Poštnina platina « gotovini. Schichlot) Namakaj z,ŽENSKO imior izpiraj s 5CHICHTOVIM MILOM. Koledar Apostolsfva molitve za febraar 1927. Glavni namen, blagoslovljen po sv.očetu: Življenje mladeničev po zgledu sv. Alojzija Plesecnl zattltnlh: sv. Nanjo (24.) Dnevi Godovi Posebni dnevni nameni Vedno češčenje sv. R. T. ljublj. 5k. lavant. 5k. 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ignacij š. Svetnica Blaž š. m. Veronika d. Agata d. m. Vredno prejemanje sv. zakramentov Poganski misijoni in misijonarji Izpolnjevanje stanov, dolžnosti Neko važno delo v čast presv. Srcu Zmaga sv. Cerkve nad sovražniki LjublJ. Franč. Vrabče Trboje Begunje p. L. Koroš. Bela Celje šol. ss. Pelrovče J Želec Gotovlje 6 7 8 9 10 li 12 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobola 5. p. r. Tit š. Romuald š. Janez Mata s. Ciril Al. Apolon. Sholastika d-Lurška M. B. 7 ustan.servitov Češčenje Srca Jezus, med Slovenci Sv. oče in njegovi nameni Slovenski redovniki In redovnice Domači misijoni. Duhovne vaje Verska vzgoia in verska šola Marijine družbe. Tretji red Katoliška društva in organizacije Sela p. Šum Reka Koč. Hotedražica Mirna Ljublj. Licht. Trstenik Žabnica } Teharje } Griže Sv. Peter Ld. Galicija Polzela 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota l.prp. Katar. R. Valentin m. Favslin, Jovila Julijana d m. Donat in lov. Simeon in tov. Julijan m. Važne zadeve naših škofov Duhovski poklici. Duhovniki Poverjeniki nabožnih listov J lir sv. Cerkve v Mehiki Odločna katoliška zavest Izbira stanu po volji božji Bogovdanost v trpljenju Holič Radovljica Bela cerkev Zaliiog Zavratec Sp. Idrija Duplje Pohela j Kozje J Sv. Peler Sv. g. J Podsreda 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Poned. Torek Sreda Čertek Petek Sobota 2 prp.Elevierij Maksinvljan š. Stol sv. Petra Peer Damj. Matija ap. Valburga d. Marjeta Korl. s. Pospešitev Slomškovega procesa Vzhodno cerkveno vprašanje Ponižanje prostozidarjev Zadoščenje presv. Srcu Jez. Trezno-il med Slovenci Ljubezen do sv. čislosli pri mladini Zakonski pokl ci. Duh nlolitve Leše Banjaloka Št. Vid p. B. Kolovrat Va^ta vas Trnovo, Kras Slap | Podčetrtek } Sv. Vid n. P. Sv. Mar. p. P. Olimje Dobje 27 28 Nedelja Poned. S.pp.Gab.ŽMB. Roman op. s Mir in ljubezen v družinah Aposiolstvo molilve. Ta mesec umrli • Razdrlo Preloka | Pilšlanj Vsak dan še vse važne, nujne zadeve VSEBINA: Razprave; Dr, Fr. Jerž: Moja skrivnost ostane meni. Dr. Fr. Jaklič: Kri mučencev. (Konec.) J, Filipič: Veselje v Marijini družbi. V. Z.: Apostolova oporoka. Jos. Vole: Kjer jeza vlada — vse propada. J. Kalan: Kako to doseči. Papež o Mehiki. * ' * Ne čitati! Dr. G. Rozman: t Sumamov Pavle. Drnžbeni glasnik; Pet in dvajset let. Na Marijinem trgu. Proslava sv. Alojzija in Stanislava v Rimu. 'Slike; Devica prečista. Proslava 200 letnice svetništva sv. Alojzija Rimu. (Dve sliki.) Sv. Gabriel od žalostne Matere božje, t Šumanov Pavle, Dekl. Mar. družba v Škalah. Organizacija ministrantov. Kraljica misijonov. Cerkveni razgled: Po svetu. Razno. Dobre knjige. Po domovini. Odpustki. Prošnje. Dopisi. Govorilnica. Zahvale. OPOZORILO. Za spremembo prinese naš list včasih tudi posnetek fotografične slike te ali one kongrega-cije. Skušali bomo po možnosti ustreči tudi v bodoče, vendar bolj v slučajih kakšne izredne slovesnosti ali jubileja, da se takih objav preveč ne nakupičL Fotografija pa mora biti vselej prav jasna in dobra, ker drugače se odtis v bakrot.sku ne da dobro izvršiti. DAROVI. Za kruhe sv. Antona« Kengizer Frančiška (Ljutomer) 10 Din, (Po obljubi za dobljeno zdravje po priporočitvi f škofa Slomška.) — Frančiška Vrabič, Milw sms 5x3 srr® srrs Od države organizirana in za amčena NOVA VELIKA DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA izdala ie novi načrt, po katerem ! MORA DOBITI VSAKA SREČKA! Dol z siromaštvom! Nimate povoljnejšt loterije, niti ugodnejše prilike, da postanete bogati in srečni. Vedite! ^ Da z Manokovimi srečkam' lahko dobite ravno Vi velikansko vsoto od: - 4,200.000 Din ali 4,000.000, 3,800.000, 3,600.00«, 3,500.000, 3,400.000 2 po 1,200.000 4 po 250.000 8 po 60.000 2 po 24.000 2 „ 500.000 6 „ 200.000 4 „ 50.000 48 „ 20 000 2 „ 400.000 2 „ 100.000 24 „ 40.000 4 „ 15.000 2 „ 300.000 10 ., 80.000 38 ., 30.000 112 „ 10 000 ter mnogo tisoč po 8 000, 6.000, 3.500, 3.000, 1.500, 1.000 Dia. iVg premišljujte! Temveč še danes naročite srečke od najsrečnejše, najkulantnejše in največje firme: B. D. MANOK, BEOGRAD, Knez Miletina 47. Cene srečk ne. stoje v nikakem razmerju napram ogromnim dob tkom. tef stanejo samo: Vi srečka Din 10 J'— V2 srečke Din 50"— '/< srečke Din 25'— upolnitt odfciit« Ur takoj poilfH* I - DOPISNA KARTA Gosp. 50 par« Naročite lakoj srečke ker je povpraševanje v moji prodajalni velikansko. B. D. MANOK vrodajalec srečk dri. razr. loterije kralj. S. H. S. BEOGRAD Knez Milttina 47. Omeniti moram še, kar se pa že same ob sebi razume, da se navada mesečnega obhajila pričenja že z otroki. Vsako soboto v mesecu pride k spovedi ena četrtinka vseh šolarjev. Če so otroci tega vajeni od prvega sv. obhajila dalje, ko pa iz šole izstopijo, jih spravijo takoj v stanovske družbe, mladeniško in dekliško, potem že gre. Seveda pa duhovniki tudi zelo, zelo, vedno in vedno priporočajo in vabijo k zakramentom, Ker so ljudje o spovedi dobro poučeni — otroci se morajo naučiti »ogledalo vesti«, kakor je v katekizmu, na pamet — in ker se spovedujejo pogostokrat, zato se spovedujejo tudi kratko in gladko in zato gre spovedovanje precej hitro. Le na ta način jih more opraviti toliko, da se udeleži sv. obhajila skoro četrtinka cerkve. — In ker ljudje hodijo k spovedi večinoma vsak mesec, zato pa potem v adventu in postu ob delavnikih ni spove-dovanja kakor pri nas. Da so pa tudi na Nemškem ljudje, ki k spovedi hodijo redkokrat, enkrat ali no-benkrat na leto, tega mi ni treba šele praviti. Kolikor pa se sploh da ljudi pridobiti za sv. zakramente, ti so pridobljeni. I n t o storijo verske družbe. Jaz si kaj boljšega za povzdigo verskega življenja sploh ne morem misliti, kakor je to. Zato tudi (slovenski zemlji ne morem želeti kaj boljšega. Saj imamo že mnogo organizacij, a treba bi jih bilo šie pomnožiti in versko poglobiti. Odkar se širi »Apo-stolstvo mož« — katerega začetek je tu- kaj blizu, v mestu Krefeldu, mimo katerega se večkrat peljem — od takrat se obrača tudi pri nas pri moštvu na bolje. Postati bi moralo seveda splošno. Enako tudi družbe za žene in matere. Ta je tukaj v vsaki sleherni župniji. Brez »Miitter-vereina« si duhovniki ne morejo misliti svojega pastirovanja; v njem imajo glavno oporo in pomoč. In koliko je žena v teh družbah! V naši župniji, ki šteje 10.000 duš, je 1200 žena v družbi. In to v strogo industrijski župniji, kmetov v fari je komaj deset. Če morem želeti slovenski zemlji kaj dobrega, je tak razvoj in razmah družb za matere, kakor ga opažam tukaj. O dekliških in mladeniških družbah mi ni treba govoriti, kako so potrebne. Omenim naj še to, da sem izvedel tudi na Koroškem, kjer sem se nekoliko ustavil in pomudil, ko sem se vozil nazaj na Nemško, da vpeljavajo po vseh župnijah verske družbe za v s e stanove, ter da se po teh družbah in po misijonih prej versko zanemarjena Koroška vzbuja k novemu življenju. Kaj pravite, Slovenci, na to? AH