Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2-60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Posamezna številka 10 v Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne spre-jessijo. Rokopisi se ne vračaj«, Inseratl. Enostopna petit-nstica, (širina 83 hub) ta enkrat 80 vin., večkrat po dogovoru. 9. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 1. februarja 1908 Leto XI. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo «Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo «Rdečega Prapora», Linbljana, Jurčičev trg štev. 3/1. Sodrugil Somišljeniki! Deželnozborski volilci 1 Volitve za kranjski deželni zbor so, kakor Vam je znano, razpisane. Volilci mesta Ljubljane imajo izvoliti v deželni zbor dva poslanca; prav tako voli dva poslanca ljubljanska okolica. Četudi se vrše sedanje volitve na podlagi zastarelega volilnega reda, ki izključuje ogromno večino doraslih sodeželanov od volilne pravice, je vendar potrebno, da poseže socialno - demokratična stranka v volilno borbo. Zaraditega bode t nedeljo, dne 9. svečana, točno ob 9. uri dopoldne volilni sbod v dvorani „Mestnega doma" z dnevnim redom: Deželnozborske volitve in socialno - demokratična stranka v Ljubljani in okolici. Sodrugi 1 Številna udeležba na tem shodu bodi Vaša prva demonstracija za splošno in enako volilno pravico za kranjski deželni zbor. Pokažite, da je Vaša zahteva resna in da ste pripravljeni iti zanjo v boj. Iavrševalni odbor jugoslovanske soc.-dem. stranke za Ljubljano in okolico. Proporcionalni zistem. Ko sta v jesenskem zasedanju kranjskega deželnega zbora leta 1905 liberalna in klerikalna stranka pod vtiskom delavskih demonstracij pozvali vlado, naj vpelje splošno in enako volilno pravico, so liberalci dopolnili svojo resolucijo z zahtevo proporcionalnega zistema. Že takrat je izjavila socialno - demokratična stranka v časopisju in na shodih, da bi z veseljem pozdravila proporcionalni zistem, seveda ne takega, kakor so ga pozneje vpeljali na Gališkem, temveč način, ki bi pravično izražal razmerje med večino in manjšino. Nekateri liberalci so takrat sicer mislili, da so s tem nastavili nogo socialno-demo-kratični zahtevi. Toda to mnenje je izviralo samo iz neznanja, kajti socialna demokracija je zahtevala primerno zastopanje manjšin že v času, ko liberalne stranke sploh še ni bilo na Slovenskem. Vsekakor je bila liberalna stranka v jeseni 1905 prijateljica volilne proporcije. Vsi poznejši dogodki pa kažejo, da je bil proporcionalni zistem takrat samo nekak okrasek liberalne resolucije. Od tistega trenotka se ni nihče več zmenil zanjo, ne v deželnem zboru, ne v meščanskem časopisju. Kmalu pa bo zopet izvoljen in sklican deželni zbor. Nedvomno mu bo predložena volilna reforma. Vlada si sama ne more zatajevati, da je to za sedaj najvažnejše vprašanje. Da Beck in Schwarz ne predložita osnove, ki bi bila sestavljena na podlagi splošne in enake volilne pravice, je seveda skoraj gotovo. Beckove nazore o deželnih zborih poznamo in gospod Schwarz nima one energije, da bi opozoril centralno vlado na nujno potrebo temeljite reforme. Pa tudi sam ni prijatelj splošne in enake volilne pravice. Socialno vprašanje pozna samo kakor diletant, sicer je pa germanizator in zato se bo gotovo potezoval za privilegij veleposestništva, dokler se bo le mogel. PODLISTEK. Dalje. Kaj pa je to? Saj menda Kdo Je blazen? Šala v enem dejanju. Eva: Sedaj pa mir! -še nismo v blaznici! Neznanec: Ah, ahl Ne tako, ne takih besedi Peter (sočasno): Čudež bi ne bil, če bi človek prišel ob pamet med takimi ljudmi. Vladimir (skoraj sočasno): Meni se kar meša v glavi. Bohor (stoječ pri vratih, v splošnem dirindaju doslej neopažen, je dajal najprej Evi, potem Milki znamenja z roko, češ, da bi rad diskretno govoril ž njimi. Končno ga opazi Milka; začudena ga pogleda, potem pa vendar stopi k njemu): Milostiva — Miika: Gospod — Peter (neznancu): Ali se Vam že razveže jezik, ali ne? Neznanec: Gospod, Vi razburjate človeka a svojim vedenjem. Prosim — Peter: Z resnico na dani Resnico hočem vedeti — Neznanec: Saj lahko mirno opravimo vse — Peter: Kaj mirno? Zopet perpetuum mobile, kaj ? Bohor (Milki)i Oprostite, milostiva — kdo je tisti? — Milka: Kateri, gospod? Ne razumem Vas. Bohor: Prosim, prosim, diskretno. Jaz sem doktor Bohor — Milka; Čast, gospod — Bohor: Poslali so po me — Milka: Poslali — ? Kdo? Eva (pristopi): Kaj pa je? Bohor: Milostiva, z zdravniške postaje prihajam. Telefonirali so nam, da je v hiši — bolnik — Eva: Bolnik? Kakšen bolnik? Vladimir (Petru): Cenjeni gospod, zdi se mi, da je tukaj čudna pomota. Peter: Zdaj pa še Vi. Zakaj me pa ne razglasite kar za norca? Neznanec (zakriči): Pomagajte 1 Bohor: Nedvomno, milostiva, nedvomno. Eva: Ali prinašate še Vi uganke? Bohor: Moj bog, če bi jih le mogel rešiti —! Kdo je — bolan? Milka: Jaz sem že sama bolna. Bohor: Vidite, vidite 1 To poznamo. Zalo tudi ni vsakdo sposoben za strežaja. Evai Ne razumem Vas, gospod doktor! — Torej — kakšnega bolnika pravzaprav iščete? Bohor: Seveda — psihičnega, milostiva. Eva: Blaznega?! Neznanec: O—o—oh! Kam sem zašel! Iz vsakega kota . . .! Peter; Kaj pa je tam? Kaj pa imate? Bohor: Mimo, gospod, mirno! Toda deželni zbor ni podrejen vladi. On je zakonodajni organ, vlada pa samo izvrševalni in zato je naravnost absurdno, če hoče vlada deželnemu zboru diktirati reformo, ki naj jo sprejme. Od poslancev, ki bodo izvoljeni, se mora vsekakor zahtevati toliko možatosti, da zastopajo svojo in prebivalstva voljo, ne pa da bi se vklonili diktatu vlade. Pri tej priložnosti je potrebno, da se spomni deželni zbor zopet na proporcionalni zistem. Nedvomno je, da ima ta način volitev gotovo bodočnost za vse zastope. Sedanji zistemi, ki poznajo samo večino, manjšine pa ne, ustvarjajo včasi naravnost smešne situacije. Težko je, še govoriti o pravičnosti, če je kak poslanec izvoljen s tako malo večino, kakor se zgodi često, da ima n, pr. 1500 volilcev dva zastopnika, 1450 pa nobenega ne. Slovensko delavstvo je moralo to čudno pravičnost izkusiti pri zadnjih državnozborskih volitvah. S številom glasov, ki so bili oddani za socialne demokrate na Slovenskem, bi morali imeti tri poslance, pa nimajo nobenega. Edino resnično zastopanje interesov predstavlja proporcionalni zistem. Kajti vsak interes dobi tedaj toliko zastopstva, kolikor ima realne moči. Parlamentarizmu pa gotovo koristi, če je kolikor mogoče več interesov zastopanih. Močne manjšine, ki jih imamo tudi na Kranjskem, ne bodo mogle trajno prenašati sedanjega položaja. Taka manjšina često želi, ostati manjšina, ker bi se mogla le tedaj izpremeniti v večino, če bi novim pristašem na ljubo zatajila kako načelo ali kak del svojega programa. Da bi pa zaradi tega imela trajno zavezana usta, ji bo tembolj neznosno, čim krepkejša bo. Torej je gotovo, da bo proporcionalni zistem moral priti do veljave. Če bi imel po avstrijski navadi tudi propor-cionalizem biti eksperiment, se pa lahko reče, da je položaj na Kranjskem zanj zelo ugoden. Vladimir: Meša se mi — vse se mi že vrti pred očmi. Peter: Kdo je pa to? Torej je tukaj res norišnica. Bohor: Ne, ne. Nič se ne bojte. Neznanec (se zagleda v zdravnika): Vi — Vi ste jetnišničar — Peter: Kaj? Še tega je treba! Bohor: Gospoda, motite se. Razburjeni ste, seveda. (Petru): Prosim, gospod, prosim. Dajte mi roko. Peter: Roko? Čemu? Bohor: Prosim — samo zato, ker ste preveč razburjeni. Neznanec (naglo in plašno): Uklenil Vas bode! Bohor: Ah, kaj! (Prime Petra za roko, vzame ura iz žepa in gleda na njo. Vsi se spogledujejo. Peter je osupnjen in drži nekaj časa mirno roko). Vladimir: Kako je to Čudno — človeka obhajajo strahovi — Bohor i To bo nervoznost. Strahovi — Neznanec: (se glasno nasmeje): Hahaha! Špiritist je. Vaše misli bi rad uganil — Peter (iztrga zdravniku roko, z drugo napravi pest): Z menoj se ne boste norčevali —! Bohor: Da, da, zelo ste razburjeni. Povabim Vas na kratek izprehod. Peter: Sprehajajte se s hudičem! Liberalna in klerikalna stranka sta že izrekli, da soglašati s takim načinom volitev. In v starem parlamentu sta omenjeni stranki reprezentirali skoraj vse volilce, indirektno skoraj vse prebivalce kranjske dežele. Socialna demokracija je brez ovinkov povedala, da ji je proporcionalni zistem nad vse simpatičen. Ker zastopajo veleposestniki komaj nekaj več, kakor sami sebe, pravimo lahko brez strahu, da zahteva vsa kranjska dežela proporcionalne volitve. Ker je kranjska dežela majhna, je ta zistem še olajšan. Velikih tehničnih težav sploh ne dela, kakor se včasi trdi. Za volilce je prav tako enostaven, kakor sedanji. Edino od komisije se zahteva nekoliko računskega znanja. To dejstvo kaže strankam v deželnem zboru jasno pot. Proporcionalna, splošna in enaka volilna pravica je najprimernejši zistem za kranjsko deželo. Politični odsevi. Poslanec sodrng Pittoni, ki je član državno-zborskega proračunskega odseka, je bil, kakor smo že poročali, izvoljen za poročevalca o tržaških glavnih skladiščih. Ker je vladna večina pri razdelitvi referatov, gotovo sporazumno z vlado, prezrla so-cialno-demokratično stranko, se je tudi sodrug Pittoni odrekel poročilu. Neznosne razmere pri Avstrijskem Lloydn. Višji upravni svet avstrijskega Lloyda na Dunaju je zopet sklenil, oddati izdelovanj ladij na Angleško. V svojem tržaškem arzenelu pa odpušča delavce, pa še v najneugodnejšem času. Nekateri višji svetniki dobe tako lepo priložnost, potovati v Anglijo na družabne, odnosno posredno na državne stroške. Kajti Lloydova družba dobiva od države bogate subvencije. Ko so zadnjič delavci v arzenalu uprizorili protestno stavko proti takemu ravnanju, so slovenski narodnjaki silili slovenske delavce, naj gredo kot stavkokazi na delo. Tako podpira N. D. O. družbo, ki jemlje avstrijskim delavcem kruh iz ust. V «Balkanu» napada Mandic Lloyd v dveh jezikih, izven redakcije mu pa poskrbuje stavko-kaze. Nova politična stranka se je osnovala v Nemčiji. V Lipskem je bil v ta namen shod, katerega se je udeležilo približno 200 oseb. Pisatelj dr. Ernst Hentaller je predaval o cerkvi in političnih stranKah ter je predlagal, naj se ustanovi «Nemška kulturna stranka». Za glavne zahteve nove politične organizacije je naštel: Ustanovitev ljudske akademije z absolutno