LETO XL., ŠT. 5
Ptuj, 5. februarja 1987
CENA 100 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE:
Nove cene komunalnih storitev (stran 2)
Socialistična zveza v letu 1986 (stran 3)
»V domu za nas lepo skrbijo!« (stran 4)
Ptuj — mesto preteklosti (stran 5)
Pričakovanja in zakladi Ptuja in Ormoža (stran 7)
Zastrupitev
s hrano?
Sanitarna inšpekcija skupščine ob-
čine Ptuj je sporočila, da je v torek,
27. januarja, v delovni organizaciji
Elkom, proizvodnja malih elektromo-
torjev Ptuj, v ODP Iskra Delta - ob-
močna enota Ptuj, v KB Maribor —
poslovna enota Ptuj in v Elektru Ptuj
zbolelo 146 delavcev s kliničnimi zna-
ki driske, slabosti in mrzlice v lažji
obliki. Nobeden od obolelih ni potre-
boval bolnišnične nege, štirje delavci
so iskali le zdravniško pomoč.
Vsi oboleli so jedli malico, pripra-
vljeno v isti kuhinji. Topla malica je
bila sestavljena iz ocvrtega svinjskega
kotleta in krompirjeve solate. Sanitar-
na inšpekcija SO Ptuj in Zavod za
zdravstveno varstvo Maribor sta takoj
ukrepala ter iščeta vir in povzročitelja
domnevne lažje zastrupitve. V torek,
3. februarja, smo poizvedovali o mo-
rebitnih rezultatih raziskav, vendar
jih še niso imeli, pričakujejo pa jih
konec tega tedna.
-OM
Religija in mladi
Danes ob 16. uri bo v Klubu mla-
dih še zadnje predavanje v sklopu ob-
činske mladinske politične šole. Zma-
ga Kavčič bo predavala na temo Mla-
di in religija in bo poskušala prikazati
humanistične plati religije in odnos
mladih do nje, ki ga bo ocenila na os-
novi družboslovnih raziskav.
To je hkrati zadnje srečanje sluša-
teljev šole in tudi priložnost za oceno
in predloge za nadaljnje oblike izo-
braževanja.
Na predzadnjem predavanju, ki je
bilo v petek, so se mladi s podpred-
sednikom Republiške konference
ZSMS Danielom Božičem pogovorili
o bolečih točkah položaja mladih v
družbi. Posebej so izpostavili proble-
me mladih kmetovalcev in zemljiške-
ga maksimuma, reforme izobraževa-
nja in stanovanjsko problematiko.
Pogovor je pripomogel k jasnejšem
videnju vzrokov za težave mladih,
hkrati pa pokazal, da je v mladinski
organizaciji še vedno premalo moči
in znanja, s katerima bi oblikovali
predloge in jih tudi uveljavili v našem
gospodarskem in političnem sistemu.
Daniel Božič je prispe! na Ptuj na-
ravnost iz Bohinja, kjer so se mladi
dogovorili o praznovanju meseca
mladosti in štafeti mladosti. Kot je
znano, bo štafeta mirovala, mladi v
posameznih regijah pa bodo prikazali
svoj položaj in težave v obliki pri-
spevkov v televizijskem programu, ki
bo enotno predstavil mlade v Sloveni-
ji celotni Jugoslaviji. Ptujski mladinci
in mladinke se bodo vključili v pro-
gram v Mariboru, ki bo predstavil sta-
novanjsko problematiko, mladinsko
kulturo in reformo reforme vzgoje in
izobraževanja. Predlagali pa bodo tu-
di samostojen prispevek o delu ekolo-
ške skupine Ptuj in o mladih kmeto-
valcih, s katerim se bodo vključili v
program iz Pomurja.
d. 1.
V STEKLENI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA V UUBUANI SMO PREDSTAVILI
VSEBINO RAZSTAVE ZAKLADI IN PRIČEVANJA PTUJA IN ORMOŽA
Kulturo tokrat povezujemo z gospodarstvom
»Zadovoljni smo predvsem zato,
da ste Ptujčani tokrat uspeli povezati
kulturo z gospodarstvom, saj se pona-
vadi povezujeta le gospodarstvo in
šport,« je dejal eden izmed prisotnih
na novinarski konferenci, ki je bila v
ponedeljek v Ljubljani, v Stekleni
dvorani Cankarjevega doma.
Predsednik skupščine občine Ptuj
in organizacijskega odbora razstave
Gorazd Žmavc in predsednica skup-
ščine mesta Ljubljane Nuša Kerševan
sta v svojem uvodnem delu poudari-
la, da sta sicer Ptuj in Ljubljana že v
mnogočem povezana, vendar daje to-
kratna skupna kulturna in gospodar-
ska manifestacija nove razsežnosti in
možnosti sodelovanja. To bi se naj
odrazilo predvsem na gospodarskem
področju, saj je Ljubljana močno za-
interesirana za še boljše sodelovanje,
zlasti na področju proizvodnje hrane.
»Ce takega povezovanja ne bo, ne bo
možnosti in ne sredstev, da že vzpo-
stavljeno ohranimo. Poleg tega pa je
še veliko neizkoriščenih področij, saj
nismo naredili vsega, kar bi morali
storiti, zmogli in znali,« je med dru-
gim poudarila Nuša Kerševan in do-
dala, da je prav pričujoča razstava ti-
sta, ki bo lahko doprinesla k temu, da
se bomo še bolje spoznali in razume-
li.
Brane Lamut, ki je koordinator raz-
stave najdragocenejših kulturnih ek-
sponatov iz ptujsko-ormoškega po-
dročja, je nato na tiskovni konferenci
skupaj s svojimi sodelavci, bibliote-
karji in zgodovinarji pojasnil zasnovo^
razstave, ki bo odprta od jutri do 15.
marca v novi galeriji Cankarjevega
doma in v razstavišču Arkade.       ^
Na tiskovni konferenci sta o sodelovanju Ptuja in Ljubljane govorila Gorazd Žmavc in Nuša Kerševan.
UVODNIK
Temeljito in dosledno
oceniti gospodarjenje
vletu1986
Pred nami je mesec februar, ko morajo v OZD-ih in TOZD-ih
ter delovnih skupnostih skozi temeljite razprave na sindikalnih sku-
pinah in zborih delavcev oceniti svoje delo in opraviti obračun po-
slovanja in doseženih rezultatov.
Z namenom, da se rezultati poslovanja obravnavajo konkret-
no in z vseh vidikov, se v zvezi sindikatov in sindikatih že več let
vključujemo v akcije »Zaključni račun«.
Pri tem je osnovna naloga sindikalnm organizacij v vseh sredi-
nah združenega dela, da poskrbijo za pravočasno in temeljito pri-
pravo vseh informacij in poslovnih poročil, ki služijo delavcem za
najširšo razpravo o zaključnem računu, in da razpravo organizira-
no vodijo v skladu z usmeritvami in rokovnikom občinskega sveta
ZSS Ptuj.
Ob obravnavi lastnih rezultatov gospodarjenja pa je potrebno
delavce seznaniti tudi z osnovno problematiko poslovanja in reali-
zacijo programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvod-
nje ter z ustreznimi analizami KB Maribor, Medobčinske gospo-
darske zbornice za Podravje in Službe družbenega knjigovodstva.
Na podlagi teh poročil bodo delavci lahko celovito ocenili, kako
uspešno se je gospodarilo z družbenimi sredstvi v OZD in izven
njih.
Sedanji težavni gospodarski položaj mnogih OZD in TOZD-
ov v občini, ki se kaže skozi izgube in motnje v poslovanju, zahteva
zelo resen pristop in mobilizacijo vseh delavcev za izboljšanje poslo-
vanja v letu 1987. Navedeno pa bomo dosegli le, če bodo poslovod-
ni organi in strokovne službe posredovale delavcem v razpravah o
zaključnem računu celotno problematiko poslovanja v letu 1986 in
prikazale, če je poslovanje zagotavljalo delavcem tudi ustrezen
družbenoekonomski položaj in uspešno zadovoljevanje njihovih po-
treb.