bi bilo na Slovenskem nemogoče, kar je mogoče drugod? In ali bi bilo odveč, nepotrebno, pretirano? Potrebno toliko bolj, kolikor vedno več je tistih, ki zakramentov sploh ne prejemajo. In jaz mislim in trdim: Kolikor bolj na široko gre nevera in hudobija, toliko bolj na globoko mora iti delo in življenje tistih, ki se štejejo, da so Kristusovi. Papež o Mehiki. Dne 20. decembra m. 1. je papež pri tajnem konzistoriju govoril o preganjanju katoličanov v Mehiki med drugim tudi to-le: »To nesrečno deželo omenjamo radi preganjanja, ki divja že mesece z nečloveško strahoto in brezbožnostjo, ... ki to plemenito in velikodušno ljudstvo muči in z njim počenja, kakor s tolpo sužnjev aH zločincev, ko mu je poprej prizadejalo hude krivice v najsvetejših čuvstvih; in to vse pod pretvezo postav, ki imajo od postave samo golo ime, saj očito nasprotujejo vsakemu božjemu in človeškemu zakonu. Toliko lepše je pa v teh žalostnih in odurnih razmerah zadržanje preganjanih katoličanov, ki zaslužijo globoko spoštovanje in občudovanje. ... Za čast božjo, za ponos svoje vesti, za dejansko izvrše- vanje svoje vere, za zvestobo svoji katoliški Cerkvi so prenašali in trpeli nasilstva, muke, progonstvo, ječe, zaničevanje in nečloveška početja, da, celo smrt. Šli so v smrt proslavljajoči Kristusa Kralja z mo-lekom v roki in z molitvijo v srcih. S svojo krvjo so kakor mučenci prvih časov utrjevali pot verptvu in budili pogum drugim. O teh dogodkih, ki so tako žalostni in obžalovanja vredni, hkrati pa tako tolažljivi in veličastni, smo obširno že govorili v encikliki »Iniquis et afflictis« z dne 18. novembra 1926, sklicujoči se na dokaze in priče, ki so izven vsakega dvoma. Povedali smo pa daleko manj, kakor bi bili lahko; rabili smo daleko milejše izraze, kakor bi jih divja resničnost dogod- kov zahtevala, zato, da b i n e n a -pravili vtisa, kakor da pretiravamo.,. Ne moremo si kaj, da bi pri tej priliki ponovno ne omenjali pred vsem svetom teh težkih in grozovitih žalitev, ki iso z njimi prizadete najsvetejše svoboščine ______ zlasti, ker preganjanje čedalje hujše besni,« — Sv. oče podeljuje vsem trpečim osobito še preganjanemu dijaštvu očetovski blagoslov. Iltenbach. Devica Prečista. Ne citati 1 Ne mislimo tega, kar je tu zapisano, ampak ne čitaj pohujšljivih knjig in umazanih časopisov. Ali imamo v Sloveniji protiverske in proticerkvene liste in časopise? — — Pa še koliko! Žalibog, da moramo to javno priznati! Žalostno je tudi to, da je toliko zaslepljenih ljudi med na- mi, ki tega niti ne marajo verjeti, in mislijo, da je vse v redu in nič proti Cerkvi, če se v listu, ki ga naročajo in podpirajo, odkrito ali manj odkrito, z zabavljanjem in smešenjem verskih naprav in cerkvenih oseb izpodkopuje veljava svete Cerkve in zmanjšuje spoštovanje do duhovščine. Prav Proslava dvestoletnice kanonizacije sv. Alojzija v Rimu (27. XII.—31. XII. 1926) Večerna pobožnost v cerkvi sv. Ignacija v Rimu. tako se tudi lastniki in pisci takih listov, dasi sami morda že davno niso bili ne v cerkvi, še manj pa pri spovedi, pridušajo, da spoštujejo vero, na drugi strani pa udrihnejo, kjer morejo, po tem, kar je verskega; seveda tako svetohlinsko, kakor bi bili največji zagovorniki svetih reči. So kakor volkovi v ovčji obleki. Na eni strani brsnejo hinavsko kako besedo o verskem in nravnem življenju, na drugi pa spuste zdaj to zdaj ono puščico na vero in na Cerkev: napadajo in blatijo duhovščino, zahtevajo brezversko šolo, smešijo vse, kar utrjuje versko in nravno življenje, objavljajo podle in v nesramnost zavajajoče nje čitanje po naravni in božji postavi za-branjeno. In vendar je že dokaj šolskih učencev in učenk, ki to povest slastno či-tajo. Gorje Sloveniji! Slovenski očetje in matere! Če ne radi sebe, radi svojih otrok, radi svojih družin vrzite tako robo čez prag, še boljše — v ogenj! V|si dobri pa bodite apostoli, zagovorniki in agitatorji za pošteno časopisje. To je danes najboljše duhovno delo usmiljenja! Kako je mogoče, da je v Mehiki zabesnelo tako preganjanje kristjanov? Odgovor, ki ga podčrtava jo Proslava dvestoletnice kanonizacije sv. Alojzija v Rimu: Slovenski in hrvatski zastopniki v zavodu sv, Hieronima v Rimu. podlistke, prinašajo sumljive inserate .... Kaj storiti? Mi pravimo: Ljudje božji! Ravnajte se po rečenici »Po njih sadu jih bo-pte spoznali.« Brez Boga in brez cerkve in brez molitve živi velik del teh, ki pišejo brezbožne časopise. In taki krivi preroki naj uče naše katoliške Slovence!? In vendar, in vendar! Koliko slovenskih družin je zašlo že v mreže nevarnih zmot vsled tega, ker si ne dajo dopovedati, kolika nevarnost je v takem medlem in Cerkvi protivnem časopisju. Posledica: odtu-jenje veri in Cerkvi, Prav zdaj — po blejskem kongresu, ki je tako obsojal umaza-nost v pisavi svobodomiselnih lijstov, — prinaša neki ljubljanski list izmišljeno povest, ki je deloma tako pohujšljiva, da je vsi katoliški listi: Ker ondotni katoličani niso poskrbeli za moderno obrambo. Zidali so — z velikimi žrtvami in stroški — cerkve, samostane, šole in semenišča, pri tem so pa pozabili na katoliške časopise, ki bi bili sposobni za boj s sovražniki Cerkve, s framasonstvom. Spomnili so se na to v zadnjem trenutku, na predvečer prekucij v Mehiki, a bilo je prepozno. Dobro urejeno, žilavo in vsestransko razpredeno katoliško časopisje se ne da čez noč ustvariti in organizirati. Tako je napočilo socialistično-framazon-sko preganjanje. Katoliškega časopisja pa ni bilo; začenjalo ise je, a je bilo po paragrafu »svobodne« socialistične ustave o Sv. Gabriel od žalostne Matere božje (praznik 27. febr.). »svobodnem tisku« — takoj zadušeno. Dvozveza socializma in prostozidarstva (lože) je imela prosto roko. Strašno nasilje s« je pričelo. Cerkvi protivni državni časopisi so hoteli vse zabrisati in zatajiti. Krivdo na tem imajo deloma tudi me-hikanski katoličani. Katoliška dežela Mehika ni imela svojega t i » k a. Katoliško časopisje je bilo premalo razvito. To se sedaj, ko se zlasti ves katoliški svet zgraža nad divjim početjem mehikanske framazonske vlade, opeto-vano poudarja. Ali je pri nas kaj bolje? Deloma že. Toda če človek gleda in opazuje življenje po mestnih ulicah, kavarnah, po železniških vozovih, ga mora v srce zbosti. Vse sega po liberalnem časopisju. Še ljudje, ki bi od njih tega ne pričakovali. Ali se ne zavedajo odgovornosti, ali so tako malo versko-zavestni, ali pa tako naivni (preprosti in prostosrčni)! Kdaj se bomo povzpeli do one odločnosti, ki je nam katoličanom tako nujno potrebna! Kdaj bomo spoznal«, da nismo še storili svoje dolžnosti, če samo ne beremo nasprotnih listov, marveč moramo dobre naročati, čitati, širiti, priporočati! f Šumanov Pavle. Dr. G. Rožman. (Dalje.) »S svojimi dvaindvajsetimi mladimi leti je bil velik po svojem mišljenju, čuv-stvovanju in delovanju. Četudi še mlad, je povsod, kamor so ga postavili, v vsem, česar se je prijel, dal celega človeka ... Bil je mlad, a zrel in dovršen značaj.