visokošolski zavodi ob novem letu Ob zaključku leta, ko je večina Sol stopila v deseto leto delovanja, poskusimo predvideti bližnje naloge in nadaljnji razvoj visokošolskih zavodov v Mariboru. Letos in prihodnje leto proslavljajo naše ustanove 10-letnico delovanja. Z otvoritvijo visoke ekonomsko komercialne šole smo hkrati v oktobru proslavili 10-letnico ustanovitve višje ekonomsko komercialne šole v Mariboru. Ze spomladi bo praznovala desetletnico višja tehniška šola, v jeseni pa višja pravna in višja agronomska šola, ob koncu 1970 pa še združenje visokošolskih zavodov. Seveda ne bomo samo praznovali, ampak preko vsega leta prirejali različne strokovno-znanstvene posvete. Tako bo društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev organiziralo znanstveno srečanje učiteljev vseh univerz in visokošolskih zavodov Jugoslavije. V septembru bo višja stomatološka šola organizirala simpozij preventive v stomatologiji. Združenje pripravlja simpozij o možnostih razvoja zaostalih področij Slovenije. V jeseni bo tudi prvi t. i. »Alpe-Adria« znanstveni simpozij, ki ga bo priredila VEKŠ s sodelovanjem univerze v Linzu in Trstu. Združenje pripravlja izdajo Zbornika znanstvenih prispevkov vseh visokošolskih učiteljev mariborskih šol in še drugo publikacijo »10 let visokošolskih zavodov v Mariboru«. 10 let je vsekakor kratka doba za tovrstne institucije, toda po vsebini dola, po njihovem prispevku k reformi visokošolskega študija in pomembnosti zlasti za to območje, je vsekakor vredno, da opozorimo na svojo dosedanjo dejavnost. Proslave torej ne bodo samo formalnost in jim bomo poskušali dati primerno vsebino. Ena najpomembnejših nalog je vsebinska reforma — oziroma preusmeritev naših šol, to bo proces poglobljenega pedagoškega in znanstvenega dela na naših ustanovah in realizacija novih učnih načrtov in programov. Razmišljamo o podaljšanju študija na pedagoški akademiji v prihodnjih letih. Višja tehniška šola je že začela s sistematičnim intenzivnim izobraževanjem študentov na elektronskih računalnikih, višja agronomska šola je sprejela novo usmeritev, tj. izobraževanje študentov za naloge pospeševalne službe, višja pravna pripravlja obširno študijo o zaposlovanju diplomantov in njihovi nadaljnji usmeritvi. Raziskujemo nove profile, ki bi lahko zmogli ustreči zahtevam sodobnega časa. V gospodarstvu se pojavlja potreba po izobraževanju interdisciplinarnih Profilov, po kombiniranju tehničnega in ekonomskega znanja ali pravnega, ekonomskega in sociološkega znanja. VEKS je že ustanovila na II. stopnji tehnično-ekonomski oddelek, kjer bodo inženirji pridobili ekonomsko znanje in se usposabljali tudi za organizatorje proizvodnje. Uvedla je tudi usmeri- (Nadaljevanje na 2. strani) katedra LETNIK X. 6. St. 31. XII. 1969 MARIBOR — , v *2v Lt „ /, w & visokošolski zavodi ob novem letu {Nadaljevanje sl. strani) ^.Z:o izobraževanje organizatorske proizvodnje, ustanovila institut za znanstveno raziskovalno delo na področju marketinga Tudi prilagojevanje v apr.nuudJMh МШ » prihodno,«. * ,SS“'iSS^TJSSS^^ SSilLiSSlSSelSSiSl ifSHS <*-»■■ ™ »»«™* ад» sm«.,«. po uS ,J' ‘”br“b» W«”la k°* »ci»n>ld” «5itev in s lem omogoHU difereuciadjo Študentov L^naviMe^at^mihTl^«!0 « Ј^’‘Г?