Murska Sobota, 22. februarja 1990 • Leto XLII • Št. 7 • Cena 7,70 din
V "edeljo od 10.30 do 12.00 Na RMS
Str. 5
-MN KUČAN BO KUHAL Z VAMI!
Cern se " J' usPelo tudi nam! Pomur-vUa ta hi d.o,načega medija predsta-P aapnamenitejši Slovenec in soobliv- ~ Milan Kučan. V živo bo »jo, uro i ra<**isAo nedeljsko kuhi-»ja, vnra^ • na VOU° za *uša mne-'hurskem *n^a’ Polemike. Priključite se Zavrtit«» z? v?Jovaaju na vašem radiu in «evtlki 069/21 232 in 21 579!
PRAŠIČE BODO RAZSELILI
ŠE LETOS PRIPRAVA PROGRAMOV - RAZSELITEV NA MANJŠE IN MANJ ŠKODLJIVE ENOTE V PRIHODNJEM LETU - SOFI-
NANCIRANJE AVSTRIJCEV
Edina rešitev problema farme v Podgradu je njena razselitev, prav tako pa je to tudi pogdj za nadaljnje dobro medsosedsko sodelovanje. Ne toliko odplake, predvsem smrad moti sosede čez mejo in Muro, saj ogroža tudi njihov razvoj.
»Farma bo razseljena, to sedaj sploh ni več vprašljivo,« je dejal na minuli seji Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Franc Štrakl, načelnik Komiteja za varstvo okolja, in urejanje prostora. Čiščenje odpadnih voda (gnojnice) je v minulih letih učinkovitejše, vendar pa je še vedno ostajal smrad. Vse odločitve pri pripravi programa razselitve bodo sprejemali na strokovni ravni, tako da
O ——- - _______ IMPORT - EXPORT ^□LJOOPSKRBA naročnike VESTNIKA
ne bi povzročali dodatnih problemov (še bolj pa panike) drugje. Vzreja prAšičev na manjših farmah je znosnejša za okolje, najverjetneje pa bodo načrte lahko uresničili v sodelovanju z zasebniki.
Farma pa je le eden od ekoloških problemov, ki jih morajo rešiti v občini Gornja Radgona. Ogrožena je tudi pitna voda. Po sedanjih raziskavah je voda iz vodnega zajetja v Seliščih neoporečna, vendar se občasno pojavlja zvišana vsebnost nitritov. Zajetje je na občutljivem območju, kjer zemljo obdelujejo na sodoben in nezdrav način — z umetnimi gnojili in škropivi. Čim prej bo potrebno usposobiti novo vodno zajetje v Vučji vasi.
Odprto je tudi vprašanje odlagališča komunalnih odpadkov (na to temo je bilo tudi delegatsko vprašanje na zadnji skupšči-
ni). Za odlagališče (začasno) v Hrastje-Moti do leta 1993 je podpisala soglasje tudi Radenska. Za naprej bodo morali poiskati nov prostor, ali pa sedanje odlagališče primerno urediti.
Poleg tega bo potrebno čim prej usposobiti komunalne čistilne naprave na Negovi, v Gornji Radgoni, Radencih in Apačah ter učinkovitejše industrijske čistilne naprave.
Vsekakor je najbolj razveseljiva novica o načrtovani razselitvi farme v Podgradu, vendar pa tega bremena občina sama ne bo zmogla. Pomagati ji bosta morala tako republika Slovenija kot sosednja stran na levem bregu Mure.
Bernarda B. Peček
Cene, cene, ceeneeeee...!
Seveda mi je jasno, da cene niso najpomembnejše, da cene ne rešujejo problema, da cene države ne bodo potegnile iz blata ... ampak ji bodo pomagale, da bo ostala v njem. O tem sem zagotovo prepričan, kajti v mislih imam zlasti naše jugoslovanske cene in malo tudi tiste iz zahodne soseščine.
V teh nekaj desetletjih, ko smo na izviren in samo naš način (ali pogubno) gradili družbo blaginje, so cene, ideološko sicer prezirane, rasle. V različnih petletkah in drugih planskih obdobjih so različno poskakovale. Poskakovale, nikoli padale! V družbi in gospodarstvu, kjer je vse, ampak res vse usmerjeno k višjim ciljem, je to povsem razumljivo.
Ko smo bili v začetku še zelo revni, so bili ti skoki žabje nizki. Rastoča blaginja je cene spodbujala, zato so bili skoki kengurujski in končno postali v lanskem pravo atletsko skakanje v višino brez palice, zato pa z raketnimi motorji. Če si kupil kilogram kruha zjutraj, ne popoldne, si zagotovo prihranil denar za pol kilograma v naslednjem dnevu. In tako dan za dnevom!
Naš novi (zdaj že precejh iztrošeni) predsednik vlade je bil inavguriran v koprive. Kamorkoli je segel ali sedel, ga je zapeklo. Veliko časa je porabil, da si je naredil predsedniško stojišče. Misli, da stoji dovolj trdno, zato je začel loviti cene. Naš vladar (skrajšava za predsednika vlade) je vrgel mrežo za metulje in nam zatrdil (še vedno zatrjuje), da bodo cene padle. Priznam, da je nepopravljiv optimist, morda je tudi zvit, le da sem o tem drugem čedalje manj prepričan. Kako bo zadržal pri tleh cene z mrežo za metulje, če so na raketni pogon? Goriva za te vrste raket ne zmanjka nikoli, saj ga sestavljajo draga in nekakovostna proizvodnja, sla po lahkem in hitrem zaslužku, neobrzdani proračun militarizirane, do vratu zadolžene države, gospodarski kriminal, vmešavanje ideologije in politike v strokovne stvari in še mali milijon drugih naših ne vedno izvirnih dosežkov.
Generacije izdelovalcev in trgovcev so bile vzgojene v tej domovini ne da bi spoznale, kaj je to konkurenčni boj, kaj je to prodajanje izdelkov; vedno so jih izdelovali, le zato, ker jih je bilo treba narediti, in trgovci so jih razdeljevali po cenah, ki so si jih nastavili po svojih potrebah, ne po vrednosti, ki bi jo določila kakovost izdelka in povpraševanje. Prodajanje v smislu nagovarjanja potencialnega kupca, naj se odloči prav za določeni izdelek, je obojim — izdelovalcem in trgovcem — odvečen napor, celo nepotrebni strošek, zato želijo ostati pri dosedanjem:
za višjo ceno prodati — kamnito sekiro. To kaže rast cen v januarju. Bojim se, da bo tako tudi ta mesec in prihodnji zna biti še huje. Ne le da naš vladar stoji v koprivah, da ima dovolj trdnega stojišča, zdaj so mu začele laziti po nogah in ga pikati še rdeče mravlje. Kako dolgo bo vzdržal? Res, nekateri pravijo zanj, da je šarmanten, in obljubili smo mu pomoč (zlasti na severozahodu), ampak ne zaradi tega, zaradi nas samih mu moramo pomagati — mi, porabniki, če želimo, da bo cene ukrotil. Malo vzvodov za to je v naših rokah, vendar niso nepomembni. Povpraševanje po vsakovrstnem blagu, na primer, je eden odločujočih pri spodbujanju ali zaviranju rasti cen. Odločimo se in ne kupujmo brez glave. Tudi na posojilo ne! če že moramo kaj kupiti, potem poglejmo v dve, tri trgovine in kupimo tam, kjer bo ceneje!
Naj zasluži trgovec, ki ne bo požrešen. Nasploh pa kupujmo manj. Ne vlačimo domov gore potrebnega in nepotrebnega z izgovorom: jutri bo dražje. Seveda bo, če bomo z nespametnim nakupovanjem podžigali nakupovalno mrzlico.
Dovolj je, da vas sosed vidi, kako nesete v hišo škatlo jedilnega olja, pa se bo sprožil plaz, ki bo spraznil police v trgovinah in nova pošiljka bo že imela novo ceno. Pustimo ta v konvertibilo našminkani dinar nekaj časa v banki, morda bo potem vzdržala vladarjeva, čeprav metuljarska mreža.
Jože Žabja n
^■e ste vrtičkar ali sadjar, potem potrebujete škropilnico za asčito nasadov vrtnin in trave. Za to potrebujete škropilni-c°. ki vam jo poklanja POLJOOPSKRBA Zagreb, poslovni center Maribor, prodajalna Murska Sobota, Markišavska 5, telefon: (069) 21-048. Pri POLJOOPRSKRBI lahko kupite X*o kmetijsko mehanizacijo: traktorje, priključke. . .
teden dni bomo izžrebali štiri naročnike VESTNIKA, ki Jim bo POLJOOPSKRBA poklonila nahrbtne škropilnice.
še niste, postanite naročnik VESTNIKA, morda aka sreča prav vas!
^10
SEKUND
V nedeljo, 18. februarja, smo vam na radiu zastavili novo nagradno vprašanje za 4. kolo. Ce ste ga preslišali — sedaj ga ponavljamo: V zadnji, 6. številki Vestnika smo objavili programe vseh strank, ki se bodo potegovale za glasove volilcev v Pomurju, na aprilskih volitvah. Napišite, koliko programov je objavljenih v tisti številki Vestnika.
Če ste prebrali Vestnik, odgovor ne bo težak. Zapišite ga na kupon št. 4, ki je objavljen v tej številki vestnika. Kupon izrežite in ga nalepite na dopisnico. Vse skupaj naslovite na Radio Murska Sobota, Titova 29, 69000 M. Sobota — s pripisom: za kviz 10 sekund. V žrebanju bomo upoštevali vse pravilne odgovore, ki bodo prispeli do srede, 28. februarja 1990. V prejšnjem kolu je kavni servis prejela Lidija BOHNEC, Gaberje 145, 69220 Lendava. Iskrene čestitke.
aia akcija: Nevzdržno iretiravanje s cenami Str.’
redi
Ajda sren	SV-'
Miličniki so 12. februarja privedli Istvana Njemca na postajo milice v Lendavi in ga zaslišali. Potem so se odpravili, da bi preverili njegove izjave. Dežurni miličnici je postalo sumljivo, da se privedeni ni gibal in ni odzval na poziv. Poklicala je zdravnika, ki je ugotovil, da je umrl. Zadela ga je srčna kap. Več o tem preberite v kroniki na 10. strani.
VABLJENI NA VELIK PUSTNI PLES v hotel RADIN v RADENCE
v soboto, 24. februarja ob 20. uri!
• za veselo pustno razpoloženje bo poskrbel ansambel MAGNET • maske bodo nagrajene

Ob koncu tedna se bo nadaljevalo suho vreme z jutranjo meglo po kotlinah in nižinah.
Pregovor za ta teden:
Kadar Matija (24. februar) zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje.
V nedeljo, 25. februarja, bo mlaj, dan bo dolg 10 ur in 45 minut. Že od 18. februarja je sonce v znamenju rib.
nižje cene
Zaradi boljše organizacije in racionalizacije proizvodnje smo znižali cene praškastim detergentom za pranje perila, mehčalcem in sredstvom za pomivanje posode
TOVARNA ZLATOROG

aktualno po svetu
Februarsko vreme, kakršnega tudi pri nas ne pomnijo najstarejši ljudje, je muhasto po vsej Evropi. V zahodnih delih Avstrije, Francije in na Nizozemskem je bilo najhuje. Močni nalivi in vetrovi so uničevali vse, kar jim je bilo v napoto, bilo pa je tudi sedem mrtvih. V Londonu ni bilo neurij, je pa zgorelo znamenito gledališče Savoy — na sliki.
Politično gledališče s petdesetimi igralci
Danes je na Madžarskem potekel rok za kandidiranje poslancev v parlament in za vsakega poslanskega kandidata je bilo potrebno zbrati 750 podpisov. V Budimpešti in v vseh drugih večjih mestih na Madžarskem so prejšnji teden mrzlično lepili plakate na katerih je nekaj več kot 50 strank in združenj s političnimi ambicijami, reklamiralo svojo ponudbo. Na tv je vsaka stranka dobila petminutni blok za predstavitev programa, radijski pro-
SAJ RES, TUDI STRELJALI SO
Slovenska politika (če se res zavzema za konfederativno preureditev Jugoslavije) bo torej morala vztrajati pri zvezni skupščini z enim samim zborom — zborom republik. V tem pogledu ne bi smelo biti nobenih kompromisov, kajti dvodomni parlament, kot smo videli, se ne prilega niti sedanjemu federativnemu ustroju Jugoslavije. Če bo v novi jugoslovanski ustavi vse ostalo tako, kot je, bodo slovenski delegati v zveznem zboru prisiljeni vse pogosteje zapuščati zasedanja poraženi, to pa kajpak ne bo nič dobrega za politične odnose v državi.
Jugoslovanski parlament zaradi vse pogosteje ponavljajočih se evforičnih trenutkov
glasovalnega stroja in komajda regularnih »servisnih storitev« strokovnih služb že zdaj tako rekoč vsem na očeh razpada. Posledice so veliko hujše, kot si mislimo, saj se je na račun zmanjševanja vloge skupščine v zadnjih letih pretirano okrepil položaj državnega predsedstva, ki je že sicer na precej spo-
ČRNO IN MANJ ČRNO
Pomočnik predsednika republiškega komiteja za znanost in tehnologijo dr. Bojan Pretnar meni, da v javnosti preveč naštevajo razloge, ki nagibajo k odločitvi, da bi se Slovenija odcepila, premalo pa se sprašujemo, kaj bi se zgodilo potem.
Manjša ko je država, bolj bi se morala odpreti, bolj je odvisna od mednarodnih tokov. Odpreti pa bi se morala severu in zahodu, kajti na JV bi si zaloputnila vrata, meni Pretnar, ki ponuja dve namenoma karikirani različici.
PESIMISTIČNA: Severozahod državnosti Slovenije ne prizna. Padejo Osimski sporazumi, Londonski memorandum: Postojnska jama je v Italiji, meja na Planini. Zaradi blokiranih tokov sledi gospodarski zlom.
OPTIMISTIČNA: Samostojno državo Slovenijo sprejmejo v Evropsko skupnost, postane njena polnopravna članica. Precej slovenskih zakonov je napisanih v angleščini, nemščini, francoščini. Zaradi prostega pretoka kapitala večino naših podjetij pokupijo tujci; kot lastniki slovenskih tovarn odpuščajo delavce, zaposlujejo Portugalce, Špance. To sproži vprašanje narodne identitete, slovenščina postane vindi-šarski jezik.
VMESNA? Obe različici sta ekstremni, pravi Pretnar, saj moramo upoštevati, da sodelujemo tudi v »pretepu«, kjer smo ob buškah dobili nekaj točk: amandmaje, umik s kongresa . . . Zmaga se počasi nagiba na našo stran: »Dogovor v skupni Jugoslaviji je še mogoč. Dokler Slovenije povsem ne pohodijo, o odcepitvi ne kaže razmišljati.«
(GV)
grami pa se šibijo pod težo plačanih agitacijskih oglasov.
Madžarska se je tako spremenila v politično gledališče, v katerem za razliko od prejšnjih monodram, nastopa preko 50 igralcev — strank in združenj. Vsi bi radi imeli v parlamentu svojega predstavnika, toda to bo dosegla samo tista stranka, ki bo na volitvah zbrala najmanj štiri odstotke volilcev. Rezultati proučevanja javnega mnenja kažejo, da bo na
ren način umeščeno v trikotnik skupščina-vlada-predsedstvo. Tudi ni sporno, da je moč zvezne vlade precej večja, kot bi smela biti; oba, vlada in predsedstvo, pa pogosto skupščino uporabljata zgolj za zakonsko, »verificiranje« svojih odločitev. Ni, denimo, naključno, da se o najpomembnejših resorjih (vojska, zunanje zadeve itd.) odloča skoraj izključno na relaciji vlada-predsed-
DRNOVŠEK: SEM OPTIMIST
Po desetletni gospodarski in politični krizi smo se premaknili z mr-
tve točke. Uvedene so bile velike spremembe v gospodarstvu in kaže, da bomo kmalu zajezili inflacijo. Uvedli smo nekatere politične in gospodarske spremembe, ki si jih je bilo še pred šestimi meseci težko predstavljati. Hkrati smo se odprli v svet, vključujemo se v evropske procese. Upam, da je v Jugoslaviji dovolj pametnih ljudi, ki bodo preprečili vračanje k starim odnosom, stagnaciji, prepirom in medsebojnim obračunom, je dejal predsednik Drnovšek. Da bi poiskušali poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse, nameravam obiskati vse republike in obe pokrajini. Zdaj je najpomembneje narediti konec prepirom med vodstvi. V skupščini SFRJ smo pozvali vsa republiška in pokrajinska vodstva, naj se nehajo prepirati, ker gre za to preveč energije. Če bi vsaj del energije, ki jo porabimo za prepire in nacionalizem, porabili za obravnavo gospodarskih problemov, bi krizo odpravili hitreje in lažje, je dejal predsednik predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek ob svojem nedavnem obisku v Makedoniji.
KASNO, PA VENDAR
Med zločinci tretjega rajha je bilo vendarle toliko Avstrijcev, da se Avstrija nikakor ne bi mogla počutiti kot žrtev nacistične diktature, je pred nedavnim zapisal dunajski dnevnik AZ (nekoč Arbei-ter Zeitung). Po pisanju omenjenega časopisa bo avstrijska zvezna vlada v kratkem odobrila 300 milijonov šilingov pomoči židovskim žrtvam nacizma. Malo kasno, pa vendar... Denar naj bi namenili za gradnjo domov za ostarele ljudi židovskega porekla v ZDA, Izraelu, v drugih deželah, pa tudi v Avstriji.
Ob polemiki za ta denar, AZ komentira, da to dejanje ne bi smelo imeti naziva »plačilo odškodnine«, ker se zadeve v zvezi s ho-lokaustom ne morejo poplačati z denarjem. Zato bi bilo najbolje, da ta denar damo pa molčimo, zaključuje AZ.
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
kosovskimi peripetijami dobili državo z luknjo. (Delo, Ljubljana)
Namesto bojnih smo zakopali delovne sekire. (Večernji list, Beograd)
Ko so v vzhodnoevropskih državah sneli rdečo zvezdo so dobili zastavo z luknjo, Jugoslovani pa smo s
Dlje ko so od stvarnosti, življenja in odgovornosti, bolj so si člani zveznega predsedstva enotni v svojih pogledih.
(NIN, Beograd)
XXX
Če se Srbi in Slovenci ne znajo, ne morejo ali nočejo sporazumeti v Jugoslaviji, se bodo morali v Evropi, če hočejo postati Evropa.
(Danas, Zagreb)
Zmagala je Jugoslavija... v zvezni skupščini so bili vsi predlogi slovenskih delegatov zavrnjeni. (Politika, Beograd)
volitvah uspelo v parlament »zriniti« svoje poslance le kakšnim šestim najmočnejšim strankam. Vse tiste manjše stranke in gibanja, za katere znani madžarski politolog Attila Agh trdi, da so »cvileče miši«, je vsako lepljenje plakatov kvečjemu dejanje »onesnaževanje okolja.« Sicer pa to ni nič čudnega v tem gozdu strankarske euforije: neka stranka ima celo takšen paradoksalen naslov: stranka nestrankarskih privržencev.
stvo, medtem ko lahko zvezna skupščina s te mize pobira le drobtinice.
V takšnih okoliščinah ni nič nenormalnega, če se parlament spreminja v zagrizen debatni krožek, v katerem so se pripravljeni med seboj celo postreliti, čeprav nimajo nobene oblasti. Je bilo v bivši Jugoslaviji kaj drugače?
(po Delu)
x
x x
x
X X
XXX
■MIZ SOMBOTELA PIŠE
Partijska država si je s prisluškovanjem prislužila še en udarec opozicije. Prvi dan, ko je počila bomba v zvezi s prisluškovanjem, je madžarska tv uvrstila v svoj večerni program v živo oddajo o škandalu. Do zadnjega hipa je bilo negotovo, ali se bo pogovora ob predstavnikih strank v opoziciji udeležila tudi pristojna oseba iz ministrstva za notranje zadeve. Zato se ne smemo čuditi, da se je vodji tako imenovanega oddelka za notranjo varnost pri službi državne varnosti na začetku zareklo. Ko mu je eden od voditeljev opozicijske stranke SZDSZ ob dokazih zabrusil, da so prisluškovali tudi njegovemu telefonskemu pogovoru z nekim Vzhodnim Nemcem, se je generalmajor pošalil, da imajo »informacije« o tem pogovoru, s tem pa ni rečeno, da so mu prisluškovali njegovi ljudje, saj ima telefon vendarle dva konca ... A tako, torej imate stike tudi z zloglasno vzhodnonemško tajno policijo? Ker ste do teh informacij lahko prišli le na ta dva načina . ..
Naslednji dan je bil prav usmiljenja vreden JdzsefVegvaari, major omenjenega oddelka, sicer tik pred upokojitvijo, ki je prav tako v oddaji govoril v zadregi, kako je po 25 letih službovanja pri državni varnosti prišel do ideje, da bo vso stvar razkrit. Tudi lepak je prinesel s seboj, ki so ga njegovi kolegi nalepili na steno v dvigalu in na njem obljubili takrat še neznanemu »izdajalcu«, da bo visel...
DRŽAVNA VARNOST -DRŽAVLJANSKA
NEVARNOST?
Po 25 letih prisluškovanja in vohunjenja med »sovražnimi elementi na področju resne glasbe« se je našemu majorju prvič utrnila misel, kaj neki se dogaja v njegovi ljubi domovini, ko je videl stotiso-če ljudi, kako globoko so bili prizadeti ob ponovnem pogrebu ministrskega predsednika iz leta 1956, Imreja Nagya. Pa ja ne more biti res, da je še danes toliko protirevolucionarjev? Sicer je bil kot tajni policist službeno poslan na pogreb, pa se je tudi sam razjokal, ko je zaslutil, za kaj vendar gre. Nato pa so sledili romunski dogodki z grozljivimi dejanji Securitate. Tedaj je v njem nekaj počilo. Ali ne služi tudi sam nekemu podobnemu cilju?.. . Zato se je odločil, da opozicijskim strankam izroči informacije, ki jih je o njihovih članih nezakonito zbirala Državna varnost. Po tem gromozanskem bremenu se ga je polastil še moralni maček, ali je on zdaj res izdajalec? Ali celo veleizdajalec?. . .
Zaradi strašanskega pritiska opozicijskih strank je moral najprej odstopiti »šaljivi« generalmajor, nato namestnik ministra, odgovoren za državno varnost, končno pa tudi minister za notranje zadeve Istvan Horvath. Zloglasni oddelek 3/III. je ukinjen. Socialistična stranka, pravna naslednica državne partije, ki pa je bila tudi vodilna sila partijske države, pravi, da gre za politični lov na čarovnice, ker je bil minister pač njihov človek. Srdita predvolilna kampanja pa se je že začela. Opozicija pravi, da je taka dejavnost prava osramotitev nove madžarske republike, kljub temu, da po 23. oktobru baje ni več nobenega ruskega »svetovalca« v ministrstvu za notranje zadeve. Podpredsednik Ustavnega sodišča pa je izjavil, da je bita stvar zelo protiustavna, kar dokazuje tudi to. da Državna varnost sploh ni delovala niti v skladu s staro ustavo. O novi pa le toliko, da tudi v tej ni nič oprijemljivega v zvezi z njeno dejavnostjo. Državna varnost je grobo kršila človečanske in državljanske pravice, in sicer na osnovi 84 tajnih ukazov. Dokler novi madžarski parlament ne sprejme zakona o narodni varnosti, bo D V delovala pod nadzorstvom ministra za pravosodje . . .
O tem pa se zaenkrat nič ne ve, do kdaj se bo moral »major-iz-dajalec«, ki ga je vseeno zapekla vest, skrivati v nekem tajnem stanovanju v Budimpešti. Kljub temu, da mu je sam ministrski predsednik ponudil pomoč pri njegovi osebni varnosti, kar pa je bivši tajni policist vljudno odklonil. In sploh, pred kom se mora skrivati, pa menda le ne pred pravimi izdajalci?
Franček MukiČHHM
TEJ BURKI NE VERJAMEM VEC
V Naših razgledih je dr. Janez Dular, slavist in samostojni kulturni delavec iz Ljubljane, objavil Članek o pisanju članka o porabskih Slovencih, ki izraža po eni strani voljo in prizadevnost pomagati spreminjati porabske razmere v prid »vendskih dušic«, po drugi plati pa razkriva togost in nepripravljenost tako posvetnih kot cerkvenih oblasti na obeh straneh meje, da bi ukrenile kaj v prid porabskim Slovencem. Glede na prostor smo prisiljeni objaviti le skrajšan izvleček omenjenega članka.
Dular najprej navaja, da je bilo v Gornjem Seniku, največji porabski vasi, po uradni statistiki iz leta 1930 1489 prebivalcev, od tega več kot 99 odstotkov Slovencev. Po drugih vaseh je bilo podobno. Potem pove, kot je zapisal leta 1986 v Slavistični reviji, da v zadnjih desetih letih na gor-njeseniškem pokopališču ni več niti enega nagrobnega spomenika s slovenskim napisom.
Avtor potem navaja, kako smo bili vedno tolerantni in uvidevni do Madžarske: najprej smo bili solidarni zaradi graditve socializma, potem zaradi reformizma, zaradi pluralizma, odpiranja v Evropo .. . Neoportuno pa bi bilo naše začudenje, da se lahko madžarski minister skoraj čez
noč dogovori s svojim avstrijskim kolegom za srečanje na državni meji in tam skupaj z njim simbolično prereže bodečo žico ob nekdanji železni zavesi, medtem ko od leta 1956 enostransko
V ŽARIŠČU
DOGODKOV
(z madžarske strani) zaprtega mejnega prehoda pri Gornjem Seniku ... ni in ni mogoče spet odpreti.
»Edini rezervat, kjer se na Gornjem Seniku tudi mladi ljudje še danes redno izražajo po slovensko, je cerkev po zaslugi 85-letnega župnika ...« je zapisal Dular v SR leta 1976. Ko sem to pisal, je bilo že vsem očitno, da življenje župnika Janoša Kuharja, porabskega Čedermaca, nezadržno izteka in da je treba pravočasno poskrbeti za naslednika, ki bo hotel in znal nadaljevati njegovo delo. Da slovenščina ne bi nazadovala, kakor je pred leti s prihodom novega župnika nazadovala v števanovski cerkvi.
Pisal sem metropolitu, ta pa je moje pismo poslal mariborskemu škofu, da bi zadevo rešili z dogovorom med mariborsko in somboteljsko škofijo. Župnik Kuharje potem umrl, dogovarjanja med obema škofijama pa so trajala in trajala. In v katerem jeziku bo napis na nagrobniku po-rabskoslovenskega Čedermaca (Kuharja, op. ur.), če se bosta mariborski in somboteljski škof še dolgo dogovarjala ali če se izkaže, da je tudi sedanji sombo-
globus
STRASBOURG — Poslanci evro? skega parlamenta so sprejeli resoM1' jo o kršenju človekovih pravic na Kosovu. To je že druga resolucija tega parlamenta v zadnjih desetih meseci*! in je nekakšno napotilo dvanajsteric1 o tem, kako naj se obnaša do Jugosj' vije. Resolucija med drugim trdi, je sodni proces proti Azemu VllasiJ11 in soobtoženim jasno »politično motiviran« in pomeni oviro za demokr2' tizacijo političnega življenja v slaviji. Resolucijo bodo poslali tud naši vladi, verjetno še pred obiskom predsednika ZIS A. Markoviča Bruslju v prvih dneh marca. ; ..
RIM — Italijanska vlada ima veliko pripomb na račun hitrosti in tod, s katerimi želi bonska vlada i#1' liti združitev obeh Nemčij, kar ne brez upoštevanja varnosti drugih c ropskih držav.
BUDIMPEŠTA - Britanski pisni magnat R. Maxwell in madza ski dnevnik Magyar Hirlap sta po^P sala sporazum o ustanovitvi skuP^ delniške družbe. V osnovnem skla imajo 125 milijonov forintov. Od teg pripada 40 odstotkov predsednik drtižbe Mirror Holdings Ltd. Preos! le vrednostne papirje so odkup1.^ madžarske banke, založba Pallas
novinarji.	, s
MOSKVA - V SZ deluje dva tis^ do tri tisoč raznih neformalnih sk pin, gibanj in strank. Število njih^' članov ocenjujejo na 2 do 2,5 minJ na.	,,
PRAGA - Na Češkoslovaškem * sedaj ni jasno kakšna bo nova gosP darska ureditev države, pri zahteva razjasnitev tudi izredno m čan vojaškoindustrijski komp^ Znano namreč je, da zavzema L pri izvozu orožja sedmo mesto v s tUDUNAJ - V avstrijskem časorf se je pred tedni pojavila misel, da Avstrija Sloveniji dala zastonj ma J kajočo elektriko, če bi ustavili jem5 elektrarno v Krškem. V avstrijsk^ elektrogospodarstvu na to trdijo, mora Avstrija za lastne potrebe u žati elektriko predvsem iz Franc*!’ ČSR in SZ. Kot pravijo, se bo uvoz povečal.
TEMIŠVAR - Župan tega ronm’ skega mesta A. Pompiliu trdi, da J na svobodi še na tisoče pripadnik^ nekdanje tajne policije Securitate obstoja nevarnost kontrarevolucij' Župan trdi, da so prijeli le voditeJ' okoli 15 tisoč pripadnikov tajne P cije pa je še vedno na prostosti.
globus
teljski škof predvsem Madžar ( Ivanoczyjevem času je bilo gače), se sprašuje Dular, ki P : tem navaja izhodišča za raz’ madžarskega programa na rad Murska Sobota do leta 1995 i«1 jih podpira, ker se mu zdi . prav, »ne morem pa pozabit1 stega,« nadaljuje, »kar sei” razpravi o Porabju zapisal pfC štirimi leti (in večinoma še zUj raj drži); Posebno starejši Iju® radi poslušajo slovenske radO® oddaje iz studia Gydr, kajh p oddaje so deloma v narečju jih ljudje dobro razumejo Kakovost slovenskih radijsKj{ oddaj bi se gotovo povečala« । bi novinar, ki jih pripravlja,11 za to nalogo več časa: zdaj tt'0 več kot 90 odstotkov svojega lovnega časa nameniti Pn'5rna vljanju madžarskega progra raiaGydr...
Saj ne, da bi človek pri obl> vanju manjšinske politike P*1^, koval ali celo terjal natančno f cipročnost, treba je biti uv' ven, ampak ... Ampak uvm nost se izkaže za naivnost m (j umnost, kadar spoznaš, da se . posmehuje celo tisti, do katef^ si bil potrpežljiv in uvideven- 1 kole poroča časnikar B. B. v lu (23. II. 1989:) »Nagel P^ demokratizacije, ki je zajel M v žarsko, vsaj sedaj še ne odseLo-bistvenih premikih v narod stni politiki, saj imajo naši so dje ta čas veliko drugih skrm nalog, da bi speljali voz čez * y nec. Ugledni lokalni politlK j Monoštru na Madžarskem l ■ je brez dlake na jeziku dejal«-je tudi ljubi bogec najprej P°svj. bel za svojo brado, za bolj Prmi čen odnos do drugih narodn pa bodo Madžari zagotovo k lu poskrbeli.«	vet
Jaz tej burki ne verjamem — piše na koncu dr. Janez j, lar. Čedalje bolj podlegam c’ 0 čnim izjavam svojega znane Madžarih: v veličino svojega saga zagledan narod, ki mu * ve drugih niso dosti mar . ■■■
STRAN 2
VESTNIK. 22. FEBRUARJA *^?
aktualno doma
BEOGRAD NE BO USTANAVLJAL SLOVENSKIH PODRUŽNIC
Predvolilni nastop kandidata za predsednika predsedstva SR Slovenije Milana Kučana v Ljutomeru. Oster odgovor admiralu Petru Šimicu. Opozicija ni varčevala z ostrimi in neprijetnimi vprašanji.
Predvolilni nastop Milana Kučana, kandidata za predsednika Predsedstva SR Slovenije, ki ga je organiziral Občinski komite ZKS ~ stranke demokratične prenove Ljutomer, je med krajani zbudil ve-hko zanimanje. Saj je bila dvorana kulturnega doma nabito polna. V uvodu je Milan Kučan analiziral današnji politični trenutek in ugoto-*ll> da razcep v ZKJ ni posledica zadnjih dogodkov, ampak segajo korenine že daleč nazaj. Ko je prišel do odhoda slovenskih komuni-stov s kongresa in do preobrazbe slovenske ZK v ZKS—stranko demokratične prenove, je odgovoril, da Petar Šimic, predsednik vojaške Partijske organizacije, ne sme in ne more vsiljevati ustanovitev nove ^KS, torej komunistične organizacije v Sloveniji. To lahko store le ti-sti Slovenci, ki bodo čutili potrebo za ustanovitev takšne komunisti-ne organizacije, ki bi sprejemala načela in program enotne ZKJ. »Nihče nam iz Beograda ne bo ustanavljal svojih podružnic v Slove-n'Ji,« je dejal Milan Kučan.	.	.
Drugi del obiska pa je bil namenjen pogovoru z obiskovalci. To je ?°dobra izkoristila tudi ljutomerska opozicija oz. njeni predstavniki ln s provokativnimi, vendar premalo argumentiranimi trditvami oz. vPrašanji skušali kandidata ZKS-stranke demokratične prenove Mila-pa Kučana okriviti za marsikaj in mu pripisati tudi številne spodrslja-Je (proces proti četverici...). Milan Kučan je vse po vrsti zavrnil, zah-evajoč več argumentov ob strinjanju, da ima vsak pravico do zaseb-nega mnenja.
bobrih dveh urah in pol se je pogovor s kandidatom za predsed-n'ka predsedstva SR Slovenije Milanom Kučanom končal.
Dušan Loparmk
■ Pomurski upokojenci niso za Sive panterje
I y Gornji Radgoni so se na posvetu, ki ga je organizirala I sk't.Za upokojencev Slovenije, zbrali predstavniki pomur-y društev, da bi se dogovorili, kako se obnašati in organizirati .S1” va*u ustanavljanja različnih zvez in strank. Na posvet je Iun^* ,UC*' Milan Nekrep, predsednik pomurskih sociaiistov ter P°kojence snubil, da delajo v okviru njihove stranke, vendar se že itak odločila za to stranko, ker se še najbolj ukvarja Ujimi. Predstavnik lendavskih upokojencev se je tudi razburil radi stranke Sivih panterjev, saj je menil, da še takšno renča-ITO a** polnilo vrečo za pokojnine. Upokojenci se zavedajo a ¥cš kot je v nji, ne morejo zahtevati, kar pa še ne pomeni, io \ i6 **°^° burili za svoje pravice, saj vendar živeti tudi mora-lik d Pa 50 bil* ogorčeni tudi nad tem, da je SPIZ dal ve-I e denarce za obnovo Univerzitetnega kliničnega centra, česar ®u»*reč ne bi smeli dovoliti.
de a .Posvetu so menili, ker ostaja za izplačilo regresa malo kje”3^3’ ^a ?a ne b* več dajali za domova v Izoli in Žirovnici, InaL k' cene letovanJe lahko privoščijo le nekateri, am-bi denar porabili drugje, popuste pa naj bi priskrbeli v do-zdraviliščih.
lu	se moral'> da bi upokojenci imeli popust pri plači-
*n televizijske naročnine, kot jo imajo pri časopisih, Itejše od^t)3 o,>rost'tev plači la zdravstvene participacije za sta-koUl P°s.vetu so se tako odločili, da lahko društva postanejo । , Aktivni člani Socialistične zveze, posamezniki pa so seveda II-, , ^ani tiste stranke, ki si jo izberejo. Društva pa bodo de-^ala še naprej.
$e to: šestindvajsetega julija bo jugoslovanski dan v^Z^°jen?ev 'n na ta dan se bodo zbrali na Rogli; Dušan De-_ štvak Pa je dobil republiško priznanje za aktivno delo v dru-
ŽK-SDP upa na najboljše karte
uveljavljajo nove metode dela — deprofesionalizacija funkcije sekretarja
)) Iz,	——
•nora Se na novo delijo, zato ka demo^Jx^mun*stov ' stran' sti kont rat'Cne Prenove prene-s'stemn Urenco v strankarskem *>ovi V| ln.SI Pridobiti volilce. Ob ^niti Pa Je treba spre-kar je “‘J1 metode delovanja, •»Urški v kuSate uveljavljati po-Priteani.- -munisti’ k* ste uspeli di, Pa 1 ?*evilne sposobne Iju-•haniši v 1 os'p članstva je tu Toje_ ot drugje v Sloveniji.«
in Pregremsk* Srfevu kega sveta ZKS za ril član V Murski Soboti pouda-
CK ZKS Sicer K°mar
vseh <i^a.so na seJ' delegati iz sPrejei; 'ni Pomurskih občin
Poročilo o delu med
®*stor n^“ komite Zveze komu-b^novr. franke demokratične ^ki kL	Soboti je repu-
SPretnernh^('n' Pos^k predlog za y zagona o izobešanju Romajo ‘Ž PObud‘ se namreč bi ^eč da ustave stranke ne "'kih in	državnih praz-
«eodreiJa-'a'b PrReditvah. S tem 'om o až° PSvilegijem in določi-rlogi Zveze komu-^p j^^ti so CK ZKS -fina že a ' zahtevo, da se člana-^red spomladanskimi vozača na 1 odstotek.
10. in 11. kongresom ZKS ter programske usmeritve, ki jih je podrobneje opredelil dosedanji sekretar Bela Banfi. Po njegovem mnenju so se prenovitveni procesi v Pomurju začeli že zdavnaj. posebno še, ko je šlo za skupna vprašanja pokrajine. To se je pokazalo pri uresničevanju narodnostne politike in sodelovanju z drugimi strankami in organizacijami; tudi zunaj naših meja, kot je SPD v Ingolstadtu. '»Oblikovali smo resen in kritični odnos do vseh strateških področij, vsebovanih tudi v predvolilnem programu. Zlasti omenjam kmetijstvo, zdravstvo, šolstvo, infrastrukturo in ekologijo, kjer so prišla do izraza enotna stališča Pomurja.«
Bogata razprava je navrgla še vrsto koristnih mnenj in predlogov za nadaljnje delo. Tako se je Etelka Korpič-Horvat zavzela za čimprejšnjo ureditev odnosov v Sloveniji in Jugoslaviji, več pozornosti pa bi morali nameniti sanaciji gospodarstva. Pri tem je navedla grozljivo številko, po kateri bo že letos v Pomurju kar 7 tisoč nezaposlenih, pripravlja pa se tretji stečaj podjetja. Dodala je še, da je nelikvidnost katastrofalna in da se bo kriza z vsemi svojimi razsežnostmi pokazala v naslednjih mesecih. Božo Kuha-
»KOLEKTIVNA POGODBA NI ČAROBNA PALICA!«
Delegati skupščine občine sindikata v Murski Sobote podprli programske usmeritve
Dvorana gasilskega doma v Murski Soboti je bila skorajda pretesna za več sto delegatov sindikalnih organizacij v podjetjih in dejavnostih ter dosedanjih sindikalnih funkcionarjev, ki so se zbrali na skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov. Med gosti je bil tudi sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Rajko Lesjak. Po uvodnem poročilu Janeza Kovača, predsednika OS ZSS, ki je podrobneje razgrnil dejavnost in vlogo sindikatov v novih razmerah, se je razvila živahna razprava. V njej je večina razpravljalcev ugodno ocenila dosedanje delo soboškega sindikata, veliko pozornost pa so namenili programskim usmeritvam te stanovske in interesne organizacije delavcev.
Miran Flegar iz Pomurskega tiska se je pohvalno izrazil o oblikah sindikalnega informiranja članstva, ki mu pripisuje izredno velik pomen. Zgledno je bilo tudi sodelovanje vodstva soboškega sindikata ob kočljivih zadevah, saj so se izkazali pri reševanju delavskih zahtev. Veliko pa pričakuje od prenove neodvisnega sindikata. Prvi mož pomurskih sindikatov Milan Utroša pa je za največji pozitivni premik označil to, da se v sindikatih ne ubadajo več z vsemi mogočimi vprašanji, ki niso v korist zapo-
PO SPREMEMBI IMENA DRUGAČNA VSEBINA
ZKS-SDP M. Sobota v konkurenci z drugimi — Odhod iz podjetij — Članstvo podpira prenovo
Bila bi čista iluzija, da bi lahko tako radikalne spremembe, kot jih zahteva prenova, dosegli v kratkem času. Gre namreč za zahtevno vsebinsko preobrazbo, še najbolje pa je bil, kot kaže, med članstvom sprejet t. i. sestop z oblasti. Pri tem se uveljavlja spoznanje o možnostih po drugačni vlogi ZK v drugačnih razmerah do državnih organov in občinskih funkcij. Pluralizem političnih interesov in zahteva po večstrankarskem sistemu stopata v ospredje. »Sedanje razmere v družbi so takšne, kot jih poznamo že nekaj časa, vse značilnosti družbene krize pa se bolj ali manj kažejo tudi v naši občini.
Zato je čas, v katerem sem prevzel to funkcijo, nezavidljiv za politično delovanje in tudi težko predvidljiv. Tudi v soboški obči
rič pa se je med drugim strinjal, da je treba šolstvu, zdravstvu, pa tudi kulturi in telesni kulturi zagotoviti ustrezen standard, toda nelogično je nadaljnje obremenjevanja gospodarstva. Več raz-• pravljalcev, med njimi Aleksander Varga, Leon Alt in Jože Vidič, pa je načelo probleme kmetijstva in varstva okolja, kjer bodo nujni korenitejši posegi.
V skladu z 22. in 24. členom statuta ZKS bodo s L marcem v Pomurju uresničili program racionalizacije profesionalnega
O družbenem in zazidalnem načrtu, davkih...
Na seji soboškega izvršnega sveta so sprejeli delovni program za pripravo družbenega načrta soboške občine za obdobje 1991 — 1995. Pri tem bodo upoštevali ustavni zakon, ki je razveljavil republiški zakon o sistemu družbenega načrto, vanja. Novi je v pripravi in bo predvidoma sprejet do konca leta.