V sindikatih odklanjamo prikazovanje rezultatov samo skozi
pozitivne indekse, ker ti vedno realno ne prikazujejo dejanskega
stanja, zato morajo poslovodni organi delavce seznaniti tudi s pri-
merjalnimi podatki poslovanja sorodnih OZD in TOZD-ov, oziro-
ma podskupine dejavnosti. V kolikor so ti boljši, morajo osnovne
organizacije ZSS in samoupravni organi zahtevati od poslovodnih
organov in strokovnih služb, da predložijo ustrezne spremembe
planskih aktov za leto 1987 in konkretne ukrepe za realizacijo pla-
nov poslovanja.
V sindikatih se ne smemo strinjati s plani poslovanja, ki ne bi
zagotavljali ustreznega družbenoekonomskega položaja zaposle-
nih, ampak se moramo zavzemati, da bodo OZD čim uspešnejše
poslovale in zagotavljale ustvarjanje vedno novih materialnih do-
brin, ki so potrebne za nadaljnji razvoj in zagotavljanje socialne
varnosti sedanjim in bodočim rodovom.
Razprave o gospodarjenju ob zaključnih računih so ustrezen
trenutek za mobilizacijo vseh delavcev, zato ne sme biti OZD ali
TOZD-a, kjer poslovodni organi ne bi k zaključnemu računu, ki so
ga pripravile strokovne službe, predložili lastnega poslovnega poro-
čila, v katerem mora biti prikazana celotna problematika poslova-
nja v letu 1986.
Leto, kije pred nami, ne bo lahko. Naloge, ki smo jih zastavili
v resolucijah, so zahtevne in jih moramo uresničiti. To pa zahteva
od slehernega delavca v našem združenem delu, da dela vedno bolj-
še, da se zavzema za razvoj svoje OZD in TOZD-a, da zahteva po-
sodobitev obstoječe proizvodnje in uvajanje novih in na tržišču iska-
nih proizvodov.
Dosledno uresničevanje resolucijskih usmeritev in lastnih pla-
nov mora biti vodilo našega dela in prizadevanj za lepši in srečnejši
jutri.
Akcija »Zaključni račun« je dobra priložnost za akcijski dogo-
vor za izvajanje zahtevanih nalog v vsaki OZD in TOZD v letu
1987, zato jo moramo v vsaki osnovni organizaciji ZSS dosledno
izpeljati.
Ob zaključku akcije morajo vse osnovne organizacije ZSS
opraviti konkretno oceno opravljenih aktivnosti in jo dostaviti ob-
činskemu svetu ZSS Ptuj, ki bo sprejel celovito oceno akcije »Za-
ključni račun 1986 v občini Ptuj«. Predsednik
Občinskega sveta ZSS Ptuj
Stanko DEBEUAK
Kako boljše delati v SZDL?
lo je bila glavna vsebina več kot dveurne
razprave na skupni seji predsedstva OK ZKS
Ptuj in OK SZDL Ptuj, ki je bila 30. januarja
^. Ptuju, udeležila pa sta se je tudi Geza Ba-
či^, sekretar Republiške konference SZDL
Slovenije, in Ladislav Cvahte, predsednik
Medobčinskega sveta SZDL za Podravje v
Mariboru.
Izhodišče za razpravo je bil osnutek stališč
o delovanju članov in organizacij ZK v
SZDL, ki jih je dalo v partijsko razpravo
predsedstvo C K ZKJ. To je konkretiziral z
uvodno razpravo Savo Kozjak, izvršni sekre-
tar predsedstva OK ZKS, ki se je nanašala
predvsem na ugotovitve s posveta sekretarjev
00 ZKS iz krajevnih skupnosti, kjer so o teh
vprašanjih v glavnem že razpravljali. Janko
»ezjak, sekretar predsedstva OK ZKS pa je
poudaril, da moramo v razpravi predvsem
Ugotoviti, koliko je naša frontna organizacija
učmkovita in koliko komunisti delujejo v
V razpravi je potem sodelovalo nad deset
anov obeh predsedstev, ki so kritično oce-
jjj^^nje. Naj ponovim le nekaj povedanih
Navadno srečujemo vedno ene in iste ljudi
v KS, kjer so predvsem upokojenci najaktiv-
nejši del krajanov. Mladi se nam žal vedno
bolj oddaljujejo.
Najslabše je, če je v ZK in v drugih DPO
samozadovoljstvo, če sprejemajo sklepe, a jih
ne uresničujejo. Tako delo je nično! Imamo
člane ZK, ki tega s svojim nedelom ne zaslu-
žijo.
SZDL mora povsod postati ljudski parla-
ment, mesto za dogovarjanje med ljudmi, za
reševanje problemov. Ce tega ne bomo ures-
ničevali v okviru SZDL, se bodo dogovarjali
zunaj nje.
Spremeniti je treba metode dela in razmeji-
ti pristojnosti stroka — politika. Manj dvotir-
nosti in ponavljanja, zato pa več skupnih sej,
dogovorov in potem enotna akcija. Bolj mo-
ramo vedeti kaj v občini hočemo in to pove-
zati s širšim interesom.
Preveč govorimo o tem, kaj mislimo o
SZDL, premalo pa o tem, koliko v njej dela-
mo. Z ljudmi se moramo pogovarjati o kon-
kretnih problemih, imeti posluh zanje, se po-
govarjati takrat, ko so ljudje pripravljeni po-
slušati, pripravljeni marsikaj narediti.
Precej spodbudnih misli je prispeval tudi
Geza Bačič, sekretar RK SZDL, ki je pohva-
lil delo organizacije SZDL v ptujski občini,
vendar je kritičneje govoril o širših proble-
mih. Poudaril je, da se nismo dovolj potrudi-
li za to, da bi lahko ljudje stvarno odločali, tu
štejejo samo koristne odločitve. Grajal je tudi
birokratski jezik preživelega aktivizma. Vsi
nosimo v sebi nekaj birokratskega, to je treba
nadomeščati z večjo človečnostjo. Iti mora-
mo v vsebinsko selekcijo in tu ne sme biti po-
puščanja. SZDL je ljudska organizacija in ne
državna. Dialog dosega svoj namen, če se
znamo pametno pogovarjati, če smo pripra-
vljeni prisluhniti tudi drugim. Socialistični
zvezi ne zadostuje samo program ZKJ, njene
naloge so širše. Prenova nas čaka povsod, tu-
di vse DPO.
Pojasnil je tudi stališča do nekaterih nega-
tivnih odmevov v Jugoslaviji v zvezi z boži-
čnimi in novoletnimi voščili, tu moramo pri-
znati objektivna dejstva, sprejeti tisto, kar
nas združuje.
Ob koncu razprave so zadolžili 3-člansko
delovno skupino, ki bo stališča skupne seje
podrobneje oblikovala, kar bo dobra usmeri-
tev za boljše delo v OO ZKS in v KK SZDL.
FF
Dragocen tovor za ptujske poštarje
Takole je bilo pred upravno zgradbo temeljne organizacije za
PTT promet, ko so minuli petek, 30. januarja, pričeli razkladati težko
pričakovano opremo za novih 2000 priključkov k naročniškemu delu
vozliščne centrale Ptuj. Kot so povedali, bodo pričeli z montažo ome-
njenih elementov ATC že prihodnji teden, delo pa naj bi trajalo kak-
šne tri mesece.
Fotovest: M. Ozmec
2 - DRUŽBA iN GOSPODARSTVO
5. februar 1987 - TEDNIK
PRED JUTRIŠNJIM VEUKIM KULTURNIM
DOGODKOM
V Ljubljani bo jutri otvoritev
razstave PRIČEVANJA IN ZA-
KLADI PTUJA IN ORMOŽA,
ki jo pripravljajo ptujske kultur-
ne ustanove, Kulturni skupnosti
Ptuj in SR Slovenije ter Cankar-
jev dom iz Ljubljane. Gre za ene-
ga največjih kulturnih dogodkov,
ki sovpada v letošnji slovenski
kulturni praznik, in za nadaljeva-
nje razstav v okviru večletnega
cikla Kulturne dragotine Slove-
nije.
V petek, 30. januarja, so na pr-
vi seji častnega in organizacijske-
ga odbora, prvega vodi pisatelj
Ivan Potrč, drugega pa predsed-
nik skupščine občine Ptuj Go-
razd Žmavc, člane seznanili z na-
menom in vsebino razstave ter
programom aktivnosti ob otvori-
tvi, pa tudi tistih med razstavo in
ob njenem zaključku.
