I. lejtnik 1923. majus 20. 6. numera. Mejszeesne vepszke novine. Podgovorni reditel: LUTHAR ADAM v Puconci. Pom. reditela : Fliszar Janos i Kovats Stevan v M. Soboti. Lasztntk i vodavntk: Prejkmurszka evang. sinyorija. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 dtn. Rokopiszi sze v Pticonce majo posila i. Naprejplacsilo g-orivzeme vszaki ev. diihovnik i vucsitei. Nouvo szrdce! Riszalszko premislavanye. »I dam vatn nouvo szrce i nouvo diiso dam vu vasz, i oJvzemem kameno szrce z-vasega tejla, i dam vam meszno szrce. I moj duh dam vu va-z. i takse ludf vcsinim z-vasz, steri do vu moji zapouvedaj hodili, moje zapouvedi obar-iejo i dopunvavajo.« Hezek. 36, 2<>, ±1. Tak sze glaszi rriloscse Boga obe-csanye szvojemi Jiidsztvi. I tou obecsanye je vu szpunyavanye sztoupilo na onom velikom Riszalszkom dnevi, gda szo Jezu-sovi vucsenicke edne pameti vkiip bili i Bozsi Szv. Diih je je vsze napuno natelko, ka szo nouvo szrce doubili i zacsali szo gucsati navdiis^eno od Bozsi veliki dejl na nase zvelicsanye vcsinyeni i potom szo tiidi z szvojim cejlim zsftkom szvedocsili, ka szo taksi liidje, steri z-radosztjov hodijo vu Bozsi zapouvedaj, nyegove zapouvedi obarjejo i szpunyavajo. Bozsi Duh je nej vecs osztavo Jezusove vucsenike, nego je dale delao, naprej szi je pouzvao edno obcsino, edno cerkev, stera je nouvi diih prineszla notri vu szvejt; i liidszTva vsze razmere vu hizsi i driistvi, vu narodi i drzsavi preobrnola i oplemenitila. Nej od zviina, nej po naprejszpis(ivanyaj i zapou-vedaj, nej po institucijaj i naredbaj, nego po ponovlenyi szrca i obcs(itejnya, po osz^bnosztaj, steri od znoutra posztanejo nouvi, po Bozsem Sz. Diihi sze ponouviti dajo. Krsztsanszke oszebnoszti vszakoga rčda ino sorsa, odzgoraj 1 zdolaj szo bilč nosziteli blagoszlova, skeri Bozsč preobra-csajoucse, vsza ponavlajoucse moucsi. Zakoj lecamo mi dnesz? Ka je nase zdiihavanye vu etoin szirmaskom, vu sze-bicsnoszti odrevenyenom, vu odiirnoszti besznecsem, brez tanacsa nevolnom groz-nom cajti? Goszpodne, csini nouvo! Obari nasz od pogubelnoszti! Pelaj nasz vo z-sztalne szmrti na zsitek! Ali kak? Jeli je Diih, steroga je Boug szvojemi krsztsansztvi dariivao, od nasz odsztoupo ? Ali pa lehko Goszpoud, ¦— ki nam je .szvojega Diiha obecsao, ja escse vecs, ki nasz je na Riszalszkom dnevi szvojega Sz. Diiha z-szvojoj ponavlajoucsov mocsjouv i z vszemi szvojimi blagoszlova punimi darmi tak obilno obdartivao, — nam ne da vecs, ka mi potrebiijemo? Lehko tak csinf, kak vcsaszi zemelszki ocsa ma csiniti, ka nam kamenye da meszto kriiha? Ah, vala escse dneszdčn: dam vam jasz, — scsem vam dati nouvo szrce, zselem vam dati nouvi diih. Ali mi szmo nyegove dari zapravili; mi szmo nyego-vomi duhi proutisztanoli ino ga obzsalosztili. Mi szmo nej steli, ka bi on nasz sztano-vito ponouvo. On nam je povedao, ka je nej prav; ali mi szmo sze donok nej vkraj obrnoli od nepravicsnoszfi, osztali szmo yu nasi sztari szebicsni, nepobozsni, szkvarjeni miszlaj, recsaj i delaj. On nam je povedao, ka nasz obdrzsi: jedino vera, stera popadne odpuszcsanye vu Krisztusi, i nouvi zsitek sztvori v-nami. Ali mi szmo 'i-l Sztran 64. DUSEVNI LISZT inajus 20. za salo vzeH evangelium i nej ga prestf-mali za on jedini kincs, steroga potrebii-jemo vu zsitki i vu szmrti. Zatoga volo je na teliko prislo z-nami. Zato nem-i mera nase szrce i nas zsitek; zato betegiije nase familszko zsivlejnye, ali tlidi liidsztva zsi-tek; zato je szpodobno vesz tak gizdavo kulturno cslovecsansztvo k-ednomi tejli, vu treslicsnom tamni brez moucsi sze meta-joucsemi, pri sterom vracsi obviipajo. Znouvics je is?tina tou: ni od »ia-rasza, ni od flastroma szo sze nej zvra-csi!i. Boug daj, da bi i mi k-tomi szpoz-nanyi prisli: nego tvoja Rejcs, Goszpodne, vsze zvracsi! (Moudroszti kniga 16, 12.) K-taksemi viipanyi nasz oblaszti na-sega Boga obecsanye. Vu tom viipanyi szvetimo znouvics liiblčni Riszaiszki szvč-tek. Csi szmo mi • gli neverni gratali, On je veren osztano; csi bi mf gli nej steli, On scse escse itak opraviti, ka k-blazsensztvi szliizsi nam. Escse dopiiszti nam nyegovo Rejcs glasziti, escse ma diise, stere sze preszvetsavati, poszvetsavati dajo, escse I ma cerkev, stera med velikov odpadnoszt- i jov i vu vnozsini imena krsztsenikov, szta- \ novitno vu Nyem verje, Nyega z-szrca ! liibi, vu Nyem je blajzsena i za Nyega dela. Tou szo oni, steri szi Nvegov Dtih dariivati i nouvo szrce dati dajo. ] Nouvo szrce! Tou naj dariije On tiidi. tebi-i meni! Tou naj da vnongim vu vez-dasnyem cajti! Tou nai dariije najmre szlugom nyegovi gmajrt, vucsitelom nasi otrokov i mladensztva, ocsevom i materam vu hizsaj, voditelom liidsztva; potom de prihajao nouvi, blagoszlovleni cajt. Goszpoiid je moj paszfer. Goszpoud je rnoj paszler, S/AraJjsi me hnr viher, .--..,- ..-.....„» Z-groznov besznoucsov. ;-><;: - :v' '¦¦. . Nnj sze prihJJzsnva, ... ^*r:. -: •::^iV; Znicsenye pripnivla, • . -..'.'"¦' " Nebom porob nyegov. Z-menom je vu viheri, Potihsajo sže valovi, HvhIo szpejvam uyemi. Sinyorie szprdviscse. Prekmurszka evang. sinyoria je letosnye szvoje redno szpraviscse, pouleg szkoncsanya lajhszkoga szvofega gyiilejsa, v Pticonci majusa 2 drzsala. Na historicsnom meszti szo szeszpra-vili vkiipVr pri toj priliki Prekmurja vesz evan^ gelicsancov poszelniki. Tam, gde je vrejloszt vere, liibezen do cerkvn ti odicseni ocsakov, kak je vdarila za nye vora szlobodscsine po Podlisztek. Dragocse podpora. Piszao : Fliszar Janos. Hodmo, poglednimo, ka dela Gyula? Ob pol 8 vori je prisao domou vu szrdci zburkani za volo Lajosa teskoga zsitka. Nyegovi gmaj-narov touposzt i necslovesztvo ga je bolees bo-dalopri szrdci. Nikak nemre miroven gratati --.