I N F O R M A TOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN __ AU/vucn/v, uuoruumjoru nr/innn, numnrtjH urncMH, urni [gorenj RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE VelMje, 13. marca 1991 latom. Številka 10 SD|n® bi Gorenje izdelovalo ekološko neoporečnih hladilnikov, jih P °n ne bi mogli izvažati na evropski trg. A// mogli izvažati na evropski trg. uspeha brez truda in težav On Gr)jPe,/fa, 1. marca 1991 smo v M nen,U Gospodinjski aparati, r)o*a,.iuie tra smo. | saf>l'|:no ,akšno svoje počutje je opi-;i ,oa Poslovilnem srečanju s sode- g f ■ lavecradimir ci9ala' dolgoletni deje ,i korenjeve nabave, predlanskim leta ajq,30 let dela v Gorenju, ki je ob ^ 'V 1 vitici v WI tži IJV1, rxi JO w » um S58 neutrudno predano utiral r reniZanesliiv Ci„., V^idb temu človek kot je Vlado zanesljive rasti in razmaha Go- ^ ga^rv,8 n' mogel in hotel zatajiti svoje-in fjnosa na Gorenje, na dolgoletne ^ kratkn e. sodelavce. Ob zahvali za il0 g Prijateljsko snidenje in za dar-Za . I? dejal: "Prisrčna hvala vsem sicer elovanie, 2 nekaterimi smo ' leta sodelovali šele od lanskega lin, ’ ‘ nekaterimi pa dolgo let. Mis-'t piojjna i® bilo naše sodelovanje I1 ko JI0' vzajemno. To se vidi tudi, pl rno^oztete po Gorenju. Nekateri i ga T56e mislijo, da je to nekaj take-j( Veno d' lahko kdorkoli naredil. , tlelaiar’ mi smo trideset in več let ^ da smo to ustvarili. , ki gl b'' da vključite svoje znanje, j di|j , 'mate veliko. Veliko ste nare-^ sil dZnanjem, pridni ste in bi pro-6 Za'naH ,0 razumete kot spodbudo $1 te, j d0linie delo, da res prispeva-» bi|0 a b' Gorenje še naprej rastlo in Ij. Hvaia^PPSno kot je bilo, pa še bo. -i dim. ** ®nkrat vsem skupaj in bo-j pJ10 Prijatelji!" id Cig^Praj 35 letih dela se je Vlado I konec februarja invalidsko ijf in oo|! ■ V njem je še veliko srčnosti I okroj'mizma, sploh po uspešnem j ženo P° operaciji na hrbtenici. Z ^ bost' K' je tudi pred upokojitvijo se II Vl^kot je z nežnim nasmeškom g rep, dejal, posvetila vnukinji in šivani, >ra katere so bili doslej prikrajša- jr tanine80 sPrehod' v naravi, izleti v tio OnJe skopaj z Vladimirjem Ciga-klj^riial od številnih sodelavcev, j| ne,, Martin Žunter pet dni upokoje-i< sto '(v!6861' zgovoren mož, ki prepro-ria|hfti??v°ri’ da se "danes počutim kot da bi hotel poudariti. da je treba živeti za danes in ne za včeraj. O svojih 37. letih dela, od tega 30 v Gorenju, je sproščeno dejal: "Slabe trenutke sem pozabil. Raje se spominjam tistih, ki človeka spravijo v smeh.” Na to mu je nenadoma izginil z lica sproščen smehljaj, spomini so privreli na plan. "Rad sem delal, tudi po poškodbi leta 1981, ko sem moral delati po štiri ure. Lansko leto sem preživljal pravi šok. Prej delaš z vso vnemo, naenkrat pa nimaš dela. To mi je bilo najhujše. Na šiht sem hodil, pomagal komu kaj narediti, vendar svojega dela nisem imel. Naenkrat sem se iz domače nabave znašel v zunanji trgovini...” Navsezadnje je, kot je Martin Žunter pomirljivo dejal, bolje obrniti list. Boljše se počuti, ker se je upokojil, nima slabe vesti, niti strahu pred morebitnimi očitki. Doma ima "malo njivice", goji zajce, saj si z ženo morata kaj pridelati in skrbeti za dietno prehrano zaradi zdravja. _ . , , , Dušanka Založnik Prisrčno slovo Januarja se je invalidsko upokojila naša sodelavka Martina Verbovšek, kontrolorka prevzema, ki se je v Gorenju zaposlila pred dvajsetimi leti. Kdo je ne bi poznal? Mnogim invalidom in slepim je bila v oporo, vodič v planine. Še in še bi lahko naštevali, kaj vse je storila za sodelavce, ki jim usoda življenja ni bila naklonjena. Toda, življenje je kruto in tako je tudi Martina postala invalidka. Pa Tinika, kakor jo kličemo, ne bo klonila, saj sta njeni dvojčici samo njena skrb. Tinika je v Gorenju delala najprej v proizvodnji poliuretana v obratu Hladilniki, nato pa pri statistični kontroli ter nazadnje v vhodni kontroli Zamrzovalne in hladilne