O tem, kako smo Ptujčani pri-
pravljeni na ta pomemben dogo-
dek, je predsednik orjganizacij-
skega odbora Gorazd Zmavc po-
vedal:
»V okviru tega osrednjega kul-
turnega dogodka, ki ni le ptujski
temveč tudi slovenski, imamo
priložnost, da širše predstavimo
Ptuj ne le Ljubljani — tudi Slo-
veniji. To pomeni, da bomo ob
svoji bogati 4000-letni zgodovini
predstavili tudi naše gospodar-
stvo in našo strategijo nadaljne-
ga razvoja. Skozi tako imenova-
ne »ptujske dneve« bo tekla vr-
sta aktivnosti, razstavo pa bo ju-
tri odprl naš rojak Janez Zemlja-
rič, podpredsednik zveznega iz-
vršnega sveta. V popoldanskem
delu bomo imeli še pogovore z
vodilnimi gospodarstveniki in
političnimi delavci predvsem na
naših dveh strateških projektih
— to sta hrana in turizem.«
Ivan Potrč, slovenski pisatelj
in prav tako naš ptujski rojak, ki
je predsednik častnega odbora
za organizacijo razstave, pa je
med drugim poudaril:
»Mislim, da je to čudovita za-
misel in odločitev, da Ptuj in Or-
mož predstavimo skozi vsa ta ob-
dobja, od najstarejših časov na-
prej. Zato je prav, da ta razstava
naleti na ustrezen odmev po vsej
naši domovini. Ptujčani smo bili
sredi pomembnih kulturnih in
drugih dogodkov, zato imamo
kaj pokazati in tudi prav je, da to
pokažemo. Imamo pa še to sre-
čo, da je otvoritev tik pred slo-
venskim kulturnim praznikom,
zato upam, da bodo tudi sred-
stva obveščanja dala razstavi ti-
sto mesto, ki ji gre.
Presenečen sem bil tudi nad
filmom, ki ga je posnel Ptujčan
Tinček Ivanuša. Človek misli, da
pozna vse te stvari. Ko pa si film
ogleda, vidi, da je v tej naši kul-
turni dediščini takšno bogastvo,
kot ga le malo kdo premore.
Predstavitev Ptuja, njegovih
zakladov in gospodarstva bo lah-
ko veliko pomenilo za nadaljnji
razvoj turizma.«
mš
Predsednika častnega in organizacijskega odbora Ivan Potrč in Gorazd
Z]myji,jQtq:m&. _....._______.....______________....................._
Na seji v Ptuju so bili tudi Silva Jereb, dr. Vladimir Bračič in Lojze Bri-
ški. Foto: mš
NOVE CENE KOMUNALNIH STORITEV
s prvim marcem letos naj bi se cene komunalnih
storitev v poprečju povečale za 40 odstotkov. V DO
KOP predlagajo za 40 odstotkov večjo ceno za ku-
bični meter vode, kanalščine za 34,5 in odvoza sme-
ti po m' stanovanjske površine za 51 odstotkov. No-
va cena vode je 140 dinarjev za gospodinjstva in za
OZD 238 dinarjev po kubiku. Poleg tega plačujejo
gospodinjstva ob ceni vode še 10 odstotkov za zava-
rovanje vodnih virov in-kontrolo kakovosti vode.
Enako velja tudi za OZD. Vodni prispevek, ki se
obračunava po kubiku vode, znaša 6,50 dinarjev in
ga plačujejo gospodinjstva in ustanove.
Nova cena kanalščine je 40 dinarjev po kubiku in
velja za vse uporabnike. K tej ceni se zaračunava še
12 dinarjev po kubiku za raširjeno reprodukcijo, to
je za gradnjo primarnega in sekundarnega kanal-
skega omrežja.
Cena odvoza odpadkov je po novem od 13 do 60
dinarjev. Novi popravek omenjene cene se predvi-
deva za 1. julij letos, ko naj bi prišli do take cene, ki
bo vsebovvala tudi sorazmerni del stroškov za vzdr-
ževanje in urejanje odlagališča komunalnih odpad-
kov. iCot je povedala Irena Vidovič, vodja planske
službe v KOP, znaša poprečna cena odvoza smeti
14,50 dinarjev, 13 dinarjev po m' stanovanjske po-
vršine pa plačuje okrog 96 odstotkov uporabnikov.
Smeltova študija predvideva za vzdrževanje in
urejanje odlagališča več deset milijonov dinarjev, ki
jih skozi ceno odvoza ni mogoče zagotoviti in to
kljub temu, da je upravljalec dobil del sredstev od
komunalne skupnosti. Problem odlagališča je še to-
liko večji, ker bodo čez približno dva meseca njego-
ve zmogljivosti popolnoma zapolnjene.
Komisija za cene pri SKS Ptuj je o predlogu no-
vih cen že razpravljala in z njim v celoti soglaša, s
tem da je potrebno po ZR 86 izdelati nove kalkula-
cije. Do uveljavitve novih cen pa je potrebno še so-
glasje občinskega izvršnega sveta.
Pri oblikovanju novih cen so v KOP (temeljnih
organizacijah Vodovod in kanalizacije in Komunal-
ni servisi) dosledno upoštevali navodila za izvaja-
nje družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za
oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1987.
MG.
LETOS DO NOVE OPREME IN TUDI POSLOVNIH PROSTOROV
v DO Mali motorji bodo letos kupili za 500 mili-
jonov dinarjev novih strojev. S tem bodo vsaj delno
nadomestili v glavnem že iztrošene stroje, hkrati pa
prispevali k povečani letošnji proizvodnji. S pla-
nom so se obvezali, da bodo letošnjo proizvodnjo
povečali za 25 odstotkov.
V letu 1987 naj bi prišli tudi do težko pričako-
vanih poslovnih prostorov, ki pa se vsaj v začetku
na proizvodnji ne bodo odrazili. Ko bodo pridobili
nove prostore, bodo lahko zaposlili čez 100 novih
delavcev. Dobili naj bi jih od IMP-eja, ki svojo bo-
dočnost načrtuje na enotni lokaciji na Rogozniški
cesti v Ptuju.
Letos bodo izdelali 71000 elektromotorjev,
11.500 črpalk, del proizvodnje pa bodo tudi izvozi-
li. V strukturi celotnega prihodka se le-ta povečuje
od 3 na 8,85 odstotka. Zaradi pomanjkanja strojev
se morajo posluževati kooperacije pri obrtnikih v
Ptuju, Mariboru in Cakovcu.
Smelo so postavili svoj razvoj. Letos nameravajo
pridobiti osem novih sodelavcev strojne in elektro
usmeritve. Lani so za Energoinvest Sarajevo izdela-
li pet novih strojev, ki so že v proizvodnji, medtem
ko bodo brusilni namizni stroj in manjše črpalke za
čisto in umazano ter morsko vodo razvili v tem letu.:.
Zanimivo je, da bodo določene proizvode osvoji-
li v prehodnem času, to je v obdobju, ko bodo ure-
jali nove delovne prostore. Taka usmeritev je nujna,
saj proizvodnje ne morejo prekiniti.
Njihove proizvode kupujejo vsa večja podjetja in
SRS in drugih republik, nekaj pa tudi ptujski Agis.
Za lanski izvoz so dobili 30 tisoč dolarjev, letos pa
računajo, da bodo z izvozom dobili 17 milijonov di-
narjev. Izvozili bodo 12.200 manjših motorjev in pr-
vič tudi 500 črpalk.
MG
PERUTNINA IZOBRAŽUJE SVOJE KOOPERANTE
Tudi v Mesokombinatu Perutnina
Ptuj izkoristijo zimski čas za izobraže-
vanje svojih kooperantov. Vsa leta,
odkar so pričeli z prirejo piščančjega
mesa v kooperaciji, organizirajo tudi
seminarje, predavanja.
Na letošnjih predavanjih so dali
povdarek problemom njihove specia-
lizirane proizvodnje brojlerjev. Gre
predvsem za opis sodobne tehnologi-
je pitanja piščancev in ohranjanje
zdravja piščancev vse do konca pita-
nja.