Do takrat naj bi pripravili tudi analizo razvojnih možnosti in smernice za pripravo
slenih. Kot resen izpit pa je poudaril novo pogajalsko funkcijo sindikatov pri sklepanju kolektivnih pogodb. Neresnične obljube in nezadovoljstvo v šolstvu je prispevek Angele Novak, podpredsednice OS ZSS, sicer pa prosvetne delavke, ki se ji zdijo nerazumljive razlike v plačah učiteljev v raznih delih Slovenije. Zagotovila je, da osnovnošolski učitelji soboške občine ne bodo sodelovali v napovedani splošni stavki 26. februarja, čeprav bodo stavkajoče solidarno podprli, saj je treba čimprej urediti njihove gmotne razmere. Dr. Bojan Korošec pa je opozoril na zaostrojevanje položaja zdravstvenih delavcev, ki imajo 20 odstotkov nižje plače, kot je republiško povprečje. Kljub sprejemu pravilnika o nagrajevanju se v bolnišnici čutijo izigrane. »Dajte nam delati v imenu družbe, ki je veliko vložila v naše šolanje!« je bil njegov poziv udeležencem skupščine. Tudi v tekstilni industriji se ubadajo z velikimi težavami, zato je treba povsod realno oceniti delež zaposlenih k doseženim rezultatom kolektiva, je menila Karolina Dravec iz Mure. Po njenem se mora sindikat v prvi vrsti zavzemati za zaščito delavcev. Podobnega mnenja je bila Ivanka Klopčič, članica RS ZSS, ki je novo vlogo sindikata primerjala s potjo
ni se je izoblikoval nov politični zemljevid, na katerem je nastalo precej političnih organizacij, ki jih pred kratkim še ni bilo. Legalizacija politične konkurence je tudi občinsko organizacijo ZKS-stranko demokratične prenove postavila v bistveno drugačen položaj, kot gaje imela. Ob organizirani politični konkurenci se mora tudi sama prenoviti, temu mora prilagoditi tudi nove organizacijske in vsebinske oblike političnega delovanja,« meni sekretar predsedstva OK ZKS-SDP Murska Sobota, Štefan Harkai.
Proces reorganizacije stranke že poteka, saj so se v državnih in upravnih organih ter policiji in šolstvu odločili za nov način vezave članstva. V glavnem bodo komunist^ — do začetka letoš-
aparata. V vsaki od štirih pomurskih občin bodo namreč imeli poslej le enega poklicnega funkcionarja (sekretarja) in nepoklicnega izvršnega sekretarja. V zvezi s tem je tudi sklep o depro-fesionalizaciji medobčinskega sveta ZKS za Pomurje, tako da ga bo poslej nepoklicno vodil eden od sekretarjev predsedstev OK ZKS. Prvo leto bo to Boris Prejac, sekretar predsedstva OK ZKS — stranke demokratične prenove Ljutomer.
Milan Jerše
družbenega načrta soboške občine. Pri opredeljevanju nosilcev nalog pa so ob sedanji organiziranosti in veljavni zakonodaji ponudili tudi nove rešitve glede organiziranosti sisov in državne uprave. Dogovorili so se, da bodo srednjeročni načrt sprejeli do letošnjega novembra. V programu so tudi opredelili obveznosti občinskih organov in se zavzeli za usklajenost planskih aktivnosti v občini.
od pubertetnika do odraslega, ki je posuta z raznimi težavami. Ob uresničevanju kolektivnih pogodb, ki naj zagotovijo maksimalne pravice delavcev, pa je izrazila dvom, če bodo le-to lahko zmogli povsod in bodo vodstva podjetij primorana odstopiti. Posebej nazoren pa je bil v svojem izvajanju Ladislav Tušar z Zavoda za ekonomiko in urbanizem, ki je menil, da smo v tem prehodnem obdobju ukinili delavsko solidarnost. In če bi bila kolektivna pogodba že podpisana, bi sedaj namesto učiteljev in zdravnikov morali pravzaprav stavkati njihovi nadrejeni, ki morajo svojim delavcem zagotoviti ustrezne plače.
Na vsa ta aktualna vprašanja je skušal odgovoriti Rajko Lesjak. Med drugim je dejal: »Za sindikat in njegove delavce bo očitno resna preskušnja uveljavljanje kolektivnih pogodb. V njej bomo zastavili višje cilje, kot so v zakonu o delovnih razmerjih. Zavedati pa se moramo, da kolektivna pogodba ni čarobna palica, ki bi rešila vse probleme gospodarstva. Štarta-li bomo s ceno delovne sile in sindikalno listo. Ni dobro, če zaradi plač spremo delavce v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, zato bo v prihodnje pomembno, da zagotovimo finančno neodvisnost sindikatov.«	Milan JERŠE
njega aprila bodo OO ZK v teh ustanovah odpravili — povezali tam, kjer živijo, torej v krajevnih skupnostih. To željo je izrazila tudi večina teh članov, nekateri med njimi pa bodo organizacijsko povezani z občinskim komitejem. Najhitreje je proces reorganizacije stekel v državni upravi, do konca leta pa se mora ZK umakniti iz vseh podjetij.
Prenova pa mora seveda najprej prodreti do slehernega člana, predvsem pa je treba spremeniti metode dela, saj po starem ne gre več. Ko govorimo o novi vlogi ZK, moramo imeti nenehno pred očmi, da bo uspeh le, če bodo k rešitvam pritegnili veliko ljudi. Zadnji dogodki so imeli med članstvom močan odziv. Pri tem se stopnjuje tudi aktivnost, ki veliko bolj izhaja iz samoiniciativnosti in večje udeležbe članov. »Zato bomo v prvi vrsti podprli vse tisto, kar vodi v zdravo in sodobno ter v svet odprto gospodarstvo. Politika se ne bo vme
šavala v delovanje gospodarskih subjektov. Po informacijah, ki jih imamo, članstvo v glavnem podpira prenovo stranke, vključno z začasno spremem
bo imena in samostojnostjo ZKS-SDP. V skladu s tem, da v stranki več ne uveljavljamo demokratičnega centralizma. ima vsakdo znotraj stranke pravico do drugačnega stališča; in takšni primeri niso osamljeni. Pojavljajo se tudi osebne dileme nekaterih članov stranke, ki bi vseeno želeli biti člani ZKJ. S tem seje začela tudi javna razprava o spremembi imena in simbolov organizacije. O njihovi spremembi bo članstvo odločalo po volitvah, najbrž z referendumom,« pravi Štefan Harkai. Sicer pa nameravajo v prihodnosti sodelovati z vsemi zastopanimi strankami, ki jim bo izhodišče življenje človeka, ki hoče ustvarjati v miru, svobodi, enakopravnosti in socialni varnosti. Milan Jerše
Podprli so tudi predlog odloka o zazidalnem načrtu za Lendavsko jug v Murski Soboti, o čemer bo zadnja beseda izrečena v delegatskih klopeh. Povejmo, da je že letos predvidena gradnja stanovanjskih blokov, servisov in manjših lokalov, predvsem za obrtno dejavnost. Prav tako naj bi uredili otroška igrišča in parkirišča, vsi predvideni objekti in zunanja ureditev pa bodo postavljeni vzporedno z Lendavsko, Cvetkovo
SLOVENSKI KRŠČANSKI DE-MOKRAT1 POMURJA
Papež naj obišče
Slovenijo
Volilnega zbora krščanskih demokratov, ki je bil v soboto v Ljutomeru, se je udeležila skoraj tretjina članstva. Sprejeli so pobudo za podpisovanje peticije, s katero-zahtevajo, naj se papežu dovoli obisk v naši državi, podpisovali pa so tudi peticijo za referendum o odcepitvi Slovenije.
Na zboru, ki se ga je udeležil tudi predstavnik Slovenskih krščanskih demokratov dr. Janez Sraka iz Ljubljane, so potrdili liste kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine Slovenije in za delegate v občinske družbenopolitične zbore. Pomurje ima v republiškem DPZ-ju 5 mest, zanje pa so krščanski demokrati predlagali dr. Jožeta Magdiča in Marijo Lapoši iz Murske Sobote, Cirila Pucka iz Lendave, Andrijo Majiča iz Gornje Radgone in Tomija Nemca iz Ljutomera. Za delegate v občinski DPZ so v Murski Soboti predlagali Greto Gorn-boc, Jožeta Serca, Franca Zvera in dr. Jožeta Magdiča ter Jožeta Kavaša v Beltincih in Slavka Horvata v Martjancih. V Lendavi so za enake funkcije v tej občini na svojo listo krščanski demokrati uvrstili Marijo Kerec, Danijela Golenka, Jožeta Dravca, Jožeta Kocipra in Cirila Pucka, v Gornji Radgoni Ivana Kajdiča in v Ljutomeru Feliksa Smolko-viča, Darjo Herga, Blaža Zanjko-viča, Alojza Slaviča in Tomija Nemca. Za zbor krajevnih skupnosti pa so v Ljutomeru predlagali Julko Bezjak.
Osrednjo vlogo v svojem programu so pomurski krščanski demokrati namenili človeku, ki naj bo izhodišče in cilj vsakega kulturnega, gospodarskega in političnega dela. Orientirali se bodo na specifičnost pomurskega človeka, ki je skozi čas utrpel velike krivice in zatiranja. Vrnejo naj se običaji in navade, ki bodo razvedrili ljudi, mladim pa jih je treba čim bolj približati, da jih bodo lahko prevzeli. Zavzemajo se za negovanje slovenskega jezika, dobro vzgojo in izobraževanje, ohranjanje domačega znanja, ponovno uvedbo »domačega«, »družinskega« zdravnika. Zdrav človek je lahko dober delavec in član družbe, poseben poudarek pa je v programu namenjen kmetom in kmetijstvu. Pozornost so namenili tudi industrializaciji dežele ob Muri, ki »mora« priti čim prej v Evropo.
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Pomurja dr. Jože Magdič se je v svojem govoru zahvalil Ljutomerčanom za gostoljubje in poudaril, da je ravno v tem kraju zaživela krščanska demokracija Pomurja. Pred volitvami čaka stranko še veliko dela, apatijo med ljudmi pa je treba »premagati«, ker poti nazaj ni. Politika je boj za socialno zdravje ljudi in čas je, da pozabimo na nenehno kritikantstvo in stopimo na pot dogovora z drugače mislečimi. Volitve bodo prinesle demokracijo, vendar morajo biti poštena igra, je dejal dr. Magdič.
V razpravi so največ besed namenili zahtevi za papežev obisk v Sloveniji. Predlagali so ga predvsem z ekumenskega vidika, v njem pa vidijo bistven prispevek k razumevanju vključitve v Evropo, saj je papež velik zagovornik združene Evrope.
Lidija Kosi
in Gregorčičevo ulico. Sicer pa so na seji potrdili tudi dodatek k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990, pri čemer se predlaga povečanje sedanjih stopenj davka po odbitku iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti. Hkrati so soglašali s 33-odstotnim povišanjem cen za tehnične preglede vozil v Agroservisu, kar utemeljujejo s splošnim porastom cen.
M. Jerše
22. FEBRUARJA 1990
STRAN 3
komentiramo . .
r~GLOSA
Volilna
Narodnost v volilni kuhinji
ZDRAVSTVO««
maškarada
Nova zakonodaja je prinesla spremembe tudi na področje narodnostne politike. Tako so že dopolnila k slovenski ustavi prinesla spremembe v organiziranosti in pristojnostih narodnostnih skupnosti. Nova volilna zakonodaja seje prilagodila tem dopolnilom. Tako bo tudi v občinskih in republiških skupščinah zagotovljena ustrezna zastopanost narodnostnih predstanikov.
Vprašanje denarja v Sloveniji in Pomurju
Kadarkoli in kjerkoli te bodo poklicali na volitve, se ravnaj po sedanjih najdemokrati-čnejših in zato tudi edino pravilnih zahtevah: volitve morajo vedno biti neposredne in tajne, na volitvah pa mora biti čim več kandidatov. To dosledno zahtevaj vedno in povsod. Pri tem bodi čim glasnejši in do konca vztrajaj pri teh stališčih. Omalovažuj volitve, kjer so na nekakšnih predvolilnih javnih zborih evidentirali ali kandidirali kogarkoli, če pri tem ni bilo dovolj tajnosti in ne dovolj izbire. Naj te ne mori, če je kdo predlagal koga potem, ko se ga je spomnil povsem naključno, pa ga niti ni vprašal za pristanek in tudi ne ve, ali podobno mislijo njegovi sodelavci ali krajani. To sploh ni pomembno. Pomembno je, da imamo predstavo zaradi predstave, saj v tem je bistvo zabave! Mar ne?
Ko boš prišel na volišče, dobro preglej volilni listek. Resno se loti izbire, kajti obkrožiti ne smeš vseh, sicer to niso volitve po tvoji meri. Obkrožaj le številke pred tistimi kandidati, ki so ti po volji. Takšni bodo zagotovo takoj rešili našo sedanjo politično in gospodarsko krizo. Saj zato jih tudi voliš. Oni bodo odgovorni, ti si samo volilec in niso subjekt, ki bi mu nekateri radi naprtili odgovornost za sedanje stanje.
Boš pa seveda naletel na nekaj težav. A zaradi njih naj te ne skrbi, saj je to delo drugih. Če se ti bo slučajno zgodilo, da ti bo proti koncu listka zmanjkalo možnosti za obkrožanje, si ne ženi tega preveč k srcu. Tisti tam nekje od črke S naprej pač vse bolj verjetno ne bodo izvoljeni. Ti nisi kriv za začetno črko njihovega priimka. To ni tvoj problem, kot tudi to ne, če se boš odločil za dosledno izpuščanje imen žensk in mladih. Kaj naj bi oni počeli pri odločanju, saj to mnogo bolje opravijo drugi?!
Seveda ti ni treba hoditi na nekakšna predvolilna zborovanja. Tam bi namreč moral javno argumentirati svoja stališča do tega ali onega kandidata. Pa bolje, da se temu izogneš. Čemu bi se komurkoli zameril? Če pa že slučajno greš, predlagaj še koga, ki ti pride na misel, pa boš odšel dobre volje. Naloži torej odgovornost drugim. Tvoje je le, da izbiraš. Kasneje boš lahko tudi pljunil na izvoljenega, saj bi on vsekakor moral opravičiti tvoje zaupanje. A to je že druga zgodba, ki se tebe ne tiče.
In še to: če na volišču kljub vsem dobronamernim napotkom ne bo zavese, za katero se lahko skriješ med izbiranjem, si nadeni masko, četudi volilni dan ne bo pustni dan!
Poglejmo najprej, kako bodo narodnosti zastopane v republiškem parlamentu? Madžarska narodnost bo imela svojega predstavnika v vseh treh zborih republiške skupščine. Za volitve teh treh delegatov je bila imenovana posebna volilna komisija š sedežem v Lendavi. In kdo bo sodeloval pri volitvah teh narodnostnih delegatov? Pri tem moramo ločiti aktivno volilno pravico (kdo ima pravico, da voli) in pasivno volilno pravico (koga se lahko voli). Aktivno volilno pravico imajo vsi volilci na območju volilne enote, v kateri so narodnostno mešana območja občin Lendava in Murska Sobota. Imajo jo tudi vsi drugi pripadniki narodnosti v teh dveh občinah. Pri pasivni volilni pravici je nekoliko drugače, saj jo imajo le pripadniki madžarske narodnosti. Tako naj bi bila res zagotovljena zastopanost predstavnikov narodnosti v najvišjem organu odločanja.
Tako je torej v republiški skupščini. Nekoliko drugačen je položaj pri volitvah v občinske skupščine. Tako se soboški in lendavski model nekoliko razlikujeta. Murska Sobota je v svojem odloku o volitvah delegatov sledila republiškemu. V vseh treh zborih občinske skupščine (vsak bo imel 43 delegatov) bo en delegat, ki ga bodo izvolili občani na narodnostno mešanem območju. Tako , bodo v zbor združenega dela volili delovni ljudje v podjetjih ter drugih organizacijah, ki imajo sedež na narodnostno mešanem območju (Pletilstvo Prosenjakovci, Osnovna šola Prosenjakovci, kmetje, obrtniki). Se-
dež te volilne enote je na OŠ Prosenkovci. Za zbor krajevnih skupnosti obsega volilna enota naselja: Berkovci, Čikečka vas, Domanjševci, Hodoš, Ivanjševci, Krplivnih, Lončarovci, Motvar-jevci, Pordašinci, Prosenjakovci in Središče. Tudi tu je sedež volilne enote v Prosenjakovcih. Iste vasi predstavljajo tudi volilno enoto za volitve 1 delegata v družbenopolitični zbor.
V Lendavi so rešitve nekoliko drugačne. Tu ni nekih formalnih zagotovil, da bo izvoljeno določeno število pripadnikov narodnosti. Na podlagi dogovora z narodnostno skupnostjo bo vse prepuščeno volji volilcev. Pričakujejo, da bo glede na dosedanjo prakso in razmerje števila prebivalstva tudi na ta način zagotovljeno ustrezno zastopstvo. Občinska skupščina bo imela 60 delegatov, v vsakem zboru po 20.
Hkrati z volitvami v zbore občinske skupščine bodo potekale tudi volitve v skupščino samoupravne narodnostne skupnosti. Z dopolnili k slovenski ustavi so se razširile tudi pristojnosti teh skupnosti. Doslej so bila v ospredju predvsem vzgoja in izobraževanje, narodnostna kultura in tisk ter druga sredstva javnega obveščanja, poslej bodo narodnostni predstavniki odločali tudi o vprašanjih kadrovske politike in usposabljanja kadrov, pri gospodarskem razvoju, ohranjanju narodnostne identitete in sodelovanju z matičnim narodom. S pristojnimi zbori občinske skupščine bodo samoupravne skupnosti kot četrti zbor razpravljale in odločale o zadevah, zaradi katerih so bile ustanovljene.
Hkrati z volitvami se spreminja samoupravna narodnostna skupnost (SNS). Oba dosedanja občinska narodnostna sisa naj bi bila poslej združena v Samoupravno narodnostno skupnost Madžarov iz Pomurja. Združena skupnost naj bi reševala vprašanja, pomembna za vse pripadnike narodnosti iz Pomurja, občinski skupnosti pa bosta skrbeli za ožja vprašanja.
In kako bo sestavljena narodnostna skupščina? SNS v soboški občini bo imela 13 delegatov (10 iz krajevnih skupnosti, 3 iz združenega dela), v Lendavi pa 20 mest, od tega 14 krajevnih predstavnikov in 6 delegatov, ki bodo prišli iz delovnih organizacij ali ustanov.
Vsi ti delegati bodo predstavljali skupščino samoupravne narodnostne skupnosti, ki bo izvolila še svoje organe. Obe občinski organizaciji bosta izvolili predsednika in dva podpredsednika. Oba občinska predsednika naj bi bila tudi podpredsednika pomurske skupnosti. Poleg tega bodo izvolili tudi izvršilne organe, v Lendavi naj bi izvršni svet štel 7 članov, v Murski Soboti pa 5. Delovale bodo tudi različne komisije, za vzgojo in izobraževanje, kulturo, založništvo, informiranje, pa tudi gospodarstvo, kadrovsko politiko in štipendiranje, Narodnostna skupnost bo imela sedež v Lendavi; po novem naj bi imela 5 zaposlenih delavcev, ki bodo skrbeli predvsem za strokovna vprašanja. Več o tem pa drugič.
Silva Edry
Gospodarju, sedaj vsega denarja za družbene dejavnosti ni lahko, saj nezadovoljstvo dveh najmočnejših sfer družbene nadgradnje — šolstva in zdravstva — ne pojenjuje, ampak se krepi in izbija v tisti zadnji obliki odločnega zahtevanja z grožnjo — štrajkom. Vemo za pogajanje stavkovnega odbora sindikata zdravstvenih delavcev z izvršnim svetom in da nobena stran ni popustila pri svojih zahtevah. Vsaj uradno. Stavkovni odbor namreč zahteva denar za zdravstvo, ki bi moral biti, če ne za vse potrebe, pa gotovo več, kot so ga prejele zdravstvene organizacije, saj imamo v Sloveniji prispevno stopnjo, ki je višja od lanskoletnega povprečja.
Ce uradno še ni dobila ali izgubila nobena stran, ne stavkovni odbor, ki je že dvakrat napovedal in tudi prestavil stavko in se tako ni mogel potrditi in pokazati v povezovalni vlogi in moči za zdravstvene delavce Slovenije, niti vlada z odgovornimi za zdravstveno politiko, pa je vendar neuradno delno popustila slednja. Prav v teh dneh so zdravstvene organizacije dobili dodatno pošiljko denarja. In če se spomnimo novembra — ali ni bilo ravno tako: najprej napoved stavke, potem pogajanje in denar z republiške blagajne ter seveda preklic. Sedaj o slednjem dejanju še ne moremo govoriti, začelo pa se je gotovo tako kot lani.
Za nekatere zdravstvene delavce je tako pogajanje za denar skrajno poniževalno dejanje in ga ne odobravajo, ker kaze na razvrednotenje dela zdravstvenih delavcev in položaja zdravstva v družbi. Morda res, saj se je ob tem pogajanju pozabilo na strokovnost, in za katero se ni pripravljala še nobena vseslovenska akcija samih zdravstvenih delavcev.
Slovenska vlada je sedaj pred nelahkim vprašanjem, kje vzeti, saj prispevne stopnje ne more več zviševati in še več jemati vsem zaposlenim. (Nekateri ob tem postavljajo vprašanje, ali je zdravstvo res dobilo ves denar, ki seje zbral zanj, ali pa so bili še drugi koristniki sklada. Javnega odgovora proti takim dvomom še ni bilo.) Nekje bo verjetno morala — morda v katerem drugem delu republiške blagajne.
Denar je torej vsaj delno povezal slovenske zdravstvene delavce, vprašanje denarja pa lahko tudi razdružuje. Po zadnjem izplačilu osebnih dohodkov v pomurskih zdravstvenih sozdih so vidne razlike v vrednotenju istih ali podobnih del m nalog. Najslabši konec so spet potegnili delavci v bolnišnici, zato so nezadovoljni. Ker drugi tozdi niso najbolj za to, da bi vsi jemali iz skupnega žepa, sedaj z gotovostjo lahko rečemo, da bo denar razdražil Pomurski zdravstveni center.
Majda Horvat
Milan Jerše
Delavci v parlamentu
Ni vseeno, kaj razumemo z besedami: delavci v parlamentu. Če hočemo živeti v miru in blagostanju, to ne more pomeniti razočaranih in jeznih delavskih množic z zastavami in transparenti. Ne more biti magična beseda, ki odpira vsa vrata tistemu, ki jo kar naprej ponavlja. Delavci v parlamentu so iahko najbolj učinkoviti prek svojih svobodno izvoljenih poslancev, ki bodo zastavili vse, da bi uveljavili delavske zahteve po dobrem plačilu, zdravih delovnih razmerah in pravičnih odnosih. Zato se tudi v sindikatih pripravljajo na volitve.
Sindikat je stanovska in interesna organizacija, zato ne bo nastopila na volitvah niti kot stranka niti kot del kake od strank. Kljub temu pa bodo na volitvah prisotni, predvsem za zbor združenega dela. V tej zvezi priporočajo, da delavci v vseh podjetjih, organizacijah in ustanovah predlagajo in podprejo svoje kandidate in delavske zaupnike ne glede na to, kateri stranki pripadajo. Kot poudarjajo, ni važno, ali nam obljubljajo Evropo, Ameriko ali Svobodno Slovenijo, važno je, da imajo tako predstavo o sedanjosti, ki je v njihovo korist, in da so jo sposobni tudi uresničiti.
tve, ki zagotavljajo enakopravno predstavitev različnih programov in kandidatov ter njihovo konkurenco. Zato se zavzemajo, da bo pri izvedbi volitev možnost neposrednega nadzora. To pa terja takojšnjo organiziranost sindikatov, da bodo poslanci res njihovi poslanci. Tako so se torej opredelili pred spomladanskimi volitvami 1990 v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, kar velja seveda tudi za pomurske sindikate. Prav je, da podpremo te njihove pobude, ki so resnično v interesu zaposlenih delavcev. In delavci v parle-mentu bodo imeli možnost za njihovo uresničitev.
NASI ZDRAVNIKI VINGOLSTADTSKI KLINIKI
— DOMA PRIPRAVLJAJO RAZVOJ ARTROSKOPIJE —
Pomurska splošna bolnišnica in ingolstadtska klinika sta konec lanskega leta v Rakičanu podpisali listino o strokovnem sodelovanju in izmenjavi zdravstvenih delavcev, zdravnikov, kar je nadaljevanje in obogatitev medsebojnega sodelovanja dveh mest.
Dogovor že uresničujejo, saj sta imela v decembru dva naša zdravnika možnost strokovnega izpopolnjevanja, dr. Iztok Starc in dr. Franc Štivan, prvi s kirurškega in drugi z internega oddelka.
Osnovni pogoj za uspeh so seveda demokratični in pošteni kandidacijski postopki in voli-
Milan Jerše
Ker gre za sodelovanje bolnišnice, ki je splošnega ranga, s kliniko, toliko bolj pričakujemo, da bodo naši zdravniki — ob tem, da so jim vrata v nemško, visoko specializirano zdravstveno ustanovo, odprta — izkoristili ponujeno, pridobili pri strokovnosti ter kaj prinesli delo doma.
Široko strokovno znanje resda daje tudi domača klinika, vendar pa ima sodelovanje velik pomen še zaradi spoznavanja drugačnega načina in organizacije dela ter metod dela.
Nekaj od pričakovanega sta prva gosta klinike že prinesla. Dr. Starc se je namreč prav tam začel ukvarjati z artroskopijo. »To je metoda, ko kirurg lahko opazuje notranjost kolena na televizijskem ekranu in lahko tako tudi operira — odstrani del ali celoten meniskus, poškodovan hrustanec ali tujke v kolenskem sklepu.« S tem misli nadaljevati
in se strokovno izpopolnjevati v Mariboru in Ljubljani. Ker kirurški oddelek ima artroskop, lahko pričakujemo, da bodo še letos začeli tudi v soboški bolnišnici z diagnostično artroskopijo, čez čas pa tudi z operativno.
»Obisk v ingolstadtski kliniki pomeni širitev zornega kota, spo-
znanja, zame konkretno pri liznih metodah in v inten?1*: Primerjave pa ne bi delal, saj' možna, ker gre na eni strani bolnišnico, na drugi pa za kil ko. Sodelovanje in najin obl pa vsekakor ocenjujem zelo P" zitivno,« meni dr. Štivan.
Že prihodnji mesec naj bi nika in mesto Ingolstadt sp* sprejela dva zdravnika naše b® nišnice in jima ponudila moz nost strokovnega izpopolnjen nja.
Majda Ho1*3'
VOLILNE KABIN
Zamisel delavcev podjetja Sobota, ki se je znašlo v stečajni postopku, da za bližnje spomladanske volitve izdelajo posebne kabV ne, ki bodo tudi prenosljive in zložljive, velja vsekakor pohvalili- -temi kabinami naj bi zagotovili tajnost na voliščih in s tem demokr*' tičnost volilnega postopka, za kar se že nekaj časa močno zavzel«*' mo, hkrati pa bo volilnim komisijam prizanesena marsikatera kril’' ka.
Velikost volilnih kabin bo 88 krat 80 centimetrov, višina pa centimetrov, izdelane bodo iz lesa ali iverice, zunanjost pa bo v M’’ vah slovenske trobojnice. Pri tem bo vbodna stran kabine zastrt« ' zaveso, v notranjosti pa bodo postavili še polico. In kakšna bo c«0’ teh volilnih kabin? Za zdaj je 1820 dinarjev, znesek pa bo možno f0"
ravnati v 15 dneh po dobavi.
M J
ZASEBNO ZDRAVNIŠKO DELO JE IZZIV
V Lendavi letos 11 solidarnostnih stanovanj
Spet je prišla zasebna zdravniška praksa le za hip na časopisne strani in bila medijska tema kratkega veka. Izginila je s prizorišča s tem, ko je Republiški komite za zdravstvo menil, da osnutek zakona o zasebni zdravniški praksi ni zrel za nadalnjo zakonsko proceduro. Na eni strani je osnutek res odpiral možnosti zasebnega zdravniškega dela, hkrati pa ga je z drugimi ukrepi tolkel in mu onemogočal razvoj. Kako dolgo bo tema spet v ozadju, ne vemo.
Vemo, da doktor Jože Magdič čaka na trenutek, da se bodo odprla vrata za zasebno delo.
»Kot zdravnik se na tem področju čutim kronično prevaranega in zame je to grobi manever zavlačevanja, ki ne sodi v sedanje politične razmere. Kajti obstaja širok razkorak med sedanjo demokracijo in zastarelim zdravstvom. Če gledamo v zgodovino, vidimo, da ima vsaka oblast svoje zdravstvo, zdravstveno politiko. Sistem se spreminja, zdravstvo pa ostaja nespremenjeno, in sicer v kolektivističnem smislu, nikakor v pluralističnem, ostalo je monotono, centralistično v negativnem smislu.
Korenine odklonilnega odnosa do zdravstvenega delavca so v realsocializmu in marsikateri ideolog realsocializma je imel tak odnos do zdravnika. Stalin na primer je rekel, da je etika zdravnika zanj enaka etiki cestnega pometača. Zakaj tako negativistični odnos do zdravnika? Zdravnik predstavlja nekaj mističnega, simboličnega in tisti zdravnik, ki je priden in marljiv do realsocialističnega sistema, dobi bonitete.
Pravim, da naj prenehata slovenska centralna medicina in slovenska periferna medicina, ker je neugodno razmerje med
njima na škodo druge. In sedaj, ko smo v demokratični kampanji, vprašam kandidate, ali je kateri pripravljen sprejeti sedanji položaj zdravstva in ga imenovati v tem predvolilnem boju?«
— Med vrsticami predloga za zasebno zdravniško prakso je zaznati strah, da bi zdravnik na ta način obogatel. Kaj pravite o tem?
»Zdravnik, ki mu je le za pri-dobitništvo, ni za to dejavnost. Gre za dinamiko, ustvarjalnost, kije v javnem zdravstvu ni. Naša zdravstvena politika je takšna, da si najboljši, če manj delaš in manj porabiš. Vprašam tudi kolege, kaj so naredili za napredek, kakšni so naši delovni timi, ko so delovna mesta zagotovljena? Zasebno zdravniško delo pa je za vsakega intelektualca negotovost in samosvoj izziv, lahko pa bi vzpostavili tudi uradne mehanizme kontrole.«
— Močno si želite zasebno dejavnost. Ali v sedanjih razmerah ni tvegano iti na tako pot?
»Meni je za to, da bi uresničil predstavo o lastnem delu, ki ga v javnem zdravstvu ne morem. V njem je sistem delovanja tako kolektivističen, da nad nivo psihiatrične ambulante ne gre. Jaz hočem samo toliko denarja, kolikor ga s svojim delom zaslužim, sedaj pa je moja plača neodvisna od tega, ali imam dva pacienta ali samo enega. Take vsesplošno-sti, kolektivizma ne zmorejo niti ribiči na Malaji, tisti, ki dela, lahko dobi pet rib, tisti, ki lenari, pa nobene. Javno zdravstvo pa ne zmore niti tega, da bi ocenilo zdravstvenega delavca in ga temu primerno nagradilo, tudi v emocionalnem smislu. Zato želim za svojo bodočo delovno ekipo fanatike svoje stroke, v kateri delam.
Majda Horvat
Soseska v Župančičevi pri koncu
Kaže, da nekateri se vedno ne verjamejo, da so v Lendavi z ustanovit*’)0 nega podjetja Komunala odpravljene možnosti za prelivanje komunalnega d,n $ Omenjeno podjetje je namreč del sestavljenega podjetja Gidos. Ti neverni namreč predlagajo ustanovitev novega Stanovanjsko-komunalnega podjetja* u ki temu upravičeno nasprotujejo, menijo, da so vmes osebni interesi. Po “° povedano: boj za stolček.
Pa pustimo želje, poglejmo rajši, kaj se dogaja na področju družben novanjske gradnje. V lanskem letu so sezidali 10 stanovanj (6 solidarnostn 4 za združeno delo) v nadstropjih razstavno-prodajnega centra Gorenj Kranjčevi ulici. Nadaljevali so tudi s širitvijo stanovanjskega kompleksa pančičevi ulici in pridobili 18 solidarnostnih stanovanj, 8 družbenih in 1 5 tjib (zasebnik). Zavreči ne kaže tudi pridobitve 5 solidarnostnih stanovanj, k« s pridobili v Partizanski ulici z odkupom starejše stanovanjske hiše.
Pa letos? Stanarina še zdaleč ni ekonomska in zato ne obstaja nič za « jeno reprodukcijo (novogradnje), ampak le za najpotrebnejše vzdrževanji-tos bodo imeli predvidoma 3300000 prihodkov in toliko odhodkov. Porabi bodo, kot rečeno, za vzdrževanje stanovanjskih objektov, nekaj denarja P3 do dali še za obnovo kotlovnic. Nekoliko višji vir prihodkov so solidarn a sredstva, ki jih odvajajo v podjetjih (1,79 odstotka) od bruto osebnih dob° 40 Predvidoma bo tega denarja v vrednosti 6210000 dinarjev, glavnino Pa porabili za gradnjo 11 solidarnostnih stanovanj v novem naselju v Župa”c
ulici.

STRAN4
VESTNIK, 22. FEBRUARJA^
PORTRETI IZ DIASPORE —
LADISLAV LENČEK
aktualna tema
»BIL SEM LE MISIJONSKI PRIGANJAČ!«
njegov čredo je, da moramo vrniti narodu NJEGOVO ŽIVLJENJSKO MOČ, KI SE NAPAJA TUDI IZ MISIJONARSTVA.
ZDRAVSTVU DENAR, BOLNIKU BOLJŠE ZDRAVLJENJE.
DA, TODA KJE VZETI’
»Misijonstvo nikakor ni nasilno spreobračanje, pokristjanjevanje, prekrščevanje, čeprav Je zgodovinsko ugotovljeno, da so svetni kolonijalni oblastniki s kolonizatorji pošiljali tudi oznanjevalce, ki niso bili vojščaki, ampak apostoli. Jezuiti so na primer v paragvajskih redukcijah Indijance krščevali Po tem, ko so jih kulturno visoko dvignili, da so bili sposobni dojeti skrivnosti vere toliko, kot drugi krščanski narodi. Bistvo in cilj misijonstva je torej Posredovati vsem ljudem sveta olagovest o Kristusovem prihodu, evangelij in nadnaravne sadove Kristusovega odrešenja — vse dni do konca sveta. Pri izpolnjevanju Jezusove oporo-ke, njegove zapovedi evangeli-zacije se seveda misijonarji morajo ozirati na vse vrednote * Posameznih narodih, deže-jan, in na njihovih temeljih, če 'n kolikor so zdravi, graditi krščanstvo. Te vrednote se sčasoma bolj in bolj odkrivajo in spoznavajo.« Beg v Argentino
Po maturi na klasični gimna-?'Jl v Ljubljani e je Ladislav Lenček znašel na razpotju: ali p bogoslovje ali v gledališče. retehtalo je prvo in s tem zve-। °ba ideji misijonskega sode-ovanja Slovencev pri širjenju ®yangelija in Cerkve. Želja, da \ kot duhovnik-lazarist odšel misijonarit na Kitajsko, se mu vojnih časih ni mogla uresni-Hi- »Obtičal sem v Sloveniji, oda že kot bogoslovec sem mel v imenu lista Katoliški mi-sijoni — danes Misijonska ob-z°rJa. — stike z vsemi sloven-kimi misijonarji. Kmalu po em, ko se je Italija predala za-cznikom in so tudi v Ljubljani .gospodarili Nemci, se je po-azalo, da pod njihovo oblast-J ne bo mogoče nadaljevati z organiziranim misijonskim de-om. Ko pa so po zlomu Nem-■je zavladali komunisti in pod geslom »vera je opij za Ijud-vo« nasprotovali vsakemu or-gantziranemu verskemu življe-ju m delovanju, sem se umak-, 1 v tujino. Po nekaj mesecih egunskega življenja sem se astanil v naši družbeni hiši v st1? c’ od koder sem po sloven-i_ begunskih taboriščih ohra-i	misijonsko misel in celo
t	~~ kot razmnoženino —
n 1 'J?egunske katoliške misijo-hi ^er smo se begunci bali, da megnili dobiti italijanski ko-lit?nk d na Parlamentarnih voda aLVe^'no 'n s tem oblast ter . bi nas protikomunistične no^Ce "asdno vrnili v Titovi-Doh- V mnoge zadela usoda isk 'r domobrancev, smo ne P m°žn°st, da se iz nevar-a VroPe umaknemo v dežele u ,®n • de' beguncev iz sellpe 'n Avstrije seje takrat iz-Drv V- Argentino. Bil sem med čellmi’ menda leta 1947, in za-živl’USt^a^at’ razmere za novo n J,ei?Je izseljencev. Takoj sem tolLLu1 za ’zdaJ0 tiskanih Ka-, skih misijonov, organiziral ^v«nsko tiskarno - pri tem prpl,Je Poleg drugih pomagal izeKmurec dr. Franc Bajlec -Sl<»atere se Je razvila tiskarna zda?nske tiskovne družbe oz.
Tiskarna Baraga, Edi-nov?! e,araga’ aPrila l954- usta’ io ?lovensko kulturno akci-Iz a Se mnogokaj.«
„ rgentine v svet in nazaj tnim°renec z argentinskim po-v , ustom, izseljenec z azilom strii lU Tinje/Tainach na av-ki im em koroškem, kulturnik, i nedvomne zasluge za t. se rajensk' čudež v Argentini, tova ■4azgov°ri ° svojih popo-'n P° vseh vzporednikih čem° dnevnikih tega sveta, pri Kenter.‘zrecno naglasi: »V Ar-izraz”* sen? bil samo, oprostite nm U’ misijonski priganjač, £ hjandist’ Podobno kot sijonsi; kulturni priganjač; mi-da « 1 Pnganjač v tem smislu, vence1” Skl*šal tamkajšnje Slo-sem a \n dru8e> med katerimi Vajaf c'0Va' kot duhovnik, na-skem' k sodelovanju pri sloven-serri misijonskem delu. Imel sloveni.- zvezo z okrog 90 ji in Ar?.' misijonarji po Azi-Zame- ■ nkl’ ''ded izseljenci in roške C'Jna Primorskem in Konje n*” Sem organiziral zbira-.^^Pomoči za misijonarje. Slo
je za t. i. Sklad za vse slovenske misijonarje pri Katoliških misijonih. Iz njega sem pošiljal misijonarjem pomoč v denarju z vodilom: noben slovenski misijonar ne sme biti pozabljen. Tako rekoč vse sem obiskal. Prva pot pred kakšnim desetletjem me je vodila v Iran, kjer tedaj še ni bilo Homeinija, ampak sta vladala šah Reza Pahlavi in njegova žena. Sledilo je popotovanje po Indiji, kjer sem se med drugim ustavil pri prekmurski misijonarki Mariji Sreš (v Nana Kantharia v državi Gujarat), ki se je tja tako rekoč vtihotapila kot študentka
Ladislav Lenček
in ostaja z danes na jutri, saj ne ve, kdaj ji bodo odklonili dovoljenje za nadaljnje bivanje. Naslednje postaje: Tajska, In-: donezija, Hong Kong, Taivan. Končno še Japonska in obisk Sobočanca, prof. dr. Vladimirja Kosa, ki poučuje na Sophia University v Tokiu; je pesnik, pisatelj, sicer pa duhovnik-je-zuit, izreden karitativni delavec. Po vsem tem sem se po drugi strani zemeljske oble vrnil v Argentino. Na afriško celino me je zaneslo kar trikrat, saj je tam veliko več misijonarjev kot v Aziji, hkrati pa so življenjske in potovalne razmere veliko težje. Po Južni Ameriki nisem hodil, čeprav so tudi tod slovenski misijonarji, kajti gre za »najbolj katoliško celino«, saj so katoličani v večini in je Cerkev na splošno zadostno razvita.«
O(b) slovenskem čudežu v Argentini
Ker se po sobesednikovem mnenju Slovenci kar precej zanimajo za ta t. i. slovenski čudež v Argentini, je voljan tudi nam pojasniti; zlasti zato, ker smo doslej ponavadi kot svojevrstno posebnost obravnavali »otok prekmurskih Slovencev« v Pensilvanyji (Betlehem, ZDA). .»V argentinski izseljenski skupnosti se je namreč ohranila čista slovenščina in celo mladi ljudje govorijo in pišejo pravilno slovensko. Razlaga je zelo enostavna. V begunstvo v Argentino so prišli številni duhovniki in izobraženci in se trudili, da bi novemu, porajajočemu se rodu posredovali lastno inteligenčno in kulturno poznavanje slovenstva. Zato so ustanavljali šole po vseh središčih. V Argentini je kakih osem slovenskih domov nove izseljenske (idejne, politične) emigracije, ki pomenijo žarišče slovenske pevske in siceršnje kulture; hkrati so neke vrste šola za slovenski jezik in slovensko zavest. Sčasoma so se vsi mladi ljudje naučili knjižne, ne le narečne slovenščine. Zato otroci novonaseljencev ne govorijo več narečja kot njihovi starši, ampak samo knjižno slovenščino. Pred očmi je pač treba imeti srečno okoliščino, da je slovenščina sorodna s kulturo latinskega in grškega sveta. Pravilna slovenska izgovorjava je za tamkajšnjo mladino zelo lahka; v nasprotju z otroci, rojenimi v izseljenstvu v ZDA ali v Kanadi ali v Avstraliji, kjer jih veliko več stane, da obvladajo slovensko govorico. Tako je zato, ker tamkajšnja prevladujoča angleška govorica da čudno, za nas Slovence težko sprejemljivo izgovorjavo; govorijo tako, kakor da bi imeli, oprostite izrazu, kned! v ustih. Bil sem recimo na akademiji slovenskih otrok v Lermontu (ZDA), ki so nastopali s slovenskimi besedili. Kljub temu nisem čisto nič razumel, saj je bila izgovorjava povsem pod vplivom angleščine.«
Nekatere podrobnosti iz portreta Ladislava Lenčka, ki se namerava, če bo šlo vse po sreči, najkasneje v letu dni vrniti v Sloveniji, bomo spoznali drugje. Branko Zunec
Zaradi pomembnosti za človeka in življenje se ni bilo bati, da bi stranke v svojih programih pozabile na zdravstvo. Nekatere so mu dale pomembnejše mesto, druge v povezavi z drugimi področji življenja. In ker je zdravstvo prav v tem času spet (milo rečeno) v krizi, bo morda toliko bolj zanimivo prebrati, kaj so imeli'povedati predstavniki nekaterih pomurskih strank o zdravstvu, videti njihov pogled na položaj pomurskega zdravstva in zdravstvenega varstva, njegovo podobo jutri in pot do nje. Povabili smo še predstavnike Pomurskega zdravniškega društva, saj smo želeli slišati, kaj pravi stroka (čeprav so tudi politične programe predstavljali zdravstveni delavci ali delavci v zdravstvu).
