usnja). Ta uvoz v gornji količini ni upoštevan in tudi niso še na razpolago statistični podatki o tem uvozu v prat. letu. Toda že 1. 1930. je bil uvoz takih čevljev iz tkanin s podplati \y. drugega materiljala večji nego uivoiz usnjenih čevljev. Zbašal je namreč 20(20 metrskih 'stoltov. 'Uvoz (talcih čevljev, xi prihaja v ipošltev v poletinfi sezoni, je za našo čevljarsko isitroiko menda še bolj nevaren, i kak or uvoz čevljev iz usnlja. Gre tu predvsem za lalvke čevlje, Iki dih zaradi nizfke teže carina ne obremenjuje preobčutno. Gori navedeni podatki nam jasno kažejo, da pritožbe naše čevljarske stroike zaradi naraščajočega uvoza niso neupravičene in da je itreba v interesu težko prizadete čevljarske stroike najti sredstva za odpamoč. 'Pfaetn&fci nu6ha(nifk Vprašanja. Kovač I. I. v iN. sem si predlanskim izgotovil kovačnico s pomočjo prište-d en ih 30.000 06n in 40.000 Din hipotečnega posojila. Računal sem pri tem, da bom posojilo odplačal v desetih letih, pa je prišla vmes kriza, ki tudi mojemu ob rtu ni prizanesla in me tako občutno zadela, da nisem v stanu odplačevati posojila niti da bi utegnil (kriti obresti1. V bojazni, da mi bo denarni zavod hišo prodal, prosim za nasvet, kako u. se utegnil ogniti prodaje. Odgovori. Svetujemo Vam, da stopte v dogovor z denamm zavodom, k Vam je dal hipotečno posojilo, in ga poprosite, da Vam vzpričo težke krize dovoli gotov odlog plačila. Prepričani smo, da bo zavod toliko uvideven in bo ugodil Vaši prošnji. Drugega navseta Vam trenutno ne moremo dat1 3i o\yani$acii Kolektivna obrtna zadruga v Logatcu ima v nedeljo 14. t. m. ob 2. uri pop. v prostorih gostilne Tolazzi redni občni zbor. Na dnevnem redu je: nagovor načelnika, čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo računskih preglednikov, odobritve proračuna za 1. 19t»2, poročila o novem obrtnem zakonu in slučajnosti. Obrtno društvo za sod. okraj Kranjska gora na Jesenicah sporoča vsem obrtnikom tega okoliša, /tla se bode predvideno obrtniško zborovanje, ,ki bi se imelo vršiti 14. rt. m., vršilo 19. marca t. 1. ob pol 3. uri popoldne v telovadnici osnovne 'šole na Jesenicah. Na dnevnem redu je vprašanje novega obrtnega zakona in tekočih gospodarskih zadev. Načelstvo vabi vse obrtnike, da se tega zborovanja v čim večjem številu udeleže. Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani obvešča vse člane, da je bila na občnem zboru dne 31. januarja t. 1. določena zadružna doklada za 1. 1932 v dosedanji izmeri t. j. mesečno 12 Din, ravnotako tudi obligatna naročba na »Obrtni Vestnik«. Naročnino bo plačevala kakor do sedaj zadruga iz zadružne doklade, v kateri je naročnina že zapopadena. — Načelstvo. Poročilo o letnem občnem zboru »Obrtne zadruge klobučarjev dravske banovine«. 2. t. m. se je vršil v Celju v hotelu »iPošta« redni občni zbor, kateremu je predsedoval načelnik g. Franc iMibar, klobučarski mojster in starosta klobučarjev v Celju; obrtno oblast je zastopal zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik, Zbornico za TOI pa zbornični svetnik kr. Josip 'Rebek. Udeležba članov je bila — kot zadnja leta — primerna. Iz (tajnikovega poročila je razvidno, da ima 66 članov, ki so raztreseni po celi banovini, da šteje 8 vajencev in 27 pomočnikov. Blagajnično stanje z zaključkom v letu 1931 izkazuje 99 Din, primanjkljaja, tki pa je pokrit iz imovine prejšnjih let, dočim znaša zadružno premoženje 6454 Din. Ker je občni zbor zadruge od leta do leta slabše obiskan in se ga udeležujejo vedno le eni in isti člani, tki žrtvujejo poleg časa se občutne potne stroške) zato je bilo sklenjeno pobrati od članov, ki se zbora niso udeležili za 1. 