tehnike in njeni sodelavci so ji ob slovesu iskreno zaželeli mnogo sreče in čim več zdravja. Janez Sterkuš Prijazna beseda lepo mesto najde Prvi marčevski dan smo se upokojenci, lani še delavci Gorenja Servis odzvali prijaznemu povabilu našega kolektiva. Vsem, še posebej pa direktorju Gorenja Servis Todorju Dmitroviču se za pozornost In priložnostno darilo iskreno zahvaljujem. Zofija Camlek 8. marec, kaj je to? Pred več kot osemdesetimi leti so ameriške socialistke prav na 8. marec prvič javno zahtevale žensko enakopravnost. Kaj pomeni danes ta dan, kako ga praznujemo ali ne, smo v petek, 8. marca 1991 povprašali nekatere naše sodelavke (in sodelavce) v Gorenju Gospodinjski aparati. Smilja Teš-anovič, 14 let dela na stiskalnici v Štedilni-; kih, ima dva otroka: "Da- našnji dan je m' enak drugim, pač delam. Želela pa bi si, da bi ga s sodelavkami vsaj malo praznovale. Doma je ta dan malo bolj prazničen, mož me ta dan tudi obdari. V službi pa smo dobile tulipan in mislim, da je vsaka, še tako majhna pozornost le-pa.” j Pavla Stančin, že 19 let dela v | Gorenju, sedaj I v predmontaži | v Štedilnikih, | ima dva otroka: "Tudi da-i nes delamo i tako kot vse druge dni. i Prejšnja leta smo imele sicer proslavo in mislim, da bi bilo prav, da jo imamo tudi danes, sicer pa so najlepše darilo rože. Mislim, da ženske še nismo enakopravne in, da si moramo to enakopravnost izboriti same.” Darinka Ska-za, prevzemal-ka v Hladilnikih, 20 let v Gorenju, dvoje otrok: "Prejšnja leta in tudi letošnje je 8. marec običajen dan za nas, mogoče smo deležne malo več pozornosti. Dobile smo tulipane, kavo in čestitali so nam, mislim, da je važno, da se sodelavci spomnijo. Doma je mogoče malo bolj praznično, ponavadi mi pripravijo kakšno presenečenje. Ženske še nismo čisto enakopravne. Mislim, da bi morale biti bolj "potrucane”, nihče drug nam tega ne bo izboril.” Edo Večernik, dela v Vzdrževanju, 26 let v Gorenju, ima hčerko: "Ta dan bi moral biti malo drugačen od ostalih, bolj prazničen. Zenske še vedno niso povsem enakopravne. Ta neenakopravnost se kaže v mnogih stvareh. Doma 8. marec praznujemo, sicer skromno, vendar nanj ne pozabim." Droben cvet, prijazna beseda ali le nasmeh dobro denejo, če je praznik ali ne in to prav vsakomur, sodelavkam in sodelavcem, bi lahko sklenili tole naše obpraz-nično razmišljanje. B.G. Na obisku pri sebi Nihče ni štel, koliko nas je prišlo na razgovor z Manco Koširjevo, ki se povrhu vsega diči še z doktorskim nazivom in je torej živ dokaz, da ženske poleg mikavnosti premorejo še kaj, in zato prav na osmo-marčevski petek še posebej zaželjena sogovornica. Preštevali pa se nismo, ker v takšnem pogovoru nekaj velja le posameznik. Niti posebnega poslovnika in dnevnega reda nismo sprejemali, kajti življenje, in o življenju smo se pogovarjali, ne priznava vnaprej sprejetih dnevnih redov. Vsak ga namreč živi po svoje in gleda s svojimi očmi. Zato tudi ni nihče posebej usmerjal ta naš razgovor o moških in ženskah, ki so predvsem ljudje, kot pravi Manca Košir, o ljubezni, o zorenju, o materinstvu, zdravem življenju, o strahu, sreči in nesreči, o čudežih življenja. O tem govori tudi pred kratkim izdana knjiga Mance Košir Ženska pisma, ki je bila nekaterim tudi iztočnica za razgovor z njihovo avtorico. "Pisma so ujet trenutek", je ob tem dejala Manca Košir, kajti dveh ne napišeš enako. Navsezadnje tudi zato, ker člo- vek dozoreva, kot je dejala ena izmed sogovornic. Tudi takšen razgovor, kot je bil petkov z Manco Košir, je ujet trenutek, po njem nihče ni več enak, "nekaj daš in nekaj dobiš v zameno" ali "nekaj se zgodi" bi morda rekla naša gostja. Ljudje se nasploh premalo pogovarjamo, so razmišljali nekateri, čeprav besede niso vse, bi dodali drugi. A kakorkoli že, človek si mora vzeti čas, da obišče samega sebe (je nekoč dejala neuka ženica, ko je v roke jemala Jurčičevo knjigo). Takšen razgovor je priložnost za