svobodo pouka; reformo kraljestva (odstranitev «milosti božje», ki se je preža ela); popolno svobodo vesti tudi za državne uradnike in častnike; osvoboditev šole in učiteljev od vsakega verskega pritiska; olajšanje izstopa iz cerkve in odstranitev vsakršne stanovske nadpra-vice. Govorniki drugih strank so izrekli dvom nad uspehom nove stranke. Nam se pa zdi, da to sploh ne bo politična stranka, ampak skupina političnih diletantov. V nemškem državnem zborn so socialni de-mokratje vložili resolucijo, s katero pozivajo državnega kanclerja, naj predloži zbornici v najkrajšem času načrt zakona, s katerim se vpelje Nemčiji, v zveznih državah ter v Alzaciji in Loreni splošno, enako, tajno, direktno volilno pravico za vse nad 20 let stare državljane, brez razlike spola, na podlagi proporcionalnih volitev. B o h o r (Vladimirju): Vi pa vidite strahove? Prosim, dajte mi roko. (Prime ga za roko in primerja žilo z uro.) Vladimir: Ne, ne — meni ni nič. Samo čudim se. Bohor: Dobro, dobro. (Vtakne uro v žep.) Po-žirek vode bi bil koristen. Eva: Kaj pomeni to, gospod doktor? Na vsak način se motite. Morda ste zašli v napačno hišo. Bohor: V pravo hišo sem gotovo prišel. Toda težko je, če mi nočete sami povedati, kdo je bolnik. Peter: Kdor že ste, nihče Vas ni klical. Neznanec: Ne, nihča Vas ni klical — Peter (neznancu): Vas tudi ne —1 Neznanec: Seveda, saj tudi Vas nisem klical jaz. Peter: Sploh, tukaj so sami nepoklicani 1 Vladimir: Jaz nisem hotel motiti, slabi niso bih moji nameni. Milka (Vladimirju polglasno): Zakaj nisi počakal name? Povedala bi Ti bila, da pridi drugič. Peter: Kaj pa čepečeta? Bohor (Evi): Zdi se mi prav, kakor da bi bili vsi bolni. Zakaj mi vendar ne poveste? Peter: Kaj pa imata zdaj Vidva tam? Strela nebeška — vsi me goljufate 1 Bohor: Sami simptomi, Sami simptomi. Neznanec: Sedaj pa že tudi meni prekipeva. Kaj pa razsajate? Nihče Vam ne stori nič žalega. Politični procesi na Rnskem. Peterburski časopis «Naš Vjek» objavlja sledečo statistiko političnih procesov iz pretečenega leta: Vsega skupaj je bilo obsojenih 11.066 oseb. Na smrt je bilo obsojenih 1692 oseb, izvršilo se je pa 748, to je 44 odstotkov smrtnih obsodb. Na dosmrtno prisilno delo je bilo obsojenih 444, na prisilno delo za nedoločeno dobo 1978, na prognanstvo 413, na ječo 3311, na katorgo (težko ječo 1041, na trdnjavo 981. Na posamezna sodišča se razdele obsodbe na sledeč način: Poljska sodišča Vojna » Državno sodišče Deželno » Okrožna sodišča Po obtožbi: Zaradi Smrtna Prisilno Prognan- Druge kazen delo stvo kazni udeležbe pri ljud- skih gibanjih 207 805 123 1862 udeležbe pri agrarnih nemirih 2 39 — 2805 članstva pri politič- nih družbah 55 628 258 1392 terorističnih dejanj in oboroženega 686 384 14 173 upora oboroženih napadov 612 443 15 92 agrarnega terorizma 75 87 2 24 izdajanja časopisov — — 1 174 neznanih vzrokov 55 96 — 17 Ko je zborovala opozicionalna druga duma, so se obsodbe na težke kazni (smrt, prisilno delo) znižale, v času tretje dume so se zopet pomnožile. Med obsojenci so 4404 kmetje, 2130 vojaških oseb, 446 dijakov, 176 urednikov. Pomiloščenih je bila 107 članov «Črnih stotnij», ki so bili obsojeni zaradi pogromov. Na Portugalskem je policija zaprla 300 republikancev, Katere doizi, da so dne 31. januarja nameravali napraviti splošno revolucijo. V Lisa-boni patrulira municijalna garda po ulicah. Vojaštvo se zdi vladi sumljivo, zato so mu odvzeli streljivo. Španija hoče baje v slučaju revolucije poslati vojsko na Portugalsko, da bi udušila vstajo. Boji se pač za lastno hišo. Domače stvari. Pozor, deželnozborski voliicil Za bližajoče se deželnozborske volitve se mora v vsaki občini razložiti volilne imenike in vsak volilec ima pravico, v določenih urah, vpo-gledati jih, ter se prepričati, ali je vpisan in če niso vpisani nevolilci. Nujno je potrebno, da se vsak somišljenik, ki je vohlev, res prepriča, ali je zapisan, pa tudi če je pravilno vpisan. Vsak volilec mora paziti, da ne zamudi dobe, ko so volilni imeneki razloženi in ko lahko reklamira. Dan, kdaj se lmenuti razloženi in čas, ko se jih lahko vpogleda, mora biti v vsaki občini javno razglašen. Na to naj torej volilci pazijo I Kakor smo že omenili, ima volilno pravico za deželni zbor vsak,4v deželi bivajoči državljan, ki je Jaz sem Vam hotel storiti dobroto. Vseh mojih velikih načrtov bi bili lahko deležni. A z Vami ni mogoča pametna beseda — Bohor: Pazimo, pazimo 1 Vladimir: Srd je res velik — po nepotrebnem. Bohor: Ahal Aha! Peter: O, z menoj se ne boste šalili. Ne poznate me še. Zdaj mi je že jasno, da je to zarota 1 Zoper menel Za mojim hrbtom! Za slepca me imate, slepanti me hočete — vsi — vsi —-Bohor: Aha! Aha! Eva: Peter! Kaj res noriš? Bohor: Aha! Torej vendar. Peter: Molči! Zdaj Vam pokažem, kdo je gospodar. Trepetajte pred menoj! (Zažuga z obemi pestmi.) Bohor: Dosti, dosti I (Evi): Milosti va, sedaj razumem. (Petru): Vam je slabo, gospod. (Položi mu roko na ramo): Na vsak način morate na zrak. Neznanec: O, o, o — birič ima zopet zvijače. No, pa zbogom! (Pohiti skozi glavna vrata.) Peter: Ne rabim Vašega sveta. Kdo Vas je kaj