LISTEK. ZSodbe napoleonske^g vojaka. ! Prancoski sprsai Erckmann-Oiatrian; pieložil Al. B. •14. nadaljevanje. V sredi sem v smodnikovem dimu opazil polkovmiika, feoikait&ga moža na koniju in s sabljo v roki, poleg njega pa prapor, ki je foil tako raztogan, da je bil podab&n samo še ©unji, ki visi na drogu. Bolj zadaj na levi je na oviriku velike ceste prodkala ¦ovražna kolona ter koralkala proti Malemu Gorschenu. Ta lcolcna se je hotela zagozditi povprek med naše in vas ier jim tako odrezaiti umiikanje. A z nami vred se je bilo še vmilo več sto razkropljenih vojakov in od vseh strani 8O vreli še drugi. Nekateri so se obračali vsakih petdeset korakcv in streljali, druigi, iki so bili ramjeni, pa so se s teftavo pomikali naprej, da bi le prišli kamorkoli. Prodirali 8O v hiše, in ko se je kolona bližala čedalje bolj, se je iz ivseh oken pričelo nanjo forzo streljanje. To jo je zadržalo, tem bolj, ker so obenem ne desnem griou pričele nastopati ddviiziije Brenjeja in Maršanda, katere nain je poslal na pamoč iknez Moskov^ci. Poasneje smo zvedeli, da je šel maršal Ney sicer za aesarjem proti Lipskem, a ga je gnmenje topov zvabilo nazaj. Tam so se torej Prusi ustavili in streljanje je prenehalo na obeh straneh. Naši štirikotniki in kolone so spleeale na breg, nasproti Starsiedla in vse v vasi je pričelo eapuščati hiše ter se vračati k polku. Naš je bil pomešan med dva druga. Ko so ®e divlzije ustavile pred Kajo s puŠko ob inogah, snvo kcnnaj našli dTug drugega. Ko je bil prečitan paziv, se je izkazalo, da je od cele naše stotnije 06*810 samo dvainžtirideset mož. Dobrega Fiirsta in Leg«rja ni bilo več med nami, Cebedej, Klipfel in jaa pa Hno bili odnesli zdrave pete. Toda ni bilo še vsega konec. Prusi so vsled našega umSkanja ipostali predrzni in prevtzeitni ter se znova pripravljali, da nas napadejo v Kaji. Dobilr so velika ojačenja. Ko sem to zaipazil, sem si mislil, da je bil cesar za tako velikega vojsjkovodjo slalbo pogcdil, ko je lcrenil proti Lipskemu ter pustil, da so nas med tem napadli z arnvado, ki je štela več nego stotisoč mož. jBaš ko tsmo se ravno nanovo urejali za divizijo Brenjeja, je naenkrat gor po hribu prihrumelo osemnajst tisoč starih vojakov pruske garde. Čake našfh padlih tovarišev so zmagoslavno nosili nataknjene na bajone^te. Ofoenem se je vnel Iboj tudi na levi, med Malim Gorschenom in Starsiedlom. Rusfea konjejiica, fcatero smo bili zjutraj videli za Grumo, nas je hote-la obiti, toda šesti aiimadTii zfoor nam je prišel za kritje, in mornarišiki pol'ki so stali kot zidovi. Vsa dolina je bila en sam oblak prahu in dima, iz katerega so lesketale čelade, oklepi in sulice na tisoče. Mi smo se umikali čedalje bolj, naenkrat pa je ne'kaj završalo mimo nas kakor vihar: bil je maršal Ney, ki je bil prišel v diru s svojim generalnim štabam. Še nilcdar nisem videl takega abraza: iskre so m« švigale iz oči in nozdrvi so imi itrepetale od jeze. Kot bi mignil, je premerH celo črto ter stal pred fronto naših kolon. Vse je šlo za njLm, kafcor ginano od nepremagljive sile: namesto da bi se umikali, je vse šlo Prusom nasproti. V desetih minutah je bilo vse v ogivju. A sovraŽTOik je stal trdno. MislH je, da je že zmagal in zmage ni hcrtel izpustiti, ternlbolj, ker je nprestano dobival ojačenja in smno bili mi že urtmjeru od pelturnega boja. Naš bataljon jc bil sedaj v drugi črti in krogle so letale č&z naše glave. Dosti bolj pa mi je trgal živce hrup karteč: žvižgalo je kalkor grozna godba, ki se je slišala od daleč. Kljub temu smo med kričanjem, poveljevanjem ter streljanjem \z pušlc pričeli zopet marširati navzdol in prve naše divizije so zopet vdrle v Mali Gorschen. Tam se je borii mož proti možti: na šiiroki vaški cesti ni bilo videti drugega kot dvigmjema ptrškina 'kopiHa in generale na komjih, ki so vihtelj sablje kot navadni vojaki. To je trajalo nekaj njiniut in v naših vrstah se je že govorilo: »Doijro kaže! . . . prodirarrvof« Ko