ПЈе š^dentov v pedagoškem procesu in pri samoupravljanju naših ustanov. Pri tem ne gre za formalno kaznv o niti PT n < utlteliev, da sprejmejo študente kot enakovredne partnerje. Ze doslej smo dali dosti do- skunnnsrit.rfpnwdel®va^a 8 studenti, čaka nas še popolna afirmacija in uresničenje teh naprednih zamisli ter poglabljanje tradicionalne vata^IsSSTto и* P°VeČan° Zgovornostjo zmanjšajo pasivnost, ki so jo poznali v konvencionalnem Šolskem ižbraže- vamem sistemu ln^se aktivirajo pri sprejemanju znanja, znanosti in ktulture. območiiPS ovenife2Pmv š‘udentov’ ne sa,™>_PO socialnem poreklu, pač pa bolj poskrbeti za dotok študentov z vseh nerazvitih sv^ovanfi^ anahMmHpd. prispevati k akciji mariborskih študentov, za izboljšanje socialno-ekonomskega položaja manj razvitih območij, po- Se nadalje nas čaka sodelovanje in povezovanje na vseh področjih z našo matično univerzo. Smo na dobri poti, potrebno bo še več prizadevanj in časa, torno r^m^seh™^^'vv^Kf?0 morebitno nezaupanje. To je samo nekaj nalog in zamisli, ki jih bomo postopoma uresničevali. Nikdar pa ne P°™° ”**“ vseh> saj “ У vle krajših časovnih obdobjih pojavljajo novi problemi. Tako bomo ostali v trajni reformi. Znanstvena revolucija bo še naprej Se večjeSge^dosSjflT 2^6 ekonmoske P°litične in kulturne tokove in zahtevala še več in vedno več znanja. Študente in učitelje čakajo torej ™ učiteljem in študentom za uspešno sodelovanje, želim srečno novo leto, več zadovoljstva in osebne sreče in Še bolj uspešno reševanje nalog v prihodnjem letu. Predstojnik Združenja visokošolskih zavodov prof. Josip Butinar, dipl. ing. agr. hotenja in možnosti Tako bi lahko presojali letno skupščino kluba prekmurskih Študentov ki študirajo v Mariboru. Kakor povsod drugod se pri svojem delovanju tudi prekmurski študentje srečujejo s problemi, vprašanji, dilemami, ki jim skušajo najti rešitve. Kako jim Je to uspevalo v preteklem letu, smo lahko spoznali iz poročila predsednika kluba. Nekaj je bilo napravljenega. Smešno bi bilo, če bi peli hvalnico klubu, lahko pa ga pohvalimo, saj s tako skromnimi sredstvi, ki so Jim bila na razpolago, niso mogli zasnovati širše akcije. Njihovo delo temelji na delu z ljudmi. Iz zdravega ljudstva izvirajo, vanj se bodo po študiju vračali. Kako ga bodo plemenitili, ga kultivirali in širili spoznanje o svetu in naši družbi, pa je odvisno od njihove poglobljenosti v študij, ki vendarle predstavlja odločilno dejavnost vsakega študenta. Akcije, ki Jih pripravi klub, so plod delovanja več ljudi skupaj, zato imajo tudi večji uspeh. Vendar kljub uspelemu večeru spominov, ki so ga priredili ob proslavi 50. obletnice KPJ, navkljub sodelovanju s srednješolsko mladino prekmurskih občin, še ni bil storjen zadnji korak. Možnosti za še uspešnejše delo je veliko, volje pa, kot smo slišali, tudi. Ce je klub družbenopolitična organizacija, bo vsekakor spoznal, kaj je njegova naloga, ko pa vendar vemo, kakšno je delovanje katoliške duhovščine v Pomurju. Angažiranost študentov, M bo temeljila na temeljiti analizi obstoječih pogojev, bi morala biti vezana tudi na to vprašanje, ki povzroča nam sive lase, duhovščini pa spravlja adute v žep. Bodoča inteligenca se premalo ukvarja k resnim, miselno poglobljenim, znanstvenim razmišljanjem o stvareh, ki so vendar vezane na Pomurje. To je bila ugotovitev, ki se je porodila ob resnici, da zelo malo ali pa nič prekmurskih študentov sodeluje pri nagradnih razpisih (npr. ob 59-Ietnici KPJ). Obenem pa so navzoči študentje vprašali, kaj je s skladom Stefana Kovača, ki naj bi najuspešnejše študije nagradil ali pa jih odkupil. Tu je jasno, da je potrebno najprej študijo ustvariti, šele potem pa govoriti o skladih. Študent, ki se bo vrnil v kraje, kjer se je rodil, in zaradi zaostalosti teh predelov skušal dvigniti miselno kulturo ljudi na višji nivo, mora biti temeljito seznanjen 2 aktualnimi dogajanji; imeti pa mora tudi interes za to. Brez povezave kluba prekmurskih študentov v Ljubljani in Mariboru ne morejo biti vsi ti cilji doseženi! Boj za te cilje pa je naša skupna naloga. Skozi P e r I skop 1 ZDRUŽENJE VISOKOŠOLSKIH I ZAVODOV MARIBOR fN ZAVODI 1 V NJEGOVEM SESTAVU 1 ŽELIJO VSEM ŠTUDENTOM IN 1 PROFESORJEM 1 USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA ( POLNO LET019701 И№111111!1111№111Ш11Н111111ШШ1!1Ш1111!1Ш11Ш11Ш1Ш1111Ш1111Ш1!1111Ш!!11Ш1!111ШПШШ1!1Ш111№1Ш11Ш111!1Ш№11НШЈ11№ Nobene zadrege več, kaj pripraviti za kosilo za to ali ono priložnost Pripravite le testenine INTES! kiHiiiRiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiii STRAN 2 шшшшшшшишшшжшшшишпишннинншншп! Te dni so potekala brucovanja po vseh mariborskih višjih in visoki šoli. Tehniki In ekonomisti so odšli celo v Diano v Mursko Soboto. Bilo je prijetno, Bele vrane zabavne, postrežba relativno dobra. Veselo razpoloženim bruckam je zabavo pokvarilo le dejstvo, da so v avtobusih, ki so vozili pijače željne študente v Mursko Soboto, nekatere stati. Kavalirji pa smol? Lahko smo veseli, da imamo v Mariboru tako previdne in varčne trgovce, ki vsak dinar tolikokrat obrnejo, preden investirajo v nove prodajne površine. Poglejmo VEMO, ki je za velike denarje kupila zemljišče v centru msta, sedaj pa tuhtajo njeni samoupravni organi: bi — ne, bi — bi? Kaj se bo le lz tega izcimilo in kakšni razlogi zadržujejo gradnjo, tega ne vemo. Morda strah pred konkurenco? Zima Je prišla v deželo našo In pobočja naših hribov in dolin so pobeljena s snegom. Veselimo se Je odrasli in otroci, še posebno pa študentje, ki stanujejo v študentskem domu. Z velikim veseljem namreč opažamo, da kaj radi s terase študentskega doma obmetavajo soljudi z belo opojnostjo. Kaj bi mi brez takih entuziastov, (še dobro, da ne zahtevajo honorar, ker čistijo sneg s terase). Sredi tega meseca nas je prijetno presenetila novica, ki smo jo prejeli v dopisu, ki nam ga Je poslala uprava študentskega doma. Veselo nam obe-lodanjujejo, da mora Katedra za uporabo kletnih prostorov (ca. 28,80 mr plačevati 185,00 dinarjev mesečno. Nič manj niso bili veseli tudi na odboru študentske skupnosti, ki se Jim Je na ta način povečala najemnina za več kot 100 '/• mesečno. Al’ bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve... Upamo, da ste prijetno presenečeni, ko držite v rokah Katedro, ki je ob Novem letu poskrbela za barvno preobleko. To Je naše darilo ob Novem letu. Ste zadovoljni, bralci? Ce ne. nam pišite. Morda imate pomisleke glede barve. .. Študentje, ki so 20. tega meseca kupovali novoletne čestitke v papirnici Mladinske knjige (na vogalu Partizanske ceste), so lahko ugotovili, da vsaka prodajalka računa posebno ceno za te izdelke. Pa menda Ja ni samoupravljanje v naši trgovini že doseglo »vrhunec«. Najpogostejša tema pogovorov med študenti je zadnje čase spremenjeno določilo študentskega doma, ki govori o obiskih. Na ta zgodovinsko pomemben. dogodek so čakali dokaj dolgo. Razširjena seja delovne skupnosti je sprejela sklep, po katerem so obiski dovoljeni le med 9. in 21. uro, vsak obiskovalec pa mora pokazati v vratarnici osebno izkaznico. Upravnik in posebna komisija pa Imata pravico kadarkoli kontrolirati »stanje« v sobah. Mnenja študentov? Zvonko Na-terzburg,, absolvent stomatologije; »Strinjam se z novim določilom, vendar menim, da je čas, dovoljen za obiske. preskopo odmerjen. Breda Pevec: »Mislim, da se nepravilnosti lahko dogajajo tudi podnevi in ne le po 21. uri.« P. S. Prav gotovo Je sprejeta odločba aa domske študeente zelo pomembna, 2ato Je dolžnost nas vseh, da ji priskrbimo trajno vrednosti?! ali smo res preobremenjeni? . zakaj podaljšati študij na pedagoški akademiji Pedagoška akademija razširjena? Foto Tone Taks Misel o podaljšanju trajanja študija na РЛ ni nova. Stara je domala že toliko let kot šola sama. Učitelji PA so že po nekajletnem delu spoznali, da je čas vse prepičlo odmerjen, da bi se študentje PA mogli dodobra strokovno usposobiti za svoje kasnejše poklicno delo. Seveda ni pri vseh strokah enako. Za nekatere je tako, da elementarno znanje iz