vprašal? Eva: No, če bi šel malo na vrt — to Te je vselej pomirilo. Bohor: Torej vidite. Le kar pojdtva 1 Peter (ga pahne od sebe): Ne pravimi Tudi Vi ste v zaroti — seveda. Zdaj, ko ne veste več kod in kam, bi me pa radi odpravili. star 24 let in ki plačuje 8 kron direktnega davka, t. j. zemljiškega ali hišnega davka, pridobninskega davka ali osebne dohodnine. Volilni imeniki so navadno razloženi tekom osmih dni. V tem času je treba reklamirati, če kdo ni vpisan. Volilec lahko reklamira zase, pa tudi za druge volilce. Reklamacijo se napravi primeroma tako: Občinsko županstvo v Spodnji Šiški. Podpisani je izpuščen iz volilnega imenika za volitev poslancev za kranjski deželni zbor. Ker mi gre volilna pravica, predlagam, naj se vpiše moje ime v volilni imenik. Spodnja Šiška, dne 5. svečana 1908. Anton Jagoda nadsprevodnik državne železnice, Spodnja Šiška štev. .. Ce se opazi, da je v imenik vpisan nevolilec, se napravi reklamacijo primeroma tako: Občinsko županstvo v Spodnji Šiški. V imenik volilcev za volitev poslancev v deželni zbor kranjski je vpisan Jože Brnat, ki mu lani sploh ni bil predpisan davek. Ker mu vsled tega ne gre volilna pravica, predlagam, da se ga izbriše iz volilnega imenika. V Spodnji Šiški, 5. svečana 1908. Anton Jagoda nadsprevodnik državne železnice Spodnja Šiška štev. . . Kdor odda reklamacijo, naj zahteva pri županstvu potrdilo, da jo je pravočasno vložil. Nihče naj se ne zanaša, da mora biti vpisan v imeniki Vsakdo naj se sam prepriča! - Postojna. V nedeljo, 2. t. m., ob 3. popoldne je tukaj ljudski s ho a. Na dnevnem reuu je: socialna demokracija m ljudstvo. Poročevalca so-druga Jos. Kopač iz Trsta in To kan iz Ljubljane. Klerikalci na tiori&kem so postavili za deželni zbor sledeče Kandidate: Za splošno kurijo drja. Breclja, poslanca Fona in drja. Pavleti 6 a; v kmetski kuriji za tolminski okraj drja. Gregorčiča in Lapanja; za goriško okolico B c r o u č a, župana K1 a n c i č a in Mihaela Z e g o. Liberalna stranka na Kranjskem nastopa, kakor smo ze naznanili, v kuietsKih okrajih Kot «Kmetska stran&a». V nedeljo so razglasih za kandidata v okraju Vipava-ldnja Kajetana pl. Preme r s t e i n a, za oKiaj Bistnca-Postojna-benožeCe-Lož-Cerkmca-Logatec pa Jožefa CučKa. Druzega Kandidata za ta ukraj se imenujejo. OlajSana matura. Na Dunaju je pretečenega tedna zborovala anKela o reformi srednjega šolstva. Vprašanje je res važno. Da sedanje slednje šole, zlasti gimnazije, nikakor več ne odgovarjajo potrebam življenja, je skoraj splošno priznano; težje je seveda, najti novo organizacijo, Ki bi res zadostovala vsem opravičenim zahtevam. V tem oziru se mnenja zelo razhajajo ter je bilo tudi na an-Keti slišati mnogu govorov in v njih mnogo različnih nazorov. Eu pozitiven uspeh je pa vendar to zborovanje že doseglo. Z veliko večino glasov se je anKeta izrekla za olajšanje mature. Na to je učni minister Marchet izjavil, da izda pravočasno primerne naredbe, da dosežejo olajšave že letos veljavo. Srednješolski dijaKi bodo ta sKlep Bohor (energično): Gospod, to Vam vse nič ne pomaga. Bolan ste, torej slušajte zdravnika. Peter (pokaže vrata): Odtod! Eva: Gospod doktor, kaj delate ? Milka: Motite se, hudo se motite. Bohor: Prosim, prosim! Poznam svojo nalogo. Peter: Ali sem gospodar v svoji hiši, ali nisem ? Da se mi poberete pri tej priči, sicer —1 Bohor: O, saj sem pripravljen na vse. (Evi): Oprostite, da moram tako ravnati; odgovornost imam. (Odpre vrata in zažvižga. Štirje krepki zdravniški strežaji vstopijo). Eva: Kaj delate, za božjo voljo? Milka: Gospod doktor! Gospod doktor! Peter: Kaj smo — v roparskih — rokah? Bohor (prijazno): Vidite, upiranje Vam ne bi pomagalo. Pojdite rajši lepo z menoj. Prijazen sem, saj vidite. Na zrak grem malo, potem pa — Peter: Nikamor! Nikamor ne! Milka — pojdi po policijo I B|ohor (se nasmehne): Nič ne ugovarjam. Ampak pojdiva rajši na lepem. Peter: Banditil (Ves razburjen pograbi stol, kakor da bi ga hotel dvigniti.) Bohor (strežajem): Hitro 1 Primite gal (Stražaji priskočijo in pograbijo Petra, ki se brani na vso moč. Eva in Milka zakričite.) Milka: Očel Oče! Eva: Nehajte! Nehajte! Smrtne Izvrše" Prisil" Pro«" *>ruge . na us- no nan- kazni Kaznl mrtitev delo stvo 212 164 23 2 1 1480 584 1890 234 1830 — — 26 12 — — — 293 148 1799 — — 181 17 2909 gotovo z veseljem pozdravili. Seveda bi bilo še bolj važno, če bi se država enkrat resno ozrla na ljudsko šolo, ki je reforma še bolj potrebna, kakor srednja. «Naš List» sliši v zadnjih časih travo rasti. Po raznoterih odisejskih blodnjah je našel srečno zavetje v luki liberalne stranke, kateri hoče zdaj služiti tako, da bi spravil celo «Slov. Narod» v temo. Tej uilužnosti je menda pripisati raco, ki jo je spustil zadnjo soboto po svoji mlaki. V svojem uvodniku, v katerem se kaj sladko laska «Gospodarski stranki», katero so nekdaj liberalci suvereno zaničevali, dekretira za socialno - demokratično stranko ker meni nič tebi nič, da se sploh ne udeleži kandidatur za deželni zbor, temveč da bo enostavno podpirala «napredne» kandidate. Hrvatje imajo za tako metodo pregovor: «Što se babi htilo, to