-csi glih doj lezse, szpati nede mogao -- malo v-kaszino pogledne — ma bidti, sze pomiri i med priatelmi razveszeli. V-Kaszini szta zse tam b.ila nyegoviva vszakdanesnyiva, krusniva priatela: Ponizen Stevan cžrkevni inspektor i Prijaznivi Gaspar presbiter. Kak szta ga zaglednola, ga glaszno poz.dravlata: Na dobro ka szi prisao, tak szi nama te dnf zse doszta falio! Nej szva sze troustala, ka bi dnesz eszi prisao. Ka je nouvoga? Ka dela tvoj in-dasnyi priatel ? Kak szi sze-razveszeljavao?. . . Ali ka ti ]e, ka szi tak oumoren? Triiden szi, ali .sze ti je pa-kaj neprijetaoga zgoudilo? ga pita inspektor. Celou szo te voodme|nili tam pri plamini. Gucsi nama nika od tvoje pouti . . . Gyula je vsze povedao, ka je vido i szkii-szo ... nigdar nebi miszlo, ka bi sze talčsi gmajnarje naisli med nase vere domanyimi, kaksi szo Lajosa farnici. Doj je szpiszao zsaloszten sors toga neszrecsnoga diihovnika. z-tak szrdce gibajoucsimi recsmi, ka szta sze oviva leknola te pripovejszti i z-boleznirri duhom miluvala nej szamo v teskorn sztani bodoucsega duhovnika, nego toupoga diiha bodoucse fafnike ttidi, štefi szo tak szkournate i zmrzsnyene diise, kaj je szvetloszt evangelioma i cslo'vecsa obcsiiteoszt predrejti nemre . ., Po csuti inspektor.pregovori: ,,Znas"ka Gyula! Miszlim, ka tvojega priatela nezbantiijemo, bar misziim, kak. szi ti zse vecs-krat odnyega i od nyegovoga szrde& giicsao, nyemi diisevno bolezen szpravimo — ali donbk de dobro, csi ga vu nevoulipomoremo m\; da nyemi ti nyegovi;P^raocsti. nesesejo. Edno d\(?b-krat, trikrat menye, potrosmo nemo sze kirt^ji majus 20. DUSEVNI LISZT Sztran 65. plemenitom zrendeliivanyi II. Jozsef poglavara, ravno zdaj pred 140 lejtrjii dolidjala fundament-ni kamen szvojoj gmajni. Ta gmajna sze je Lpou osznavlala, zelenila i cveia, 4 nouve gmajne po lejtaj z-szebe odpiisztila, ali szama itak nej opusztsena posztala, nego li, kak palma pod bremenom raszla. Med vezdasnyim piisztnim, szebicsnim zsivlejnyem liidsztva medinni jeziki zvonouv glaszijo sznajzsni nouvi farof szvedocsi tii, kakprevecs lubijo szvojo cerkev nyene kotrige! Na ' tom mesztiszo prisli vkiipernasegavszvetogaSiona pazlivi varivacske, evangeliomszke poszvetse-noszti i krsztsanszke liibeznoszti vrejli gajitelje, csiszte jakoszti, zsaritelje, bratinszkoga vkiipr ; raznaejnya, vkupdrzsanya obcsiitnoszti boritelje, naj pri sztaroj szvetloszti nouvi poszvejt vuzs-gejo i vu nebesza pelajoucsoj sztezi z-ednirn sztopajom dale pridejo. Piiconszka gmajna je vsze gouszte, steri j szo prisli, naj pouleg mere nyim dani talenta-mov vrejlo i z-liibeznosztjov vzeraejo tal vu dicsnom deli zidanya nase szv. Matere cerkvi, to.plo pozdravila z-etim govorom. ,,Szramota onomi, steri nemarno miidi, Dika li onomi, steri sze verno triidi!" Pred szpraviscsem je ouszvetna bozsa ; szliizsba drzsana, pri steroj je piiconszki moski j korus pod pravdobrim vodjenyom Osvath Sandor j farnoga kantora genlivo biidecse, korusne peszmi popevao z-szrcom i diisov, tocsno i precizno, kak je v-tom tali dalecs heresnya piiconszka dalarda: 1. Boug je nasa obramba (46. zsoltar); 2. Boug nebeszki, moje vupanye; 3. Visziki Boug. Kovats Stevan sinyour szo naszlediiva- joucs Boga mplili- Vszamogoucsi Boug, milosztivea nas Ocsa nebeszki! V etoj utrasnyoj vori sze vu diihi k tebi pozdigavamo, vhalo ti davajoucsi, ka szi pi5eminoucso noucs verosztiivao ober nasz, i zbiido nasz na znameniti den, vu sterom sze nad tvojega nebeszkoga kralesz-tva. razsur]avanyi triidinio. Oh Goszpodne Bozse! znarno, kaj sze z vszaksim dnevom priblizsavarno k prek groba bodoucsemi szvejti, pomagaj nasz, z tvojirn szvetim Diiliom, da nasz eta szlejdnya pout vu nebesza pripela. Znamo, ka pride tvoie kralesztvo vszejm onim, ki nye iscsejo, ino sze za nye bojiijejo. Pred necsisztirai szo zaprejta nebesza, i ravno zato sze pascsimo tak zsiveti, da sze vrejdne vcsinimo za tvoj nebeszki orszag. Csi eti trpimo, trousfa nasz ona mšszel, ka na ovom szvejti sze poszuhsijo szkuze nase, i obnejmi vsza zsukoszt i sztaranye. Tejszna je ona pout, stera vu nebesza pela, ar sze je tezsko cslo-veki zgrehi i szkiisavanyem bojiivati, nad sze-bom kraliivati i liibeznoszt vcsinifi. Ali ono obecsanye, ka pridti ma ednouV k nani tvoje kralesztvo, mira i blajzsensr1 • i orszag, nam moucs dariije, da batrivn . •-tujemo po zsitka ruklasztoj sztezi, ¦ gde szi szam ti, oh Goszpodne, pornoucs nasa. Goszpodne Bozse! Pokrejpi diise nase, da deio nase nam nebode na bremen, nego — dosztakrat tak na zobsztonszka voliicsamo pejneze, stere bi on na doszta bole potreibno poniicao - dajmo nyemi edno malo podporo — ali na tebe zaviipamo, ka nyemi tou tak posles ta, da sze on ^vu dfihi neoszramoti i mi prednyim neznani osztanemo . . Ka povejta viiva k-coj ? Jasz z-moje sztrani aldiijem 200 koron, stere eti preci vodenem, . . . Prijaznivi Gaspar presbiter tiidi i najveszeiej Gyula dvej, dvej sztou koron vodeneta. Tak szo vkiipdali 600 koron. Veszeli szo bili, kaj lacsnim glad, zsednim zsij potihsajo. Ravno v-tom megnenyi je notri sztoupo Dariivajoucsi Janos, Kaszine lasztnik, ki je vszi-gdar segou meo goszte szvoje poglednoti i za szliiz'benikmi paziti, naj nede tozsbe pri gosztej. Nanizivsi sze pred nyimi, pozdravo je z navad-nimi recsmi i kak na pamet vzeme 600 koron nasztouli, szmejecs pita: Moja goszpoda, csi je szlobodno pitatj — zagviisno szte sze sztavili eden z-drugim, ka telko ftejnez vodjani jeszte? Ah nej, hizsni goszpoud, odgovori presbiter, za doszta plemenitejsega cila volo szmo je vkiip djali, i da szo vidili, ka je nalezsen znati, szo nyemi nakratci razlozsili . . . No tak jasz,- csi mi dopiisztite, tudi z-szrdca prilozsitn mali aldov moj, ali neznani sc3«m osztati pred imeniivanim goszpodom ; ztem vovzerne bankolaris i 100 Din. banko k-coj prilozsi, govorecsi : Dnesz szem tak escse nika dobro nej vcsino, rad szem ka mam priliko nikomi edno szkuzo posziihsiti. Gyezero koron szo" na Gyulo zaviipali — i on bi je vcsaszi zdaj v^ecser neszao na posto, csi bi odprejta bila, ar bi je li v toi minuti rad odposzlo i priareli radoszt szpravo. V-gojdno je je v-kovert zapecsafo i na posto djao. V-ne-delo ob 4 vori do pri rokaj, pravi vu szebi. K-pejnezom je na kratci etakse piszmo prilozso: Liibleni Lajos! Escse ednouk ti z-szrdca zahvalira ono priatelszko prijaznivojszt, stero szi k-meni z-tvojov tiivarisicov prikazao, za stero ti naveke zahvalen fisztanem. Tvoj zsaloszten sors i es-cse bole t\roji gmajnarov szkrcsenoszt me je v-dusi obdreszelila, stero da szem nikakim mo-jim priatelom naznano, ki pred tebom neznani Sztran 66. DUSEVNI LlSZf majus 20. na vugodnoszt; i dariij nam k tebi takso liibe-zen, stera szladko vcsini nasega pozvanya britkoszt. Da szliizsimo tebi nej kak