stroke nekako omogoča delo, treba se je le še dodobra pedagoško in metodično usposobiti. Kajpada že za take stroke ni mogoče vztrajati pri sedanjem študiju, mnogo teže pa je pri večini drugih strok, ki zahtevajo njeno najbolj popolno obvladanje. Npr. neolingvistični študij in poučevanje tujih jezikov. Velikokrat je pri nas že bilo čuti ugotovitve, da je pouk živih jezikov problematičen tedaj, kadar učitelj do naj-večje mere (relativne seveda) popolnosti ne obvlada tujega jezika govorno, v konverzaciji, kakor tudi slovnično, v teoriji Podobno je z materinščino. Dveletni študij daje le minimalne možnosti, posebno še pri naših dvopredmet-nih skupinah. In razumljivo je, da so učitelji posameznih študijskih skupin v taki stiski povečevali število tedenskih ur, zadnje statutarne spremembe pa so ta razvoj odločno presekale z omejitvijo števila tedenskih ur na 30. S tem se potrebe po podaljšanju študija oblikujejo še bolj akutno. Drugi sklop problemov predstavljajo vprašanja, zadevajoča izoblikovanost bodočega uči- telja kot dejavnega subjekta v našem javnem življenju. Gotovo je jasno, na kaj mislim. Učitelj bi za te naloge moral biti strokovno ekvivalentno pripravljen. Nekateri učitelji pedagoške akademije so že doslej skušali odpbmoči tudi temu in nasploh z uspehom. Toda vendarle je res, da so tudi ta vprašanja iz posameznih strokovnih področij — in sicer nepedagoških —, s katerimi bi morali študente seznanjati strokovnjaki teh posameznih strok. (Podobno torej kot na tistih šolah, kjer imajo nekatera fakultativna predavanja s področja umetnosti, a jih podajajo strokovnjaki posameznih umetnostnih področij.) Doslej pa na PA tega nismo mogli izvajati prav zaradi časovne utesnitve. Tretji moment, ki priganja k podaljšanju študija na PA, pa je drugačne, in sicer izrazito sistemske narave. Učitelj osnovne šole naj tudi formalno ne bo drugače in manj izobražen kot drugi poklici takega in podobnega družbenega pomena. Visoka izobrazba bi pripomogla k popolnejši strokovni usposobljenosti, ve v naši pedagoški znanosti in teoriji žal še pa hkrati tudi k enakovrednemu družbenemu tretmanu učiteljevega poklica in dela. Tako bi se utegnil položaj učitelja osnovne šole bistveno popraviti in sistemsko izenačiti z učitelji drugih stopenj splošnoizobraževalnih in poklicnih šol oziroma z drugimi poklici visokošolske izobrazbene stopnje. Seveda vprašanje podaljšanja študija ni niti najmanj preprosta ali celo mehanična zadeva. Ni namreč mogoče enostavno raztegniti sedanjega procesa z dveh na več let in ga morebiti tu in tam le izpopolniti. Podaljšanje bo prava vsebinska in metodološka reforma študija in raziskavo o teh vprašanjih je nujno obravnavati S takšno resnostjo in temeljitostjo kot katerokoli znanstveno raziskavo. Takšne raziskani, kakor ni niti praktičnih poskusov, ki bi se pojavljali mimo teorije. Zato bi sleherna hitra improvizacija bila silno tveganje, ki nikakor ne bi rhoglo ostati le zadeva znotraj zidov naše šole. Zadnji poskus reforme šol druge stopnje naj nam bo pri tem v opozorilo. Reforma pa bo postavila določne zahteve tako pred slušatelje kot tudi pred učitelje. Njihovo vzajemno delo bo moralo postati modernejše in učinkovitejše. Treba bo uvesti in uresniče- vati sodobne pedagoške metode, opuščati tradicionalno besedno podajanje, povezovati letnike, da bi se mljaši razvijali tudi ob delu starejših (ciklični seminarji torej, kjer je to mogoče), uvajati samostojno raziskovalno delo slušateljev, ki naj doseže vzpon v diplomski nalogi, skratka: oživiti bo treba vse tisto, kar je mogoče pognati v življenjski tek (pedagoški proces) le na najsodobneje opremljenem učnem zavodu« o kakršnem sedaj ne utegnemo niti sanjati. Ni naključje, da poteka vzporedno s prizadevanjem