« S temi besedami je belgrajfski župnik msgr. dr. Wagner jedrnato opisal svojega vzornega župljana, Šumanovega Pavla. Res, nekaj izrednega je bilo na Pavlu zrelost in utr-jenost v najlepših in najpotrebnejših krščanskih čednostih: v čistosti, ljubezni do bližnjega in ponižnosti. Zelo resno in dosledno je samega sebe vzgajal, da si je v neutrudljivi, vztrajni vaji in samozataji učvrstil te čednosti, katerim nasprotujejo vprav v mladem človeku močni nagoni čutnosti, sebičnosti in napuha, Ko se je dvajsetleten odločil za du-hovski poklic, je na vprašanje, se li čuti dovolj močnega za zdržnost v spolnem oziru, odgovoril z neko samozavestjo, da je telesno stran tega vprašanja zmagovito rešil. Imel je svoje telo tako v oblasti, da mu ispolni nagon ni delal nobenih posebnih težav. Pot do take zmage je bila pri Pavlu res alojzijsko stroga. Mehkužil svojega telesa nikdar ni, ampak nalagal mu je težke napore, dolga potovanja, utrudljive izlete in sprehode, kakor hitro se je »brat osel« — kakor je sv. Frančišek Asiški imenoval telo — kazal nepokornega, dotlej, da se je umirilo in visoko usmerjenemu duhu brezpogojno ubogalo. Odklanjal je dosledno vsako količkaj po čutnosti dišečo nežnost celo v družini od lastnih staršev. Tako zelo se je čuval, da bi se speči nagon v njegovih udih ne vzbudil, ' V visokih družabnih krogih, v katerih je Pavle po socialnem položaju staršev živel, se šteje dostojen ples med splošno zahtevano oliko, A Pavle je odločno odklanjal vsako prigovarjanje, naj se uči plesa t i, Noben razlog ga ni mogel omajati, da bi to svoje načelo spremenil. Čeravno ples v izobraženi in dostojni družbi pod nadzorstvom staršev ni tako nevaren, kot razbrzdano divjanje mladine, ki traja v alkoholnem ozračju pozno do jutra, vendar se Pavle niti mali nevarnosti ni hotel izpostaviti. Začel je celo nekaj časa zanemarjati svojo zunanjost, da bi manj vzbujal simpatije (dopadenje) pri osebah, s katerimi je moral priti v bližje stike. Med vojaško službo je mogel trdnost svoje čistosti zadostno preizkusiti. In dognal je, da se je utrdil v tej čednosti tako, da ga zlahka ne bo premotila kaka skušnjava. Pa so res pozneje še prišle od zunaj hude preizkušnje, katere je z z božjo pomočjo prestal tako zmagovito, da se za te doživljaje ni zmenil več kot za blato po belgraj-skih ulicah. »Človek mora imeti eno vzvišeno idejo, za katero ves gori, potem z lahkoto premaga v sebi in izven sebe vse, kar je nizkotnega,« je pravil svojim prijateljem. Visoka ideja, ki je njega ogrevala, je bila misel na apostolat, kateremu je posvetil vse svoje isile. Kristusovo kraljestvo utrjevati v dušah posameznikov, razširjati v zunanjem življenju, zbližati raz-kolne brate materi Cerkvi, to mu je bila velika življenska naloga. Njej je bil pripravljen žrtvovati vse. Ostal bi bil neože-njen in čist tudi v svetnem poklicu, da bi mogel nedeljen delati za lepi cilj, ki si ga je postavil in ki je zahteval žrtve celega človeka. Ni čuda, da je Pavle bil tako izredna prikazen v velikomestnem močvirju, ko ga je (snežnobela, nedotaknjena čistost stavila visoko na isvetilnik, dasi je bil skrajno skromen, A vonj čistosti je tako močan in sladak, da ga opazi tudi v skvarjeni oko- f Šumanov Pavle, lici vsak, ki se mu bliža. V materialistični dobi po vojski, ko je uživanjaželjnost pri-kipela do vrha, je pojav kakor Pavle dokaz naravnost čudežnega delovanja milosti. Tajni vir Pavlove čistosti je bila presv, Evharistija, kjer je zajemal vedno znova moči in navdušenja za zmagovit boj zoper najhujši človeški nagon. Ker je sam iz lastne izkušnje poznal moč pogostnega sv. obhajila, je to sredstvo priporočal z apostolsko vnemo svojim tovarišem in posebno mlajšemu rodu srednješolcev. Brez Evharistije ni duha požrtvovalnosti, brez požrtvovalnosti pa ni zmage nad strastmi in grešnostjo, Točno je izrazil na žalni proslavi v Bel-gradu uspeh Pavlovega evharističnega apostolata srednješolec, ki je, obrnivši se k sliki pokojnikovi vzkliknil: »Izprosi, dragi Pavle, pri Bogu tudi nam ljubezen do presv, Evharistije!« (Konec prihodnjič.) 46 m DRUŽBEN/ i! C LAS M H Pet in dvajset let. (Govor dekana A. Skubica ob srebrnem jubileju dekliške kongregacije v Ribnici.) Otroci Marijini! Sveto leto se je nagibalo h koncu, ko je stopila vneta četa Marijinih otrok pred oltar ribniške cerkve, pred Marijino sliko, ter govorila: »Tebe izvolim danes za svojo Gospo, Pri-prošnjico in Mater!« Na prsih se je tem 25 let! Lepa doba v človeškem življenju, lepa doba posebno v dekliškem življenju. Kaj je šlo mimo vas, jubilantinje, v tej dobi življenja! Koliko truda, koliko bojev, koliko zmag, vse pod zastavo Marijino! Hvala Ti, Marija! Dekliška Marijina družba v Škalah. otrokom zasvetlikala Marijina svetinja, v očeh pa radostna solza. Drugič se nagiblje sveto leto k zatonu, ko stopa del iste čete, pomnožen z rezervami, pred Brezmadežno ter veselo zatrjuje: Do smrti, do groba ponos bo moj, da zvest otrok sem tvoj! Od svetega leta do svetega leta, pa je 25 let. In naša Marijina družba praznuje danes 25letnico, svoj srebrni jubilej, obkrožen od dvoje svetih let. Kaj pomeni ta doba? Vse strune srca — spev visok: Ti moja mati, jaz tvoj otrokf 25 let! Vesela doba človeške spomladi! Koliko srčnega veselja je bilo v tej družbi, koliko radosti v vašem poštenem mladem življenju, koliko nekaljenega rajanja, koliko radostnih pesmi! Iz pesmi vseh doni en zvok: Ti moja mati, jaz tvoj otrok! 25 let! Dragocena doba Marijine družbe in službe! Ob roki najboljše Matere, koliko grdih prevar in bridkih zmot so bili obvarovani Marijini otroci! Koliko hvaležnih spevov se glasi danes! Strme jih posluša nebni obok: Ti moja mati, jaz tvoj otrok! 25 let! Milostna doba Marijinega varstva! Koliko otrok je Marija v tej dobi pripeljala k svojemu Sinu, pred taberna-kelj, koliko milosti sipala nanje, kdo jih prešteje? Zato »Magnifikat« moj pobožno globok: Ti moja mati, jaz tvoj otroki 25 let! Nebeška doba Marijinega vodstva! Koliko deklet je v tej dobi vodila 25 let! Plodonosna doba za mlajše Marijine otroke! Koliko lepih zgledov so videle mlajše deklice na Marijinih otrocih, pa so kot golobčki prileteli, sedli na Marijino zastavo, oklenili se Marijine roke, postali srečni in danes polni veselja kličejo: Iz srca prihaja mi klic globok: Ti moja mati, jaz tvoj otrok! 25 let! Trudapolna doba za voditelje! Koliko navdušenega, požrtvovalnega in plemenitega dela za čast Marije, za srečo otrok! Trije so že klonili v zemlje hladni grob — bodi jim hvaležen spomin —, drugi z istim veseljem kot ve gledamo na skozi razburkano morje, jih slabotne dvigala, jih ranjene zdravila, jih srečno pripeljala v nebeški pristan, da so gledajoč v nebo lahko polne tolažbe govorila: Moj prvi pozdrav tam spev bo visok: Ti moja mati, jaz tvoj otrok! 25 let! Častita doba našim jubilanti-njam! Od prvega začetka do danes stoje pod Marijino zastavo, vedno ponosne nanjo, nikdar je niso zapustile, nikdar se je bale pred svetom priznati. Tudi danes pred vsem svetom govore: Naj čuje danes nebesni obok: Ti moja mati, jaz tvoj otrok! trude in sadove preteklih let in veselo pojemo: Vsi solnčni hipi, vsi upi zlati na tvojem srcu, najboljša mati, v lepoti nadzemski vzplamte. In danes? Četa Marijinih otrok stoji okrog svoje Matere, prenovljena v duši po duhovnih vajah, nanovo oduševljena za nadaljno pot, nanovo še skrbnejše se oklepajoč materine roke in hvaležno moleč- Molitev le* eno zdaj duša mi moli, iskreno kot znala je nisem nikoli, ob jutranji zarji, v večerno nebo kipi iz srca čudovito lepo »Magnifikat« moj pobožno globok: Ti moja mlati, jaz tvoj otrok! Organizacija ministrantov pri cerkvi sv. Lamberta v Gladbecku. Ob 251etnem jubileju pa lahko vse Marijine otroke navdaja vesela zavest, da so pod Marijinim okriljem na pravi poti: Življenje ožarja mi sladka zavest, da s tabo hodim po potih srečnih; ob smrtni uri bo tvoj pogled otroke spremil do ciljev večnih. Moj prvi pozdrav tem spev bo visok: Ti moja mati, jaz tvoj otroki Ob 25letnem jubileju pa na prenovljeno zastavo Mariji nanovo prisegamo: Do smrti, do groba ponos bo moj, da zvesl otrok sem tvoji Brezmadežna, hvaležnih src obnavljamo prisego svojo: »Do groba vse ostanemo, Marija, pod zastavo tvojo!