pa so m prusiki strani prišle nove čete, smo bili prisiljeni, da sim se umaknili že dmgič, sedaj pa taiko hitro, da so nekateri oddelki zbežali prav v vas Kajo. Vas je stala na griou im je bila zadnja tostran velike ceste proti Liitzenu. Imela j* dve dolgi vrsti hiš, !ki so bile ločene druga od druge z amajhnimi vrtovi, hlevi in ulnjaiki. Ako ibi' sovražnik (v Kaji pritisikal na nas, bi bila armada razdelj&na v dva dela. Med tekom sem se spomnil besed goapoda Guldena: >Aiko nesreča hoče, da nas zavezniki premagajo, se bodo v naši dežeH maščevali za vse, kar amo jim mi storili y desetih letih.« Prepričan sem bil, da je bitka izgubljena, ikajti celo maršal Ney se je umikal z ostalimi sredi štiriOcotnika, vojaiki pa so odnašali ranjene častnike na nosilih., napravljenih iz skupaj zrvezanih pušk. Vse se je bilo dbrnilo na slaibo. Jaz sem na desni strani vasi prišel v Kajo, plezajoč čez žive meje m slkakajoč čez plotove, ki so mejili vrtove. Baš sem hotel zaviti okrog skedmja, ko serr. na vrfm nasprotnega griča ugledal kakih petdeset častnikov. Nekoliko dalje za njihvi so topnišflca krdela dirjala semikaj po lipski cesti. Zaradi tega sem pogledal natančneje in sem spozmal cesarja, ki je jahal nekoliko pred drugimi: sedei je na svojem belcu kot v naslonjaou. Prav dobro sem ga videl: nepremično je skozi daljnogled opazoval spodaj divjajočo bii!ko. Ta prizor me je tako navdušil, da sem na ves glas zaklical: »ŽJvio cesar!« Potem sem skozi prehod med dvema starima hišama tekel po glavni vaški cesti. Bil sem ,med prvimi in sem še lahko videl, kako so vaščani, mo&ki, žemsike in otroci, drli v klati. Ko sem pozneje pripavedoval vse to, mi je marsikdo očital, da sem bežal tako htoo, jaz pa sem jim odgovariJ, da se je pač tudi lahfco umaknil Jože Bertha, efco se je umaknil celo Mihael Ney. Klipfel, Cebede|, seržant Pinito in vsi dTugi, ki sem jih poznal od stotnije, so bili še zojnaj. Bojni hritm je bil taJco grozen, da ga ni mogoče opisati. Dim se je valil preko streh, opeka je padala z njih na ceeto, krogle pa so podirale zidove ali pa z grozinim pokanjem lounile tramove. Obenem so od vseh stiani drii v vas naši vojaki po ulioeh, čew. rneje in pJotwe na vrtih. Vsak hip se je kdo dbmil ter ustrelil. Pamešani so bili od vseh polkov, brez čak, jrazfttngaini, s krvjo oškrapljeni in razljučeni. Še danes, jjpo toliko letth, jih vidim pred sabo: bili so sami otroci, od petnajst do dvajset let stari in vsi še brez fcdk. Zdaj so Prusi pod vodstvom starih častDukov, ki so venomer kričali: »Naprejl Naprej!«, Tiavalili na nas kakor čreda volikov, ki skačejo dntg drugemu na hribet, da hitrefe pridejo naprej. Nas dvajset do trideset nvož pa je azza skednja nasproti vrtu, v lcaterem |e stal majhen ulnjak in visoke, cvetoče črešnje, paričelo z brzostrelbo na te lopove, ki so hoteli niže doli poskakati prelko nizkega zid« m osvojiti vas. Ne vem, koliko izmed njfti je zopet popadalo nazaj ined druge, kamaj da so prilezli na zid, a na njih mesto so vedno zmova prihajali drugi. Na stotine Icrogel nam je žvižgalo cfeog ušes ter se sploščevalo ab zidu, apno je padalo s sten, slama je visela s prečnih brun, velika vrata na levi so bila čisto prehiknjana od krogel, mi pa smo bili za skednjem nabili puške ter Skakali zdaj naprej zdaj nazaj ter sfrreljali v gruiče. To je trajalo toliko časa, kolilkor ga je bilo treba, da ismo namerili iin izprožilli, a vendar jih je že kakib. šest z obrazorn proti itlorn ipadlo na oglu ekednja. A bili smo tako razljučeniv da se niti zmenili nismo za to. Ko seann desetikrat skočil naprej, mi je med tem, ko sem piomeril, puška padla iz rok. Pripognil sem se, da bi jo pcbral, pri tem pa sem padel čez njo — dobil sem kroglo v levo ramo. Kri mi je lila po prsih kot tx>pla voda. Skušal sem vstati, a nisem magel drugega, kakor da sem se naslonil ab zid. Zdaj mi je tekla Icri do stegen in spomnil sem se, da moram takoj uinreti, in mraz me je