Kot je povedal direktor temeljne
organizacije kooperantov Franc Zu-
panič, sodeluje s Perutnino trenutno
okoli 320 aktivnih kooperantov. Tako
vseh niso mogli hkrati povabiti na
predavanje, torej so to obliko izobra-
ževanja izvedli v več delih. Sicer se pa
vedno poskušajo približati kooperan-
tom, ki živijo v številnih slovenskih in
hrvatskih občinah. Predavanja so za-
to izvedli v Slovenskih Konjicah, Slo-
venski Bistrici ter dvakrat v Ptuju.
Medtem ko so minula leta predavali
predvsem strokovni sodelavci Peru-
tnine, so letos povabili k sodelovanju
profesorja dr. Ivana Mrzela z inštitu-
ta za zdravstveno varstvo perutnine v
Ljubljani. S tem so popestrili vsebino
predavanja ter tako zagotovili večjo
udeležbo kooperantov. Sicer pa ugo-
tavljajo, da se izobraževanja najpogo-
steje udeležujejo tisti kooperanti, ki
že sicer dosegajo dobre rezultate in
imajo željo te rezultate še izboljšati.
Franc Zupanič
Kooperacijska prireja mesa se je v
zadnjih letih v ptujski Perutnini zelo
razvila. Danes zagotovijo kooperanti
že kar 80 odstotkov vsega piščančjega
mesa v Perutnini. Lanskoletna prireja
v temeljni organizaciji kooperantov je
presegla 39 milijonov kilogramov žive
teže brojlerskega mesa.
Niso pa uspešni samo v količini
piščančjega mesa, temveč se lahko
pohvalijo tudi s kratkim časom pita-
nja in nizko porabo krmil za kilogram
prirastka. V lanskem letu so dosegli
povprečno težo 1,71 kilograma pri
starosti 42 dni in pol ter za kilogram
žive teže porabili 2,06 do 2,07 kilogra-
ma ustrezne brojlerske krme. S temi
rezultati so nad jugoslovanskim pov-
jrečjem, njihovim rezultatom se pri-
lizujejo tudi ostali slovenski perutni-
narji. Rezultati so odvisni od kakovo-
sti krme, ta pa od vlaganja v to vzpo-
redno proizvodnjo.
V mesokombinatu Perutnina Ptuj
— temeljni organizaciji kooperantov
Hajdina so v minulih letih v precejš-
njih odstotkih širili kooperacijsko
proizvodnjo. Načrti se sedaj tudi na
tem področju spreminjajo: vse sile
danes usmerjajo v povečanje količine
in izboljšanje kakovosti prireje pi-
ščančjega mesa pri sedanjih koope-
rantih in njihovih zmogljivostih.
JB
S senioarja v Ptuja
(foto L. Cajnko)
ZARJA Z NOVIMI NAČRTI
Mercator — Zarja Ormož opravlja svojo dejavnost v 54 prodajal-
nah v vseh krajevnih skupnostih občine in delno tudi v občinah so-
sednje Hrvaške — v Varaždinu, Ludbregu, Ivancu in Novem Marofu.
Šestdeset odstotkov skupnega prometa tako odpade na občino Or-
mož, 40 pa na hrvaške.
Kot nosilka razvoja trgovinske dejavnosti v občini je Zarja v
glavnem usmerjena na zadovoljevanje potreb prebivalcev po dobri-
nah dnevne oskrbe. Kot pravi direktorica Anica Lukaček, je njihova
osnovna naloga zadovoljiva oskrba vseh prebivalcev, ne glede na eko-
nomsko oziroma neekonomsko zanimivost. To svojo nalogo v največ-
ji meri tudi izpolnjujejo, pri tem pa trpijo njihovi osebni dohodki, ki
so kljub nadpovprečni kvalifikacijski strukturi zaposlenih pod občin-
skim poprečjem.
Položaj ormoške trgovine ni rožnat. Zaostaja za gospodarstvom
občine in tudi za istovrstno dejavnostjo v drugih občinah, regiji in
Do večje produktivnosti prihajajo v Zarji na različne načine, tudi s
pomočjo nagrajevanja. Osebni dohodek je odvisen od doseganja
plana in koeficienta obračanja zalog.
Sloveniji. Tepejo njena različnost in razdrobljenost brez jasnih skup-
nih usmeritev ne glede na organiziranost. Trgovinska dejavnost je v
Ormožu razdeljena med več organizacij združenega dela. Zarji se ta-
ko pridružujejo prodajalne K K Slovin TOZD Gostinstvo in TOK Ko-
operacija.
KAJ PRAVI ŠTUDIJA O RAZVOJU TRGOVINE V ORMOŽU?
Študija o razvojnih usmeritvah trgovine v občini Ormož, ki so jo
sestavili v EC Maribor, dokaj jasno prikazuje vse njene zagate in teža-
ve. Ukvarja se tudi z njenim nadaljnjim razvojem in se poigrava s tre-
mi različicami nadaljnjega razvoja. V prvi se naslanja na obstoječo or-
ganiziranost, ki pa ne more zadovoljiti ne potrošnikov in ne trgovine
same; v drugi naj bi obstajale dve trgovinski organizaciji v občini, ki
bi se morali prizadevati za enakopravnejše dogovarjanje in v tretji je
beseda o združitvi vseh trgovinskih organizacij v občini v eno DO ozi-
roma SOZD v občini, ki pa bo najtežje izvedljiva, saj vsaka organiza-
cija zagovarja svoj položaj. Uresničitev najširših ciljev je sicer mogo-
Leta 1985 je Zarja zgradila novo trgovino v Kneginca
ča po drugi in tretji različici, glede na obstoječe stanje pa je v krajšem
času možna rešitev po drugi različici.
Občinski izvršni svet soglaša z razvojnimi usmeritvami trgovine v
občini Ormož in meni, da je analiza dobra osnova za javno razpravo,
ki bo trajala do konca tega meseca. Izvršni svet soglaša s tretjo različi-
co, katere cilj je ena delovna organizacija. Soglaša tudi z vključeva-
njem zasebnega sektorja, ki naj bi imel trgovine povsod tam, kjer
družbeni sektor ni zainteresiran.
Na slabši položaj trgovine v občini vpliva tudi slabše razvito go-
spodarstvo, saj DP zaostaja za republiškim povprečjem kar za 50 od-
stotkov. Odmaknjenost od večjih nakupnih centrov terjajo od Zarji-
nih prodajaln celovitejšo ponudbo, kar pa v končni fazi vpliva na po-
časnejše obračanje blaga. Problem so tudi objekti, v katerih se naha-
jajo trgovski lokali, saj so v glavnem dotrajani.
Stara resnica je, da so trgovine na podeželju ekonomsko nezani-
mive in poslujejo z izgubo. Družbenopolitična skupnost, tako menijo
v Zarji, bi se morala bolj zavedati nujnosti oskrbe podeželja in zago-
tavljati potrebna sredstva za investicijske naložbe, iskati nepovratne
vire za sofinanciranje investicij, poleg tega pa bi bilo potrebno zago-
toviti financiranje zalog trgovskega blaga pod ugodnejšimi pogoji.
Zakon o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osno-
vne preskrbe zahteva do konca letošnjega marca ustrezno ustanoviti
samoupravno interesno skupnost, prek katere bi prav tako lahko za-
gotovili del sredstev za razvoj trgovine na podeželju, menijo v Zarji.
Za te namene bi lahko koristili tudi del prometnega davka od prodaje
alkoholnih pijač in podobno.
LETOS TRGOVINA PRI TOMAŽU
Podobno kot samopostrežba pri Veliki Nedelji, bo tudi tomaška
v sklopu poslovno-stanovanjskega objekta. Investicije so veliko bre-
me za trgovino, ki je nizko akumularivna. Poleg tega bi bilo potrebno
vrsto objektov posodobiti. Ocenili so, da bi samo letos za te namene
potrebovali od 30 do 60 milijonov dinarjev. Novo trgovino pa naj bi
dobila še Obrez in Podgorci.
MG
EDINA ŽEUA - NOVI
DELOVNI PROSTORI
Delavci temeljne organizacije Potniški promet Ptuj si že vrsto let prizade-
vajo za izboljšanje delovnih pogojev. Vse kaže, da se bo njihova dolgoletna že-
lja naposled le uresničila. Letos bodo pridobili vse potrebne dokumente, z grad-
njo pa naj bi pričeli v letu 1988. Za 135-čianski kolektiv, ki danes razpolaga s
53-timi avtobusi, je to velik zalogaj, zato pričakujejo pomoč delovne organizaci-
je, to je mariborskega Certusa. Sredstva bodo zagotovili z združevanjem amorti-
zacije v okviru delovne organizacije. Temeljne organizacije, tako vsaj predlaga-
jo, naj bi združevale 10 odstotkov amortizacije, 7 odstotkov zbranih sredstev pa
bodo namenili za gradnjo avtobusne delavnice v Budini.