« Zato: Pozdravljen stokrat, zlati dan, pozdravljen iz srca globine; napočil si, da obnoviš najlepše, blažene spomine) Proč s Cerkvi rt »Branje brezbarvnih časopisov — (ki niso krščanski, četudi vere in Cerkve naravnost ne blatijo in ne napadajo; opomba uredništva) — je morda najnevarnejša oblika in pot, po kateri se dovaža strup arnimi časopisi 1 svobodomiselstva in nevere v vaše duše. Tako se zbuja nezaupljivost do Cerkve, dvom nad božjim razodetjem, da celo prikrila in odkrita nevera Angleški škofje. Kraljica misijonov, Mati cerkvene edinosti, prosi za nasi Na Marijinem trgu. Dr. Al. Merhar. Pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani se razprostira ne baš velik, a ličen trg, Marijin trg z imenom. Razen z navadnimi trgovskimi predmeti se v izrednih porcijunkulskih dneh na tem trgu trguje tudi z raznim nabožnim blagom, ki pa le mimogrede spominja na Marijo, škoda, sem si mislil, da ni na Marijinem trgu, če ne več, vsaij ene lesene lope, v kateri bi Marijina družba razpoložila pvoje reči na ogled in v nakup. Pač se prodajajo na Marijinem trgu politični listi, celo taki, ki so v nasprotju z Marijinim kraljestvom, a družbeno vodstvo na tem trgu ne najde prostora, kamor bi razstavilo svoje blago. Kaj poreko ljudje, če bomo pričeli razkladati svojo družbeno robo na Marijinem trgu. »Glejte jih, glejte! Trgujejo z mamonom, namesto da bi duše odkupovali z neminljivimi zakladi!« Tako bi rekli. Ti pa, družbenik in družbenica, nikar se ne vznemirjaj zavoljo tega, kar svet o tebi misli; ne brigaj se za njegovo dobro mnenje o tebi, niti za njegovo nasprotovanje do tebe. Mi smo delali in delamo in bomo delali za Marijo kljub vsemu do zadnjega diha. Kaj vse bi radi razstavili na Marijinem trgu? Vse vsakoletne svoje novosti. Za letos naslednje; Sprejemno in obnovitveno »Posveče-nje« v novi mični obliki, posebe za moške in za ženske družbe. Sto kosov bi stalo 25 Din; drobno knjižico »Kongregacija v svoji ustanovitvi in molitvi« za mladeniče (5 Din, vezano); dalje »Družbene molitve« za člane sploh (2 Din) in »Mali družbeni katekizem« (3 Din). To sta dva ročna, pri-kupljiva, zelo porabna snopiča. Vsakdo v Marijini družbi bi ju moral imeti. Molit-venik »Družbenik Marijin« je skoraj pošel in vsestranska draginja brani, da bi se tiskal nov nalog; torej smo si morali isto stvar oskrbeti v drugačni in to cenejši obliki, Za družbene akademije oziroma odre bi ponudili sledeče knjige; »Sveti Alojzij, študije in pesmi«. To je knjiga, ki bi jo morala v svoji knjižnici oziroma čitalnici imeti na razpolago vsaka družba. Po tej knjigi bi mogli prirediti družbene sestanke in večere, ob katerih bi si člani razširili svoje verskoprosvetno obzorje. »Angelski mladenič« je skromna ali lepa knjižica, ki na 32 straneh vsebuje dve, tri tehtne misli za našo mladino. Ne- kateri vzgojitelji so za svojo mladino naročili po 50 izvodov skup (izvod 5 Din), Ako ne prej, se boste te knjižice spomnili morda takrat, ko boste opravljali ali priporočali šestnedeljsko pobožnost sv, Alojzija. »Sveti Jožef, v sedmih slikah in spevih« (7 Din). Morebiti boste v marcu priredili slovesen večer na čast sv. Jožefu, morebiti si sami želite primernega čtiva, ki bi v vas vnelo in poglobilo zaupanje v mogočnega Marijinega varuha in zaščitnika krščanskega ljudstva? Sezite po tem delcu in v duhu boste preživeli nekaj lepih trenutkov v Nazaretu, Betlehemu, v Egiptu, v Jeruzalemu in pri vas doma, kjer se v tihem kotu skriva podoba sv. Jožefa. »Mater D o 1 o r o s a«. (20 Din.) Skrivnost Sinovega in Materinega trpljenja na pretresljiv način podana v sedmih dramatskih slikah. Še povsod so, zlasti v postu, to versko igro predstavljali v veliko zadovoljnost vernega ljudstva. »Materi Mariji«, devetero slavnostnih deklamacij (5 Din). Tolikrat iščete za družbene prireditve primernih samogovo-rov in nastopov, pa doslej niste vedeli, da je pred dvema letoma izšla drobna knjižica, ki v lepi vezani besedi proslavlja in pojasnjuje Marijine prednosti. Devica hvalevredna naj po tej pesnitvi najde tudi v vaši družbi gorečih glasnikov in častilcev v izbrani besedi. »Žive podobe za naše odre« smo vam priporočali v letošnji prvi številki »Bogoljuba«. Prvi zvezek prinese dve igri za dekliške Marijine družbe: Učenec ljubezni in Jagnje (5 izvodov skup 20 Din). Ti dve igri se bosta gotovo povsod priljubili in postali pravi ljudski igri; predstavljata se lahko ob najrazličnejših priložnostih. Družbe, ki so v skupne družbene namene Osrednjemu vodstvu poslale letno članarino, dobe pri vpeli naših družbenih knjigah in izdajah 10% popusta. A sedaj smo dolžni, da na tem mestu izpregovorimo kratko besedo o Osrednjem vodstvu Marijinih družb. Osrednji ali škofijski voditelj je povsod škofov delegat v družbenih zadevah in ima nad družbami gotovo oblast; vendar tako, da vodstva v posameznih Marijinih družbah nikjer ne ovira, marveč ga le podpira. V »Bogoljubu« hoče vsak mesec poročati o splošnih družbenih zadevah. Osrednje vodstvo hoče biti krmar, ne vladar v skupnih druž- En dinar za posameznika je malo, a za benih zadevah; nuditi hoče svojo pomoč našo skupno družbeno stvar je veliko, se- vsakomur, ki se je hoče poslužiti. Vendar veda pri zvestem in vsestranskem vpla- Osrednje vodstvo ne občuje tako s posa- čevanju družbenikov. Le tako bo moglo meznimi družbeniki, kakor s posameznimi Osrednje vodstvo dvigati in pospeševati voditelji; z dekanijskimi voditelji se hoče družbeno gibanje, ki je tudi v naših dneh vsako lcio in z vsemi voditelji vsako tretje poklicano za velike reči in v resnici pri- leto posvetovati na skupnem sestanku. naša veliko sadov povsod, kjerkoli se V »Bogoljubu« bo pa Osrednje vod- družbena misel prav umeva, upošteva in stvo delalo na to, da se v naši škofiji udejstvuje. ohrani enotnost in živahnost družbene Vsa tozadevna vprašanja naj se ne misli. »Bogoljub« v družbenem pogledu ne pošiljajo, kakor bi kdo iz naslova posnel, bo objavljal le splošno katoliških sestav- na Marijin trg, ker nismo mogli le-tam dokov, marveč bo v prvi vrsti izrečno poro- biti nobenega prostora; marveč Pred čal o praktičnih vprašanjih; o ciljih, na- škofijo štev. 6, kamor se je moralo činih in uspehih v naših Marijinih druž- Osrednje vodstvo stisniti v zasebno sta-bah. Osrednje vodstvo bo izdajalo tudi novanje. Osrednja pisarna Marijinih družb poseben list za voditelje Marijinih družb, je morala prenehati, ker so bili stroški za-En letnik tega lista že leži v šestih zvez- njo preveliki. kih pred nami. Naj bi naše skromno delo našlo pri Vsega tega, kar smo našteli, pa ni Kraljici kongregacije tako potreben bla- mogoče vzdrževati brez gmotnih sredstev, goslov in pri vseh članih njene urejene Vsaka družba naj torej vsako leto pri- čete dobrohoten sprejem, da bomo mogli speva določeni znesek; en dinar pride na skupno delati in storiti nekaj dobrega v posameznega člana v skupne družbene slavo Matere božje in v blagor njenih namene Osrednjemu vodstvu v Ljubljani, otrok. Proslava sv. Alojzija in Stanislava v Rimu. C. Skubic. V zadnjih dneh decembra so se zbrali mladeniči vsega sveta, po večini sami Sinovi Marijini, na grobu svojega vzornika sv. Alojzija. Svoje odposlance so poslale predvsem evropske države, pa tudi Azija, Afrika, Amerika in v veri tako trdo preskušana Mehika. Tudi iz Jugoslavije nas je prihitelo 9 Slovencev in 15 Hrvatov pod vodstvom oo. jezuitov, da priporočimo angelskemu mladeniču sebe In vso domovino. Glavne pobožnosti smo imeli v cerkvi sv. Ignacija, kjer pri oltarju sv. Reš-njega Telesa počivajo telesni svetnikovi ostanki. Kako živo smo občutili ob grobu svetnikovem, koliko je vredna pošteno preživljena mladost. 