rob szlugi z trepetanyem, nego zaisztinszkira veszel-jorn i z radosztjov, veszelecsi sze vu tebi i vu tvojem csineinyi. Goszpodne Bozse ! Bojdi z nami i poma-gaj nasz, ki sze bojiijemo prouti etomi szvejti i prouti zmozsnoszti nyegovoj. Oh Goszpodne bojdi z nami, pomagaj nasz z tvoiim szvetim Diihom, i vlej vu nasz moudroszt, vem sze za tvojega kralesztva razsiirjavanya volo triidimo. Vu iiidi sze nemremo viipati, ar vsze ka jeztejla, je krhko i preminoucse, jedino" ti szi oh Goszpodne prava moucs, zmonoszt i po-moucs. Zato bojdi z nami, za tvojega liible-noga szina Jezusa Krisztusa volo, ki je nasa obramba i trdi grad nas, zdaj i na veke. Amen. j Luthar Adam cerkevni zapernik szo epis-tolszke recsi csteli gori (Jakuba Liszt 1, 16—27.) Po szluzsbi je offertorium poberani na sinyorszko podpornico. Vkiiper je dano vise 600 dinarov. Zdaj sze je to ouszvetno szpraviscse na ta-nacsno szpraviscse preobrnolo i zacsnola sze je szeja pod predszednikom Kovats Stevan sinyora i Csaplovits Ferenc sinyorije najsztareisega in-spektora. Nescsemo zdaj, niti nemoremo naednok, tekaj i vesz kojno szpraiviscsa pouleg kronike naprejdati, naznanjamo pa donok nasim cstilelom, ka bomo tou csinili po nadaljavanyi prejk vecs numer nasega liszta, kak je tou na szpraviscsi szklenieno. Napisznik na tom szpraviscsi gori-vzeti poszebno najmre ne bode dolistampani, nego vsze glavnejsa napre;davanya i szklepi sze eti na ocsivesznoszt dajo. -; ^-a'- Ar nase cerki nevoule, zmenkanya i tiidi najbole gorecse potrejbcsine i naloge pred nasz posztavlene vu napiszniki gorivzetom szpraviscsi nase sinyorszke podpornice vidimo, zato v te-koucsem nasem Liszti toga z-cejla naprejdamo, naj vidijo, vnougi, vszi, gde, ka boli, naj sze biidimo vnougi, vszi na vero vu liibezni dela-joucso. Podpornice predszednika z-cerkevne sztrani, Siftar Karolya naprejdavanye: Postiivani Gyiilejs! Na osznovnom szpra-viscsi prekmurszke sinyorije prem. leta febr. 2. v M. Szoboti drzsanom sze je osznovala prekmurszka evang. podpornica tiidi. Programa szmo nej dali, pa csi bar szmo vidili podpor-nice veliki dela presztor: poznali uriasne potrejb-csine; vidili szmo krvavecse rane, stere vracse-nye zselejo; ali nej szmo poznali te potrejbne materialne skeri, nej szmo znali, z-kak velkim vrasztvom mo ravnali, naj na ti najpotrebnejsi mesztaj, csi gli szamo momentno szmo mo-gocsni pomagati. Zdaj tiidi lehko velimo: ,,zsetve je vnogo, ti delavcov je pa malo". Velike i tezske naloge mamo odpravlati, ali, zsaloszt, materialna sker je nam premala. Naj sze mi do-piiszti zato, da szpraviscsa pazko szamo na te scsejo osztati i za toga volo mi odpiiszti, ka nyi imena neodkrijem — szo od cslovecse obcsiitnoszti pobiidjeni — szamovolno te mali dar pomeni tebi poszlali. V-zemi ga z-tvojim mirovnim diihom, kak dobri szrdc szkazani aldov. Naj te neboli szrdce zato, ka tvoji gmajnarov szkrcsenoszt, dobre diise scsejo zednacsiti. Dobro je znano, ka szo najvecs-krat oni nezahvalni, z-kejmi najvecs dobro csinimo. Zselem ti dobro zdravje z-liiblenov tvojov tiivdrisicov navkiip. Maloga Pisteka pa dosztakrat kiisnem. Liibl. tvoj priatel Gyula. Po szliizsbj bozsoj je nej szamo zsena, nego i Lajos szam od szvoje predge navdiiseni i po-krepleni prisao vo z-cerkvi. Zsenine vcseranye recsf: »Gde je najveksa potreboucsa, tam je naj-blizse Bozsa pomoucs«, stere szo denesnye predge griint bile, szo ga celou voodmejnile, pomirile i nesztanoma pred ocsmi bile. Prouszti obed z-zadovolnosztjouv odpravivsi i popol-dnesnyo cseszt Bozso szpunivsi, pravi zseni: Tak bos viitro sla k-vuci proszit pejneze? Sla mo, zse szem na pout pripravlena. Orzsiki szem zse vsze dopovejdala, ka ma csiniti, do vecsara z-Bogapomocsjouv nazaj pridem. — Nini!... veli Lajos, Pisteka szenya lehka vo pride — posta ide — Boug dragi, ka nesze ? . . . Doszta dobra vendar nej! odgovori zsena pobito, na dacso szi miszlivsa. Posta je dobrevoule bio. — Dobro szrecso Boug daj! — sze pokloni. Boug dLj, Boug! od-govori fararca, zse bi nam trbelo, kakso malo szrecso. — Nej malo, velko szrecso szem pri-neszao i z-tem vo vzeme piszmo, na nyem 5 pecsati . . . mali Pistek szkrcsi: jaj papika, tou je, tou je! (Kak sze nyemi je szenyalo) ... Dii-hovnik i zsena szta sze malo nej razszipala. Dobro pogledneta — i pitata posto: »Je li na-se? Postas potrdi, ar nyemi je postnik tiidi tak pravo —eti sze je naj-podpisejo, ka szo prejk vzeli. »Napiszek je moje ime, piszanye je Gyula pisz-mo« Zdrzsetek 1000 koron. Pazecs je gori od- majus 20. DUSEVNI LISZT Sztran 67. najbole gorecse potrejbcsine, na najznamenitejse naloge, stere nikak nemremo i neszmimo od-lasati, pozovem gori; z-driige sztrani pa, naj na kratci pokazsem one poti i doube, z-sterimi mi ete naloge doszegnoti moremo. 1. Predevszem naso szkrbnoszecso pazko vo moremo razpresztreiti na dvoma koncoma Prekmurja, tak nam najpogubeJjnejsi mejsztaj verosztiivajoucsim, dvejma najmlajsiva, ali ttidi vu telovni najszirmaskejsivima, na pou szirotinszkimi gmajnonia. ¦ Edna z-tevi, Dolnja Lendava, komj ma 300 diis. Brez kantorvucsitela i cerkvi sztojecsa mala gmajna je ta. Kak malicski zaton je ona na szredini uriasnbga mourja, steroj sze proti v sza-kom megnenyi tiihinski tekaj, ka jo poplavi. Ta driiga je Gornya Szlavecska, stera je pred 5 lejti* posztanola rriati cerkev, pa brez cerkvi i farofa sztoji. Ta gmajna sze vu diisevni zadoszta mocsno szkazsuje. Dela, vkiipeszpravla, almostvo prinasa, naj szi more cerkev gorszpou-vati. Ali, zsalošzt, prouti vszoj szvojoj gotov-.noszti do aldovov, tiidi li more csiititi isztinoszt rejcsi nasega velikoga reformatora: ,,Z-nasov mocsjouv szmo li zbozsni". Do cila szam<: tak szo mogoucsi pridti, csi oni tiidi csutij Jijo, ka ,,kre nyi je te zmozsi, ki nyim zrnt.-^.iri ne-da" ! Csi vidijo podperajoucso krsztsanszko lii-bezen, csi csiitijo, ka szo vu szvojem zsmetnom bojuvanyi nej osztavleni. majo vrejle vere brate, steri nyim pouleg szvoje moucsi aldiivajoucs na pomoucs hitijo, zs-nyimi csiitijo i zgotovnosztjov poniidijo szvoje roke na podperanye tim bori-telom. Tak tevivi dvej gmajni brez pazke, i pod-peranya nihati nemoremo. 