Težave zaradi slabih delovnih pogojev posebej občutijo pozimi. Na majh-
nem utesnjenem prostoru v Rajšpovi ulici je zlasti tesno med 8. in 11. uro, ko se
tam obrne več deset avtobusov — delo avtomehanikov pa poteka v še slabših
razmerah.
Tone Ceh, vodja temeljne organizacije, je tudi povedal, da si bodo poleg
dokumentacije za gradnjo prizadevali še za izboljšanje voznega parka. Načrtu-
jejo nakup novih šestih avtobusov, nekaj pa jih bodo popravili. Z delovnimi or-
ganizacijami bodo sklenili nekaj pogodb za prevoz delavcev, drugih novosti pa
v tem letu ne načrtujejo. Izboljšali bodo obdelavo podatkov, saj na novo uvaja-
jo računalnik.
S preselitvijo na novo lokacijo v Budino bodo lahko pričeli uresničevati
dolgoletne želje (bolj potrebe) po povezovanju obeh avtoprevoznikov. Organi-
zacijskih sprememb do leta 1990 ne načrtujejo, saj jim je 33-letno delo v okviru
poslovne enote dovolj.
MG
TEDNIK
— 5. februar 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Socialistična zveza v letu 1986
Vrsta nalog, ki smo jih morah pravočasno
cneljati v drugem polletju lanskega leta, je
vzrok da smo nekoliko pozno sklicali pro-
eramsko sejo Občinske konference SZDL
Ptuj Zavedali smo se, da so bili glavni nosil-
ci priprav na referendum za tretji občinski
sarnoprispevek krajevne konference SZDL in
Hq je ostalo premalo časa, da bi izpeljali let-
ne programske seje K K SZDL po krajevnih
skupnostih. Poleg tega smo predlagali, da v
krajevnih konferencah SZDL sočasno s pre-
-ledom enoletnega dela ocenijo priprave in
fzvedbo referenduma za 3. občinski samopri-
spevek. Nenazadnje pa naj ne bi bile pro-
eramske seje občinskih konferenc SZDL le
gola formalnost, temveč bi naj imele določe-
no vsebino dela. Zato pa je potrebno čas seje
prilagoditi ostalim aktivnostim. Kljub temu,
da smo že predlagali, da bi naj programske
seje konferenc SZDL sledile programskim
sejam ostalih DPO ter organizacij in društev,
do sprememb ni prišlo. Zato ponovno pred-
lagamo, da RK SZDL izpelje našo pobudo,
ki jo podpira večina ostalih občinskih konfe-
renc.
VOLITVE IN DELEGATSKI SISTEM
Že uvodoma sem omenil, da smo v letu
1986 izvedli dve veliki družbenopolitični ak-
ciji, in sicer volitve ter referendum za tretji
občinski samoprispevek. Prepričan sem, da
smo lahko na obe akciji ponosni, saj sta zelo
lepo uspeli. Priprave na volitve so trajale
skoraj dve leti. Največ časa smo namenili evi-
dentiranju, saj smo se zavedali, da so najbolj
pomembni kandidati, ki jih bomo volili kot
bodoče funkcionarje družbenopolitične
skupnosti in bodo v naslednjih letih vodili in
usmerjali tako naše gospodarstvo kot družbe-
nopolitično skupnost. Pri kandidiranju so na-
stopile določene težave, saj so prišli do izraza
različni interesi, tako družbenopolitičnih
skupnosti kot evidentiranih kandidatov, pa
nenazadnje gospodarstva. V času evidentira-
nja in kandidiranja smo se dogovarjali tako s
predstavniki DPO na nivoju republike kot s
predstavniki DPO v občini in gospodarstva.
Tako široko zastavljena akcija evidentiranja
in dogovarjanja nam je omogočila, da smo
pravočasno izpeljali vse aktivnosti brez več-
jih pretresov. Se več, pravočasno speljani ka-
drovski postopki so bili pogoj, da evindenti-
ramo naše občane za najodgovornejše funk-
cije. Tako lahko danes zasledimo delegate iz
naše občine na najodgovornejših funkcijah,
tako na nivoju republiške skupščine in njenih
teles kot v skupščinah samoupravnih interes-
nih skupnosti. Zavedali smo se, da je naša
občina ena izmed največjih v republiki in
moramo biti zato prisotni kot delegati pri
odločanju in krojenju naše politike.
Z volitvami pa s poslanstvom socialistične
zveze nismo končali. Med pripravami na vo-
litve smo analizirali delo delegatskega siste-
ma v letih 1982—1986. Sprejeli smo vrsto
sprememb, ki jih moramo vpeljati v življenje.
Precej ukrepov je že izvedenih, pred nami pa
je naloga, da bo delo delegatskih skupščin
zaživelo v polni meri. Na željo KK SZDL
smo povečali število delegatov v skupščinah
SIS. Po prvih dveh ali treh zasedanjih vseh
skupščin lahko zasledimo sklepčnost, vendar
je le-ta samo nekoliko nad 50 %, zato bodo
morale tako KK SZDL kot OO ZSS skrbeti
za udeležbo delegatov na vseh sejah skup-
ščin. Še več, nuditi bomo morali dodatno po-
moč vsem izvoljenim delegatom z namenom,
da se bodo lahko vključevali v delo skupščin
in da bo veljalo načelo zamenljivosti delega-
tov.
V mnogih primerih opažamo, da se zase-
danj skupščin udeležujejo le eni delegati in v
kolikor se še predhodno ne sestane delegaci-
ja, je to prej odborniški kot delegatski sistem,
za katerega smo se opredelili z našo ustavo,
pred občinsko konferenco SZDL je naloga,
da delo strokovnih služb delegatskega siste-
ma usmeri tako, da bodo vse skupščine vse-
binsko dobro pripravljene, da bodo lahko de-
legati s svojim aktivnim delom vplivali na
oblikovanje sklepov skupščin in da bo čim-
"l^iij JaMnjenovanihJormd .......
Udeležba na voliščih in izid volitev so naj-
večje zagotovilo, da naši občani podpirajo
delegatski sistem, naloga vseh nas pa je, da
ga dograjujemo in izpopolnjujemo kot to
zahtevajo razmere v določenem časovnem
obdobju.
TRETJI OBČINSKI SAMOPRISPEVEK
23. novembra 1986 smo glasovali in izgla-
sovali tretji občinski samoprispevek. Pripra-
ve na izvedbo referenduma so bile dolge in
temeljite. Pri sestavi programa tretjega občin-
skega samoprispevka smo upoštevali vse pri-
pombe, zato lahko trdimo, da je program de-
jansko odraz potreb naših ljudi. 96 % udele-
žba na glasovalnih mestih in 66 % »ZA« sa-
moprispevek sta dokaz navedene trditve. Se
več, naši občani so ponosni na pozitiven izid
referenduma in dajejo vso priznanje tistim,
ki so sodelovali v pripravah. Ne smemo pa se
strinjati s tistimi, ki trdijo, da je referendum
uspel več ali manj naključno, da je v naši ob-
čini lažje izvesti referendum kot v drugih ob-
činah po Sloveniji, ali celo to, da je oblika
odločanja za razreševanje določenih nalog z
referendumskim dinarjem preživela. Mnogo
je bilo govora tako o ljubljanskem kot ptuj-
skem referendumu. Mnogokrat se mi je ne-
hote postavilo vprašanje, ali smo na OK
SZDL pravilno vodili vse priprave za refe-
rendum ali ne.
