Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije do leta 2023 avgust, 2024 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije do leta 2023 Uredniki: Ivan Eržen, Monika Brovč, Mojca Simončič, Metka Zaletel Jezikovni pregled: Mihaela Törnar Oblikovanje: Erna Pečan Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Elektronska izdaja. Spletni naslov: https://nijz.si/ Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2024 Povzeto po: Zdravstveni statistični letopis 2022 https://nijz.si/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2022/ Zaščita dokumenta: © NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev. Kršitve se sankcionirajo skladno z avtorskopravno in kazensko zakonodajo. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 208346115 ISBN 978-961-7211-45-0 (PDF) Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije KAZALO ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA ....................................................4 PORODI IN ROJSTVA ............................................................................................6 UMRLJIVOST ........................................................................................................8 SAMOMORI .......................................................................................................10 STAREJŠI PREBIVALCI (65 LET IN VEČ) ................................................................12 PRIČAKOVANO TRAJANJE ŽIVLJENJA .................................................................14 UMRLJIVOST DOJENČKOV ................................................................................16 BOLEZNI OBTOČIL ..............................................................................................18 SLADKORNA BOLEZEN .......................................................................................20 RAK ....................................................................................................................22 POŠKODBE PRI DELU .........................................................................................24 TRANSPORTNE NEZGODE ..................................................................................26 DEJAVNIKI TVEGANJA ..............................................................................28 PREHRANSKE NAVADE ......................................................................................30 ČEZMERNA HRANJENOST IN DEBELOST ............................................................32 TELESNA DEJAVNOST ........................................................................................34 RABA ALKOHOLA ..............................................................................................36 KAJENJE TOBAKA ..............................................................................................38 UPORABA PREPOVEDANIH DROG ....................................................................40 ODZIVI NA NEKATERE PREVENTIVNE PROGRAME ...............................42 PRECEPLJENOST ...............................................................................................44 SVIT ..................................................................................................................46 DORA ................................................................................................................48 ZORA ................................................................................................................50 DEFINICIJE .........................................................................................................52 3 ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 5 PORODI IN ROJSTVA 6 UMRLJIVOST 7 SAMOMORI 8 STAREJŠI PREBIVALCI, 65 LET IN VEČ 9 PRIČAKOVANO TRAJANJE ŽIVLJENJA 10 UMRLJIVOST DOJEČNKOV 11 BOLEZNI OBTOČIL 12 SLADKORNA BOLEZEN 13 RAK 14 POŠKODBE PRI DELU 15 TRANSPORTNE NEZGODE PORODI IN ROJSTVA Povprečna starost mater ob porodu je v letu 2022 znašala 31,0 let, pri čemer je glede na zadnjih 20 let opazen trend višanja starosti. V letu 2002 je bila namreč povprečna starost matere ob porodu 28,3 leta (Slika 1). V Sloveniji je bilo leta 2022 skupno 8,2 živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev. Med regijami obstajajo razlike. Največ živorojenih otrok je bilo v jugovzhodni Slo-veniji, in sicer 9,5 na 1.000 prebivalcev, najmanj pa v obalno-kraški regiji, v kateri je bilo živorojenih le 6,9 otrok (Slika 2). Ob tem je živorojeni otrok tisti, ki je takoj po rojstvu pokazal znake življenja (dihanje, srčni utrip, trzanje mišic), čeprav le za krajši čas. Sicer je bilo v letu 2022 skupno število živorojenih otrok 17.381. Slovenija se v EU nahaja malo pod povprečjem, in sicer je bilo živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev v letu 2021 v EU 9,1, medtem ko jih je bilo v Sloveniji 8,9 (Slika 3). Slika 1: Povprečna starost matere ob porodu, Slovenija, 2002–2022 Leta starosti 29,7 30,3 31,0 31,0 30,6 28,3 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Vir: Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije (NIJZ 17). 6 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 2: Živorojeni, po regijah, Slovenija, 2022 Na 1.000 prebivalcev Jugovzhodna Slovenija 9,5 Gorenjska 9,1 Osrednjeslovenska 8,7 Savinjska 8,5 Koroška 8,5 SLOVENIJA 8,2 Primorsko-notranjska 8,2 Posavska 8,0 Goriška 7,7 Zasavska 7,6 Podravska 7,3 Pomurska 7,3 Obalno-kraška 6,9 Vir: Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije (NIJZ 17). Slika 3: Živorojeni, Slovenija in EU, 2022 10,7 10,3 10,2 10,0 9,8 Na 1.000 prebivalcev 9,6 9,4 9,3 9,1 9,1 EU 9,9 9,8 9,6 9,7 9,7 9,6 9,3 9,1 8,8 8,9 SLO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Vir: Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije (NIJZ 17). 7 UMRLJIVOST V letu 2022 je bilo v Sloveniji zabeleženih 22.492 smrti, in sicer 11.356 žensk ter 11.136 moških. Pri tem so vodilni vzrok smrti pri ženskah bolezni srca in ožilja, ki predstavljajo 37,0 %, sledijo pa jim rakave bolezni s 25,0 %. Pri moških je stanje obratno, in sicer je vodilni vzrok smrti rak v 32,0 %, ki mu sledijo bolezni srca in ožilja. Za njimi so nalezljive bolezni in ostali vzroki (Slika 4). Gledano po regijah je standardno standardizirana stopnja (SSS) umrljivosti na 100.000 prebivalcev najvišja v pomurski regiji; predvsem pri moških, pri katerih znaša 843,9 ter pri ženskah – 442,4. Najnižja SSS je v osrednjeslovenski regiji, in sicer 595,7 moških ter 380,8 žensk (Slika 5). Umrljivost je v zadnjih letih v upadanju, tako na slovenski kot na evropski ravni, in sicer gledano od leta 1985, ko je za Slovenijo slednja znašala 1.058,1 do leta 2020, ko se je praktično prepolovila na 575,5. Je pa v tem letu sicer opazen tudi porast, kar lahko pripisujemo pandemiji covida-19. Na evropski ravni se je SSS od 1985 do 2020 zmanjšala z 931,4 na 559,8. Slika 4: Vodilni vzroki umrljivosti, po spolu, Slovenija, 2022 RAK BOLEZNI SRCA IN 3322,,00% % 3377,,00% % OŽILJA BOLEZNI SRCA IN OŽILJA 2266,,00% % 2255,,00% % RAK NALEZLJIVE BOLEZNI 1122,,00% % 1111,,00% % NALEZLJIVE BOLEZNI OSTALO 3300,,00% % 2277,,00% % OSTALO Vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi (NIJZ 46). 8 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 5: Umrljivost po regijah, Slovenija, 2022 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti Pomurska 843,9 442,4 Zasavska 760,9 492,4 Posavska 747,1 487,0 Savinjska 748,6 436,4 Podravska 702,3 445,6 Koroška 698,4 432,5 Primorsko-notranjska 665,4 437,5 Jugovzhodna Slovenija 685,6 403,2 SLOVENIJA 680,7 413,0 Gorenjska 667,9 387,3 Goriška 652,1 393,6 Obalno-kraška 650,3 359,7 Osrednjeslovenska 595,7 380,8 Vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi (NIJZ 46). Slika 6: Umrljivost, Slovenija in EU, 2020 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti 1.058,1 931,4 SLO 575,5 559,8 EU 1985 ´90 ´95 ´00 ´05 ´10 ´15 2020 Vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi (NIJZ 46). 9 SAMOMORI V letu 2022 sta bili zaradi samomora zabeleženi 402 smrti, kar je nekoliko manj kot v letu pred tem. Od leta 2008 je opazen upad stopnje umrljivosti zaradi samo- mora pri vseh starostnih skupinah, razen pri odraslih, starih od 20 do 39 let, pri katerih se je slednja povišala s 13,4 na 15,9 (Slika 7). Prisotne so precej opazne razlike v samomorih glede na regije, in sicer pri moških najbolj izstopa koroška regija, kjer je bila v letu 2022 stopnja umrljivosti 50,3 na 100.000 prebivalcev, pri ženskah pa savinjska regija s 14,0 na 100.000. Skupaj za Slovenijo ta stopnja znaša 30,3 pri moških in 7,7 pri ženskah (Slika 8). Tako na evropski kot na slovenski ravni je opazen blag upad stopnje umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, vendar je Slovenija še vedno precej nad povprečjem EU. Stopnja umrljivosti je namreč v EU v letu 2021 znašala 10,6, v Sloveniji pa 20,6 na 100.000 prebivalcev (Slika 9). Slika 7: Stopnja umrljivosti zaradi samomora, po spolu, Slovenija, 2013–2022 Na 100.000 prebivalcev 0-19 let 20-39 let 40-64 let 65 let in več 34,5 28,5 23,0 30,9 15,9 13,4 3,3 2,7 ´08 ´12´15´18 ´22 ´08 ´12´15´18 ´22 ´08 ´12´15´18 ´22 ´08 ´12´15´18 ´22 Vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi (NIJZ 46). 10 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 8: Stopnja umrljivosti zaradi samomora po spolu in regijah, Slovenija, 2022 Na 100.000 prebivalcev Koroška 50,3 5,7 Zasavska 39,1 Gorenjska 36,5 9,4 Savinjska 35,1 14,0 Jugovzhodna Slovenija 34,8 7,0 Pomurska 34,0 8,6 Goriška 32,1 8,4 Obalno-kraška 31,8 3,4 SLOVENIJA 30,3 7,7 Primorsko-notranjska 29,9 8,7 Osrednjeslovenska 25,5 3,9 Podravska 25,3 8,0 Posavska 23,2 8,2 Vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi (NIJZ 46). Slika 9: Stopnja umrljivosti zaradi samomora, Slovenija in EU, 2011–2021 Na 100.000 prebivalcev 21,5 21,6 22,1 21,1 20,6 SLO 20,1 19,2 18,8 18,4 17,7 17,3 12,4 12,4 12,4 12,0 11,6 10,9 10,7 10,7 10,5 10,6 10,6 EU 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Vir: Eurostat. 