se babi snilo.» Tako je tudi z «Našim Listom». Ampak če mislijo tam, da so socialni demokratje taki telički, da bodo naenkrat verjeli v ljubezen «Našega Lista» in liberalcev, ki niso imeli od zadnjih državnozborskih volitev sem nobene druge naloge, kakor blatiti socialno-demo-kratično stranko, tedaj preveč precenjujejo svojo kapaciteto in podcenjujejo razum socialnih demokratov. Osuševanje ljubljanskega barja je na mrtvi točki. Lani smo slišali ne le o komisijah, o obširnem programu, ampak tudi zagotovilo, da se začne v najkrajšem času s tehničnim delom. A sedaj, ko so priprave končane, je vse zopet obtičalo. Vzrok je baje v tem, da se vlada in ljubljanska občina ne moreta sporazumeti zaradi osebe nadzornika. Konsumne zadruge v Trstu so odprle svoje četrto skladišče v ulici Acquedotto. Člani, ki stanujejo v tistih krajih, so naprošeni, da se poskrbe z blagom v novem skladišču. Narodnjaštvo. Slovenska «narodna» «Edinost» in hrvatski «naiodni» «Balkan» sta postavila inserat v «Guida generale» (Kažipot), s katerim priporočata svoje predale za reklamo v italijanskem jeziku. Lepo je govoriti o «narodnih idealih», ampak interes, profit, oziroma gospodarski determinizem je močnejši, nego vsi ideali. To je «Edinost» pnpo-znala sama sebi; kdo\e kdaj pripozna tudi soc. dem. pravico, da se združujejo z italijanskimi sodrugi za gospodarske interese lastnega razreda? Železničarski organizaciji v Ljubljani in Spodnji Šiški priredita danes, dne 1. februarja t. 1. v Kazinskem salonu na Kongresnem trgu svoj letošnji ples, h kateremu vabita vse železničarje in prijatelje železničarjev. Vstopnina ¿.a gospode 1 K, za dauie 50 vin. Pri plesu svira vojaška godba. Kakor veselični odbor pričakuje, utegne postati večer jako zabaven. Osobje Ttininiesove tvornice priredi danes, v soboto plesni venček v Mestnem domu. Panorama-Kosmorama. Cenjene čitatelje opozarjamo na dotičm inserat. Dopisi. Spodnja Šiška. Zelo zanimiv shod je bil v soboto, 25. t. m. zvečer, v veliki dvorani gostilne pri Kan k rtu. Na dnevnem redu so bile deželno-zborske volitve. Udeležba je bila dobra. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Ojsier, ki je na kratko razložil namen shuda in povabil sodruga E; Krist a n a, da poroča o dnevnem redu. Govornik je v markantnih potezah narisal zgodovino zadnjega deželnega zbora; opisal je prvotno klerikalno in poznejšo liberalno obstruk-cijo in neprimerno veliko ulogo, ki jo je v teh razmerah igralo veleposestvo. Omenil je epizodo oktobra 1905, ko je bil deželni zbor za prav kratko dobo delaven in sta obe slovenski stranki naglasih zahtevo splošne in enake volilne pravice, dan po impozantni večerni demonstraciji ljubljanskega de-lastva. Potem je govornik plastično prikazal inter-meco iz leta 1906, ko je vlada predložila svojo volilno reformo s četrto kurijo, dispozicijo klerikalcev, da jo sprejmejo s pomočjo veleposestnikov in obstrukcijo liberalne stranke. Poročevalec je povdarjal, da je storila vlada veliko napako, ker je od tistega časa pa doslej pustila deželo brez legalnega zastopstva. Potem se je govornik pečal z vprašanjem, ali deželni zbor zanima delavstvo, ali ne. Naglašal je, da socialni demokratje ne pripisujejo deželnim zborom v Avstriji trajne važnosti, ker stoje na stališču narodne avtonomije, ki je v nasprotju s sedanjimi deželnimi mejami. Toda dokler deželni zbori obstoje in dokler imajo sedanji dslokrog, tudi delavstvo ne more biti ravnodušno napram njim. Splošna in enaka volilna pravica je za deželne zbore prav tako utemeljena, kakor za državne; izgovor, da imajo deželni zbori upravne naloge, državni parlament pa politične, je zelo malenkosten; vsaka politika je gospodarskega značaja in vsaka skupinska uprava ima politično barvo. Deželni zbor ne vpliva samo na življenje privilegiranih vohlcev, ampak njegovi ukrepi so merodajni za vse prebivalstvo dežele. Tudi proletarcem nalaga deželni zbor dolžnosti, torej se jim mora tudi priznati pravico sodelovanja in soodločevanja. Govornik je med drugim navedel tudi odvisnost občinske volilne teforme od deželnega zbora in je omenil afero s šišenskim vodovodom kot eklatan-ten primer za potrebo volilne reforme v občinah. Socialno demokracijo zadene ob sedanjih volitvah naloga, tako jasno pokazati svojo zahtevo po splošni in enaki volilni pravici za deželni zbor, da bo giede tega izključen vsak dvom. Organizacije morajo biti pripravljene na mobilizacijo, če bo treba. (Glasno odobravanje.) Na shod je bil povabljen ves občinski odbor Spodnje Soške; prišel je pa samo odbornik gospod. Lavrenčič, ki se je sedaj oglasil za besedo Govoril je o zadevi vodovoda. Rekel je, da je on bil vedno vnet za vodovod, ampak da je večina nasprotovala. Vendar je gospod Lavrenčič govoril tako, kakor da bi hotel zagovarjati občinski odbor sploh. Vsled tega se je vnela debata med njim in med predsednikom, v katero je posegel sodrug Tokan s krepkimi besedami, nagla-šajoč, da se od občinskega odbora, ki ga volijo samo privilegirani volilci, sploh ne more pričakovati, da bi imel zmisel za široke sloje prebivalstva. V Spodnji Sišci je občinski odbor sestavljen