Pri pregledu vseh uspelih ali neuspelih ak-
cij na raznih področjih našega dela in življe-
nja sem ugotovil, da poskušamo najti za vsak
neuspeh objektivne izgovore, da pa na drugi
strani poskušamo pristaviti »svoj piskrček«
pri uspehih drugih. To ugotovitev sem podal
na seminarju za predsednike in sekretarje
OK SZDL v Krškem. To verjetno ni samo
moja ugotovitev, temveč vseh tovarišev, ki so
sledili razpravam o uspelih in neuspelih refe-
rendumih v SRS. Vsa ta razmišljanja nas vo-
dijo v bolečo resnico, da za določene neuspe-
he v naši družbi ne želimo najti imena in pri-
imka krivca. Neoziraje se, ali nam širša dru-
žba daje za uspeli referendum za 3. občinski
samoprispevek takšno ali drugačno oceno,
smo se sami prepričali, da je referendum
uspel, da so se naši občani zavestno odločili,
da s skupnimi močmi razrešimo nekatera pe-
reča vprašanja na področju zdravstva, cest,
izobraževanja in kulture ter da je pred nami
velika naloga — da izpeljemo celoten refe-
rendumski program tako, kot smo si ga zasta-
vili. Socialistična zveza je vodila priprave na
referendum, pomagala pri izvedbi, pred njo
pa je sedaj naloga, da prevzame nadzorno
funkcijo pri izvajanju referendumskega pro-
grama.
V času priprav na referendum smo obiskali
vse krajevne skupnosti, v nekaterih KS pa ce-
lo posamezne zaselke. Ugotovili smo, da so
stiki potrebni večkrat. V mnogih primerih za-
nemarjamo mnenja naših občanov. Vse pre-
večkrat vzamemo določena delegatska vpra-
šanja ali pobude bolj uradniško kot pa pro-
blem, ki teži ožje ali širše okolje v občini.
Problematika, ki je bila izpostavljena, se bi
lahko v mnogih primerih razreševala brez
materialnih sredstev, le z malo dobre volje.
SZDL, MESTO USKLAJEVANJA
V OK SZDL Ptuj smo imeli posluh za na-
šega krajana, pripravljeni smo, da se z njim
pogovorimo, da se udeležimo tako širših kot
ožjih sestankov. V mnogih primerih je bila
socialističNa zveza mesto usklajevanja, to
njeno funkcijo pa moramo najprej razvijati.
V nobenem primeru ne nameravamo razreše-
vati strokovnih vprašanj, ker imamo za to
strokovnjake. V vsakem primeru bomo v so-
cialistični zvezi obravnavali tudi v bodoče
vse pobude občanov, organizirali skupne po-
svete, zavzeli do določenih problemov naša
stališča. Dolžnost strokovnih služb pa je, da
razrešujejo vsa vprašanja, ki sodijo v njihov
delovni krog. Tudi^ preteklih letih smo ubi-
rali prej podano prakso, saj smo organizirali
skupne pogovore med prizadetimi, neoziraje
se, ali je šlo za področje dela materialnih
SIS-ov. družbenih dejavnosti ali za kateroko-
li drugo področje. V vseh primerih so bili ra-
zgovori uspešni, končni izvrševalci dogovo-
rov pa ustrezne sredine ali posamezniki.
IZVAJANJE PLANSKIH NALOG
Posebno področje je področje izvajanja
planskih nalog, ki smo si jih zastavili s petle-
tnim planom ali z letnimi resolucijami. Ce na
hitro preletimo nekaj let za nazaj, bomo ugo-
tovili, da vrsto nalog nismo izvedli. Največ-
krat ugotavljamo, da so takšnemu stanju bo-
trovali objektivni razlogi, subjektivnih pa ne
iščemo. Neopravljene naloge iz preteklih ob-
dobij so žarišča nezadovoljstva naših obča-
nov in delovnih ljudi. Zato se socialistična
zveza zavzema za realno in objektivno plani-
ranje. Vztrajali bomo na realizaciji postavlje-
nih planov in preprečevali osebne vplive na
izvedbo te ali one neplanirane akcije, razen
ko je prišlo do spremembe zaradi širših druž-
benih interesov.
Tudi v gospodarstvu najdemo v večini pri-
merov objektivne izgovore zakaj ne sledimo
ciljem, ki smo jih zastavili s planskimi doku-
menti. Največkrat se izgovarjamo na spremi-
njajoče se pogoje gospodarjenja, preslabo
kadrovsko strukturo, preveliko režijo izven
naših sredin, nenazadnje naše sredine s stra-
ni poslovnih bank ali širše družbenopolitične
skupnosti. Ne bi mogli trditi, da so delni po-
goj za slabo gospodarjenje prej našteti vzro-
ki, ne morejo pa biti pravilo, kar nam doka-
zujejo nekateri »svetli« primeri boljšega go-
spodarjenja. Posamezne OZD se izgovarjajo,
da nimajo kadrov, po drugi strani pa kadri
bežijo. Morda smo vse prevečkrat prepričani,
da kadri bežijo iz določene sredine zaradi
OD, pa temu ni tako. V mnogih primerih od-
hajajo zaradi odnosov znotraj OZD, včasih
pa tudi zaradi tega, ker ne dobijo moralnega
priznanja za opravljeno delo. Za takšnim sta-
njem pa se skrivajo kadri, ki živijo na račun
drugih. Mnogo se pogovarjamo o kadrovski
presnovi, vendar naletimo na težave. Nemo-
čni smo pri planiranju kadrov. Smo ob strani
tako dolgo, dokler nekdo ne pripravi predlo-
ga, ko pa pride predlog v javnost, pa kritizi-
ramo, klub temu, da nimamo boljšega pred-
loga. Priznati moram, da ima socialistična
zveza na področju kadrovske politike skrom-
ne uspehe. V bodoče se bomo morali vključe-
vati v kadrovanje, tako za odgovorna delo-
vna mesta v OZD kot za funkcije v DPS, pra-
vočasno. Ne moremo podpirati teze nekate-
rih, ki menijo, saj je še čas, saj še drugi niso
začeli s kadrovskimi postopki, zakaj bi bili
mi prvi in tako dalje.
SODELOVANJE Z ZDOMCI i
Ena izmed naših dejavnosti je tudi sodelo-
vanje z našimi zdomci. Na tem področju smo
dosegli lepe uspehe. Naši otroci so spomladi
1986 leta obiskali svoje vrstnike naših zdom-
cev na območju Frankfurta, ki so vključeni v
prosvetno kulturno društvo »SAVA«. Lan-
skega oktobra so otrgci zdomcev gostovali
3ri učencih OS Tone Znidarič Ptuj, poleti so
etovali na morju skupaj z našimi taborniki,
vse z namenom, da spoznajo naš jezik, naše
navade in našo kulturo, skratka, da ostanejo
pripadniki našega naroda in da spoznajo na-
šo realnost. Tradicionalne pa so izmenjave
delegacij, pa nenazadnje spremljanje akcij
tako v Frankfurtu kot v Ptuju. Dokaz temu
je, da so spremljali priprave na izvedbo refe-
renduma in da so za naš skupni program na-
menili 500 DM.
Vsekakor bi lahko še našteval uspehe, pa
tudi neuspehe našega dela, vendar želim s
tem zaključiti svoje uvodno razmišljanje kot
dopolnilo osnovnemu poročilu z namenom,
da kritično ocenite naše delo, saj je to pogoj
za boljše delo v naslednjem obdobju. Naše
zagotovilo pa je, da se bomo tudi v bodoče še
bolj vključevali v vsa področja našega dela in
življenja.
4
(Uvodna razprava predsednika OK SZDL
Ptuj Antona Zoreča na programski seji, 16.
januarja)..!
Delo članov ZK v krajevni skupnosti
»Vsi člani ZK, ki živijo na ob-
močju krajevne skupnosti, mora-
jo enotno idejnopolitično delo-
vati v oblikah samoupravnega iti
političnega življenja v krajevni
skupnosti, se angažirati pri reše-
vanju vprašanj, ki so skupnega
pomena, in prispevati svoj delež
k uveljavljanju družbene vloge in
samoupravne funkcije krajevne
skupnosti.« Tako je med drugim
zapisano v navodilu o kriterijih
za oblikovanje posameznih oblik
idejnopolitičnega delovanja in
akcijskega organiziranja članstva
ZKJ, ki ga je sprejelo Predsed-
stvo CK ZKJ na seji koncem de-
cembra 1986.