stresel. Tovariši ®o še v-edino streljali prelco moje glave, Prusi pa so oidigovarjali brez prestanka. Ker sem se bal, da bi me druga krogla popolnoma ne ubila, senv se z desrno roko, da bi prišel naprej, s tako mačjo oprijel ogla, da sem padel v jarek, po katerem je tekla voda s ceste na vrt. Moja leva roka je bila težka kot svimiec, v glavi se mi je vrtelo; sicer sem še vedno slišal pokanje pušk, toda le kakor v sanjah. To je gotovo trajalo jdalje časa. Ko sem zopet odprl ači, se je že ndčilo in PJrusi so šli v teku mimo po ulici. Cela vas jih je bila že polna. V vrtu meni masproti je ibil star general, gologlav in belolas na velikem rjavcu. Z rezkim glasom je ukazoval, naj pripelje|o topove, ie nekaj častnikov je otddirjalo z njegovim poveljem. Pol&g njega je stal na nizkem zidu, lci je bil po fertt z mrtveci, eden njihovih raiiar|ev ter mu obvezoval rofoa Na dnugi strani je nekoli!ko bolj zadaj sedel na konju suh rusiki častnik, mlad mož, ki mu je glavo pokrival klobu!k z zeleniatv, visečim perjem. Vse to sem vddel na prvi pogled: starca z debelim nosom, Birokim, ploščatim čelom, živimi očmi in drznim dbrazorn; druge okrog njega; zdrav- nika, majhnega, plešastega mioža z očali. Ptotem pa kakih šest- do sedemsto ifcoirakov proč med dvema hišama naše vojjake, ki so se zbirali ir\ urej«vali. Vse to mi je bilo pred očmi, kakor bi še danes ležal na tistean kiaju. Streljali niso več, a med Malim Gorschenom in Kajo se je vzdigrvilo grozno vpitje. Čulo se je votfclo boimenje, rezgetanje, preldiinjanje in pdkaavje z bičem. Sam ne vem, zakaj sem zlezel iiz kolesnic ter se zcvpet naslotnil ob zid. Isti hip sta pri prvi ivaški hiši dkroig oigla zavila dva šestnajatfimtna iopa, pred vsakim po šest komj. Jezdeči topničarji so na vso moč z biči naganjali kcmje in kolesa so rezala v lcupe mrtvecev in ranjencev kakor v slamov da so kar kosti pokale. Odtod groEno "vipitje in kričan|e, katero sem slišal — lasje so se mi ježili na glavi. »Semkaj-« je starec kričal po nemško. »Merite t$& doli, med tisti dve hiši poleg vodnjaka!« Tako) so obrnili topa, v diru so za njima pripeljali vozove s sniodnikom in lcroglami- Starec, ki je imel levo roko v olbvezi, je prijezdil bliže, da si vse ogleda. Med tem, ko so jezdili po cestL gori, sem slišal, kako je presekano govoril mlademu niskemu častniku: »Recite carju Aleksandru, da sem v Kaji . . . Bitka je dabljena, ako mi pošlje|o ojačenja. Nič dolgo posvetovati se . . . delati! . . . Pripravljeni moramo biti na silen naskok. Napoleon pride . . . to čutim! V pol ure ga imamo pred sabo z gardo vred . . . A naj stane, kar hoče, jaz se mu postavim . . . A «a Boga naj ne zamudc niti miauite . . . počal v gostih i>rid'h: njegov dbraz je imel oibenem grozen in ponoseri izraz. »Ko bi ]az imel pušuco«, je še emkrat ponovil, abi ti že videl, je-li bitka ddbljenaf« Midiva siva bila še edina žiiva v (tem kotu, polnem mrtvecev. Pornislii sern, da me drujgi dan z vsemi drugimi zakopljejo tam na onem vrtu in da nikdar več me bom videl Katarine. Solze so mi lile po liciih. Nehote sem vddifcnil: »Zdaj je vsega konecl« Keržant me je pogledal po strani, in videč, da sem. še tako mlad, je vprašal: »Kaj pa ti je, reknitt?« »Kroglo imam v rami, gospod seržant« , »V rarni — to je jboJjše nego v Iedju. Ne bo te še komec.« Ogledal si me je natančneje in pristavil z m©čjim glasom: »Nič se ne baj . . . še jboš videl donu« Mislil sem, da se mu smili moja nvladost in me hoče tolažiti. A moje prsi so toile kakor razdroibljene in to md je jemalo sleherno upanje. Seržont ni govoril več, le včasih je skušal dvigniti glavo, da Ibi videl, če že prihajajo naše kolome. Vmes )e Iklel skoei zolbe, nazajdnje pa se je z ramo uprl v kot pri vratih, se spustil na tla in rekel: »Z roano je pri lcraju . . . razbojruk pa jo je vendarle slaupil.« Pri tem fe gledal v foiižnjo živo mejo, k^r je ležal na hrtrtvi prviski grenadir: tbodalo mu je tičak) v prsih.