iz samih privilegiranih in zato je naravno, da je življenje v tej občini dražje in težje, kakor daleč naokoli. On in sodrug Kocmur sla podarjala, da se v Šiški delavstvo, zlasti železničarje, zaničuje, vendar se jih pa smatra za molzno kravo. Ako ne bi bilo teh zaničevanih železničarjev, bi bila marsikatera zelo ponosna ekzistenca brez podlage. Oba govornika sta žela naravnost frenetično odobravanje. Vladimir (stopi k doktorju; dosedanja plašljivost ga hipoma mine): Kaj pa uganjate? Takoj zapovejte tem ljudem, naj odnehajo 1 B o h o r: Saj ne veste — Vladimir: Vem, vem, da ste ropar ali pa blazen. Bohor: Seveda, nekdo je že blazen tukaj — Vladimir: Ne šalim se. Povejte končno, kaj hočete. Vi, tam, pa mirujte. (Strežaji izpuste Petra, ostanejo pa poleg njega.) Bohor: Kaj hočem? Saj sem že povedal mi-lostivi. Eva: Pa ste se zmotili. Za božjo voljo, zmotili ste se. Bohor (odvede Vladimirja na stran; polglasno): Zdravniška postaja je dobila telefonično poročilo, da je v hiši blazen človek, ki se ga mora oddati v bolnišnico. Ali razumete sedaj — ? Vladimir: Če razumem — ? Seveda, seveda razumem, da Vas je kdo mistificiral, ali pa — Bohor: Mistificiral? To ni mogoče. Vladimir: Torej, kakor že bodi. V zmoti stena vsak način. Ta gospod je vpokojen kapitan, piecej razburljiv, toda dobra duša. In blazen je kvečjemu oni, ki misli, da je kapitan blazen. Milka — mar ni res, da je Tvoj papa blaga duša? Milk a: Najblažja duša na svetu. Eva: To moram vendar tudi jaz vedeti, ki ga poznam že od najine poroke. Gospod, tako blagih duš sploh ni nikjer več. Bohor: Kako bi to bilo mogoče? Pa — saj nisem bil slep. Eva: Eb, kaj! Človek se lahko razjezi. Bohor: Ce vsi trdite —I Ampak — vendar mi ne gre v glavo. Eva: Stari 1 Dokaži, da si res blaga duša. Peter: Kaj? Kako? Milka: Papa — to je gospod Vladimir. Peter: Kakšen Vladimir? Vladimir: Vladimir Ravnik, gospod Mravec, ke-mičar. Odpustite, prej res ni bilo mogoče — Peter: Pa — kaj? Eva: Za Milko je prišel prosit. Peter: Ka-aj? Eva: Peter, pokaži zdaj svojo blago dušo ! Milka: Papal Peter: Pa Martin? Kaj bo z Martinom? Eva: Naj skrbi sam zase. Če bi bil Martin tukaj, bi bil pobegnil. Glej, Vladimir se pa ni ustrašil. On Te je pravzaprav rešil, Peter; Tako, takol Lepe rečil (Po sili mirno): No — ali bo potem vsaj konec te komedije? Vsi (razven Boborja): Seveda bo. Peter: Torej — brez ceremonij. Vzemita se. Eva (Bohorju); Ali zdaj verjamete, da je blaga duša? Bohor: O — milostiva 1... Ampak — kdo je tedaj blazen? Anica (vstopi skoraj brez sape): Tistega gospoda — tistega — ki je bil tukaj — so prijeli. V časopisu je, da je blazen. Vsi: Torej on! Peter: In malo da nisem še jaz znorel ob tej komediji, Konec, Še enkrat se je oglasil gospod Lavrenčič za besedo, da zagovarja sebe in občinski odbor, češ, on je bil vedno za napredek in za korist občine in ni odgovoren za to, da ima veliko večino zoper sebe. Sodrug Kristan mu je na kratko odgovoril, da se ga ne dela osebno odgovornega za grehe drugih, a če je videl, da je njegov trud vedno brezuspešen, bi bil vendar imel nalogo, pojasnite ta položaj volilcem, Govornik je še enkrat apeliral na delavstvo, naj se pripravi na energičen boj za splošno in enako volilno pravico v deželi. Debata se je še nadaljevela in ob pozni uri šele je predsednik zaključil shod, ki je pokazal, da je šišensko delavsko prebivalstvo do grla sito sedanjih razmer in pripravljeno na boj za temeljito predrugačenje. Trst. (Nepotrebno vpitje.) Ko so se zadnjič delegatje mudili v Trstu, so odpotovali tudi v Pulj, kjer jim je vrhovni poveljnik mornarice, admiral Montecuculi, izkazoval posebne časti. Socialistov ni bilo blizu. Ko so se v Pulju izkrcali, jih je puljska «mularia» izžvižgala. Da bi se ne bilo zgodilo nikdar! Takoj so pisali listi najresnejše vrste («Zeit», «N. F. Presse»), da je iredentizem na jugu jako nevaren domovini. Toda kdor pozna razmere na jugu, že ve, da je italijanski iredentizem popolnoma ničev, oziroma slepilo za uboge ljudi, ki naj bi preprečilo proletarjatu se zavedati razrednega boja. Kakšni so naši italijanski iredentisti, povedo sledeči dogodki: Goriški iridentisti so leta 1902 povabili cesarja Franca Jožefa v Gorico in glasovali v deželnem zboru za 50.000 kron v to svrho. Italijanski delegatje so leta 1904 s svojo od-stotnostjo omogočili, da se je v delegacijah dovolilo 400 milionov za vojne stroške, ki jih je Avstrija napravljala proti — Italiji. S svojimi štirimi glasovi bi bili lahko preprečili in bi bili vsaj vlado spravili v največjo zadrego. Toda niso hoteli. Italijanski iridentistiški poslanci so v avstrijskem parlamentu preprečili, da bi bil prišel grof Badeni, bivši ministrski predsednik, na zatožno klop. Zupan Ziliotto v Zadru, ki slove kot «vzoren» iridentist, se je enkrat podal prostovoljno v Pulj, kjer so razkrili spomenik cesarice Elizabete. Goriški župan in poslanec Marani nosi vsako leto 3 kg težko svečo mej avstrijskimi vojaki ob priliki procesije na sv. Rešnje Telo. Vsi ti so seveda za dunajske patriote iridentisti. Pa niso nič druzega, kakor politični kramarji, ki delajo enkrat dobro kupčijo