11 STAREJŠI PREBIVALCI (65 LET IN VEČ) V razvitih državah je v zadnjih letih opazno spreminjanje starostne strukture pre- bivalcev, in sicer se bistveno povečuje delež starejših. Enako velja za Slovenijo, kjer lahko med letoma 2013 in 2023 opazimo 28,8-odstotni prirast prebivalcev, starej- ših od 65 let. V letu 2023 je bilo skupno število oseb, starejših od 65 let, 453.708; od katerih je bilo več žensk (Slika 10). Od celotnega prebivalstva predstavlja zgoraj navedeni delež dobro petino (21,4 %). Delež moških znaša 18,8 %, delež žensk pa 24,5 %. Največji delež starejših od 65 let živi v pomurski regiji, in sicer tam ta delež znaša eno četrtino vseh prebival- cev (25,0 %), najnižji pa je v osrednjeslovenski, kjer znaša skupaj 19,5 % (Slika 11). Glede na evropsko raven ima Slovenija rahlo višji delež prebivalcev nad 65 let, in sicer znaša 21,4 % v primerjavi z 21,3 % v EU, v letu 2023, pri obeh pa je prisotno povečevanje tega deleža v zadnjem desetletju (Slika 12). Slika 10: Starejši prebivalci (65 let in več), po spolu, Slovenija, 2013–2023 Število prebivalcev, starih 65 let in več 413.054 435.715 453.708 352.145 369.386 +28,8% 390.426 237.222 247.133 255.862 210.467 217.970 227.202 141.678 151.416 163.224 175.832 188.582 197.846 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Vir:SURS. 12 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 11: Starejši prebivalci (65 let in več), po spolu in regijah, Slovenija, 2023 %, stari 65 let in več Pomurska 22,2 27,9 Goriška 21,2 27,4 Obalno-kraška 20,7 26,3 Koroška 20,7 25,7 Zasavska 20,0 26,0 Posavska 19,7 25,5 Primorsko-notranjska 19,8 25,3 Podravska 19,2 25,5 SLOVENIJA 18,8 24,5 Gorenjska 18,6 24,5 Savinjska 18,5 24,1 Jugovzhodna Slovenija 17,8 23,3 Osrednjeslovenska 16,8 22,2 Vir: SURS. Slika 12: Starejši prebivalci (65 let in več), Slovenija in EU, 2023 %, stari 65 let in več 18,7 19,0 19,3 19,7 20,0 20,6 20,9 21,4 21,1 21,1 SLO 20,2 20,7 21,3 EU 18,9 19,4 19,8 20,2 17,5 17,9 18,4 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Vir: Eurostat. 13 PRIČAKOVANO TRAJANJE ŽIVLJENJA Eden od najpomembnejših kazalnikov za oceno zdravja prebivalstva je pričakova- no trajanje življenja, oziroma povprečno število let, ki ga novorojeni otrok lahko pričakuje ob predpostavki, da bo umrljivost ostala nespremenjena. Za ženske je to v letu 2021 znašalo 83,8 let, za moške pa 77,7 let. Od leta 2020 je opazen blag dvig (Slika 13). Kot pri drugih kazalnikih zdravstvenega stanja prebivalstva v Sloveniji so tudi tu razlike glede na regijo bivanja. Najdaljše pričakovano trajanje življenja ob rojstvu imajo deklice v obalno-kraški regiji, in sicer 85,9 let ter dečki, rojeni leta 2021 v osrednjeslovenski regiji, ki lahko pričakujejo, da bodo v povprečju dosegli starost 79,4 let. Najkrajše pričakovano trajanje življenja je v zasavski regiji, in sicer za žen-ske 82,3 let za moške pa 75,9 (Slika 14). Slovenija ima glede na povprečje EU daljše pričakovano trajanje življenja ob roj- stvu. V Sloveniji je bilo za ženske, rojene 2021, pričakovano trajanje življenja sko- raj za leto dni daljše kot v EU, za moške pa je bila ta razlika pol leta v korist prebi- valcev Slovenije (Slika 15). Slika 13: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu, Slovenija, 2010–2021 Število let 83,1 83,3 83,3 83,6 84,1 83,9 84,3 84,0 84,4 84,5 83,4 83,8 76,4 76,8 77,1 77,2 78,2 77,8 78,2 78,2 78,5 78,7 77,8 77,7 2010 ´11 ´12 ´13 ´14 ´15 ´16 ´17 ´18 ´19 ´20* 2021 * - V letu 2020 prelom časovne vrste, zaradi spremembe vprašalnika. Vir: Eurostat. 14 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 14: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu in regijah, Slovenija, 2021 Število let Obalno-kraška 78,8 85,9 Gorenjska 79,3 85,4 Osrednjeslovenska 79,4 84,7 Goriška 78,5 84,6 Primorsko-notranjska 78,9 84,1 Koroška 76,9 84,0 SLOVENIJA 77,7 83,8 Jugovzhodna Slovenija 76,8 83,8 Posavska 76,9 83,4 Savinjska 76,5 82,9 Podravska 76,7 82,6 Pomurska 75,9 82,3 Zasavska 75,9 82,3 Vir: NIJZ. Slika 15: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu, Slovenija in EU, 2012–2021 Število let SLO 83,3 SLO 83,8 77,1 77,1 77,7 83,1 82,9 77,2 EU EU ´12 ´14 ´17 ´19 ´21 ´12 ´14 ´17 ´19 ´21 Vir: Eurostat. 15 UMRLJIVOST DOJENČKOV Umrljivost dojenčkov je eden izmed pomembnejših kazalnikov razvitosti družbe, kot tudi kakovosti in dostopnosti zdravstvenega varstva. Slovenija se pri tem uvrš- ča med države z najnižjo umrljivostjo dojenčkov, in sicer je bilo triletno povprečje umrljivosti dojenčkov 2,0 na 1.000 živorojenih otrok. Od evropskih držav sta boljši le Finska in Estonija, evropsko povprečje pa je precej slabše in znaša 3,3 (Slika 16). Pri tem je opazen tudi velik upad umrljivosti dojenčkov od leta 1985, ko je umrlji- vost znašala 13,1, v letu 2022 pa 2,5 (Slika 17). Skupno število umrlih dojenčkov v letu 2022 je bilo sicer 44; od tega več dečkov (29) kot deklic (15). Slika 16: Umrljivost dojenčkov, Slovenija, 1985–2022 Na 1.000 živorojenih otrok 13,1 2,5 1,6 ´85 ´95 ´04 ´13 ´22 Viri: Zdravniško poročilo o umrli osebi (NIJZ 46) in Perinatalni informacijski sistem (NIJZ 17). 16 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 17: Umrljivost dojenčkov, Slovenija in države EU, povprečje 2019–2021 3-letno povprečje na 1.000 živorojenih otrok Romunija 5,5 Bolgarija 5,3 Slovaška 5,1 Malta 4,8 Hrvaška 4,0 Poljska 3,8 Francija 3,7 Nizozemska 3,6 Grčija 3,5 Madžarska 3,4 EU27 3,3 Latvija 3,2 Belgija 3,2 Nemčija 3,1 Irska 3,1 Litva 3,0 Avstrija 2,9 Španija 2,6 Portugalska 2,6 Italija 2,5 Luksemburg 2,5 Ciper 2,4 Češka 2,3 Danska 2,2 Švedska 2,1 SLOVENIJA 2,0 Finska 1,9 Estonija 1,7 Vir: Eurostat. 17 BOLEZNI OBTOČIL V Sloveniji so vodilni vzrok smrti bolezni obtočil, ki jim sledijo rakave bolezni, ozi- roma neoplazme. V letu 2022 je skupaj umrlo 7.130 oseb zaradi bolezni obtočil, kar predstavlja skoraj tretjino vseh smrti (31,7 %). Najpogostejše bolezni obtočil so srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca. V zadnjih letih je opazen visok porast izdanih receptov za zdravila za bolezni srca in ožilja, in sicer za 33,7 % od leta 2006. Povečanje porabe zdravil je tako kot pri drugih kroničnih boleznih pove- zano z zgodnejšim odkrivanjem zdravstvenih težav pri mlajših starostnih skupinah ter podaljševanjem trajanja življenja. Slednjih je bilo v letu 2022 skoraj 5 milijonov (Slika 18). Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni obtočil se razlikuje glede na statistične regije. Najvišja stopnja je tako pri moških kot pri ženskah v pomurski regiji (Slika 19). Najnižjo stopnjo ima osrednjeslovenska regija, kjer je umrljivost moških za 37,2 %, pri ženskah pa za 31,5 % manjša kot v pomurski regiji. V zadnjih desetletjih je opazen velik upad umrljivosti zaradi bolezni obtočil tako v EU kot v Sloveniji. Ob tem je starostno standardizirana stopnja pri moških nekoliko višja v Sloveniji v primerjavi z EU (217,0 proti 191,0), medtem ko je skoraj enaka pri ženskah (Slika 20). Slika 18: Izdani recepti za zdravila za bolezni srca in ožilja (C skupina ATC klasifikacije), Slovenija, 2022 Število izdanih receptov 4.847.728 +33,7% 3.625.589 ´06 ´08 ´10 ´12 ´14 ´16 ´18 ´20 ´22 Vir: Evidenca porabe zdravil izdanih na recept (NIJZ 64). 18 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 19: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja po spolu in statističnih regijah, Slovenija, 2022 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti, na 100.000 prebivalcev Pomurska 240,6 155,0 Savinjska 218,1 144,3 Primorsko-notranjska 196,7 150,4 Posavska 195,9 146,4 Zasavska 193,8 136,8 Podravska 175,4 130,1 SLOVENIJA 174,2 125,9 Goriška 166,9 125,9 Obalno-kraška 163,3 114,1 Koroška 158,2 129,7 Gorenjska 157,0 121,3 Jugovzhodna Slovenija 155,7 121,2 Osrednjeslovenska 151,1 106,2 Vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi (NIJZ 46). Slika 20: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, Slo-venija in EU, 1985–2020 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti, 664,6 na 100.000 prebivalcev 549,6 444,1 217,0 SLO 367,0 SLO 138,3 191,0 EU 138,2 EU ´85 ´92 ´00 ´10 ´20 ´85 ´92 ´00 ´10 ´20 Vir: Eurostat. 19 SLADKORNA BOLEZEN Sladkorna bolezen je v Sloveniji precej razširjena. Ocena starostno standardizirane stopnje razširjenosti temelji na porabi zdravil za uravnavanje krvnega sladkorja. V letu 2022 je imelo sladkorno bolezen 7,8 % moških in 5,6 % žensk, starejših od 18 let (Slika 21). Skupno število prejemnikov zdravil za zniževanje nivoja sladkorja v krvi je v Sloveniji 122.737 (Slika 22). V zadnjih 10 letih se je število prejemnikov zdravil za uravnavanje krvnega sladkorja povečalo za 21 % (Slika 22). Sladkorna bolezen je najbolj razširjena v zasavski regiji, kjer ima kar 8,2 % prebi- valcev zdravila za uravnavanje nivoja krvnega sladkorja. Najbolj ugodne razmere so v goriški regiji, kjer je takih oseb 5,7 % (Slika 23). Slovenija se glede na nekatere evropske države uvršča bolj proti vrhu glede pre-jemnikov zdravil za zniževanje sladkorja v krvi, in sicer je bilo v letu 2021 87,2 prejemnikov na 1.000 prebivalcev (Slika 24). Slika 21: Starostno standardizirana stopnja razširjenosti (prevalence) na 100 prebival-cev, starih 18 let in več, po spolu, Slovenija, 2013–2022 Na 100 prebivalcev, starih 18 let in več 7,1 7,5 7,8 7,5 7,6 7,6 7,7 7,2 7,3 7,3 5,4 5,6 5,6 5,5 5,5 5,5 5,5 5,6 5,6 5,6 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Vir: Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept (NIJZ 64). 20 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 22: Prejemniki zdravil (število) za zniževanje nivoja sladkorja v krvi, Slovenija, 2013–2022 106.318 111.346 120.566 123.454 116.374 101.677 118.215 104.167 108.549 113.793 +21,4% 2013 ´14 ´15 ´16 ´17 ´18 ´19 ´20 ´21 2022 Vir: Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept (NIJZ 64). Slika 23: Stopnja razširjenosti (prevalence), Slovenija, 2022 8,2 7,9 7,4 7,1 6,9 6,9 6,7 6,7 6,4 6,3 6,3 5,8 5,7 Starostno standardizirana stopnja razširjenosti, na 100 prebivalcev a a a a a a - a ja ka o-e sk IJA jska ni ska sk ka vsk sk jsk lnoišk vsk oš dnj nsk ur ve av EN nj aš sa sa vin or en lo Kor dr ra re ve krGor m Oba Za Po Sa OV Os Pom S slo Po Gor SL Pri not JV Vir: Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept (NIJZ 64). Slika 24: Prejemniki zdravil za zniževanje sladkorja v krvi, v DID, Slovenija in nekatere države EU, 2021 6 Definirani dnevni odmerek, 9 5 na 1.000 prebivalcev na dan 6 4 2 7 105, 97, 5 6 5 100, 93, 7 4 5 2 87, 87, 84, 5 0 1 79, 8 78, 78, 77, 76, 75, 8 73, 67, 67, 0 2 65, 63, 58, 50, 49, a a a A a a a a a ja a a ja ija ija ka rg ija ija sk šk čij cija ni šk lij sk sk sk šk ska rč lgi NIJtr al ns bu tv Litv m G Če an va m va ed ton Ita Fin Be žar VE La Špa ug ze Da Ne Fr Hr Šv Es emAvs Slo rt ad zo ks SLO M Po Ni Lu Vir: OECD. 21 RAK Kot omenjeno, so rakave bolezni drugi najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. Glede na zadnje razpoložljivo poročilo Registra raka Republike Slovenije, je v letu 2020 za rakom na novo zbolelo 15.096 ljudi, v istem letu pa jih je 6.432 zaradi raka umrlo. Pri obeh spolih je najpogostejša lokacija raka koža, razen melanoma (19,6 % pri moških ter 20,6 % pri ženskah). Na drugem mestu se pri moških nahaja rak prostate (18,1 %) pri ženskah pa rak dojke (20,4 %). Sledijo jim sapnik, sapnici in pljuča ter nadalje debelo črevo in danka. Dobra tretjina je na ostalih lokacijah v telesu (Slika 25). Glede na to, da se rakave bolezni pojavijo pretežno v starejšem starostnem ob- dobju, je potrebno pri prikazih pojavljanja odpraviti vpliv staranja prebivalstva. Glede na statistične regije, je največ novo odkritih primerov (incidenca) raka v podravski regiji, in sicer je starostno standardizirana stopnja novo odkritih prime- rov na 100.000 moških 604,7, na 100.000 žensk pa 469,0. Pri tem je skupno za Slovenijo ta stopnja 532,8 za moške ter 421,6 za ženske (Slika 26). Umrljivost zaradi raka je v Sloveniji in v EU v zadnjih desetletjih v upadanju in je leta 2020 znašala za Slovenijo 169,6, za EU pa je bila nekoliko nižja, in sicer 149,1 (Slika 27). Upad umrljivosti za rakom je povezan s številnimi aktivnostmi, ki na tem področju potekajo. Predvsem je potrebno izpostaviti aktivnosti na področju zmanjševanja razširjenosti in intenzivnosti izpostavljenosti dejavnikom tveganja, programe zgodnjega presejanja za rakom ter velik napredek v zdravstveni obrav-navi oseb, zbolelih za rakom. Slika 25: Najpogostejše lokacije raka po spolu, Slovenija, 2020 KOŽA, RAZEN MELANOMA 1199,,66% % 2200,,66% % KOŽA, RAZEN MELANOMA PROSTATA 1188,,11% % DOJKA 2200,,44% % DEBELO ČREVO IN DANKA SAPNIK, SAPNICI, PLJUČA 1111,,66% % SAPNIK, SAPNICI, PLJUČA 88,,88% % DEBELO ČREVO IN DANKA 99,,77% % 77,,44% % MATERNIČNO TELO GLAVA IN VRAT 44,,22% % 55,,33% % OSTALO 3366,,88% % 3377,,55% % OSTALO Vir: Rak v Sloveniji 2020, Register raka Republike Slovenije, 2023. 