2. Drtigo nase fontosno delo pa vu Prek-murji moremo obrnouti na prepravlanye mlacs-noszti do cerkvi vadliivanya. Betezsno je nase cerkevno vadliivanszko zsivlejnye! Od dna. do dna z-boleznosztjov moremo viditi, ka pomen-kava ocsakov vere vrejloszt i almostva gotov-noszt. Vrzsrno nazaj nas pogled szamo z-ednov sztotinov, gda je nam zagviisana vadluvanyszka szlobodscsina, takse plemenito borenye, takse ahnostva gotovnoszt szo meli vernici i edna za ovov osznovlene gmajne. Dneszden pa ocsakov szveti' herb pouleg ledene mlacsnoszti i bolv^-nicsivanya pejnez od dna do dna na nikoj i i pogiibel ide. Ete trdi led mlacsnoszti mo-remo vtrejti i ogen szv. navdiisenoszti do cerkvi i vadluvanya zvnouvics gorozsariti. Tou pa szamo z voszprobamo z-skerjouv reformacie, z-stampom lehko doszegnemo. Zsalosztno, nase liidsztvo ne podpera natelko nas mladi cerkevni stampov, kak šžmo pa tou csakali ino sze toga viipali. Neznam, ka je tomi zrok? Zagviisno materi-alizem, szebicsnoszt i vezdasnye poszvetszko navkiipno mislejnye! Nase liidsztvo szi rado kiipi opiiscsavajuocse tedence ferc liszte preta, dvej banki po 400 i 5 po 40 koron szo v-nyem v-piszmi zasziikane. Leknola szta sze, ar szta telko pejnez na ednouk escse nigdar nej me.la vu szvojem zsitki. Lajos hitro precste pri-lozseno piszrao i szkuze szo sze nyemi pobii-dile vu ocsaj. Radoszti szkuze z-edne sztrani, ka iesztejo dobre diise, stere na ¦ pomoucs hitijo pograzdzsajoucsoj ladji vu zmenkayni bo-doucsim; z-driige sztrani pa zsaloszti szkuze, ka on miloszti dar more prijeti, ar nemre zsiveti po szvojem posienom deli Szrdce ga je bolelo, ka ga drugi podperajo i nej oni, kim szliizsi. Kak szta malo k-szebi prisla, pravi tiivarisica: « Gde je najveksa potreboucsa, naj blizse je Bozsa pomoucs.» Po cstidni potaj sze szkrbi Boug za csloveka! Po tvojem dobrom prijateli je zbiido dobre diise, ki szo nasz zmogli. Vcsaszi je piszao nazaj piszmo szvojemi prijateli ka kak? — Tou szi lehko miszlimo. V gojdno (v-pondejlek) je nej zsena slaz doumi k-viici, nego on je odpotiivao za cserami vu varas. Pistek nyemi je na szrdce zvezao naj koroune ta da Ilonki i Mariski. Ta pridoucsi je vsze vred vzeo,doj je placsao v-konviktusi dug i escse naprej do konca leta za sztrosek, zvon toga escse bole potrejbno ob-lejko za cseri, sterim je vsze razlozso i na szrdca zavezao, naj sze dobro znasajo i vcsiio. (Od toga je nej nikse tozsbe bilou.) Prejk je dao nyima escse Pisteka dragi dar, steroga szo z-tem vzele prejk, ka ga na szpoumenek obarjejo i vo nedajo i tou szo__upra_v_zdrzsale, ar je vszaka tevi dvej korouni obarvala do keszne sztaroszti, kak drago relikvijo dobroga szrdca brato szvojega i kak dragi familie kincs prejk dala osztankom szvojim na obarvanye i zna-mejnye prave bratinszke liibeznoszti. Direktori je zahvalo, ka szo potrplejnye meli ino ga csakali. Proszo je zednim naj na cseri pazijo, na stero ga je direktor ogvusao, ka nikse tozsbe nega na nye. Vu vcsenyej szo te prve, vu znasanyi pa na peldo szliizsijo vszem driigim. Z-velkov mirovnosztjouv je sou domou, zsena i Pista szta ga zsmetno csakala. Mati bi kaj rada csiila od deklin, Pistek pa csi szo rade Sztran 68. DUSEVNl LISZT inajus 20 ali dobro diisevno hrano poniidecse cerkevne liszte za malo stima, za nye aldiivati nescse. Neznam, gde je lehko falinga, ma bidti vu stampi tiidi. Lehko nevejmo tak piszati, tak po liidszvinszkom, tak vlecsecse, ka bi szi nase piszanye pout vtiio do szrdca nasega ludsztva. Moremo sze navcsiti tou tiidi! Ali vsze tou sze brez materialnoga aldova nemre doszegnoti; potrejbno je tak, naj pod-pornica szvoje blagoszlavlajoucse roke voraz-presztre na prekmurszki niladi evang. stamp tiidi. 3. Naszlednye szem nihao to najznameni- ; tejso nalogo. stera je pttanye bidti i nej bidti na prekmurszko evang. cerkev. gledoucs. Tou ! je pa nej dnigo, kak ka v M. Soboti kem prvle | — bar gde koli vzememo skeri — moremo na- | sztaviti eden evang. dom za dfjake. Tam v meszto posztavitno riase, krajine najbougsega vcsenya szirmaske szini i cseri, da zs-nyih nasoj cerkvi kantorvucsitele i vucsitelice lehko gajimo. Prekmurszka evang. cerkev mene na po-grazsdsajoucsi hajouv szpomina; vu diisi mojoj nesztanoma csujem v-dvojnojszt szpadjeni bougsi dus jaj kricsanye! Evang. vucsitelov zse szkoro nemamo! Od drzsavni soul zse niti nescsem gucsati, vem sze v evang. cerkevni solaj tiidi kath. vucsielice vcsijo. Drzsavna oblaszt tou pravi: dajte mi evang. vucsitela i jasz ga voimeniijern! Ali od-kud ga naj vzememo, da etaksi nega. bile koronam. Vsze je. vugodno bilou dopri-neseno. ,,Pa szmo doubili edno piszmo, tam je v-kaszlini" veli zsena, Gyula je piszao pa. No tou vcsaszi poglednem, — zakaj szi je nej gori odprla? Nej szem je — veli zsena. Liibleni priatel Lajos! Na kratci ti odpisem, ka je te dni hodo pri goszp. Sinyouri z- Ruszoszkoga domou idoucsi Amerikanszke Liitaranszke podporne missie zaviipnik, steromi szo goszp. Sinyour, | ki szo od tvoje zsalosztne sztave po inspek-tori informirani bili: tebe toplo poracsali vu toga zaviipnika szkrb. On je gviisno obecsao, i ka kak domou pride, sze neszpozabi z-tebe i j za kratki csasz dobis odnut vekso podporo. Sajnalivao je, ka ti zdaj vcsaszi nemre po-mocsti, ar zse szamo telko pejnez ma ka, ; nyemi do doumi dojdejo. Troustati sze tak \ szmem, ka za mali csasz v-bougso sztavo ! prides. Moj pozdrav tebi i familii, Gyula. Szkrbeti sze moremo za tou, naj sze vu kratkom cajti zadoszta evang. vucsitelov i vucsi-telic vozevcsi. Naturno, csi tou scsemo, naj vrejle i nav-dusene vucsitele mamo. tak vernici za szvoje i szvoje dece lepse prisesztnoszti volo, morejo pri-neszti potrejbne telovne aldove. Na tou gledoucs jasz nas cio szledecse miszlim doszegnoti: Z-pomocsjouv i aldova gotovnosztjov Szo-bocske evang. gmajne zse na prisesztno solszko leto moremo szpraviti kamcsi 2 hizsi, gde bi lehko meszto melo kamcsi H—9 evagg. vucseni-kov. Po nasi gmajnaj szpravmo vkiiper te naj-bougsega vcsenya decske i deklice, polozsmo je v dijaski dom i olejsajmo nyim vcsenye. Ali mikma tej szo duzsni nasz zagviisati, ka na vucsitelszko szliizsbo sztoupijo i tog do v Prek-raurji zvrsavali. Meszto dijacskoga douma bi v Murszki Szoboti bilou, ar tii jeszte gimnazium, i porgarszka soula; z-driige sztrani pa Szobotska