1932 doklado po 50 100, 150 in 200 Din «n to po davčni moči posameznih članov. Dalje tje sklenil občni zbor zaprositi oblasti, da puste zadrugo nearknjeno na dosedanji samostojni strokovni podlagi, nakar se je razvila prav živahna debata o okrožnih odborih, ki jih predvideva novi obrtnt zakon in debata o sistemu zbornic. Izčrpne referate sta podala gg. zastopnik Zbornice g. Rebek in zadružni nadzornik g. Založnik. Na predlog g. Ivana Kvasa se je občni zbor izrekel za ustanovitev okrožnega odbora za celjsko okrožje s sedežem v Celju in za skupno zbornico s popolnim samostojnim 'obrtnim odsekom. Končno so ugotovili zborovalci, da gre klobučarska obrt 'rapid-iiio nazaj in ito vsled 'izdelovanja klobukov na 'tovarniško-industrijski način v veliki meri pa tudi zbog tega, ker sme že vsak trgovec z mešanim blagom neomejeno prodajati tudi klobuke. Bil je sprejet predlog, ki daje zadrugi nalog podvzeti vse potrebne korake pri obla-stvih, da se omeij trgovanje s klobuki po trgovcih vsaj v onih krajih, kjer so naseljeni klobučarji. Po triurnem zborovanju se je predsednik g. šribar zahvalil zastopnikom Zbornice in oblasti za udeležbo in pojasnila ter je s pozdravom na navzoče zaključil okrog 12. ure lepo uspeli občni zbor. Zbor tržiške Zadruge čevljarjev Pred Ikratikini je 'imela Zadruga čevljarskih mojstrov za sadni olkraj tržiški redni občni zbor v zadružnih prostorih v Zadružnem domu. Ta važna gospo-darslka korporacija je preteklo teto doživela izreden jubilej, to je 1801 etnico obstoja. V proslavo tega redkega jubileja si 'je nabavila zadružni prapor, (kakršnega imafto vse Stanovske organizacije, na katerega pa je morala tržiSka zadruga čaika/ti 180 let. Blagoslovitev prapora se je izvršila poleti, o čemer je »Jutro« takrat poročalo. Nekaterim članom pa ni bilo prav, da si ie zadruga nabavila prapor, in zato je posital v zadrugi spor, ‘ki je imel za posledico, da I je načelnik g. Poljanec Franc iz Sebenj, | ki si je stekel za razvoj in gospodarski i napredek zadruge in njenih članov prav velike zasluge, odložil svoje mesto. Njegovo mestoo je zavzel tedanji podnačelnik g. Rozman Franc iz Dupelj, ki je vodil tudi občni zbor. Zadruga je imela v preteklem Potu majhen primanjkljaj, ki je nastal zaradi tega, ker člani napram zadrugi niso storili svoje dolžnosti in niso poravnali /pravočasno letne članarine v znesku 20 Din. To je gotovo talko omalenko-sten znesek, da ga more tudi v času največje gospodarske krize utrpeti gotovo vsak moijster. Zadruga je v preteklem letu po številu člamsitva nazadovala, zakaij Obrt je odjavili o 23 motrstrov, prijavilo pa le 7, torej znaša padec 16. Proglašenih za pomočnike je bilo po opravljenem izpitu 23 vajencev, 3 pa so bili zaradi nezadostne tehnične in šolslke izobrazbe zavrnjeni za leto dni. (Zadružno načelstvo 6e predložilo lea-ni proračun, Iki je lanskemu letu enak in 'ki so ga zborovalci soglasno sprejeM. Obenem so zborovalci zahtevali, da se zaostala članarina oblastveno izterja. IPri volitvah je bil z vzklikom izvoljen za načelnika dosedanji tatfniik gosp. Jaiilko Praprotnik, čevljarski mojster iz Tržiča. Izkazalo se je namreč ko. simo nepraktično, da ie naoelstovo zadruge izven Tržiča. Načelnikov namestnik je posta! g. Martin Slapar, čevljarski mojster iz Tržiča. Ostali člani načelstva in nadzorstva so se izvolili iz posameznih krajev Okolice, in sicer sorazmerno po številu članstva. Vsi pa so