22 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 26: Starostno standardizirana incidenčna stopnja raka po spolu in statističnih re-gijah, Slovenija, 2020 Starostno standardizirana incidenčna stopnja na 100.000 prebivalcev Podravska 604,7 Podravska 469,0 Jugovzhodna Slovenija 581,7 Osrednjeslovenska 450,1 Primorsko-notranjska 555,7 Gorenjska 432,4 Koroška 555,6 SLOVENIJA 421,6 Pomurska 546,4 Posavska 420,6 Gorenjska 536,3 Primorsko-notranjska 419,9 SLOVENIJA 532,8 Goriška 398,0 Osrednjeslovenska 519,5 Savinjska 390,9 Obalno-kraška 512,1 Obalno-kraška 388,6 Savinjska 497,3 Jugovzhodna Slovenija 383,7 Zasavska 496,1 Pomurska 375,1 Goriška 462,7 Koroška 367,7 Posavska 446,3 Zasavska 352,2 Vir: Rak v Sloveniji 2020, Register raka Republike Slovenije, 2023. Slika 27: Umrljivost zaradi raka, Slovenija in EU, 1985–2020 Starostno standardizirana stopnja umrljivosti 222,6 211,8 196,6 199,1 169,6 SLO 168,7 149,1 EU ´85 ´90 ´95 ´00 ´05 ´10 ´15 ´20 Vir: WHO. 23 POŠKODBE PRI DELU Poškodbe pri delu predstavljajo kazalnik varnosti in zdravja pri delu in so eden iz- med pomembnejših negativnih kazalnikov zdravstvenega stanja delovno aktivnih oseb. Glede na Evidenco poškodb pri delu, je bilo v Sloveniji leta 2022 prijavlje- nih 17.214 poškodb pri delu, kar predstavlja 18 poškodb na 1.000 zaposlenih. Od vseh prijav je imelo 17 poškodb za posledico smrt. Prisotne so manjše razlike med spoloma, in sicer je poškodb na 1.000 prebivalcev pri moških 18,9, pri ženskah pa 17,2. do porasta v zadnjih letih je sicer prišlo zaradi prijav okužb s covidom-19 pri delu, kar je tudi zmanjšalo razlike; v predhodnih letih je bilo namreč poškodb precej več pri moških (Slika 28). Največ poškodb pri delu je v zasavski regiji (25,7 na 1.000 zaposlenih) kot tudi največ smrtnih poškodb na 10.000 zaposlenih (0,60). Povprečje vseh regij zna- ša 18,1 poškodbo na 1.000 zaposlenih, najmanj poškodb pa je bilo prijavljenih v obalno-kraški regiji, in sicer 14,2 na 1.000 zaposlenih (Slika 28). Standardizirana stopnja incidence poškodb pri delu z bolniško odsotnostjo, ki traja več kot 4 dni na 100.000 zaposlenih, je bila v letu 2021 v EU višja kot v Sloveniji in je znašala 1.624,0, v Sloveniji pa 1.376,4 (Slika 30). Slika 28: Poškodbe pri delu, po spolu, Slovenija, 2013–2022 Na 1.000 zaposlenih 22,4 20,2 22,1 21,9 22,1 18,9 20,7 20,8 20,2 19,1 18,7 17,2 12,3 9,3 9,3 8,9 9,1 8,9 9,0 9,0 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Vir: Evidenca poškodb pri delu (NIJZ5). 24 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 29: Poškodbe pri delu, po spolu, Slovenija, 2022 PPD na Smrtne PPD 1.000 zaposlenih na 10.000 zaposlenih Zasavska 25,7 0,60 Koroška 22,1 Podravska 22,0 0,07 Goriška 21,2 Savinjska 20,6 0,09 SLOVENIJA 18,1 0,18 Primorsko–notranjska 17,5 Pomurska 16,6 Jugovzhodna Slovenija 16,5 0,35 Osrednjeslovenska 16,4 0,18 Gorenjska 16,1 0,37 Posavska 14,7 0,40 Obalno–kraška 14,2 0,41 Vir: Evidenca poškodb pri delu (NIJZ5). Slika 30: Standardizirana stopnja incidence poškodb pri delu z bolniško odsotnostjo več kot 4 dni, Slovenija in EU, 2012–2021 Standardizirana stopnja incidence, z bolniško odsotnostjo več kot 4 dni, na 100.000 zaposlenih 1.862,4 1.624,0 1.787,7 1.466,3 EU SLO 1.294,4 1.376,4 ´12 ´13 ´14 ´15 ´16 ´17 ´18 ´19 ´20 ´21 Vir: Eurostat. 25 TRANSPORTNE NEZGODE V letu 2022 je v transportnih nezgodah v Sloveniji umrlo 99 oseb, oziroma 4,7 oseb na 100.000 prebivalcev ter 4,0 v cestnoprometnih nezgodah. Od leta 2013 je sicer prisoten 36-odstotni upad smrtnih izidov transportnih nezgod ter 34-od- stotni upad smrtnih izidov cestnoprometnih nezgod (Slika 31). Ob tem transport- ne nezgode predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, saj so poškodo-vanci pogosto mladi in zdravi ljudje. Največ cestnoprometnih nezgod je bilo v obalno-kraški regiji, in sicer kar 1.260,7 nezgod na 100.000 prebivalcev. Slovensko povprečje vseh regij je znašalo 889,4 nezgod na 100.000 prebivalcev, najmanj nezgod pa je zabeležila zasavska regija, in sicer 555,0 (Slika 32). Stopnja umrljivosti zaradi transportnih nezgod je tako v EU kot v Sloveniji v zadnjih letih v upadanju, vendar je v Sloveniji še vedno višja in znaša 6,7 v primerjavi z EU, kjer je 5,0 na 100.000 prebivalcev (Slika 33). Tako v EU kot v Sloveniji pa je v upadanju pri obeh spolih, pri čemer je precej višja pri moških in je v letu 2021 znašala v Sloveniji 11,0, v EU pa 8,0 na 100.000 prebi-valcev, pri ženskah pa 2,5, v Sloveniji ter 2,0 v EU (Slika 34). Slika 31: Umrli zaradi transportnih in cestnoprometnih nezgod, Slovenija, 2013–2022 6,1 6,3 5,6 5,8 6,0 Transportne 5,3 5,4 4,7 nezgode 5,8 5,4 5,2 4,9 4,9 4,4 4,0 7,3 6,9 6,9 6,3 Na 100.000 prebivalcev 3,8 Cestnoprometne nezgode 2013 '14 '15 '16 '17 '18 '19 '20 21 2022 Vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi (NIJZ 46), Ministrstvo za notranje zadeve – Policija. 26 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 32: Cestnoprometne nezgode, po regijah, Slovenija, 2022 1.260,7 Na 100.000 prebivalcev 1.084,9 aš - a dna e-ko kr ska sk IJA ka ska ja ska ka ska ho ka nj ni ka ka no EN nj vs av dnjvs en ors njs vz ur al re riš oš dr re m tra m ov OV vi go sasa ove Ob ka 727,6 648,2 576,1 555,0 907,9 889,5 889,4 865,0 840,8 803,1 797,1 Po Os sl Pri no SL Sa Go Ju Sl Po Go Po Kor Za Vir: Ministrstvo za notranje zadeve – Policija, 23. 11. 2023. Slika 33: Stopnja umrljivosti zaradi transportnih nezgod, Slovenija in EU, 2011–2021 Na 100.000 prebivalcev 8,7 SLO 8,0 8,1 7,8 7,6 5,9 7,5 6,7 6,7 6,8 6,6 6,4 6,3 6,1 6,2 6,1 5,6 5,0 6,3 5,0 6,0 5,8 EU 2011 ´12 ´13 ´14 ´15 ´16 ´17 ´18 ´19 ´20 2021 Slika 34: Stopnja umrljivosti zaradi transportnih nezgod, po spolu, Slovenija in EU, 2011–2021 14,7 Na 100.000 prebivalcev SLO 11,0 9,4 11,7 8,0 EU 3,4 3,9 SLO 2,5 2,8 EU 2,1 2,2 1,9 ´11 ´14 ´18 ´21 ´11 ´14 ´18 ´21 Vir: Eurostat. 27 DEJAVNIKI TVEGANJA 17 PREHRANSKE NAVADE 18 ČEZMERNA HRANJENOST IN DEBELOST 19 TELESNA DEJAVNOST 20 RABA ALKOHOLA 21 KAJENJE TOBAKA 22 UPORABA PREPOVEDANIH DROG PREHRANSKE NAVADE Prehrana je ena izmed pomembnejših determinant zdravja, saj vpliva na posa- meznikovo počutje in kakovost življenja. V Sloveniji je bil v letu 2022 med mla- dostniki delež tistih, ki uživajo sadje ali zelenjavo vsak dan najvišji med najmlaj- šimi, in sicer pri 11-letnikih je sadje uživala skoraj polovica dečkov – 45,7 % in več kot polovica deklic – 53,1 %. Delež je s starostjo upadal. Nekoliko višji delež 17-letnikov in 17-letnic pa je vsakodnevno užival zelenjavo, in sicer 28,2 % ter 42,5 % zaporedoma (Slika 35). Pri odraslih prebivalcih Slovenije je bilo od leta 2016 do leta 2020 ugotovljeno povečanje deleža tistih, ki se nezdravo prehranjujejo, in sicer je le-ta presegel po- lovico (54,3 %). Pri tem je največji delež odraslih z nezdravo prehrano v koroški regiji, kjer znaša 60,3 %, najnižji pa v obalno-kraški, kjer je 46,5 % (Slika 36). V primerjavi z nekaterimi državami EU so prebivalci Slovenije glede količine zau- žitega mesa in mesnih izdelkov zelo visoko. Po podatkih iz raziskave, ki ji potekala leta 2017–2018, so prebivalci Slovenije zaužili kar 176 g mesa in mesnih izdelkov na dan (Slika 37). Slika 35: Mladostniki, ki uživajo zelenjavo ali sadje vsak dan, po spolu, pri starosti 11, 13, 15 in 17 let, Slovenija, 2022 Vsaj enkrat na dan UŽIVANJE ZELENJAVE % 11 let 36,9 42,8 13 let 33,3 39,2 15 let 27,2 36,3 17 let 28,2 42,5 UŽIVANJE SADJA % 11 let 45,7 53,1 13 let 34,7 44,6 15 let 23,3 34,4 17 let 20,4 34,0 Vir: Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), 2022. 30 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 36: Delež prebivalcev (18–74 let), ki se nezdravo prehranjujejo, po statističnih regijah, Slovenija, 2020 in odmik od leta 2016 Nezdravo prehranjevanje Odmik 2020/2016 % Leto 2020 (odstotne točke) Koroška 60,3 +5,1 Posavska 59,2 +4,8 Savinjska 58,6 +4,8 Podravska 57,0 +2,7 Primorsko-notranjska 55,8 +7,1 Jugovzhodna Slovenija 55,2 +3,0 Zasavska 54,4 -5,0 SLOVENIJA 54,3 +4,0 Gorenjska 54,0 +1,0 Pomurska 53,7 -0,3 Osrednjeslovenska 51,6 +6,6 Goriška 50,8 +10,0 Obalno-kraška 46,5 +0,3 Vir: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), 2016, 2020. Slika 37: Uživanje mesa in mesnih proizvodov, Slovenija in nekatere države EU, leto 197, 5 0 1 9 9 6 1 184, 2 183, 182, 180, 0 v gramih, na dan Uživanje mesa in mesnih izdelkov, 175, 1 174, 0 7 168, 161, 4 155, 4 152, 151, 0 3 0 5 5 1 8 134, 132, 5 129, 128, 127, 117, 116, 114, 113, 2 108,90, a a A a r a a a ja ja ja ja ja o ka ija ka ka sk lij ija šk šk ska sk pe rs tv lgi ni cija ni sk ska čija nitv tri NIJ Irs ns va Ci to m mč Če ed ža La gal an ed Gr Ita VE Be Fin muljes Da ze Es Avs Špa Hr Šv Fr Šv Ne adra rtu Ro zo M SLOr.k Po NiZd Vir: https://www.efsa.europa.eu/en/data-report/food-consumption-data. 31 ČEZMERNA HRANJENOST IN DEBELOST Čezmerna hranjenost in debelost sta v zadnjih letih v porastu v razvitih državah, med katere sodi tudi Slovenija. Glede na raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog (CINDI) je delež čezmerno hranjenih odraslih od leta 2008 do 2020 sicer rahlo upadel (z 42,0 % na 39,2 %), žal pa se je povečal delež debelosti (s 17,1 % na 19,5 %). Zaskrbljujoč je tudi delež čezmerne hranjenosti in debelosti pri mladostnikih; na primer pri 15-letnikih je le-ta od leta 2002 do 2022 narasel z 12,9 % na 23,0 % (Slika 38). Znatne so razlike po statističnih regijah – najvišji delež čezmerno hranjenih od- raslih, starih med 25 in 74 let, je v koroški regiji (43,9 %), najvišji delež oseb z debelostjo pa v pomurski regiji (25,7 %). Najnižji delež čezmerne hranjenosti je v obalno-kraški regiji (36,4 %) ter debelosti v primorsko-notranjski (14,8 %). V Sloveniji ima v povprečju čezmerno hranjenost 39,2 % ter debelost skoraj ena petina – 19,5 % (Slika 39). Slovenija se glede na EU umešča bolj proti vrhu z deležem prekomerno hranjenih, in sicer 37,3 % v primerjavi z 35,2 % v EU. Podobno je glede debelosti v Sloveniji ta delež 19,4 % ter v EU 16,0 % (Slika 40). Slika 38: Čezmerno hranjeni in debeli odrasli ter čezmerno hranjeni in debeli mladostni-ki, Slovenija, leta izvedenih raziskav ODRASLI (25-64 let) Čezmerna hranjenost Debelost % 42,0 38,6 39,9 39,2 17,1 18,3 18,5 19,5 2008 2012 2016 2020 2008 2012 2016 2020 MLADOSTNIKI (15 let) Čezmerna hranjenost in debelost 12,9 15,6 18,4 18,9 23,0 16,8 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Viri: Odrasli – Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), 2008, 2012, 2016, 2020; Otroci – Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), 2002, 2006, 2010, 2014, 2018, 2022. 