ZA PARADNIM KONJEM ČRNA PIKA
Feliks Petek za Socialistično zvezo Gornja Radgona in Štefan Vučak za soboško sta menila, da je prav Socialistična zveza za pomursko zdravstvo veliko naredila, predvsem pri zbiranju denarja za kirurgijo. Štefan Vučak pa je nadaljeval: »...zavzemati se moramo, da bi bil zdravstveni standard čim bolj enak za vse ljudi v Sloveniji. V Pomurju pa smo na repu lestvice porabe sredstev na zavarovanca, torej sredstva neposredno vplivajo na raven zdravstvenega standarda ožjega območja.« Trenutni način razdeljevanja denarja v republiki za zdravstvo je neustrezen, ker temelji na indeksih, kar pomeni: če si lani manj porabil, boš letos manj dobil.
Dr. Jože Šumak, za ZKS-stranko demokratične prenove Murska Sobota, je predstavil pomursko zdravstvo skozi prizmo zdravstvenega varstva ljudi. »Kljub mnogim pridobitvam ne moremo biti zadovoljni. Zdravstveno varstvo se je res izboljšalo in se z negativnimi kazalci zdravstvenega varstva približujemo republiškemu povprečju, vendar pa je delež za zdravstvo v družbenem proizvodu padel (leta 1988 dosegel le 3,65 odstotka) na najnižjo raven.«
Tu lahko nadaljujemo s povedanim dr. Zlatka Subinskega; »V vsaki državi je bolj ali manj poskrbljeno za varstvo matere in otroka, pri nas, v Pomurju, pa tega ni. Poudarjam: varstvo matere in otroka v Pomurju ni na prvem mestu. Pri ginekologiji delamo s staro in iztrošeno opremo in zaradi strokovnosti uspevamo, da smo blizu republiških povprečij.« Oprema je črna točka pomurskega zdravstva ». . . vendar ob tem ne kaže pozabljati na nekatere posodobitve,« je menil dr. Jože Šumak. »Računalniška tomografija je velika pridobitev, novost je tudi ultrazvok v zdravstvenem domu v Murski Soboti.« Dr. Janos Palancsai je ob
Štefan Harkaj
Štefan Vučak
dr. Jože Šumak
dr. Jože Magdič
Blaž Zanjkovič
predstavitvi iztrošene opreme v svojem dispanzerju zasenčil »paradnega konja«, aparaturo za računalniško tomografijo, ki so jo drugi v razvitem svetu že odpisali. Dr. Jože Magdič pa je rekel, da je aparatura legendarna pridobitev in »dokaz, da je možno 'razbiti nehomogeno zdravstvo med centrom in periferijo, če si vztrajen in agresiven.« Aparat naj bi bil krona uspeha (saj je boljši od mariborskega) regionalnega zdravstva, ki je v krizi,«... ki jo delim v krizo stroke in krizo odnosov.«
ZDRAVNIK NAJ IMA UGLED
»Kriza stroke — ker po strokovni plati stagniramo, za kar smo si sami krivi. Tudi pomembno ni, če se stroka kaj razvija, ob tem, da bi se o strokovnem nadzoru dalo razpravljati. Potem; še danes ne vemo, po katerih kriterijih imamo status večnih šefov, ki za stroko nič ne naredijo — 'saj jim tudi ni potrebno. Zdravstveni vodilni delavec mora imeti izdelan program, kot vsaka druga panoga — če tega ne izpolni, se ga mora postaviti na sekundarno mesto, ne da bi ostajali in meglili do pokojnine. Kriza odnosov: trdno sem prepričan, da je naš pomurski zdravnik izgubil ugled, kakor je tudi sicer kriza ugleda v Sloveniji. Zbrisane so
meje vplivanja, na primer zdravnik, medicinska sestra, administratorka. Vprašam se, kdo od zdravnikov odloča, kako mu bo potekal delavnik — neprogrami-rano hodi v službo. Skratka: potrebno bo urediti zdravo strokovno hierarhijo in zdravnik naj ima ugled, ki si ga ne pridobi z diktaturo, ampak s strokovnostjo. Naše delavce bi razdelil na delavce, nedelavce in administratorke. In dokler ne bomo imeli teh treh struktur, je nemogoče, da bi nastali pozitivni premiki.«
Dr. Jože Šumak razgrinja še druge probleme pomurskega zdravstva. »Z zaposlovanjem nismo zadovoljni, saj zaostajamo za republiškim povprečjem, kljub dobri štipendijski politiki. Pokazatelj zaostajanja je tudi poraba denarja na zavarovanca, ki je 80 odstotkov republiškega povprečja. Problem pa je tudi stanovanjska problematika.«
JAVNO ZDRAVSTVO NAJ SE POKAŽE
Večplastnost zdravstva — organiziranost dejavnosti, strokovnost s kadrovsko zasedenostjo, prostori, oprema in potem odnosi v samem zdravstvu in do bolnika-ter zdravstvena politika in zavarovanje. In še: denar. V nadaljevanju pa namere strank z zdravstvom in za zdravstvo ter bolnika.
»Zdravstvo je treba približati človeku in ga izboljšati tudi po kakovosti,« je rekel Feliks Petek. »Vedeti bi morali za normative, ki bi določali standarde na število prebivalcev in na posebnosti obolevnosti. Zdravstvena vzgoja bi morala prispevati k boljšemu bivalnemu okolju, pa tudi k menjanju določenih navad in razvad, večjo odgovornost vsakega posameznika za svoje zdravje. Sistemske spremembe v zdravstvenem zavarovanju morajo temeljiti na spoštovanju človekove humanosti, omogočiti pa morajo stabilnejši način. Za strokoven razvoj zdravstvenih delavcev, so
dobnejšo opremo, dostopnost zdravstvenih storitev z ustrezno mrežo zdravstvenih organizacij. Potem so to večja kakovost dela, sodobnejše zdravljenje, pristnejši odnosi zdravstvenih delavcev do bolnikov in v tem zvezi podpiramo še zasebno zdravniško prakso.« Tako Štefan Vučak.
Dr. Jože Šumak: »Prizadevamo si za zagotavljanje zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, zgodnjim odkrivanjem in rehabilitacijo ogroženih skupin: otrok, šolarjev, mladine in žena, še posebej v času materinstva, ter ostarelih. Potem: obvladovanje degenerativnih obolenj, ki v največji meri povzročajo smrtnost (bolezni srca in ožilja ter rakaste bolezni). V nacionalnem programu bi morala biti večja skrb za lastno zdravje, smo proti vsem oblikam zasvojenosti ter za aktivno vključevanje mladih v šport. Zavzemamo se za dokončanje zdravstvene postaje v Rogašov-cih. Skratka, podpiramo zdravstveno politiko, zasnovano v skladu s strategijo Svetovne zdravstvene organizacije — zdravje vsem do leta 2000.«
Dr. Feri Horvat za Zelene: Podpiramo zasebno zdravniško prakso, saj bi ta lahko bila gospodarnejša. Za zdravje ljudi bi z
njo bolj skrbeli, saj večina zdravnikov v nji lažje uveljavi svoje pristope. Oba (zasebni kot družbeni sektor) pa morata imeti enake možnosti za delo. Zdravstvo mora dobiti v družbi avtonomijo, kar pomeni nevmešavanje družbenih subjektov v to ali ono družbeno sfero. Naj odloča stroka, zdravnike pa morajo voditi moralna vest, nadarjenost in znanost. Zakon o zdravstvenem varstvu pa je potrebno ponovno pretresti.«
Blaž Zanjkovič, za Krščanske demokrate iz Ljutomera: »V sklad za splav se dajejo ogromna sredstva, kar je kontraprodukti-vno in zdravstvo ima pri tem velik delež odgovornosti, saj velikodušno sprejema ta denar. Mi kot stranka pa delamo tudi v drugo smer. Vemo, da pri dodeljevanju otroških dodatkov nastajajo problemi in se vedno iščejo izgovori o dodatnem možnem zaslužku, s katerim je mogoče vzdržavati in došolati otroke. Menim, da se bomo zdravstvu oddolžili s tem, da bomo glasovali za konfederacijo ali odcepitev, saj bo denar tako ostal doma. Zaradi odtekanja denarja trpijo zdravstvo, šolstvo, kultura. Posloviti seje treba od dežele, iti v konfederacijo ali odcepitev, in šele takrat bomo lahko razpra-
dr. Zlatko Šubinski Feliks Petek
dr. Janos Palancsai dr. Feri Horvat
vljali o teh naših perečih vprašanjih, ki jih danes poslušam. Stvar pa je zelo enostavna, samo poguma je treba.«
Dr. Jože Magdič: »Mislim, da bi javno zdravstvo morali postaviti na drseči tečaj in videli bomo, kjer bo pristalo. Smo za zasebno zdravniško prakso, ne v smislu uničenja javnega zdravstva. Sem tudi proti avtonomne
javno
mu funkcioniranju
zdravstvo : zdravstveni dinar. Sem za zdrave tržne odnose. Demosovci vidimo, da naše vasi izumirajo, ker ni domačega zdravnika, zato smo za domače
ga družinskega zdravnika.
Naj
bo možnost ustanavljanja zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, tudi za kmete in obrtnike. Ne pride mi na pamet, da bi v medicini obsojal prvi in drugi razred. Če želi kdo imeti intenzivnejše zdravljenje ob solidnem osnovnem, ga v tem ne ovirajmo, saj je skrb za zdravje del osebne svobode.«
Tako predstavniki nekaterih strank. In kaj pravi Slovensko zdravniško društvo? Njihove poglede je predstavil dr. Zlatko Šubinski, del smo izbrali za zapis.
»Društvo ostaja nadstrankarsko in se organizira kot zdravniška zbornica. Podpiralo bo vse tiste pobude in napredne ideje, ki bodo prispevale k izboljšanju zdravstvenega varstva. Sistem, ki je predstavljen v tezah zakona o zdravstvenem varstvu, zaostaja za splošnim družbenim razvojem v Sloveniji ter strokovnimi priporočili, ki so jih oblikovale mednarodne vladne in nevladne zdravstvene organizacije. Sistem zdravstvenega varstva je nujno potrebno postaviti v pluralizem interesov, konkurence, ekonomskih zakonitosti in s človekom v središču pozornosti. Zagotovljeni program zdravstvenega varstva, ki ga predpiše republika, velja za vse ljudi, vendar je iz
vedba le-teh odvisna od deleža družbenega proizvoda za zdravstveno varstvo,.Doseči bi morali vsaj sedem odstotkov družbenega proizvoda za zdravstveno varstvo.
ZDRAVSTVU VEČJI KOS -
Toda komu vzeti, ali kje, ko vemo, da imamo za zdravstvo v novi organiziranosti višjo prispevno stopnjo, kot je bila v Pomurju? Vprašanje, ki smo ga postavili tudi sodelujočim okrogle mize. Blaž Zanjkovič je podrobneje razložil stališče krščanskih demokra, tov. »Na račun ogromnih sredstev, ki jih moramo dajati za druge, manj pomembne stvari v državi, trpijo zdravstvo, šolstvo, kultura. Zato se je treba lotiti političnih vprašanj o pravih vzrokih. Mislim, daje samo premetavanje denarja v republiki jalovo početje. Delno mu je pritrdil tudi Stefan Vučak: »S sredstvi za zdravstvo je tako, da imamo globalna sredstva, ki jih družba namenja za zdravstvo. Vprašanje je, kako jih razdeliti. Strinjam se s predhodnikom, da dajemo denar za stvari, ki so manj pomembne, kot je zdravstvo. O dilemi, da je gospodarstvo preobremenjeno z dajatvami in na drugi strani družbene dejavnosti ne morejo živeti, pravim: ni res, da je gospodarstvo obremenjeno z dajatvami za negospodarstvo — ne govorim na pamet, ampak to kažejo številke. Gospodarstvo je obremenjeno z drugimi dajatvami.
Drugo pa je razdeljevanja denarja in kar se tiče standardov in normativov. Kaj se je dogajalo do sedaj? Če je kdo v zdravstvu kaj uspel poceniti
zaradi nepodvajanja storitev ali drugačne organiziranosti, je imel prihodnje leto toliko manj denarja. In prav tu je problem, ki se ga ni lotil še nihče v Sloveniji. Ne vem, zakaj imamo potem Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo, ki ima vse podatke.«
Možnosti varčevanja so iskali tudi drugi, Feliks Petek jo na primer vidi v računalniški obdelavi podatkov v zdravstvu, prodajanju storitev, kot jih pozna Evropa, strinjal se je z drugačno razporeditvijo družbenega proizvoda ter predlagal zbiranje denarja za zdravstvo tudi s posebnimi davki in prispevki, ne le s prispevnimi stopnjami.« Pa tudi zavest ljudi bi se morala spremeniti, da bi svojo zdravstveno izkaznico in naročilnico uporabili le takrat, ko je to res potrebno, sedaj pa se še dogaja, da jo nekateri zlorabljajo.« O posebnem bonusu je razmišljal tudi dr. Feri Horvat, saj zdravstvene storitve nekateri izrabljajo čezmerno, .drugi le redko. »Najprej bi bilo treba graditi na posamezniku, ki naj nosi del odgovornosti za lastno zdravje. Zdravje mora postati ekonomska kategorija.« Možnost pocenitve ali varčevanja v zdravstvu so nekateri videli tudi v drugačni organiziranosti pomurskega zdravstva. »Treba je preštudirati in potem videti — na primer, ali ne bi kazalo imeti za Pomurje en zdravstveni dom z enotami?« je menil Feliks Petek. »Organizacijo in vodenje bi bilo treba poenostaviti,« je menil dr. Jože Magdič, ki je tudi videl možnost varčevanja z zdravstvenim dinarjem in s spoštljivejšim odnosom do njega, kar bi prišlo do popolnosti v zasebnem zdravniškem delu — s pogodbenim delom za zdravstveno skupnost.
Dr. Janos Palancsai: »Ker sem starejši, sem šel skozi vse dosedanje oblike organiziranja in reorganizira-nja. Vedno se je govorilo, da bomo kaj privarčevali. In spet si delamo utvaro, da bomo z reorganizacijo kaj privarčevali. Takšna ali drugačna organiziranost — za zdravstvo je bilo vedno toliko denarja, da seje ves porabil in ga je zmanjkalo. Tudi znotraj zdravstva si nismo na jasnem, kako razvijati osnovno zdravstvo in kako bolnišnično. Smo v krepkem zaostajanju v dojemanju, kaj je res dobro za človeka in racionalno za družbo. Tu je še velika dilema znotraj zdravstva. V zdravstvu se kaj dosti več ne da poceniti, družba pa naj odloči, koliko je sposobna dati za zdravstvo, saj zdravstveni delavci za to nismo pristojni.« Vedo pa, da njihova delo nima prave cene (dr. Šubinski), ima pa jo na primer del obrtnika.
In za konec Štefan Harkaj (ZK Murska Sobota): »Precej zdravstvenih delavcev bo kandidiralo na pomurskih listah strank, prav tako na občinski, zato si je treba prizadevati, da bodo tudi izvoljeni. Republiški minister za zdravstvo pa naj bo zdravnik.«
Majda Horvat Lidija Kosi
22. FEBRUARJA 1990
STRAN 5
kmetijska panorama
POSPEŠEVANJE TRZNE PROIZVODNJE HRANE
Gnojenje vinske trte
Če je bilo kmetijstvo dolgo časa zapostavljana gospodarska panoga, kaže, da se je zdaj tudi na tem področju vendarle začelo nekaj premikati. Odbor samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane v Sloveniji je že v decembru sprejel program pospeševanja tržne proizvodnje hrane za leto 1990, ki kaže na nekatere kakovostne premike na tem področju. V njem je prisotna težnja o drugačni strukturi slovenskega kmetijstva, izenačujejo se pogoji družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva, kmet pa naj bi spet postal poklic in ne le popoldanska dejavnost.
Sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane se zbirajo s prispevkom 1,20 odstotka od dohodka, načrtujejo pa, da se bo letos tako zbralo nekaj več kot 626 milijonov dinarjev. Delili jih bodo za ukrepe za pospeševanje strukturnih sprememb v proiz-
GORIČKO VABI SADJARJE!
Malo je območij v Evropi in tudi v Sloveniji, ki bi imela tako ugodne možnosti za razvoj sadjarstva. To smo rekli že večkrat, vendar razvoj oziroma širjenje sadjarstva pri nas kažeta drugače. Čeprav so nas mlade pred leti silili v mesto, češ, da je tam lažje, prihajamo do spoznanja, da vedno ni tako. Tudi v mestu, v tovarnah in na različnih drugih delovnih mestih ne tečeta vedno med in mleko. Da je danes Goričko v sadjarstvu in tudi vinogradništvu na taki ravni, kot je, je kriv človeški dejavnik. Da je bilo nekdaj Goričko znan sadjarski okoliš, vedo predvsem starejši ljudje, o tem pa pričajo tudi razni zapiski. Ne mislim razpravljati, kdo je kriv, da je sadjarstvo na Goričkem v zadnjih letih padlo tako nizko, želim pa poklicati vse tiste, ki ljubijo naravo in si želijo dodaten ali glavni vir zaslužka, da se vrnejo na prazne Goričke bregove. Mnogo praznih jas, lepih terenov vabi delovne ljudi, ljubitelje mladih cvetočih, jeseni lepo obloženih dreves. Prepričan sem, da s pridnim delom, pridobljenim znanjem in s pametno posojilno kmetijsko politiko lahko zamujeno v nekaj letih nadoknadimo. V zadnjih letih smo zasadili na Goričkem okrog 250 ha modemih nasadov, skoraj vse sadne vrste. Kakovost sadja nam zavidajo celo tuji kupci, predvsem kakovostna jabolka. Razvoj sadjarstva na Goričkem pa mora biti seveda organiziran, samo tako bomo lahko uspešno na-
V POKOJ, DA BI KMETOVAL
Lahko je zdaj tistim kmečkim sinovom in hčeram, katerih starši so postavili temelje tržni pridelavi poljščin oziroma prireji v hlevih. Poprimejo lahko za delo, ne da bi razmišljali, kje vzeti denar za gradnjo hlevov, nakup strojev in zemlje. Drugače je seveda tam, kjer človek začenja
iz nič.
Iz nič pa je začel Ivan Cipot s Hotize. Ker doma ni bilo ne dela ne jela, je 1953. leta odšel na sezonsko delo na kmetijsko družbeno posestvo v Kočevje. Tudi v Baranji je delal. Leta 1956 pa se je vrnil v rodno Pomurje. Takrat je bil že poročen s Treziko iz Črenšovec. Zaposlil se je na kmetijskem gospodarstvu v Črncih v Apaški dolini. Kmalu je sicer naredil izpit za traktorista, vendar ga sukanje volana ni mi
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
kalo, rajši je delal pri živini, torej v govejem hlevu: krmil, molzel, čistil, bil porodničar. Ta in druga delaje opravljal do 1978. leta, ko je »napredoval« v čuvaja v govejih hlevih. Za nadzor je skrbel naslednjih 10 let — do 1988., ko se je upokojil.
Ivan Cipot, ki se je rodil v revni, sicer kmečki duržini, si je želel zemljo. Že po štirih letih dela in bivanja v Drobtincih v Apaški dolini je privarčeval za prvi kos zemlje; temu so v poznejših letih sledili še drugi in naposled se jih
vodnji hrane, za ukrepe v podporo cenovni politiki, za ukrepe za celovit razvoj podeželja s posebnim upoštevanjem območij z omejenimi pridelovalnimi možnostmi ter za ukrepe v proizvodnji deficitarnih proizvodov.
Ker gre v bistvu tudi za dobr
stopali s kakovostnim sadjem doma in v tujini, ne glede na sektor. Kakovost mora biti, ker tako zahteva potrošnik.
Goričko je povezano s prostranim gričevjem Madžarske in Avstrije. Na Madžarskem se ob reki Zali zniža in preide v Panonsko nižino, na Avstrijskem se nadaljuje podobno gričevje (Graben-land) med reko Muro in Rabo do Graškega polja.
Najvišji hribi na Goričkem so Kugla 418 m, Rdeči breg 416 m, Srebrni breg 404 m itn. Avstrijski Klek je že visok 426 m.
Naše Goričko je po površinskem reliefu zelo podobno, tako je najvišja točka v Bodoncih samo 15 m višja od najvišje točke v Šalovcih, kar je poseben pokazatelj, da je celotno Goričko izredno ugodno za sadjarstvo in vinogradništvo.
Veliko več so naredili na madžarski strani, imajo okrog 2300 ha intenzivnih nasadov. Na severnem delu je bolj zastopano jagodičevje (ob avstrijski meji), na južnem delu druge sadne vrste, tudi orehi.
Ko pa se hočemo primerjati z našimi severnimi sosedi, vidimo, da smo za razvoj sadjarstva na Goričkem naredili res malo. Če pogledamo, da imata avstrijski deželi Štajerska in Gradiščansko okrog 6500 ha intenzivnih nasadov, vidimo, da je bila tam pravilno vodena kmetijska politika. Štajersko pa imenujejo, ne samo v Avstriji, tudi drugod, sadni vrt Avstrije. Tam se ukvarja s sadjar
je nabralo za 4 hektarje. Denarje zbral tudi za skromno hišico. V poznejših letih pa seje odločil za novogradnjo v Stogovcih. Ob stanovanjski hiši je zdaj tudi veliko gospodarsko poslopje, v katerega delu je sodoben hlev za svinje. Ta čas je v njem 25 plemenskih svinj, merjasec in kdove koliko odojkov. Bolj konkretni pa smo lahko s podatki o celotnem naraščaju: več kot 400 pujskov. Ivan je sicer kooperant temeljne zadružne organizacije Apače, ki mu strokovno pomaga, prek nje prodaja tudi del prireje, vendar je v glavnem sam svoj gospodar: osnovna čreda je last kmetije. Zdaj, ko vse kaže, da bo mogoče dobiti nepovratna sredstva za razširjeno reprodukcijo v svinjereji, že na glas razmišlja, da bi vzel večjo vsoto, ki bi jo oplemenitil še z lastnim prispevkom (zemljišče za hlev, delo itn.) in zgradil velik hlev za bekone.
Ivan Cipot nam je zatrdil, da pri plemenskih svinjah nima izgube predvsem .zato, ker (razen manjših količin nujnih krmil) po-klada doma pridelano hrano: koruzo in ječmen. Za pridelavo je lastne premalo, zato ima 3,5 hektarja zemlje v najemu. Zelo kori-
šen del nepovratnih sredstev, ki so namenjena kmetijstvu, bi bilo prav, da bi tudi pomurski kmetij-ci te možnosti izkoristili. Podrobneje bomo o tem programu in o pogojih za pridobitev sredstev pisali v prihodnji številki Vestnika, med možnostmi, ki jih daje ta program, pa omenimo le nekaj najbolj zanimivih za pomurske kmete. Mednje gotovo spada regres za nakup kakovostnih plemenskih krav — prvesnic kakovostnih plemenskih svinj in merjascev, kot tudi novogradnje in rekonstrukcije govejih hlevov in hlevov za prašičerejo. Že zdaj omenimo, da znaša regres za na
stvom okrog 3150 kmetij. Zamisliti se moramo, ko vse to vidimo, nas ne bo sram, da jih vsaj nekoliko posnemamo. Vzemimo si nekaj časa, obiščimo naše severne sosede od pomladi do jeseni. Videli bomo marsikaj, lahko pa se bomo tudi veliko naučili. Poseben pečat sadjarstvu daje SADJARSKA CESTA, ki pelje od Gleisdorfa do Pucha, to je cesta med samimi nasadi. Pridni kmetje pa znajo ponuditi gostu vse, kar je možno pridobiti iz sadja, pa tudi sadje. Prodajajo med, vse vrste svežega sadja, sadna vina, žganje, razne vrste sušenega sadja in razne predmete domače obrti. Ni jih sram priznati, da od tega živi (in to dobro) okrog 45 % kmečkega prebivalstva. Sama vas Puch pa ima 83 % površin zasajenih s sadnim drevjem.
Pogledali smo sosede, vrnimo se na Goričko. Napravimo tu sadni vrt Slovenije, ki pa naj bo drugačen, naj bo lepši, ker je NAŠ.
Najprej si moramo narediti sadni vrt okrog hiše, in to vsi, drugi pa po možnosti sadovnjake za tržno pride-
TURNIŠČE: cene pujskov
Le kje so tisti časi, ko se je na sejmu pujskov v Turnišču, ki je vsak četrtek, drenjalo kupcev in prodajalcev! Prejšnji četrtek je namreč sejmišče kazalo klavrno podobo. Pujske sta pripeljala le dva prodajalca. Za par pujskov, težkih nekaj čez 20 kilogramov (posamezni seveda), je dobil 1.800 dinarjev. Drug prodajalec, katerega pujski pa so bili težki manj kot 20 kilogramov, pa je hotel zanje 1.700 dinarjev.	g s.
stni pa so tudi prihodki od strojnih storitev s kombajnom. Že ko je bil zaposlen, (1969. leta) je kupil kombajn za žetev pšenice. Med prvimi v Apaški dolini je imel ta veliki stroj. Pozneje je iz
Ivan Cipot, doma s Hotize, je 34 let v Apaški dolini in tam bo ostal. Ponosen je na dosežke v kmetijstvu in lovstvu. Na sliki je v družbi s sinom.
Foto: Š. S.
rabljene nadomeščal z novimi in tudi zdaj tuhta o pomladitvi »strojnega parka«. Sedanja Zmajeva kombajna 142 in 143 sta zelo velika — prava zmaja! Seveda je v strojni lopi še vrsta drugih kmetijskih pripomočkov.
Človek je šel zdoma, da bi zaslužil denar za preživetje. Dosegel je veliko več: zgradil kmetijo, hišo, izšolal otroke (pravnica, učiteljica, kmetijski tehnik) in postal lovec.
kup plemenskih telic 4.000 dinarjev po glavi, za nakup plemenskih svinj in merjascev pa od 947,50 do 5.800 dinarjev za vsako žival. Nepovratna sredstva je moč pridobiti tudi za gradnjo novih ali rekonstrukcijo obstoječih stojišč, za rejo drobnice, za nekatere vrste rastlinske proizvodnje, za ureditev novih nasadov in vinogradov, za razvoj ze-lenjadarstva, kot tudi nekaterih dopolnih dejavnosti na kmetijah. Možnosti je torej veliko in jih zato ne bi kazalo zamuditi. Podrobneje o vsem pa prihodnjič.
L. Kovač
lavo. Naši cilji, naloge in uspehi so povezani.
Imeti moramo veliko znanja, spremljati novosti za vsako posamezno sadno vrsto, uvesti integralno varstvo (o tem več drugič) pri zaščiti nasadov pred boleznimi in škodljivci.
Pravzaprav moramo pridelati zdravo, dobro sadje, kot zahteva zahteven trg — potrošnik. Naše goričko sadje mora obvezno pridobiti zaščitno znamko kakovosti. Zaščitno znamko pridobi le, če bomo v zasebnih in družbenih nasadih upoštevali vse agrotehnične ukrepe, posebno gnojenje in zaščito. V glavnem bi se odločali za nasade jablan, hrušk, lesk, orehov, črnega ribeza in jagod ter kot postranske sadne vrste sliv, višenj, breskev, češenj, bezga itn. Hladilnico v .Puconcih že imamo, ta služi predvsem za skladiščenje svežega sadja, sortiranje in odpremo.
Iskati pa bi morali možnosti za ustanovitev manjših predelovalnih obratov.
Ko bomo vse to naredili, bomo na Goričkem speljali SADNO CESTO, vabili bomo turiste, ki se bodo gotovo radi vračali. Prekmurci smo znani kot delavni, dobrosrčni in gostoljubni ljudje.
VLADO SMODIŠ
Za odpravo kloroze moramo najprej odkriti vzrok, to pa ni vedno enostavno. Poleg analize zemlje je dober pokazatelj za klorozo tudi analiza listja oziroma drugih zelenih delov trte. Glavni regulator dostopnosti določenih makro in mikroelementov v tleh je kalcij oziroma fiziološko aktivno apno. Na podlagi prisotnosti tega apna v tleh, predvsem tam, kjer je reakcija tal (ph vrednost) nad 7, izbiramo podlage oziroma sorte, ki dobro prenašajo večje količine fiziološko aktivnega apna v tleh. Ker smo pri izbiri podlag, na katere so potem cepljen® različne sorte, omejeni že pri nakupu trsnega materiala (razen če si leto prej naročimo v trsnici, na katero podlago nam cepijo želeno sorto), si poglejmo sortno odpornost na apno v tleh. Sorte laški rizling, borgundci (beli, sivi, modn), modra frankinja dobro prenašajo večje količine apna v tleh. Renski rizling, sau-vignon, rizvanec in žlahtnine srednje dobro, muškat otonel, traminec, zeleni silvanec, radgonska ranina pa slabo prenašajo večje količine apna v tleh. Pri nas se največkrat pojavita zaradi prevelikih količin apna v tleh železova in manganova kloroza. Zato si razjasnimo vlogo železa in mangana v prehrani trte.
Železo (Fe) je najvažnejši element pri tvorbi listnega zelenila. Ce ga Pn' manjkuje, se pojavi na zgornjih listih kloroza, najprej na mladem listju, ki ostane majhno in slabo razvito. Na listju ostanejo zelene, morda le listne žile, ostal« porumeni. Velik konkurent pri vstopu železa v rastlino so elementi baker, cink, mangan. Tudi z obliko mineralnega gnojila lahko vplivamo na dostop železa« tal, na apnenih tleh. Tako nitratna oblika (KAN) preprečuje, amonijakaln* oblika (urea) pa pospešuje sprejem železa. Obilica nitratov spomladi zaradi al-kalizacije (zvišanjem ph) znižuje dostopnost železa in je verjetno vzrok za pojavljanje kloroze. Za odpravljanje kloroze — poleg preventivnih ukrepov (analiza, podlaga, sorta) — lahko dosežemo zadovoljive razultate z dodajanjem PfJ pravka (gnojila) sequestren Fe 138, ki ga moramo zakopati oziroma spraviU 20—30 cm v tla v količini 10—50 gramov na trs. Aktivnost tega sredstva na tej globini, seveda če ga takoj zakopljemo v tla (na svetlobi se razkraja), je 3—4 leta. V prodaji je tudi sequestren Fe 330 kot foliarno gnojilo, ki ga uporabimo * koncentraciji 0,1% že zgodaj pomladi, in to v večernih urah in oblačnem vremenu. Slabši učinek ima škropljenje z 0,5—1 % raztopino zelene galice, boljše J® 10 kg zelene galice raztopiti v 100 litrov vode in s tem zalivati klorotične trse-To ponavljamo več let zaporedoma, kajti zelena galica lokalno niža ph in s tem dovede železo v aktivno obliko. Nekateri avtorji celo priporočajo večje kose zelene galice zakopati ob trsu ali z njo gnojiti skupaj z hlevskim gnojem (3 kg gaa' ce na 100 kg gnoja). Tudi prevelike količine enostavnih fosfornih gnojil ob založnem gnojenju lahko povzročijo klorozo, ker preideta železo in cink v nedostopno obliko. Večje količine fosforja v PK gnojilih pa tega ne povzročijo.
Mangan (Mn) ima vlogo pospeševalca raznih procesov v rastlini. Pomanjkanje mangana zmanjša fotosintetično aktivnost rastline, zmanjša se kakovos grozdja, slabša je obarvanost in aroma vina. Če pa je v tleh preveč mangana, se nam težje aktivira železo (kloroza). Razlika med klorozo zaradi železa in klorozo zaradi mangana je v tem, da se v prvem primeru znaki pojavijo na mladem, pri manganu pa na starem listju. Mangan je velik rival železu, magneziju, kalciju in amonijakalni obliki dušika ter obratno — pomanjkanje mangana na hstj vinske trte se odraža v tem, da nam listne žile ostanejo zelene, ostalo pa so ru-mene pege, le del lista okoli srednje glavne listne žile ostane zelen. Čim slabsa je zračnost tal, tem bolj je mangan dostopen in izpodriva druge elemente. S pomanjkanjem se srečujemo v zračnih, nevtralnih, humoznih tleh. Apnjenje manjša dostopnost mangana, gnojenje z bolj »kislimi« pa izboljšuje sprejem mangana. Znaki pomanjkanja so le mestoma, ne po celi površini lista, največ mangan pa je v mladih listih. Pomanjkanja so najbolj izrazito vidna v drugi polovici rastne dobe. Pri pomanjkanju pomaga dvakratno škropljenje, z 1—2% raztopin mangansulfata. Druge kloroze oziroma rumenenja listov (na primer: pomanjša; nje dušika, kalija, magnezija) smo obdelali v prvih člankih, ob tej priložnosti s še poglejmo druge vzroke za klorozo, ki niso direktno povezani s pomanjka njem oziroma nedostopnostjo določenih elementov.
— slaba kompatibilnost (skladnost) med podlago in sorto,
—	mehanične poškodbe trte oziroma korenin,
—	vremenske razmere (hitra ohladitev v času intenzivne rasti, dolgotrajn suša, velika vlažnost zemljišča v času intenzivne rasti in razvoja trte),
—	bolezni in škodljivci trte (akarinoza, rdeči pajek itn.),
—	velike, čezmerne doze zaščitnih sredstev in herbicidov (najprej listje p°' rumeni, porjavi, se deformira),
—	virusna obolenja (rumenenja in razna razbarvanja listov).
Pri navedenih »vzrokih za klorozo« so najboljši preventivni ukrepi, da d« takih stanj ne pride, oziroma v čim milejši obliki.
(nadaljevanje prihodnjič)
E. Novak, dipl. inž. agr-
Od 1988. leta, odkar je v pokoju, je prostega časa manj, kot pa ga je bilo, ko je še delal. Zdi se mu (in o tem nas ne kaže prepričevati), da se mu je še najbolje godilo v letih 1956—78; je sicer
vstajal ob 4. uri in delal do 7. ure, nato pa je bil prost do 15. ure, ko je začel delati — in to do 18. ure. Vsak dan sredi dneva »fraj« po 8 ur, pa to je čudovito! No, ja, v času žetve, ko je delal s kombajnom, takrat že ni mogel sedeti v senci. Dvomimo pa, da je kdaj poležaval, sicer ne bi ustvaril vsega tega, kar ima in na kar sta lahko z ženo ponosna.
§. Sobočan
SVINJSKA KUGA
Svinjska kuga, bolezen, ki je verjetno te dni najpogostejši pred' met razgovorov med vsemi, ki redijo prašiče, je posejala mogoče pra* pretiran strah pred okužbo, vendar je vseeno dobro povedati nekaj osnovnih stvari o tej bolezni, da bodo rejci vedeli, od kod preti nevarnost in kako se pred njo zaščititi.
Ta bolezen, za katero obolevajo samo prašiči, je bila prvič diagnosticirana leta 1833 v ZDA. Od tam se je raznesla po celejn svetu. Danes je v ZDA izkoreninjena, prav tako v Skandinaviji in Veliki Britaniji, v ostalih državah pa še vedno občasno prihaja do izbruhov bolezni.
Inkubacijska doba — to je čas od okužbe do kliničnih znakov bolezni — je lahko najmanj 2 dni, najpogosteje 2 tedna, lahko pa tudi 5 tednov in več. Povzročitelj je virus, ki je zelo odporen na zunanje vplive, zlasti na nizke temperature. Tako lahko obstane v zamrznjenem mesu tudi do 3 leta. Prenaša se bliskovito, v glavnem s stikom med živalmi in s hrano, ki je okužena. Za znane pojave svinjske kuge je značilno, da so se med prvimi okužila dvorišča, kjer se hranijo prašiči s pomijami. Vsem, ki hranijo prašiče s pomijami, zlasti iz družbenih restavracij ali gostiln, se zato priporoča, da to po možnosti prenehajo. V primeru, da to nikakor ni možno, je potrebno pomije pred dajanjem segreti vsaj do 80° C za najmanj 10 minut. Večje kose je potrebno razrezati na manjše.
Živali, ki jih na novo nabavljajo v hlev — plemenske svinje in merjasci — naj bodo nekaj časa v karanteni. To pomeni, da morajo biti I mesec v posebnem prostoru, kjer ne morejo v stik z drugimi prašiči. V tem času se v primeru, da je nova žival okužena, bolezenski znaki že pokažejo. Večji svinjski objekti, zlasti pitališča prašičev, morajo biti obvezno opremljena z dezobariero. Raztop1' na 2% NaOH je edina, ki ubija virus in s tem preprečuje okužbo-Prav tako ni priporočljivo v hlev spuščati tujih ljudi.
Klinični znaki svinjske kuge so zelo netipični in se kažejo v več oblikah. Najbolj značilna je konstantna temperatura od 40 op 41° C. Na začetku se pojavi kratkotrajno zaprtje, nato pa takoj močno smrdeča driska. Lahko se kaže kot pljučnica, s tem da antibiotik v tem primeru nikakor ne izboljša stanja. V primeru pik^3' stih krvavitev na koži, ki prehajajo v nekrozo, je to zagotovo znak za svinjsko kugo. V zadnjem času se najpogosteje pojavlja živčna oblika bolezni, ki je podobna edemski bolezni odstavljencev, le oa v primeru kuge obolevajo vse starostne kategorije. Za to obliko Je značilna pijana, petelinja hoja, noge prestavlja eno pred drugo H* na koncu pogin v krčih. Podobni znaki so tudi pri Glasserjevi bolezni, kjer pa so skoraj vedno otečeni tudi sklepi na nogah. Pri pl?" menskih svinjah je lahko množičen pojav abortus, ali pa rojevanj® slabo vitalnih pujskov, ki se močno tresejo. Tresavica je lahko tud1 znak pomanjkanja vitaminov B kompleksa, zato je potrebno p°' zorno spremljati obnašanje drugih živali.
Posebej je pomembno omeniti veliko napako, ki jo delajo rejci, ko hočejo kljub neznanju z raznoraznimi preparati sami zdraviti bolne živali. Kaj hitro lahko spregledajo znake svinjske kuge; poleg tega pa z uporabo nesterilnih igel prenašajo bolezen z žival* na žival.
V primeru kakršnega koli utemeljenega suma na pojav prašičje kuge mora lastnik živali nemudoma obvestiti svojega veterinarja in občinskega veterinarskega inšpektorja.
dipl, veterinarja Smiljana in Marko Nabergoj
STRAN 6
VESTNIK. 22. FEBRUARJA
gospodarstvo
BO IZNAJDLJIVOST ZASEBNIH TRGOVCEV STRLA MONOPOLE?
Nevzdržno pretiravanje s cenami
Potrošnik ali kupec je najbolj nezaščitena in brezpravna oseba. Kupovati mora izdelke, ki jih nujno potrebuje za preživetje, po pretirano visokih cenah. Tega se zaveda, vendar se ne more pritožiti ne na ta in ne na oni naslov.
V Lendavi pocenili majonezo in podražili mesne izdelke.
Tudi v lendavski občini lahko kupci že obiščejo nekaj zasebnih Prodajaln, ki so kar dobra konkurenca Univerzalu. V samopostrežnici v središču Lendave so letos pocenili majonezo in hren Kolinske, belo olje Zvijezde, pivo iz Laškega ter mineralno vodo in stil Radenske. Podražili pa so pralne praške in mesne izdelke. Dopisnik Stefan So-. ooan je zapisal nekaj najnižjih cen v blagovnici Univerzal v Lendavi ln v zasebni prodajalni Vere Horvat iz Žižkov.
-——...	Univerzal	Horvat
Pralni prašek belo olje sladkor moka	95,00	71,40
	18,30 13,80	15,50 11,00
mleko kruh (č-b) čokolada, lodag Mehčalec, ] ] b Pomaranče banane	6,10 7,40 8,00 ' 12,40 19,40 21,30	6,10 7,00 7,00 9,70 15,10 18,50
	24,30	22,80
vino	4,10	3,50
Pivo	15,00	10,40
	6,40	5,40
Vabljive cene na izložbenem steklu
Sorti?n*?*™* PRODAJALNA SLANA na Partizanski ulici r ^ePrav .^on' Je odprta šele nekaj tednov in se šele uvajajo v delo. trSovca n>t' ^'iana n't‘ m°ž (ki skrbi za nabavo) po poklicu nista ,o^bene & zavedata’ da je potrebno kupce nekako privabiti. Na iz-precej n"Stel<'U ^l<o opazimo napisane sveže cene — seveda so Slana f0* cene b'aSa v družbenih trgovinah. Tudi za Lilijano Prostorih 'a- za^etek’ saJ b°do trgovino razširili še v kletnih ■ Ali se torej prodaja splača, čeprav so cene nižje:
tih, zato^ stro^kor imamo z administracijo, ker je manj zaposle-"abavlja ■"nai^° iahko tudi nižje cene oziroma manjše marže. Blago Pripeljat' J1™ Br0^^ tudi zasebnih, ponekod pa je mogoče blago Pozorni ' <,'rektno ‘z tovarne. Mislim, da ljudje še vedno niso tako jenci, on^ kot b' morsli biti. Naši kupci so v glavnem upoko-Sovini j ' 0Pazij° vsako razliko, ker morajo. Med cenami v naši tr-n atrijski ni nobene razlike. In Avstrija je tukaj blizu.«
Sedanje
?en®h ir.	Pri vosokih
Podnh2V,^vanje nekaterih je •moP le ^umoreski. Žal ni-'gre, amn । “ .te Ponesrečene ^mo igratitu^ igralci. Ali jo Je naš k.,„' do konca? Ne, saj se ^sem nnmCC Vedno znašel, pred-^ometrn??10’ K’ 'ma 'e nekaj l'''nge in nreje. In ko lahko kuPi na bank86 devize PreProsto anki, so vrste na mejnih
Toaletni papir v Ljutomeru dražji za 30 odstotkov				
V	ni	°b’skal nekaj trgovin v ljutomerski občini. Velikih razlik J^^neiše Z»’ da pri njih zasebniki niso pretirano »iznajdljivi«. Poiskal je Vl^ajalni z. e^e (ki jih je seveda našel na policah v Vesni, Timi, diskontni aden Rajh^0^^ Ljutomer) in v zasebni trgovini v Lukavcih, ki jo je odprl				
	VESNA	TIMA I	3ISK. TRG.	RAJH
?°ka ^(Cb)	(1 kg) 32,80 19,30 13,80 7,60 7,30 7,40 18,90 25,00 20,90 25,10 4,30	23,80 18,50 13 6 7,30 15,90 23,80 19,20 24,20 5	(3 kg) 80,10 (3 kg) 71,40 ' W 17,10	18,50 12,15	B 6,60	7,20 1,4 kg 10,30 a. 11,50	- 12,50	15,80 (4 1) 77,90	34,70 '	J	19,20 24,50 3,80	3,90	
_							
^TNIK, 22.	FEBRUARJA 1990			
prehodih in v avstrijskih trgovinah vse daljše.