29. decembra je bila ob grobu svečana akademija, kjer se je 37 narodov klanjalo po svojih zastopnikih svojemu vzorniku. V imenu Slovencev je govoril tovariš Lenček, dolgoletni član ljubljanske stolne Marijine družbe. Ko je nastopil sin preganjane Mehike, se navdušenje kar ni hotelo poleči. Zastopnike 37 narodov iz vseh držav je družila ena misel: Vsi smo sinovi ene Matere Cerkve, ki je katoliška in sveta. To smo še posebno živo občutili, ko smo bili 30. decembra sprejeti od svetega očeta Pija XI. Ljubezen in skrb za nas je dihala iz visake njegove besede; vsi narodi so mu enako ljubi in dragi, posebno pa tisti, ki so zavoljo vere preganjani. Sal-vete flores Martyrum — Pozdravljeni, vi cvet mučencev, se je sv. oče pri slovesnem nagovoru posebej obrnil na zastopnike Mehike, kjer ravno mladeniči tako junaško branijo pravice Kristusa Kralja, če treba tudi z življenjem. Naslednji dan je bila v cerkvi sv. Petra slovesna papeževa sv. maša. Med ogromno armado mla-deničev (6000) smo bili navzoči tudi Slovenci in Hrvati. Ni mogoče popisati, kako globok vtis napravi na vsakega navdušenje tisočglave množice, ki viharno pozdravlja Kristusovega namestnika. Še bolj kot sicer sem razumel Kristusovo besedo, da je njegova Cerkev postavljena na skalo, in da je pekel ne bo premagal. Prehitro je vse minulo. Kot bi trenil smo spet stali na rimskem kolodvoru in čakali na odhod vlaka, ki nas Je popeljal v domovino. Naše misli pa so bile še vedno na grobu sv. Alojzija, čistega in svetega, in naše ustnice so šepetale tiho molitev: Srečni Alojzij, daj, prosi pri naši Materi, da ti bomo vsaj podobni, ko te doseči ne moremo! CERKVEN! Tajni konzistorij (kardinalski posvet pod predsedstvom sv. očeta) je bil 20. dec. 1926. Za kardinala sta bila imenovana: papežev poslanik v Varšavi, Msgr. L a u r i, in nadškof v Turinu Msgr. G a m b a. — Kardinal Laut i je prišel v Varšavo neposredno za msgr. Ratti-jem (sedanjim papežem). Predsednik Pilsudski je dobil dovoljenje, da bo sam izročil novemu kardinalu rdeči biret in kardinalski klobuk. Zavod sv. Janeza Nepomuka. Pod tem imenom bo otvorjen v Rimu zavod za duhovnike češkoslovaške republike (vseh narodnosti), ki bodo nadaljevali svojo bogoslovno izobrazbo. Med Lateranom in cerkvijo sv. Klementa je kupljen svet, kjer bo zidano novo poslopje za omenjeni zavod namesto dosedanjega »Collegium Bohemicum«. Tudi v Pragi- Dejvice bodo zidali novo semenišče, kjer bo hkrati češka in nemška bogoslovna fakulteta, kakor tudi nadškofovska tiskarna imela svoje prostore. Prestopila je v katoliško Cerkev pisateljica Margareta pl. Gottschall, ki je bila poprej protestantinja. Sprejeta je bila v mestu Chur v Švici. Nenavadno ljudsko glasovanje. V švicarskem kantonu Tessin so nedavno z javnim glasovanjem odločili, da se morajo naložiti posestnikom plesišč veliki davki in da se mladostne osebe javnih zabav sploh ne sinejo udeleževati. Za to postavo je glasovalo 10.210 oseb, proti jih je bilo 6660. Pripomniti je, da je prebivalstvo v omenjenem kantonu povečini protestantovske veroizpovedi. Svetniška razprava. Dovoljen je proces, da se prišteje med blažene Pavlina Jaricot, ki je 1. 1842 sprožila misel, naj se tudi mladina udeležuje misijonske podpore ter je to željo razodela Forbin-Jansonu, škofu v Lyonu. Kmalu je bilo ustanovljeno »Dejanje sv. De-tinstva Jezusovega«, ki se čedalje bolj širi. Sv. Detinstvo bo tako dobilo novo zavetnico v nebesih. »Društvo molka pri pogrebih« so ustanovili v Dijonu na Francoskem. Kaj podob- nega bi bilo dobro oskrbeti tudi za naše kraje, zlasti za mesta, kjer marsikdo smatra udeležbo pri pogrebu samo za sprehod in se sliši samo klepetanje. Še bolje bi bilo, če bi se ustanovilo »društvo molitve pri pogrebih«. Treba popraviti! V istem listu, ki smo iz njega zadnjič posneli neko opazko o rimskem ministrskem predsedniku Mussoliniju, smo či-tali, da je imel nedavno oster govor proti framasonom. Istotam je zabeležena tudi tale pohvala: »Sicer pa je začel Mussolini, ki je bil v zadnjih desetletjih veri odtujen, zopet izpolnjevati verske dolžnosti ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Tudi na dan zadnjega zavratnega napada v mestu Bologna je bil zjutraj v neki zasebni kapeli pri sv. maši in je ves čas klečal.« Nova moda. Španski kralj Alfonz je razglasil novo odredbo radi ženske mode in noše španskih dvornih dam. Izrečno je zaukazal, da se morajo gospe in gospodične ravnati po določilih cerkvenih oblasti, zlasti po določilih, ki veljajo za obisk cerkva. Tudi dvorna obleka se mora temu primerno prekrojiti. Izbrani mojstri so dobili ukaz, naj pokažejo kraljici razne vzorce. — Ker je moda na španskem dvoru že stoletja takorekoč mero-dajna in jako pomenljiva za modo v Evropi, ni dvoma, da bo ta odredba imela daleko-sežen vpliv. Bo pomagalo. Zveza Kolumbovih vitezov v Ameriki je sklenila, da hoče spraviti skupaj milijon dolarjev za pomoč proti zatiranju katoličanov v Mehiki. Postava zoper umazanijo in pohujšljivo šaro je bila sprejeta v nemškem državnem zboru. 250 poslancev je čutilo toliko zavesti v sebi, da so glasovali za to nujno potrebno postavo; 158 socialistov in komunistov ter večji del demokratov se je združilo proti piedlogu. — Čudno! Človek bi pričakoval, da se bodo vsaj v taki zadevi, ko se hoče zavarovati poštenost mladine in sreča družine, spametovali in šli v boj za nravnost. Pa ne! Lateransko palačo v Rimu pridno popravljajo. Pripravili bodo 21 dvoran, da bodo vanje prenesli predmete vatikanske misijonske razstave, ki bo stalna. Za misijone bo ta muzej velikanske važnosti. Zanimivosti izza posvečenja prvih 6 kitajskih škofov-rojakov. Med sv. mašo o priliki posvečevanja škofov s Kitajskega je bil sv. oče Pij XI. tako ganjen, da so mu večkrat solze stopile v oči. Med predglasjem je moral za trenutek celo prenehati, da je mogel ganotja prevzet zopet nadaljevati. Pri svečanosti je bilo navzočih 16 kardinalov in nad sto škofov in prelatov. — V spomin 1 na ta pomenljivi dan je podaril papež vsem navoposvečenim škofom zlate naprsne križce in ure z vrezanim papeškim grbom. Neka francoska gospa je po papežu izročila večjo svoto denarja v misijonske namene za vsakega izmed novih škofov. 