za podaljšanje študija tudi prizadevanje za zgraditev nove in res funkcionalne stavbe za pedagoško akademijo. Direktorica prof. dr. Breda Požarjeva, ki posebno skrbi tudi za ta prizadevanja in jih vodi, izjavlja, da smemo biti optimisti! Učitelji pedagoške akademije se na reformo šole pripravljajo vsak po svoji najboljši volji. Mislim, da je to prav in da je ravno to njihov najresnejši prispevek k možnosti izvedbe podaljšanega študija. Kajti lahko se zgodi, da se bodo šolske oblasti hitreje kot pričakujemo in sistemsko odločile za podaljšanje študija — po svojih analizah in po svojem projektu, kar bi bilo prav smotrno in se dejansko že tudi pripravlja —; nam torej kot ustanovi ne bo treba dokazovati potrebe po reformi, pač pa bodo pred nas postavili zahtevo po njeni izvedbi, a mi sami bomo morali biti za to subjektivno in objektivno pripravljeni. Dr. Janez Rotar, nam. dir. PA O tem se marsikdo sprašuje; sprašujejo *e profesorji, starši, najpogosteje pa o tem vprašanju razpravljamo mi sami. Kaj je vzrok temu, da tako malo študentov preide po enoletnem obiskovanju prvega letnika na katerikoli mariborski višji šoli v drugi letnik? Med študenti samimi prevladuje mnenje, da se tudi študij na naših višjih šolah deli po težavnosti na lažjega in težjega. V splošnem smatramo, da je študij prava, ekonomije itd. lažji od študija tehnike. Vendar iz razpoložljivih podatkov lahko ugotovimo, da prav na tistih šolah, ki ne slovijo posebej po težavnem študiju, potrebujejo študentje relativno najdaljšo dobo, da dospejo do diplome. In prav tako na teh šolah uspe opraviti prehodne izpite iz prvega v drugi letnik najmanjši odstotek vpisanih rednih študentov. Statistika nam kaže, da opravi pogoje za vpis v drugi letnik poprečno manj kot 50 •/» rednih študentov. Podatki za posamezne šole za študijsko leto 1966,67 so naslednji (velja le za redne študente): na PA se je vpisalo 196, pogoje pa opravilo le 83 (42 V«) študentov, na VAS 71, v drugi letnik pa prišlo 35 (49,3 "/.); na VEKS 232, pogoje opravilo 98 (44,1 •/•). na VPS 117, v drugi letnik prišlo 34 (29 •/•), na VSS 53, pogoje pa opravilo kar 37 (69«/») in na VTS 310. V drugi letnik pa jih je uspelo priti le 151 (48,7 •/•)- V študijskem letu 1967/68 so se rezultati še poslabšali, z izjemo VSS, kjer je pogoje opravilo kar 80 “/o vpisanih v prvi letnik, ter na PA, kjer se je odstotek zvišal na 42 */«. Na VPS Je odstotek študentov, ki jim Je uspelo opraviti pogoje za drugi letnik, padel na 24 •/«, na VTS na 41 •/«, na VAS na 38 •/» in na VEKS na 44 V«. Iz podatkov pa je tudi razvidno, da Je čas študija do diplome precej dolg. saj znaša poprečno na VAS, VPS in VTS tri do štiri leta, na PA, VSS pa celo štiri do pet let. Iz podatkov je jasno razvidno, da uspeh napreduje prav v nasprotno smer, kot bi želeli. Največ Je temu kriva preobremenjenosč študentov s šolskimi obveznostmi. Po urnikih mora študent obiskovati na VTS 35 in celo do 48 ur predavanj tedensko, medtem ko tega za VPS ne bi mogli trditi, saj znaša skupno število predavanj v prvem letniku 2» ur, v drugem pa le 21 ur tedensko. Ce bi o tem razpravljali s študenti samimi, bi verjetno večina valila krivdo za tako slabe uspehe na organiziranost predavanj, preobremenjenost s predavanji in ne nazadnje tudi na profesorje. To pa vsi več ali manj dobro poznamo. Zato sem prepričan, da bo posebej zanimivo, kal menijo profesorji sami, ki so najtesneje povezani s temi problemi. Pogovarjal sem se z namestnikom direktorja na VTS. s tova-šem Dušanom Zavadlavom, dipl, inž., ter z direktorjem VPS tovarišem Francetom Venturinijem, dipL Jur. K: Iz statističnih podatkov Je razvidno, da se Je vpis v zadnjih letih na VT9 povečal, število tistih, ki Jim je uspelo opraviti pogoje za