Uciteljiščni vestnik. Učiteljska lzobrazba. Službena ln stanorska rzgoja. (Dalje.) Naša stanovska vzgoja. 1. Glede stanovske vzgoje imamo sledečo zahtevo: ,,Dovoli naj se,' da se učiteljski naraščaj svobodno vzgojuje tudi stanovsko in se mu v to svrbo svobodno prireja predavanja o upravi in temeljib. posameznih kulturnih, gospodarskih in narodnih institucij ter se ga seznanja z aktualoimi narodnimi vprašanji in aktualnimi vprašanji onih slojev, v katerih delokrogu bo ou vbodoče deloval poleg v stanovskib institucijah in stanovskih aktualnih vprašanjih." Ta zahteva je plod dejstva, da je naša vzgoja, t. j. vzgoja učiteljskega naraščaja, nepopolna, da je nenarodna — ne mislimo tega z ozirom na učni jezik, ker ne smatramo one vzgoje, ki budi samo narodni čut, za pravo narodno vzgojo, arapak z ozirom na žalostne posledice, ki izvirajo iz te nenarodne vzgoje, da prihajt učiteljski naraščaj iz naših učiteIjišč brez smisla za pravo narodno vzgojo; brez sraisla za narodno skupnost; brez smisla za organizovanje in praktično vzgojo ljudstva; brez pojma narodnega gospodarstva; brez jasne slike o narodnem položaju in narodnib razmerah; brez smisla in pojma o jugoslovanstvu, o stanovski skupnosti, stanovski politiki, stanovski ekonomiji, brez vpogleda v stanovsko življenje. Praktično stanov3ko slovanstvo mu je tuje; o življeuskih in narodnib vprašanjib je nejrientovan; v politiških vprašanjih je neuk; v gospodarskih vprašanjih — nič. Za pisateljevanje, predavanja itd., kar zahteva gotovo njegov položaj, je nesposoben — če se ni sam vzgojil; v stanovskih vprašanjih nekoliko vegitira: Na tako ozki temelj nas postavlja pod današnjimi pogoji vzgoja naših vzgojevališč, na temelj, ki je absolutno nezadovoljiv za pogoj uspešne eksistence. In zavrnili nas bodo z glasom absolutizma in terorizma kategorično naši zakonodajei, naši takozvani privilegovani Hgospodje", naši vzgojitelji in še celo nsši idealni in posebno oni, z materializmom prepojeni tovariši: Saj učitelju vsega tega ni potreba, on naj se ne briga za narod in njega vprašanja, naj se ne briga za stanovsko skupnost, naj se ne peha za moderna stremljenja; on naj živi lepo vdano zase in naj čepi lepo pri otroeih med štirimi stenami. 0, bridka ironija, blaženi idealizem, ki vidiš krasno sliko in veruješ v nje resničnost! Diesterweg pravi: BNihče ni res iniv resnici učitelj, čigar zanimauja ne obvladajo razmere in delovanje na politiškem in soeialnem polju. Torej zahtevamo od učitelja živo in živahno zanimanje za te stvari, toda z omejitvijo, da ne trpi njegovo pedagoško delovanje ... Sramota učitelju, ki se ne udeležuje na velikih zadevah svojega naroda in na važoih zadevah svoje domovine!1' Vprašamo se le, ali pospešuje udeleževanje učiteljstva pri narodnem delu ujega pedagoško delovanje? Odgovor je obširen, a ne težak! Po našem mnenju to deloranje pospošuje pedagoško delo učitelja, ker si s stiki onih slojev, katerih otroke poučuje, svoje pedagoško delovanje napravi tem plodoviteje in tem uspešneje. — Seveda, ob današnjih razmerah postane pod temi pogoji učitelj žrtev dobrot, ki jib je namenjen storiti.. . Pa poglejmo si, kaka bi morala biti naša stanovska vzgoja in kaj nam bi morala nuditi ? 2. Stanovska vzgoja bi nas morala v prvi vrsti postaviti na enoten svetovni nazor, na katerem bi temeljila naša pedagogika in na katerega podlagi bi bilo urejeno vse naše stanovsko in narodno delovanje. 3. V to svrbo bi nam pa morala nuditi vpogled r splošni položaj šolstva in učiteljstva v Avstriji, in to presojevano s stališča svetovnega nazora. Seznaniti bi nas ne imela le s šolskimi zakoni in njega presojo, kakor tudi z našimi zahtevami v tem vprašanju, ampak bi uas morala sezuaniti tudi z vsemi naprednimi učiteljskimi organizacijami v Avstriji, presojajoč, kako bi se dalo vse te organizacije strniti ? eno mogočno celoto kulturnih delavcev, ki bi se ne organizovali v svrho narodnega zbližauja, temveč t svrho pospeševanja napredne misli v šolstvu in učiteljstvu. Potreba si bi bilo postaviti tozadeven program, katerega točke, čeprar ne obile, bi bile vsem skupne in bi temeljile na napredni misli. Menim, da bi nam že stremljenja z ozirom na zahteve pri preosnovi državnega zakona, nadalje pri reorganizaciji učiteljišč, službena pragraatika in zahteve našega gmotnega stališča dale štiri močne točke skupnega programa, pri katerih bi se vsaj z ozirom na udejstvovanje napredne misli labko zedioili in skupno nastopali. Stremiti bi morali za tem, da se povsod v šoli in pri stanu uveljavljajo uapredoa načela. Skratka poredano: Naša stanovska vzgoja bi nas morala seznaniti s splošnimi stremljenji in zabtevami napredaega učiteljstva v Avstriji. 