70 Angležev je prestopilo v Cardiffu v katoliško Cerkev. Po izvršenem obredu jim je nadškof podelil zakrament sv. birme. Uspeh molitve. Poročali smo že, da so imeli v Mcnakovem po vseh 45 župnijskih cerkvah obenem sv. misijon. Potek je bil nadvse blagoslovljen. Ob sklepu je prišlo k skupnemu sv. obhajilu toliko vernikov, da so po nekaterih cerkvah kar po trije duhovniki obhajali. Sklep misijona se je radi navala ljudi tuintam izvršil dvakrat zaporedoma. Za tako veliko mesto prav veselo' znamenje! Škofijska kronika (ljubljanska škofija). Za župne upravitelje so bili imenovani: Karel Žužek za Sv. Trojico nad Cerknico, Lavren-cij Kos za Vinico, Jožef Kres za Koprivnik v Bohinju. — Premeščen je bil kaplan Jožef Strah iz Predvora v Bohinjsko Bistrico. — Nameščeni so bil kot kaplani: Stanislav Šinkovec v Zagorju o. S., Franc J e r a š a v Preddvoru, p. Alojzij L i p e j, frančiškan, v Mošnjah, p. Rajner E r k 1 a v e c, križ. reda, v Semiču, p. Atanazij A u s s e r , frančiškan, na Viču. — Stalni pokoj je dovoljen Ignaciju F e r t i n u , župniku v Zasipu. Škofijska kronika lavantinske škofije. Premeščeni so naslednji gg. kaplani: Anton Č i r i č iz Gornje Lendave kot provizor v Gornje Petrovce, Franc U r 1 e b iz Nove cerkve kot provizor na Črešnjice pri Vojniku, Anton T o m a ž i č s Prihove kot provizor v Žiče, Franc Glavnik iz Laporja kot kaplan v Novo cerkev, Jožef H a n k o iz Murske Sobote kot kaplan v Gornjo Lendavo, Jožef M e š k o iz Šmarja pri Jelšah kot kaplan v Črensovce v Prekmurju. Jožef Kavčič, ki je bil na začasnem bolezenskem dopustu, je nameščen kot kaplan v Laporju. Za veroučitelje na srednjih šolah so bili od ministra prosvete imenovani: dr. I. Vrečar in dr. Jakob Žagar za Ljubljano, Maks Stanonik za Kočevje. Za duhovnega svetnika je imenovan g. Ivan M e r š o 1 j , župnik v Retečah pri Škofji Loki. Slavnosti v Rimu ob 200 letnici Alojzije-vega svetništva se je udeležil z zastopstvom slovenskih in italijanskih mladinskih organizacij tudi goriški nadškof dr. Frančišek Sede j. Sv. oče Pij XI. ga je sprejel ob tej priliki v posebni avdienci. Deputacija je papežu izročila od mladeničev podpisan album s sklepi za lepo življenje. Slovensko zastopstvo je vodil vseučiliščnik Avgust Čuk. Zlata duša. Zlatomašnik Anton Do-1 i n a r , rojak in bivši župnik v Lučinah, je 11. januarja praznoval 80. rojstni dan. Lepe besede priznanja mu je zapisal »Slovenec« za to priliko. Veseli smo jih bili, »Lučinski gospod Anton« — pod tem imenom ga je poznala vsa gorenjska plat, zlasti pa poljanska dolina —, ki zdaj živi v mirnem kotiču re-penjskega samostana, je slovel po izrednih talentih, ki jih je v ljubezni do svoje rodne župnije obrnil večinoma v prid svojim ožjim rojakom, dasi mu je bila na razpolago pot navzgor do višjih znanosti in odličnih služb. Služboval je več kot 30 let v svoji rojstni župniji, kjer je sezidal prav lično in prostorno novo cerkev. Vneto je podpiral in vabil v svoje župnišče številne dijake in bogoslovce zlasti tratarske župnije. Bili so prav vselej dobrodošli. Dal jim je vsega, kar je imel. Ostajali so njegovi gostje po več dni. Ko so odhajali, jih je pa še obdarjal. Bil je res zlata duša: zabaven, poln znanja in učenosti, ves dobrosrčen, ljubezniv, zraven pa preprost. — Čudovito svežega duha je še vedno ter izvršuje pastirsko opravilo z mladeniško živahnostjo še sedaj. Naj ga ljubi Bog krepi in naj mu podaljša milost visoke starosti. —ž. Prva katoliška ženska gimnazija. Vsled prošnje vernih katoliških staršev je otvorila družba usmiljenih sester v Zagrebu početkom tega šolskega leta štiri nižje razrede ženske srednje šole (realne gimnazije). Že izpočetka se je vpisalo 177 učenk. Te dni je dobila ta gimnazija pravico javnosti. Poučujejo in vodijo ves zavod »sestre milosrdnice« (usmil-jenke). Gojenke z dežele imajo v zavodu proti primerni odškodnini vso preskrbo in vzgojo. Z novim šolskim letom upajo otvoriti že peti razred. Naj Bog blagoslovi to prvo katoliško žensko gimnazijo v Jugoslaviji! Velikodušno sočutje so pokazale župnije ljubljanske škofije o priliki jesenskih p> vodnji s tem, da so za prizadete soroja^e na poziv škofijstva darovale vsega skup?) zares častno vsoto: 173.000 Din. Mnogo je med darovalci takih, ki sami pomanjkanje trpe ali pa vsaj gmotno niso posebno dobro podprti, pa so kljub temu priskočili na pomoč. To je lepa poteza našega vernega ljudstva. Naj vsem vsedobri Bog obilno poplača in povrne! Dobrodelnost našega ljudstva je ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič v svojem novoletnem nagovoru prav posebno pohvalil. Medsebojna pomoč je najhitrejša in najbolj učinkovita! Nočnemu častilcu sv. R. T. v slovo. V Ljubljani je umrl 10. januarja Jožef Valenčič, vratar v semenišču, star 86 let. Pokojnega veščaka v izdelovanju duhovskih talarjev poznajo vsi duhovniki ljubljanske škofije, saj je opravljal vratarsko službo gotovo pol stoletja. Omenjamo tudi, da je bil pokojni od početka zvest član nočnih častilcev ljubljanskih. Udeleževal se je glasnega nočnega če-ščenja presv. Srca Jezusovega od polnoči do ene. Naj mu bo božji Zveličar plačnik! t Zlatomašnik J. Brence. Kdo ni poznal skromnega, ljudomilega, častitljivega, za vse dobro gorečega župnika iz Preske! Šel je 4. januarja t. 1. po plačilo, ko je do zadnjega, četudi že 76 letni starček, upravljal kot zvest služabnik Gospodov — preško župnijo. Srečno novo leto bi bil še rad voščil svojim ljubljenim faranom, toda ni šlo več. Na Štefanovo je šel še na lečo — pa je omagal. Pred dvema letoma, ko je praznoval 50 letni mašniški jubilej, mu je prijatelj napisal v »Slovencu« krasen spominski list — prava fotografija pokojnega. Ne bomo obnavljali onih potez in spominov. Dosti je, če rečemo: Umrl je svečenik, mož po volji božji, mož svete vneme, mož molitve, mož krščanske ljubezni, vzor-duhovnik. Vdanost do svojega škofa je bila izražena v stalni rečenici: »Škofa vprašajmo in poslušajmo, pa bo vse prav!« Kadarkoli je bil posvet, skupščina, kjer je šlo za povzdigo krščanskega življenja, je bil on zraven; če se je osnoval nov list v krščanskih vrstah, Brence je bil naročnik. Ako se je priporočala dobra organizacija, preški župnik jo je skušal oživotvoriti. Vse je vodil in opravljal sam, kolikor so mu pač že oslabele moči dopuščale — dokler ni omahnil. Hudo mu je bilo in svete nevolje se je zgražal, kadar je čital v listih kaj žalostnega. Že davno je bil imenovan za duhovn. svetnika, ob zlati maši ga je pa ljubljanski knezoškof odlikoval z znaki častnega kanonika. Bog bodi zvestemu služabniku plačnik! — Pred pogrebom je imel poslovilni govor in sv, mašo škof dr. Jeglič sam. Pogreba se je udeležilo 41 duhovskih tovarišev in veliko občinstva iz domače in sosednjih župnij. • Smrtna kosa. V Slov. Krajini je umrl župnik Alojzij Kuhar, ki je slovel kot odličen pridigar in priljubljen spovednik. Če so ljudje ob njegovi smrti tožili: »Svetnik nas zapušča« — je s tem dovolj povedano, da je bil pokojni res vzoren duhovnik. Postal je žrtev poklica: Šel je previdet bolnika v hribe. Ko se je vrnil slaboten od težke poti — je šel še razgret v spovednico. Posledica: pljučno vnetje in smrt. Župnija njegova šteje okrog 600 duš, a na zadnji poti ga je spremilo do 3000 oseb iz vse okolice. — V Ptuju so pokopali pridigarja p. Bonaventuro Čička. Bil je poprej 30 let v Ameriki, kjer je goreče deloval. — Jožef Steržinar, rojen v Bistri pri Vrhniki, je umrl 8. januarja kot du-hovnik-begunec na Vrhniki. Kot dušni pastir je služboval ves čas v tržaški škofiji. Ker ni dobil državljanstva, se je vsled bolehnosti preselil k svoji sestri na Vrhniko, Smrt mu je sedaj odkazala trajno pokojnino, ki naj jo uživa pri Bogu! — V Ljubljani so pokopali 8. januarja zlatomašnika Franca P a n -č u r j a , bivšega kateheta in profesorja na učiteljišču v Kopru. Med vojno je pribežal iz Gorice v Ljubljano, kjer je dobil v Marija-nišču gostoljubno streho. Poslednje leto je bil docela slep, a je vdano prenašal tudi ta udarec božje Previdnosti. Pokojnik je bii plemenitega srca, tihega značaja. Rodil se je v šmartenski župniji v Tuhinju. Naj počiva v Bogu! 25 letnica dekliške Mar. družbe v Ribnici na Dolenjskem. 