Dinar se še drži — cene pa kar rastejo
Leto 1990 smo pričakovali z velikim upanjem, da bo s kon
vertibilnim dinarjem lepše kupovati v trgovinah. Cene so res postale bolj razumljive, saj so jim odšteli nekaj ničel, hkrati pa jih tudi »popravili« (zvišali). En dinar — en šiling. S tem so lažje tudi primerjave s cenami prehrambenih izdelkov v Avstriji in brezcarinskih trgovinah.
Kar 80 odstotkov cen se oblikuje prosto, zato jih smejo zviše
vati. In tisti, ki vedo, da so njihovi izdelki najbolj iskani (ker so jih kupci prisiljeni kupovati), si to tudi privoščijo. Imenujemo jih lokalni monopolisti. Na tak način pa bodo lahko prodajali samo tako dolgo, dokler bodo izdelki šli v promet. Nad tovrstnimi monopolisti se že zgrinja črn oblak v obliki zasebnih trgovcev, ki se borijo za vsakega novega kupca. So iznajdljivi, v njihovih
Nižje cene zaradi manjše trgovske in grosistične marže
MA VRICA, trgovina na drobno v Bakovcih, ki jo je sredi novembra lansko leto odprla MILENA ČERPNJAK, je bila med našim obiskom sicer le trgovina pijač, toda kmalu (ta teden) bodo odprli prostore zasebne samopostrežnice s prehrambenimi izdelki.
Nekaj pogodb z dobavitelji (ponudniki blaga) imajo že sklenjenih, na primer s Podravko, UPI-jem Sarajevo, Kolinsko idr. Prav gotovo pa bodo večino blaga nabavljali čez mejo na Hrvaškem, saj dobijo tam cenejše tudi slovenske izdelke (na primer laško pivo), daljši na je tudi rok plačila. Milena Cerpnjak je o uspešnosti njihovega trgovanja povedala:
»V začetku sem blago nabavljala pri rednih grosistih, kot so Zvezda Sobota, Univerzal Lendava, Trgocenter Čakovec in drugih, ki so imeli nižje cene. Zdaj imamo svoje zasebno podjetje FORTUNA, ki skrbi za oskrbo moje in drugih zasebnih
prodajalnah so cene izdelkov precej nižje. Mogoče jim bo kdo očital, da prodajajo v glavnem pijače, mogoče še olje, sladkor, moko, pralni prašek. Verjemite, da se jih bo vse več odločilo za prodajo na drobno in bodo kupci lahko pri njih kupili tudi prehrambene izdelke po bolj normalnih cenah.
Poleg tega so plače zamrznjene, dinar se spet splača varčevati, zato vsak trikrat premisli, preden kupi kaj takega, kar ne potrebuje. In tu so še odprte meje! V Avstriji so nekatera živila cenejša kot pri nas, čeprav so obremenjena z 10-odstotnim davkom. Pri nas naj bi bila živila oproščena davkov.
Mineva drugi mesec leta 1990, mi pa še vedno pričakujemo, da
Jastreb za 13,50 in puding za 1,40 dinarja
Če bi si vzeli čas in malo natančneje stikali po trgovinah, bi lahko marsikaj odkrili. Tako na primer lahko kupite v diskontni prodajalni Slana v Gornji Radgoni puding za 1,40 dinarja, v blagovni hiši M. Soboti pa namizno belo vino jastreb za 13,50, med najdražja vina pa spada domači in priljubljeni janže-vec (v Gornji Radgoni boste zanj odšteli 44,40 dinarja). Najnižje cene smo si zapisali še v blagovni hiši v M. Soboti, pri Mavrici v Bakovcih, v Potrošnji Mercator in diskontni prodajalni Slana v Gornji Radgoni.
	Potrošnja	SLANA	BLAG. HIŠA	MAVRICA
pralni prašek	(3 kg) 86,40 19,70	79,00 17,50	82,20 19,30	—
^ladkor moka	13,30 8,00	13,50 4,90	13,80 6,20	—
mleko kruh (č-b), 0,90 kg	n. 7,40 7,10	—	a. 11,60 1 kg 7,50	
mlečna čokolada	17,40	11,00	16,90	—
mehčalec, 1 1	30,60	—	27,80	—
pomaranče banane slatina vino	20,40 24,50 5,20 14,80	4,40 11,00	20,90 25,80 4,40 13,50	3,90 15,20
Cene smo zapisali sredi minulega tedna, zato je prav mogoče, da so se spremenile. Upajmo, da znižale.
bodo proizvajalci (ponudniki) in trgovci prisiljeni znižati cene. Toda vse kaže, da oboji še vedno čakajo — čakajo, da jih bo rešil kak nov administrativni ukrep. Časa imajo le še malo, odvisno seveda od roka trajanja posameznih živil.
Kje je konkurenčen uvoz?
Ne moremo vse krivde valiti na trgovce. V veliko primerih so prisiljeni prodajati blago po višji ceni, ker jim jo določi že ponudnik. Nimajo izbire? V nekaterih primerih bi seveda lahko poiskali cenejšega ponudnika.
Upali smo tudi, da se bo na policah v večjih količinah pojavl
lo cenejše blago iz uvoza. Toda, kot kaže, ni dovolj, če se uvoz le formalno sprosti. Cene so enake ali celo višje kot pri podobnem domačem blagu. Morali bi zmanjšati tudi carinske dajatve, kajti le na ta način bi bil uvoz sredstvo konkurence. Na primer: »zaostala« Turčija je prav z uvozno konkurenco prisilila domača podjetja, da so se začela obnašati tržno. Strokovnjaki sicer napove-
trgovin. Verjetno bo kmalu dobilo tudi registracijo za uvoz in izvoz blaga, tako da bomo lahko prodajali tudi uvoženo blago. Pri nas je cenejše predvsem zato, ker imamo manjši grosistično in trgovsko maržo. Svoj dobiček (maržo) usklajujem s cenami, po katerih dobimo kako blago.«
dujejo, da je sedanji udar cen zgolj prehodnega značaja. Vendar pa bo potrebno marsikaj spremeniti tudi v politiki prometnega davka, ki je pri nas osnovni vir proračunskih sredstev. Uvesti bi morali enotno stopnjo prometnega davka. Pred mesecem je cene določenih vrst blaga in storitev dodatno zvišal višji osnovni prometni davek za JLA.
Redke lastovke
Bodo nekaterim redkim izjemam sledili tudi drugi? Zlatorog, Rade Končar in še nekateri so že začeli zniževati cene. Ponekod so že dlje časa uveljavljene »akcijske prodaje«, vendar to ni tisto, kar pričakujejo potrošniki. Letos so bili napisi o popustih še pogostejši kot prejšnja leta. Če so to res popusti, pa je težko ugotoviti. Tudi napis popust je lahko zava
janje potrošnika, privabljanje kupca. Trgovine po navadi znižajo le maržo, ki so jo prej pretirano dvignile.
Varstvo potrošnika je pravzaprav neke vrsto uveljavljanje pravice do človeka vrednega življenja. Vlogo inšpekcijskih služb in potrošniških svetov (ali drugih organov, ki bi opravljali zaščitniško funkcijo potrošnikov) bo potrebno na novo opredeliti, jim dati večji pomen.
Le-ti bi potem lahko v imenu kupcev pozvali k bojkotu kupovanja blaga, ki ima pretirano ceno, ali pa zahtevali normalno ceno na drugi način.
Bernarda B. Peček
Ajda sredi neurja
SE NOTRANJE RAZPRTIJE V MORAVSKIH TOPLICAH ŠE VEDNO NISO ZGLADILE? USODA 300 ZAPOSLENIH ODVISNA OD NADALJNJE GRADNJE - SOBOŠKI IZVRŠNIKI ZASKRBLJENI
Minuli teden so se člani izvršnega sveta SO Murska Sobota seznanili s položajem zdravilišča v Moravskih Toplicah. Dokončanje gradnje hotela Ajda je v največji meri odvisno od uresničitve finančne konstrukcije (izdelana je do potankosti, vendar so to še vedno samo načrti) in pridobitve ustreznih strokovnih kadrov. Bolj kot dograditev hotela Ajda pa je pomembno njegovo obratovanje, prodaja storitev na trgu in odplačevanje posojila — prvi obrok bo potrebno plačati takoj, ko bo hotel odprt. Že sedaj pa morajo misliti na sredstva za tekoče vzdrževanie.
Trditi, da bodo delavci Pomurja in kooperanti z izvajalskimi deli končali do načrtovanega roka, torej junija 1990, je nesmiselno. Pomurje zahteva okrog štiri mesece priznane zakasnitve (desetdnevna zamuda z začetkom gradnje, slabo vreme, mraz ...), vendar Štefan Vrečič (finančni oče gradnje) ne misli popustiti. Realno lahko pričakujemo odprtje hotela jeseni, če ... Osnovni pogoj za dokončanje je pridobitev ustreznih virov financiranja in s sklepanjem pogodb res več ne morejo čakati. Izvajalci (npr. Lesnina) jih lahko kreditirajo do julija, avgusta na ta način, da ne do takrat ne zahtevajo plačila, toda potem ne bo več rešitve.
»Celotno naložbo smo razdelili v dve etapi,« je dejal Štefan Vrečič,« dve tretjini vseh sredstev smo že dobili za prvo etapo, in sicer je to 151 milijonov dinarjev. Finančna konstrukcija za drugo etapo pa je naslednja: 10 odstotkov lastnih sredstev, 40 združenih slovenskih sredstev za nerazvite, za 30 odstotkov bi poskrbel razvojni dinar, tuji partner bi poskrbel za 20, banka s posojilom pa za 10 odstotkov sredstev.«
Rok za dodelitev razvojnega dinarja je že nekajkrat potekel, vendar ga še vedno niso razdelili. Pogoj za pridobitev teh sredstev je podpisana pogodba s tujim partnerjem.
Največji očitek soboških iz-vršnikov vodstvu zdravilišča je, da so o vsej zadevi in problemih največ izvedeli na ulici, iz govoric ljudi. Zato jih zanima, do katere mere so te govorice tudi resnične. Iskati krivce za
/O ljubljanska banka
Pomurska bankad.d
Sporočamo varčevalcem,
da smo dvignili obrestno mero
za dinarske vloge varčevalcev!
Sredstva na vpogled8%
Depoziti, vezani nad 3 mesece12%
Depoziti, vezani nad 6 mesecev13%
Obrestna mera na vpogled velja za hranilne vloge, tekoče račune in žiro račune.
Dobro je vedeti! Za vse vloge v naši banki jamči Narodna banka Jugoslavije!
neuspeli referendum je neprimerno, saj ne moremo reči, da ni uspel — to je pač izraz volje. Potrebno je misliti na posledice takšne odločitve in narediti vse, da bi bila ločitev čim manj boleča tako za eno kot za drugo stran. Žal so informacije neenotne, celo nasprotujoče si. Tako je na primer vodstvo Radenske trdilo, da je oškodovana matična organizacija ter da bo zahtevala zadoščenje. Tokrat smo spet slišali, da so se velike vsote denarja tozda Moravske Toplice razdeljevale drugim tozdom, zato ga bodo zahtevali nazaj, kar ne bo težko, saj je vse zapisano. Komu verjeti? Najlažje bi seveda bilo, če bi se srečali za isto mizo soboški in gornjeradgonski izvrš-niki ter vodstvo Radenske in Moravskih toplic. Problem je tudi s kadri, saj jim manjkajo nekateri ključni ljudje, na primer za opravljanje nalog s področja ekonomike in financ, vodenje splošno-kadrovskih zadev ter razvoja. Seveda jih bo sedaj v Radenski preveč, vendar delavci v Moravskih toplicah kadrov iz »nasprotnega tabora« ne marajo.
Vprašljiva je tudi nadaljnja organiziranost, saj večno ne bodo mogli biti družbeno podjetje v ustanavljanju s polno odgovornostjo. Radi bi bili gospodarsko podjetje, vendar se morajo potem odreči zdraviliški dejavnosti kot osnovni dejavnosti (zaradi česar so imeli tudi številne olajšave).
Vsekakor pa ostane največje vprašanje, kako pridobiti finančna sredstva oziroma kako uresničiti načrtovano. Dvom je še včeji, ker vemo, da so kot tujega partnerja, s katerim naj bi podpisali pogodbo o sovlaganju (ki je za pridobitev razvojnega dinarja nujna) imeli v mislih firmo Sicheldorf—Radenska.
5. marca bo v Moravskih toplicah ponovno referendum, tokrat o sprejemu novega statuta. In če tudi ta ne bo sprejet? To bo le dokaz, je menil predsednik IS, da stvari znotraj zdravilišča še niso urejene. Če smo še bolj na zemlji, pa to pomeni, da se bo celotni postopek organiziranja in pridobivanja denarja še bolj zavlekel, s tem pa bo še bliže nevarnost, da se bodo znašli sredi dolgov.
Bernarda B. Peček
STRAN 7
pisma, mnenja, stališča
Prijateljstvo,
najvecja
človeška
vrednota
Ljudje človeški rek, da v nesreči spoznaš prijatelja, le redko preskušamo tudi v življenju. Največkrat mislimo, da se nesreče dogajajo nekomu drugemu, nam pa bodo prizanesle. Šele ko nas življenje postavi v najhujše preizkušnje, pa vidimo, da si vendarle še nismo do konca odtujeni, da nas prijatelji ne puščajo na cedilu, ampak nasprotno: storijo vse in še več, kot od njih pričakujemo, da bi nam pomagali.
V noči z nedelje na ponedeljek, 22. januarja letos, je v požaru skoraj povsem pogorela naša nova, še ne vseljena družinska hiša v novem naselju v Černelavcih pri Murski Soboti. Ognjeni zublji so v nekaj minutah požrli štiriletne napore vse družine, štiri leta odrekanj, požrli pa so tudi voljo vseh prizadetih do prihodnosti. Vendar nas takrat, v najbolj kritičnih trenutkih, ljudje niso pustili na cedilu. Sosedje, prijatelji, znanci, podjetja, s katerimi smo pri odpravljanju posledic požara sodelovali, vsak je hotel po svojih močeh prispevati, da bi ta udarec laže prenesli. Težko bi našteli vse akcije, načine in poti, s katerimi so prispevali pomoč v delu, denarju, prevozih in podobno. Zelo težko pa tudi izrazimo hvaležnost vsakemu posamezniku, ki je v tistih težkih trenutkih pomislil na nas in prispeval, kar je mogel.
Pa vendar. Naša družina se želi po tej poti zahvaliti: Kolektivu Pomurskega zdravstvenega centra z delovno skupnostjo in pomurskimi lekarnami, Lovski družini Dolina, SGP Pomurje, Radenski, Vodnemu gospodarstvu Maribor, GE Mura, Tesarstvu Granfol, Vo-doinštalaterstvu Lutar, servisu gorilnikov Milek.
Slovenci in Slovenija
Naša organizacija, Slovenska demokratična zveza, je imela že pred svojo ustanovitvijo jasen program. Ta pa je: Osvoboditev slovenskega naroda vseh političnih spon, ki ga tarejo že skoraj pol stoletja.
Slovenci kot miroljubni, pošteni in delovni ljudje zaslužijo, da žive v miru. In zaradi pridnosti ter varčnosti jim pripada dokajšna blaginja, takšna blaginja, kakršno imajo civiliziraniin kulturni evropski narodi.
Vedno smo zagovarjali poštenost. To pa se izraža v boju proti nepoštenosti. Nepošteno je, če človek ali pa celoten narod ne sme obdržati sadu svojega dela v svojih rokah. Nepošteno je, če mi sme kdorkoli jemati mbj zasluženi denar iz žepa, kar pa je isto, kot če sme določiti, koliko mu moram dati. To je rop človeka in naroda.
Da dosedanji politični sistem ni prenašal nikakršnih mnenj, le lastnega, izhaja že iz tega, ker je bil zgrajen na nesprejemljivih temeljih za naš narod. Bil je zgrajen na laži, prevarah, kraji in še na čem hujšem. Morala, osebno delo, poštenost, čast, in vest lastnosti, ki so globoko zakoreninjene v slovenskemu narodu in ki izhajajo iz etike krščanstva, niso bile samo omalovaževane, ampak celo zatirane. Lepočutje se je moralo umakniti vulgarnosti, zato tudi ni pričakovati, da bi do sedaj obstoječi politični sistem odpravil izkoriščanje. Obratno: Vsi tisti, ki se krčevito oprijemajo dosedanjega političnega sistema, se ga drže prav zardi izkoriščanja in zatiranja drugih.
Mi, Slovenska demokratična zveza, želimo, da bi bili nepolil-tična organizacija, ki povezuje vse državljene Slovenije in vse Slovence, živeče v zamejstvu. To si želimo prav zato, ker vemo, da je naš narod na splošno apolitičen. Da je naš narod takšen, ni prav nič čudnega. Saj mu niso dosedanje politične organizacije prinesle nič, ali skoraj nič dobrega, pač pa mnogo zlega.
In preveč so še sveže bolečine gorja političnega delovanja iz bližnje preteklosti, da bi se naš narod mogel brezskrbno posvetiti ali pripadati neki politični organizaciji, ki nasprotuje obstoječemu, nečloveškemu režimu. Toda, žal, ni nam mogoče imeti organizacijo, ki bi ščitila narod, a bi bila nepolitična. Saj je že sam boj za svoj narod politično delovanje. Narod pa je lahko zaščiten le, če ima še druge vzvode politike, gospodarstva, kulture itd. Tedaj imaš šele moč in možnost za svoje namene. Ker pa je Slovenska demokratična zveza izrazito vseslovenska povezovalna organizacija, bi bilo potrebno in nujno, daje vsak v Sloveniji in Slovenci zunaj naših meja včlanjen v naši rodoljubni organizaciji, ne glede na to, če so še v kakšni drugi organizaciji.
Eden od glavnih namenov naše organizacije je tudi demokratizacija Slovenije. K temu spada pravica naroda, da si svobodno voli svoje predstavnike, voditelje, kolikokrat hoče. Če pri splošnih volitvah ni izvolil ustreznih voditeljev, mora imeti pravico, da jih vsak čas ovrže in izvoli druge. To sme početi toliko časa, da dobi na oblast ustrezne ljudi. Ne pa tako, kot je bilo doslej, ko seje reklo, češ, izvolili ste nas, zdaj pa nas morate poslušati. Zakaj pa ste nas potem izvolili? V resnici pa doslej narod ni volil. Izvoljeni so bili od zgoraj, narod pa je bil le programiran volilni aparat za dosego namenov vladajočih.
Enako pa mora imeti narod pravico, da se združi, s komer hoče.
•onovno ločiti. To mora biti
In če mu združitev ne ugaja, se sme ponovno ločiti. To mo neomejena in trajna pravica naroda. Človek, kot tudi narod,
Pravice otroka čim bolj zaščititi
Otroci in mladostniki so v teh burnih časih vse bolj prikrajšani pri zaščiti svojih pravic. Deležni so najrazličnejših nepravilnosti in trpinčenj. Zato v svetu že več let teče akcija o zaščiti teh pravic. Celo OZN je dala posebno konvencijo o zaščiti pravic otroka. Podpisali smo jo tudi mi, vendar še ne ratificirali. V Sloveniji je bil v ta namen v lanskem januarju ustanovljen Odbor za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine SR Slovenije.
Da bi tudi v radgonski občini kaj več postorili za varstvo pravic otroka, je Center za socialno delo dal pobudo za sklic nekaterih institucij, ki se v občini ukvarjajo s to problematiko. Temu je sledila regijska enota Zavoda za šolstvo iz Murske Sobote. V torek (13. februarja) so se na osnovni šoli v Gornji Radgoni zbrali ravnatelji vseh šol iz občine in skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki razpravljali o problematiki varstva otrokovih pravic. Pereča vprašanja je podrobno orisal predsednik slovenskega odbora Marjan Čonč iz Ljubljane.
Na posvetu so se dotaknili predvsem ocenjevanja vedenja tistih otrok in mladoletnikov, ki izvršijo dejanje, podobno kaznivemu dejanju. Veliko časa so namenili trpinčenju otrok, ki obstaja, po opažanjih navzočih, tudi v radgonski občini. Temu bo potrebno v vseh forumih, posebno pa še na šolah, nameniti več pozornosti.
Razgovor je bil prvi te vrste v Pomurju. Regijski zavod za šolstvo namerava sklicati podobne še drugod. Na posvetu so menili, da naj Center za socialno delo v Gornji Radgoni vodi aktivnosti za varstvo pravic otrok v občini.
Franci Klemenčič
Zvonjenje - morda zadnje v prazno?
Jaz — avtor tega prispevka, ki delam kot novinar urednik, sicer pa sem profesor sociologije, želim opozoriti profesorje, ki poučujejo tudi že v praksi propadlo teorijo samoupravljanja STM, da nisem kos bedastim nalogam, ki jih v šoli nalagajo dijakom, da podajo mnenje—oceno—poročilo—vsebine novih ustavnih sporočil, oziroma vmestnost sprememb Ustave, ki je še nihče ni sprejel in je najbn združba narodov v Jugoslaviji v predlaganem konceptu tudi ne bo. Od kod ta optimizem ali, po domače, neznanje predavateljev, da od nepolnoletnih otrok zahtevajo, da pripravijo — »neka poročila«,0 katerih se uradno niso opredelili niti dosedanji voditelji družbenopolitičnih strank oziroma imajo na posamezne člene pripombe. Naloga je težka tudi za nas novinarje, ki dogodke spremljamo in smo o njih vsaj za kak odstotek bolje obveščeni kot drugi. Gre za težji problem, kot se zdi »trobilom« samoupravljanja za na življenje na jugoslovanskem ozemlju »obsojenim« predstavnikov ljudske vrste. Za družbo, pa tudi zame kot avtorja prispevka ni pomembno, da navedem ime šole ali predavatelja, kjer se, kot tačas nasplošno v naši družbi, vsi lovimo ali utapljamo. Tudi sam sem delal dve leti kot predavatelj -učitelj oziroma profesor predmetov družbenoekonomskega sistema SFRJ. Zato toliko laže razumem, da se kolegom dogaja isto kot se Jp meni. Samo od teorije se ne da živeti — oziroma nekoga učiti nekaj, česaar sam ne obvlada oziroma je zaveden z napačnimi teorijam1-Slednje še posebej velja za ta čas dokaj nestabilni in dnevno se spreminjajoči položaj v naši družbi. Prispevka nisem napisal z namenom, da bi kogarkoli žalil ali mu solil pamet. S pisanjem sem želel opozoriti le, da mora vsak, ki dela z mladimi in jih vzgaja, računati na »dol; goročne« posledice svojega ravnanja. Slej ali prej si mora prisvojit* odgovornost za svoje ravnanje in posledice — škodo ali korist svojega ravnanja. Res je — in hkrati žalostno — da naša družba oziroma okolje nikoli ni bilo posebno hvaležno premišljenim, koristnim potezam posameznikov in obratno. Upoštevajoč potrebno toleranco do mladih strokovnjakov in njihovih napak, ki smo jih nekoč delali tudi mi, želim izraziti željo, da profesorji ne zahtevajo odgovorov in razmišljanj na vprašanja, na katera sami ne znajo odgovoriti niti nanje nimajo v »rokavu« odgovorov profesionalni, od prosvetarjev znatn® bolje plačani politiki.	Boris Hegedb’
SKUPŠČINI OBČINE
LJUTOMER mb ■
zadeva: Pobuda
Skladno s prenovljenim položajem ZKS, ki je s konferenco 4. 2-preimenovana v ZKS—SDP, dajemo zborom skupščine občine naslednje pobude:
— iz Statuta občine se naj takoj izločijo vsa določila o dosedanj1 posebni vlogi ZK, pa tudi drugih DPO;
— iz vseh javnih prostorov in mest naj se umakne dosedanja zastava ZK;
— prične postopek za zamenjavo predsednika komiteja za SLO in DS.
O pobudah na primeren način obvestite tudi delegate zborov SO.
Sekretar P OK ZKS:	OK ZKS—SDP, predsednik*
Boris PREJAC, 1. r.	Andrej GRAF, L r-
I, mora
Izjemno velik pa je bil tudi prispevek sosedov, prijateljev, sodelavcev in znancev: krajanov KS Černelavci, gasilcev iz Murske Sobote in Černelavec, sodelavca Zavarovalne skupnosti Triglav iz Murske Sobote.
biti svoboden kot ptič. Le poštenost mora obdržati.
Slovenski narod kot takšen je v bistvu demokratičen narod. Dopušča vsakemu narodu njegove pravice. Ne želi nikogar podjarmiti. Da smo Slovenci takšni, je naredila zgodovina. Vseskozi smo bili pod tujo oblastjo. Takšen narod hrepeni po svobodi in po enakosti z drugimi narodi. To je — hrepeni po demokraciji.
J. Urankar
■
V Murski Soboti, 15. februarja 1990
Družina Majde Kovačič in Vilija Hakla
' Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja.
Križevci pri Ljutomeru
ZA CISTE RAČUNE
Ker je ljudem, ki se aktivno ne vključujejo v politično življenje, še marsikaj nejasno, sem prisiljen objaviti vsaj nekaj osnovnih pojasnil. Te dni je namreč Socialistična zveza med ljudmi napravila velik direndaj z akcijo nabiranja članstva. Številni judje so se očitno včlanili, ne da bi se sploh zavedali svojega dejanja, oziroma na podlagi napačnih informacij, ki so jih posredovali plačani nabiralci članov. Torej:
— Socialistična zveza je le ena od strank, ki se pripravljajo na volitve. Minili so torej časi, ko je
morala vsaka alterantivna stranka obvezno biti član SZDL-ja (kakšna svoboda), v kolikor je sploh želela obstajati. Takoj ko je bilo mogoče, so stranke, ki so danes vključene v DEMOS — ZDRUŽENOOPOZICIJO, dale socialistom slovo in postale njihov odkrit politični nasprotnik. Torej se SZ niti slučajno ne more bahati s tujim perjem.
— Strah pred sedanjimi političnimi veljaki je nepotreben. Za nestrinjanje s sedaj že vladajočo stranko ne sme nihče nikogar kaznovati. Torej je včlanjevanje v katero koli stranko stvar svobodne odločitve posameznika.
— Pri nas je še vedno blizu
400 profesionalcev socialistične zveze, ki so financirani izključn® iz proračuna (proračun je »k®' sa«, ki jo polnijo davkoplačevalci), zato je razumljivo, odkod 1Z' vira njihova energija za politično delo.
— V vodstvu te stranke so s® vedno komunisti, kar pa je *e eden od dokazov, da je to dejaH' sko komunistična organizacija-
— Nesprejemljivo je, da za nabiranje članstva SZ uporablja tudi otroke. To pa je le ena od socialističnih oblik otroške vzgoj6.
Se bi lahko našteval, vendar upam, da bo to dovolj za vsaj malo jasnejšo politično sliko.
Milan RuS
Skupščina ABC POMURKA — Skupna finančna organizacija objavlja prosta dela in naloge
direktorja
PREMNOGI SO ZAMUDILI
Za dela in naloge direktorja mora poleg splošnih pogojev kandidat predložiti:
— dokaz o visokošolski izobrazbi ekonomske smeri,
— dokaz o triletnih izkušnjah delavca s posebnimi pooblastili, — program razvoja finančne službe.
Ponudbe s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov:
ABC POMURKA — Skupna finančna organizacija, M. Sobota, Lendavska 11. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh od končanega razpisa.
[	DOPISNA SVETOPISEMSKA SOLA
•	P. P. 22, 61105 LJUBLJANA
l DA, želim prejemati lekcije DOPISNE SVETOPISEMSKE ŠOLE ■ v slo-| venščini ■ v madžarščini ■ v hrvaščini ■ v srbščini
ki pripada skupni človeški kulturi
Center za raziskavo Svetega pisma, dokumentacijo in obveščanje ZNAMENJA ČASA Vam pri-
poroča
DOPISNO SVETOPISEMSKO SOLO,
ki je sestavljena iz 24 lekcij, gradivo pa se pošilja po
pošti brezplačno!
Na ta način boste lahko spoznali ZGODOVINSKO IN KNJIŽEVNO DELO IZVIRNE UMETNIŠKE VREDNOSTI,
NOVO!
j Ime in priimek:
Kraj, ulica, številka:
j Poštna številka in pošta:
Člani kulturnega društva Tone Magdič Križevci so priredili v soboto, I0. marca, v sodelovanju z oktetom iz Veržeja v počastitev slovenskega kulturnega praznika proslavo.
V zelo slabo zasedeni dvorani se je najprej predstavil oktet iz Veržeja s Prešernovo Zdravljico, zdaj našo himno, ter požel dolg aplavz. Zapeli so še nekaj pesmi, zvenele so zdaj veselo in šegavo, zdaj milo in otožno. Glasovi so se zlivali v en sam spev, ki je prodiral v našo notranjost in nam tako vsaj za trenutek pričaral nekaj lepega.
Z recitacijami in igricami so nastopili učenci osnovne šole Križevci.
Za konec so dali še velik prispevek k uspehu kulturnega večera plesalci folklorne skupine kuda Križevci, Plesalci so se pod vodstvom Viktorja Slavinca zavrteli v ritmih starega, a še vedno priljubljenega sotiša, pa tudi drugih plesov. Prireditev je bila pestra in zanimiva, takšna, kakršnih si lahko samo želimo.
Franjo Blažič
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 i 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 20. 2. 1990, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve ureditvenega načrta za melioracijsko območje Mala Krka—Domanjševci
Javno se razgrne osnutek dopolnitve ureditvenega načrta za melioracijsko območje Mala Krka—Domanjševci
Osnutek se razgrne v prostorih Krajevnega urada v Križevcih ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin, v tem času bo po potrebi organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno.
lil.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pismene pripombe k osnutku, Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana ul. št. 5.
Številka: 352-7-/90-4
M. Sobota, dne 20. 2. 1990
Predsednik
IS SO Murska Sobota
Janez ŠTOTL, 1. r.
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEJO
40.	sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
40.	sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
41.	sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA seje bodo
v četrtek, 8. marca 1990, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota
Predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red:
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	potrditev zapisov skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z 21. decembra 1989 in 8. januarja 1990,
3.	osnutek odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine M. Sobota,
4.	predlog odloka o organiziranju javnega podjetja Komunala,
5.	osnutek odloka o ustanovitvi javnega stanovanjskega podjetja (skrajšani postopek),
6.	osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine M-Sobota za leto 1989 (skrajšani postopek),
7.	sprememba odloka o določitvi stopenj za zagotavljanje sredstev za skupne družbene potrebe v občini M. Sobota za leto 1990,
8.	predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območja Lendavska Jug v M. Soboti,
9.	predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje
10.
12.
13.
Lendavska Sever v M. Soboti, predlog za izdajo odločbe o uvedbi komasacijskega pO' stopka za komasacijo kmetijskih zemljišč v delih k. o. Očije, k. o. Kramarovci, k. o. Fikšinci in k. o. Gerlinci, volitve in imenovanja:
— sklep o dodatnem imenovanju članov občinske volilne komisije,
delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obrav-
navali 2., 3., 6., I L, 12. in 13. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo od 2. do vključno 11. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki imajo funkcijo delegacije, ter delegatom družbenopolitičnega zbora.
STRAN 8
VESTNIK, 22. FEBRUARJA^
kulturna obzorja
komentiramo
NOVO
ORGANIZIRANOST
V KULTURI
ve' u^0 kot občinskih tudi Kulturne skupnosti Slovenije ni c- Ugasnila je 11. februarja, le tri dni po slovenskem kultur-
Odh Prazn*^u> te8a dne pa je republiška skupščina ustanovila za d-01- sPremUanje uresničevanja politike in določitev ter on mnenj in predlogov na področju kulture Skupščini dK Slovenije.
tud' nasl°v težko zapisati na kakršnokoli kuverto, pa kak k° ’^na (v tem primeru dolžina) nikoli ni bila jamstvo nar°d ?St'’ arPPa^ J° lahko celo izključuje, je bilo prvo, kar je „ eclll novoimenovani odbor, umestno preimenovanje v Pro-očit115^1 °db°r- Torej racionalizacija naslova, še večja pa bo nOctn° Posebna v dejavnosti, ki je bila prej sisovska, zdaj pa s aja državna. Programski odbor kot upravni organ deluje ime ePu^'^em komiteju za kulturo. Po občinah pa tako na .n?Van' Odbori za kulturo pri izvršnih svetih kot svetoval-sob Odločilno besedo pa imajo (kot se je že izkazalo v vršnV Pr* podelitvi nagrad na kulturnem področju iz-irne v Kajti v ospredju so — in bodo gotovo ves čas tako ne aovane8a prehodnega obdobja — številke. Zato se človek Vseh or® znebiti vtisa, da so bolj kot ljudje svoje stroke na nom'^- r?^i'b poprejšnjih družbenih dejavnosti cenjeni eko-med'Sl' oz’roma računovodje, ki bolj vešče kot drugi krmarijo težk P°jre^am' 'n možnostmi. V kulturi pa tudi strokovnjaki gij ° odpravljajo razlike, ki so posledica različnih metodolo-nižji h not?nja dela, osebni dohodki delavcev v kulturi po teja • vv šolstvu. Zato je Odbor od republiškega komi-zacj;Za kulturo in izvršnega sveta zahteval takojšnjo revalori-znan° PreJernkov kulturnikov vsaj na stopnjo, ki je zdaj že pri-tudi 3 V (te d*1' zahtevnem) šolstvu. Kar pa ne pomeni, da se Pa le . dejavnosti ne bi začeli podjetniško obnašati, ne dobi Jam.raV oziroma, kot je druga skrajnost, licitirati, kjer ši ali eC •1St*’ k* zna bdi v širšem družbenem prostoru glasnej-' telje Pa sPos°ben za posamezen projekt pridobiti pokrovi-cijanja °^*-nS^’h Pr°gramov sta zdaj pod republiški vir finan-Povsod ?re^a muzejska in galerijska dejavnost, knjižnice ne kultu,- 'n ne P°vsem in tako razpečevanje najbolj razširjene oko|janT dobrine ostaja odvisno od posluha neposrednega odločal ° sda vPrašljivo, kajti tam, kjer se bo izvršni svet strjjsk med asfaltiranjem neke vaške ceste in gradnjo indu-iruela ega a'' kakšnega drugega objekta, kultura gotovo ne bo ževan'^6^0081'' b° že prišla skozi, pa bo problem z vzdr-vsebi^31 Pa navsezadnje ne gre le za objekte, ampak za nost v° V ’ za ustvarjalnost v kulturi, ki smo ji dajali pred-dan n PreJŠnjem tednu, v katerem je bil osrednji Prešernov kultur tem Pa b° do naslednjega praznovanja slovenskega bitno r6®3 Prazn'ka, ki je postal tudi praznik narodove samo-
’ vse po starem — kljub novi organiziranosti.
MEDREGIJSKA LIKOVNA RAZSTAVA
lil-—I ILI !>» 1 111MMM———UnTilfir"*.,* j .*.<■
ZDENKO HUZJAN: NASELITEV, 1987, olje-platno.
Na pobudo soboške galerije se iz dolgoletnega sodelovanja med Gorenjskim muzejem iz Kranja in Galerijo Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti uresničuje ideja o razširitvi tega sodelovanja s primorskimi likovniki. V likovni predstavitvi treh regij bo namreč letos prvič sodelovala tudi Pilonova galerija iz Ajdovščine. Tako se bo skupaj predstavilo petindvajset likovnih umetnikov. Gorenjsko bodo predstavljali Boni Čeh, Herman Gvardjančič, Karel Kuhar, Henrik Marcel, Franc Novinc, Marko Turnšek, Vinko Tušek in
Franc Vozel. Z Goriške bodo na ogled dela Azada Karima, Marjana Koniča, Marka Pogačnika, Reneja Rusjana, Rudija Skočirja in Klavdija Tutte. Domačo pokrajino pa bodo zastopali Nikolaj Beer, Sandi Červek, Jože Denko, Štefan Galič, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Ignac Meden, Franc Mesarič in Vladimir Potočnik. Odprtje medregijske rastave, ki bo v soboški galeriji jutri zvečer, napovedujemo s sliko Prešernovega nagrajenca izpred treh let — rojaka Zdenka Huzjana iz Lendave.	B. Bavčar
Po Slomškovem simpoziju v Mariboru
»SHIVET’ INO UMRET
ZA SLOVENSTVO!«
Sorodna (naslovna) iztočnica — kot na sorodnem simpoziju v Rimu septembra 1982 — je tri dni (od srede 14. do petka 16. februaija) zaposlovala imeniten znanstveni in cerkveni zbor ob 130-letnici visokega šolstva v mestu ob Dravi. Iz še ne docela ovrednotene zapuščine še enega po krivici pozabljanega, če ne kar zamolčevanega oz. zatajevanega velikega Slovenca za pokušino zgolj troje žlahtnejših:
»Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vrli naslednik biti vreden ni.«
»Sveta vera bodi nam luč, materina beseda pa ključ do zveličavne narodove omike.«
»Stvar, ki naj nam draga in ljuba bo, kakor je naše svetlo oko, je naša slovenska domovina, naša beseda materina.«
Brigita Bavčar
Ikološevem objektivu
. »VO KARDOŠ — Ne le v Kološevem ciklu	otro-
1. °(e ™ladosti, ki ga objavljamo, tudi v ^.JL-tm-jevi »bouti« na trgu J? ziva slika soboškega trgovca, ki je v kakšnega več tudi za v ^mage v Soboti pri tehtanju bonbonuv dak R Kardo. > a' enainosemdeset leten brat pok J k hjl kot po-si nc odhaja več zdoma, ker je bolan, WOJmetnega kluba Mura. N?<><iia znan ko* dolgoletni funkcionar g	rojstnem kraju, kjer
. epogrešljiv je bil tudi v siceršnjem dogajanj	pa je bil med
okime'a tr8ovino tudi njegova matt, ko * tradicijo trgovcev ^“Pačijo interniran. Zdaj nadaljuje druzinsk_ soboškem trgu Tok namesto prodajalne z ž.ivili pa je na . zgornja fotografi-J^romet,podaljšan v prostor, kjer je nastala zgo j
Nekaj zgovornejših presoj, izrečenih na enem osrednjih dejanj t. i. Slomškovega triletja ali ob njem, ki na razviden način posreduje vedenje o velikopoteznem poslanstvu Antona Martina Slomška:
»Kot duhovnik in škof zavzema prvo mesto v slovenski zgodovini po Cirilu in Metodu.« (dr. France Kidrič)
»Svetla zvezda, ki nam je svetila in kazala pot, po kateri naj hodimo, da rešimo narod iz tujih sjmn in mu pripravimo srečnejšo bodočnost.« (dr. Ivan Vošnjak)
»Šolnik in pedagog, pisatelj in pesnik, življenjepisec in kritik, učitelj materinega jezika in borec za enakopravnost Slovencev, rodoljub in domoljub, predvsem pa dušni pastir in oznanjevalec božje besede, ekumenski delavec in teološki učitelj slovenskega ljudstva in svetnik.« (dr. Franc Kramberger)
Bil je začetnik ciril-metodij-skega gibanja med Slovani, (so)ustanovitej Družbe sv. Mohorja (s tremi vejami: celošvka, celjska in goriška), ustanovitelj
B. Bavčar
prve visoke (bogoslovne) šole v obdravskem mestnem središču (14. oktobra 1859) in — kar se postavlja v ospredje — pred 130 leti je prestavil škofijski sedež iz koroškega Št. Andraža v Maribor. (Znana je poved: »Če ne bi bilo Šlomška. ne bi bil imel. Maister v Mariboru in severovzhodni Sloveniji česa osvobajati.«)
Pokrovitelja »zgodovinskega simpozijskega maratona« sta bila mariborski škof dr. Franc Kramberger in dr. Alojz Križman, rektor mariborske univerze, ob sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanske Filozofske fakultete in drugih uglednih ustanov. Zvrstilo se je kakih 40 referatov, ki so s petih zornih kotov osvetlili Slomška in njegov čas ter visoko bogoslovno šolo in njen vpliv na narodno, sociološko in kulturno življenje Štajerske in Slovenije.
Končno je ob nesporno zgodovinski osebnosti, ki je v siceršnji slovenski politično-kultumi odjugi doživljala rehabilitacijo oz. renesanso, umestno vprašanje, če in kako more Slomšek nago-
GALIČEVI
BARVNI LESOREZI NA OGLED
V razstavnem salonu tehniške fakultete v Mariboru je od minulega ponedeljka na ogled razstava najnovejših barvnih lesorezov akademskega slikarja Štefana Galiča.
Umetnik iz Lendave sodi med znana imena slovenske grafike, obenem pa je nesporno največji mojster tehnike lesoreza pri nas. Za svoje delo je prejel vrsto domačih in mednarodnih priznanj, med slednjimi tudi z Japonskega — dežele slikarske tehnike, ki jo uporablja pri svojem likovnem izražanju.