evang. gmajna vn herb sztoupi blajzsenoga Kiihar bacsia hizsi i zemli, isztina pod titulusom ,,kon-firmanduski dom, ali vem naszlejdnye je tou vszeedno, ar tej dijacke bi tiidi vszi konfirman-dusje bili. Prereditev bi sze z-diihom daritela z-nikaksim talom nej protivila, Mogoucse, ka bi gmajna mogla vu lasznom szvojem hrami za te cio 2 hizsici zagviisati. Pitanye je, z-koj bi sze meo te di-jaski dom goridrzsati ? Nikso malo sumo bi lehko vszaki vucsenik placsao, zviin dob-roga vcsenya szploj szirmake. Racsunam na tom sztrani na almostva gotovnoszt Szobotski evang. gosztilnicsarov i vernikov tiidi. Zviin toga vu krouzsi podpornice bi na te cio poszebno dare poberali v-vszakoj gmajni, nej szamo pejneze proszecs, nego naturalije tiipi. Z-prosnyov bi sze abrnoli k- cerkvam zviinszki protestansžki or-szagov i k-Amerikanszkomi Lutheranszkomi driistvi, glaszecsi ka tii od zdrzsanya i pri-sesztnoszti 25.000 evang. diis jeszte gucs. Gviis-no, ka nam vu nasoj zsmetnoj nalogi tej tiidi, na pomoucs bodejo. Zviin tej prevecs doszta nalog csaka na Prekmurszko evang. podpornico, ali zgoraj ime-niivane szo najbole fontosnejse, pristeri odlasanya nemre bidti i stere z malov dobrovolov, malov aldova gotovnosztjov je tiidi mogoucse narediti. Zdaj pa poglednimo, kak sztojimo na te-lovna gledoucs. Escse preminoucso jeszen szem Sztran 69. DUSEVNI LISZT majus 20. goripozvao vsze gmajne, naj vcsinfjo vsze na sztran podpornice. Gori szem oproszo duhovnike naj pri podpornoj bozsoj szluzsbi j offertorium drzsfjo, vu solaj i vu obcsinaj po hizsaj lubezni dari dajo poberati. Zsaloszt! Moja j prosnya je z-vszakse sztrani glasz kricsecsega osztanola vu puscsavi. Najvecs nasi gmajn szi je miszlilo zadoszta vcsiniti szvojoj duzsnoszti, | z-tem, ka je v-cerkvi poberani offertorium od- | poszlala na podpornico, poberanye po hfzsaj i j solaj je szamo v-nisterni gmajnaj zvrseno. [ Neznam, ka jezrok toj nemaratnoszti? Tou tak j dale neszmi bidti! Z-vkiiper szklenyenimi rokami blagoszlova nernremo csakati, nego predvszem delati rnoremo, za podpornico vszako prfliko gorponiicati, ar szamo tak bomo csutili i vidili ednouk nyeno blagoszlovleno zmozsnoszt. Pro-szim zato visziko prestfmane gmajne i du-hovnike, naj potom toga vszepovszedik napravijo hfszno i solszko poberanye tiidi. One gmajne pa, stere szo tou do tega mao tiidi szpunile, naj primejo mojo najvekso zahalnoszt! Na podpornico je do tega mao v Prek-murji notriprfslo 6635 din 07 p. Podpornice drustvo predszed-nfka naprejdavanye odobri i vu pazko podpornice zviin zgoraj imenuvani nalog poracsa Novi-sadski evan. diakonszki dom tiidi. Szobotskoga dijaskoga do-uma vodjejnye bi pa najbougse bilou na edno diakonisszo za-viipati. 2. Podpornice pejneznik naprejda racsune, pouleg stere sze vfdi, ka je dano 1, Nioravci 180 din. 70 pv donok z-te sume szam pred-szednik podpornice z-szvetszke sztrani Kuhar Jozsef 100 din., 2, Gornyi Szlavecsi 265 din. 3. Murszka Szobota 500 din., 4, Krizsevci 1209 din., 5, Szobotsko evang. zsenszko drustvo 201 din 25 p., 6, Bodooci 1887 din 30 p., Hodos 75 din 57 p., 8, Petrovci 222 din 50 p., 9, Puconci 2108 din 75 p., 10, Domany-sevci —, 11, Dolnjra Lendava ¦—. Szpraviscse pejneznika neobtrud-jeno delanye toplo zahvali i racsune nyegove odobri. 3. Ooritalanye zgoranye sume podpornice drustvo etak ravna: 100. d sze naj gorobdrzsi na naprej-nevidoucse potrejbcsine; Dolnya Lendava i dijaski doum 2000— 2000 din, Gornyi Szlavecsi 1000 din, Novisadski dom 500 din. naj dobfjo. osztanyeni 135 din. sze pa naj da stampnoj fundaciji. Ka je predszednfka zgoranye naprejdava-nye poszlusavcom .do szrca szegnolo, volo z-punov energiov nagnolo, szvedocsi navdiise-noszt na djanye: Predszednik szo escse nej do-koncsali szvojega govora, zse gorsztanejo Vezer Jozsef, Szobotske gmajne poszelnik, k pejnezniki idejo i prekdajo na Dijaski dom 100 din, na Diisevni Liszt 20 din. za nyimi (kak za dobrim vOditelorn, vezerom) prihajajo Dolnje Lendavszke gmajne poszelnik: Bohar Adam, Horvath MatyaV 100—100-20 d Varga Matyas, Vukan Lajos 50 — 50 10 d i priszpodobno poloszfjo szvoje dari na Dijaski dom i Diisevni Liszt. Pozdignyeno megnenye je bilou tou i najszijavnejsi dokon-csetek te szeje. (Oda z-nase sztrani proszimo vsze nase premocsnejse vernike: hodte i pri-szpodobno csinte! Zamerkamo, ka bomo vsze dare v nasem Liszti z-Iubeznosztjov zahvalov kviterali. Red.) Nadaljavanye prfde. Fliszar Sandor f 1923. mart. 26. Salovszka evang. filialna gmajna zsaloszt ma. Bozsa szkrbnoszt je k-szebi pozvala nye-ooga vrejloga, liibeznivoga vucsitela, ki je 39 lejt, kak veren ogdradcsar szpunyavao cseszt szvojo vu goszpodnovom vinogradi. Od brunca i mramora szi je sztalnejsi szpoumenek posz-tavo gori vu zahvalni szvoji vucsenikov szrdcaj. Te preminoucsi je nase szlovenszke krajine rojak bio. 1859 leti sze je naroudo vu Vescsici. Nyega vucsitel i sztarisi szo pri cajti gori szpoz-nali vu osznavlajoucsem szini nej" vszakdanesnyi talentom. Po vesznicske soule szpunenyi szo ga v-Sopron v gimnasium poszlali. Gde, kak je nej szamo ednouk vadliivao, je vu tesko sztdvo bio posztavleni zatoga volo, a*r je zvona vend jmaterszkoga jezika driigoga_nej znao. Vu vo-grszkom vcsenyej naprejdano vucsenye i tiidi zse tisztoga hipa nemskoga jezika duzsno vcsenye je veliko pascslivoszt potrebiivalo, da naj odtiivari-sov szvoji nezaosztane. Nasega naroda korena, mocsna vola, zsilavoszt, vgdrzsecsa trplfvoszt, je i prinyem hitro obla'da)a zacsetne iezicsne tes-koucse, tak da nej szamo ka bi zaosztao od tii-varisov szvoji, nego sze je med te bougse vucse-nike zbojiivao gori. Po gimnaziumi je vucsitelsztva oszna"vlajoucso solo (szeminarium) tiidi v-Soproni dokoncsao. Sztran 70 DUSEVNI LISZT - "majus 20. Kak mladenec, zna bidti je vn etoj krajfni tisztoga hipa neibilou brez vucsitela soule i zato je na Vogrszkom sztoupo v-szliizsbo. Ob*prvim v-Vesi (Somogy), szledi pa na Kovagoorsi (Zala), v steri gmajnaj szo nej szamo ednouk bili nase krajine rojaki za diihovnike odebrani, kak pomocsnik szpunyavao vucsilelsztva cseszt. Odnut je prisao v 1883-tjem leti na Hodos, tisztoga hipa velikoga imena vucsiteli Dienes Sa'ndori za po-mocsnika, gde je edno leto bio, v 884-tom leti sze