32 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 39: Delež prebivalcev, starih 25–74 let, glede na indeks telesne mase, po regijah, Slovenija, 2020 25-74 let Čezmerna hranjenost Debelost % Koroška 43,9 Pomurska 25,7 Primorsko-notranjska 43,6 Posavska 24,9 Goriška 43,2 Jugovzhodna 24,2 Posavska 41,7 Zasavska 23,9 Zasavska 41,6 Podravska 23,4 Savinjska 40,9 Obalno-kraška 20,8 Pomurska 40,2 SLOVENIJA 19,5 Podravska 39,7 Savinjska 18,2 SLOVENIJA 39,2 Gorenjska 17,3 Gorenjska 38,3 Koroška 17,0 Osrednjeslovenska 37,2 Goriška 16,4 Jugovzhodna 36,5 Osrednjeslovenska 16,1 Obalno-kraška 36,4 Primorsko-notranjska 14,8 Vir: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI) 2020. Slika 40: Delež prebivalcev (15 let in več), ki so glede na indeks telesne mase čezmerno hranjeni in debeli, Slovenija in države EU, 2019 DEBELOST 23, 4 3 3 22, 5 5 3 22, 21, 2 7 2 20, 1 0 9 9 4 19, 19, 19, 7 6 4 18, 18, 18, 1 17, 2 16, 16, 16, 16, 15, 15, 15, 4 14, 5 14, 14, 14, 13, 11, 28, 9 6 3 1 3 1 osebe, stare 15 let in več 10, ČEZMERNA HRANJENOST 7 5 6 0 0 9 9 4 0 8 2 4 0 2 31, 2 9 31, 3 3 7 3 2 33, 34, 34, 34, 1 5 32, 32, 33,33, 34, 35, 1 34, 35, 35, 2 2 37, 37, 36, 37, 36, 39, 38, 38, 40, 40, 41, 0 46, lta a a a a a a a a a g a r a a a ja ka ija va ja 27 ija ka ija ija sk šk IJA šk rij čij sk pe jsk ni čij lsk ni cij sk lij ns ašk tv Lit ar st bur Ma va mun žar to Gr EU Ci Fi EN Če La ga eds an Ita lg Pol ov Belg Danm Hr Es Av em Špa Fr ze ad Nem tu Šv OV Sl Bo zoRo M SL Por Luks Ni Vir: Eurostat. 33 TELESNA DEJAVNOST Redna telesna dejavnost ima številne pozitivne učinke tako na telesno kot tudi na duševno zdravje posameznikov. Preprečuje ali odlaga pojav številnih kroničnih bolezni. Kljub temu pa je velik del prebivalstva nezadostno telesno dejaven, in sicer med odraslimi, predvsem pa med mladostniki. Stanje se je v primerjavi z letom 2012 sicer izboljšalo, saj se je do leta 2020 povečal delež odraslih, starih od 18 do 74 let, ki so dosegali priporočila glede redne hoje po smernicah SZO (in je pri moških dosegel skoraj polovico – 49,1 %, pri ženskah pa jo presegel – 52,6 % (Slika 41). Delež mladostnikov, ki dosega priporočila SZO za telesno dejavnost – vsaj 60 mi- nut na dan, je v letu 2022 pri 11-letnikih znašal dobro četrtino – 25,8 %, pri 17-let-nikih pa le še 15,3 % (Slika 42). V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami se je Slovenija v letu 2018 umes- tila bolj na spodnji del lestvice glede deleža 15-letnikov, ki so telesno dejavni vsaj 4-krat na teden, in sicer je ta delež pri fantih znašal skoraj polovico (48 %), pri dekletih pa le 23 % (Slika 43). Slika 41: Delež prebivalcev (18–74 let), ki so dosegli priporočilo glede redne hoje po priporočilih za telesno dejavnost za krepitev zdravja odraslih po smernicah SZO, po spolu, Slovenija, 2012, 2016, 2020 % 46,6 49,1 52,6 49,2 49,8 47,7 2012 2016 2020 2012 2016 2020 Vir: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), 2012, 2016, 2020. 34 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 42: Mladostniki, ki so 7 dni zadostno telesno dejavni po smernicah SZO*, Sloveni-ja, 2014, 2018, 2022 in odmik 2022 od 2018 11 let % 13 let 15 let 17 let 22,6 22,6 21,4 19,0 18,0 17,2 26,6 25,8 13,8 13,5 15,3 ´14 ´18 ´22 ´14 ´18 ´22 ´14 ´18 ´22 ´14 ´18 ´22 * Priporočilo po smernicah SZO je telesna dejavnost vsak dan vsaj 60 minut. V letu 2018 so v raziskavo prvič vključeni 17-letniki. Vir: Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), 2014, 2018, 2022. Slika 43: Delež mladostnikov, starih 15 let, ki so telesno dejavni štiri- ali večkrat na teden, po spolu, Slovenija in nekatere države EU, 2018 % 39 39 36 34 34 34 34 30 30 30 28 28 27 26 25 25 24 24 23 22 22 20 19 18 17 16 14 46 49 45 46 41 45 48 42 47 43 44 46 48 46 54 53 55 49 40 39 35 39 35 37 33 37 37 a a a a a a a a A a a ja ja ja ja a rg ja ka ka ija ija ja ka sk rij či šk sk ska sk šk lija ni šk čij nisk cija tvi tr alt Irs ns NIJ bu ljs lgi lgi Litv va m ton ed m Fin lga Gr Če M va Itaan La žar m Be gal Da mu VE ze Es Avs Be Špa Po Šv Ne HrFr Bo Slo ad se rtu zo Ro M SLO Ni Po Luk Vir: Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2017/2018, 2. izdaja (HBSC); https://hbsc.org/ publications/reports/. 35 RABA ALKOHOLA V Sloveniji je prisoten precej toleranten odnos do pitja alkohola, ki je tudi najbolj razširjena droga. Od leta 2008 je glede na raziskave v Sloveniji prisoten porast deleža odraslih od 18 do 74 let, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkoholne pijače na tvegan ali škodljiv način, in sicer je slednji znašal skoraj polovico pri moških (43,5 %) ter presegel polovico pri ženskah (64,7 %) (Slika 44). V letu 2022 je bilo tudi 851 smrti neposredno pripisljivih alkoholu, kar pomeni, da sta vsak dan zaradi alkohola v povprečju umrli več kot 2 osebi. Mladostniki se zgodaj srečujejo z alkoholom. V letu 2022 ga je poskusilo že 21,3 % 11-letnikov ter kar 83,9 % 17-letnikov (Slika 45). Slovenija je glede na porabo alkohola konstantno nad povprečjem Evropske regije SZO, ki je že tako regija, kjer se popije največ alkohola. V letu 2021 je registrirana poraba alkohola na prebivalca, starega nad 15 let, v Sloveniji znašala 10,6 litra čistega alkohola (Slika 46). Glede na številna vinorodna območja v Sloveniji pa predstavlja neregistrirana poraba znaten delež, ki ga žal podrobneje ne moremo opredeliti. Slika 44: Prebivalci (25–74 let), ki so v zadnjih 12 mesecih alkoholne pijače pili tvegano ali škodljivo, po spolu, Slovenija, 2008, 2012, 2016 in 2020 % 63,0 64,7 61,6 54,9 43,5 38,7 38,9 29,2 2008 2012 2016 2020 2008 2012 2016 2020 Vir: Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC). 36 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 45: Mladostniki, ki so že kadarkoli v življenju pili alkoholne pijače, Slovenija, 2022 11 let 21,3% 13 let 46,3% 15 let 70,1% 17 let 83,9% Vir: Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC). Slika 46: Registrirana poraba alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega 15 in več let, Slovenija in nekatere evropske države, 2021 Litri čistega alkohola, na prebivalca starega 15 let in več Latvija 12,2 Litva 12,1 Češka* 11,6 Avstrija 11,1 Estonija* 11,1 Poljska 11,0 SLOVENIJA 10,6 Francija 10,5 Španija** 10,5 Danska* 10,4 Madžarska 10,4 Slovaška 9,6 Irska 9,5 Finska 8,1 Nizozemska 8,1 Švedska 7,6 * Odstopanje od definicije kazalnika, ** Ocena vrednosti. Vir: OECD, https://stats.oecd.org. 37 KAJENJE TOBAKA V Sloveniji je kajenje tobaka vodilni preprečljivi vzrok smrti in letno zaradi bolezni, pripisljivih kajenju, umre več kot 3.000 ljudi, kar predstavlja približno 60 ljudi vsak teden. Po podatkih raziskave CINDI je leta 2020 kadil približno vsak peti prebivalec Slovenije, star 18–74 let. Večji delež kadilcev je sicer med moškimi (21,3 %) (Slika 47). Povprečno redni kadilci pokadijo 16 cigaret na dan. Deleži kadilcev so različni v statističnih regijah, in sicer je največji delež kadilcev v zasavski regiji, kjer presega četrtino (25,4 %), najnižji pa v pomurski regiji, kjer znaša 17,8 % (Slika 47). V zadnji raziskavi med odraščajočimi (HBSC leta 2022) so se deleži kadilcev ciga- ret v zadnjih 30 dneh gibali od približno 1 % med 11-letniki do skoraj 26 % med 17-letniki. Delež trenutnih uporabnikov elektronskih cigaret pa se je gibal od pri-bližno 2 % med 11-letniki do 18,1 % med 17-letniki (HBSC, 2022). Glede na EU, se je Slovenija v letu 2019 uvrstila malo pod povprečje, in sicer je znašal delež kadilcev, starejših od 15 let, 18,0 %, pri čemer je v EU znašal 19,0 % (Slika 49). Slika 47: Delež kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki nikoli niso kadili, med prebivalci, starimi 18–74 let, po spolu, starosti in izobrazbi, Slovenija, 2020 21,3% 18,5% KADILCI* BIVŠI 21,8% 29,1% KADILCI NIKOLI 49,6% NISO 59,8% * Trenutni redni in občasni kadilci skupaj. Vir: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), 2020. 38 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 48: Delež kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki nikoli niso kadili, med prebivalci, starimi 18–74 let, po statističnih regijah, Slovenija, 2020 Zasavska % 25,4 Posavska 24,6 Obalno-kraška 22,5 Savinjska 22,3 Jugovzhodna Slovenija 21,8 SLOVENIJA 19,9 Podravska 19,4 Primorsko-notranjska 19,3 Goriška 18,9 Osrednjeslovenska 18,5 Gorenjska 18,3 Koroška 18,1 Pomurska 17,8 Vir: Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC). Slika 49: Delež rednih kadilcev (15 let in več), po številu pokajenih cigaret na dan, Slo-venija in države EU, 2019 27, 2 27, 5 1 9 25, 25, 7 6 2 24, 9 24, 23, 2 5 22, 3 0 8 % 22, 2 22, 8 21, 9 21, ,0 20, 20, 4 19, 2 2 19 18, 3 18,0 0 17, 17, 17, 16, 8 7 15, 3 6 13, 12, 12,11, 78, ija ja a r a a * a g a ja ja ja ja ja ja ka ka EU lta ka ka ka ka či sk pe ška rij tva ni ni ška IJA ci lij ija sksk ls či ar tvi aš ljs Ci st Li bur uni EN lg m Irs ns ns va lg Gr žar to Če an Ma Ita m m Fied La ov m Av Špa Po ze Be uga Da Hr Es Fr OV NeŠv Bo ad Sl se Ro zo rt M SL Ni Po Luk Vir: Eurostat, https://stats.oecd.org. 39 UPORABA PREPOVEDANIH DROG V Sloveniji je bilo po podatkih nacionalne informacijske točke za področje drog leta 2021 v program zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog vključenih 3.886 uporabnikov. Glede na zadnje razpoložljive podatke iz leta 2018 je v Sloveniji med prebivalci, starimi od 15 do 64 let, 21 % prebivalcev Slovenije vsaj enkrat v življen- ju že uporabilo katero izmed prepovedanih drog. Najpogosteje je bila to konoplja, ki jo je poskusilo 24,7 % moških in 16,5 % žensk (Slika 50). V Evropski raziskavi o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino se je izka- zalo, da je kadarkoli v življenju uporabilo prepovedano drogo 27,0 % 15-letnikov ter 22,0 % 15-letnic (Slika 51). Med evropskimi državami se Slovenija uvršča precej visoko glede smrtnih prime-rov, povezanih z uporabo drog med prebivalci, starimi od 15 do 64 let, in sicer je bilo v letu 2019 v Sloveniji 44 smrtnih primerov (Slika 52). Glede na prijave smrti, zdravniška potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti pa je bilo v letu 2021 zabele- ženih že 65 smrtnih primerov. Slika 50: Uporaba prepovedanih drog kadar koli v življenju med prebivalci v starosti od 15 do 64 let, Slovenija, 2018 % Konoplja 24,7 16,5 Več drog hkrati 11,3 6,4 Kokain 3,6 1,6 Ekstazi 3,6 2,2 LSD 2,9 1,4 Amfetamini 3,2 1,4 Metamfetamini 0,3 0,2 Nove psihoaktivne snovi 0,4 0,2 Heroin 0,7 0,2 Katera izmed prepovedanih drog 25,0 16,8 Vir: Nacionalna raziskava o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog v Sloveniji 2018, NIJZ, 2019. 