25 let, dolga so, pa lepa. Ni čudno, da nam je srce vztrepetalo v nepoznani radosti, ko smo izvedele, da bomo slovesno praznovale srebrni jubilej naše Mar. družbe. Radost pa bodi neskaljena, veselje presrčno! Zato je pa treba, da je duša čista, da v srcu gori gorka ljubezen do Boga in Marije. V ta namen smo se pripravljale v tridnevnih duhovnih vajah, ki so jih vodili kar domači gospodje. Udeleževale so se jih tudi dekleta, ki iz kakršnegakoli vzroka niso v Marijini družbi. In 8. december! Ta res slavnostni dan naše Mar. družbe, kako si bil lep! Zjutraj navdušen sklepni govor g. dekana ter skupno sv. obhajilo. Popoldne blagoslov prenovljene družbene zastave, izpopolnjene s podobo sv. Neže, druge družbene zavetnice. (Zastava je bila že od začetka ena najlepših družbenih zastav vsaj v ljubljanski škofiji.) Nato sprejem 29 novih članic, končno sprevod v društveno dvorano, ki je bila vsa okusno okrašena, zlasti pa kip Brezmadežne. S petjem smo otvorile akademijo. In vrstila se je pesem za pesmijo, deklamacija za deklama-cijo, vmes govor prednice Uršike Šega. V neizbrisnem spominu pa nam ostane prekrasen, pesniško zamišljen govor g. dekana. Za sklep se je vsa družba posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Naj bo na tem mestu izrečena prav prisrčna zahvala za to srečo in veselja polni dan g. dekanu in gg. kaplanoma. Bog plačslj ves trud, požrtvovalnost in potrpežljivost. Marija, daj blagoslov! V družbi je sedaj 384 članic; delujejo pa v njej odseki: olepševalni, evharistični, časnikarski in misijonski. Smlednik. 25 letnica Marijine družbe za dekleta, dne 8. decembra, je prav lepo uspela. Iz zgodovine poročamo to-le: Ob ustanovitvi 1. 1901. je bilo sprejetih 205 deklet. V teku 25 let pa je zaporedno število narastlo na 584 članic. V družbi je od prvotno sprejetih še 40 članic; od pozneje sprejetih pa 121. — V Marijino družbo za žene jih je prestopilo tekom časa 122; v druge Marijine družbe, posebno ko se je ustanovila nova župnija v Trbojah, pa 73 članic. Umrlo je v tem času 25 deklet iz družbe, 8 jih je Bog poklical v redovni stan. Precej jih je odnesla tudi burja življenja, posebno pa parkelj-ples. Po govoru g. voditelja je prednašala članica Mana Kristane svojo, posebej za ta dan zloženo pesem s čutom, ki je pričal, da so besede privrele iz srca, ki ljubi Mar. družbo. Ustanovitelja r. g. Jan. Karlina se je v toplih besedah spominjala Marija Burgar. Po primerni deklamaciji Fr. Lombardove se je pričela igra »Indijska sirota«. Naš srebrni jubilej. (Boštanj ob Savi.) Svoj čas so bile po naših slovanskih deželah trdnjavice, ki so kljubovale turškim napadom. Ob trdnih zidovih je sovražnik zaman napadal, zaman trosil dragoceni vojni materijal in moštvo. Te trdnjavice so obvarovale ljudstvo pred polumesecem; ljudstvo je ohranilo vero in krščansko svobodo. — Takim trdnjavicam so podobne naše Marijine družbe. Tudi naša družba kljubuje že 25 let napadom in navalom sovražnika človeškega rodu, peklenščku. Njene vrste stoje trdno. Mesečni shodi, nadzorstvo voditeljev in vodnic skrbi za disciplino, naši izvrstni časopisi hranijo duha svežega. Pogostno sv. obhajilo varuje življenje milosti in krepča kakor sveži studenec moči, kadar hočejo opešati v boju življenja. Pride majnik, pride advent, ki nas skoro vsak dan budita in krepita v ljubezni do Marije in do čednosti. — Letos pa, ko je poteklo lepih 25 let od ustanovitve družbe, smo imele pred 8. decembrom tudi duhovne eksercicije. — Strašno grdo vreme v onih dnevih nas je skoro spominjalo na strašne napore našega sovražnika, da bi nas premagal. Tisti dnevi so bili res podoba notranjega boja, podoba žrtev, ki jih moramo prenesti, ako si hočemo priboriti palmo zmage. Resnice duhovnih vaj nam bodo ostale v spominu in nas bodrile k nadaljnjemu boju za naše večne cilje. — Kot lep navduševalen sklep našega jubileja pa je sledila dne 8. decembra primerna akademija. Bilo je 18 točk na razporedu. Upamo, da bo ta lepo urejena, veličastna akademija podlaga nadaljnjemu navdušenju za vzore Marijine družbe. Isti dan se je vsa Marijina družba posvetila presv. Srcu Jezusovemu. E. R. Pišece. Tukajšnja dekliška Mar. družba šteje po sedmih letih obstoja 114 članic. 13 jih je izven domače župnije. L. 1926. je bilo sprejetih ob sv. misijonu 7; 8. decembra pa 15 novink. Apostolsko delo Mar. družbe se pozna v cerkvi in po vsej župniji. Odsek zaVedno češčenje skrbi, da se opravljajo molitve pred Najsvetejšim ob nedeljah in praznikih; olepševalni skrbi za okra-šenje cerkve, pevski za vedno lepše petje v cerkvi; zadostilni zbira članice pogosto pri obhajilni mizi; misijonski je razpečal letos zopet 50 Misijonskih koledarjev, zbira znamke za misijone in je zbral za DSV že 500 Din; časniški posreduje vse leto 47 naročnikom »Bogoljuba«, 58 »Glasnika« in 14 list »Katoliški misijoni«, kar je za leto tukajšnje vinske krize veliko. Vsako leto se tako veliko pripomore k zatiranju slabega in razširjanju katoliškega časopisja. 8. decembra je bila vsa župnija pod vtisom celodnevne slovesnosti naše Marijine družbe. Marsikatera deklet si je gotovo želela iti v tako slovesni procesiji za družbeno zastavo v cerkev pred Marijin oltar, kakor so šle novinke k sprejemu, ko ne bi bilo treba potem izpolnjevati družbenih dolžnosti. Vsak vesten poslušalec, zlasti pa družbenke, so obujale v svojih srcih trdni sklep, da hoče biti pravi častilec, častilka Marijina, ko je o. voditelj v govoru opisal srečo pravega otroka Marijinega. Spodbudno je bilo skupno sv. obhajilo članic med slovesno sv. mašo in sprejem novink, ki se je zaključil z Marijinim slavospevom. Popoldne so nas članice v prelepi igri »Lurška pastirica« vodile v Lurd, prelepi kraj Marije, kakor pravi pesnik. Igralke so se resno potrudile, da so nam na glavni družbeni praznik pripravile toliko duhovnega veselja. Moravče. V naši Marijini družbi smo imele meseca novembra duhovne vaje. Vodil jih je g. svetnik Janez Zabukovec. Potrebne smo jih bile, zato smo se jih prav rade udeleževale. Dvorana Ljudskega doma je bila polna. To so bili za nas res lepi milostipolni dnevi. Ob sklepu nas je pristopilo 285 k sv. obhajilu. Vseh skupaj nas je 305, a nekaj je bilo bolnih, nekaj pa po službah izven župnije in se radi tega duhovnih vaj niso mogle udeležiti. Ob tej priliki se je vsa družba posvetila presv. Srcu Jezusovemu. 