Razstava, ki se zvršča v sklop prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, bo odprta do konca februarja, bb
varjati skrajni severovzhodni (pomurski) del Slovenije. Pomagajmo si z izraženim v spisu dr. Jožefa Smeja Slomškovo triletje v Stopinjah 1990: »Prekmurje sicer ni bilo v sklopu lavantinske škofije takrat, ko je Slomšek živel, vendar je posredno imel velik vpliv tudi na kraje ob Muri in še prek Mure, tja do Porabja. Naj omenimo samo knjige Družbe sv. Mohorja, ki jo je on ustanovil, potem njegove molitvenike, vzgojno knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli, njegove Pesmi po Koroškem ino Štajerskem in končno mladinsko nabožni list Drobtinice. Slomškova knjiga Blaže in Nežica v nedeljski šoli je dala pobudo prekmurskemu pisatelju Jožefu Košiču, da je napisal knjigo Zobrisani Sloven i Slovenka med Murov i Rabov. Po Slomšku je Košič posnel poglavja: Šolske navade vrloga školnika, Šolska poskiišba, Od domače snajžnosti in tako dalje.«
Slomškovo triletje se nadaljuje.
Branko Zunec
Spet mesec kulture na Bistricah
kot je to zdaj že tradicija, v krajevni skupnosti Bistrica pripravljajo v tem času kulturne prireditve, s ‘katerimi proslavljajo slovenski kulturni praznik in uresničujejo akcijo Mesec kulture na Bistricah.
Letos seje prvi predstavil domači cerkveni pevski zbor, ki so se mu pridružili še nekateri drugi; pred polno dvorano v vaškem domu na Gornji Bistrici so obudili nekdanje navade ob vaški poroki. Druga prireditev je bila minulo nedeljo v dvorani zadružnega doma na Srednji Bistrici, kjer so se predstavili člani folklorne skupine z domačo godbo in vaškimi šaljivci. Ta kulturni večer so poimenovali V našon kraji je lepou. Medtem pa se že vneto pripravljajo za nastop tudi člani dramske skupine, bistriški učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, skupina pevk upokojenk, vaški posebneži in stari muzikanti. To bo Večer glasbe in besede, ki bo 3. marca v vaškem domu na Gornji Bistrici.
Bistričani gojijo torej dokaj pestro kulturno dejavnost.	-aj
TUSTOVANJE
Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota organizira v sodelovanju s krajevno skupnostjo na pustni torek ob 15.00 pred soboško galerijo (na parkirišču za Blagovnico) pustno rajanje. Vodil ga bo Miki Roš, igral bo ansambel Stil, krofe, čaj in palačinke pa bodo za svojo stojnico ponujali pevci sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač. V času prireditve bodo v galeriji kulturnega centra Miško Kranjec ure pravljic, predvajali pa bodo tudi risanke, bb.
kulturni koledar
Četrtek, 22. februarja
RADENCI — Z nastopom revijskega orkestra iz Minska v ZSSR se ob 20.00 v kongresni dvorani hotela Radin začenja srečanje plesnih orkestrov jugoslovanskih radiotelevizij. Letos je jubilejno, saj je Radenska že petnajstič gostitelj Glasbene parade, ki ima poleg tradicije tudi precejšen odmev tako med obiskovalci kot nastopajočimi. Tokrat med njimi ni RTV-ja Priština, zato pa se bodo v dveh naslednjih večerih zvrstili preostali big bandi.
PETEK, 23. FEBRUARJA
MURSKA SOBOTA - Ob 18.00 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev Medregionalne likovne razstave ustvarjalcev Gorenjske, Goriške in Pomurja.
RADENCI — V plesni paradi velikanov big banda nastopajo drugi dan ob 21.00 RTV-ji Novi Sad, Sarajevo, Skopje, Ljubljana, Beograd in Zagreb.
SOBOTA, 24. MARCA
RADENCI — Zadnji večer Glasbene parade Radenci ’90 bo v znamenju jazza. Izvajali ga bodo plesni orkestri radiotelevizij Zagreb, Sarajevo, Skopje, Beograd, Novi Sad in Ljubljana. Prireditev v Kongresni dvorani hotela Radin se bo začela ob 20.00.
razstave
RADENCI — V razstavnem •salonu hotela Radin so razstavljeni akvareli akademskega slikarja Marjana Remica iz Maribora.
LENDAVA — V Galeriji Lendava je še vedno na ogled 17. razstava mednarodne likovne kolonije, ki bo v marcu prenešena v soboško galerijo. V lendavskem gradu bo aprila razstavljal Laz-slo Barta iz Sombotela, zdaj pa sta na ogled še stalna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba Goyrgu Zali.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Miriam Stoppard — ČAS DEKLIŠTVA (Državna založba Slovenije), Roman Leljak — TEHARSKE ŽIVE RANE in Metka Fajfar — KVAČKANJE (DOMUS).
ČRNE MASKE
Zveze kulturnih organizacij Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota organizirajo v marcu ogled Kogojevih Črnih mask. Črne maske so samosvoja, neposnemljiva in neponovljiva umetnina, hkrati pa neločljiv del razvoja evropske kulture in glasbe. To operno delo skladatelja Marija Kogoja je že v davnem letu 1929 odprlo Slovencem vrata v svet, vendar tega do danes nismo znali izkoristiti. Zato bo uprizoritev Črnih mask v veliki dvirani Čankar-jevega doma v režiji Ljubiše Rističa gotovo reprezentativna, saj gre za projekt, ki si ga je vredno ogledati. Dirigent največje slovenske operne predstave je Anton Nanut, pretresljivo srednjeveška drama, ki so jo po tridesetih letih ponovno postavili na oder, pa bodo obiskovalci iz Lendave in Gornje Radgone lahko videli v sredo, 3. marca, ob 17.00. V organizaciji soboške zveze ljubiteljev pa bo organiziran ogled operne predstave v Ljubljani v soboto, 17. marca.
bb
NATEČAJ ZA
LITERATE
Zveza kulturnih organizacij Slovenije in njenih šest občinskih zvez ljubiteljev (na Ptuju, v Šmarju pri Jelšah, (Cerknici, Trebnju, Kamniku in Idriji razpisuje natečaj za udeležbo na 18. srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov. Prispevke je treba poslati do 2. marca na naslov Zveze v Ljubljani, Kidričeva 5. Območna srečanja bodo od marca do maja, za severovzhodno Slovenijo na Ptu-
bb
22. FEBRUARJA 1990
STRAN 9
samozaščita, varnost, obramba
Tiskovna konferenca na UZN v Murski Soboti
Dvoje spoznanj je značilnih za delo delavcev milice v lanskem letu. Družbenopolitične razmere v državi so se slabšale pri nas, po svetu pa se je začel proces demokratizacije. Milica dobiva pri nas novo vlogo, za to pa vedno ne dobi dovolj sredstev in dela v slabih gmotnih razmerah. Kljub temu pa je bilo lansko delo uspešno, je na tiskovni konferenci dejal načelnik UNZ Jože Pojbič. Skozi nekaj podatkov skušajmo izdelati podobo našega človeka skozi vrsto predpisov, ki se jih mora v vsakdanjem življenju držati.
V lanskem letu ni bilo nobenega kaznivega dejanja s političnim prizvokom. Bila sta le dva prekrška. Mar to kaže na tolerantnejši odnos naše policije do verbalnih deliktov? Ena pomembnih nalog milice je tudi varovanje meje. Številke pravijo, da je bilo prehodov čez mejo lani 5,8 milijona, kar je za 123 odstotkov več kot v letu 1988. Za-
UREJAJO POŽARNOVARNOSTNE VODNJAKE
Ugodne vremenske razmere omogočajo, da v tem zimskem času postorimo marsikaj, kar smo načrtovali za pozneje. Tako so se tudi gasilci v nekaterih
Kopanje požarnovarnostnega vodnjaka v Gančanih.
Foto: F. Maučec
Za dograditev doma
Vaščani in gasilci iz Murskih Petrovec bodo v pustnem času pripravili pustno povorko, v kateri bodo sodelovali vaščani z različnimi maskami. Obiskali bodo 12 vasi v krajevni skupnosti tišina in KS Ge-derovci. Zbrana sredstva bodo uporabili za dograditev vaško-gasilskega doma.
frku
, Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
| Na postaji milice ga je zadela kap |
Teden, ki je za nami, je minil t ■ cih je zgorela starejša stanovanjska ■ življenje pa je seveda stkano tudi z
KLATEŽ UMRL ZA SRČNO KAPJO
12. februatja je nekaj po deseti uri na postaji milice v Lendavi umrl Ištvan Njemec, star 38 let, s stalnim bivališčem v Vršcu v Vojvodini. Že nekaj dni se je klatil v okolici Petišo-vec, spal pa je menda na stadionu za spidvej v Petišovcih. Tega dne so ga miličniki postaje milice v Lendavi prijeli zaradi prijav občanov. Zaslišali so ga o nekaterih krajah, za katere je bil osumljen (zaradi podobnih dejanj so ga obravnavali že teden prej). Ko so šli miličniki preveijat njegove izjave, je na postaji milice- ostal sam z dežurno miličnico. Ta je čez nekaj časa opazila, da je privedeni nepremično sedel, in ko se na poziv ni odzval, je miličnica poklicala zdravstveni dom v Lendavi. Takoj je prišel zdravnik in ugotovil, da je umrl zaradi srčne kapi. Da bi se izognili različnim ugibanjem in govoricam, je uprava za notranje zadeve odredila medicinsko obdukcijo ob navzočnosti preiskovalnega sodnika in namest-
PORAZNA PROMETNA KULTURA
beležili so 152 prebegov čez mejo, gre predvsem za državljane vzhodnoevropskih držav. Takšni prebegi so lahko tudi donosni, če jih kdo organizira. Štirje kanali so bili odkriti tudi pri nas.
Na področju javnega reda in miru velja omeniti le, da so sodniku za prekrške predali 920 občanov. Gre za individualni pojav
svaj, kričanja in motenja miru. Na področju kriminalitete so zaznali 1907 kaznivih dejanj, kar je manj kot leta 1988. Veliko primerov je ostalo nerazčiščenih. Povedati je treba, da gre v glavnem za tatvine, vlome in velike tatvine.
V lanskem letu se je poslabšala požarna varnost. Bilo je 72 požarov z velikansko požarno škodo, to pa je 19 požarov več kot v letu 1988. To kaže na pomanjkljivo požarnovarnostno kulturo.
To, kar najbolj skrbi milico (moralo pa bi vsakega občana), je stanje prometne varnosti. Lanski podatki so porazni. Število vseh prometnih nesreč je sicer nekoliko manjše kot leta 1988,
krajih lotili izkopov, poglabljanja in čiščenja požarnovarnostnih vodnjakov, da bi zagotovili potrebno vodo za gašenje. V tem času so izkopali tri požar-
Na letni konferenci krajevne organizacije ZVRS v Lendavi so ocenili lansko delo članov in organizacije in sprejeli program za letos. Z delovanjem članov niso najbolj zadovoljni, saj se nekateri ne udeležujejo predavanj in drugih oblik izobraževanja. Kljub temu je večina članov aktivna, še posebej v enotah teritorialne obrambe in društvih ter organizacijah. Lani je bilo streljanje v Čentibi na novem strelišču
Večja aktivnost rezervnih starešin
rez hujših prometnih nesreč, bila hiša in to je vse, kar bi lahko spn nenavadnimi dogodki in v današi
nika javnega tožilca iz M. Sobote. Obdukcijo je v mrliški veži lendavskega pokopališča opravil dr. Rajko Kavalar, patolog iz Maribora. Ugotovil je, da na truplu ni bilo poškodb in potrdil, da je Njemec umrl zaradi srčne kapi.
POŽAR NA STANOVANJSKI HIŠI
16.	februarja v večernih urah je izbruhnil požar na stano-vanjsko-gospodarskem poslopju v Drakovcih. Lastnica hiše živi v Mariboru, hiša pa že več let ni naseljena. Požarje popolnoma uničil hišo v velikosti 20 x 4 metre. Vzrok za nastanek požara še ni znan, škode pa je za 500 tisoč dinarjev.
SINDIKALNA ZAKUSKA V ČUDNI REŽIJI
Z oddelka za zatiranje kriminalitete pri upravi za notranje zadeve v M. Soboti bodo te dni poslali javnemu tožilstvu v M.
nevarnostne vodnjake na Pe-tanjcih, enega v Murskih Črncih, tri v Gančanih in pet na Melincih. Poleg tega so tudi nekatere poglobili in očistili, pri tem pa so gasilci opravili veliko prostovoljnega dela. Izkopati nameravajo še nekaj vodnjakov in bazenov. V Vučji Gomili se pripravljajo na gradnjo vodovodnega omrežja za 25 gospodinjstev, tako da bodo zagotovili potrebno vodo za gašenje. Čeprav ti objekti veliko stanejo, doslej ni bilo posebnih težav, saj združujejo sredstva Občinske gasilske zveze, krajevnih skupnosti in Zavarovalne skupnosti Triglav. Zavedajo se namreč, da brez potrebne gasilne vode nič ne pomagata niti najsodobnejša gasilna oprema niti strokovna usposobljenost gasilcev.
F. Maučec
in več predavanj. Po programu za letošnje leto so predvidene nove teme, ki naj pripomorejo, da se bodo člani seznanili z novostmi v sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Prvo temo z naslovom okrepljen vod v napadu na utrjeno postojanko so opravili takoj po konferenci. Podobnih predavanj bodo letos pripravili še več.
JD
je pravzaprav samo ena. V Drakov-ivili v normalni okvir kronike. Naše iji kroniki bo govor o teh.
Soboti kazensko prijavo zoper ravnatelja srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve v M. soboti zaradi utemeljenega suma zlorabe položaja.
Po ugotovitvah kriminalistov naj bi osumljenec dovolil, da so na šoli iz sklada, namenjenega za šolske malice, kupili hrano in pijačo za prednovoletno zakusko sindikalne organizacije, tako da udeležencem ni bilo potrebno plačati zakuske iz lastnega žepa. Iz sklada za malice so v ta namen porabili 2.800 dinarjev. Ugotovitve kažejo, da so lažno uporabili nekatere listine, da bi prikrili namen uporabe teh sredstev.
VINJEN KOLESAR
17.	februarja se je zgodila prometna nesreča v V. Polani. Kolesar Jože Raščan iz M. Polane se je peljal po lokalni cesti iz V. Polane proti M. Polani. V križišču s cesto ptoti Gomili je zaradi vinjenosti padel po vozišču in se poškodoval.
JD
zato pa je bilo več prometnih nesreč s smrtnim izidom ali s težjimi poškodbami, da o materialni škodi ne govorimo. Na naših cestah je obležalo 34 mrtvih občanov, kar je za 17,8 odstotka več kot leta 1988. Hudo se je poškodovalo 173 občanov. Med mrtvimi prevladujejo pešci (11) in kolesarji (7). Največ prometnih nesreč se je zgodilo v naseljih, to pa priča, da se vozniki ne ozirajo na dovoljeno hitrost skozi naselja. Glavni vzroki za prometne nesreče so neprimerna hitrost, vinjenost in izsiljevanje prednosti.
Miličniki so v lanskem letu ugotovili, da je pod vplivom alkohola vozilo 2751 voznikov, to je vsaki tretji udeleženec v prometu, ki so ga zaustavili zaradi prekrška. Miličniki so na mestu prekrška izrekli kar 17.125 mandatnih kazni in nad 10 tisoč opozoril. Ugotovili so, da je ob težjih nesrečah s kraja pobegnilo 29 voznikov, 24 so jih ulovili. Pri manjših prometnih nesrečah pa je pobegnilo 32 voznikov.
Miličniki so pri svojem delu 42-krat uporabili prisilna sredstva, šlo je predvsem za uporabo fizične sile. V nobenem primeru pa niso uporabili strelnega orožja.
To so torej lanski podatki, ki kažejo na naše obnašanje. Lahko bi dejali, da je naš človek sicer miren, toda ko pride na cesto z avtomobilom, pozabi na vse, hiti in prehiteva, kakor se mu zdi, pa še »fraklc« si ga spije. Kaže, da imamo nizko prometnovamo-stno kulturo.
Jani D.
V soboto, 10. februarja, je bilo vse tiho in mirno. Bil je mračen februarski dan, ki je prinesel v Lendavi nepričakovano in otožno vest, da je prenehalo biti plemenito srce Ferija Gala, upokojenca Nafte Lendava.
V spomin Feriju Galu
Vsi smo onemeli, prijatelji, znanci, sodelavci, Lendavčani. Kako ne bi, saj je Ferija poznalo mlado in staro. Kruta in zahrbtna bolezen ga je iztrgala njegovim najdražjim, prijateljem in znancem. V 63. letu starosti se je tiho in mirno poslovil, tako tiho, da je kar zaspal, kot da želi večnega spanja.
Feri je delal polnih 40 let pri Nafti Lendava. Opravljal je razna dela, od administrativnih do vodilnih. Zaposlil se je kot nižji strokovni uslužbenec, ob delu izredno dokončal srednjo ekonomsko šolo in nazadnje višjo ekonomsko šolo v Mariboru. Sla po znanju ga je gnala iz leta v leto ne glede na težave in ovire. V tem napornem obdobju si je z ženo Margito in s sinom Ferijem zgradil svoj lepi dom.
Sedaj, ko je bilo vse za njim, tudi 40 let dela, ko je odšel v pokoj pred letom in pol. ko je načrtoval še mnogo reči, ga je zahrbtna bolezen odrezala kot strela z jasnega. Feri je bil nadvse priljubljen med delavci in sodelavci Nafte. Kako ne bi. ko pa je bil skromen, iskren in ves predan delu. To vse je skupaj s svojim znanjem prenašal na svoje sodelav-^ ce. a posebej na svoje podrejene. Družbeno dejaven je bil prav tako kot delaven na svojem delovnem mestu. Kot takega ga poznajo Lendavčani. Ni bilo družbenopolitične organizacije, kjer ni sodeloval. Bil je aktiven član tako rekoč slehernega občinskega foruma, tudi skupščine občine in dve leti predsednik družbenopolitičnega zbora. Vse to priča o njegovi prizadevnosti za lepši jutri.
P eri je bil tudi z vsem svojim srcem velik muzikant-»harmonikaš«. V letih, ko je bila v Lendavi ustanovljena glasbena šola, je tu poučeval tudi harmoniko. Mnogi dobri mladi harmonikarji so šli skozi njegove roke, od njega so se naučili tehnike in spretnosti igranja. Nekaj let je igral s svojo skupino kot muzikant v lendavskem hotelu Park. Od takrat je preteklo že mnogo let. toda spomin ljubiteljev glasbe nanj je še vedno močan, je v srcih vseh, ki so ga tolikokrat poslušali. Mnogi prijatelji in sodelavci so bili razigrani in veseli, celo s solzo veselja v očeh, ko so poslušali njegov »halgato«.
Vse to je doživljala množica pogrebcev Ferija na njegovi zadnji poti. Predstavnik KS se je od njega poslovil pred mrtvaškim odrom in godba je odigrala zadnje slovo. Obstali smo nemo in tiho ob odprtem grobu in se zamislili v sebi, ali se res tako kmalu pozabi na minulo delo na področju družbenih dejavnosti.
Naj ti bo slava in hvala za vse. kar si storil v svojem življenju.
Jože Varga
ZVEZDA
MURSKA SOBOTA
vabi na
PUSTOVANJE
v soboto, 24, in v torek, 27. februarja, v svoje enote, kjer vas bodo zabavali priznani ansambli:
HOTEL ZVEZDA MURSKA SOBOTA
— v soboto MURSKI VAL s pevko
(najlepša maska dobi enoletno vstopnico za Super Li) — v torek LASTOVKE
ČARDA—SUPER LI
— v soboto DON MENTONI BLUES BAND
(najlepša maska dobi vikend paket v hotelu Bellevue v Ljubljani)
— v torek ANSAMBEL LORD s pevko MIRJANO
GOSTIŠČE ZVEZDA BELTINCI
— v soboto GOLF
— v torek MONITOR
Najboljše maske čakajo zelo lepe nagrade!
Dobra hrana in pijača, vabljeni!
K sodelovanju vabimo
dipl. inž. lesarstva, inž. lesarstva, les. tehnike in lesarje širokega profila oz. mizarje.
Ponudbe pošljite na naš naslov:
Platana, Murska Sobota, Lendavska 29.
Obratovalnica MAKOVEC Ljutomer, Anteja Trstenjaka 1 TEKSTILNI IZDELKI ZA PROSTI ČAS
Zaradi širitve proizvodnega programa razpisujemo večje število delovnih mest v dopoldanski izmeni:
— strojni šivalec konfekcije — tekst, konfekcionar
Informacije dobite na sedežu, oz. po telefonu (069) 81-996.
Delavski svet ABC Pomurka — Projektivni biro-inženiring, Murska Sobota, p. o., išče sodelavce ter
razglaša
naslednja prosta delovna mesta projektantov:
— za področje projektiranja arhitekture:
1 diplomirani inženir arhitekture z opravljenim strokovnim izpitom,
1 gradbeni tehnik z opravljenim strokovnim izpitom;
— za področje strojnih instalacij:
1 doplomirani inženir strojništva — energetik z opravljenim strokovnim izpitom;
— za področje nizkih gradenj
1 diplomirani inženir gradbeništva, z opravljenim strokovnim izpitom.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi na naslov:
ABC Pomurka — Projektivni biro-inženiring. Murska Sobota, p. o.
K01
KRIŽEVSKE OPEKARNE
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
BOREČI 49. 69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Delavski svet,
Križevskih opekarn Boreči, p.o., Križevci pri Ljutomeru
razpisuje v skladu z določili 109. in 111. člena Statuta ter 18. in 19. člena Pravilnika o delovnih razmerjih za naslednjo 4-letno mandatno obdobje, prosta dela in naloge:
računovodje
Pogoji:
— da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in naj;
manj 3 leta delovnih izkušenj na enakem delovnem mestu ali — da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem delovnem mestu.
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in z opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati naslovijo v roku 8 dni na naslov: Križevske opekarne. Boreči, p.o., 69242 Križevci pri Ljutomeru, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem raz- • pisnem postopku.
STRAN 10
VESTNIK, 22. FEBRUARJA^?
PUST NI SAMO PRAZNIK NORČIJ
MED DEMONI, ŠEGAMI
O čamugah in
IN OBIČAJI
Televizija naših davnih prednikov je bila domišljija — So vaši otroci imeli kdaj mrake? cecanju more — Fuj vas bodi! — Šege in navade so sol naroda
Pust bo in doživljali ga bomo kot praznik norčij, ko je v vsakdanjih medčloveških odnosih dovoljeno kaj več kot sicer. V alpskem in zahodnem delu panonskega kulturnega prostora si bodo nekakšni dvorski nroci navlekli nase obilj episanih obla-$1, pri čemer po kilogramih Prednjačijo kurenti s ptujske okolice. Pustne maske in pusto-vanje so ljudski običaj, ki ima svoje korenine že tako daleč, da Pregnetenega s časom ne moremo več prepoznati v prvotni resnici. Pust naj bi bil obračun z zimo (smrtjo), predznanilec pomladi — Vesne, zato mora biti vesel in veselje je znamenje življenja. To sporočilnost nosi v sebi še iz časov pred tako imenovanim preseljevanjem narodov v Evropi v šestem stoletju in pred uveljavitvijo katoliške filozofije.
Prehod od starih verovanj na nova poznamo po zgodovinskih virih, v slovenski literaturi pa na
so nikoli v zadregi. V stiski za določen izraz se vedno zatečejo k vsepomenskemu venegu, veneju (tisti venegač, venej, vene) in potem opišejo, za kaj gre. Ni predmeta, ki ga s tem izrazom ne bi mogli poistovetiti. Huje je z abstraktnimi pojmi, ki se jih ne da »prijeti«. S to ugotovitvijo smo spet bliže tistemu, kar je prvi del tega razmišljanja. Tako ne Prlek in ne Prekmurec ne vesta pojasniti, za kaj gre, če rečemo, da bodo »deca dobili mrake;« čeprav je ta demonska formula znana ljudstvu ob obeh bregovih Mure. Šlo naj bi — po ljudskem izročilu — za to, da ni dobro v mraku izpostavljati majhnih otrok, ali mleka nositi, ker sicer lahko dobijo otroci zavolje tega mrake (mraki je množinska personifikacija zdravju škodljivega vpliva večerne sape, zlasti na otroke — Bezlaj). Vemo sedaj kaj več o mrakeh? Ne; bistvo je še naprej zavito v temo.
elm|ei|"aiStarejša fotografija veržejskih strelcev iz leta 1887, ko jih je vodil M. Zelenko (v sredini, zaznamovan s križ-refotografiral A. Abraham.

V srednjem veku so si izmislili s hudiča, potem coprnice. Ampak ( kaj je čamuga? O urokih (vurok, , zviirčiti) vemo nekaj več, čeprav ; si tudi tu ne moremo biti dovolj na čistem, kar bom poskušal prikazati na dveh zgledih. Iz Fin-žgarjevega. romana Pod svobodnim soncem poznamo zgodbo o prekanjenem godcu Radovanu, ki je bil nekakšen varuh mladega Slovena Iztoka, ta pa je bil uročen (zaljubljen), ker ga je uročila mladenka Irena .. . Potem drugi zgled. Navada je bila (morda je še), da je moral tisti, ki si je prvič ogledal leglo mladih pujskov, proti njim trikrat pljuniti in reči: fuj vas bodi! Besede in pljuvanje seveda ni veljalo pujskom, temveč zlim duhovom, demonom. In če ne bi storili zgoraj opisanega, bi utegnili pujske zviirčiti, jim napraviti nekaj slabega. Iz obeh omenjenih primerov vidimo, da so uroki lahko dobri ali slabi.
Včasih so rekli, da si tak umazan okoli ust, kot če bi »moro ce-ca«. Kaj je mora? Je to nekakšno dobro ali zlo demonsko bitje, ali pa velja tudi druga trditev etimologov, da je mora kobila. Včasih je veljalo za najhujše zaničevanje, če je komu (med mladimi ljudmi) vrgel v obraz, da je »v Veržeh na mosti moro ceca!« Tisto o mostu seveda' ne more biti staro niti sedemdeset let, ko na Muri še ni bilo mostov.
sta em-mestu 'z Prešernovega Kr-Pn Savici, ko je šlo »za vero
te rsov’ 'ePO bog’njo Živo, za čr-rim v' V našem delu razpadle Dri - Panonije so »vero v črte« nasala slovanska plemena.
Mevp. |da $e n's0 Pozna'' sk'^2®5 mladi ljudje življenj-lev °' °rja vedno bolj širijo s te-temZ' Je na svojem zmagovi-dri j’°b.odu- Psihologi in tudi „l bdijo, da je to nevarno. Ob kin telev*z’je (tudi filma v ninv vse serv>rano in gledalec Ust a ,nobene potrebe, da bi oblitrja'no razmišljal, da bi si
. oval svojo prestavo. Druga-brai/ branjem knjige, ko si je b0 „L .Posiljen ustvarjati podo-
Prebranega.
budir pr'merjavo hočem spod-Se : 1 rzamišljanje o tem, kako Pozn ^P^til« človek, ki še ni dal ti . i'£e> še manj pa je gle-je b'l viz‘j°- Njegova televizija sPosob domišljija, ta pa je bila bre ; °na >>videti« demone, do-0 čl n Z'e duhove, ki so odločali s0 i?yeku 'n o njegovi usodi. To tja ?a>P? videzu fantastična bi-Več ne> bo pa morajo biti lahv Ot navaden človek, zato so jem j' 'jpbaj med človeškim bit-izrajp riValjo, pogostokrat z zelo v]jai„nimi zobmi, kar je predsta-Nek .naddoveško moč.
I tn v?eeno ostalo?
koij 0 og'ja si prizadeva (pa ni-te ne Ved), odkrivati tančico s b^sti^ki^"^0. temne pretežen n’ Pa vseeno na nekak-Vseg.. , ln živi. Nekaj o drobcih sanja e®a 'e tud' namen tega pi-
Šege in običaji
Pustna šega ali običaj je prekmursko borovo gostovanje, ko na Goričkem ob določenem ceremonialu posekajo bor. V jugovzhodnih predelih Avstrije »vlačijo hlod«, v krajih ob desnem bregu Mure pa so včasih »vlekli čoln«, če se v vasi v pustnem času tiste-
Butik Iris
Nade ANTOLIN
Po^o<^ar- s.e na^ ljudje ob Muri arJajo v narečju, kajpak ni-
Butik Iris je odprt od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. V Ponedeljek je zaprt. Priporoča se butik Iris Nade Antotin na Lendavski 58 v Murski Soboti.
^vešča cenjene stranke, da ° do vselitve v nov lokal na Lentiavski ulici v Murski Soboti Plpoteno posloval na Lendav-i' — na dvorišču prek že-e*niške proge.
*a Poroko in druge slavnostne ^čere si omislite večerno ali p°ročno obleko BUTIKA IRIS.
Je že res, da nihče drug kot slovenska partija ni kriv za jugoslovansko politično krizo. Ce bi svoje geslc EVROPA ZDAJ spremenili samo za eno samcato črko in bi pri drugi besedi odvzeli tisti nadležni začetni »Z«, bi se vsa Jugoslavija plebiscitarno izrekla za EVROPA DAJ!
ga leta ni poročilo nobeno dekle. Čoln so morali vlači fantje, ki so bili krivi za to vaško »sramoto«.
L. Stanek je ob neki priložnosti zapisal, da se Prleki radi nor-čkajo iz drugih, pa tudi iz sebe. Življenje na plodni zemlji z žitnimi polji in vinskimi goricami je rodilo že prenekatero iskro domislico.
Ob tej Stanekovi trditvi ni mogoče mimo vaških grbov, ki so bili predmet najrazličnejših vragolij predvsem na gostijah; je bilo že smeha vredno, če je uspelo na primer grlevski žabi, kot vaškemu grbu, poscati se nekomu v žep!
J. Baukart je prleške grbe pred desetletij opisal, ni pa se spuščal v razlago njihovega nastanka in prvotnega pomena. Tega doslej niso storili tudi zgodovinarji, ki se na Slovenskem ukvarjajo z gr
□
Ne ve se čisto natančno, če je res, da nekega soboškega humorista skrbi, kaj bo odslej z njegovim »humorističnim kruhom«, ko pa ni več stare partije, krive za vse... kot da ga nihče drug ne more sr...
□
Predpustni idio(mi)tizmi
Zeleni Prekmurja bi morali — če bi bili dovolj budni — soboškemu radiu že zdavnaj predlagati, naj se nikar ne poimenuje MURSKI VAL temveč MURSKA MLAKA.
bi.
O ljudskih šegah, običajih so pisali pri
navadah in nas že v 19.
Eden največjih idio/mi/ tizmov pri nas je tisti papir, ki ga moraš ob iznosu deviz kazati na meji, ko pa iznos teh ni omejen, kupiš pa lahko devize v vsaki naši banki. Tudi mnogim pametnim carinikom gre pri tem na k .. ali br... Seveda, ko pa vemo, da gredo Beograjčani z devizami lahko samo v najbližjo Romunijo. □ Neutrudni lotmerški lončar Žumanov Karlek je na sejmu prodajal lončene tiče, in to najrazličnejših »kalibrov«. Prodaja je šla dobro ... ampak — v Nemčiji prodajajo takšne, ki so tudi za niic!.... Že spet smo daleč za Evropo.
stoletju. Jožef Košič, ki mu dolgo niso priznali, da je pravzaprav prvi slovenski etnograf, je ljudstvu že v prvi polovici prejšnjega stoletja v zvezi z običaji in šegami takole priporočal: »Nej trbej takšne liidi vkup nabrati... ki so si nej radi«.,Na slovenskem Štajerskem je skoraj tri desetletja mlajši A. Trstenjak o koreninah ljudskih šeg in navad trdil nekaj podobnega, kot že nekaj let zagovarjajo naši venetologi, da smo bili Slovenci na teh »svetih tleh« (po D. Ruplu) že davno pred 6. stoletjem, s čimer pa se ne strinja naše Uradno zgodovinopisje.
Čez tri gore, čez tri dole ...
Res je, čez tri gore, čez tri dole, je vse drugače ... Tudi pri navadah in šegah. J. Kelemina je pred malo manj kot petdesetimi leti zapisal: »K ugankam in pregovorom bi se morale priključiti še druge oblike jezikovnega ustvarjanja, smešnice, anekdote itd., ki si jih pripovedujejo sosedje o sosedih, pokrajine o pokrajinah. Predvsem imamo tako imenovane vzdevke za cele pokrajine«. Potem navaja nekaj zgledov, ki niso iz naših geografskih koordinat, potem pa nadaljuje, da imajo tuja imena Veržej, Lemberg, Čebrelje . .. »njih prebivalstvo je bilo tujerodno in zato predmet smešenja«.
V Prekmurju je najbolj razpoznavna različica med Goričanci in Marki. Za slednje so zlobni jeziki nekoč menda trdili, da so potomci hrvaških redovnikov. Vse to je smislu Keleminovih dognanj o različnosti v tistem pomenu, da je tudi anekdotičnost žlahtna sol naroda.
To pisanje v predpustnem času more imeti en sam namen: ob pustniških burkah in norčijah poskušajmo priti tudi dlje od vsakdanjega, v resnici samo navideznega.
Juš Makovec
Smejmo se fašenki
Trde so vnouge istine štere srečujemo skouzi našoga živlenja. Prija tel moj dragi — liden toga časa ne gledaj pod noge, či se njin ruši srteo ali črvivi pod.
Namerno pogledni okoli sebe i vido boš kelko dobroutni larf išče po stari kulturi svojega pajdaša za hece ino smej.
Letos namerno neščen iskati kakšen razumske pedagoške verše, ka bi znjimi vd povedo smiseo fašenskoga cajta! Tou je nej potrebno preveč na glas kričati dr tou vsaki kurtaš za manjaren den itak v svobodi vijdi i čiiti problem civilizacije. Kak je bilou inda pa pijše vu stari knigaj vu na-šon pogovornom guči, šteri je neprijatelski etničnuma razmišlavanji.
Po logiki življenja pa je naš dialekt ešče samo za fašenski obstanek. Te gyezik de sčasoma odrinjeni v pozabo kak fašenska nedužna i bogata mamina deklina štero tišči kamen herbije.
Či bi prinas zavladala prihobicija, bi modre fašenske mijsli tisti čedni ino plešasti politični modrijaši, šteri pigejo samo dobro vino, zavrgli ešče svojo farbo, zmaj i čistost vovrženoga guča.
Vse larfe se rade vd mečejo — zato se njim smejmo! Povejte pajda-j ške, ali je nej lipou herbarsko norost modro krepiti, na nouvo nika coj dati i tak organizejrati ob žalostni varaški kak kmetski krizi vesejli den za obrambo pokvargyeni diiš.
Navsezadnje vsi svetski popotniki z nikšof masko/, iščejo po svejti pamet tistoga tejla, šteri v rouki drži alamske borkle. Cigdnjpf prinas več nega — dr smo je za Rome prekrstili brez botra. Tej ne vidiš vu kakšoj Stali na deli — niti nedo demonstrejrali proti socialni podpori. Ka ne pozabijo materni guč se držijo svojega verstva! Čednejši kšeftajo i brez go-drnanja oddvlejo simpatizeron Afrodite — boginjam liickoga kejpa — fašenski obraz smeja.
Tempo živlenja pa more iti samo z veselgyon i brezi faling i krize naprej! Smejmo se ešče senci pigyajce!
DINI TITAN
Avstrijski žandarji so neke-i našega voznika med Radgono in Cmurekom (15 kilometrov) kar trikrat ustarili. Izračunajte, če zmorete, kolikokrat bi ga ustavili do Duna-
ga
ja.
1ceV f°d° ?
Pokličite gospodarskopropagandno službo VE^
MEDIJA SEVEROVZHODA, po telefonu; (069) 22 403 ali 21 064 ali nam sporočila pošljite na naslov:
VESTNIK, gospodarskopropagandna služba, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA
BLAGOVNA HIŠA MEDIMURKA, ČAKOVEC
Na dopust mislite že danes!
Zato vam ponujamo ugodne cene za čolne:
MAESTRAL RIS: 6 :6.041,10 din 9SD : 7.388.00 din 18S : 7.344.70 din 18SD : 8.089,70 din
ELAN:
401 L • 14.932,80 din 6T450F: 30.824,10 din 6T495F: 41.782.40 din

M MEDIMVRtCA, ČAKOVEC.
Informacije: (042) 8H-H1
Podjetje Blagovno transportni center JAVNA SKLADIŠČA LJUBLJANA, p. o. Šmartinska 152, Ljubljana
nudi urejene prostore za diskontno prodajo
in išče ponudbo podjetij v privatni in družbeni lasti za organiziranje in opravljanje diskontne dejavnosti in sicer:
—	na območju BTC Javna skladišča v Ljubljani, Šmartinska 152 v velikosti 800 m2
—	na območju BTC Javna skladišča v Novem mestu, Ljubljanska 27 v velikosti 400 m2
—	na območju BTC Javna skladišča v Murski Soboti, Nemčavci 1 d v velikosti 400 m2
Pisne ponudbe pošljite v roku 15 dni od objave na naslov: BTC Javna skladišča Ljubljana, I Šmartinska 152, 61110 Ljubljana z oznako DISKONT.
STRAN H
^$tNIK, 22. FEBRUARJA 1990
ne zgodi se vsak dan
NAJSTAREJŠA RACA
Marija Schopf je čisto običajna Avstrijka iz Untsieberburna, vendar ji je dodeljeno mesto v Guinnessovi knjigi rekordov. Je namreč lastnica najstarejše race na svetu. Millie na fotografiji je stara 45 let. Sicer pa dočakajo race največ dvajset let.
Šport kraljev
NOVE TABLICE
Stari perzijski šport kraljev, polo, se bo, kot kaže, vrnil v svojo domovino. Zadnje tekme pola so bile v Iranu v zadnjih dneh režima Reze Pahlavija, prihodnji teden pa bodo z njimi proslavili enajstletnico islamske revolucije. Iranska tiskovna agencija Ima poroča, daje polo nastal pred 5000 leti v Perziji, šah Reza Pahlavi pa ga je prenesel v elitne kroge iranske družbe. Polo je v islamski republiki spet prišel na dober glas po lanskem legaliziranju amaterskega boksa. Leto pred tem pa so oblasti spet dovolile igrati šah.
Z novim letom so naši severni sosedje Avstrijci začeli zamenjevat avtomobilske registrske tablice. Nove tablice so veliko bolj vidne od zdajšnjih, ker so črke in številke napisane na podlagi, ki odbija svetlobo. Zamenjevali jih bodo do leta 1994.
Najstarejši na svetu
V mestu Fudžaira v Združenih arabskih emiratih je umrl Kalfan bin Mohamad, ki ga imajo za najstarejšega človeka na svetu. Star naj bi bil 130 let, vendar nihče ne pozna natančnega datuma njegovega rojstva. Osemdesetletni Mohamadov sin pravi, da je bil njegov oče morda star 140 let. Mohamad nikoli ni šel k zdravniku, v življenju pa je opravljal različna dela. Bil je kmet, vodil je karavane kamel in oslov, ukvarjal pa se je tudi s potapljanjem.
SLONOVO SLOVO
Kar petdeset let je slon po imenu Radža, sicer uslužbenec v šrilanskem svetišču v Kendiju, stopal na čelu vseh procesij. Vedno je nosil velik
NADLEŽNA FOTOGRAFIJA
Tipičen zgled stare meščanske zgradbe. Lahko bi prav lepo krasila mesto Gornja Radgona, žal pa vse bolj propada in čaka na dokončno rušenje. Kdo je pravi lastnik, se ne ve. Najverjetneje občina, medtem ko naj bi stanovanjska skupnost skrbela za njeno vzdrževanje. Za kaj takega pa je vedno premalo denarja oziroma je vse drugo pomembnejše. V njej še vedno stanujejo tri družine v skrajno slabih razmerah.
Menda naj bi bila v zgradbi na Lackovi 17 prva osnovna šola v Gornji Radgoni.
bbp foto: nj
Moskovsko Leninovo knjižnico, ponos vseh sovjetskih knjižnic in eno največjih knjižnic na svetu (hrani 37 milijonov knjig in časopisov), bodo verjetno zaprli. Mogočna stavba, zgrajena v tridesetih letih, nezadržno propada. Leta 1986 so začeli v bližini gra-
Varčni Zhou Enlai
Te dni je minilo štirinajst let, odkar je umrl nekdanji kitajski premier Zhou Enlai. Sodeč po pisanju kitajskega tiska je ostal eden redkih kitajskih voditeljev, ki mu pripisujejo samo pozitivne lastnosti.
Kot dosledni zagovornik »preprostega življenja in težkega dela« je nosil pižame celih dvajset let in se je najraje vozil v skromnem kitajskem avtomobilu rdeča zastava. Leta 1949 ni dovolil uvoziti 10.000 koles, ker je menil, da jih Kitajska lahko izdela sama. Pisci člankov pripominjajo, da je Zhou Enlai svojčas javno izjavil, da lahko pižamo nosi dvajset let. Tudi ko je potoval z vlakom, v nasprotju s Mao Ze-dongom nikoli ni delal nenačrtovanih postankov, ker je bil zanj čas drugih ljudi preveč dragocen.
—ŽIVALI----------------------------------------------
KENGURUJI NA JEDILNIKU
Avstralskim kengurujem se je že od nekdaj slabo pisalo, saj jih imajo kmetje za škodljivce. Leta 1988 je avstralska vlada naročila poboj dveh do treh milijonov kengurujev, to pa bi bilo približno petnajst odstotkov vseh teh živali. In razlog? Kenguruji so se baje
zlat zaboj, v katerem je, po verovanju budistov, spravljen zob Bude. Ko je leta 1988 slon zbolel, je bila to prava katastrofa in televizija je vsa poročila začenjala z novicami o Radževem zdravstvenem stanju. Ko je žival poginila, so odločili, da bo Radža poslej šrilanški simbol, njegovo truplo pa bodo preparirali. Zdaj je že nagačen in je videti kot živ.