vpis v drugi letnik, pa se je zmanjšalo za 7,7 •/•- Tovariš inženir, kje, menite, da tiči vzrok tega nazadovanja? Vpisi v prve letnike so se stvarno povečali. Eden od razlogov Je ta, da se vpišejo v prvi letnik tudi ponavijači, kar tudi nekaj doprinese k številki povečanega vpisa. Drugi pa Je, da so se poostrili kriteriji, ker namreč rezultati na vseh oddelkih niso enaki. Ko to vsako jesen analiziramo, je situacija sledeča: prehodne pogoje številčno bolje izpolnjujejo na tistih oddelkib, kjer je režim študija pri bazičnih predmetih ostrejši, to je tam, kjer Je uveden sistem kolokvijev, ki mladega člo-vega, nevajenega visokošolskega študija, nekako prisili, obenem pa ga tudi vodi, to se pravi, da so učitelji tudi mentorji. Pri tem že po prvem semestru približno polovica ljudi odpade, ki ni izpolnila teh kolokvijskih pogojev, ki so eden izmed pogojev za pristop k izpitu. Kasnejši rezultat jeseni pri vpisu v drugi letnik pa pokaže, da so prav iz teh oddelkov številčno najmočnejši tisti, ki so opravili pogoje. Na oddelkih, ki nimajo hjh sistemov kolokvijev, so rezultati še slabši. Znižanje odstotka tistih, ki jim je uspelo opraviti pogoje za vpis v drugi letnik, je verjetno rezultat kvalitete ljudi, ki pridejo na šolo. Opažamo različna nihanja, ker vse generacije niso enake. Odvisno je, od kod so prišli, kakšna je njihova predizo-brazba itd., kar se vse odraža v rezultatih teh prehodnih pogojev. Saj prihajajo tudi takšni, ki sploh nimajo popolne srednješolske izobrazbe in tl imajo pri študiju izrazitejše težave, kar jim vzame več časa. Tako pridemo vsako Jesen do situacije, da mnogim, kljub potrebnim trem osnovnim predmetom, manjka še po en Izpit in jim dovolimo pogojni vpis, za ostale pa smo uvideli, da Jim ne bi uspelo nadoknaditi Izgubljenega in jim zato dovolimo ponoven vpis v prvi letnik. K: Poprečna doba študija traja okoli 3,3 leta — seveda je na posameznih oddelkih različna. Zakaj vsaj večina študentov ne konča študija v rednem roku — te je do poteka absolventskega staža? Pravzaprav Je to res težko. Upoštevati moramo, da naš študent posluša v teh dveh letih strokovne in bazične predmete, katerih je v poprečju okoli trideset: in ko že posluša predavanja drugega letnika, mora še študirati za predmete iz prvega letnika. Po končanih predavanjih je uspelo zaključiti z vsemi Izpiti le. redkim poedlneem. Razlog je v tem, in tega se mi zavedamo, da pri takšnem programu, kakor je bil do aedaj, ko je študent obremenjen ■ 33 do 38 urami predavanj tedensko, z izdelavo programov in vaj, ni mogoče sproti študirati. K: Po sklepih 4. skupščine združenja MVZ naj M znašalo maksimalno število predavanj In vaj tedensko le 38 ur. S kakšnimi argumenti je šola odstopala od te zgornje meje? Glede na že navedena dejstva smo predlagali In dali v novi statut petsemestrski študij. Sicer pa smo razmišljali o tem že prej, preden Je zakon zg- kon zahteval tridesetumo učno obveznost. Tudi sam sem mnenja, da več kot 38 ur tedensko naj ne bi bilo. S tem je študentov čas malo razrahljan in bo lahko bolj ažurno študiral. Računamo, da bo lahko tako več študentov v roku treh let dinlo- miralo. K: Problem zase pa je nadaljevanje študija na tehniški fakulteti v Ljubljani. Poleg številnih fakultativnih predmetov v Mariboru je tudi v Ljubljani potrebno opraviti še nekatere diferencialne izpite. Ali morda ni mogoče najti kakšne boljše rešitve? Zaradi tega vprašanja smo bili večkrat na razgovorih, prišel je pismen odgovor, kjer naštevajo predmete, katere priznajo in za katere je potrebno pri njih opraviti diferencialni izpit. Ce se želite prepisati v Ljubljano, morate poslušati praktično dvojno število predmetov. Ne verjamem, da je študent sposoben dvojni program poslušati in doštudirati. Z