8. decembra je nanovo stopilo pod Marijin prapor 19 deklic in 4 fantje. Obljubili so Mariji zvestobo, ter se ji izročili v varstvo; drugi člani in članice pa so svojo zaobljubo ponovili. Med odseki sta najbolj delavna evhari-stični in časnikarski. Slednji je razdelil po fari 105 misijonskih in 38 Klaverjevih koledarjev. »Katoliških misijonov« prihaja skupno 81, »Bogoljuba« pa 125. Ker so nekatere zelo oddaljene od župnijske cerkve, prejemajo liste pri sosednih farah. Za naprej pa se bomo še bolj potrudile izpolniti naše geslo: V vsako krščansko hišo katoliški list! Raznoterosti. Božji klic. Začetkom novembra je prišel domov obiskat svojce č. g. Janez Platiša, slovenski duhovnik lazarist v Perryville v Ameriki. Zanimivo in poučno je njegovo življenje. Kot 16 letni kmečki fant, ki je obiskoval le enorazredno zasilno šolo v Novi Oselici, je odšel iz vasi Koprivnik, župnija Žiri, v Ameriko. Tam je delal nekaj mesecev v rudniku, potem pa je odšel v Chicago, da bi se dobro priučil angleščine. Več let je delal v mestu kot navaden delavec, obenem je pa obiskoval večerno angleško šolo. V teh letih si je z varčnostjo toliko prihranil, da je z lastnimi sredstvi dovršil štiri razrede nižje gimnazije V višjo gimnazijo je bil sprejet k oo. lazaristom. Dovršil je srečno gimnazijo in bogoslovje in je pred dvema letoma pel novo mašo, star 37 let. Na potu iz Amerike je obiskal Lurd in Rim. Za slovo je pridigal v cerkvi v Novi Oselici, kjer je nekoč prejel prvo sv. obhajilo. Začetkom decembra je odpotoval nazaj v Ameriko. — Želimo mu obilo božjega blagoslova. Naši mladini pa naj bo zgled zares železne pridnosti in vztrajnosti v boju za dosego srečnega poklica. Tako naj bi bilo! Prejeli smo pisemce, ki ima to-le vsebino: »Stopili smo v novo leto. Naročili bomo zopet Bogoljuba, pa tudi druge bomo vzpodbudili, da se naroče in da zanj agitirajo. Ko sem bila še doma v domači Marijini družbi, sem vsako leto agitirala od hiše do hiše ter priporočala dobre časopise: Bogoljub, Slovenec, Domoljub, Glasnik, četudi sem morala marsikako grenko požreti. Zdaj pa iz tujine kličem; Agitirajte! Nobena družbenka in noben član Mar. družbe pa ne sme izostati, da bi ne imel glasila, — ki je Bogoljub. Saj je vendar ta list tako lep ter prinaša toliko zanimivega in koristnega. Kadar se me v tujini poloti žalost, vzamem v roke Bogoljub, pa takoj začutim tolažbo v srcu. Ne pozabimo, kar večkrat slišimo in čitamo: Povej mi, s kom občuješ in jaz ti povem, kdo si! To velja tudi o časopisih. Iz dobrega časopisja se nasrkamo dobrega duha. Bogoljuba mora imeti in brati vsaka družbenka, vsak kongreganist!« •—• R. B. »Kdo vam daje kruh?«... V občini H. (škofija Wiirzburg) so imeli celodnevno češčenje. Ker ni bilo nujnega dela, so se hoteli pobožnosti udeležiti tudi kamnarji v ondot-nem kamenolomu. Lastnik in gospodar podjetja jih pa ošabno zavrne: »Kdo vam pa daje kruh? Bog ali jaz?« Prav isti dan pa zmečka bogokletnežu glavo velika skala, ki se je odtrgala v kamenolomu in se nanj zvalila. Lahko si mislimo, kakšen vtis je napravil ta dogodek v vsej občini! Bilanca o uspehu prohibicije (prepoved alkoholnih pijač) v Ameriki je sila zanimiva. Iz nje izvemo, da so oblastveno zaprli nič manj kot 12.000 skrivnih pivnic, da so zaplenili 27 milijonov galonov alkohola, da je bilo zaradi prestopka alkoholne postave zaprtih 72.000 oseb, in končno, da je država samo na kaznih vsled prestopkov prohibicij-ske postave vknjižila 60 milijonov dolarjev. — Ta nesrečni alkohol, kakšno privlačnost ima! Državi dobro nosi — tako ali tako; ljudem pa nikoli ne koristi, nasprotno, povzroča ogromno škodo. Tehtati — ne šteti je treba take besede .. . Kratko pisemce smo dobili iz Amerike, Minn., pa ima tako ganljivo vsebino, da je ponatisnemo. Tako-le se glasi: »Dragi mi vsi, ki delate za ta list (Bogoljub). Zmiraj je lepši. Koj težko ga pričakujem. Dobivam ga pa redno. Bog daj, da bi prihodnje leto pridobil še veliko novih naročnikov. Tu pošljem naročnino z?, leto 1927., en dolar pa ::a kruhe sv. Antor.a. Voščim vam vesele božične praznike i:i srečno novo leto. Veliko pozdravov vsem, ki delate in se trudite v čast božjo in korist ljudi. Z Bogom!« — M. J. DOBRE KNJIGE. Misijonski koledar za 1. 1927. VIII. letnik. Misijonišče pri Domžalah 1926. Cena 8 Din. •— Kot že več let so nam tudi letos preskrbeli gg. laza-risti lepo urejen misijonski koledar. Po vsebini zelo bogat, po obliki okusno opremljen — koledar krasi 16 strani slik v bakrotisku .— zavzema odlično mesto med misijonskimi koledarji sploh. Vsem, ki ga še nimajo, ga toplo priporočamo. Živko, dijete Euharistije. S pismom kardinala Gasparrija i kard. Cerettija. Str. 60. Cena 5 Din. Dobiva se v Zagrebu, župni urad sv. Marije, Kap-tol 3. — Hrvatski prevod francosko pisane knji- žice z naslovom »Une Ame d' Enfant, Guy de Fontgalland« popisuje življenje 121etnega dečka, kateremu je Bog delil izredne milosti zlasti po šv. obhajilu. Živko je otrok naše dobe, umrl je 24, jan. 1925. I., vesel, živahen; ima tudi svoje otroške slabosti kot otroci v njegovi starosti. In vendar kako globoko notranje življenje po pogostnem prejemanju sv. obhajila! Potrebujemo takih zgledov, na katerih se posebno očitno vidi, kakšna moč je v tistih, ki se hranijo že v mladosti z Gospodovim Telesom in Njegovo Krvjo. Francozi so tako segli po življenjepisu mladega Živ-kota, da so ga v nekaj mesecih razpečali 77.000. GOVORILNICA. P. A. B. Najprej: Uredništvu se ni treba skrivati pod izmišljenim imenom. Dopisniku je itak na prosto dano, 'ali se njegovo pravo ime označi ali ne. Glede Vaših vprašanj pa to-le: Dobro je, da vzame človek včasih katekizem v roke. Tam so vsa taka vprašanja točno rešena. Prečitajte odgovore na vprašanja Vel. katekizma štev. 762 in /68. Odgovor na to poslednje vprašanje se glasi: »Mali greh stori, kdor prelomi božjo postavo 1. v kaki mali reči, ali pa 2. v kaki važni reči, toda ne popolnoma vedoma in prostovoljno.« — Zdi se, da so v Vaših skrbeh samo take stvari. — Glede molitve je treba pomniti to-le: Splošno veže dolžnost, pogostoma moliti, a čas se ne more natanko določiti. Za zgledno krščansko življenje je običajno, da se moli zjutraj in zvečer, pri službi božji, ob zvonjenju k ang. češčenju, pred jedjo in po jedi, v izkušnjavah i. dr. Smrtno greši, kdor molitev prav dolgo opusti, čeprav le iz lahkomiselnosti. — Prekriževati se ob križu ali znamenju ni nikjer zapovedano. Vsem cenj. dopisnikom: Več dopisov o svečanostih 8. dec. smo morali odložiti na 3. štev. Tudi listek je moral zopet izostati. Odpustki za mesec februar 1927. 1. Torek. BI, Viridijana, P. o. istim kakor 15. dan. 2. Sreda, prva v mesecu. Svečnica. P. o.: a) vsem, ki prejmejo sv. zakramente, molijo po namenu sv. očeta ter opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefu; b) udom bratovščine sv. Reš. Telesa kakor tretji dan; c) udom br. naše ljube Gospe presvetega Srca v bratovski cerkvi; d) udom rožnovenške br. danes ali v osmini; e) udom škapulirske br. karmelske Matere božje; f) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; g) enim, ki nosijo beli ška-pulir in če molijo za osvobojenje sužnjev; h) udom Marijine družbe; i) udom »Družbe krščanskih družin«; j) udom br. sv. Družine; k) udom br. preč. Srca Marijinega; 1) udom br. za duše v vicah danes ali v osmini; m) udom Družbe sv. Petra Klaverja kakor 24. dan; n) istim kakor 15. dan. — V. o. 3. Četrtek, prvi v mesecu, P. o. udom br. sv. R. Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi. 4. Petek, prvi v mesecu. Sv. Jože! Leo-niški. P, o.: a) udom br. sv. R. Telesa kakor včeraj;