GLASBENA PARADA ’90
Radenci, hotel Radin, kongresna dvorana 22. — 24. februar SREČANJE PLESNIH ORKESTROV JRT POSTAJ
PROGRAM: 22. 2. 1990 — ob 20.00 23. 2. 1990 - ob 21.00
24. 2. 1990 — ob 20.00
Prodaja vstopnic v recepciji hotela Radin v Radencih!
Leninova knjižnica propada
diti novo postajo podzemeljske železnice. Takrat so na zidovih knjižnice nastale razpoke in od takrat vse pogosteje pokajo vodovodne cevi. Voda, ki curlja iz počenih cevi, je poškodovala številne dragocenosti. Pogosto odpovedo tudi prezračevalne naprave. Stavbo
PSIHOLOGIJA
KAKO RODITI GENIJA?
Kdaj začnemo vzgajati in učiti otroka, da je nadpovprečno bister? V Ameriki trdijo, da ni nikoli prezgodaj. Prirejajo izobraževalne tečaje za še nerojene otroke. Nosečnica, ki se vpiše v tak tečaj, živi z zavestjo, da zares stori vse za svojega otroka.
Zamisel, da bi se začeli otroci izobraževati, še preden pridejo na svet, se uresničuje na prenatalni univerzitetni kliniki v Haywardu v Kaliforniji, njen avtor in duhovni vodja in glavni podporni steber je docent na omenjeni kliniki, zdravnik za ženske bolezni, Rene Van de Carr. Po njegovem prepričanju lahko z govorjenjem in dotiki spodbudimo otroka, da se odziva in da začne zavzeto spremljati dogajanje okrog sebe. S tem se potem okrepijo otrokove umske zmožnosti, rodi se mnogo bolj bister, kot bi bil sicer. Na izobraževalni tečaj za nerojene otroke se lahko vpišejo matere od petega meseca nosečnosti. Ko otrok brca in se premika v trebuhu, ga noseča mati po navodilih Carra ljubeče ogovarja in pritiska na svoj trebuh. Že po nekaj tednih se nekateri otroci naučijo, da na dvakratni zaporedni pritisk na trebuh dvakrat pobrcajo. Proti koncu nosečnosti naj bi se otrok naučil že nekaj besed, ki jih starši pogosto ponavljajo. In komu to koristi? Nedvomno Van de Carru, kajti na njegove tečaje prihaja veliko nosečnic.
preveč namnožili.
Zdaj je simpatične vrečarje doletel nov udarec: vlada pokrajine South Wales se je odločila legalizirati porabo mesa kengurujev. Avstralska industrija si mane roke, kenguruji ji bodo prinesli pet
PAPEŽ DELA ČUDEŽE
uri: Revijski orkester iz Minska (ZSSR)
uri: Plesna glasba velikanov big band
nastopajo: RTV Novi Sad, RTV Sarajevo, RTV Skopje, RTV Ljubljana, RTV Beograd, RTV Zagreb
uri: Jazz program
nastopajo: RTV Zagreb, RTV Sarajevo, RTV Skopje, RTV Beograd, RTV Novi Sad, RTV Ljubljana
bodo temeljito pregledali in se potem odločili, ali jo bodo začeli obnavljati ali pa jo bodo dokončno zaprli. Vendar pa za temeljito popravilo ni pravega navdušenja in direktor Nikolaj Kartašov meni, da je čisto mogoče, da bodo knjižnico kar zaprli.
najst milijonov dolarjev na leto. Kengurujeva koža je zelo iskana, nežno meso pa konča v konzervah z mačjo in pasjo hrano, ali pa v trgovinah z eksotičnimi specialitetami v ZDA, Evropi in Aziji-
Ko je Janez Pavel II. potoval po Afriki, se je v zambijskem glavnem mestu Lusaki v mestni hiši iz oči v oči srečal z »njegovim kraljevim veličanstvom«. Vse se je končalo s prijaznim trepljanjem, morda tudi zato, ker je bila zverina nagačena.
NOVA RAZSEŽNOST
Daniel Delamare, lastnik neke pariške galerije, si je dovolil majhno šalo v sicer tako resneffl kupčevanju z umetninami. Najbolj znane francoske karikaturiste je povabil, naj na novo interpretirajo najzahtevnejša umetniška dela. S tem naj bi dokazali, da »humor lahko da umetnosti da novo razsežnost«. K sodelovanju je pritegnil dvanajst kan; katuristov, med njimi Hoviva, j” je že dolga leta sodelavec revije za moške Lui in Penthouse. Znameniti Lautrecov plakat, na katerem je upodobljen pevec Aristl-de Bruant, je spremenil v portret francoskega predsednika Mitter-randa, za mizo Cezannovih Kvartopircev pa je posadil nekdanjega predsednika Giscarda in pariškega župana Chiraca. Cene karikatur so skoraj tako visoke kot tiste, ki jih dosegajo kon-vencialne umetnine.
NA NAPAČNEM KRAJU
O tem, kaj bo z morskim pso® na strehi VVilliama Heineja v O* fordu, je pred kratkim odloča1 sodna porota. Mestni svet je ”” mreč Heineja postavil pred sod|S' če, ker ni maral odstraniti stvora svoje hiše in je s tem prekršil za' kone o urbanističnem načrtovanju. Brezglavi morski pes štrli sedem metrov visoko s strehe in “ narejen iz steklenih vlaken.
ZA LENINOV ODKUP
Zakonski par Petrovski |Z Moskve se je odločil, da se pridružil akciji italijanskega k°' munista Roberta Napoleonej3-Možakar namreč zbira denar z” odkup Leninovega spomenik3’ ki so ga pred kratkim odstranil’v Novi Huti pri Krakowu. V pis”13 moskovski Pravdi sta zakone” svojo odločitev pojasnila kot p°' sledico plemenitosti in humanosti odločitve italijanskega komunista.
STRAN 12
VESTNIK, 22. FEBRUARJA
za. vsakogar nekaj
KAKO OTROK SHODI?
Vsak zdrav otrok se nauči hoditi tudi brez pripomočkov. Prirojen mu je nagon, da sili kvišku, od ležanja k sedenju, od stanja k hoji. Za-radi tega so pripomočki, ki jih toliko hvalijo, češ, z njimi bo malček prej shodil, popolnoma nepotrebni. Res pa je, da so otroku v zabavo. Starši
lahko med igranjem pomagajo otroku do prvih korakov.
Z vsemi mogočimi gibalnimi igrami ga lahko pripravijo na hojo. Naj dojenček kobaca po njihovih dlaneh, naj ga zibajo na rokah, gugajo in ko so večji mečejo v zrak in prožno ujamemo, ko pa že zna
Glivice so nadležne
Glivična obolenja se hitro širijo in zelo so trdovratna. Navadno se ne zmenimo, ko nas začne srbeti koža. Toda glivice ne poznajo šale. Ne naselijo se samo na koži, napadejo lahko tudi dihala, prebavila, sečila in spolne organe. Okužimo se, ne da bi bili s povzročitelji v kožnem stiku.
Zadostuje, da uporabljamo bri-sačo, v katero se briše kdo drug, okužimo se v telovadni ci, na klopi v savni, pod prho.
Prvo svarilno znamenje je, ko Postane koža na kakem delu telesa rdeča, srbi, je na videz vlažna •n se začne na sredi in ob robu luščiti.
Na napad glivic lahko Pomislimo, če se nam na ustni sluznici naredi bela obloga, če se nam spreminja noht na prstih ro-ke ali noge. Potrudimo se in pojdimo k zdravniku.
OVES ZA SRCE
Ameriški znanstveniki so se dokopali do novega pomembnega odkritja. Kdor želi živeti zdravo, naj uživa oves. To, da je oves naravna in zdrava hrana, smo sicer slutili, nismo pa nemara vedeli, da pomaga zniževati količino holesterina v organizmu. Oves topi maščobe v krvi in je priporočljiva hrana tudi za ljudi, ne le za živali. Švicarski peki so takoj prisluhnili ameriškim izsledkom, na tržišče so poslali nov kruh z imenom avona. Kdor poje vsak dan vsaj štiri kose tega okusnega kruha, se zanesljivo zavaruje pred arteriosklerozo in srčnim infarktom. Seveda pa je treba za zdravje storiti še kaj, to, da se bašemo z ovsenim kruhom, ne zadostuje. Prav je, da se veliko gibljemo na svežem zraku in da se odpovemo cigaretam, pa bomo ohranili mlado in zdravo srce. Ovsen kruh, krožnik ovsenih kosmičev, pa veliko zelenjave in sadja na jedilniku pomaga, da je učinek zdravega načina življenja tem večji.
MLEKO KOT MEHČALEC
Sir, ki se nam posuši v hladilniku, lahko ali naribamo in potresemo po jedi, ali pa ga položimo za pol ure v mleko: spet bo sočen in mehak. Kaj storimo s pečenko, da je sočna in mehka? Kos mesa položimo v marinado iz olja in različnih dišav. V marinadi naj ostane nekaj ur, vmes pa ga nekajkrat obrnemo. Potem damo pečenko v pečico, seveda z mnogo manj maščobe kot običajno. Suho pecivo, ki se je že malce postaralo, navlažimo z mlekom in pogrejemo v pečici.
Svinjina po načrtu
SVINJINA PO NAČRTU
j® nainrPlrn meso' ie Prav- da vemo, s katerega konca je odrezano in za katero jed
1	. Q.,mernei^e- Pr< prašiču so stvari nekako takšne.
Za kuhanie- za Golico, dobra je tudi prekajena
je Zeln । za Pe^enko, zarebrnice so primerne za hitro pečenje, prekajena vratina 3 d . Usna
4	jn ^P^ni kos: za enolončnice, obare, dušene jedi.
dobimo :.zarebrn'ce ~ pečemo jih v kosu ali posamič, če jih ločimo od kosti, oiuj Pečenko za posebne priložnosti. Meso je pusto, vendar sočno.
6	p. ’Ca We, ki ga spečemo v enem kosu, lahko zavitega v listnato testo.
7	fr hC: Za razni'če ’n obare, za mleto meso. Primerno tudi za dimljenje.
za ^ni del: za polnjeno pečenko, za kuhanje in pečenje, prekajena rebrca
8	St prekaiena al’ pečena slanina, tudi prešana slanina.
9	* § e9no: za pečenko in zrezke, prav tako tudi 8 a.
jo dimijo8 S,an’na s hrbta: za cvrenje, pretikanje, lahko jo uporabimo svežo ali pa
1l	' pra?a: sveža ali prekajena, za pečenje ali kuhanje.
andji: za kuhanje, žolico in aspik.
DIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota. Slišite jo lahko ob petkih °udaji 21 232.
'• Dobra mrha — Don Mentoni
•	Another dav in Paradise — Phill Collins
•	Girl, l’m gonna miss ypu — Milli Vanilli
•	Julija — Magnet
•	1-ambada — Kaoma
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem * hi studiem na Kidričevi 2», 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov •	naj.
Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripi
2,ddaia 21 232 je na sP°redu iTdok190«b°U
8?,6 MHz ali SV 648 KHz), ob petkih od 18. d
sedeti, naj jezdi na kolenih.
Takšne igre krepijo mišice, pomagajo do spretnosti in občutka za ravnotežje. Otročička lahko spodbujajo k temu, da se plazi po vseh štirih in da se naposled odloči, se spusti ter naredi prve negotove korake.
DOMISLICE
KINO Z VRTCEM
Kinematografi tarnajo nad upadajočim obiskom, zanimanje ljudi za filmske predstave peša. Morali bi si izmisliti kaj novega, privlačnega.
Kaj ko bi posnemali kinematograf v francoskem Bordeaxu?
Uprava tega kinematografa je pomislila na starše, ki ne morejo v
MEDICINA
JOGURT ZA ŽENSKE
TEŽAVE
Ženske, ki pogosto trpijo zaradi glivičnega vnetja v nožnici, naj bi vsak dan použile vsaj en kozarec jogurta. Jogurt ni le zdravo, ampak tudi zdravilno živilo.
Po študiji, ki so ga opravili
Brstični ohrovt
Glavice brstičnega ohrovta so najokusnejše, ko se temperatura spusti pod ničlo. V mrazu namreč izgubijo oster, malce grenek okus. Brstičnemu ohrovtu odstranimo kocen in uvele zunanje liste. V steblo križ.asto zarežemo, glavice se potem hitreje in enakomerno skuhajo. Ohrovt lahko pripravimo skuhan ali zabeljen z maslom in praženimi drobtinami. Z drugo zelenjavo lahko pripravimo enolončnico. V brstičnem ohrovtu je veliko koristnih vitaminov, ki jih potrebujemo posebno v zimskem času.
MAGNEZIJ ZOPER MAČKA
Magnezij je poleg kalija najpomembnejša rudnina, potrebna celicam, da so kos najrazličnejšim nalogam. V ZDA so z raziskavami dognali, da redno uživanje alkohola jemlje telesu magnezij. Ljudje, ki redno pijejo alkoholne pijače, bi morali vsak
dan jemati magnezij v kapsulah, tabletah ali granulatu. Že zmeren pivec je tako prikrajšan za magnezij, da ima pogoste glavobole in ne more spati, mučijo ga krči v mišicah, živčen je in srce mu burno utripa ali živčno drhti.
Kuhajte z nami
BAVARSKI PUSTNI KROFI
Zlatorjavi krofi gredo v slast ob vsaki priložnosti, na pustni dan pa so skorajda nepogrešljivi. Za današnji recept se bodo morda odločile gospodinje, ki bodo to cvrtje pripravljale v časovni stiski ali v ne najbolj optimalnih razmerah, ki zagotavljajo dobre in lepe krofe. Tudi ti krofi morajo biti lahki, rahli, slastni in primerno ocvrti. Manjka pa jim značilen bel venček.
Vse sestavine že dan poprej prinesemo v toplo kuhinjo, da se dobro pregrejejo (moka, jajca, maslo, sladkor, deska, prti in krpe, kjer bodo pokriti vzhajali). Cvremo v debelejši kozici, ker bolje ohranja stalno temperaturo. Pazimo, da maščoba (mast ali olje) ne bo prevroča, ker nam cvrtje zunaj potemni, znotraj pa ostane surovo. V premalo segreti maščobi se testo razleze in napije maščobe. Pri prvi polovici cvrenja naj bo kozica pokrita, nato jih do konca ocvremo nepokrite. To so le osnovni napotki za uspešno delo.
Potrebujemo: 1 kg gladke bele moke, 5 dag kvasa, 5 rumenjakov, 8 dag sladkorjt, 7 dag masla ali margarine, žličko soli, 2 veliki žlici ruma, limonino lupino, približno 1/2 I mleka in maščobo za cvrenje.
Iz vzhajanega kvasa in ostalih sestavin zamesimo bolj mehko mehurjasto testo, ki ga v skledi, kjer smo mesili, pokrijemo in pustimo, da na toplem vzhaja. Ko naraste na dvojno količino, testo zvrnemo na desko in ga rahlo razvaljamo na prst debelo ploščo (1,5 do 2 cm)..Izrežemo srednjevelike krofe, ki naj na toplem pokriti vzhajajo. Po približno 15 minut jih previdno obrnemo. Ko ponovno vzhajajo, začnemo s cvre-njem. Krof rahlo vzamemo v roke, tako da leži na prstih leve in desne roke. Z obema palcema rahlo pritisnemo krof od zgoraj in naredimo za droben oreh veliko votlino sredi krofa. Spodnjih plasti testa ne smemo predreti. Krof hitro obrnemo z vdolbino nad maščobo in ga spustimo v maščobo. Ko je ta stran ocvrta, ga previdno obrnemo in ocvremo do konca. Ko se krofi ohladijo, jim v nastalo votlino damo pol žličke dobre marmelade. Ponudimo posladkane.
ODGOVOR.
IME IN PRIIMEK.
NASLOV:
Odgovore pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Kupon nalepite na dopisnico in pripišite »10 sekund«. Upoštevali bomo odgovore, poslane do srede, 28. februarja 1990.
kino, dokler imajo majhne otroke. Poleg kinematografa je uredila vrtec. Starši lahko pripeljejo otroka v vrtec in ga pustijo v varni oskrbi, medtem ko si sami z užitkom ogledajo filmsko predstavo.
Vrtec je seveda odprt v času popoldanskih predstav. Domislica je navdušila starše in otroke.
znanstveniki židovskega zdravstvenega centra v New Yorku, se je namreč pokazalo, da se je pri ženskah ki redno uživajo jogurt, število vnetij v nožnici zmanjšalo za dve tretjini — bakterije, ki jih vsebuje jogurt, vplivajo na delovanje nožnične sluznice, tako da se nato laže obnavlja in je kos infekcijam in vnetjem, ki jih povzročajo glivice.
PUST JE PRED VRATI
VESELE MAŠKARE
Drobne
zvijače
Če akumulator ni več pri najboljših močeh, med jutranjim vžiganjem izključite druge porabnike elektrike (luči, ventilator, gretje zadnje šipe).
Ročna zavora utegne ponoči zamrzniti. Zato puščajte avto na parkirišču le »v prestavi«.
Pust je tako rekoč pred vrati. Mnogi otroci ga želijo pričakati v primerni preobleki. Pustne šeme naj bodo vesele in domiselne, pa seveda poceni in enostavne, da ne bo potrebno globoko seči v žep. Stara rjuha, nekaj krame, ki jo najdemo v omari, bo dovolj. Med najrazličnejšimi maskami vam predstavljamo Japonko.
Iz rjuhe urežemo in sešijemo kimono. Okrasimo ga z veliko rdečo piko in japonskimi pismenkami. Pika je našita, pismenke narišemo s črnim flomastrom. Lase povežemo, frizuro okrasimo s pahljačo.
Kdaj očistimo
kontaktne leče?
Mehke kontaktne leče, ki jih nosimo dan in noč, moramo najpozneje čez teden dni očistiti in si jih vstaviti nazaj šele drugo jutro, svetujejo ameriški očesni zdravniki.
Po najnovejši raziskavi, pri kateri je sodelovalo šesto ameriških zdravnikov, ljudje, ki dalj časa nosijo mehke kontaktne leče, obolijo deset- do petnajstkrat pogosteje zaradi vnetja roženice, kakor ljudje, ki si ponoči jemljejo leče iz oči. Znova in znova se sliši, češ, da je mogoče nekatere vrste mehkih kontaktnih leč nositi zdržema dva do štiri tedne. To so sedaj ameriški zdravniki zavrgli.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ODLIČEN NEMŠKI ALPSKI SMUČAR	SOPROGA MIHAILA GORBAČOVA	VEDA 0 STROKOVNIH IZRAZIH	MOČVIRSKA RASTLINA	AMERIŠKI TENIŠKI IGRALEC MAY0TTE	DEDALOV SIN V GRŠKEM MITU	IGRALEC ULAGA
ATENSKI DRŽAVNIK IN VOJSKOVODJA							
DIFERENCA							
GRAD PRI TRSTU							
PISATELJ SAMOKO-VLUA					RENU KOPALIŠČE PRI BENETKAH		
GLAS NOSNIK						ZASTAREL IZRAZ ZA KURJAČA	ŽENSKA. KI SODI V PRAVNIH ZADEVAH
AVTOMOBILSKA OZNAKA BELGUE		AFRIŠKA ANTILOPA NAJVISJI DOSEŽEK					
LJUDSKO IME ZA MAVRAH				DVOSPEV FRIDTJOF NANSEN			
ŠKOTSKI ARHITEKT (THOMAS, 1757-1834)							
MESTECE NA OTOKU PAŠMANU					VEZNIK LJUBKOV. ŽENSKO IME		
NARODNOOSVOBODILNA VOJSKA				KNJIŽEVNIK FINCI ANTON ČEHOV			
SLOVENSKI PISATELJ (FRAN, 1834—1887)							
NEVARNA BOLEZEN PRAŠIČEV							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: navlaka, evropij, pašteta, srt, las, Zinka, A, Irtiš, boki i na, Ag, Eva, d raž, ČA, samarij, Ada, ica, galoman.
22. FEBRUARJA 1990
STRAN 13
utrip življenja
Džouži vleče ločeč
Vlejči ločeč je pesem, ki je dobila na festivalu narečnih popevk v Mariboru prvo nagrado za najboljše narečno besedilo. Njen avtor je Jože Brunec, ki je za nekdanjo Veselo jesen napisal že kar nekaj pesmi. Poslušalcem radia Murska Sobota je znan po svoji jedki satiri, bralcem Vestnika pa tudi kot Džouži.
POGOVOR S PASTORJEM BINKOŠTNE CERKVE V VEŠČICI PRI MURSKI SOBOTI, G. FRANCEM OUČKOM
Ena njegovih prvih pesmi je bila Lovska, druga priljubljena V našem kraji je lipou, zdaj tretja Vlejči ločeč pa je po njegovem prodrla pri žiriji zaradi globine. Komercialna in strokovna žirija je očitni ni ocenjevala površno, ampak se je poglobila v vsebino. Uglasbil jo je nekdanji glasbeni urednik Radia Maribor Werner Ussar, s katerim sodelujeta že dlje časa in verjetno še bosta.
»Takega uspeha se nisem nadejal, ker gledajo v Mariboru na naše kraje malo bolj po strani, verjetno zaradi dialekta, zdaj pa je tudi Prekmurje enkrat prišlo na vrsto,« pravi. Pesmi poleg tega, da jih piše, tudi poje. Je namreč eden od ustanoviteljev sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač 1968. leta in prešlo mu je že v meso in kri druženje v tej veliki pevski družini. »Vse skupaj je na eni kulturni ravni in marsikaj se dogaja, med pevci se poglabljajo tudi osebni stiki in odkar imajo tudi klubske prostore, je druženje še prijetnejše. Vsaj enkrat nam je družba šla na roko,« je pripomnil
VLEJČI LOČEČ
Vlejči ločeč prejk po strunaj vo potegni sladki ton.
Čiije naj se po vsej vujaj, kak je fajn na svejti ton.
Nika si ne ženi k srci či je nej vse kak trbej.
Deni prst na svoje prsi, krijv san tudi jes, povej!
Včasi lok v en kraj potegneš, včasi je prekratek prst, tildi kakšo struno ftrgneš, misel skoči prejk dvej vrst.
Pesem pa se naj le čiije, naj se igra fejst na glas, človik naj se njoj radilje, naj nas pela v boukši čas.
BRALCI 0 VESTNIKU
VSA DRUŽINA GA RADA PREBIRA
Temni oblaki so se vlekli nad bogojanskimi griči, ko sem po daljšem tavanju prispel na domačijo Antona Puhana v Bogojini, da bi od našega dolgoletnega naročnika izvedel, kaj meni o Vestniku in radijskem programu.
Nenavadno toplo vreme v tem času mu je omogočilo, da lahko opravi še veliko del okrog hiše, tako je Anton ta dan namenil žaganju drv, pri tem mu je pomagala žena. Vesel je bil našega obiska in že sva začela s klepetom o Vestniku, pa še o drugih rečeh. Dolga leta, skoraj od začetka, sem vaš naročnik, to bom tudi vedno ostal, žal mi je le, da doslej nisem bil nikoli izžreban za potovanje z zdaj že zelo popularnim Vestnikovim vlakom. Pobaral sem ga, da bo nemara imel več sreče v prihodnjem letu. Zaupal mi je, da je Vestnik njihov družinski informator, da pa ob
Jani D.
Telefon: 22 219
Za prvo osemletko proti kanalu
• usnjena konfekcija je vedno modna!
Ugoden nakup na obročno odplačilo brez pologa in brez obresti!
d. o. o.
Murska Sobota Ciril Metodova ulica 50
na njemu lastni način: počasi in s preudarkom ter tistim značilnim nasmeškom.
Na kulturnem področju pa se je Jože Brunec svojčas preskušal tudi na odrskih deskah. Emigranta v režiji Lojzeta Domanjka, ko je še režiral v Murski Soboti, je bila zadnja gledališka predstava, v kateri je nastopil, potem pa se je umaknil.
njem rad prebira tudi Kmečki glas, ker je pač kmetovalec in ga vse s tega področja zanima. Najraje pa prebira zapise o politi-
»Po Lovu na čarovnice in Jep-peju s hriba ter drugih predstavah, sem nehal. Zato, ker mi je bilo odveč, da smo poleg igre in urejanja kulis ter drugega najosnovnejšega, da smo lahko nastopili, morali za sabo še očistiti oder ter sedeže v dvorani. Lepega dne mi je bilo tega dovolj in po nekem očitku sem kar šel.«
O tem, kaj vse bi kazalo počistiti pri nas, ne kaže izgubljati besed.
No, gledališko dvorano zdaj temeljito preurejajo, Džouži pa tisto, kar ga moti, zapiše in pove.
»Res je, da se rad pošalim na račun kakih napak. Teh zasledim pri svojem delu na terenu veliko, zadnje čase pa ni treba niti na teren, ampak samo slediti zapisanemu v časopisju ter povedanemu po radiu ali prikazanemu na televiziji. Posebej pa prisluhniti ljudem in gradiva je za debele knjige, ne le za drobne Vestnikove zabeležke in petminutno rubriko na soboškem radiu enkrat na mesec.« Pripombe so, da je drobne beležke v rokopisu težko prebrati. Tudi zato, ker so napisane v narečju.
»Prepričan sem, da najtežje prebirajo tisti, na katere letijo kakšne bodice v mojem rokopisu.«
Očitno daje to življenje veliko priložnosti za zbadanje. Kaj pa v pluralistični družbi, bo manj tovrstnega gradiva s spremembami, ki se napovedujejo?
»Mislim, da bo gradiva vedno dovolj, tudi če bo večstrankarski sistem, ker se bomo potem še med sabo malo grizli in bom imel vsaj toliko dela kot doslej; če ne več.«
To je že politika in dvogovor pravzaprav sprehod od kulture do politike. Kakšna je po njegovem videnju kulturna politika, pa bo Jože Brunec povedal in sam zapisal kdaj drugič.
Brigita Bavčar
čnem dogajanju v pokrajini in zunaj nje, o kmetijstvu, žal pa manj pišemo o religiji in socialnem varstvu, o tem bi rad več prebral tudi v Vestniku. Bogojina je znana po svoji cerkvi, ki jo je projektiral naš znani arhitekt Plečnik, zakaj ne bi več pisali tudi o tej znamenitosti. Anton je na pragu 60. let, a še vedno čil možakar, vesten gospodar in dober kmetovalec. Pri hiši je sodobna kmetijska mehanizacija, ki lajša delo in tako ostaja tudi več časa za čitanje, posebno še v zimskem času. Takrat 'roma časopis iz roke v roko, vsak član družine v njem najde tisto, kar ga najbolj zanima. Rad bi, da bi pisali krajše prispevke, pa tudi bolj razumljive. Rad prisluhne tudi radijskemu programu, saj se ob prijetnih domačih vižah razvedri.
NE DELAJ SI REZANE
PODOBE...
Nadaljujemo s pogovori s predstavniki verskih skupnosti v Pomurju. Tokrat smo obiskali g-Franca Oučka, ki je pastor Binkoštne cerkve v Veščici, ob tem pa opravlja še svoj (posvetni) poklic.
— Kje so temelji binkoštnega gibanja in poznejše ustanovitve binkoštne cerkve?
»Za >rojstni dam cerkve imamo prvi binkoštni dan, ko je bil izlit sv. Duh na prve Jezusove učence. To se je zgodilo v Jeruzalemu. Kot posebno obeležje prihoda Duha je bilo govorjenje v drugih jezikih, ki jih ljudje nikdar niso vedeli in se jih tudi nikoli niso naučili. Sv. Duh je dajal prvi cerkvi tolikšen elan, daje mogočno in uspešno oznanjevala evangelij, po drugi strani pa je kljubovala mnogim preganjanjem in mučeništvu. Po smrti apostolov se je prvotni žar začel gubiti, saj se je cerkev začela vpletati v vse mogoče svetne in tudi grešne posle. Tako je Sčasoma postala povsem mrtva v pri
Binkoštno občestvo v Veščici iz leta 1934/35. V sredini misijonar Mihok, ob njem žena Marija (ena izmed Banfijevih hčera, ki so odšle v Ameriko), na desni strani pa je Jožef Novak, ki pozneje postal razlagalec Svetega pisma. Posnetek objavljamo namesto običajnega portreta intervjuvanca, kajti g. Franc Ouček je menil, da bi bila njegova slika odveč. Njegovo željo smo razumeli, zato ga nismo »silili« k fotografiranju.
merjavi s prvotnim naukom in prakso. Z reformacijo (1517—1550) se začenja novo bujenje, saj je bil postavljen v ospredje velik poziv k vrnitvi k nauku Svetega pisma kot edinemu merilu vere in življenja. Zato so tudi od reformacije sem nastajala nova krščanska gibanja, ki so vedno jasneje pozivala ljudi k prvobitnemu krščanskemu življenju. Med te smemo šteti tudi bin-koštno gibanje, ki se je začelo z letom 1900. Tega leta je namreč mlad metodistični pridigar C. E.
Parham sklenil, da znova preišče nauk Svetega pisma od delovanju sv. Duha. Ustanovil je neke vrste biblijsko šolo. Po resnem in temeljitem preučevanju knjige apostolskih del in vztrajni molitvi so doživeli enako izkustvo prihoda sv. Duha kot prva cerkev ob prvih binkoštih^Torej tudi z istim znakom govorjenja v drugih jezikih. Druga ključna osebnost binkoštnega gibanja je bil črnski pridigar W. J. Seymo-ur, ki je prinesel binkoštno sporočilo v Kalifornijo, kjer so se dogajale neopisne reči. Od tega časa se je binkoštno gibanje širilo kot neobvladljiv ogenj po vsem svetu.«
— Kdo pa je prenesel binkoštno gibanje in poznejše oblikovanje binkoštnega občestva v Veščico in kako se je to širilo?
»Štiri Banfijeve hčere iz Vešči-ce so se leta 1908 odpravile na dolgo pot čez morje, ne sluteč, kaj bo ta njihova pot rodila. Ena je odšla v Betlehem, ostale tri pa v Milvvaukee. V tem mestu je delovala binkoštna cerkev. Božje službe so bile v nemškem in madžarskem jeziku, ki so ga Banfijeve obvladale, zato so začele obiskovati binkoštne službe.
V tej cerkvi so se osebno srečale z Jezusom Kristusom. Šestnajst
let pozneje se je ena izmed sestra, Marija, poročila z misijonarjem E. W. Mihokom in odpravila sta se na misijonsko pot — v njen rodni kraj — Veščico. Nastanila sta se pri Novakovi družini. Kmalu so se začeli zbirati ljudje in poslušali razlaganje Svetega pisma. Vsebina njunega oznanjanja je bil preprost klic k takšnemu krščanskemu življenju, kot ga opisuje Sveto pismo; brez spremembe življenja ni nobenega upanja za srečno življenje niti na tem niti na prihodnjem svetu. V skoraj vsakem večernem bogoslužju sta brala Sveto pismo, v katerem so v pismu Galačanom zapisane tele besede: >Očitna pa so dela mesa; in taka so: nečistovanje, nesramnost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštvo.
zdražba, zavist, jeza, preprilji-vost, razprtije, ločine, nevoščljivost, uboji, pijančevanje, požrešnost in kar je temu podobnega .. . Tisti, ki take reči počenjajo, ne bodo podedovali božjega kraljestva« Pravo krščansko življenje pa mora potekati: v ljubezni, radosti, miru, potrpežljivosti, prijaznosti, dobrotljivosti, zvestobi, krotkosti in vzdržnosti.
Ker so naši očetje in matere po-verovali božji besedi in so se spreobrnili, seje ščasoma oblikovalo občestvo verujočih — binkoštna cerkev v Veščici.
Zaklad, ki ga prinaša stvarno krščansko življenje, se ne more skriti, zato se je binkoštno pričevanje začelo širiti po vsem Prekmurju. Binkoštna cerkev je 1935. leta nastala v Šulincih in Žena-vljah, dve leti pozneje (1937) je bila ustanovljena v Vadarcih, leta 1939 pa v Nuskovi. Druge binkoštne cerkve so poznejšega datuma. Vzporedno z dogodki v Veščici se je začelo duhovno prebujanje tudi v drugih krajih Jugoslavije: v Beški (1934/35), Ve-limirovcu (1934) in v Vinkovcih (1935). Do prvega medsebojnega spoznavanja pa je prišlo 1938. leta, ko je bila v Vinkovcih prva tovrstna duhovna konferenca.«
— Binkoštna cerkev nima svetnikov. Tudi Marija menda ni nič več kot Jezusova mati?
»Verniki binkoštne cerkve se ravnamo po desetih božjih zapovedih, ki med drugim velevajo: >Ne delaj si rezane podobe, ne kakršnekoli podobe tega, kar je zgoraj na nebu, ali kar je spodaj na zemlji, ali kar je v vodah, ali pod zemljo. Ne moli jih in jim ne služi.< Sicer pa v naši cerkvi opravljamo bogoslužja ob nedeljah in praznikih. Čez teden pa imamo v sredo zvečer bogoslužje in v petek zvečer molitveno uro.
Ob bogoslužjih pojemo skupaj pesmi z duhovno vsebino, mladina pripravlja posebne programe s pesmijo in instrumentalno glasbo. Verujemo namreč, da je Gospod Jezus vreden čaščenja in zahvaljevanja. Temu delu bogoslužja sledi pridiga, ki naj pripomore k izgrajevanju v krščanskem življenju in krščanski službi. Bogoslužje pa sklepamo s spontano molitvijo. Torej brez kakršnihkoli obrazcev ali molitvenikov, saj se le tako potrebe človeških src razodenejo pred Bogom.«
Se nekaj značilnosti binkoštne cerkve, s katerimi nas je seznanil g. pastor Franc Ouček. Binko-štno cerkev vodi pastor, ki mu pomaga prezbiterij (odborniki). Skrbi za duhovno in moralno ži
vljenje vernikov. Praznujejo božič, veliko noč in binkošte. Pastorji (duhovniki) se lahko poročajo, zato si je tudi Franc Ouček ustvaril družino (3 otroci). V tej cerkvi ne pobirajo »članskih prispevkov« ampak prostovoljne prispevke, vendar ne o višini in ne o darovalcih ne vodijo evidence.
Denar porabijo za vzdrževanje cerkve, z njim pa pomagajo tudi drugim binkoštnim cerkvam v Sloveniji (nazadnje v Fokovcih) in v Jugoslaviji. Binkoštna cerkev v Veščici je ob svoji 40-letni; ci (1973. leta) izdala knjižico, ki jo je pripravil naš sogovornik g-Franc Ouček, v kateri so opisi nastanka in razvoja binkoštne cerkve. Tam smo prebrali tudi sklep o razširitvi stanovanja brata Novaka, kajti oblasti 1936. leta niso dovolile gradnje nove cerkve. Takole je zapisano: >Dom molitve bo grajen na stav-bišču brata Novaka, vendar tako, da bo soba brata Novaka v izmeri 5 krat 5 metrov povečana na 7 krat 9 metrov. V protivrednost se družini Novak naredita dve podstrešni sobi. Sledila je gradnja.
Bilo je veliko prostovoljnega dela in prispevkov v materialu in denarju. Jeseni 1936. leta so dom molitve naredili. »Mnogim so se lile solze veselja, mnogi so dvignili svoje roke Vsevišnjemu in se mu tako zahvaljevali.«
V povojnem času deluje binko-štna cerkev nemoteno, z izjemo nekaj nesoglasij v letih 1951-52-Navezali so tudi stike z binkoštni-mi cerkvami doma in po svetu. Leta 1964, ko so odprli prizidek k molitvenemu domu, je bilo v Veščici vsejugoslovansko srečanje mladine, ki izpoveduje pripadnost tej cerkvi.
Pogovarjal se je ŠTEFAN SOBOČAN
STRAN 14
VESTNIK, 22. FEBRUARJA 1990
ip življenja
V NUSKOVI JE SLOGA, V SLOGI PA MOČ
Za Nuskovo in Rogašovce, vsaj za tisti del, ki leži ob cesti, ki vodi proti mednarodnemu mejnemu prehodu v Kuzmi, bi skorajda lahko trdili, da tvorita eno naselje. Tako blizu sta si, da ju praktično loči le tabla za označevanja naselja. Ob skupnih problemih in vsakdanjih navadah pa v obeh vaseh kljub vsemu po svoje načrtujejo aktivnosti in se lotevajo najrazličnejših akcij. V tem zapisu se bomo pomudili v Nuskovi, kraju, ki je pred nekaj deset leti
organizirali razne prireditve, je stara že poldrugo desetletje. Sprva so dom nameravali zgraditi skupaj s krajani Rogašo-vec, vendar nekako niso našli skupnega jezika. In ko je vrata zaprla še vaška gostilna, so Nu-skovčani sklenili, da sami zgradijo svoj vaško-gasilski dom. Kar dvanajst tisoč in pol nemških mark so odšteli samo za parcelo, kupili potrebni material in lani spomladi začeli z delom. Do zime so nameravali novogradnjo dokončati do pr-
L=mi spomladi so vaščani Nuskove začeli graditi svoj vaško-gasilski dom in skorajda ni bilo vaščana, ki ne bi priskočil na pomoč.
opozoril nase z izvirom mineralne vode. Krajani so sicer ie-leli, da bi vrelec začeli izkoriščati, vendar ni bilo nikogar, ki hi bil pripravljen v to tudi vlagati in tako je vse ostalo le pri željah. Želja po izkorišanju nu-skovske slatine pa ostaja še na-Prej v ljudeh, ki živijo v njeni bližini in ni izključeno, da se jim bo želja nekoč morda tudi uresničila. Veliko akcij so do-slej že uspešno končali, načrtujejo pa nove in nove.
. Kakšnih 80 hišnih številk šte-
je Nuskova, kar ni veliko, ven-dar gre slogi vaščanov pripisa-‘L da se v vasi ponašajo s številnimi delovnimi zmagami. Pred štirimi leti so kupili gasilski avto, zatem zgradili novo mrliško vežico na pokopališču ln ob njem uredili tudi ograjo, vaščani enega dela Nuskove pa s? se kar sami lotili moderniza-c'je vaške ceste. Dogovor je obsijal, kupili so potrebni mate-r,al, pljunili v roke in začeli betonirati cesto. Ta je zdaj skoraj Ze končana, manjka le nekaj deset metrov in betonska cesta se bo priključila k cesti, ki po-vezuje Nuskovo s Kuzmo. To j® sicer občinska cesta, je pa zal še vedno makadamska, če-Prav vaščani želijo, da bi tudi to čim prej modernizirali. Zdaj so nekako »izpadli« iz progra-ma, pravijo, vendar ne mislijo odnehati.
Največja akcija, ki so se je otili v lanskem letu, pa je gradnja vaško-gasilskega do-fa. Zelja, da bi dobili prosto-re, kjer bi se lahko shajali in
ve plošče, pa so se ušteli. In to prav prijetno, saj so vaščani složno prijeli za delo in dom spravili pod streho. Tudi po več deset dni prostovoljnega dela so opravila posamezna gospodinjstva in tudi s prostovoljnimi prispevki niso skoparili. Posamezniki so prispevali tudi po nekaj starih milijard, še posebej so se izkazali zdomci in v dom so zdaj že vgradili tudi okna in vrata. Poleg prostorne dvorane za prireditve bodo v domu še sejna soba, garaže
--Slamnjak--------------
DODATNA PONUDBA
Okolica Treh ribnikov pri Ljutomeru je pravi raj za počitek. Tako telesni kot duhovni, saj so ribniki obkroženi z gozdovi, ki se bolj ali manj strmo vzpenjajo proti hribčkom Železnih dveri, Jeruzalema in drugih znanih vinskih gričkov. Tik ob teh ribnikih je domačija Martina Franka, ki je dolgo časa samevala, dokler ni mlad, nadobuden študent prav na podlagi vseh teh danosti pripravil temeljito študijo o možnosti razvoja kmečkega turizma na tem območju. Kot izhodišče si je vzel prav domačijo Martina Franka. Ko so se mladi vrnili z začasnega dela v ZR Nemčiji, so projekt turistične kmetije začeli tudi uresničevati. Sami so vložili kar precej denarja in svojega dela ter znanja. Kmalu se je ob kmečkem turizmu pojavila tudi mehanična delavnica in v zadnjem času so ponudbo še razširili.
Vida Ozmec je odločitev za širitev ponudbe in vsebino takole predstavila:
»Poleg kmečkega turizma so se odločili še za dopolnilno dejavnost, s katero bi ljudem pomagala pri ohranjanju njihovega zdravja. Gre za osnovni problem večine — prevelika telesna teža. Imeli smo prostor, vložiti pa je bilo potrebno še denar za opremo, ki smo jo pripeljali iz tujine. Na to zamisel smo prišli skupaj z zdravnikom, ki nam je tudi pomagal pri nakupu te opreme s svojim znanjem in strokovnostjo.
za gasilsko vozilo in opremo, sanitarije in kuhinja, v kateri bo tudi prava domača kmečka peč. Tudi občini so dali ponudbo, da bi v domu uredili prostore krajevnega urada, ki je zdaj v zasebni hiši, vendar ni bilo odziva, s krajevno skupnostjo pa se pogovarjajo, da bi | v domu uredili krajevno knjiž- 1 nico.
Vaščani Nuskove pa ne mirujejo tudi v tem zimskem času. Lepo vreme so izkoristili za dela pri vaško-gasilskem domu in že to nedeljo je bila v njem velika prireditev, borovo gostii-vanje; sklenili so ga prav v tej novi dvorani. Izkupiček, od te prireditve bodo prav tako namenili za dograditev doma, seveda pa bo potrebno še veliko prostovoljnega dela in tudi prispevkov. Nuskovčani verjamejo, da bodo uspeli in verjamemo jim tudi mi. V slogi je moč — in to so doslej vselej dokazali.