40 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 51: Uporaba prepovedanih drog v vsem življenju med 15-letnimi dijaki, Slovenija, 1995–2019 % 0 8 6 31, 3 0 0 6 9 0 27, 27, 27, 27, 3 26, 25, 3 0 3 25, 23, 22,22, 21, 14, 9 11, ´95 ´99 ´03 ´07 ´11 ´15 ´19 ´95 ´99 ´03 ´07 ´11 ´15 ´19 Viri: Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD), 1995, 1999, 2003, 2007, 2011, 2015, 2019. Slika 52: Smrtni primeri, povezani z uporabo drog v starostni skupini 15–64 let, Slove-nija in nekatere države EU, 2021 Na 1.000.000 prebivalcev, 79 15-64 let 73 64 44 44 40 39 34 34 28 23 20 19 17 14 11 9 9 9 8 8 7 7 6 4 2 a * a * r ja * g * a a a ija a* ija a* ka ija ja ka sk IJA tva ka ka* ja ni ška sk pe ta ja* lij ds tr ija šk ka* sk čij Li bur va m ni tv sk ci aš ar lg Ci aluni Ita Fin Irs ns EN to al Če ljs La žar lg Avs Gr m ze M an ovm Šve Es Da Hr Be OV Špa ug Sl Po se Fr ad Bo zoRo SL rt M Ni Luk Po *Starejši podatki. Vir: ESPAD Report 2019. 41 ODZIVI NA NEKATERE PREVENTIVNE PROGRAME 24 PRECEPLJENOST 25 SVIT 26 DORA 27 ZORA PRECEPLJENOST Cepljenje je eden najpomembnejših, varnih in učinkovitih ukrepov za prepreče- vanje nalezljivih bolezni. Precepljenost predšolskih otrok se je v Sloveniji v letu 2022 zvišala, in sicer proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) je bilo preceplje- nih 95,8 % otrok ter proti ostalim boleznim 89,2 %. Pri šolskih otrocih je nekoliko nižja, in sicer 76,1-odstotna proti hepatitisu B in 92,2-odstotna proti OMR. Pri srednješolski mladini je precepljenost proti tetanusu le še 65,6-odstotna (Slika 53). Precepljenost slovenskih deklet proti HPV je v letu 2021/2022 dosegla skoraj po- lovico (43,7 %). V tem letu so bili v cepljenje prvič vključeni tudi dečki, pri katerih je ta delež dosegel 22,6 %. Krajevno so najučinkovitejše Ravne, kjer je precepl-jenost deklet 67,8-odstotna, najnižja pa je v Ljubljani – 35,3-odstotna (Slika 54). Slabše je stanje glede sezonske precepljenosti proti gripi. V primerjavi z nekateri- mi državami EU je Slovenija na spodnjem delu lestvice s slabo četrtino preceplje- nosti starejših od 65 let (24,5 %) (Slika 55). Podobno je žal tudi v primeru cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu. Slika 53: Precepljenost predšolskih, šolskih in srednješolskih otrok in mladine (obvezna cepljenja), Slovenija, sezona 2021/22 oziroma leto 2022 PREDŠOLSKI OTROCI (2021) Ošpice, mumps, rdečke 95,8 % Davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus 89,2 % influence tipa b, Otroška praliza, hepatitis B ŠOLSKI OTROCI (2021/22) Hepatitis B (3. odmerek cepiva) 76,1 % Ošpice, mumps, rdečke (2. odmerek cepiva) 92,2 % Davica, tetanus, oslovski kašelj (3. razred OŠ) 80,2 % SREDNJEŠOLCI IN MLADINA (2021/22) Tetanus 65,6 % Viri: Zbirka poročil o opravljenih cepljenjih v Sloveniji (Cepljenje.net) in Elektronski register cepljenih oseb in ne-želenih učinkov po cepljenju (eRCO). 44 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 54: Precepljenost deklic in dečkov (6. razred OŠ) proti okužbam s humanimi pa-pilomskimi virusi (HPV) (priporočeno cepljenje) po zdravstvenih regijah, Slovenija, 2021/22 Precepljenost proti okužbam s humanimi papilomskimi virusi (HPV), % Ravne 42,9 67,8 Murska Sobota 25,8 51,2 Maribor 29,2 49,9 Celje 22,0 49,1 Novo mesto 19,2 47,3 Nova Gorica 22,4 43,9 SLOVENIJA 22,6 43,7 Kranj 20,1 43,6 Koper 28,3 41,6 Ljubljana 18,2 35,3 Viri: Zbirka poročil o opravljenih cepljenjih v Sloveniji (Cepljenje.net) in Elektronski register cepljenih oseb in ne-želenih učinkov po cepljenju (eRCO). Slika 55: Precepljenost starejših (65 let in več) proti gripi, Slovenija in nekatere države EU, 2021 4 7 2 Precepljenost proti gripi, 3 3 7 4 67, 9 starejši (65 let in več) % 0 66, 65, 65, 6 3 62, 60, 59, 75, 75, 72, 57, 3 2 47, 44, 5 3 4 5 30, 1 26, 25, 24, 21, 9 0 12, 7 10, 7, ka a a a * a a ja a* ** va ja ka ka ija ka IJA ija sk lij lsk čija ska ija sk ni ška jsk Irs ns ani ds čij rgtv Lit Gr Ita anc lg EN va em ga Fin žar Češ to mLa Da Šp bu Pol tu Šve Fr Be Es ad OV Slo zoz Ne em M SL Ni Por ks Lu Viri: OECD, OECD.Stat. 45 SVIT Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa ter danke (SVIT) je eden izmed treh programov presejanja za zgodnje odkrivanje raka, ki so v Sloveniji na voljo. Dosega relativno dobro odziv- nost vabljenih, ki je od leta 2013 v porastu (razen v času pandemije covida-19). Skupno je bilo v Sloveniji leta 2022 v program vabljenih 314.803 oseb, odzvalo pa se jih je 63,4 %. To je sicer za dobrih 6 odstotnih točk več kot na začetku delovanja programa, vendar še vedno za slabih 7 odstotnih točk manj od 70-odstotnega de- leža ciljne populacije. Ob tem so ženske vsa leta bolj odzivne kot moški (Slika 56). Najboljša odzivnost vabljenih v Program Svit je v goriški regiji, kjer dosega 67,2 %, najslabša pa v obalno-kraški, kjer znaša 58,6 % (Slika 57). Za primerjavo z nekaterimi državami EU je Slovenija umeščena bolj proti vrhu lest- vice, in sicer je bilo v letu 2021 pregledane populacije med 50 in 74 letom starosti 58,6 %, pri čemer so bile boljše le Finska, Nizozemska in Danska (Slika 58). Slika 56: Odzivnost vabljenih v Program Svit po spolu, Slovenija, 2013–2022 % 64,9 69,0 70,7 69,6 69,6 68,6 69,0 67,5 65,5 64,0 59,2 59,4 60,1 58,8 57,7 57,8 57,5 55,2 55,2 55,1 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Viri: NIJZ, Center za zgodnje odkrivanje raka. 46 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 57: Odzivnost vabljenih v Program Svit po spolu in statističnih regijah, Slovenija, 2022 % Goriška 67,2 Gorenjska 66,5 Koroška 66,1 Jugovzhodna Slovenija 65,7 Savinjska 64,4 Osrednjeslovenska 63,9 SLOVENIJA 63,4 Primorsko-notranjska 63,2 Zasavska 61,5 Pomurska 61,5 Posavska 60,9 Podravska 60,7 Obalno-kraška 58,6 Viri: NIJZ, Center za zgodnje odkrivanje raka. Slika 58: Presejanje raka debelega črevesa in danke – % pregledanosti populacije stare med 50 in 74 letom starosti, Slovenija in nekatere države EU, 2021 % Finska 79,4 Nizozemska 70,6 Danska 61,0 SLOVENIJA 58,6 Irska* 49,5 Litva* 48,1 Estonija 47,5 Italija 38,6 Francija 34,6 Luksemburg* 29,4 Češka 26,9 Latvija 18,8 Madžarska 2,8 * Začasna vrednost ali odstopanje od definicije; Viri: OECD, OECD.Stat. 47 DORA DORA je državni presejalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk za ženske v starosti od 50 do 69 let. Presejalna metoda je rentgensko slikanje dojk (mamogra- fija), z namenom čim bolj zgodnjega odkritja rakave spremembe. Od leta 2013 je opazen porast udeležbe; v letu 2022 je bilo namreč slikanih žensk 109.562, kar je doseglo število pred pandemijo covida-19 (Slika 59). V programu DORA je 40 % odkritih invazivnih rakov zelo majhnih, kar omogoča bolj učinkovito zdravljenje ob manjših negativnih posledicah za bolnice. Udeležba v presejalnem programu se razlikuje glede na statistične regije, in si- cer je najuspešnejša koroška regija s kar 84,2-odstotno udeležbo, najslabša pa primorsko-notranjska z 72,2-odstotno udeležbo. Slovensko povprečje udeležbe znaša 78,1 % (Slika 60). Glede na nekatere ostale države EU se Slovenija uvršča precej proti vrhu lestvice in je imela v letu 2021 77,2-odstotno udeležbo. Pri tem je sicer treba upoštevati, da se izvajanja presejalnih programov za raka dojk med državami razlikujejo (Slika 61). Slika 59: Slikane ženske v programu DORA, Slovenija, 2013–2022 113.679 107.887 90.171 109.562 99.679 69.534 57.012 39.745 32.588 25.695 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Vir: Onkološki inštitut Ljubljana, Državni presejalni program za raka dojk DORA, Letno poročilo 2022. 48 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 60: Udeležba v programu DORA po statističnih regijah, Slovenija, 2022 % Koroška 84,2 Posavska 82,2 Goriška 81,2 Jugovzhodna Slovenija 80,3 Podravska 79,7 Savinjska 78,3 SLOVENIJA 78,1 Osrednjeslovenska 78,1 Gorenjska 77,1 Pomurska 76,1 Obalno-kraška 75,8 Zasavska 74,6 Primorsko-notranjska 72,2 Vir: Onkološki inštitut Ljubljana, Državni presejalni program za raka dojk DORA. Slika 61: Udeležba žensk v presejalnih programih za raka dojk, Slovenija in nekatere države EU, 2021 % 0 2 0 8 2 83, 82, 7 80, 77, 77,72, 4 7 3 0 9 62, 58, 58, 56,55, 5 9 5 3 47, 1 46, 45, 45, 2 40, 8 8 33, 5 6 30, 29, 25,24, ka* a* a a a * a a a r ja A* a* ka rg ija a* ija ka ska šk šk ci va* vij sk šk altpe sk sk lija tr Irs čij bu ljs ns ed M NIJ ton Če va an Lit vaCi m Ita m Lat žar Po Fin Fr em Avs Šv VE Es Hr Da ze ad Slo Ne ks zo M SLO Lu Ni * Odstopanje od definicije, ocena ali začasna vrednost podatka; Izvajanje presejalnega programa za raka dojk se med državami razlikuje, prikazani podatki ne upoštevajo specifičnosti programa posamezne države. Viri: EUROSTAT, https://ec.europa.eu. 49 ZORA ZORA je državni preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih raka- vih sprememb na materničnem vratu za ženske v starosti od 20 do 64 let. Pregle- danost ciljne skupine je v zadnjem triletnem obdobju (1. 7. 2019–30. 6. 2022) dosegla mednarodno priporočeno mero 70 % (Slika 62). V letu 2022 je bilo sicer registriranih 155.566 izvidov presejalnih brisov materničnega vratu, pri čemer je bilo 89,6 % normalnih, 5,8 % z neneoplastičnimi spremembami, pri 4,4 % patolo- ških pa je bila potrebna dodatna diagnostična razjasnitev. Glede na regije, dosega najvišjo pregledanost ciljne populacije žensk goriška regija z 80,2-odstotno pregledanostjo, najnižjo pa pomurska s 67,5-odstotno (Slika 63). Slovenija se glede udeležbe v presejalnem programu za raka materničnega vratu uvršča bolj proti vrhu lestvice v primerjavi z nekaterimi ostalimi državami EU, ki so sporočile podatke (Slika 64). Slika 62: Pregledanost ciljne populacije žensk v triletnih obdobjih, Slovenija, 1. 7. 2010– 30. 6. 2022 % 72,0 71,6 71,9 72,3 72,6 72,0 72,0 71,8 71,4 69,6 2013* 2014* 2015* 2016* 2017* 2018* 2019* 2020* 2021* 2022* * Triletna obdobja (npr. 2013 = 1. 7. 2010–30. 6. 