anketo je bik) ugotovljeno, da je izredno malo kandidatov, ki želijo študij nadaljevati v Ljubljani. Ob tem se postavlja vprašanje, ali se Izplača za tako skromno število kandidatov organizirati posebna predavanja. Posebno pri elektro oddelku so zaradi prepisa takšne težave, da je le-ta praktično skoraj« nemogoč. IN KAJ MENI O TEH PROBLEMIH FRANCK VENTURINI: .K: Tovariš direktor, zakaj Je uspeh pri prehodu Iz prvega v drugi letnik tako slab in celo nazaduje? Ce govorimo o tem, moramo upoštevati dva momenta. Prvi je ta, da imamo mi izredno dosti izpitov kot pogoj za prehod iz prvega v drugi letnik. Stojimo na stališču, da mora študent napraviti izpite iz vseh predmetov, ki se predavajo v prvem letniku, če hoče preiti v drugi letnik. To se pravi, da mora študent opraviti osem izpitov, in če to primerjamo z drugimi višjimi šolami, vidimo, da so tam pogoji mnogo milejši. To je prvi osnovni pogoj ter vzrok takšnega osipa. Drugi pa je karakteristika vseh šol, na katerih se predavajo družbene vede, da se na naš Zavod radi- vpišejo razni »padalci«, »medvedje«, ki prezlmljajo na našem zavodu, ker na prejšnjem niso opravili pogojev. Takšnih pa Imamo sorazmerno mnogo. In če ne upoštevamo teh, ki se fiktivno vpisujejo, preide v drugi letnik okoli 88 študentov, kar Je sorazmerno visok študijski uspeh. Tindimo se. da bi bil ta procent še višji. Boljše rezultate pa dosegamo zelo težko, ker prihajajo na visokošolski zavod mladi ljudje brez delovnih navad. Tudi sami mi povedo, da Jih tega v siednji šoli niso naučili. In ko pridejo sem. vidijo veliko svobodo, odlašajo s svojimi obveznostmi, in ko se zavedejo da bi se bilo treba pripraviti na izpit, je že prepozno. Tako (Nadaljevanje na 6. strani) prodali sliko iu prodajni ražS**vi \ Malem salonu Rotovž, — primer je jasen ln znan —, kad** kdo zafne misliti in delovati le malo bolj protibirokratično № Ptotiakademsko v imenu svojega prepričanja, da umetnost ni Podpis, ki bi veljal za umetnostne in umetniške kaplarje, tedaj Postane Zveza kulturnih delavcev v Mariboru tipična jezuitski družba, ki dosledno zagovarja nesvobodo, svoje in samo *<0i® člane, ki Je ne brigajo niti družbeni niti človeški raedtfjojnl odnosi, niti socializem niti samoupravljanje, niti umetno! niti umetnik, marveč v prvi vrsti Zveza kulturnih delavcev \ ** :**>oru zveličavno zamolči sleherni mogoči problem, skliče mog« 5 še kak jezuitsko konspirativno splritističnl sestanek, kot da 11 se umetnost pokazala kot vpliv takšnih sestankov. Preprosto, 'Judje, kulturniki, so kierkegaar-dovsko prestrašeni na smrt, »nstolsko so adventni, vprašanje o umetnosti je zanje vprašanje g odgovor na nekakšno nenavadno proviucijsko liturgijo, v Kalc** zaverovano molijo k vsemogočnemu Bogu Umetnosti. Ker pa Boga Umetnosti vendaj ni, ker je klečanje in klikaštvo v tej in takšni razvojni ®r*«eno-človeškl stopnji socialističnega humanizma in demoKkcije povsem nesmiselno početje, ker to početje birokratizira s“n*rno življenje v mariborski kulturni situaciji, ker umetniki jje živijo za aktivistične sestanke in od takšnih sestankov, sajI več poulični pubertetniki, ki bi verjeli, da so nepremagljiv m da bodo že pokazali vsemu kulturno življenje in celo na,Asistenco, se bo treba spoprijeli kaplarji pa umetnosti, ker *( 1* birokracija razširila na samo kulturno življenje in celo na eksistenco, se bo treb spoprijeti z vsemi temi negativnimi Hz*J4* na vsem družbenem področju. Jasno je, da bodo rane skelel vsaj v vodstvu Zveze kulturni1 z nenehnim uspehom in večni forumi za kulturo in v imen! a birokracija tega ne bo čutila, delavcev ne, ker je narkotizirana slavo. Amen. In zares: če bodo ______________ ... . ____ kulture onemogočali umetnost in umetnike, predvsem pa mladi ®, bo