Čeprav to navodilo še ni bilo
objavljeno, je osnovna organiza-
cija ZKS v KS Boris Ziherl Ptuj,
na sestanku, 12. januarja letos,
sklenila sklicati skupni sestanek
^seh komunistov, ki imajo stalno
bivališče na območju KS. Ta
skupni sestanek ali zbor komuni-
stov je bil v četrtek, 22. januarja.
^a njem so govorili o delu ko-
niunistov v SZDL kot frontni or-
ganizaciji, v krajevni samoupra-
vi, v delegacijah KS, v društve-
nih organizacijah in društvih.
Osnovna organizacija povezu-
je 48 članov, od teh jih je večina
prišla na zbor. Koliko je vseh
članov na območju KS, tudi ti-
stih, ki so povezani v združenem
delu, nimajo točne evidence. Na
zbor so jih povabili le 91, vendar
se je vabilu odzvala le dobra če-
trtina (prišli na zbor ali se opra-
vičili). Kljub temu je skupni se-
stanek dosegel namen. V razpra-
vi in pri oblikovanju sklepov so
izhajali predvsem iz stališč CK
ZKJ o delovanju članov in orga-
nizacij ZK v SZDL — povezano
s problemi v lastnem okolju. Če-
prav je v raznih oblikah organizi-
ranega delovanja v krajevni
skupnosti angažirano okoli 450
občanov, od tega skoraj 60 od-
stotkov članov ZK, z delom vseh
organov in organizacij v KS niso
zadovoljni. To velja za delo hiš-
nih svetov in tudi za druga -po-
dročja. Na primer, v desetih de-
legacijah za skupščine SIS je 72
delegatov, od tega 54 članov ZK,
vendar so tri delegacije, ki se po
izvolitvi še niso sestale.
V sklepih so zadolžili vse čla-
ne ZK v krajevni skupnosti, da
še aktivneje delujejo kot člani
SZDL med ljudmi, da s svojim
delom, obnašanjem in odnosom
utrjujejo tudi ugled zveze komu-
nistov. Dolžnost vsakega člana
ZK je, da se posebej angažira
kot stanovalec v okviru hišne sa-
mouprave in skozi njo izvaja tu-
di naloge krajevne konference
SZDL.
Zamujajo tudi na področju
konstituiranja novih organov
krajevne samouprave, zato so za-
dolžili člane, ki so bili izvoljeni v
te organe, da z lastno angažira-
nostjo prispevajo, da bodo novi
samoupravni organi in delovna
telesa v KS začeli čimprej delo-
vati.
Člane ZK, ki so bili izvoljeni v
delegacijo za zbor krajevnih
skupnosti in v delegacije za
skupščine samoupravnih interes-
nih skupnosti, so zadolžili, da so
dolžni delovati tako, da bodo
sprotno opravičevali zaupanje
volilcev.
Glede na to, da je delo osno-
vne organizacije ZSMS v kraje-
vni skupnosti bolj slabo, so se vsi
člani ZK, zlasti pa še mladi ko-
munisti zadolžili, da bodo z last-
nim delom prispevali, da bo mla-
dina v KS delala bolj organizira-
no in da bodo zagotavljali konti-
nuiteto tega delovanja.
Opisan je primer zbora komu-
nistov, ki je bil sklican na pobu-
do osnovne organizacije ZKS v
krajevni skupnosti, kjerje to edi-
na organizacija ZK. Čeprav v
krajevni skupnosti živi veliko
članov ZK, so ti povezani v zdru-
ženem delu in v delovnih skup-
nostih, vendar nobena nima svo-
jega sedeža na območju KS, zato
tudi ni bil ustanovljen svet ZK. V
skladu z uvodoma omenjenim
navodilom bo treba svete ZK na-
domestiti z akcijskimi oziroma
tematskimi konferencami ali
zbori komunistov v krajevnih
skupnostih, zato bo o tem raz-
pravljal občinski komite ZKS in
s svojim sklepom oblikoval ak-
cijske konference ZK.
PROGRAMSKA SEJA OK ZRVS
ORMOŽ
30. januarja so se v dvorani Delavske univerze v Ormožu sestali delegati
krajevnih organizacij na seji konference ZRVS občine Ormož. Seje so se udele-
žili tudi gostje, med njimi predsednik OK SZDL Ormož Franci Debeljak, pred-
sednik OK ZKS Ormož Miran Kranjc in predsednik MS ZRVS general Jože
Berce ter predsednik IS občine Ormož Mirko Tramšek. Na seji so delegati spre-
jeli poročilo predsednika Aleksandra Štamparja o dejavnosti OK ZRVS v prete-
klem letu, smernice za delo v letu 1987, blagajniško poročilo in finančni načrt
za leto 1987.
V poročilu predsednika OK ZRVS je bilo poudarjeno, da so bile naloge,
zastavljene v letnem načrtu dela, v celoti in zadovoljivo opravljene. Oblike izo-
braževanja in preverjanja znanja so tekle v vseh KO na temi Oviranje in Speci-
alna vojna ter taktično orientacijski pohodi, ki so se izkazali kot zelo ustrezna
oblika usposabljanja in preverjanja znanja. Rezervni vojaški starešine so se po-
merili v taktičnih postopkih, uporabi busole na terenu, strelskih veščinah in po-
znavanju sodobne pehotne oborožitve. Kot zelo primerna oblika delovanja
RVS seje izkazal tako imenovani množični pohod, v katerega so se vključili pri-
padniki vseh struktur SLO in DS krajevne skupnosti Miklavž.
Zelo ugodno je bilo ocenjeno tudi delovanje rezervnih vojaških starešin v
takoimenovanih neobveznih oblikah dela. V petih KO ZRVS so izvedli strelska
tekmovanja z vojaško puško, najboljši strelci so se udeležili tekmovanja ob
Dnevu JLA in prazniku Garnizije Ptuj, kjer so dosegli zelo dobre rezultate. Ob-
činska ekipa ZRVS se je udeležila regijskega tekmovanja, na katerem je dosegla
viden rezultat, pred iztekom leta pa so izvedli občinski orientacijsko taktični po-
hod.
Na osnovi analize delovanja rezervnih vojaških starešin v DPO, vključeno-
sti v samoupravne odnose in pri usposabljanju drugih struktur za SLO in DS, je
predsednik poudaril, da se RVS dobro vključujejo v druge DPO in samoupra-
vno življenje in so nosilci tudi najodgovornejših funkcij v občini, KS in OZD.
Prav tako so množično vključeni pri usposabljanju za SLO in DS kot mentorji
obrambnih krožkov, kot predavatelji za usposabljanje nerazporejenega prebi-
valstva in narodne zaščite.
V zaključkih je Aleksander Štampar podal smernice za delo v letu 1987:
— odpraviti vzroke, ki so ovira, da posamezne KO ne zaživijo kot samosto-
jen in samoiniciativen subjekt pri izvajanju sprejetih nalog,
— idejno političnemu in strokovnemu usposabljanju ter sprotnemu infor-
miranju o varnostno politični situaciji doma in v svetu je potrebno posvetiti po-
sebno pozornost. V okviru tega si morajo KO bolj prizadevati, da bi revija Naša
obramba prišla v roke slehernemu članu ZRVS.
Med nalogami za leto 1987 so tudi naloge na področju usposabljanja za
SLO in DS, ustanavljanje in skrb za delo obrambnih krožkov ter sprejemanje
tovarišic in tovarišev brez čina v vrste ZRVS. Kot pomembno nalogo so sprejeli
obveznost organiziranja članov ZRVS v vrste ZK in kadrovanju mladih v šole
rezervnih oficirjev.
Razstavljalci so se zavzeli za posodobitev oblik usposabljanja RVS po vzo-
ru množičnega pohoda, ki ga je izvedla KO Miklavž, kot enako pomembno na-
logo pa tudi večje prizadevanje za branost revije Naša obramba.
FiM
Različne in pestre oblike
usposabljanja
Na seji Pokrajinskega odbora za vzhodno Štajersko so sprejeli
programske usmeritve pokrajinskega odbora, program dela IS PO in
Pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo za leto 1987. Pokrajinski
odbor in njegovi organi bodo uveljavljali, dopolnjevali in uresničevali
temeljne sistemske in doktrinarne rešitve na področju SLO in DS. Po-
seben poudarek bodo pri tem dajali podružbijanju zadev in nalog
SLO in DS, normativni in samoupravni ureditvi pokrajine in organi-
zacijski ter vsebinski povezanosti obrambnih in samozaščitnih aktiv-
nosti.