2013; 2014 = 1. 7. 2011-30. 6. 2014). Vir: Onkološki inštitut Ljubljana, Državni presejalni program za raka dojk DORA, Letno poročilo 2022. 50 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 63: Pregledanost ciljne populacije žensk (1. 7. 2019–30. 6. 2022) po regijah, Slo-venija, 2022 Goriška 80,2 % Koroška 78,4 Zasavska 75,3 Savinjska 74,0 Jugovzhodna Slovenija 71,5 SLOVENIJA 71,4 Osrednjeslovenska 70,5 Obalno-kraška 69,9 Podravska 69,7 Gorenjska 69,3 Posavska 69,0 Primorsko-notranjska 68,9 Pomurska 67,5 Vir: Onkološki inštitut Ljubljana, Državni presejalni program za raka dojk DORA. Slika 64: Udeležba žensk v presejalnih programih za raka dojk, Slovenija in nekatere države EU, 2021 5 5 % 78, 9 3 7 74, 72, 72, 71, 860, 8 8 4 58, 6 54, 53, 0 4 50, 2 45, 44, 1 39, 1 35, 0 512, 9 26, 23,3, * a * * * * * a a * a* A* a* a* ija ka šk ka rg lij va ija ija ka* sk lta ija* ska sk cij sk tv ljs Če Irs NIJ bu Ita Lit mun ton mč vaš La žar ed an Ma Po Fin VE mm ze Šv Fr Es ad Ne se Slo zo MRo SLO Luk Ni * Odstopanje od definicije, ocena ali začasna vrednost podatka. Vir: EUROSTAT, https://ec.europa.eu. 51 DEFINICIJE NAZIV DEFINICIJA ANGL. IZRAZ PORODI IN ROJSTVA Povprečna Povprečna starost matere ob porodu predstavlja povprečno Average moth-starost matere vrednost celotne starosti porodnice ob porodu. ers age at ob porodu childbirth Perinatalni Perinatalni informacijski sistem RS (PIS RS) je samostojni zdrav-Perinatal infor-informacijski stveni letni register rojstev v slovenskem prostoru, v katerega mation system sistem RS se od leta 1987 beležijo porodi in rojstva v vseh 14 porodnišni-of the Repub- cah ter porodi zunaj porodnišnic (to je na domu, na poti v po-lic of Slovenia rodnišnico, v porodnih centrih in drugo), s strokovno pomočjo (acronym: PIS ali brez nje. RS) Živorojeni Živorojeni je otrok, ki je takoj po rojstvu pokazal znake življenja Liveborn (dihanje, srčni utrip, trzanje mišic), čeprav le za krajši čas. Trajanje nosečnosti pri tem ni pomembno. UMRLJIVOST Starostno stan- Starostno standardizirana stopnja umrljivosti je metoda Age-standard-dardizirana direktne standardizacije, kjer se izračun stopnje umrljivosti na ized mortality stopnja umrlji- 100.000 prebivalcev, razdeljen po petletnih starostnih skupi-rate vosti nah, umeri s preračunom na standardno populacijo, kar izniči razlike v populaciji glede starosti prebivalstva posameznih dr-žav/regij/teritorija. Ta postopek omogoči neposredno primerja-vo stopenj umrljivosti po posameznih državah, ne glede na raz-like v starostni strukturi prebivalstva posamezne države. Umrli Umrli je oseba, pri kateri so kadar koli, potem ko je bila živoro-Deceased / jena, trajno prenehale vse življenjske funkcije. Dead person SAMOMORI Samomor Samomor ali suicid je dejanje, s katerim človek sam namerno Suicide povzroči svojo smrt oziroma si vzame življenje. STAREJŠI PREBIVALCI Prebivalci Slo- Prebivalci Slovenije so osebe s prijavljenim stalnim in/ali začas-Population venije nim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več, in sicer tudi, če so začasno od-sotne (tj. če začasno bivajo zunaj RS), a le, če njihova odsotnost traja manj kot eno leto. PRIČAKOVANO TRAJANJE ŽIVLJENJA Pričakovano Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu oziroma pri starosti 50 Life expec-trajanje živl- ali 65 let predstavlja povprečno število let življenja, ki ga novo-tancy jenja rojeni otrok oziroma posameznik pri starosti 50 ali 65 let lahko pričakuje, in sicer ob predpostavki, da bo od leta opazovanja dalje umrljivost po starosti ostala nespremenjena. Pričakovano trajanje življenja je eden izmed kazalnikov, s katerim se ocenju-je zdravje prebivalstva. 52 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije NAZIV DEFINICIJA ANGL. IZRAZ UMRLJIVOST DOJENČKOV Umrljivost Umrljivost dojenčkov ali umrli dojenčki na 1.000 živorojenih je Infant mor-dojenčkov razmerje med številom umrlih dojenčkov (0–365 dni) in števi-tality rate or lom živorojenih v istem koledarskem letu, pomnoženo s 1.000. infant deaths per 1,000 live births BOLEZNI OBTOČIL Bolezni obtočil Bolezni obtočil so bolezni, ki prizadenejo srce in/ali krvne žile. Cardiovascular To so različne bolezni srca, možganskega žilja in perifernih žil, diseases zvišan krvni tlak in drugo. Starostno stan- Starostno standardizirana stopnja umrljivosti je metoda Standardized dardizirana direktne standardizacije, kjer se izračun stopnje umrljivosti na death rate stopnja umrlji- 100.000 prebivalcev, razdeljen po petletnih starostnih skupi-vosti nah, umeri s preračunom na standardno populacijo, kar izniči razlike v populaciji glede starosti prebivalstva posameznih dr-žav/regij/teritorija. Ta postopek omogoči neposredno primerja-vo stopenj umrljivosti po posameznih državah, ne glede na raz-like v starostni strukturi prebivalstva posamezne države. Ambulantno Ambulantno predpisana zdravila so tista, ki so na podlagi Zako-Outpatient predpisana na o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. list prescriptions zdravila 65/00, 47/15. 31/18), zbirke NIJZ 64 Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, izdana v lekarnah in zajemajo tako zelene kot bele recepte. Anatomsko-te- Anatomsko-terapevtsko-kemična klasifikacija zdravil je medna-The WHO rapevtsko-ke- rodni, univerzalni klasifikacijski sistem za zdravila. Klasifikacija Anatomical mična klasifika-ATC služi kot orodje v raziskavah o porabi zdravil, pri čemer je Therapeutic cija zdravil (ATC osnovni namen tovrstnih raziskav izboljšanje kakovosti uporabe Chemical klasifikacija) zdravil. Klasifikacijski sistem ATC razvršča zdravila glede na njih-(ATC) classifi- ovo glavno indikacijo (pri večkomponentnih zdravilih se indika-cation cija nanaša na glavno učinkovino). SLADKORNA BOLEZEN Definirani Definirani dnevni odmerek na 1.000 prebivalcev na dan je s Defined daily dnevni odme- strani SZO priporočen prikaz porabe ambulantno predpisanih doses per rek na 1.000 zdravil. 1,000 inhabi- prebivalcev na Izračuna se na podlagi celoletne porabe zdravil v določeni sku-tants per day dan (DID) pini ATC (v DDD) in števila prebivalcev v določenem letu (na (DID) dan 30. 6.) 53 NAZIV DEFINICIJA ANGL. IZRAZ Sladkorna bo- Tip 2 – Sladkorna bolezen (SB) tipa 2 je presnovna bolezen, Diabetes lezen za katero je značilna povečana koncentracija glukoze v krvi, ki nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina in zmanjšane odzivnosti celic in tkiv na inzulin. Tip 1 – Sladkorna bolezen tipa 1 je presnovna bolezen, za katero je značilno hitro prenehanje nastajanja inzulina in v večini pri-merov nastopi v otroštvu ali mladostniški dobi. Nosečniška SB – Nosečnostna sladkorna bolezen je oblika slad-korne bolezni, ki jo odkrijemo v nosečnosti in v večjem deležu primerov izzveni v nekaj mesecih po porodu, vendar je to skupi-na z večjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni. Stopnja razšir- Prevalenčna stopnja se izračuna tako, da se število vseh oseb, ki Prevalence jenosti (preva- imajo določen proučevani problem (bolezen), postavi v razmer-rate lenčna stopnja) je s številom prebivalcev, ki so ogroženi za ta problem. RAK Incidenca raka Incidenca raka pomeni absolutno število vseh novih primerov Cancer inci- raka v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu. dence Starostno Starostno standardizirana stopnja je teoretična stopnja, pri ka-Age-standard-standardizi- teri predpostavimo, da je starostna struktura opazovane popu-ized rate rana stopnja lacije taka kot v standardni populaciji – pove nam torej, kakšna incidence/umr-bi bila groba stopnja v opazovani populaciji, če bi bila starostna ljivosti struktura te populacije enaka, kot je v standardni populaciji. Uporabljamo jo, če analiziramo incidenco/umrljivost v daljšem časovnem obdobju (če se starostna struktura prebivalstva v času spreminja) ali če incidenco/umrljivost primerjamo med populacijami z različno starostno strukturo. Rak Rak (neoplazma, malignom ali maligni tumor) je bolezen, ki na-Cancer stane zaradi nepopravljive spremembe v celičnem jedru (mu-tacija genov) v telesnih ali spolnih celicah. Spremenjene gene (mutacijo) lahko podedujemo ali pa nastanejo v času življenja. POŠKODBE PRI DELU Poškodbe pri Poškodbe pri delu so tiste poškodbe, ki so se zgodile delavcem Accidents at delu v zvezi z opravljanjem dejavnosti, za katero so zdravstveno za-work varovani. Do 31. 12. 2012 so vključene vse poškodbe, ki so zah-tevale vsaj en dan odsotnosti z dela, smrtne poškodbe na delu in na poti med delom ter poškodbe na poti na delo in z dela. Smrtna poškod-Smrtna poškodba pri delu je poškodba, pri kateri smrt nastopi Fatal accidents ba pri delu takoj ali pozneje v povezavi s to poškodbo. Skladno z Evropsko at work statistiko poškodb pri delu upoštevamo smrti, ki so nastopile v enem letu po poškodbi. Standardizirana Zaradi primerljivosti med državami EU so primeri poškodb pri Standardised stopnja inci- delu v posamezni državi standardizirani na povprečje pri 13 naj-incidence rate dence PPD pogostejših dejavnostih (SKD) v državah EU. Prikazujejo stopnjo of accidents at na 100.000 zaposlenih. work 54 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije NAZIV DEFINICIJA ANGL. IZRAZ Število Število poškodb pri delu na 1.000 zaposlenih je razmerje med Number of poškodb pri številom prijavljenih poškodb v koledarskem letu in številom accidents delu na 1.000 zaposlenih (glede na evidence ZZZS z izbranimi podlagami at work per zaposlenih zavarovanja) pomnoženo s 1.000. 