Ludvik Kovač
o	’
kratvr,no dr“štvo Kobilje je pred skeo "U orSan,ziralo v prostorih gasil-s» w d0"” redni letni občni zbor, ki drupiV R?,eR športnikov udelež.ili tudi so „ ^“jani. Delo v minulem obdobju skrbF°.° °“ni|L	pa bodo več
slači) l!an,cn’h urejanju igrišč in novih je v ”,c 'ej skušali pritegniti med svo-b<>d0S C ve^ mladih. Še več pozornosti namenili sodelovanju z drugimi
Življenje
ZDRAVJE
Olga Novak trenutno hujša s tako imenovanim postopkom globinske toplote. Imela je težave s hrbtenico. Po izgubi 10 kg v desetih kurah so težave izginile.
vanjem nekaterih tegob, še preden bi te, zaradi poklica ali drugih dejavnikov, lahko nastale. Med ljudmi, ki je, kot vemo, vzrok za številne poškodbe hrbtenice oz. drugih delov telesa in bolezni. Ob pomoči raznih naprav, ki oddajajo električne im-
Vida Ozmec, lastnica salona za estetsko in korektivno kozmetiko, je sama preskušala uspešnost nekaterih terapij. To ji je pomagalo pri odločitvi, da sama začne s to dejavnostjo.


Tudi sam je bil pripravljen sodelovati pri tem projektu in tako smo z letošnjim letom skupaj z dr. Josipom Kocenom začeli s to dejavnostjo.«
Strokovno je ponudbo utemeljil dr. Kocen:
»V bistvu gre za salon za korektivno in estetsko kozmetiko. Poudaril bi, da ne opravljamo zdravstvenih storitev. V našem salonu se ukvarjamo s prepreče-
bah____Seveda ne dajemo samo teh nasvetov, ampak skušamo pod nadzorstvom vse te navaditi, da vaje opravljajo tudi sami in na pravi način.«
Ste fiziater, torej ste strokovno usposobljeni za takšno delo?
»Tako je. Vendar pa moram poudariti, da mi ne opravljamo zdravstvenih storitev. Ljudem skušamo svetovati, preprečiti poslabšanje stanja ali to, da bi sploh zboleli.«
In pravijo obiskovalci, ki so že opravili del preventivnega zdravljenja? Marija Vršič pravi takole:«
Dr. Josip Kocen, fiziater, je strokovni vodja salona za estetsko in korektivno kozmetiko. Zaveda se, da je preprečevanje boljše kot zdravljenje.
pulze, lahko vplivamo na zmanjšanje te telesne teže.
Imamo tudi solarij, ki je sicer tudi za sončenje, uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje psoria-ze (luskavice) ali drugih kožnih bolezni.
Hkrati skušamo z nasveti vplivati na kulturni način življenja in spoštovanje svojega telesa. To dosežemo z najrazličnejšimi telesnimi vajami, zdravim načinom življenja in zdravo prehrano. S tem že vnaprej preprečujemo morebitne težave, izboljšujemo stanja po najrazličnejših poškod-
prebuja
Vasica Trnje v krajevni skupnosti Črenšovd ima iz dneva v dan lepšo podobo. ¥ vasi imajo asfaltirane vse ceste, dokaj dobro deluje KUD in gasilsko društvo. Središče shodov krajanov je nedvomno vaško-gasilski dom, kjer je zbiralnica mleka in trgovina. Imajo pa tudi nekaj telefonskih priključkov. Kot posebnost naj omenimo, da je v vasi ob potoku Črncu mKn, kjer so nekoč mleli moko, zdaj pa ne več. Vzrok je nedvomno v nizkem stanju vode. V Trnju pravijo, da je škoda tega starega mlina, edinega tovrstnega ob potoku Črncu. Stvari se premikajo na boljše. V lanskem letu je eden od zasebnikov mlin prekril, postoril nekaj manjših del v notranjosti, zdaj pa ureja okolico mlina. Torej bo letos zgradba dobila novo podobo. V njem bo morda gostinska ali kakšna druga obrt. Kakorkoli že. vaščani so ponosni na mlin, v isti sapi pa poudarjajo, da ga hočejo ohraniti v prvotni obliki. Mlin kot tak spominja na nekdanje čase, ko so na potoku Črncu v Trnju še pela mlinska kolesa.
__ Jože Zerdin
Marija Vršič ima dobre izkušaje m je zelo zadovoljna.
»Že dolgo imam težave z luskavico. Doslej sem se zdravila v Mariboru. Ker pa je to le velika razdalja in ker način zdravljenja tukaj ni čisto nič drugačen, sem se odločila, da bom obiskovala ta salon. V treh tednih obiskov je uspeh opazen, saj bolezen lepo
nazaduje.«
Dušan Lopami!
vav?i,n,: smo dokončati prvo ploščo,« pravi Alojz Nemec, -.vendar smo ho « n' s'°™° poprijeli za delo, prispevali sredstva in dom je zdaj ze pod
Trgovina ELEKTRON Donko,
Partizanska 68, Lendava, tel. 75-882
prodaja po zelo ugodni ceni komplete rezervnih delov za generalno popravilo pralnega stroja Gorenje (kad, protiutež, 2 kosa rebr. cevi, 2 kosa ležajev, 4 kosi tesnil, grelec in guma za vrata) za samo 1.290,00 din. Po nižjih cenah prodajajo tudi televizorje, pralne stroje, zamrzovalnike radijske kasete idr.
ŠE SMELEJE NAPREJ je pred društvi. Na občnem zboru so izvolili zali, da In ■»h «a«|- novo vodstvo in za predsednika imeno- novo opre tekmovan
novo ------
vali Pavla Kovača.
Po dolgoletnem zatišju je na Kobilju jmnovno začela delati strelska družina, katere delo je zaradi odhoda nekaterih članov in zaradi nerazumevanja krajevne skupnosti za nekaj časa zamrlo. Na sobotnem občnem zboru so se obve-
----, bodo skrbno zbirali sredstva za novo opremo in se udeleževali strelskih tekmovanj v lendavski občini. Podporo so tokrat dobili na krajevni konferenci SZDI, krajevni skupnosti ter komitejih za SLO in DS. Za predsednika novega vodstva so izbrali Avgusta Gjere-
ka st.
Karel Ščavničar
ERTL FELDBACH - AUSTRIA
gorenje -4I2exklusiv
3»,
Pralni stroj Gorenje 4,5 kg suhega perila programiranje z enim gumbom 12 programov 400 obratov / minuto cena brez prometnega davka
ATS SAMO
gorenje sušilni stroj — z odvodom zraka ATC
WT 413 — zmogljivost 4,5 kg	Alb £	£ ■
boben iz nerjaveče pločevine	SAMO
ertl f eldbach
STRAN 15
Y^NIK, 22. FEBRUARJA 199°
amoiKat - eaioi zaščitnik delavstva
Marjan Neuvirt med delavci v občini Gornja Radgona ni neznan. Njegovi javni nastopi pred delavci ali pa skupščinskih klopeh so bili vedno usmerjeni v zaščito delavstva. Diplomirani pravnik, ki je bil prej zaposlen Avtoradgoni, že četrto leto opravlja funkcijo predsednika Občinskega sveta Zveže sindikatov Slovenije v sornji Radgoni. Do konca mandata mu je preostalo še nekaj tednov, natančneje, do konca zveznega in repu-i iškega sindikalnega kongresa.
S katerimi vsebinskimi zadevali se ukvarjate ta čas?
»Ko smo z ustavo in zakonom ostali druga organizacijska (ne olitična), nam je ostala pred-sem zaščitniška funkcija delav-:va; in ko jih vse pogosteje- me-ejo na cesto, bo dela čez glavo. <a primer: pred štirimi leti sem marca največ ukvarjal z volit-ami. Zdaj s tem nimamo nobe-ega opravka. Vendar to ni le osledica splošnih teženj v druž-i, ampak tudi zahtev delavcev.« e to dobro?
»Vse skupaj je sedaj komaj □stavljeno na temelje in tudi to : v funkciji prenove družbe, 'daj je končno jasno, kdo kaj ela; prej smo vsi vse. Vendar pa
INTERVJU
: vse odvisno od tega, če bo sin-kat uspei zadržati in pritegniti .rokovne kadre. Ti nam najbolj rimanjkujejo.«
in kako je s strokovnimi kadri v gornje radgonski občini?
»Zaradi zmanjšanja števila poklicnih funkcionarjev želimo zaposliti strokovne delavce, ki bi nadzorovali izvajanje kolektivnih pogodb na posameznih področjih. Eden od sedežev takega strokovnega delavca bi'bil tudi v Gornji Radgoni, skrbel pa bi za kovinarsko in elektro industrijo "er gostinstvo in turizem. Zdaj se-glavnem pojavljajo gola socialna vprašanja, tako da sindikat strokovno pomaga delavcem pri iveljavijanju pravic. Dosti dela mamo z Lino, TPO ...«
n kakšne bodo naloge sindikata utri — glede stečajev in zaščite delavcev?
ROMSKA PROBLEMATIKA V LENDAVSKI OBČINI
»Danes je položaj tak, da sistem zakonodaje ne gre po isti poti s tržnim gospodarstvom. V Zakonu o delovnih razmerjih morajo poleg tehnoloških presežkov upoštevati tudi ekonomske ter izdelati načrt, kako jih prezaposliti. Na to smo podali že
Marjan Neuvirt, predsednik gor-njeradgonskih sindikatov, je prepričan, da bo vsak delavec plačal višjo članarino, če bo potem imel tudi zagotovilo in socialno varnost.
številna dopolnila. Drugo je vprašanje zakona o stečajih. Imamo edinstven sistem na svetu, da sindikat na sodišču ni stranka delavcev. Prav tako je potrebno urediti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in rešiti problem dokupa let. Ko bodo vse te zadeve rešene, bo tudi sindikat lahko normalno zastopal delavce. Tako pa so nas morali vsi delavci Line s podpisi pooblastiti, da se lahko pravno borimo za njihove pravice.«
Kako bo z zbiranjem članarine v prihodnje, bo namenjena socialnoekonomski varnosti delavcev?
»Sindikat bo moral na kongresu doseči, da se bodo ustanovili solidarnostni sindikalni skladi za delavce v stečajih. Ta denar bi dobili podobno kot drugod po svetu — s povišano članarino na 2 do 3 odstotke. Če tega združenega denarja ne bi potrebovali, bi ga vezali v delnice, nepremičnine, ga plemenitili. Delavci, ki bi ostali brez zaposlitve (ne po svoii krivdi), bi še nadaljnji dve leti dobivali plačo, kakršno so nazadnje. Če bo vsak član sindikata vedel, da bo imel to zagotovilo in socialno varnost, mu ne bo težko.«
Ste že zbirali na novo člane sindikata?
»Imamo posebne izjave o izstopu, ki jih lahko dobijo pri predsedniku sindikalne organizacije. Po navadi so se na občnih zborih enotno odločili, da ostanejo še naprej v sindikalni organizaciji, saj je to edina zaščitna organizacija delavcev.«
Kje se bo ta denar zbiral?
»Mislim, da bi moral biti skupen sklad. Vendar so interesi različni. Močnejši odbori bi radi več denarja. Veliko bo odvisno od slovenskega kongresa, pa tudi na republiški vrh morajo priti taki ljudje, ki niso obremenjeni s preteklostjo.« Samo na vrh?
»Mi smo se od te popkovine odtrgali že pred leti. Za vse naše pobude in predloge je bila blokada na republiškem vrhu, kajti svojo nalogo in vlogo v občinski skupščini smo dobro opravljali. Glasnejši bi morali biti v republiki.«
Bernarda B. Peček
križemkražem po naših šolah
Na naši šoli dva kulturna praznika
8. februarja smo praznovali slovenski kulturni praznik. Spomnili smo se velikega pesnika Prešerna. Pripravili smo krajši kulturni program in kviz. V gosteh pri nas so bili učenci in učitelji OŠ Fokovci.
Kviz je potekal v dveh delih. Najprej sta se pomerili ekipi 5. in 6. razredov na teme Umetnostni in zgodovinski spomeniki ter ljudsko izročilo Prekmurja, ljudske pravljice, uganke, pregovori in reki. Učenci 7. in 8. razredov pa so se pomerili v poznavanju Prekmurja in sposojenk v naši narečni govorici. Učenci obeh šol so pokazali dobro znanje. Dobili so priznanja.
Zdaj pa se pripravljamo na madžarski kulturni praznik, ki bo 15. marca. Poleg kulturnega programa bomo izdali tudi šolsko glasilo Mladi rod - liju Nemzedek. Dušan Bočkorec, 8. raz„
OŠ Prosenjakovci
Drugačno praznovanje 8. februarja
V četrtek, 8. februarja, je bil slovenski kulturni praznik. Na naši šoli smo ga praznovali brez običajne proslave ali kakšne svečanosti. Namesto tega smo sedmo- in osmošolci povabili na šolo kozmetičarko Simono Fideršek in arhitekta Milorada Sakača. Kozmetičarka nam je pripovedovala o negi kože in o tem, kako se naličiti. Eno učenko je tudi naličila.
Tema je bila nekaj nenavadnega za šolarje.
Navdušila nas je, da jo bomo pozneje obiskovali tudi v salonu.
Arhitekt pa nas je vpeljal v skrivnosti kulture bivalnega prostora. Ostalim razredom je Stefan Šinko govoril o negi psov, glasbena šola je z instrumenti navduševala prvo- in drugošolčke, cvetličarka pa je s svojo spretnostjo učila aranžiranje šopkov.
Ker nas je ogromno na šoli, so si eni ogledali film v kinu, drugi pa lutkovno igrico na šoli.
Kultura je raznovrstna, to niso samo deklamacije; kultura je tudi to, da nas morajo pripraviti na kulturnejše življenje.
Izidora Radikon, 8. a, OŠ Drago Lugarič, Lendava
Pustna
Oj, ta pust norčavi, dosti smeha nam privabi. Maske bomo si nadeli in po vasi šli veseli.
Cingljal z zvonci cin — cin — cin bo prekmurski pozvačin.
Za njim svatje bodo se vrstili, ki na gostijo bodo nas vabili.
Med nami je bil
Zlatko Dobrič
Ob letošnjem kulturnem prazniku nas je obiskal igralec in pevec ZLATKO DOBRIČ iz Ljubljane.
Pripovedoval nam je o svoji igralski karieri, še posebej pa o snemanju filma UTONILO JE SONCE, kjer je igral KUKAVIČJEGA MIHCA.
Takrat je bil star 10 let Dobro se spominja dogodka, ko bi moral snemati s kačo. Ustrašil seje in zbežal. Celotna ekipa ga je lovila po grmovju. Težave fnu je povzročal tudi prizor, ko bi moral ugrizniti učiteljico. Vedno je ugriznil premalo. Sele v tretje je uspel.
»Tovarišica« je še dolgo po tem nosila sledove njegovih zob na nogi. Ubogi »Ferenc« je pri snemanju padel v kokošnjak in si zlomil nogo. Morali so prekiniti snemanje za ves mesec, dokler ni bila noga zdrava.
Z veseljem smo mu zastavljali vprašanja in se že veselimo, da bomo v kratkem gledali ta film, ker nam je Zlatko obljubil kaseto (video). Predstavil se nam je tudi kot pevec in se poslovil s skladbo Ne joči. Ančica.
Novinarski krožek, OŠ Bučkovci
Na koline
Vujtro gremo na koline, z nami gre še sosit Bine. Gujdek bode malo kucna, naš mesor pa de ga jucna.
To de dišala vsa hiža, moček Muri ne de miža. Nam se sline do cidile, kda do ženske klobose vile.
IN VENDARLE SE PREMIKA
V občini Lendava imajo Romi štiri strnjena naselja: v Crenšov-cih, Gomilici, Trnju in Dolgi vasi. Bivalne razmere se iz leta v leto sicer izboljšujejo, vendar je še vedno veliko kritičnih. Stanje bi se gotovo spremenilo, ko bi za ta naselja pripravili ustrezno dokumentacijo, kot so to že storili za romski zaselek v Dolgi vasi. Tam je zdaj vse več zidanih hiš. Dve stanovanji so uredili tudi pred kratkim in vanju »preselili« družini, ki sta stanovali v Lendavi v stavbi, ki so jo pozneje podrli, saj bodo na njenem mestu zgradili dom za starejše občane. Težko je pričakovati, da si bodo Romi sami zgradili ustrezna stanovanja, saj jih je velika večina nezaposlenih, kaj prida pa tudi ne morejo privarčevati od priložnostnih del. Vsekakor pa ne tedaj, ko za svoje delo pri kmetih dobijo plačilo v naturi. Velikokrat vino (1), zato tudi ne preseneča pojav alkoholizma. Da bi romske družine čimprej prišle do stanovanj, bi kazalo podpreti tudi predlog, da bi del tako imenovanih solidarnostnih sredstev za stanovanjsko gradnjo namenjali ne le za solidarnostna delavska stanovanja, ampak tudi za potrebe romskih družin, četudi ni iz
V soboških sindikatih so minulo leto namenjali veliko pozornosti pravočasnemu in temeljitemu obveščanju svojega članstva. V ta namen so izdajali L i. modre Informacije, ki so bile
------MONOŠTER -------------------------------------
Bo upravna stavba hotel?
V prejšnji številki našega tednika ste lahko prebrali kakšne načrte imajo v Monoštru; kaj bodo s tovarno, ki so jo zgradili z namenom, da izdelujejo v njej kmetijske stroje za Sovjetsko zvezo. Kot vemo zdaj je tovarna Raba podpisala pogodbo z ameriškim General Motorsom. Izdelovali bodo motorje in tudi avtomobile znamke Opel.
V eni zadnjih številk somobotelskega Vas nepeja smo zdaj lahko prebrali še nekatere novosti. Ker je ob novi tovarni zrasla tudi mogočna upravna stavba — ki pa za Američane ni zanimiva — bo potrebno razmisliti kaj z njo. Slišati je bilo tn-'di govorice, da bodo ta del tovarne spremenili v hotel. V monošterski tovarni kos teh govoric niso hoteli komentirati, zato so madžarski novinarji pobarali vodjo projekta Raba — GM Mihalva Horvatha. Povedal je, da te upravne stavbe ne potrebujejo, zato so jo sklenili prodati najboljšemu ponudniku. Nekaj interesentov se je že pojavilo, med njimi so tudi tujci. Predvsem so to ponudbe, ki so povezane s turistično dejavnostjo.
se
Ob teh dveh hišah (s kopalnicama) so v Dolgi vasi pred kratkim postavili hišo za dve družini. Tokrat ni bilo denarja, pa sta zato ti stanovanji bolj skromni: večja soba, majhna kuhinja, hodnik in shramba. Iz romskega zaselka v Dolgi vasi sta redno zaposlena le dva delavca. Več mladih nam je povedalo, da ne morejo dobiti zaposlitve.
Foto: S-S.
njih’ nihče zaposlen. Zaposlitev, do katere je hudo priti, naj torej ne bi bil odločilen kriterij. To pa seveda ne pomeni, da bi Romi prihajali do stanovanj praviloma na ta način, kajti je še veliko drugih. Pa ne gradnja zasilnih, am-
Velika skrb za dobro obveščanje delavcev
razdeljene v vseh osnovnih organizacijah Zveze sindikatov v občini. Skupno so bile izdane štiri številke občinskih Informacij. Naletele so na dokaj ugoden odmev med članstvom.
pak pravih bivalnih prostorov, saj je velikokrat gradbeni material pod nogami, le pobrati ga je treba. V mislih imamo opeko objektov, ki so jih porušili, in jo zdaj vozijo na odlagališča.
Š. Sobočan
To je med drugim potrdila anketa v delovnih organizacijah, kjer so ocenili, da jim tak način informiranja pomeni pomemben praktični napotek za neposredno sindikalno delo. Zato so izrazili zahtevo po še pogostejših, krajših in ažurnih informacijah o različnih aktivnostih soboških sindikatov. Poleg tega so pripravili dve posebni številki — za delavce podjetja Sobota o stečajnih postopkih in pravicah zaposlenih ter o rezultatih delavskih športnih iger, ki imajo vse več pobomikov v podjetjih.
V minulem letu so sodelovali tudi v akciji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje, ki se je odločil ponatisniti sindikalno listo in minimalne zahteve sindikata o pogojih dela v podjetjih, kar je bilo povezano s sprejemanjem statutov podjetij. V nakladi 10 tisoč izvodov so oba letaka razdelili med delavce soboške občine. Pri tem ne gre pozabiti tudi na Sindikalni poročevalec, ki izhaja kot priloga Delavske enotnosti, vendar žal ne najde poti do vseh predsednikov izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij.
M. Jerše
Klovni bodo se smejali, kavboji pa resno se držali. Palčki majhni, urnih nog se vrteli bodo naokrog.
Renata Spilak, 6. a OŠ Štefan Kovač, Turnišče
Le gremo na koline, ka veselica brez nos ne mine!
MAJA SMODIŠ, OŠ JOŽE KERENČIČ, GORNJA RADGONA
POČITNIŠKE POSEBNOSTI
Ker ni bilo snega, sem tudi letošnje počitnice večinoma preživel doma. Obiskal me je bratranec iz Turnišča in pri meni preživel nekaj dni.
Z bratrancem sva se igrala zunaj, dopoldne pa gledala TV program. Šnega pa ni in ni bilo. V petek zvečer, ko sva se odpravljala po mleko, pa je le začelo snežiti. Sprva so padale majhne
ZASVOJENOST — Ludvik Vogrinčič, učenec 6. razreda OŠ Tišina, je za tale kolaž prejel L nagrado na likovnem natečaju na temo Boj proti alkoholizmu in kajenju.
snežinke, ki so postajale vse večje. V nekaj urah je zapadlo toliko snega, da sva se naslednji dan lahko sankala in smučala. Odpravila sva se na bližnji hrib, med potjo sva šla še po Robija in Iztoka. Ko smo prišli na hrib, smo se najprej začeli kepati. Iz majhne kepe je nastala velika kepa in odločili smo se, da naredimo snežaka. Potem smo si na
hribu iz snega naredili majhno skakalnico in se končno le začeli smučati. Ko smo se postavili na smuči, smo imeli čuden občutek, saj smo letos vsi prvič stali na smučeh. Začeli smo se smučati in skakati, vsem nam je šlo zelo dobro. Ko sem skočil že nekajkrat, sem hotel skočiti dlje. Šel sem visoko na hrib in se spustil na skakalnico. Ko sem priletel na odskočišče, sem čutil, da se nisem odrinil najbolje, zato mi je z eno smučko spodrsnilo. Skočil sem najdalj in na koncu pristal v luži-Prijatelji in bratranec so se mi smejali, vendar sem bil vesel, ker sem bil najboljši. Takrat sem tudi spoznal, da je sneg zelo moker in se verjetno ne bo dolgo obdržal. Bil sem premočen do kože.
Sneg se je počasi stalil in Z njim so minile tudi počitnice. Bile so kratke, vendar zelo zanimive.	Aleš Oblak
Moj najzanimivejši del počitnic je bil v nedeljo. Bil je sončen dan. Odpravili smo se v gozd. Tam nas je čakalo veliko presenečenje — zvončki. To presenečenje nam je že prej izdala babica. Na robu gozda smo videli tu; di srni, ki sta preplašeno bežali preko polja v gozd. V gozdu smo se dobro počutili, saj je bil svež zrak. Prve ptice so že zapele svojo lepo pesem. Moja sestra je prva začela nabirati zvončke, oče, mama in jaz pa kasneje.
Domov smo prinesli veliko zvončkov in še zdaj nam krasijo sobo.	Sandra Bergez
učenca 4. a OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
Zima?
Zima je prišla, z zimo mraz, a nič snega okrog nas.
A zima brez snega otrokom veselja ne da.
Tadeja Gostan, 4. raz., OŠ Odranci
STRAN 16
VESTNIK, 22. FEBRUARJA 1990
Radijski in televizijski spored od 23. februarja do 1. marca
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
JADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	; RADIO	i RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA j MURSKASOBOTA MURSKASOBOTA MURSKA SOBOTA j MURSKASOBOTA MURSKASOBOTA
530 Prebujajte se z nami! (Skoraj že tristotič se bo po pol šesti oglasil murski val. Upam, da ste se nas že navadili — mi smo se vas že!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo. 16.15 Romano vila-
go — Svet Romov. 16.35 Kronika. 17.00 Aktualno.
17.20 Reklame,
18.00 21 232.
glasba.
LJUBLJANA
9.00 Mozaik: Spored za otroke, Sokoli, V hribih se dela dan. Skala. 10.40 Para-celsus, angl, nadaljevanka. [5.25 Svet na zaslonu. 15.55 Žarišče, ponovitev. 1630 Tv dnevnik L 16.45 Športna zaslonka. 16.50 Mozaik, ponovitev, Tednik. 17.50 Glasbena oddaja. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Nafta, angl. dok. serija. 21.15 Kotlar, krojač, vojak, vohun, angl, nadaljevanka. 22.10 Tv dnevnik 3. 23.25 Ginger in Fred, italijanski film (F. Fellini).
Pomurska banka Murska Sobota
Program 13 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.55 Regionalni programi: Studio Maribor. 19.00 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Italija 90, prva oddaja. 21.00 Človek in glasba.
Zagreb
Prvi program
8.30 Tv v šoli, ponovitve. 17.00 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu. 20.55 Zabavna oddaja. 21.40 Dnevnik. 23.00 Noč z vami.
PrY' program n9®0 Ponov'tve, tv v šoli. 18 on Mladinski spored.
■ 0 Reportaža z opernega 10 in a’30 Sokolov greben. ‘ -30 Cas v sliki. 20.15 Pri-dva. 21.20 Dinastija
9.00 Šeherezada, balet. ■L45 Začetek in konec, Ti-bor Dery, in memoriam. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 O Prometu za vsakogar. 18.00 Okno, služnostni program. 19.10 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pred
— volitvami. 20.15 Kramljanje, t. Vitray. 21.15 Pred volitvami. 21.30 Parabola. 22.20 Ura zvezde, bra-z'lski film. 23.50 TV dnevnik.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Reklame, oglasi, reklame. 17.00 Aktualno s sobotno anketo. 17.20 Strokovnjak odgovarja. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
9.00 Spored za otroke. 10.15 Mladi Sherlock, angl, nadaljevanka. 10.40 Prva bojna črt, oddaja o aidsu. 11.10 Naša pesem. 13.15 Vi-deogodba. 14.00 Italija 90, ponovitev. 14.30 Lassie -čudež, ameriški film. 15.55 Žarišče, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Spored za otroke in mlade. 16.55 DP v košarki — Vojvodina—Smelt Olimpija, prenos. 1830 Iz tropskega deževnega pragozda: Kajma-novo maščevanje. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 2030 Križkraž. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Lepi upi, franc, nadaljevanka. 23.15 Življenjska zgodba, ameriški film.
S
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Danes skupaj. 19.00 Skupščinska kronika. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Telesna strast, ameriški film. 22.05 Radenci 90, glasbena parada.
•TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, ponovitve.
15.30 Mladinski spored.
19.30 Dnevnik. 20.00 Kaj za peterico (f). 21.55 Dnevnik.
22.15 Žabavna oddaja.
22.15 Šport. 23.50 Noč z vami.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli. 13.55 Mladinski spored. 18.00 Kukalo. 18.30 Nogomet. 19.00 Tedenski tv spored. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Parada smeha. 21.50 V noč (f). 23.45 Trije tolovaji (f).
TV MADŽARSKA
9.25 150-letnica glasbene šole. 10.20 Klinika, pon. 11.05 Naš ekran, v srbohrvaščini. 15.10 Barkochba. 16.00 Most v bodočnost. 17.00 Svet videa. 17.45 Varstvo okolja. 18.30 Sosedje, pon. 74. poglavja. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pesem za vsakogar. 20.10 Smrt barabe, francoska kriminalka. 22.20 Rock na odru, koncert ansambla Old Boys.
9.00 Nedeljska kuhinja (v prvem delu humor, ki ga skupaj pripravljajo naši humoristi in naj bo za zdaj presenečenje. Nato Srečanje na pomurskem valu, od 10.30 do 12.00 pa priložnost za vse, ki želite govoriti z najznamenitejšim Slovencem ta hip. Gost nedeljske kuhinje bo namreč Milan Kučan, ki ga lahko sprašujete, z njim polemizirate, svetujete na telefonski številki 069/21 232 in 21 579! Izkoristite priložnost za neposredni stik z ekskluzivnim gostom!). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 1330 Minute za kmetovalce. 14.00 Novice. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdra-
TV LJUBLJANA
8.50 Otroška matineja. 10.10 Lepi upi, franc, nadaljevanka. 11.00 Alo, alo humoristična oddaja. 11.30 Videomeh. 12.00 Kmetijska oddaja. 1330 Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka. 14.55 Kolo sreče, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 2. 16.45 Ta presneta frklja, francoski film (čb). 1830 Prisluhnimo tišini. 18.50 Risanka. 19.00 Tv mernik. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.25 Dom za obešanje, zadnji del. 21.00 Zdravo. 22.20 Tv dnevnik 3.
TV ZAGREB
Prvi program
9.35 Nedeljsko dopoldne za mlade. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Resna glasba. 13.00 Moreča hiša. 14.00 Nedeljsko popoldne. 16.05 Po letu 2000. 17.05 Zadnji safari (film). 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dom za obešanje. 21.00 Zabavna glasba. 21.50 Šport. 22.25 Noč z vami.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve. 14.00 Mladinski spored. 18.30 Sokolov greben. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Figarova svatba (opera). 23.30 Vizija. 23.35 Stephane Grapelli na Dunaju.
TV MADŽARSKA
8.55 Za otroke. 10.05 Medved, reportaža. 10.55 Madžarska—Romunija, vaterpolo. 14.30 Nogomet na angleški način. 14.50 Nedeljski obisk. 15.25 Festival folk-ansamblov. 16.30 Želeli ste. 17.50 Domoznanstvo. 18.10 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Nekaj minut z Gy. Kabošem. 20.25 Rock. 20.35 Igra za jabolko, češki film. 22.10 Telešport. 22.25 Tamas
530 Prebujajte se z nami! (Norčavi, pustni čas je tu, prepustite se mu in pozabite za hip na politiko, gospodarske težave in primanjkljaj v družinskem proračunu. Dobro jutro!). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Uvod v popoldansko oddajo. 16.15 Športna oddaja. 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba. 18.00 Rezerviran čas.
TV LJUBLJANA
9.00 Mozaik: Tisoč idej za naravoslovce, Bolgarski dekliški zbor, Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Športna zaslonka. 16.50 Mozaik: Zdravo. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 D. Jančar: Klementov padec, tv priredba gledališke predstave MGL. 22.10 Osmi dan. 22.55 Tv dnevnik 3.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Pustolovščina — slikarstvo, švicarska serija. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.10 Sedma steza. 21.25 Zabavnoglasbena oddaja. 22.10 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
Prvi program
8.45 Tv v šoli, ponovitve.
17.00 Mladinski snored.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
19.30 Dnevnik. 20.00 Svet (komedija). 21.40 Zunanja politika. 22.10 Dnevnik.
22.35 Noč z vami.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli.
14.00 Mladinski spored.
18.00 Družinski magazin.
1830 Sokolov greben. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ponedeljkov, šport. 21.15 Hunter.
21.50 Rocky horror picture show (f). 23.45 Miami Vice.
TV MADŽARSKA T^ADŽARSKA
8.30 Preiskovalec Ant-honsen, danski film. 9.45 Upokojenec nikoli nima časa, nemška serija. 10.10 Ponovitve. 16.40 Video novice. 16.50 Poročila v romunščini. 16.55 Perpetuum mo-bile. 17.45 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Koledar 1990. 19.00 Cimbora; Robin Hood. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pred volitvami. 20.25 To + ono, zabavni program. 21.25 Panorama. 22.15 Spored Judite Osskd. 22.25 TV dnevnik.
5.30 Prebujajte se z nami! (Pa smo ga učakali — pust širokih ust je stvarnost, zato se prebujajte z nasmeškom. Murski val vam bo po svojih močeh pomagat!). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Posebna pustna oddaja (sodelujte na 21 232 in 21 579). 1730 Najiepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
9.00 Mozaik: Šolska tv.
15.55 Žarišče, ponovitev.
16.30 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik, ponovitev. 17.50 Spored za otroke in mlade.
19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Odmevi v temi, amer, nadaljevanka.
21.00 Peteris pop show.
22.05 Tv dnevnik 3.
Program Lj 2:
16.30 Satelitski programi —- poskusni prenosi. 18.10 Svet športa. 19.00 Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Povečava. 2235 Satelitski programi.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, ponovitve.
17.00 Mladinski spored.
1930 Dnevnik. 20.00 Slu
čajni partnerji. 21.00 Politična oddaja. 22.30 Dnevnik. 22.55 Noč z vami.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli.
13.55 Mladinski spored.
18.00 Družinski magazin.
18.30 Sokolov greben. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Beljaški pust. 22.25 Izdelovalci smeha. 23.20 Noč v Lidu.
L
830 Belouška, kratki film. 8.45 Peštanska morala. 10.30 Panorama, pon. 11.15 Telovadba za invalide. 16.35 Panonska kronika. 16.45 Poročila v nemščini. 16.50 Naš ekran. 17.25 Evropske manjšine, Rusini. 17.55 Četrt ure za gospodarstvo. 18.10 Žabe, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pred volitvami. 20.25 Klinika. 10. del. 21.15 Studio ’90. 22.00 Kanadski madžarski pesniki.
23.00 TV dnevnik.
530 Prebujajte se z nami! (Še zadnjič v svečanu 1990 vam voščimo vse najlepše, bodite pridni in prijazni!). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Uvod v popoldansko oddajo. 16.15 Gospodarske teme. 17.00 Aktualno. 18.15 Poslušamo vas (pripombe in vprašanja na 21 232).
TV LJUBLJANA
9.00 Mozaik. 11.15 Odmevi v temi, amer, nadaljevanka. 15.55 Žarišče, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Mozaik: Kazen za uboj, Po sledeh napredka. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Policaj, turški film. 21.40 Tv dnevnik 3. 22.00 Zabavnoglasbena oddaja.
Program 13 2:
1630 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 Divji svet živali: Nočno življeiye. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Tristan in Izol-da, 3. del opere. 21.50 Svet poroča. 22.50 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, ponovitve.
17.00 Mladinski spored. 1930 Dnevnik. 20.00 Filmski večer. 22.35 Dnevnik.
23.00 Noč z vami.
TV AVSTRIJA
I
9.00 Ponovitve, tv v šoli.
13.45 Mladinski spored.
18.00 Družinski magazin. 1830 Sokolov greben. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dediščina Guldenburgov. 21.00 Odločitev pred zoro (f). 22.50 Glasovi ljubezni (f). 0.35 Miami Vice.
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja.
17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Alf. 18.30 Glasbene želje. 19.00 Štajerski utrip. 1930 Čas v sliki. 20.15 Pisma iz parka. 21.40 Ti meni, jaz tebi. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Šport. 22.30 Portret. 23.15 Simfonija št. 6, Antona Brucknerja.
TV MADŽARSKA
9.05 Pastir severnih jelenov. 9.55 ZOOM. 10.20 Studio '90, pon. 16.50 Video novice. 17.00 Poročila v slo-vaščini. 17.40 Sotrpini. 18.00 Novejše zgodbe o vrtičkih, 2. del. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pred volitvami. 20.25 Rodi se mali človek, TV igra. 21.25 Novi svet, ilustrirana zunanjepolitična kronika. 22.10 Berlioz: Faustova poguba. 0.05 TV dnevnik.
530 Prebujajte se z nami! (Kdo pravi, da bomo jutranji program ukinili prvega marca? Če nihče, potem to niso niti govorice. Torej: jutranji spored RMS tudi marca 1990!). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16,00 Uvod v jutranjo oddajo. 16.15 Kulturna oddaja. 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba. 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače (oddaja z narodnozabavno glasbo in možnostjo vašega sodelovanja!)
TV LJUBLJANA
9.00 Mozaik: Šolska tv. 15.55 Žarišče, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 2. 16.50 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Paracel-sus, zadnji del angl, nadaljevanke. 21.00 Tednik. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Retrospektiva filma: Krč, slovenski film.
Program 13 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Regionalni programi: Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, humoristična oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Tibetanske impresije, potopisna reportaža. 20.55 Mali koncert. 21.10 Pragozd pred našimi vrati, poljudnoznanstvena oddaja. 21.55 Večerni gost 22.40 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, ponovitve.
17.00 Mladinski spored.
19.30 Dnevnik. 20.00 Panorama. 21.05 Kviz. 22.20 Dnevnik. 22.45 Noč z vami.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli.
14.20 Mladinski spored.
18.00 Družinski magazin.
18.30 Sokolov greben. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dobrodošli v klub. 21.20 Veseli Joc-ker. 22.15 Videoteka.
TV MADŽARSKA
9.00 Operater, pon. 9.25 Upokojenec nikoli nima časa, pon. 9.50 Angleška hiša, pon. 10.15 Telovadba za invalide. 16.00 Kratki film. 16.25 Nogomet na angleški način. 16.45 Panonska kronika. 16.55 Poročila v srbohrvaščini. 17.00 Lepi madžarski plesi. 17.05 Tretji kanal. 17.55 Kozmos, ameriška serija. 19.15 žrebanje lota. 20.05 Volitve. 20.25 V dobrih rokah, nemški film. 22.10 Domače ogledalo. 23.30 TV dnevnik.

razno
kupim
S prvim marcem prične poslovati
TRGOVINA NA DROBNO
Rudolf Gerlec
Beznovci 46, tel.: 76 867
V ZALOGI IMAMO:
20 % popusta do 1. marca za STAVBNO POHIŠTVO (okna, vrata) in za kopalniško opremo KOLPA SAN v prodajalnah: — Kurivo v Murski Soboti — Les-pohištvo v Beltincih — Železnini v Gornji Radgoni in v ostalih Potrošnikovih prodajalnah z gradbenim materialom
ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI kupim. Naslov v upravi lista. M-6631
STAREJŠO ALI NOVEJŠO URO kupim. ® 22 773 ali ponudbe na upravo lista. M-6759
sobe

STANOVANJE V MARIBORU dam v najem študentkam za dve leti, s predplačilom. ® od 14. do 16. ure: (069) 81 837. M-6619
DVOSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE V BLOKU, z nizko najemnino, zamenjam za večje. Plačam selitev. Ponudbe po ® 23 125. M-6717 NEOPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, primemo tudi za mimo obrt ali skladišče, oddam. Elektromotor prodam. Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 2. M-6743
PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 08366-7, izdane pri H KS Panonka Murska Sobota. Janez Banko, Dankovci 2. M-6602 ROLETE IN ŽALUZIJE IZDELUJEMO IN MONTIRAMO (v več barvnih odtenkih). ® 061 722 645. M-6628
PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 8. razreda OŠ Beltinci, izdanega leta 1987. Simon Kuzma, Melinci 147. M-6654 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 125088, izdane pri H KS Panonka M. Sobota. Katarina Matjašec, Beltinci, Gregorčičeva 30. M-6689
ZEMLJO, večjo površino, vzamem v najem. ® 71 569. M-6715
PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 183, izdane pri TZO Kmetovalec Ljutomer na ime Franc Heric, Cven. IN-17909
• pijače vseh vrst • živila • gradbeni material in krmila. Odprto od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Še v naprej se priporočamo tudi z vodoinštalaterskimi in kleparskimi deli.
22. FEBRUARJA 1990
STRAN 21
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 23. febr. do L marca
23.	febr. ob 19. ari amer. creM- film POPER IZ MLAMUA, II. dri. trda emajla1
24.	febr. od 17. ari amer. akc. film AMERIŠKI NINJA. III. dri
24.	febr. ob 19. uri amer. aOL film POPER IZ MIAMIJA — trda erodu
25.	febr. ob 15. in 17. uri amer. akc. film AMERIŠKI NINJA, III.
25.	febr. ob 19. uri amer. eroL film
POPER IZ MI AMIJA. II. dri
27.	febr. ob 17. m 19. uri amer, film KARATE KID, H. dri
28.	febr. ob 17. in 19. uri amer, triler AVTOCESTA STRAHU
1. marca ob 17. in 19. uri amer, triler AVTOCESTA STRAHU
Z marca ob 17. mri amer. akc. film SA1GON
Režija: Christopner Crone. vloge: WiBem Dafoe, Greaorv Hines Mr. VZNEMIRLJIV FILM. NOBIT Z AKCUO1 ATRAKTIVNA SCENOGRAFIJA, ODLIČNI NOSILCI GLAVNIH VLOG’ PRAVA POSLASTICA ZA GLEDALCE’
Z marca ob 19. trn amer. enot, film ŠEFICA OBVLADA SVOJ POKLIC — trda erotika
Kmo KUD ŠALOVCI
24.	marca ob 19,3®- mri akc. film AMERIŠKI NINJA, IIL dri
24_ marca ob 2L mi amer. eroL film ROSEMARJE — trda erotika
prodam
PRODAM
ŠKODA 195 L, izdelana 1978, registrirana do av gusta 1990. naprodaj po ugodni ceni. Informacije: Branka SoL dala. Istrsko naselje 6, Mursko Sre-diščr LE
ZASTAVO IN SUZUKI GT 798 prodam. Janez Simonič, Lendava, Ozka Z LE-16395
ZASTAVO Ml SC letnik 198». registrirano do januarja 1991. prodam Darko Nemec, Babina 2 L ® 82 619. IN-17922
LADO NIVA. letnik 1986, ugodno prodam. V učko. ® 89 164 LE-17923 ZASTAVO 1»1 GTL 65. letnik 1984, prodam. Sebeborci 101. M-6603 OPEL LSCONOlZ letnik 1980, prodam. KOajtinci 13. M--6619 ZASTAVO 750. letnik 1978, in koso dobrava. J S®. za traktor, prodam. Bodonci 113. M-6616
ZASTAVO Ml, registrirano, fatmk 1976, prodam. Murska Sobota, Kidriče™ 16. M 6618
modre bazar
BELLA ME
Lendavska », Breška Sobota Miatfinska oblačila z modnimi dodatki, potclma ponudba maturantskih oblek na dva ak tri odplačane odmike (posojilo, čeki)
• odprto od ponedeljka do petka od 14. do IS. ure
ZAST AV O 75» prodam I urar. Gornji fttrom 29 a. M462I
DIANO, obnovljena, regismrano do februarja 1991, prodam. S 24 528. M-6622
ZASTAVO Ml, letna 1987, ugodno ' prodam. Sanjaš, Gaberje 19. M-6623 LADO KARAVAN, letna 19E. naprodaj. ®<069) 68 074. M 6624 LADO mo 13M. november 1986, v dobrem stanju, prodam. S 25 117. M-6627
K ATRCO kanil 1978. prodam. Marjan ^mon, Murski Črnci 45» p. Tisa na_ M 66 30
ZASTAVO ML konfon. letnik 1982. prodam Naslov v upravi liste. M-6637
• Od pusta do velike noči se ob nakupu nad 300 din v
TRGOVINI KALAMAR
VTRDKOVI
dario — presenečenje dobi'
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
trma Benko (iSrektortca in gtavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Edry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lapornik, Feri Maučec. Stefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Johnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva m uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Tetefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna uredntca in drektonca. naročniški oddelek računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 m 21-064; dopisništva; Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za L trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naročnice v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota; 51900-603-30005 Devizni račun pri A banki Ljubljana. 501OCMBZBDO112-5049512. Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen piačfia temeljnega davka od prometa proizvodov.