je pa Saloszka filia od Hodoske materne soule odloucsila i szama posztavila gori szvojo soulo, vu stero je te imeniivani od Salovcsarov edno-glaszno zvoljeni i pozvani, gde je on kak prvi j vucsitel, cseresz 39 lejl szpunyavao vucsitelsztva tesko, aii tak lejpo pozvanye, z veikov vrejloszt-jov, liibeznosztjov i zdrznov potrplivosztjov gajo vu szrdcaj ti malicski vere vrejloszt i povodjavao je je vu znanoszti, moudroszti do szlednyega hipa, dokecs je v-moucsi, v-zdravji vkitp nej sztrti v-legao i zgorejla je do konca zšitka nyegovoga gorecsa szvejcsa i on je vu Bougi vopremino i odi- ! sao po onoj pouti, odkud nega vecs nazaj povrnejnya. ! Nyegova szrdcsna lubeznivoszt, konzekvensno prijaznivo drzsanye, znasanye, napomoucs i szitizs-bogotovnoszt, nyemi je tak vescsarov, kak znancov cseszt i postlivanye szpravila. Od rouk nyegovi je edno cejlo pokolejnye prislo vo, stero szvoje* znanye, razumnoszt, nyemi ma hvaliti, steroga z-postiivanvem szpomina i szpoumenek nyegov obarje vu szrdci szvojem. V-Sdlovci 39 ino indri 4, navkiip 43 lejta je odpravlao pozvanye szvoje. Tou bi pri sterojkoli szluzsbi diigo vrejmen bilou, ali predugo je vu vucsitelsztva tejlo i diiso mantrajoucsoj szluzsbi, pri steroj je (e na'jveksi na'jem pouleg nevolnoga, szuhoga kruha najvscskrat nezahvalnoszt i ogri-zavanve! Pozvanya szvojega teske szkrbi, nesz-recsnoga hfzstva szrdcsna britkoszt, dece osznaV-lanya szkrbnoszli, szo vu velikoj meri doszegnole etoga prousztoga bojnika. I donok je on z-nepo-menkanim rmgibom, z-dobrov volov escse i vu be-tegi vsze teskoucse obla'dajoucsi, noszo pozvanya szvojega teski krizs. Nyegovo odhajanye, p nej szamo Salovszke ev. iilie, nego cejloga prejkmorszkoga evang. vu-csitelsztva i szvete materecerkvi zgiibicsek. On je te eden bio nesztanoma sze pomensavajoucsega racsiina evangelicsanszki vucsitelov nasi, koga najliibeznivejsa vcsenyakojna je ravno vere ndvuk bio. Zevsze moucsi sze je pascso vu osznovleni- kov gingave szrdca vcepiti vere i Boga'bojazno.szti plemenita jakoszt; vcsio je nej souli, nego zsitki. Nyegovo jedino zselejnye je bilou z-osznovlenikov szvoji pravicsne, redne, mirovne, bogabojecse prave krsztsenike osznouviti vu najvisisoj popol-noszti. Goszpoud ga je zezvao ; te obtrudjeni sze je napocsinek povrno ! Vu Bougi vo-preminoucsi vucsitel .nas z-Bou-gom sztani! Miloszlsa ocse nebeszkoga bojdi tvo} mer! HEINER GEZA, hodoski ev. duhovnik. Drobtinice z 590. vogrszke peszmi. (Na lasztivno noulo. Szlovencseno po POLGAR SANDORI.) Vrejmen drago, kako leto, Tecse hitro, Prouli szvojemi cili. Ali dtisa mi ne prejde V nebo pride, Na zsitek vekivecsni. Dd\ mi, oh Boug, premiszliti Sors zemelszki ; Naj mi na pamet pride : Kak kratek je ete zsitek, Zadnyi hipek Me kak naglo doszegne. Az elet bibliaja. III. Frigyes Vilmos kira!yt es Lujza kiraly-net egyszer egy ezredes sulyosan megsertette s ezert hosszabb varfogsdgra iteltetett. Rokonainak minden igyekezete, mel'yel szamara kegyelmet akartak kieszkozolni, hiaba valdnak bizonyu!t. Az ezredes cellajdban bibliat olvasgatta s egyszer azt olvasta benne, hogy az ima meghallgatasra talal. Ekkor eszebe jutott, hogy meg soha iiem ima*d-kozott szabadulcCsaert. Leterdelt tehat es buzgdn imddkozott. Masnap a kiralytdl sajatkeztileg irt levelet kapott, mellyel visszaadta neki szabadsdgdt. Nem tudta mire velni a dolgot, pedig a magya-r^zat egyszerii volt. A kiraly elozoleg pdr ejen dt nem tudott elaludni, mert fdjdalmak gyotortek. Buzgo imddsdg ut^n megis elaludt s egeszen meg-ujhodva ebredt fel. Ekkor eszebe jutott az Udvo-zito intese: Szeressetek ellensegeiteket! Elhata-rozta, hogy oromet szerez annak, aki 6t sulyosan majus 20. DUSEVNI LISZT Sztran 71 megsertette. Leiilt s nyomban megirta az ezredes-nek az emlitet levelet. Mennyire igaznak bizonyult itt is az irdsnak szava: Kerjetek es megadatik nektek. (Mate 7, 7; Luk. 11.9.) Albrecht osztrak herceg egy hdboru alkal-mdval Basel alatt taborozott. A vaVost teljesen koriil zarta s vart a kedvezo alkalomra, mikor megkezdheti az ostromot. Egy ejjel foldrengčs tamadt, mely az eros vaVfalakat nagy daraboo bedontotie es sok haz is bedolt s a vaVosban nagy volt az ijetdseg es nvomorusdg. A hercegnek tabornokai azt tandcsoltak, hogy most kezdje meg az ostromot, a varos szinte onkent kezebe ada-tott. A herceg azonban nem rendelte el az ostro-mot sot az ellensegeskedest megsziintette es ka-tonaMval segitette a bazelieknek a falakat es a hazakat ujbdl felepiteni, erdejebol fa*t es konyha'- j ja"bdl eledelt kiildott nekik. >Most mert« —- igy I szdlt — ,,sziiksegben vannak s nem akarok szo- | rult helyzetiikkel visszaelni, hanem mint keresz- | tyen inkdbb nekik segitseget nyujtani. Majd azt^n | ismet harcolunk. Erre azonban mdr nem keriilt a | sor, mert a bazelieket annyira meghatotta «1160-sčgiik nemes- sziviisege, hogy beket kotottek vele j s Snkent meghddoltak neki. (Peld. 25.21 ; Ma"te 5.44; Luk. 6.27.) (Nadaljavanye pride.) Kronika. Dvesztoletnico rodjenya najpr^og a velikoga i znamenitoga prekmurszkoga pi-szatelja, Kuznics Stevana; bode nasa sin-nyorija szvetila juniusa 29. v Strtikovci, na nyegovoj rojsztnoj zemli. Cejli program nasega zahvalnoga szpominanya v priseszt-noj numeri nasega Liszta naznanimo. f KapLGyuia (1850—1923.) Sop-ronske praeparandie bivsi ravnitel, od-licsni paedagogus i emineutni kultivator evangelicsanszke cerkevne igre i peszmi, eden cerkevni szteber sze je portiso doli. Tiho, ali verno i z-pascslivosztjov mravlč je delao on na dale szadjenyi evangeli-csamszkoga zsitka. Od nyegove rouke szo prihajali vo nasi najbougsi kantorvucsitelje, z-c6rkevnim dflhom, trejznov pametjov, z-csisztim szrdcom, pozvanya znanyem i davajo dale jezeram, ka szo doubili Piszao je vucsne i cstenya knige stere szmo prvle mf tiidi nucali. Szvojega zsitka eden naj-bougsi tao je pa lutheranszkoj igre al-duvao. On je bio reditel univerzalne evang. kovalne knfge, Orgolsoule, Preludiumov, Dalkonyvcske, Palmaagak, Harangszo, Eneklokar, Vallasos karenekek, Gyermek-lant-a. On je dao nasoj cerkvi tiszto velko vrejdnoszt, stero Kapi Bela, nyegov szin, kakDunantulszki puspek znamenujejo. Nye-gov vecsen szen eti doli, i tam gori bojdi blagoszlovleni! Evangelicsanszki