obisk samega sebe, da si odpreš tisto svojo najbolj skrito kamrico, katere ključ si skorajda izgubil. B.G. Darilo v prave roke Pri Škofljici blizu Ljubljane so sredi decembra 1990 odprli prehodni materinski dom, ki je v teh treh mesecih že sprejel osem mamic z otroki. Ta mini materinski dom, eden izmed treh v Sloveniji, kamor se lahko zatečejo matere z otroki, ki preprosto nimajo kam, je zgradil slovenski Karitas. Številnim darovalcem se je pridružilo tudi Gorenje, ki je ob otvoritvi podarilo pralni stroj. Kupčki plenic in drugega perila so vse večji (trenutno je v domu 7 mamic z 8 otroki, dve pa bosta kmalu znova rodili) in seveda je nastal kar precej velik problem sušenja perila. Prava rešitev je gotovo sušilnik perila in Gorenje Gospodinjski aparati je, predvsem na pobudo in sodelovanje z novinarko Nevo Železnik iz uredništva Naše žene, podarilo še sušilnik perila. "Hvala, ne morete verjeti, kako smo vesele,” je v ponedeljek, 11. marca 1991, dejala Lidija Jerebic, ki je skupaj z možem že doslej pomagala brezdomim materam. Kmalu, ko bo minil njen porodniški dopust še za četrtega otroka, sina Lukca, pa bo postala upravnica materinskega doma na Gumnišču 5. Zgodbe, ki jih piše življenje, so tista resnica, ki smo z njo soočeni, pa smo jo včasih želeli prikrivati. A k sreči je veliko ljudi, ki radi pomagajo. Prejeli smo... Ob dnevu žena Praznik dan žena je prelomnica pretekle dobe, ko so si ženske šele prizadevale za enakopraven položaj, ko so skupaj z očeti, možmi in sinovi šle v oborožen boj proti okupatorju do končne osvoboditve. Ni treba posebej razlagati, kako so se po končani vojni, v času ekonomske in politične obnove Jugoslavije razdajale in se bile pripravljene vključiti v vse takratno gospodarsko in politično življenje. V današnji prenovi je enakopravnost žena v slovenski družbi jasna. Prav gotovo je osnovna pravica slovenske družine in vseh, ki želijo tu ostati, zdravo in srečno življenje. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da sedanjost žena ne sloni le na kulturnem in političnem oblikovanju za prihodnost, temveč tudi na hotenju po načrtovanju mlade družine, po hotenju za srečnim in zdravim življenjem. Torej naj ženska enakopravnost ni le na papirju, Zaradi ekonomskega razcveta in življenja ne bi smeli zanemariti niti materinstva in otrok, mlade družine pa naj bi prvi korak uresničile brez socialnih razlik. Takšnega razmišljanja o preteklosti naših žena v luči sedanjega večstranskega oblikovanja ne bi smeli zanemariti. Zato je treba, ko se bodo vrstile pomembne spremembe, uresničevati in doseči srečnejše materinstvo v pričakovanju rojstva zdravega otroka in sposobnosti očetov, da bodo lahko sami preživeli družino. V času, ko postaja vaš enakopravni položaj vse pomembnejši v novo nastajajoči pravni državi, vam, vsem ženam Gorenja, želim reči še tole: Naj vas sreča spremlja ne samo na ta vaš dan, temveč na delu in ob družinah še vse leto. Milan Žuraj, upokojenec Gorenja Procesna oprema Letni dopust nekoliko drugače * V Morda ste že razmišljali, kam in kako letos na letni oddih? In če vaši (in naši) izgledi niso najbolj rožnati, vam predlagamo, da razmislite o ponudbi Planinske sekcije Gorenja. Ta namreč predvsem z namenom, koristno, poceni in prijetno izkoristiti vsaj prvi teden dni kolektivnega dopusta, pripravlja planinski tabor v Logarski dolini, ki bo namenjen tako odraslim kot tudi otrokom, torej družinam. Preživeti teden dni v eni najlepših dolin, v taboru, v katerem bo poskrblje--no za planinsko šolo, je gotovo vabljivo ne le za mlajše, temveč tudi starejše udeležence. Namen šole je pridobivanje znanja za varno in samostojno hojo v gore. Ob tem pa boste lahko spoznali osnove gibanja v planinskem svetu, prisluhili predavanjem o nevarnostih v gorah, varstvu narave, o prehrani in podobno. Bogato pa bo tudi družabno življenje. V planinsko šolo lahko delavci Gorenja vpišejo tudi samo