treba stopiti v najširšo — tudi politično — akcijo, da b Jo te spone razbili. V tem boju gotovo ne bodo sodelovali * ‘J mariborski študentje, ampak bodo nastopili vsi formalno al neformalno svobodomisleči ljudje, delavci, študentje, intcleM ®lcl, politiki, ideologi, celo kul- turniki in drugi, ki so za sv< nja, za umetnost in za spr " podali v Ljubljano, ali v kak vedajmo se, da Slovenija nim* ribor ni provinca zase, ampak 'dnejši raavoj kulturnega življc-“® odnose. S tem pa bo vsaj v večini, če že ne manjšini, mi *Jo odstopiti vodstvo Zveze kulturnih delavcev v Mariboru o* konspirativno jezuitskih konceptov, od nesvobodnih modelof *n umetnost). Ce tudi to ne b< mer, s katerimi meri ceno --------------------------- - „Pumagalo, je bolje, da vodstvo Zveze kulturnih delavcev v I ar*boru odstopi in da formirajo umetniki svoje svobodne zdč **ne skupine, ki ne bodo zgolj formalistično umetnost prodaj* v imenu zveličanja, večne slave itd. Pomlajenega bogoslužja •1 račun umetnosti ne bodo pridobili!!! Seveda bo odstop vodstva Zv< ® kulturnih delavcev v Mariboru tudi odvisen od umetnikov > “"h, vsaj tistih, ki se še niso I I * OUJ tio LIH s IVI 3U oC IllaU slovenski odročen kraj. Za-"mje pri Mariboru, da torej Ma-■* Je obenem del Slovenije, kjer tudi živi slovenski (in ne fflUetatki) narod. Čeprav poudarjajo, da tukaj> Mariboru ni več province, da Maribor ni provinca, zakaj P* vsi kulturni forumi nesamostojni, zakaj so odvisni tak* *elo od ljubljanskega središča? Na to lahko odgovorimo: da *7..,1а Ljubljano, — kjer dostikrat niti za probleme no vedo ie *"* tudi ne bodo in nočejo centralistično uravnavati in razre»ev*ti, — ,ia se torej na Ljubljano zgovarjajo, češ obrnite se ilJjSj*1 smo odvisni od njih, naša društva so le poddruštva, naši •““Orl so le pododbori in podobno. To nas še ne moti, moti pa 'asi ker ne morejo umetniki, Se posebej mladi umetniki, v Man"°ru uiti razstavljati niti svobodno pesniti, niti kreirati sodobn«*® romana, niti ne morejo storiti' v sholastičnem ozračju prav d^sar. Obsojeni so s strani vodstva Zveze kulturnih delavcev Posameznih vodstev v društvih. Ali naj Zveza kulturnih delavč*” v Mariboru odstopi od takšnih konceptov ali pa naj odstopi 'odstvo! Pomembno Je, da med uinetnjM ne bo prišlo do umetno pripravljenih nesoglasij: Zveza "hfnih delavcev v Mariboru bi se s tem koj okoristila po nat*1®: dividc ct impera! To Je Zvezi s svojim nesvobodnim ustroj**” ,n s svojo kaplarsko mentaliteto že upelo: čim bolj zavirati 0«*®Vne svobodomiselne koncepte z birokracijo, čim bolj poudafHJl privatno vrednost umetnine glede na ceno, čim dlje ostal*'* in ostati neopazen v jugoslo-vanjem, evropskem, pa tudi wf**D»kem kulturnem prostoru; to so glavni nameni Zveze kult*”.n*h delavcev v Mariboru. Zato laliko pričakujemo sholastičiioJBfokratičen odgovor in Jezuitsko sainoužaljcnost ln izgubo smisl* Za etiko v privatnih razgovorih, če pričakujemo od Zveze kult*” “h delavcev v MarHioru zagovor svobodi umetniškega ustvarja”*®- Vsekakor bodo kulturne delavce prej nagnali jest in pit I” diskutirat v gostilne in kavarne, kot pa da bi Jih vpeljali v pro^pmatiko in vpraševanje o smislu umetnosti pri nas. Ta smisel *® treba nenehoma slediti in ga označevati kot nekaj, kar se ”№* prikriva. Ta smisel se ne bo nikomur pokazal niti ob koZ**®“« slivovke uiti v uradniškem tonu. Zato še vprašujemo: k”?)*, “odo lahko nastopali v Zvezi kulturnih delavcev tudi uineto**!? Kdaj bo vodstvo posameznih društev ugotovilo nujnost po WfOsčenostl in ne po birokraciji? Tako dolgo, dokler bo vendar 'J* skupaj birokracija, dokler bo Zveza kulturnih delavcev z W“lm salonom v Kotovžu onemogočala mlade umetnike, dokler *>o vse skupaj prazna in cerkveno Jezuitska forma, tako dolg* “®