4. Drugi člen, s katerim bi nas morala naša stanorska vzgoja seznaniti, je zveza vseh slovaaskib napredaih učiteljskih društev v Avstriji, t. j. zveza vsega slovanskega naprednega učiteljstra t Avstriji. Ne samo s programom te zveze, ne samo s stremljenji in delom te zveze, seznaniti bi nas morala tudi naša vzgoja s podrobno organizacijo te zveze in z vsemi organizacijami te zveze, ki so kot članice v njej zastopane, ter 8 tebničnim ustrojem in vodstvom te zveze. Kakšen je program slovanskega učiteljstva za bodočnost v Avstriji? To vprašanje bi nam morala napraviti naša stanovska vzgoja jasno. Da je tej zvezi čuvati v šoli, stanu in jarnosti slovanski iuteres, tega nam menda ni potreba poudarjati. Naloga te zveze bi ne bila čuvati le naprednega interesa v zakonodaji pri stanovskih vprašanjih, reformnih vprašanjih učiteljišč in vseh drugib. šolo in 8tan zadevajočih vprašanjih, temveč čuvati tudi slovansko-narodni interes. V takih in pri takih točkab bi korakali sami ali bi se pa kompromisno združevali. Da je velika naloga te organizacije zediniti vse slovansko napredno učiteljstvo za en skupni občevalni jezik, katerega priučitev bi morale z jezikovnimi tečaji poapeševati vse podrejene organizacije tega niti ne poudarjamo. Saj bi bil ta občevalni jezik predpogoj io temelj vsemu uspešnemu nadaljnemu delovanju in napredovanju te organizacije. Govoriti o nadaljnih smotrih te organizacije ni naš namen, ker ni časa danes določati program iu bodoče delo slovanske učiteljske organizacije, temveč nam bi morala to nuditi naša nadaljna stanovska vzgoja. 5. Še bolj natančno bi nas pa morala naša stanovska vzgoja seznanjati a stremljenji splošno jugo81oyanskega učit e I j s t v a. V ta namen bi nas morala natančno seznaniti s položajem vsega jugoslovanskega učiteljstva, t. j. s položajem, organizaoijo, šolstvom itd. jugoslovanskega učiteljstva posameznih jugoslovanskih narodov. Proučavati bi morali položaj in potom tega se vzgajati in študirati, kako bi prišli do skupne organizacije jugoslovanskega uaprednega učiteljstva na enotoem programu v okviru splošno slovanske organizaci)«. Ta program bi bil pa dokaj obširen, zakaj tu nimamo le skupnosti v šolskih in stanovskh vprašanjih, temveč nam skupne točke nudi tudi naš narodno-prosvetni program, na katerega podlagi bi se tudi lahko obenem organizovali. Propad, ki nas loči danes v tem oziru, je žalostua slika za našo bodočnost in nam predočuje ogromno de'o, ki nas čaka v bližji bodočnosti. 6. Tako prehajamo konfino k onemu delu, s katerim bi nas morala naša staoovska vzgoja najnatančneje seznaniti, to je s programom celokupnega naprednega slovenskega učiteljstva. Najnatančneje bi moral vsak napredni slovenski učitelj poznati program, na katerega temelju je organizovano slovensko napredno učiteljstvo. Vsak učitelj bi moral biti svest si vsake posamezne točke tega programa, za to ne bi zadoščalo, da se te točke le splošno poudarja, tem?eč bi bilo potreba te točke vsestransko obravnavati in jib končno fiksirati. Program bi moral biti jasen in bi se razširjal in izpremiujal s časom ia razvojem organizacije. Natančno bi se moralo proufciti našo taktiko o stanovski politiki v narodu in izven njega. Stanovska politika je ona pastorka naše stanovske vzgoje danes, zaradi katere se nahaja danes slovensko učiteljstvo v tako misernem stanju; zatorej nam je potreba v stanovski poHtiki jasnih pojmov in smotrov. In ta naša stanovska politika bi temeljila na našem narodno-prosvetnem delu in 6im močneje bi bilo to, tem uspešneja bi bila naša stanovska pulitika po načelu: nPolitika mora temeljiti na kulturi!"* Torej ni dovolj, da nas naša vzgoja seznanja samo z odlomki našega prosvetnonaroduega dela, temveč nas mora natanko seznati z našim narodnim programom in z našimi narodno-prosvetnimi smotri. Pravo podlago vsem tem načelom bi pa dal naš stanovski program, ki mora biti prikrojen vsem tem zahtevam in katerega uresnifiuje in izTršuje naša stanovska organizacija. (Dalje.)