otroke, za katere bodo poskrbele vzgojiteljice. Razmislite torej in Milan Kretič, ki vodi Planinsko sekcijo Gorenja, bo vaše prijave, kar vesel. Vsi ostali pogoji, predvsem pa cena, bo odvisna tudi od števila prijav. H.J. Tatjana Cigala Pomlad prihaja tiho, skoraj neslišno v deželo, v naše in tvoje kraje. Vsaka pomlad te je izpolnjevala z radostjo in hrepenenjem uresničiti življenjske načrte. Tvoji mladosti je dajala moč in lepoto. Preden smo letošnjo pomlad začutili v naših srcih, a komaj po tvojem 26. rojstnem dnevu, ti je bridka usoda zapisala nepopisno žalosten, prezgodnji odhod od nas, tvojih sodelavcev, tvojih staršev, sestre, prijateljev. Na tvoji življenjski poti, ki si jo pet let delila z nami, ti je žalostna usoda nastavila past, iz katere se nisi mogla rešiti. V razbitinah avtomobila je obstalo tvoje srce in vsa upanja, ki so te vodila iz rojstne Solčave na delo v Gorenje. Želela si si ustvariti lasten dom, rojstni pa še naprej obiskovati z globoko nežnostjo, ki si jo do njega vedno čutila-.. Mnogo prezdodaj, sredi vseh snovanj, je ugasnil pomladni žarek. Tvojo rojstno Solčavo, ki si jo vsako jutro odhajajoč na delo hrepeneče s pogledi božala in upala, da se ji vrneš, je tisto jutro zajela žalost. Nas, tvoje sodelavce pa osuplost, bre- Vrnila si se za vedno pod domače planine, v naročje prelep« doline, k zadnjemu, prezgodnjemu počitku. Tvoja mladost, kljub predanemu delu, pogosto do zgodnjega večera, včasih tudi v prosti dneh, ni potrebovala počitka. Poslovili smo se od tebe, draga Tatjana, prezgodaj v zgodnji pomladi, z žalostnim spoznanjem, da naših skupnih pomladi ne bo več. Tvoja zadnja pomlad in z njo mladostni načrti so zavedno umrli na poti proti našemu Gorenju. Ohranili te bomo v trajnem spominu. Sodelavci iz zup. Gorenje Commerce Zahvala Zahvala ' Ob izgubi očeta se vsem sodelavcem vzdrževanja v Galvani Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenja Mali gospodinjski aparati zahvaljujeva za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Boris in Sonja Jemec Ob boleči izgubi dragega očfj Ivana Cigala iz Luč se sodelavk' finančne službe Gorenja Comf' ce iskreno zahvaljujem za dar«' no cvetje in izrečeno sožalje. Jožica Osredk1 -- Zimski pohod na Raduho Planinsko društvo Luče prireja pod pokroviteljstvom Gorenja Servis in Gorenja Mali gospodinjski aparati ter mozirske športne zveze zimski pohod na 2062 m visoko Raduho. Letošnji prvi pohod je posvečen 90-letnici rojstva skladatela Blaža Arniča in 35-letnici Planisnkega društva Luče. Pohod bo v soboto, 16. marca 1991, začetek pohoda pa bo med 6. in 8. uro pred osnovno šolo v Lučah. Pohodniki bodo po markirani poti krenili jproti planini Loka, od tam pa po želji na vrh Raduhe. Udeleženci bodo prejeli izkaznico, spominski žig, poskrbljeno pa bo za čaj pri koči na Loki. Ljubitelji planin iz Gorenjevih podj^ v Velenju in Nazarjah se bodo lat*6 Luče peljali brezplačno z avtobuse’ ki bo odpeljal v soboto ob 6. uri ’ pred Rdeče dvorane v Velenju, ko Šoštanja, Šmartnega, L«111 Mozirja in Nazarij. Udeleženci • morajo prijaviti Miri Slemenšek, |f 459 (II. ATC). H- Oontnje-.,. ,:j ZIMSKI roHfl1 RAPW Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Boranja z mesom, svaljki, pecivo Pečen puran, mlinci, solata Jota, kranjske klobase, jabolko Ragu stroganov, široki rezenci, solata Kuhana govedina, pražen krompir, hren Sekljani zrezki, ocvrtki, solata Dietna Zelenjavni zrezki, svaljki, pecivo j Puranji zrezki, mlinci, cveti v solati Carski praženec, čežana Ragu stroganov, široki reZl ohrovt Kuhana govedina, pire krompir, špinača Sekljani zrezki, riž, solata INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja UredPj odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. NakljJ 7220 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema. Tiskarna Velenje. OprošC« prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti’ [ lenje. -2