kalendari sze da za senk dobroga vcsenya cleci, kak je tou na sinyorszkom szpraviscsi szkoncsano. Gori sze pozovejo zato verevucsitelje, naj potrejbne ekszemplare szi z-sinyorszkoga urada v Murszkoj Szoboti dajo prineszti. (Red.) HvalaSouth Bethlehemszkim ver-nikom! Grof Miklos puconszke gmajne vrejli presbiter szo escse v Ameriki neob-triidno szpunyavali szvoje presbiterszko pozvanye, ar szo piiconszkoj szvojoj ma-terszkoj gmajni nafarof zfdanye 173 dolarov nabrali vkiiper, kak lubezni dare aimostvi nasi bratov. Globoka zahvalnoszt vszem daritelom! Boug vasz blagoszlovi! Daj vam dobro zdravje, gda szi lehko vnogo-krat nazaj szpravite tiszto, ka szte z-dobrim szrdcom daruvali! Daj vam pavidenya szladko radoszt z-vasimi lublčnimi navkiip eti doma, gda te. lejko vidili nas lejpi nouvi farof. Naj vam da pozdignyenoszt ona obcsiitnoszt, ka szte ga nam vi tiidi pomagali vredszpraviti, i tak de vam on k-tem dragsi. Vase imč pa, dober Grof Miklos, z-nezbriszanimi literami osztane gorizamerkano vu historiji nase gmajne! Nepozabimo nigdar vase triide i delo za naso gmajno! Najdite szi placso tiidi vu blajzsenoj obcstitnoszti diisevnoga mira po dobrom szkoncsanyi duzsnoszti! (Vszem prevecs zahvalen Luthar diihovnik.) Velika ekszplozija je bila v Buda-pesti v fabriki za gombe. 12 Iudi je po-polnoma zgorelo, 8 deiavcov je zadoubilo teske rane. Sztran 72. DUSEVNI LIS2T majus 20. Sziiagyi Dezso, a mult szazad ki-lencvenes eveinek legnagyobb tudomanyu prot. allamferfia, egyik beszedeben elmondta, hogy sosem felt a liberalis erzelmii katoli-kus fopapsagtoi, sein a magnasoktol, de ¦veszedelinesnek tartotta azokat a rnasval-lasu ultrarnontanokaf, akik ugy szegodtek oda a kalhoiikusokhoz. Angieske vojne izgube. Angleska je niejla z tekajom szvetovneVojne 946.023 bujti i 2,121.906 ranjeni. Vodavariye za vojni material-szo znasaii od 1914-19 ieta 9,590 000 font stejlingov. Banke za miijard rubeiov. Ruszki narodni komiszar za finance je zrendeluvao drukanve bank z nomi-nalno vrednostjov miiijard rubelov. Szedem milijonov otrokov brez douma. Koinunisticsne dobroute v Rusiji szo vrgle na cesto milijone otrokov, ki szo zdaj brez domacsega ognyiscsa. Po szov-jetoki porocsali znasa stevilo brez domo- | vi.nszki otrokov vise zmiiijonov*(S!ov, Nar. ! III. 29) j Verr o gibanye v Lljubljani v | csani v . . i9!8-i922. Vsze Vkiiper je v | peti lejti menya!o 261 oszeb szvoje verszko | ogvi\sanye. Med teimi je bilou 127 katoli- ! kov. 14 pravosziavni, 12 protestantov, 6 izraelitov i 2 islamita. Zebrali szo szi szle- | decsa vadliivanya: 22 rimszkokatolisko, ' 154 pravoszlavno; 23 proiestants/ko, 5 izraeiitov, 2 islamsko i 53 ji je osztalo brez konfeszije. Naseljenoszt v našoj državi. Izmed vseh pokrajin naše države je najbolj gosto naseljeno Medjimurje, ki obsega 775 kva-dratnih km in šteje 96.945 prebivalcev. Na 1 krn2 prihaja torej 125 prebivalcev. Za Medjimurjem je na gošče naseljena Bačka in Baranya, ki štejeta 767 873 prebivalcev na 9926 km2 Na vsak kin2 prihaja nekaj nad 80 prebivalcev. Na tretjem mestu je najbolj gosto naseijena Slovenija s Prek-murjein. Slovenija obsega 16.197 km2 in | šteje 1,056.464 prebivalcev. Na enem km2 \ živi torej v Sloveniji in v Prekmurju 65 | Ijudi. Hrvatska in Slavonija obsega 42.534 km2 in steje 2,613.938 prebivaicev. Na enern kmJ živi tu 61 Jjudi. Na petem mestu je Banat, ki obsega 9776 kni2 in šteje 582. 240 prebivaicev. Na 1 kui2 pnhaja 59 pre-bivalcev. Na šestemmestu so otoki hrvat-skega Prjmorja, njer stanuje 56 prebi^alcev na 1 kin2. Ti otoki merijo 513 knr2 in šte-jejo 28.71 o pre bivalcev. Na sedmem mestu je bivša kraijevina Srbija s p.ovršinv 49 950 kn»2 in s.pre bivalstvom 2,655 078. Na 1 kin2 živi tu 53 ijudi. Dalmacija ima površino 12 732 km2 in šteje. 621.429 prebivalcev. Na erietn kiu2 živi tu 50 ijudi. Bosna in Hercegovina šleje ' 1,889.929 prebivaicev in ima površino 51 199 km3. Tu živi 40 prebivalcev na 1 km2 Južna Srbija (Make-donia) obsega 45 717 km2 in šteje 1,474. 560 prebivaicev. Na 1 kni2 prebiva tu 32 Ijudi. Najbolj redKO je naseljena Črnagora, ki ima površine 9668 km2 in šteje 199.857 prebivalcev. Tu živi na enem knr samo 27SA prebivalcev. Povprečno v celi državi živi na 1 kui2 48 V4 prebivaica; V celi državi so najbolj gosto naseijeni kraji okrog Za-greb^*hi Varaždina, najslabše pa okrog Nik-šiča v Črnigori in Kavadara vjupni Srbiji. Konfirmacija. Na Krisztusovoga vnebo zaszioplenya den 48 decskov i 44 deklic, vszevkiiper 92 dece je obliibiio vernoszt Krisz(usi i nyegovoj cerkvi v Piiconci. Telko ko.ifirmandusov naednok je zse davno nej bilou Vidi sze, ka vere-ucsiteije v cejloj gmajni vrejio opravlajo szvojo duzsnoszt. Konfirmandusje szo pa pokazali, ka nej szamo z-vusztami, nego i z-djanyom scsejo zsiveti za naso cerkev, najmre daruvali szo na oltarszko fundacijo 2570 kor. Naj bojdejo vszi nasoj cerlcvi verni vitezje, Bougi pa v dobrom - hii-dom sorsi podlozsna deca ! Lejpa pelda onim gmajnam, gde je v-tom tali veika mlacsnoszt. Lejpa sztaroszt Brglesz Ivan majusa 3, JanzsaZsuzsa pa maj. 5. szta preminola v Saiamenci. oba sztaroszti szvoje 90. leti. Majusa 12 je preminola Fiiszar Ivana vdovica roj. Sostarecz Judit v Vesczici sztaroszti szvoje 89. ieti. Szvojega szina, Salovszkoga bivsega vu-csitela, je nej davno escse obzsaliivala; nyou pa trije escse zsivoucsi nyeni szi-uovje zsaliijejo. majus 20. DUSEVNI LISZT Sztran 73. Kik a mi ellensegeink. Dr. Ravasz Laszlo volt kolozsvari ref. teo). tanar, je-lenleg a reformatusoknak orszagszerte iinne-pelt puspoke, akit nem reg a wKisfaludy-Tarsasag" is bevalasztott tagjai kozze ( — Bangha paterek nagybosszusagara —) ,,A kaivinizmus h a r in a s f r o n t ja" cimii beszedeben elmondta, hogy evangeliumi kcresztvensegiink mindket torteneti egyhazi alakjanak a hitetlenseg a legveszedel-mesebb, a papas klorikalizmus a ieghatal-masabb s a szektasag a iegnagyobb eiien-sege. Najlepsa kniga. Mussoiini, nouvi talijanszki rniniszterszki predszednik je ed-nomi novinari edne male knfge kazao, eden engiiski Nouvi Zakon i pravo je nyemi, ka je to ta najiepsa kniga, stero on pozna i sfero dnevno cste. Zsaiivanya glaszi. Nemeth Janos macskovszki gosztilnicsar i poszesztnik je majusa 