1,000 employ- ees TRANSPORTNE NEZGODE Cestnopromet- Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani Road traffic na nezgoda cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, in v kateri je bilo accident (nesreča) udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali bila telesno poškodovana ali pa je nastala materialna škoda (Zakon o pravilih cestnega prometa, ZPrCP). Starostno stan- Starostno standardizirana stopnja umrljivosti (SDR) je metoda Standardized dardizirana direktne standardizacije, kjer se izračun stopnje umrljivosti na death rate stopnja umrlji- 100.000 prebivalcev, razdeljen po petletnih starostnih skupi-(SDR) vosti nah, umeri s preračunom na standardno populacijo, kar izniči razlike v populaciji Transportna Transportna nezgoda je katerakoli nezgoda, v kateri je udeleže-Transport nezgoda no sredstvo, namenjeno in ali v trenutku nezgode uporabljano accident predvsem za prevoz ljudi ali blaga z enega kraja na drugega. Umrla oseba v Vsaka oseba, ki je umrla neposredno v nezgodi ali v 30 dneh za Fatal traffic nezgodi posledicami te nezgode. accident PREHRANSKE NAVADE Raziskava Z Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog je bila izvedena Countrywide zdravjem pove-med odraslimi prebivalci Slovenije v letih 2001, 2004, 2008, lntegrated zan vedenjski 2012, 2016 in 2020. Njen namen je odkrivanje razširjenosti in Non-com-slog medsebojne povezanosti dejavnikov tveganja za nenalezljive municable bolezni pri odraslih, in sicer glede kadilskih, pivskih, prehranje-Diseases Inter-valnih in gibalnih navad, pa tudi glede obnašanja v zvezi z var-vention nostjo v cestnem prometu in glede koriščenja nekaterih zdrav-stvenih storitev. Na osnovi zbranih podatkov bo lažje oblikovati prihodnje programe za izboljšanje zdravja vseh prebivalcev Slo-venije, podatki pa so koristni tudi za smiselno načrtovanje pre- ventivnih zdravstvenih aktivnosti. HBSC Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je medna-Health be- rodna raziskava, ki poteka vsaka štiri leta. Nacionalni inštitut haviour in za javno zdravje (NIJZ) jo je izvedel v letih 2002, 2006, 2010, school-aged 2014, 2018 in 2022. Mednarodni vprašalnik obsega niz ob-children veznih vprašanj o demografskih, vedenjskih in psihosocialnih vidikih zdravja. Poleg teh lahko sodelujoče države dodajo še do-ločeno število opcijskih vprašanj, s pomočjo katerih je mogoče natančneje opazovati posamezna vsebinska področja. Obvezna vprašanja obsegajo naslednja vsebinska področja: demografija, prehranske navade, hujšanje in telesna samopodoba, telesna dejavnost, sedeča vedenja, tvegana vedenja, spolno zdravje, poškodbe in nasilje, družina, vrstniki, šola, zdravje in počutje, družbene neenakosti. 55 NAZIV DEFINICIJA ANGL. IZRAZ ČEZMERNA HRANJENOST IN DEBELOST Čezmerna Indeks telesne mase za odraslega znaša med 25,0 in 29,9. Overweight hranjenost Pri otrocih in mladostnikih se uporabljajo s starostjo povezane mejne vrednosti, ki ustrezajo ekvivalentu ITM > 25 kg/m² pri 18-letnikih. Debelost Indeks telesne mase za odraslega znaša 30,0 ali več. Obesity Pri otrocih in mladostnikih se uporabljajo s starostjo povezane mejne vrednosti, ki ustrezajo ekvivalentu ITM > 30 kg/m² pri 18-letnikih. TELESNA DEJAVNOST Hoja Pojem hoja se nanaša na hojo, ki se izvaja za različne namene (v Walking prostem času, kot rekreacija, na delovnem mestu, pri domačih opravilih in na poti na delovno mesto in po opravkih). Smernice Odrasli naj za znatne koristi za zdravje čez teden izvajajo vsaj WHO guide-Svetovne 150–300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti lines on phys-zdravstvene ali vsaj 75–150 minut visoko intenzivne aerobne telesne de-ical activity organizacije javnosti oziroma enakovredno kombinacijo telesne dejavnosti and sedentary (SZO) za teles- obeh intenzivnosti. behaviour for no dejavnost in adults sedeče vedenje Odrasli naj 2- ali večkrat tedensko izvajajo vaje za krepitev mišic odraslih zmerne do večje intenzivnosti, ki vključujejo večje mišične sku- pine, saj to zagotavlja dodatne koristi za zdravje. Odrasli lahko za dodatne koristi za zdravje čez teden izvajajo več kot 300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti ali več kot 150 minut visoko intenzivne aerobne telesne de-javnosti oziroma enakovredno kombinacijo telesne dejavnosti obeh intenzivnosti Smernice Otroci in mladostniki naj bodo čez teden v povprečju vsaj 60 WHO guide-Svetovne minut dnevno zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni. Te-lines on phys-zdravstvene lesna dejavnost naj bo večinoma aerobna. ical activity organizacije and sedentary (SZO) za teles- behaviour for V telesno dejavnost naj vsaj 3-krat tedensko vključijo visoko in- no dejavnost in children and tenzivno aerobno telesno dejavnost in tiste oblike telesne de- sedeče vedenje adolescents javnosti, ki krepijo mišice in kosti. otrok in mla- dostnikov RABA ALKOHOLA Pil/-a alkoholne Odstotek mladostnikov, ki so na vprašanje »Koliko dni (če sploh) Young people pijače kadarkoli si pil/-a alkoholne pijače – kadarkoli v življenju?« odgovorili s who have ever v življenju katerimkoli drugim odgovorom razen »Nikoli« (vsi možni odgo-drunk alcohol vori: »Nikoli«; »1–2 dni«; »3–5 dni«; »6–9 dni«; »10–19 dni«; »20–29 dni«; »30 dni ali več«). 56 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije NAZIV DEFINICIJA ANGL. IZRAZ Registrirana Registrirana poraba alkohola je izračun porabe čistega alkohola Recorded poraba čistega (v litrih) na prebivalca, starega 15 in več let. alcohol con-alkohola sumption per Pri izračunu se upoštevajo podatki o industrijski proizvodnji al-capita (15+) koholnih pijač (vino, pivo in žgane pijače), proizvodnji na kmeti-(in litres of jah, uvozu in izvozu ter zalogah alkoholnih pijač. pure alcohol) Tvegano ali Prebivalci, ki pijejo tvegano ali škodljivo, so tisti, ki: Hazardous or škodljivo pitje harmful drink- alkoholnih pijač ing a) običajno presegajo dnevno mejo manj tveganega pitja alko- hola*, in/ali b) so se v zadnjem letu vsaj enkrat opili**. *Za ženske več kot 10 g čistega alkohola na dan; za moške več kot 20 g čistega alkohola na dan. **Za ženske 40 g čistega alkohola ali več vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih ob eni priložnosti; za moške 60 g čistega alkohola ali več vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih ob eni priložnosti. KAJENJE TOBAKA Občasni kadilci Občasni kadilci so tisti, ki kadijo priložnostno, običajno ob do-Occasional ločenih dogodkih smokers . Redni Redni kadilci so tisti, ki kadijo vsak dan. Regular kadilci smokers UPORABA PREPOVEDANIH DROG Glavna droga Glavna droga je tista prepovedana droga, zaradi katere je po-Main (prima- sameznik poiskal pomoč v CPZOPD in ki mu povzroča največ ry) drug težav. Psihoaktivne Psihoaktivne snovi so snovi, ki primarno vplivajo na delovanje Psychoactive snovi osrednjega živčnega sistema in spremenijo zaznavanje, počut-substances je, zavest in vedenje. PRECEPLJENOST 57 NAZIV DEFINICIJA ANGL. IZRAZ Obvezno cepl- Področje cepljenja ureja Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) Mandatory jenje (uradno prečiščeno besedilo: Ur. l. RS, št. 33/2006), ki določa, vaccination da je v Sloveniji obvezno cepljenje proti hemofilusu influence tipa b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpi-cam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Če obstajajo določeni epidemiološki razlogi, pa še proti steklini, rumeni mrzlici, tre-bušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberku-lozi in nekaterim drugim nalezljivim boleznim. Odločitev o tem, proti kateri nalezljivi bolezni je cepljenje ob-vezno, je odvisna od več razlogov, med njimi od nalezljivosti, resnosti bolezni, pogostnosti zapletov, trajnih okvar, smrtnosti, učinkovitosti zdravljenja ter dostopnosti varnih in učinkovitih cepiv. Precepljenost Delež cepljene populacije – Število vseh cepljenih oseb glede Vaccination na število vseh oseb, za katere je to cepljenje v Programu coverage, vac-cepljenja predpisano kot obvezno ali neobvezno (npr. delež cine uptake cepljenih otrok, obveznikov za cepljenje proti ošpicam, ki je po ZNB obvezno): obvezniki za cepljenje proti ošpicam so bili npr. v letu 2021 otroci od dopolnjenih 11 do dopolnjenih 18 me-secev starosti. Pri izračunu deleža obveznikov, cepljenih proti ošpicam, je v števcu število cepljenih obveznikov, v imenovalcu pa število vseh obveznikov za cepljenje proti ošpicam. Program rednih Vaccination Koledar cepljenja predšolskih in šolskih otrok v Sloveniji . cepljenj v Slo- schedule/ veniji Immunization program in Slovenia SVIT Odzivnost Odzivnost prikazuje delež prebivalcev, ki so v določenem ko-Response rate ledarskem obdobju vrnili izjavo o sodelovanju, preračunan na število tistih prebivalcev, ki so imeli v istem koledarskem obdob- ju vročeno vabilo. Presejanje Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi s preprosto Screening preiskavo ali testom. Program Svit Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkri-Colorectal vanja raka na debelem črevesu in danki, ki deluje na nacionalni cancer screen-ravni od leta 2009. Poteka pod okriljem Ministrstva za zdravje ing program Republike Slovenije, nosilec programa pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje. DORA 58 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije NAZIV DEFINICIJA ANGL. IZRAZ Državni prese- Državni presejalni program za raka dojk DORA je organiziran po-Slovenian jalni program pulacijski program za zgodnje odkrivanje raka dojk. V program breast cancer za raka dojk DORA so vključene vse ženske med 50. in 69. letom v Slove-screening DORA niji, ki jih vsaki dve leti vabimo na presejalno mamografijo, tj. programme rentgensko slikanje dojk. Informacije in obvestila o programu DORA se nahajajo na spletnih straneh presejalnega programa DORA (http://dora.onko-i.si/) oziroma Onkološkega inštituta (http:// www.onko-i.si). Mamografija Mamografija je slikanje dojk z rentgenskimi žarki. Je najzanesl-Mammogra- jivejša in najnatančnejša metoda za ugotavljanje začetnih raka-phy vih sprememb dojk v presejani starostni skupini. Presejanje Presejanje pomeni pregledovanje navidezno zdravih ljudi s pre-Screening prosto preiskavo ali testom, da bi med njimi odkrili tiste s pred-stopnjo ali z začetno obliko iskane bolezni, ki sama po sebi še ne povzroča kliničnih težav. Udeležba Udeležbo v programu DORA merimo kot odstotek vabljenih Participation žensk v določenem obdobju, ki so se kadarkoli za ta krog vabl-rate jenja udeležile presejalnega slikanja. ZORA Presejalni ZORA je preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgod-Cervical can-program ZORA njih rakavih sprememb na materničnem vratu. To pomeni, da cer screenings v sklopu programa ZORA ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali za-četno stopnjo raka materničnega vratu (RMV). Tedaj je možno z enostavnimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem pozdraviti. Pregledanost Pregledanost ciljne populacije je odstotni delež ciljne skupine, Coverage by ki se v določenem časovnem intervalu udeleži presejalnega screening test pregleda. Bris maternič- Bris materničnega vratu in materničnega kanala je sestavni del Cervical smear nega vratu in rednega preventivnega ginekološkega pregleda za prepreče-materničnega vanje in zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu. kanala 59 KAZALO SLIK Slika 1: Povprečna starost matere ob porodu, Slovenija, 2002–2022 ...........................................6 Slika 2: Živorojeni, po regijah, Slovenija, 2022 .............................................................................. 7 Slika 3: Živorojeni, Slovenija in EU, 2022 ....................................................................................... 7 Slika 4: Vodilni vzroki umrljivosti, po spolu, Slovenija, 2022 .........................................................8 Slika 5: Umrljivost po regijah, Slovenija, 2022 ............................................................................... 9 Slika 6: Umrljivost, Slovenija in EU, 2020....................................................................................... 