morali takoj pri izvolitvi povedati, ali spre(jme|jo izvolitev ali ne. da bodo na ta način v odboru samo delavni člani. Pesebna točka dnevnega reda ie bilo predavanje tajnika Zbornice za TOI g. dr. Pretnarja o novem obrtnem zagonu. (j. predavatelj je na poljuden način opisal prednosti novega zakona napram staremu, opozoril je na različne po-manjkliiivostii in pokazal je na delo Zbornice za TOI, iki ga je opravila prn sestavi Itega zakona. Posebno dolgo se je mudil pri poglavju o 'zaščiti obrti, kjer je pokazal ina premalo zavarovanje pred šušmarstvom. Navedel je nekaj kričečih primerov in poudaril, da se mora obrtni stan prav tako zaščititi kakor kmetski, ker se oba stanova izka-ziutjeta v narodnem gospodarstvu kot najkrepkejša stebra. Številni poslušalci so sledili predavanju z naljvečjim zanimanjem. Kot poslednja točka dnevnega reda je bilo glasovanje za ločene ali za skupne zbornice. Pri tej točki se je razvila prav živahna in celo burna debata. Po enourni debati se je večina izrekla za skupne zbornice in s tem dokumentirala svojo stanovsko zavednost. Skoda le. da se je ta točka dnevnega reda obravnavala zadnja, ko je že mnogo zborovalcev zaradi utrujenosti in pozne ure otij?lo. 'Občni zbor je irajal namreč neprestano od pol 10. ure do pol 14. Zborovalci so protestirali tudi proti Bat’i in sprejeli zadevno resolucijo soglasno. Skoplje za skupne zbornice V skopeljski Trgovsko - industrijski zbornici se je vršila te dni 28. plenarna seja, na kateri so bile sprejete številne resolucije: Resolucija glede sistema zbornice se glasi: »Paragrafa 393. in 394. novega obrtn. zakona (ki se tiče zbornic), naj se razveljavita, zato pa se naj izdela poseben zakon o zbornicah, ki jim tudi citirani obrtni zakon pripisuje veliko važnost. V tem novem zakonu naj se uveljavi sistem skupnih zbornic za vso kraljevino, ker je izkušnja pokazala, da je samo pri tesnem sodelovanju med obrtništvom, industrijo in trgovino pričakovati splošni napredek gospodarstva.« V resolucijah zahteva skopeljska zbornica med drugim tudi naslednje: Po zgledu drugih držav naj se tudi pri nas izdela splošni gospodarski načrt. Cim prej naj se izda poseben zakon za pospeševanje industrijske delavnosti. Po vzorcu Privilegirane agrarne banke je treba ustanoviti posebno privilegirano industrijsko banko. Železniške tarife se morajo zmanjšati v enakem razmerju, kakor so padle cene. Končno je v resolucijah iznešena zahteva, da se izvede decentralizacija državnih dobav, zlasti za vojsko, tako da bodo od teh dobav imeli koristi tudi širši narodni sloji. Napredek obrtništva je mogoč le v slogi! ZA DUŠIK I). I) a ve Prijava dolgov napram inozemstvu. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja vse 'interesente, da je Narodna banka kraljevine Jugoslavije poslala vsemi svojim podružnicam dne 3. t. m. pod št. 21261 dopis naslednje vsebine: »Narodna banka je svoječasno potom dnevnega časopisja in okrožnic pooblaščenim bankam pozvala interesente, da ji prijavijo vse dolgove napram inozemstvu po stanju z dne 31. decembra 1931. V zvezi s (tem mora podružnica pozvati vse interesente na svojem področju, da ji najkasneje do 15. t. m. prijavijo isvoje dolgove inapram inozemstvu dne 31. decembra 1931. Strankam, 'katere ne bodo prijavile dolgov napram inozemstvu do 15. februarja t. 1. ne bo dala Narodna banka dovoljenja iza nabavo deviz v svrho plačiila dolgov, prav tako mora postopati tudi podružnica«. Na podlagi gornjega vabi zbornica vse interesente, da v lastnem Interesu prijavijo podružnici Narodne banke vse svoje dolgove napram inozemskim tvrdkam po stanju dne 31. decembra 1931. najkasneje do 15. tekočega meseca. Že v 24 urah kemično snažl, plislra ln barva obledele obleke, plaSče, klobuke Itd. — Skrobl ln ■vetlo-lika srajce, ovratnike ln zapestnice. Pere, sufii, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. J)oG avo, in iicitaciie Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. februarja 1932 ponudbe glede dobave črnega libra. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 22. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 500 m platnen 'h cevi, gumijevih cevi, 4000 m jeklenih vrvi in 500 m železnic vrvi. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 22. februarja t. I. ponudbe glede dobave 300 korrndov košar za valjčne ležaje, 500 komadov flanš, 100 Ikomadov osovin, 200 m okroglega Siemens-mart insk ega jekla. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 25. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3000 m jeklenih vrvi. Dne 20. februarja t. J. se bo vršila pni Komandi isavske divizijske oblasti v Zagrebu ustna licitacija glede dobave mesa. Dne 7. marca t. I. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave materijah za gornji ustroj (vijaki. groverje-vi obroči, ■tračni.ki, tirfoni). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. februarja ponudbe glede dobave 1500 komadov vijakov z maticami; do 25. februarja pa glede dobave 40 plošč železne pločevine in 40 kg zakovic za kotle. Centra’na mlekara državnega dobra »Belje«. Beli iMamastir (Baranja) spreuema ponudbe za dobavo 500 zabojev za razpošiljanje surovega mašila. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 18. februarja t. I. ponudbe glede detoave 3 parov usnjatih nepremočljivih čevljev; do 25. februarja t. 1. pa glede dobave 6 garnitur nepremočljivih oblek. Dobava čevljev. Dne 20. februarja 't. 1. se bo vršila pni Upravi MI. oddelka Zavoda za iziradu vojne odeče v Zagrebu javna ustmena licitacija glede dobave 1500 parov smučarskih čevljev. Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Srpska Moravica ter zgradbe gospodarskega poslopja in hladilnice za restavracijo se bo vršila potom dentalne licitacije dne 19. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe g1 ode dobave 500 komadov grl »Swan« za elekbričns žarnlice ter glede dobave 15 ikomadov smirkovih plošč. Dobava čevljev in platna. Dne 16. mairca t. i se bo vršita v iKairu licitacija glede 'dobave ca 2100 parov čev Ijev in svilenega platna za poštno-fteV grafsko osobjs. Pogoji so interesentom na razpolago pri Zavodu za pospeševanje zunarije 'trgovine v Beogradu. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 15. februarja it 1. ponudbe glede dobave 5000 kg olja za mazanje Ijamsikih vagon at. — Dne 24. februarja t. J. se bo vršila pni Direkciji državnih železnic v Saraj -vu ofertalna licitacija glede dobave 120 itisoč komadov opeke. Oddaja zgradbe in zavarovanja in' dustrijskega tira v Vrapču pri Zagrebu s 3 bo vrSila po ofertalrvi licitaciji dne 15. februarja t. 11. pri 'inž anjerskem od-deilku Komande Savsike divizijske oblasti v Zagrebu. . . m I! I' . , l! 'iiiloioljnjelii s Nvoiimi prvovr»lifinii proizvodi: ntlru&ene iucoaiov. t.vornice aretilena in oksigena d. d. &anto$one in gramofon* ti e pColee KARBIDOM-DISSOUS-| PLINOM in KISIKOM % ■t Sirom vm‘ Jngo»'Bvljt ha siotine aviogenskih varilcev in nndita tisočerim mirno, lepo in Noinčnobelo * acetilensko luč foto- aparate in loto- potrebščine Vli $Ge cene ! kupite ugodno pri Jugosport r. z. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 34* Zahvala Podpisana Katarina Jakcš izrekam »Obrtni Samopomoči« tem potom najtoplejšo zahvalo iza izplačano mi posmrtnino po pok. Jakošu Josipu, star. ter jo vsem slojem toplo priporočam. Katarina Jakoš, Bizovik št. 12. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 10. marca ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi. Dne 22. februarja t. *. se bo vršHa pri Dravski delavnici v Ljubljani ofert-na licitacija glede dobave 28 kub. im lesa; dn3. 29. februarja it. 1. pa glede dobave stroja za 'izdelovanje konic za kolesa. Dne 2. marca 1932 se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija rf-ede dobave 30.000 komadov mrežic za plinSDco razisveltlaa' vo. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov kompletnih bencinskih varnostnih svetiljk. Oddaja zakupa restavracije na postaji Ustiprači-Goraždi se bo vršila potom ofertne licitacije dne 16. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. Dne 25. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi vrbaske divizijske oblasti v Banja luki licitacija glede dobave 3330 m3 drv. Direkcija državne železarne Vareš spreljema do 17. februarja it. '1. ponudbe glede dobave etektričnaga materijala. Dne 16. februarja t. I. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija sf-ede dobave me* sa za ljubljansko garnizijo; dne 17. februarja it. 1. pa pri Komandi vojn-ga olkruga v Mariboru 'za mariborsko garnizijo. Prodaja avtomobilov in njih delov se bo vršila potom licitacije dne 15. februarja t. 1. pri Avto-Komandi II. ar-mijske oblasti v Sarajevu. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 19. februarja t. 1. pri Direkciji Pomorskega Saobračaja v Splitu glede dobave jeklenega materijala; dne 21. in 22. februarja t. 1. pa glede dobave kovinskega materijala. — Dne 16. februarja t. 1. pri Upravi policije v Sarajevu glede dobave 200 parov čevljev za policijsko stražo; pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu pa glede dobave 25.000 m3 drv. Dne 18. februarja t. 1. pri Komandi diviz. oblasti v Osijeku glede dobave 14.500 m3 drv. — Dne 19. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave ognjegasnega orodja. — Dne 20. februarja t. 1. pri Dravski divizijski oblasti v Ljubljani glede dobave 20.700 m3 drv. Prodaja konjskega gnoia ?e bo vršila potom ustmene licitacije dne 22. februarja t. 1. pri Komandi dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani, Rimska cesta 22. Oddaja zakupa buffeta na postaji Vareš se bo vršila potom ofertne licitacije dne 22. februarja 1932 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. Direkcija državnega rudnika Senj" ski Rudnik sprejema do 15. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg kovanih tračnikov ter glede dobave 1 stroja za brušenji krožni'h žag. Oddaja zakupa buffeta na postaji Zagreb-Sava se bo vršila potom ofertne licitacije dne 20. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. OIBIRTNA IB ANK A V LJUBU AN II OEINTIRAILAS lKOl^ICilRlESlMlI TTOCi 4 POOIRUJŽINIICA: ILJUJTOMlElB Telefon št. 2508 Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051 Telefon Daje bedite v obrtne .vrbe, posuje ustanavljanje obrtnih podjetji, izvrSnje kuiantneje. Vloge na knjižice in na teko« račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno Glavni In odgovorni ur.mik Vl.dlalr" Keller. - z* konsoreU >Ob,u.e8» v.atnlk,. J.,lp Rebek. - Tiska Narodna tlakama. Predatavolk Fr. JezeSek. vsi v Ljubljani.