RENAULT 4 TIS, letnik 1979, prodam. Informacije: Jože Mencigar, Pertoča 72. ®21 630, do 15. ure. M-6638
DIANO, letnik 1980, prodam. Vili Kovačik. Murska Sobota, Titova 1 b. M-6639
ŠKODO 105 L letnik 1979, prodam. Šulinci 75. M-6643
MOTORNO KOLO15SLC, letnik 1979, poceni prodam. Franc Barber, Šulinci 10. M-6644
ZASTAVO 128 staro 2 leti in pol, prodam. Branko Zido. Markovci 91. M-6647
DVOSEDEŽNI MOPED TOMOS, štiri prestave, prodam. Poklicati popoldne: 74 654. GR 13528
ZASTAVO 750. po delih, prodam.
Plitvički Vih 30. GR-13529
ZASTAVO 750. letnik 1985. prodam.
Angela Ropoša, Domanjševci 127, p. Križevci v Prekmurju. M-6660
ZASTAVO 128 SKALA 55, stara 14 mesecev, ugodno naprodaj. ® 77 814. M-6751
LADO, letnik 1987. zastavo 750, letnik 1977» obnovljeno in RENAULT 4. letnik 1974. prodam. Vrtarič, Lendavska 17 c/V M 6752
GRADITELJI
POZOR!
Izdrla jrm stropne nosilce vseh velikosti. zrlo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Infor-■■aajrz Željko P_, Novo Selo Rok, R, Končata 16. 42200 Čakovec, telefon: <IM2>8I1685.
APN 6 S, 12/88, z resonančnim izpu-in ozvočitev vennona ter orgle rika rikatwin 61 prodam. Lipovci 71, ® 71 487. M-6692
ŠKODO 12® LS, letnik 1979, registrirano do novembra, zaščiteno, prevo-žeoih 42,000 km, prodam. Murska So-bota, Trstenjakova 17, ® 23 940. M-6699
FORD ESCORT letnik 1976, registriran do julija, ugodno prodam za 8000 ATS (protidinarska vrednost). Lapoša, Sotina 82. M-6700
OPER ASCONOL6, dizel, letnik 1984, ugodno prodam. S 71 303. M-6594
ŠKODO, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. Informacije pri Jožetu Kokolu, Beltinci, Ravenska 60. M-6661
RENAULT 4 GTL, letnik 1987, regi-stnraiio do januarja 1991, prodam. ® 75 888. M-6669
GOLF (nemški), dobro ohranjen, ugodno prodam. Kupšinci 23. M-6670
ZASTAVO 101, staro štiri leta, registrirano do februatja 1991, prodam. Bratonci 169 a. M-6671
GOLF, dizel, letnik 1984, in traktor torpedo deutz, 60 km, v dobrem stanju, ugodno prodam. Vučkič, Ran-kovci 7. M-6675
TOVORNO VOZILO TAM 110-T M. letnik 1977, in NSU 1200 prodam. ® 24 844. M-6682
APN6, star šest mesecev, prodam. Stanjevci 89. M-6678
ZASTAVO 101 GTL letnik 1984, registrirano do februarja 1991, prodam. ® dopoldne: 22 003 ali Murska Sobote, Miklošičeva 75, popoldne. M-6680
RENAULT 16 (motor 20.000 km) prodam. ® 22 854. M-6684
JUGO CORAL55, oktober 1988, 11.000 km, pet prestav, prodam. Hari, Križevci 4, ® od 7. do 14. ure: 78 085. M-6686
GOLF, dizel, letnik 1986, prodam.
Cena 98.000 din. ® 71 110. M-6687
Nemogoče, pa vendar res:
PREMOG PO NIŽJI CENI
LAHKO NAROČITE IN KUPITE:
KURIVO-PREVOZ, Bojan Jakšič, Gornja Bistrica 51, tel. 70-106
Cene premoga: velenjski lignit — 568,40 din za tono, trboveljčan — 1.015.20 din za tono
TELICO, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Karel Sreš, Bakovci, Poljska 9. M-6702
MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Plečnikova 9. M-6706
KRAVO, visoko brejo, prodam. Tišina 57. M-6723
MLADIČE PASME ROTVVEILER, čistokrvne, prodam. ® 46 261. M-6739
FIAT126P-GL, star dve leti, in MAZDO 323 SEDAM 1.5, staro dve leti, prodam. Bol, Gornja Radgona, Leninova 2, ® (069) 74 171. M-6688 AMI 8 (enega po delih, drugega v celoti) poceni prodam. Šulinci 6. M-6704
BT 50 prodam. Bakovci, Panonska 28, S 76 131. M-6691
GOLF, bencin, letnik 1981, prodam. Novak, Zenkovci 52, ® 76 837. M-6708
OPEL KADET C, letnik 1976, kosilnico laverda in stiskalnico-balirko B. L. 30 prodam. S 78 274. M-6714 FORD SIERO 1.6, letnik 1986, prodam. ® 22 025. M-6720
LADO SAMARA in moped (4 prestave) prodam. Lovenjak, Murska Sobota, Lendavska 23. M-6722
LADO 1200, starejši letnik, v odličnem stanju, registrirano do decembra 1990. prodam. Gomilica 125, po 15. uri. M-6725
ŠPORTNO MAZDO RX7, letnik 1980, nov motor, prodam. D. Bistrica 92. M-6728
ZASTAVO 128, letnik 1987, dobro ohranjeno, prodam. Trstenjakova 47. M-6734
TOMOS 15 SLC prodam. Brezovci 72. M-6735
VAUXHALL VIVO, neregistrirano, vozno, prodam. Slavko Čurič, Žižki 104. M6736
MAZDO 323-13, letnik 1982, prodam. Tropovd, Kolesarska 83. M-6740
ZASTAVO 850, karoserija generalno obnovljena, letnik 1982, prodam za 12.000 dinarjev. Bakovci, Mladinska 44. M-6746
NOVO!
BOUDOUE MOJCA NA GLAVNEM TRGU V LJUTOMERU.
Priporoča se z otroško konfekcijo.
Obiščite nas!
GOLF, bencin, in FIAT 126 P, letnik 1982, ugodno prodam. Marjan Ben-kič, Vadarci 32. M-6747
ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Marija Flisar, Murska Sobota, Stara ulica 4. M-6749
RENAULT 11, dizel, letnik 1988, maj, prodam. ® 24 845. M-6750
GOLF, letnik 1979, prodam. Brezovci 41 f, p. Puconci. M-6758
126 P. letnik 1981, prodam. Rakičan, Tomšičeva 2. M-M-M
ZASTAVO 101, starejši letnik, zelo dobro ohranjeno, prodam. ® 86 016. IN-17910
WARTBURG 353 W, letnik 1983, prodam. Banovci 9, Veržej. IN-17911 ZASTAVO 850, letnik 1982, prodam. ® 81 962. IN-17934
JAWO 350 prodam. Gornji Lakoš 92.
LE-16414
VW santano 1600, letnik 1982, 75.000 kilometrov, garažirano, prodam. ® (069) 22-613. M-6773
JUGO KORAL, letnik 1988, maj, prodam. Rakičan, Panonska 2.
M-5658
PRODAM
TRAKTOR STEYR 18, s koso in priključki, prodam. Pordašinci 2, p. Prosenjakovci. M-6657
TRAKTOR LRSUS 335 prodam. Vinko Sreš, Odranci, Vezna 10, ® 70-457. M-6658
TRAKTOR DEUTZ in motokultiva-tor s koso prodam. Skakovci 56. M-6659
TRAKTOR IMT 533 de lux prodam. ® po 18. uri: 69-111. M-6662
TRAKTOR DEUTZ, 40 KM, prodam, Kjlučarovci 30, pri Ljutomeru, ® 87-646. M-6664
MOTORNO ŠKROPILNICO, malo rabljeno, ugodno prodam. Gornji Petrovci 43. M-6673
TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Lovrenčec, Filovci 57. M-6674
IMT 538 s 650 del. urami in opel ka-dett cupe, tip B, prodam. Anton Recek, Dolnji Slaveči 93, ali 78-238. M-6681
TRAKTOR IMT 539, 800 delovnih ur, prodam. Matjašec, Lipa 146, ® 71-609. M-6685
BOČNO KOSO DUBRAVA za trak tor IMT 533, 539 prodam. Krog, Murska 43. M-6690
TRAKTOR IMT 540 s koso prodam. Tišina 72. M-6694
KOMBAJN ZMAJ UNIVERZAL in kombajn eplle ter lado 1600, letnik 1980, prodam. Štefan Balažič, Hotiza 142, S 36-335. M-6696
TRAKTOR URSUS 355, brezhiben in registriran, prodam. Martin Žugelj, Odranci, Dolinska 6, ® 70-553. M-6698
TRAKTOR IMT 560, 850 delovnih ur, in nov 14-colni oltov plug prodam. Beltinci, Panonska 86. M-6733 TRAKTOR ZETOR 5011, 600 delovnih ur, prodam. Kianec, Selo 108. M-6781
TRAKTOR URSUS C 335, z bočno koso, dobro ohranjen, prodam. Jože Jaušovec, Zagajski Vrh 29, p. Gornja Radgona. GR-13525
TRAKTOR FERGUSON 560. star pet let, prodam. Ivan Žnidarič, Črešnjev-ci 115, p. Gornja Radgona, ® 62-014. GR-13527
TRAKTOR IMT 560, star šest let, registriran do julija, prevoženih 1350 ur, prodam. Informacije ® 60-520. GR-13530
TRAKTOR IMT 558, dobro ohranjen, prodam. Kapca 143 A. M-6601 ČEBELARJI!
PREVOZNI ČEBELNJAK TAM 5000 z 48 novimi AŽ panji, komplet ali posamezno, ugodno prodam. Pokličite: 062 31-046, Maribor, Ljubljanska 77. M-6607
TRAKTOR VLADIMIREC prodam.
S 78-090, po 15. uri. M-6621
TRAKTOR FERGUSON 539, star dve leti, in žetveni kombajn zmaj 780, škropilnico, 3601, in motorno žago partner prodam. Jakob, Lipovci 103, ® 71-013. M-6625
MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPILNICO PANONIJA, nerabljeno, novo, prodam ali menjam za drva ali smrekove hlode. Gjureč, Kocjan 3, pri Kapeli. M-6634
DRUŠTVO
GASILSKO
STRUKOVCI vabi 27. febru-
arja ob 19. uri na
TRADICIONALNO MAŠKARADO
Maske vabljene in nagrajene. Igral bo ansambel NOČNI SKOK.
Vabljeni!
TRAKTOR DEUTZ TD 6006 prodam. Motvarjevci 24. M-6636 TRAKTOR IMT 565, star tri leta, prodam. Štefan Jerebic, Lipa 29, ® 7I -708. M-6640
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 830. novejši tip, s priključki ali brez, prodam. Alojz Šinko, Grad 193. M-6646 TRAKTOR STEYR 188 prodam. Milan Mesarič, Ižakovci 137. M-6655 SNOPOVEZALKO, novo, za BCS, italijanske izdelave, ugodno prodam. Pečarovci 87, ® 77-228. M-6754 PREDSETVENIK, peresasti, širine 220 cm, z dvojnim mrvilnikom, prodam. Pečarovci 70. M-MM
TRAKTOR URSUS 360 prodam. Janko Koroša, Veržej, Trg S. Osterca 21, ® 87-100. (1N-17924
SADILNIK KORUZE, 4-vrstni, dvo-brazdni plug, trosilnik umetnega gnojila, skoraj nov, prodam. Petanjci 91. M-6712
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA in rotacijsko koso 135 prodam. Drago Koroša, Veržej, ® 87-057. M-6716 TRAKTOR IMT 560 ugodno prodam. ® 70-775. M-6738
TRAKTOR IMT 549, nov, prodam 10 odstotkov ceneje. Možnost tudi na odplačilo. ® 72-578. M-6742
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 18 KS, prodam. Tel.: (064) 57-803 ali Franc Perkič, Dolnji Slaveči 37 (počitniška hišica) — ogled tnožen samo v
soboto! M-MM
TROSILNIK za gnoj prodam. Franc Brunčič, Babinci 31, Ljutomer. IN-17936
TRAKTOR IMT 560 prodam. Janko Pušenjak, Radomerje 12, Ljutomer IN-17915
TRAKTOR FERGUSON 39, motor znamke fiat, brezhiben, prodam. ® (062) 716-268. IN-17917
TRAKTOR FERGUSON 540, gene ralno obnovljen, v dobrem stanju, prodam. Štefan Lesjak, Žerovinci 72, p. Ivanjkovci.
IN-17916
ŽIVAL!
PLEMENSKO KRAVO, visoko brejo, dobra mlekarica, prodam. Teodor Žabot, Šafarsko 22 a, Ljutomer, ® 89 034. IN-17929
SERVIS
ZAMRZOVALNIKOV!
POPRAVILO Z GARANCIJO NA VAŠEM DOMU!
NESN1CE, MLADE JARČICE PASME HISEX, rjave, iz koperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: GOSTILNA TIBIJA HORVATA, Nemčavci, ® 24 393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, Grad, ® 77 686. M-6272
PRODAM
ŠEST KUHINJSKIH STOLOV prodam. ® 22 576, popoldne. M-6665 GUME 165 SR 14 TRAVAL, nove, prodam. ® 23 622. M-6751
BETONSKE SOHE ZA VINOGRAD, po 60 din za kos, prodam. Vučja Gomila 23, ® 76 358. M-6755 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, videore korder in računalnik comodore, nov, prodam. ® 70 395. M-6757 KOMPLETNO KUHINJO, novo, uvoženo, prodam. ® 73 040, int. 568, do 15. ure. M-6666
RABLJENO SPALNICO IN ŠTEDILNIK CALOREX prodam. ® do 14. ure: 43 040, interna 361. M-6667 ELEGANTNO VEČERNO OBLEKO BUTIKA IRIS, rdeče barve, št. 36, primemo za maturantski ples, in smučarske čevlje št. 37—38 in plašč za 11 -letnega otroka, prodam. ® 48 150. M-6668
BELO POROČNO OBLEKO št. 42, kupljeno v butiku, prodam. Bratonci 171, ® 71 137. M-6672
BETONSKO STREŠNO OPEKO, 400 kosov, prodam. Informacije: ®23 190. M-6683
OZVOČENJE DINACORD 2 x 200 W in REVERB ALESIS prodam. ® 78 010 ali 24 299, dopoldne. M-6693
SEDEŽNO GARNITURO, novo, še zapakirano (trosed z mehanizmom in dva fotelja), prodam. Možnost plačila na 6 obrokov. Vaneča 50. M-6695 SENO, 5 t, prikolico za prevoz živine, slamo v balah, večjo količino, prodam. Pavel Forjan, Bratonci 127. M-6697
EKSKLUZIVNO POROČNO
OBLEKO, uvoženo iz Avstrije, prodam. S 042 843 096. LE-16405
IZDELUJEMO IN PRODAJAMO:
— strešne opeke
— montažne stropove in
— stropne nosilce
Vse to izdelujemo tudi po naročilu.
Informacije: Ignac Horvat, tel.: (042) 41-664.
HLADILNIK v elementu kuhinje Orhideja safari ugodno prodam. ® 22 140. M-6608
KORUZO prodam. Petanjci 91. M-6609
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE FEROTERM, brez bojlerja 30.000 kalorij, rabljeno, prodam. ® po 16. uri: 48 038. M-6611 ŠTEDILNIK PRLEKIJA za etažno centralno ogrevanje, skoraj nov, prodam. ® po 18. uri: 22 762. M-6613 POHIŠTVO — KLASIČNO SPALNICO ugodno prodam. ®69 169. M-66I4
BARVNI TELEVIZOR GORENJE in hladilnik prodam. Jančar, Ob kanalu 7, Murska Sobota. M-6632 PRIKOLICO ZA AVTO in termoakumulacijsko peč prodam. Naslov v upravi lista, ® 21 064 ali po 16. uri: 21 041. M-FŠ
MOLZNI STROJ, prevozni, povsem nov, prodam. Franc Kšela, Drakovci 72, p. Bučkovci. IN-17926 CIRKULARKO za žaganje drv, na kardanski pogon, prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 44. M-6633 VISOK HLADILNIK, star leto dni, prodam. Peček, Kraška 18, ® 25 467. M-6635
REGAL ZA DNEVNO SOBO pro dam. Lenka Ilič, Murska Sobota, Lendavska 6. M-6649
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Belovič, M. Sobota, Lendavska 43 b. M-6653
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, letnik 1983, 67 cm, brezhiben, prodam. ® popoldne: 23 983. M-6707
JEKLENKE (plin-kisik), nove, prodam. ® 77 814. M-6751
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Benkič. Vadarci 89. M-6656 KUHINJSKO KREDENCO (vitrino) ugodno prodam. Lipovci 258, ® 71 004. M-6703
BALIRANO SENO, koruzo na storžih in kombinirani zamrzovalnik prodam. Krajna 12. M-6710
MENJAVAM IZOLACIJE NA VSEH ZNAMKAH ZAMRZOVALNIKOV, KI TOČUO, ROSUO ALI LEDENIJO Z ZUNANJE STRANI
IZOLACIJSKI SERVIS
F. HAJDINJAK
Gornji Slaveči 6, Kuzma Tel.: (069) 78-271
AKACIJEV LES (za kole) menjam ® borov les. Lipovci 140. M-6711 DROBEN KROMPIR prodam. Not' šinci 5, p. Martjanci. M-6721 SMREKOVE HLODE prodam. donci 133. M-6726
BETONSKE SOHE ZA BRAJDE (s podaljškom) prodam. Kuzmič, Brezovci 64 a. M-6729
KUHINJSKE ELEMENTE in hladil; nik ugodno prodam. Murski Čm0 31. a. M-6730
BALIRANO SENO prodam. Čel* lavci, Ledavska 9. M-6732
KOTNO SEDEŽNO KLOP
DAM ZA 3333 din. ® 24 063. M-6737
PLETILNI STROJ ZNAMKE P*8" SAP DUOMATIC, švicarski, dam. Informacije zvečer po "S* (069) 22 186. M-6741
ELEKTRIČNI KOTLIČEK »PLAN-TERM«, 12 KW, nov, ugodno Pf0' dam. Murska Sobota, Kopitarjeva 19, ® 22 071. M-MP
VITRINO LTH ZA SLADOLED; 6-kasetno, in prodajni pult, les, b6*1 ultrapas, s stekleno nadgradnjo, Pr0' dam. ®od 12. do 15. ure: 81 261-IN-17925
POHIŠTVO ZA SPALNICO, kompletno, prodam. ® od 19. do 20. ure-21 828. M-6744
TELEVIZOR GORENJE, črno beli, star dve leti, ugodno prodaH*-® 24 794. M-6745
PRIKOLICO ZA AVTO PRODAM Petanjci 76. M-GR-13531
SADIKE VINSKE TRTE po 3,50 Ji" in sadike sadnega drevja po 15,00 di" prodam. Pošljem po povzetju. Vlade-ta Dukič. »(0371 875 116. IN-179V MOTOR za magirus deutz 232 v dobrem stanju ugodno prodam-® 21 691. M-MM
MOTORNO ŽAGO TOMOS pr°' dam. ® 24 198. M-MM
SENO prodam. Lukovci 54, ® 87 728. IN-I79I3
MOTORNO ŽAGO STIHL, skoraj novo, in skoraj nov avtomatik p* dam. ® 82 007. IN-17914
BARVNI TV GORENJE COLOR daljinsko upravljanje — in stol za ui; kularko (»vidja/0 500 mm«) z b**1 za žaganje prodam. ® 81 714. IN' 17930
BELO VINO, motorno kolo danuvia, L izdelave 1958, enkrat registriran®, ter hrastove deske, 5 cm, prodam-® 81 211 int. 14.
posesti
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, I. nad stropje, prodam. ® 25 145, zvečer 23 055. M-6615
GRADBENO PARCELO, vhodna vrata, nova, in nosilce prodam-® zvečer: 26 414. M-6652
DVE PARCELI MEŠANEGA GOZDA prodam. Stanjevci 89. M-6678 PARCELO, primerno za hišo ali Po<-hišico, blizu Moravskih Toplic, pr0' dam. Naslov v upravi lista. M-6756 POSLOVNI PROSTOR V MURSK’ SOBOTI prodam. ® 82 929.
MEŠANI GOZD prodam. Polana p. Puconci. M-6705
VINOGRAD, v bližini mejnega pfe' hoda Trate, 80 arov, prodam ali v najem. Zaharias, Stogovci 4, Ap^^e' M-671R
HIŠO v Veržeju ugodno prodan1-® (062) 819 332, petek, sobota in nedelja od 18. do 19. ure. M-OP
zaposlitve
NUJNO POTREBUJEM TRI AKVI' ZITERKE(-je) po Pomurju za P0”!^ bo ob 8. marcu. Zaslužek do l5-0y din. Informacije: 061 452 119.
6753
SODARJA, sposobnega vodenja ek' pe, zaposlim. OD 5000 din. Sodarstv0 Marjan Maučec, Gančani 149. * 6731
ZAPOSLITEV V POPOLDANSKEM ČASU (varstvo otrok, tipk3' nje) iščem. Alenka, 23 027. M-6748 MIZARJA ZAPOSLIM ZA DOLOČEN ČAS. ® 78 646. YM-OP KONJENIŠKI KLUB MURSKA SOBOTA BO ZAPOLSIL PRIMEROV OSEBMO ZA OPRAVILA PRI K , NJIH. Informacije po ® 22 330, in 30. od 7. do 15. ure. M-NA
STRAN 22
VESTNIK. 22. FEBRUARJA
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
Terezije Barber
r\	roj. Šebjanič
iz Sulinec 10
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate-Ijem in znancem.
Hvala tudi g. župniku in pevcem. Posebna zahvala dr. Kiršnerju, dr. Petričevi in drugemu osebju oddelka intenzivne nege bolnišnice v Rakičanu.
Žalujoči hčerki Anica in Nežka z družinama iz Kranja
O molk, o mir, neskaljena tišina! Zdaj zopet ravna duše je gladina in dom je rož, oblakov in dreves.
A. Gradnik
V SPOMIN
26. februarja bosta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče in pradedek
Karel Podlesek
iz Sebeborec
Ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok, .praznina in lepi spomini nate. Ohranili te bomo v trajnem spominu.
Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k meni pristopite, spomnite se, kako trpela sem. šopek rož mi prinesite in večni mir ni zaželite.
V SPOMIN
22. februarja 1990 mineva nepozabno leto, polno žalosti in bolečine, odkar si brez slovesa zapustila najin dom, draga žena in mama
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Mihael Čarman
iz Gornjih Slaveč
Iskrena hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostin-ke, vaški predstavnici za poslovilne besede, vsem sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, posebno družini Čurman-Ferko, kolektivu AP M. Sobota in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje.
Žalujoči: otroci Franc, Štefan, Gizela in Marija z družinami ter drugo sorodstvo
Kako je dom naš tih in prazen, odkar več v njem te, dragi, ni, odšel si k večnemu počitku, zaprl za vedno si oči.
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, smrt je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 39. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, očka, brat, stric in boter
Franc Tivadar
iz Mostja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter darovali vence, cvetje in za sv. maše. Hvala kolektivu Mure, DO Lendava, kolektivu TIM-Laško, OŠ Genterovci. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevkama za odpete ža-lostinke.
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Denis in Franček, brat Janez z družino in brat Albin
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil mož, oče, stari oče in brat
Maks Toplak
iz Logarovec 15
Ob boleči izgubi moža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in za sv. maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem, GD za poslovilne besede ter kolektivu Mure, tozd Ženska oblačila.
Žalujoči: žena Frančiška in hčerka Cvetka z družino
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe, dragi mož in oče, ni, da bi skupaj še bili.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je 10. februarja po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, boter in svak
Franc Gorčan
iz Polane 44
Ob težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi poslednji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku Balažiču za tolažilne besede in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbenikom za odigrane žalostinke ter predstavniku KS Černelavci za poslovilne besede.
Polana, 12. februarja 1990
Žalujoči: žena Ema, hčerka Žita z možem Hansom, hčerka Zorica z Romanom in drugo sorodstvo
Jolanka Benčec
iz Černelavec
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih leži in nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
Vsi tvoji žalujoči: mož Geza in otroci z družinami
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v mojem srcu boš ostala.
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 71. letu starosti po kratki bolezni zapustila naša draga mama, babica in prababica
Rozalija Žilavec
roj. Žakoc iz Lendave
\sem sorodnikom, znancem in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje ter vsem za organizacijo pogrebnega obreda.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Milan z družino
Zaman je bit tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je po krajši bolezni zapustila draga sestra in
teta
Marija Bagari
s Krajne 2
ub nenadni, boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem so-r°dnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, okrasili njen grob s cvetjem in darovali za sv. maše.
Hva|a g. kaplanu za obred, pevcem za odpete pesmi, predstav-n,ci KS za besede slovesa ob odprtem grobu in gasilcem za pomoč ter spremstvo.
Krajna, 9. februarja 1990
Žalujoči: brata Alojz in Kalman z družinama
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, tasta, dedka, pradedka, brata, svaka in strica
Jožefa Weindorferja tesarskega mojstra v pokoju iz Kroga
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za številno spremstvo na njegovi poslednji poti, za darovano cvetje in za izrečeno sožalje.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS, zdravnikom zdravstvenega doma ter osebju oddelka za intenzivne nege bolnišnice v Rakičanu za nesebično pomoč med njegovo boleznijo.
Žalujoči: sinova Viktor in Franc z družinama, brata in sestra z družinami ter drugo sorodstvo
Zaman je bil tvoj boj.
zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ko živel sem. ljubil sem vas vse, zdaj, ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je po krajši bolezni nenadoma zapustil .dragi mož, oče, zet in stari oče'
Elemer Bohar
mlinar v pokoju iz Ivanjševec 1
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli pisna ali ustna sožalja, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinam Nemčič, Ovček in Špilak, GD Ivanjševci, celotnemu gasilskemu sektorju Prosenjakovci, sodelavcem Komunale iz M. Sobote, g. duhovniku, predstavniku KS in pevcem za lep pogrebni obred.
Ivanjševci, Martjanci, 7. 2. 1990
Žalujoči: žena Irena, sin Jože, sin Franc z ženo ter vnuka Slavko in Tomaž
Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza Jo rosi.
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 18. februar, ko je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
w
Viljem Simon
iz Gornjih Petrovec
Čutimo te in pri tebi smo, čeprav v plamenu svečk. Toliko lepega je odšlo s teboj, z nami je le nema bolečina. Ti nesrečna tujina, kaj si storila, dobrega in skrbnega moža in očeta si nam vzela.
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob. Prav lepa hvala tudi prijateljem in sorodniku Janezu, ki ste ga obiskovali med njegovo težko boleznijo in ga tolažili. Hvala vsem!
ŽENA NEŽA IN SIN JANEZ
Če bi solza mrtvega zbudila, tebe, dragi mož in oče. ne bi črna zemlja krila.
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
8. februarja nas je v 57. letu življenja nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in ujec
Štefan Škalič
iz Sela 7 a
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala godbi na pihala za odigrane žalostinke, GD Selo in govorniku KS za ganljive poslovilne besede.
Vsem še enkrat — hvala!
Žalujoči: žena Irma, sinova Janez in Simon ter ujec Jeni z družino iz Vučje Gomile
^STNIK, 22. FEBRUARJA 1990
STRAN 23
v besedi in sliki
Dnevi so šteti
V dobrih ne tako davnih časih so v družbenopolitičnih organizacijah zagnali krik in vik, ko je iz kake delovne organizacije pricutjala vest, da je toliko in toliko delavcev na prisilnem dopustu. Zdaj, ko si družbenopolitične organizacije (partije) ne lastijo več skrbništva, je nekako samoumevno, da firma ne bo propadla, če bo zaradi objektivnih vzrokov prerazporedila delovni čas. Konkretno: poprijeli bodo takrat, ko bo delo, četudi v podaljšanem delovnem času, in ne bodo hodili v tovarno tedaj, ko ne bodo imeli kaj početi.
To spoznanje je vedno bolj čutiti tudi v lendavski občini, zato ne bijejo plati zvona, ker imajo občasno »prisilne« dopuste v Elektromaterialu, Imu, Tovarni logistične opreme in najbrž še kje. Zaradi teh »motenj« tudi ne kaže udarjati po vodstvih, saj si prizadevajo, da bi bilo dovolj dela; tudi pri prodaji so kar najbolj prodorni, a kaj, ko pa tudi drugi (konkurenca) ne počivajo. Vzroki za motnje pa so tudi v »enotnem« jugoslovanskem tržišču: v Srbiji še vedno bojkotirajo večino izdelkov iz Slovenije, zato vzroki za težave marsikaterega našega podjetja niso vselej ekonomski, ampak često tudi politični. Prej ali slej bodo v podjetjih, kjer imajo pogosto prisilne dopuste, morali spoznati, da proizvodni program, na katerega se često zaklinjajo, ni najustreznejši in se bo treba lotiti česa drugega. To spoznanje je nujno tudi zato, ker bodo delavcem dnevi dopustov hitro pošli, znebiti pa se jih ne bo mogoče z odpuščanjem, kajti beseda sindikata še nekaj velja. Povsem nekaj drugega pa je stečaj podjetja!
Š. Sobočan
AVTOBUSNI PROMET
MURSKA SOBOTA
Ceneje v Ljubljano in nazaj
Od 1. februarja je potovanje z avtobusi soboškega Avtobusnega prometa cenejše. Vsi tisti, ki potujejo v Ljubljano in vstopajo na postajah od Lendave do Maribora, lahko uveljavljajo 40-odstotni popust. Tako stane (da navedemo le nekaj zgledov) vozovnica za Ljubljano iz Lendave 64,00 dinarjev, iz Murske Sobote 56,00 dinarjev, iz Radgone pa 52,00 dinarjev. 40-odstotni popust pa so uvedli tudi za avtobusno progo med Lendavo in Mariborom, vendar pa velja le za dijake in študente. Ti morajo ob nakupu vozovnice predložiti ustrezen dokument, iz katerega je razvidno, da imajo ta status.
Popust pa je možno uveljavljati tudi ob vrnitvi iz Ljubljane (vsi) in iz Maribora (dijaki, študentje). Avtobusni prevoznik računa, da-bodo odslej njegovi avtobusi bolj polni, saj so poslej konkurenčni železnici.
Š. S.
Možnost počitnic in zabave za vse
Občinska počitniška zveza Ljutomer, ki letos praznuje 10-le-tnico delovanja, združuje v petih počitniških družinah okoli 1200 članov vseh starosti. Ker pa omogoča organizacija počitni-čarjev predvsem možnosti cenejših letovanj, izletov in zabavnih prireditev, je največ članstva ravno med mladimi.
V začetku leta je OPZ izbrala novo vodstvo, na čelo pa zopet postavila nekdanjega predsednika Milana Ohmana, ki v predsedstvu deluje že vsa leta. Čeprav je pred počitničarji jubilejno leto, so v svoj program uvrstili precej raznovrstnih dejavnosti. Tako bodo v hladnejših dneh pripravili nekaj športnih turnirjev, kviz Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil in zabavnoglasbeno prireditev, na kateri bodo pokazali, kaj znajo amaterski pevci, glasbeniki in recitatorji. V začetku marca bodo objavili razpis letovanj na morju in obiskali Mali Lošinj. Že tradicionalno srečanje počitničarjev Jugoslavije bo to leto v Slavonskem Brodu, ljutomerski pa bodo, kot že mnogokrat, sodelovali tudi na pohodu na Duh na Ostrem vrhu.
Problemi zagrebške organizacije Caritas
CARINSKE OVIRE ZA TRANSPORTNE POMOČI IZ TUJINE — NOBENEGA UVOZA — KDAJ STATUS URADNE ORGANIZACIJE?
Zagrebška organizacija Caritas ima veliko težav. Jugoslovanske carinske oblasti niso pripravljene dovoliti uvoza različnih dobrin iz tujine brez plačila uvoznih dajatev. Tako so v ZRN za ljudi in območja v stistki namenili 100 ton pšenice, 100 bolniških postelj in različna živila: sladkor, maslo, riž, hrano za dojenčke. Toda pojavile so se številne nepremostljive ovire.
Dolgoletna voditeljica zagrebške organizacije Caritas Jelena Brajša, ki se že 24 let brezuspešno poteguje, da bi njena organizacija dobila status uradne organizacije za pomoč, je v enem od intervjujev dejala: »Ljudje nas potrebujejo, toda za državo ne obstajamo. Prizadetim lahko pomagamo le z velikimi težavami.«
Na te ovire je pred dnevi naletela tudi štajerska zdravnica dr. Ca-milla Friedrich iz St. Stefana. Hotela je prepeljati pomoč za zagrebški Caritas, toda na Šentilju so jo ustavili. Lakoničen odgovor carinika je bil: »Caritas ni uradno registrirana organizacija za pomoč, zato se teh dobrin ne da prepeljati prek meje, ne da bi plačali carinske dajatve.«
Bogo Skalicky (Kleine Zeitung)
NE LE PLAČE
Danes oziroma jutri bodo padale odločitve, ali bo v ponedeljek v Sloveniji splošna stavka, ki jo je napovedal sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Uresničitev te napovedi bo namreč odvisna od pogajanja z republiškim Izvršnim svetom oziroma Komitejem za vzgojo in izobraževanje. Pedagoški delavci zahtevajo poleg plač, ki naj bi jim pripadale glede na nagrajevanje kadrov z enako izobrazbo v gospodarstvu (5.000,00 din za 20 ur pouka učitelju začetniku v OŠ, 6-300,00 dinarjev učitelju srednje šole in od 9.000,00 visokošolskemu učitelju), tudi nekatere bistvene spremembe v šolstvu.
Kako bo v Pomurju? Če bodo pogajanja neuspešna, nameravajo stavkati v vseh srednjih šolah, v radgonski in morebiti tudi v ljutomerski občini prav tako v osnovnih šolah, v soboški in lendavski občini pa bodo pouk v vsakem primeru, zahteve po spremembah in ustreznem vrednotenju njihovega dela pa podpirajo tudi oni.
J.G.
LJUTOMER
TUDI LETOS FAŠENK BO
Pustne norčije bodo tudi letos razveseljevale staro in mlado v prleški metropoli. Turistično društvo Ljutomer pripravlja tradicionalni Fašenk v Lotmerki, ki bo v nedeljo, 25. februarja. Letos se bo začel nekoliko pozneje, ob 13.30, in tudi zbirališče mask za pustno povorko ne bo več pred Lotmeržanko, ampak na Starem trgu. Od tam bodo krenili proti mestnemu središču, kjer bo na .Glavnem trgu osrednji program, v katerem bodo poleg mask nastopili še: folklorna skupina Prlek, pihalni orkester kuda Ivan Kaučič, ljudski godci in pevci
V toplejših dneh bodo vse zainteresirane povabili na kolo za zdravo telo ter na občinsko srečanje počitničarjev. Poleti bodo letovali ob morju ter se podali v hribe, organizirali pa bodo tudi športne prireditve. Jeseni se bodo srečali še v Zagrebu in v Pomurju. Vse leto bodo različna predavanja o turizmu, športu ter delovne akcije urejanja okolja.
Počitničarji so znani kot vesela družba, ki rada potuje, spoznava nove kraje in ljudi, zato sodelujejo med seboj, se obiskujejo in ohranjajo vezi tudi zunaj organizacije. Ljutomerski počitničarji najtesneje sodelujejo z vrstniki iz Zagreba, Skopja, Karlovca, Slavonskega Broda, Splita, Reke, Sarajeva in Kikinde. V domači občini so želeli pritegniti zlasti mladino, vendar z ZSMS nikakor niso mogli najti skupnega jezika. Sicer pa so na terenu, v počitniških družinah zlasti mladi željni sodelovanja, saj si s svojimi plitvimi žepi počitnice in izlete pod okriljem počitniške organizacije še najlažje privoščijo (v Makarski bo letos mogoče preživeti 8 dni za 900 pa do 1.570 din). Tudi sodelovanje z republi-
ter po vsej verjetnosti še mažoretke iz Murske Sobote. Seveda so na Fašenk povabili še goste iz sosednjih občin.
D. L.
Mladi o alkoholizmu
Svojo zadnjo sejo je imel tudi Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim človeka v M. Soboti. Razdelili so nagrade za likovna in literarna dela učencev, ki so ustvarjali na temo alkoholizem, cigarete in droga.
Prvo nagrado za likovni izdelek je dobil Ludvik Vogrinčič, 6. c. razred osnovne šole Tišina, Andreji Ferko s srednje ekonomske in družboslovne šole pa je bila podeljena prva nagrada za literarni prispevek.
Na seji so se dogovorili, da bo odslej deloval Svet, njegovi člani pa naj bi bili iz strokovnih vrst.
mh
ško počitniško zvezo je nekoliko zamrlo, saj se v vodstvu ubadajo s kadrovskimi problemi, medtem ko Ljutomerčani dobro sodelujejo s celjskim. Mladim popotnikom. Nekaj težav imajo tudi s financiranjem. Vsa sredstva si morajo priskrbeti sami, nekaj zaslužijo z izleti, članarino, športnimi turnirji in zabavnimi prireditvami, vendar to ni veliko, saj je njihov namen omogočiti vsem čim cenejšo udeležbo na prireditvah. Krajevna skupnost Ljutomer jim je v stari lekarni odstopila prostor, v katerem ima zveza svoj sedež. Počitniškim družinam Buče-čovci, Kamenščak, Pristava, Ra-doslavci in Mizarstvo se bo kmalu pridružila še počitniška družina v Lapšini v Medžimurju. Ti že več kot dve leti sodelujejo z Ljutomerčani, zato bi se radi vključili v njihovo počitniško zvezo, saj jim je le-ta tudi najbližja.
»Mladi so siti politike in si želijo predvsem zabave,« je dejal predsednik OPZ Milan Ohman. To vsekakor drži, vendar mladi pogosto niso dovolj seznanjeni z vsemi možnostmi za preživljanje prostega časa in si ga zato ne znajo najpametneje organizirati. Morda bi morali počitničarji bolj približati svojo organizacijo vsem morebitnim članom in jim tako olajšati premlevanja, kam in kako naj se izognejo pred vsakdanjostjo, ki jim največkrat ni kdo ve kako naklonjena.
Lidija Kosi
Tile fantje in dekleta so bili krivi, da so morali v Nuskovi pripraviti borovo gostiivanje, zato so že v zgodnjih dopoldanskih urah krenili proti gozdu po borovo nevesto.
V IMENU BORA IN
NJEGOVOGA STAROGA ŠTORA...
To, kar se je moralo dogoditi, se je minulo nedeljo dogodilo v Nuskovi na Goričkem. Ker se v predpustnem času v tem kraju ni nihče poročil, je bilo potrebno oprati to sramoto in enega izmed fantov so zato poročili z borovo nevesto. Okrog 200 domačinov je sodelovalo v pisani povorki, nepregledna množica obiskovalcev in radovednežev pa je v lepem sončnem vremenu lahko spremljala ta stari prekmurski pustni običaj.
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV OBČINE LENDAVA
Jutri letni zbor
Na seji izvršilnega odbora društva vinogradnikov v občini Lendava so sklenili, da bo letni zbor društva v petek, 23. februarja 1990, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Lendava (nasproti sodišča). Nanj vabijo vse dosedanje člane, ki jih je okrog 50, in
Spremljala jih je pisana množica nastopajočih, domačinov in sterilnih obiskovalcev.
vse, ki bi se želeli vključiti. Dejstvo je namreč, da je v društvu še vedno premalo članov, kajti v tej občini je čez 500 registriranih vinogradnikov. Na občnem zboru bodo pregledali dosedanje delo in sprejeli program za novo obdobje. Tudi v tem letu bodo skrbeli za izobraževanje; najprej bo strokovni prikaz rezi vinske trte, kajti ugotavljajo, da mnogi ne režejo pravilno.
Š. S.
ZADNJA VEST
Tovarna
posteljnine v
Veselo je bilo v gozdu...
Črenšovcih?
Tik pred sklepom redakcije smo zvedeli, da so Črešnovce obiskali predstavniki tekstilnega inštituta iz Maribora in si ogledali prostore nekdanje osnovne šole, katerih del, ki meri 250 kvadratnih metrov, je že dlje časa neizrabljen. Ko pa bodo opustili telovadnico (zgradili bodo novo), bo še več prostora. Obiskovalci so ugotovili, da je prostore možno preurediti v manjšo tovarnico, v kateri bi šivali tako imenovano termo posteljnino. To je namreč izdelavni program, v katerega je pripravljen vlagati tuj poslovni partner. Glede na to, da si v občinskem izvršnem svetu močno prizadevajo, da bi Crenšovce izenačili z drugimi krajevnimi središči, kjer imajo manjše obrate (nazadnje so ga
li v Dobrovnku), je
Najrazličnejši rokodelci so ime- §e nekaj trenutkov in borova ne-li veliko dela.	vesta bo padla.
Ludvik Kovač Foto: Jože Pojb'^
• tisoči VESTNIKOVIH bralcev bodo prebrali vaše želje, vaša sporočila • gospodarska propaganda je vez m®^ izdelovalcem, trgovcem in potrošnikom • napisano sporočilo gre iz rok v rok® in mnogim je vodilo za odločitve o nakupih...
Pokličite gospodarskopropa-gandno službo VESTNIKA, MEDIJA SEVEROVZHODA, po telefonu: (069) 22 403 ali 21 064 ali nam sporočila pošljite na naslov: VESTNIK, gospodar* skopropagandna služba, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA
STRAN 24
VESTNIK, 22. FEBRUARJA