9 Slika 7: Stopnja umrljivosti zaradi samomora, po spolu, Slovenija, 2013–2022 ............................10 Slika 8: Stopnja umrljivosti zaradi samomora po spolu in regijah, Slovenija, 2022 .......................11 Slika 9: Stopnja umrljivosti zaradi samomora, Slovenija in EU, 2011–2021 ..................................11 Slika 10: Starejši prebivalci (65 let in več), po spolu, Slovenija, 2013–2023 ..................................12 Slika 11: Starejši prebivalci (65 let in več), po spolu in regijah, Slovenija, 2023 ............................13 Slika 12: Starejši prebivalci (65 let in več), Slovenija in EU, 2023 ..................................................13 Slika 13: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu, Slovenija, 2010–2021 .....................14 Slika 14: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu in regijah, Slovenija, 2021 ...............15 Slika 15: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu, Slovenija in EU, 2012–2021 ...........15 Slika 16: Umrljivost dojenčkov, Slovenija, 1985–2022 ...................................................................16 Slika 17: Umrljivost dojenčkov, Slovenija in države EU, povprečje 2019–2021 .............................17 Slika 18: Izdani recepti za zdravila za bolezni srca in ožilja (C skupina ATC klasifikacije), Slovenija, 2022............................................................................................................................................... 18 Slika 19: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja po spolu in stati- stičnih regijah, Slovenija, 2022 ...................................................................................................... 19 Slika 20: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, Slovenija in EU, 1985–2020..................................................................................................................................... 19 Slika 21: Starostno standardizirana stopnja razširjenosti (prevalence) na 100 prebivalcev, starih 18 let in več, po spolu, Slovenija, 2013–2022 .................................................................................... 20 Slika 22: Prejemniki zdravil (število) za zniževanje nivoja sladkorja v krvi, Slovenija, 2013–2022 .21 Slika 23: Stopnja razširjenosti (prevalence), Slovenija, 2022 .........................................................21 Slika 24: Prejemniki zdravil za zniževanje sladkorja v krvi, v DID, Slovenija in nekatere države EU, 2021............................................................................................................................................... 21 Slika 25: Najpogostejše lokacije raka po spolu, Slovenija, 2020 ....................................................22 Slika 26: Starostno standardizirana incidenčna stopnja raka po spolu in statističnih regijah, Sloveni- ja, 2020 .......................................................................................................................................... 23 Slika 27: Umrljivost zaradi raka, Slovenija in EU, 1985–2020 ........................................................23 Slika 28: Poškodbe pri delu, po spolu, Slovenija, 2013–2022 .......................................................24 60 Zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije Slika 29: Poškodbe pri delu, po spolu, Slovenija, 2022 ..................................................................25 Slika 30: Standardizirana stopnja incidence poškodb pri delu z bolniško odsotnostjo več kot 4 dni, Slovenija in EU, 2012–2021 .......................................................................................................... 25 Slika 31: Umrli zaradi transportnih in cestnoprometnih nezgod, Slovenija, 2013–2022 ...............26 Slika 32: Cestnoprometne nezgode, po regijah, Slovenija, 2022 ...................................................27 Slika 33: Stopnja umrljivosti zaradi transportnih nezgod, Slovenija in EU, 2011–2021 .................27 Slika 34: Stopnja umrljivosti zaradi transportnih nezgod, po spolu, Slovenija in EU, 2011–2021 .27 Slika 35: Mladostniki, ki uživajo zelenjavo ali sadje vsak dan, po spolu, pri starosti 11, 13, 15 in 17 let, Slovenija, 2022 ........................................................................................................................ 30 Slika 36: Delež prebivalcev (18–74 let), ki se nezdravo prehranjujejo, po statističnih regijah, Slove- nija, 2020 in odmik od leta 2016 .................................................................................................. 31 Slika 37: Uživanje mesa in mesnih proizvodov, Slovenija in nekatere države EU, leto ..................31 Slika 38: Čezmerno hranjeni in debeli odrasli ter čezmerno hranjeni in debeli mladostniki, Sloveni- ja, leta izvedenih raziskav .............................................................................................................. 32 Slika 39: Delež prebivalcev, starih 25–74 let, glede na indeks telesne mase, po regijah, Slovenija, 2020............................................................................................................................................... 33 Slika 40: Delež prebivalcev (15 let in več), ki so glede na indeks telesne mase čezmerno hranjeni in debeli, Slovenija in države EU, 2019 .............................................................................................. 33 Slika 41: Delež prebivalcev (18–74 let), ki so dosegli priporočilo glede redne hoje po priporočilih za telesno dejavnost za krepitev zdravja odraslih po smernicah SZO, po spolu, Slovenija, 2012, 2016, 2020............................................................................................................................................... 34 Slika 42: Mladostniki, ki so 7 dni zadostno telesno dejavni po smernicah SZO*, Slovenija, 2014, 2018, 2022 in odmik 2022 od 2018 ............................................................................................... 35 Slika 43: Delež mladostnikov, starih 15 let, ki so telesno dejavni štiri- ali večkrat na teden, po spolu, Slovenija in nekatere države EU, 2018 ........................................................................................... 35 Slika 44: Prebivalci (25–74 let), ki so v zadnjih 12 mesecih alkoholne pijače pili tvegano ali škodljivo, po spolu, Slovenija, 2008, 2012, 2016 in 2020 .............................................................................. 36 Slika 45: Mladostniki, ki so že kadarkoli v življenju pili alkoholne pijače, Slovenija, 2022 .............37 Slika 46: Registrirana poraba alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega 15 in več let, Slovenija in nekatere evropske države, 2021 ................................................................................. 37 Slika 47: Delež kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki nikoli niso kadili, med prebivalci, starimi 18–74 let, po spolu, starosti in izobrazbi, Slovenija, 2020 ........................................................................ 38 Slika 48: Delež kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki nikoli niso kadili, med prebivalci, starimi 18–74 let, po statističnih regijah, Slovenija, 2020 .................................................................................... 39 Slika 49: Delež rednih kadilcev (15 let in več), po številu pokajenih cigaret na dan, Slovenija in drža- ve EU, 2019 .................................................................................................................................... 39 Slika 50: Uporaba prepovedanih drog kadar koli v življenju med prebivalci v starosti od 15 do 64 let, Slovenija, 2018 .............................................................................................................................. 40 Slika 51: Uporaba prepovedanih drog v vsem življenju med 15-letnimi dijaki, Slovenija, 1995– 2019............................................................................................................................................... 41 61 Slika 52: Smrtni primeri, povezani z uporabo drog v starostni skupini 15–64 let, Slovenija in neka- tere države EU, 2021 ..................................................................................................................... 41 Slika 53: Precepljenost predšolskih, šolskih in srednješolskih otrok in mladine (obvezna cepljenja), Slovenija, sezona 2021/22 oziroma leto 2022 ............................................................................... 44 Slika 54: Precepljenost deklic in dečkov (6. razred OŠ) proti okužbam s humanimi papilomskimi virusi (HPV) (priporočeno cepljenje) po zdravstvenih regijah, Slovenija, 2021/22 ........................45 Slika 55: Precepljenost starejših (65 let in več) proti gripi, Slovenija in nekatere države EU, 2021 ....................................................................................................................................................... 45 Slika 56: Odzivnost vabljenih v Program Svit po spolu, Slovenija, 2013–2022 ..............................46 Slika 57: Odzivnost vabljenih v Program Svit po spolu in statističnih regijah, Slovenija, 2022 ......47 Slika 58: Presejanje raka debelega črevesa in danke – % pregledanosti populacije stare med 50 in 74 letom starosti, Slovenija in nekatere države EU, 2021 ..............................................................47 Slika 59: Slikane ženske v programu DORA, Slovenija, 2013–2022................................................48 Slika 60: Udeležba v programu DORA po statističnih regijah, Slovenija, 2022 ..............................49 Slika 61: Udeležba žensk v presejalnih programih za raka dojk, Slovenija in nekatere države EU, 2021............................................................................................................................................... 49 Slika 62: Pregledanost ciljne populacije žensk v triletnih obdobjih, Slovenija, 1. 7. 2010–30. 6. 2022............................................................................................................................................... 50 Slika 63: Pregledanost ciljne populacije žensk (1. 7. 2019–30. 6. 2022) po regijah, Slovenija, 2022 ....................................................................................................................................................... 51 Slika 64: Udeležba žensk v presejalnih programih za raka dojk, Slovenija in nekatere države EU, 2021............................................................................................................................................... 51 62