13. po kratkom betegi, vu najlep-soj vrszti szvojega zsitka, vu 35. leti premino. Pred par tjednov szmo escse vi-dili nvegovo krepko posztavo, poszliisali nyegove razmete recsf, oh sto bi szi miszlo, ka ga vecs na zernli nemo vidli.. Mlado tuvarisico, dvej deteti, mater i brate je nihao za szebom. Pocsinoti szi — z-isz-tinszkim ta!jemanyem lublenim. — Veliki vdarec je doszegno Jonas Janosa drii-zsino na Gorici. Mrou nyej. je jedini szin, Lajos, apriia 26, po dugom tezskom betegi sztaroszti szvoje 25. leti. Krvavi dogodki v Esseni. Fran-cuzki vojaki szo z-sztrojnic {masinszki piisk) sztrejlaii na nem§ke deiavče. Bilou je 11 bujti i 32. szinrtrionevarno ranjeni, KmetszkiHtiemfri v Rusziji, Boljse- viske csete šzgf nemire z-velikov tezsa,yov zadusile.! Bpljseviki szo 43 kmetov obszo-dfli na szmrt.;.;i Szmrtna obszodba je biia taki zvrsena;. y? ;^ ^ Prbtirlisžke demoštraeije v Var-savi. Boljseviki szo prelata Butkiewica, ki je bio poiszke narodnoszti, v Moszkvi uszmrtili. Na Polszkom je za toga volo X.eliko zburkaflye proti Ruszom. piplo-maticsno zvezd je Polszka pFetrgnBla z Ruszijov. Veliki ogenj v Slavonskom Brodi. V drzsavnoj fabriki za zselezniske vozove je ogen prejk deszet milijonov skode napravo. Sztrasna financsna katasztrofa danszke kmetiszke banke. Cejla skoda vo-zadene okouli 230 inilijonov danszki kron. To je najveksi- financsni poiam, ka \i pozna szvejt v zadnyi deszet leti. Vnouge kotrige kraljevszke rodbine ^szo zgiibiii vsze szvoje promozsenye. Generalni rav-nitel je bio Emil Glucksladt, ki je bole szijajno zsivo, kak zsivejo vu kraievszki dvoraj. Bankar sze nahaja v preiszkoval-nom zapori. Nemski orszag nema veszelic. Nemci szo Gledocs na tuzsen sors szvoje domovine vsze bole i ,driige veszelice doj-povedali. Kina i krsztsansztvo. DojzahvaJjeni kinaiszki miniszterszki predszednik, Dr. W. Yen je krsztsenik. Nyegov naszlednik, Wongchi3ng-hnei je tiidi krsztsenik. Oba- j dva szta domanyi predikatorov szina. Ali | donok je intereszantno, ka Kina takse | (krsztsanszke) minisztere odebera. | V-lndiji pouieg najnovejsega Itidsztva v-racsun jernanya je z 318 milio prebivai- *cov 4,754 000 krsztsenikov. Mussoiini, italijanszki miniszterszki predszednik je zrendeiiivao, na] redarje preiscsejo vsze knizsne trgovine i nemo-raine kuige, kejpe, Kejpatne karte brez-vojemanya vkraj vz^mejo. Statistika stavk !eta 1922 v Jugo-siaviji, Tekom ieta 1922 je izbruhnila stavka v 127 podjetjih, "v- katerih je bilo zaposieno 26.850 delavcev, Cas, ki je bil ižgubljen s stemi stavkltui je znašaS 443 181 delavnih dni. Vsota izgubljena delavskega zalužka pa je znašala 14 in pol milijona kron. ' Sveto pisao v Ameriki. Največ še čita in kupuje v Ameriki sveto pismo. Lansko leto se je natisnili v Aiikriki tri-deset milijonov svetega pisma v različnih jezik-ih. Vszaka evangeilcsanszka famiJija naj cste i podpera Diisevni liszt! Sztran 74. DUSEVNI LISZT majus 20. Protest angleških protestantov. Kraij ne sme obiskati papeža. London. 17. apriia. (Izv.) Danes je bii tu protestni shod, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 angli-čanske veroizpovesti, Shod je odločno protestiral proti teiuu, da bi angleški kraji povodom svojega potovanja v Rim v Vati-kanu obiskal poglavarja rimskokatoliške cerkve. Shod je sprejel brzojavno na kralja, ki ga nagiaša, da ta obisk žalil njih verski čut. Nova cuker fabrika. V Zombori sze nouva velika cuker fabrika dela z 15,000.000 Din kapitalom. Palesztine prebivalci. Paiesztine prebivalci. pouleg najnovesega ludsztva v kuper pisiivanyi ma: 756 312 prebivalcov. Mohamedanov: 500 000; zsidovov: 83.794 i krsztcsanov: 73 024. Szamovolni dari na goridrzsanye i rasurjavanye ,,Dusevnoga Lfszta". Vezer Jozsef Martjanci, Bohar Adam D. Lendava 20— 20Din; Varga Matyas i Lajos D. Lendava, Mayer Gizelia Domanysevci, Beznec Sandor Macskouvci, Kiicsan Vince Krnci, Domjan Kalman Brezovci po 10 I>; Kranyecz Ivan Varazsdin, Czelecz Stevan Szebeborci, Katona Stevan Gorica po 5 D; Vucsak Janos Csernelavci, Cselak Stevan Lemerje 2—2 Din; Kuzmics Karolina Pii-conci 1 Din — Szrdcsna hvala! Posta. Szmodis Stevan, Luth. Theolog. mt. Aur Phila Penna, Amerika, na kalen-dari i D. Liszt szmo od vasz 2 dolara z-velikov zahvalnosztjov doubili. Vtiparno sze, ka 4 i 5 num. zdaj zse tudi szte vzeli. Persa Rozsi New York, dar na kalen-dari szem doubo; topla hvala i pozdrav! Vzemi, cstf i daj dale »Dii-sevni liszt"! Nasim cstitelom. Z-etov uumerov szmo dokoncsali polftno deio nasem Liszti. Gda szmo szi sztezo ravnali za nas Liszt, szmo z-edne i druge sztrani tudi vszekli o kaj. Verte p. cstitele, z-boleznim csiitejnyem szmo vcsfnoli tou. Nikakim sze je lehko zamerilo tou, ali nej szmo mogii nacsi csiniti, csi nescsemo szmrti nasega Liszta, na steroga je taksa gorecsa potrebcsina. Vem tiha, ali cila znajaoucsa katholizacija sze je zacsnoia, poveksala pri nasz z ,,Novina"-mi. Marijin Lisztom i driigimi stampi Nevarnoszt je k-tem veksa, ar v-ed-noj gmajni zse nemamo diihovnika, vu kel-ki soulaj je pa nasa deca na szamerne kat. vucsiteie pritisnyena. Ki lubite ocsakov z dragov cejnov szpravleni i obravnani szvetii herb nasor milo evangelicsanszko cerkev i ki sze zselejte i scsete nej z-destruktivnim i bojdi-kaj stampom, nego z-csisztov diisevnov hranov, hraniti, szpravlajte sze vkiiper nasega Liszta! Niksega zroka nemamo, naj naprej noszimo pred nasirni p. cstiteli velikoszt i trude neszebicsnoga dela okouli duhovnoga i technicsnoga tala pri Liszti, ali csi zse tou mamo, tak z-vupaznosztjov proszimo evang. cerkevnoga stampa vsze pratele, szvojega podperanya od etoga nasega je-dinoga oltara, nego steri szo escse nikaj nej placsali na nas Lfszt, tiszti naj zdaj zse celoletno placso notriposlejo, steri szo pa szaino na pouleta placsali naprej, naj driigo poiovico Jeta tiidi notriplacsajo i nasemi Liszti nouve naprejplacsnike szprav-lati dobri bodejo! Stampanye nasega Liszta je zse trikrat pozdigavano. Zse nasz vecs sztane kak ga pa damo naprejplacsnikom. Do konca leta escse sze stampanye vecs-krat pozdigne; mi pa cejno nemremo po-digavati. Proszimo vasz zato. hodte i bojdte nam na pomoucs z-szamovolni dari tiidi i (Red.) Stampano v »Prekmurski Tiskarni" v M. Soboti.