z iridento, drugič pa s patriotizmom. In strahopetneži s svojim kričanjem o iridenti jim pomagajo. Trst. Preteklo soboto, dne 25. t. m., so imeli kurilmčarji, uslužbeni pri južni železnici, svoj stanovski shod v neki gostilni v ulici Boccaccio. Poročal je sodrug Kopač. Na shodu so bili pričujoči skoraj vsi kurilmčarji krog 200 mož. Prišel je pa tudi Jaklič, ki je nekak voditelj pri mednarodni narodni stavkokazni organizaciji s 15 razgrajači z namenom, da bi razbili shod. In res so začeli vpiti med shodom Zivio! in peti «Hej Slovani»! Kurilmčarji so hlastnili na nje in le treznejšim so^rugom se morajo zahvaliti, če se jim ni nič hujšega pripetilo. Obenem je pa vladni zastopnik zapovedal klovnu Jakliču, naj molči, drugače gada aretirati. Shod se je potem mimo nadaljeval. Pri drugi točki: «Organizacija» je sodr. Kopač prav imenitno razložil, kakšna je bivša narodna in zdaj mejnarodna organizacija. Navzoči §o burno aplav-dirah. To je Jakliča jako bolelo, da je začel spet razgrajati. Toda v drugič niso navzoči prizanesli razgrajačem in v par minutah so zmetali vse na ulico. To je bilo veselje gledati, kako so ti ljudje skakali po vseh štirih, da so čim preje našli izhod. Pred gostilno so potem čakali in poslali iskati pomoči v «Nar. Dom» in v prostore «Nar. Org.». Nabralo se jih je res krog 30 mož z namenom, da bi kamnali socialiste, ko pojdejo s shoda. Ko so v gostilni izvedeli, kaj krumirji nameravajo, je šlo krog 20 naših sodrugov ven in narodnjaki, videvši to, so začeli tako bežati, da so se vsi ljudje smejali. «Edinost» pa piše že dva dni zaporedoma, da so soc. dem. imeli shod pod varstvom policije. Poročilo v «Edinosti» je popolnoma zlagano. Toda laž ima kratke noge. Mi verjamemo, da se narodnjakom čudno zdi, kako je zamogla «Narodna Organizacija» imeti tako kratko življenje. Ampak mi smo to že poprej povedali in gospodje so le sami krivi, ker nam niso hoteli verjeti. Res grenka izkušnja, kajne, gospod Mandič? Trst. Narodna delavska organizacija je postala mejnarodna. Ta najnovejši pojav tržaških narodnjakov se je izvršil te dni na tihem in s hudobnim namenom. «Edinost» je pred kratkim prinesla dolg članek «Slika iz socialističnega raja», v katerem je ljuto napadala «Zadrugo težakov za nakladanje in razkladanje blaga v prosti luki». Provizorični težaki, uslužbeni pri omenjeni «Zadrugi», so namreč sklicali shod, na katerem so zahtevali boljše pogoje. Zadrugi je ravno potekel termin pogodbe, ki jo je imela z ravnateljstvom c. k. glavnih skladišč v prosti luki. Vodstvo zadruge, ki obstoji iz naših sodrugov, je radi tega shoda stopilo pred ravnateljstvo glavnih skladišč in iahtevalo za obnovitev pogodbe boljše pogoje, da se lahko izboljša razmere članom in provizoričnim uslužbencem. Gibanje proti vodstvu Zadruge je organiziralo — vodstvo samo. Naivna «Edinost» je pa napisala dolg članek, v katerem je prorokovala poraz soc.-dem. vodstva v zadrugi. Seveda je «Edinost», na ta način podpirala nevedoma in nehote — soc.-dem. težnje. Vsa prosta luka se je smejala «Edinosti» in težaki so hvalili «Edinost», ker je padla — v skope! Toda skrivaj so v «N. D. 0.» snovali zadrugo, ki naj bi prevzela delo soc.-dem. zadrugi. V to svrho so vpisali mnogo italijanskih delavcev. Mandič je sklical zaupni shod, na katerem je težakom zagotovil, da prevzame nova krumirska zadruga delo pri glavnih skladiščih v prosti luki z dnem 1. marca 1908. Govorilo se je na shodu tudi italijansko in obljubovalo vse mogoče. Danes je pa soc.-dem. zadruga napravila pogodbo za celo tekoče leto z ravnateljstvom glavnih skladišč in «Edinost» piše dolgo jeremijado o terorizmu soc. dem. in o slabosti ravnateljstva glavnih skladišč napram socialistom. Grozno vpije «Edinost», da je socializem država v državi in ne gre ji v glavo, da je «Narodna D. Or.» — pogorela tudi z mej narodnim nastopom. Res, tužna ji majka! iz stranke. Deželna konferenca v Trsta. V nedeljo se je vršila v Trstu deželna konferenca. Predsednikom je bil izvoljen sodr. Ker-molj, zapisnikarjem sodr. L. F. Tuma. Poročilo političnega odbora se je vzelo na znanje. Budget tržaškega političnega odbora izkazuje v letu 1907 1447 kron dohodkov in 1441 kron izdatkov. Pri točki «Časopisje» je poročal sodr. Regent. Povedal je, da se je ustanovil «Delavski list» po sklepu konference, ki je bila dne 25. avgusta 1907. Preden se je začelo list izdajati, je pol. odbor v Trstu nabral prispevkov in ustanovitvenih deležev za list če/i 1000 kron. Drugih 1000 kron si bode pol. odbor gotovo preskrbei. Toda tisk je zelo drag. Vsaka št. stane 170 kron in razproda se je komaj 2000 izvodov po 6 vin., skupno 120 kron. Okrog 50 kron je pri vsaki številki deficita. Dosedaj se je primankljaj pokril s prostovoljnimi doneski. Zana-prej je treba sKrbeti, da bo imel «D. L.» gotov obstanek z razprodajo in naročniki. Nadalje predlaga : «Naj se vpraša vodstvo «Naših Zapiskov», če je voljno, povečati revijo in se baviti tudi z leposlovno literaturo z namenom, da se da naročnikom «Del. Lista» tudi «Naše Zapiske» kot mesečno prilogo. Ako se to ne posreči, je politični odbor pooblaščen, izdajati mesečno prilogo «Del. Listu» v podobi revije, ki naj se peča z znanstveno in z leposlovno literaturo.» Sprejelo se je po dolgi debati ta predlog ne-izpremenjen in tudi predlog sodr. Mil os t a: «Naj se za politično organizirane deiavce vpelje obligatončno naročanje na «Del. List» ter naj se zahteva od zavodov, ki so v rokah ital. sodrugov, da inserirajo v «Del. Listu» konkurze i. t. d. Potem se je razpravljalo o goriških volitvah v deželni zbor. Potrdilo se je sklep goriške konference in tudi kandidate, ki so jih izbrali. Pol. odbor tržaški se bode bayil z volitvami in dal gor. sodr. govornike za volilne shode. Volil se je potem nov politični odbor. Izvoljeni so sodrugi: I. Gaspari, predsednik; F. Milost, tajnik; 1. IgliČ, blagajničar; V. Ker m olj in Ignac Mi h evc, odbornika, Fran Jernejčič in Josip Kopač, preglednika. Točko «organizacija in taktika» se je moralo odložiti — radi pomanjkanja časa — na prihodnjo konferenco. Strokovni pregled. Maribor. (Gibanje pomožnih tiskarski h delavcev na Spod njem Štajerske m.) Pomožni delavci tiskarn na Sp. Štajerskem so iz-prevideli, da pri današnji draginji sploh ni druge pomoči za izboljšanje gmotnega stanja, kakor stopiti v vrsto svojih že organiziranih tovarišev. In vstopili so. — Organizacija je sicer še mlada, toda kakor je videti, je krepka in upati je, da si v kratkem ustvari trdna tla. Na zahtevo svojih provincijalnih tovarišev je pred kratkim lokalna organizacija tiskarskih pomožnih delavcev v Gradcu poslala svojo, že obstoječo tarifo (mezdo) podjetnikom tiskarn tudi na Sp. Štajersko na vpogled, s prošnjo za upeljavo in podpis iste. Rezultat v Mariboru glede upeljave tarifa je sledeči: Tarif sta podpisali dve tiskarni in sicer L. Kralik ter Mosbdck in dr. Dve tiskarni tarifa nista podpisali; od teh dveh se ene ne more šteti sploh za tiskarno, to je K. R a bič a, druga tiskarna je pa na katoliški podlagi in prav zato, ker je na tej podlagi, ji ni bilo «mogoče» podpisati tarifa, češ, da bi lahko zagrešila zoper kak «zakrament» svojega klerikalno-krščansko-socialnega programa, a to se seveda ne bi smelo zgoditi 1 Oglejmo si malo bolj natenko delovanje kršč.-soc. stranke za delavstvo, pa ai lahko napravimo pravo sliko krščanskega socializma. Prizor, ki se je odigral v Mariboru 14. t. m., nam priča dovolj o delavnosti kršč.-soc. stranke za delavstvo, o krščanski ljubezni, o prijaznosti pastirjev za svoje ovce in nam kaže v pravi luči «krščanski socializem». Ker vodstvo tiskarne sv, Cirila ni hotelo podpisati tarifa, je delavstvo napovedalo stavko. — Koj potem — po napovedbi stavke — je poklical ravnatelj tiskarne (pop) uslužbence in jih vprašal: «Ali res hočete stavkati?» — Odgovor: «Ce nam po tarifu izboljšate plače in tarif podpišete, ne!» — Pop: «Pisal mi je vaš zastopnik iz Gradca, da naj na tarif «fercihtate» če vam plačo za en goldinar zvišam!» in pokaže nekak list, brati ga jim ni dal. — Pop: «Torej jaz sem pripravljen, plačo vam tudi izboljšati, če se podpišete na to listo, da nočete stavkati. Delavci in delavke so listo podpisale, misleč, da govori pop resnico; ko so pa drugi dan izvedeli, da je njih zaupnik momentano odpuščen, so prosili zaupnike tiskarske organizacije pomočnikov, naj jih peljejo pred direktorja korporativno, da hočejo zahtevati povrnitev svojega zaupnika v delo. Zaupniki tiskarske organizacije pomočnikov so storili svojo dolžnost kot organizirani delavci in so šli pred popa zahtevati povrnitev odpuščenega. Šele, ko so se zaupniki izrazili, da ostanejo organizirani tiskarji solidarni v slučaju stavke, je privolil sprejeti odpuščenega nazaj. Pomočnikom organiziranih tiskarjev so pomožni delavci hvaležni in računajo na njih solidarnost v še nedokončanem boju. Torej pop se je zgrešil zoper cerkveno zapoved: «ne laži», ker se je izrekel delavcem, da je njih zastopnik iz Gradca pisal, da naj na tarif «fercihtajo». — Lep božji namestnik! Iz tega se vidi, da je, če se gre za denar, vera postranka reč, denar pa — glavna! — Res, prava slika krščanskega socializma je to! — Klerikalni druhali bodi povedano, da s tem stvar še ni končana, ker delavci so šele sedaj izprevideli umazanost krščanskega socializma, katerega pristaši so dosedaj sami bili. — Torej na svidenje ob novem boju. Citad ella. Pojdite, otroci, domov morate! Glejte, mama vam pošilja plašče in razen tega še vsakemu otroku po pet Fayevih pravih sodenerskih mineralnih pastil. Razgreti ste od igranja in bi se prehladili, če ne bi dobili Fayevih pravih Sodener. Tinica že itak zopet kašlja — pozabila je včeraj na svoje Fayeve Sodener, ko je šla v šolo. Fayeve prave Sodener so prave dobrotnice za otroški organizem. Kupujejo se v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralno vodo po K 1'26 škatljica. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. TH. GUNTZERT, Dunaj IV./1., Grosse Neugasse 27. kakor^tudi vise slavnostne predmete dobavlja najceneje WUNIBALD PLANN Dunaj;, VI/2, Wallgasse 19 (poleg Baimundteather).^ 10 Vsaka poureoDi in ponatis je Kaznjivo. Bdino pravi 7MerryeV balzam le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. 52—60 Tbiwy