Pokrajinski štab teritorialne obrambe bo v sodelovanju z občin-
skimi štabi teritorialne obrambe posvetil posebno skrb usposabljanju.
Predvidene so različne in pestre oblike praktičnega usposabljanja po-
veljstev, štabov, enot in specialistov. Posebna skrb bo veljala tudi var-
nosti in samozaščiti, organizacijsko-mobilizacijskim zadevam, zaledni
oskrbi in kvalitetnemu vzdrževanju opreme, vsi štabi in enote so
vključeni v letno tekmovanje »Izberimo najboljšo enoto in štab terito-
rialne obrambe«. Pripadniki teritorialne obrambe v zhodnoštajerski
pokrajini bodo sodelovali na tekmovanju ostrostrelcev, odprtem ar-
madnem prvenstvu, republiškem prvenstvu z vojaškim orožjem, na
smučarskih in drugih športnih tekmovanjih.
Razprava je pokazala, da bi morali ustrezneje vrednotiti delo v
teritorialni obrambi in to delo upoštevati kot družbeno pomembno
dejavnost. V Sloveniji bi morali ustrezno in enotno urediti izplačeva-
nje denarnih nadomestil za čas, ko so pripadniki teritorialne obrambe
poklicani na vojaške vaje ali druge oblike usposabljanja. Ni prav, da
so sedaj pripadniki teritorialne obrambe med udeležbo na vojaških
vajah prikrajšani pri osebnem dohodku. Na seji so imenovali tudi na-
mestnike poverjenikov izvršnega sveta pokrajinskega odbora in člane
komisije za zdravstveno in socialno varstvo.
Zaključni račun, stanovanjsko
gospodarstvo in izobraževanje
v ormoškem sindikatu se tačas ukvarjajo z vrsto vprašanj, o kate-
rih je bila razprava tudi v drugih okoljih. Do akcije Zaključni račun
86 so se skrbno pripravili in vključili v obravnavo osnutka družbene-
ga dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje sa-
moupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanj-
skega gospodarstva. Že od lanskega oktobra pa so v svojih aktivno-
stih veliko pozornosti posvetili vprašanjem samoupravne organizira-
nosti združenega dela, o katerem bodo končno besedo dali na mar-
čevskem zasedanju občinskega sveta. V sedanji razpravi so se v glav-
nem usmerili na stališča republiškega sveta in spremembe zakona o
združenem delu.
V zaključni fazi so članski sestanki osnovnih organizacij oziroma
programske seje občinskih odborov dejavnosti. Odboru kmetijstva in
izobraževanja se bo kmalu priključil še odbor trgovine, ki je v ustana-
vljanju in katerega čaka že prvo veliko delo — razprava o organizira-
nosti ormoške trgovine.
O vsebinskih, organizacijskih in tehničnih pripravah na akcijo
zaključni račun 86 so govorili na posvetu s predsedniki osnovnih or-
ganizacij sindikata, ki je bil 29. januarja, s poslovodnimi organi pa so
se o tem pogovarjali že 23. januarja. Sklep akcije bo v prihodnjem
mesecu, ko bo o tem razpravljalo predsedstvo občinskega sveta ZSS
Ormož. Kakovostne usmeritve pa se pričakujejo ctfl razprave na zbo-
rih občinske skupščine, kjer bodo tudi sprejeli konkretne ukrepe za
sanacijo razmer v vseh OZD, kjer potrebujejo pomoč.
13. in 14. februarja se bodo izobraževali najodgovornejši sindi-
kalni delavci. Udeleženci bodo dobili konkretne napotke za izboljša-
nje vseh oblik in metod sindikalnega dela. Drugi dan izobraževanja
(14. februarja) se bodo seminaristi vključili v politično šolo ZK, ki
ima 20 slušateljev. Predstavili jim bodo položaj družbenih dejavnosti,
Janez Cucek pa bo govoril o neuvrščenosti in terorizmu.
Kot je povedala Vera Rep, sekretarka občinskega sveta ZSS Or-
mož, bodo pripravili letos še več izobraževalnih oblik. Najpomemb-
nejša zadeva vprašanje SLO in DS.
O vseh oblikah in metodah sindikalnega dela v občini Ormož v
prejšnjem letu pa se bodo sindikalni delavci pogovarjali na program-
ski seji, ki bo predvidoma 16. januarja.
MG
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
5. februar 1987 —
TEDNIK
MIRKO KOSTANJEVEC
Novi odlok skupščine občine
Ptuj O priznavalninah udele-
žencem narodnoosvobodilne
vojne
(1. nadaljevanje)
Opozarjam na to, da iz formulacije 3. in 4. člena Odloka, ko go-
vori o upravičencih do stalne priznavalnine, sledi sklep, da imajo ose-
be, navedene v teh dveh členih, čim izpolnjujejo v odloku navedene
pogoje, pravico do stalne priznavalnine, medtem pa osebe, navedene
v 5. in 6. členu odloka, o čemer bom pisal pozneje, take pravice avto-
matično nimajo, temveč odlok določa, da imajo le možnost pridobiti
si priznavalnino, če izpolnjujejo pogoj o premoženjskem cenzusu in
če komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihove
socialno in zdravstveno stanje ter glede na čas udeležbe v NOG (glej
9. člen). K osnutku predlaganih sprememb in dopolnitev družbenega
dogovora o priznavalninah udeležencev NOV, kakor tudi k osnutku
ptujskega odloka, je ptujska občinska organizacija Zveze združenj
borcev NOV predlagala, da je med družinske člane potrebno šteti tu-
di partnerje iz izvenzakonske skupnosti pod pogojem, da sodišče ugo-
tovi, da gre za takšno izvenzakonsko skupnost, kot je opisana v 12.
členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. (Ur. list SRS
št. 15/76). Vedeti je namreč treba, da je izvenzakonska življenjska
skupnost glede pravnih posledic izenačena z zakonsko skupnostjo že
v mnogih naših zakonih, kot n. pr. v Zakonu o dedovanju, v Zakonu o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v Zakonu o obligacijah,
itd. Mislim, da bo prav, če bo praksa pri dodeljevanju priznavalnin
imela pred očmi omenjeni predlog.
MOŽNOST PRIDOBITVE STALNE PRIZNAVALNINE
Po 5. členu Odloka, ki je vsebinsko enak 3. čl. starega odloka,
imajo možnost pridobiti stalno priznavalnino, pod pogoji, ki sem jih
že delno omenil, tudi:
— udeleženci NOG po 1. januarju 1945, če jim je njihova udele-
žba po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja od
dneva njihove udeležbe pa do 15. maja 1945 dvojno všteta v pokojnin-
sko dobo;
— udeleženci NOG, če imajo po predpisih iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja priznano posebno dobo v času med NOV v
dejanskem trajanju;
— udeleženci NOG, ki imajo po predpisih iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja priznano v času NOV posebno dobo v dvoj-
nem trajanju s prekinitvami;
— žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 % invalidnostjo, ki ne
izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o
civilnih invalidih vojne. Take žrtve so n. pr. osebe, ki so postali invali-
di v zaporih, internaciji, na prisilnem delu in podobno.
IZJEMNE PODELITVE STALNE PRIZNAVALNINE
V 6. členu novega odloka najdemo nove določbe, ki jih stari
odlok ni vseboval.
V citiranem členu je določeno, da se izjemoma lahko podeli, pod
pogoji, ki sem jih deloma omenil že zgoraj, stalna priznavalnina:
1) udeležencem NOG, ki pa posebne dobe v dvojnem ali dejan-
skem trajanju po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavaro-
vanja niso mogli uveljaviti, ker so bili v času svojega delovanja za ci-
lje NOG mlajši od 15 let;
2) udeležencem NOG, ki iz opravičljivih razlogov, kot n. pr. zara-
di neukosti so zamudili rok za vložitev zahtevka; priznanje posebne
dobe jim svojčas ne bo nič koristilo; njihove priče so bile nedoseglji-
ve itd., niso uspeli uveljaviti posebne pokojninske dobe;
3) jugoslovanskim državljanom, ki se jim čas udeležbe v antifaši-
stičnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. maja
1945 po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja dvoj-
no šteje v pokojninsko dobo.
Udeležencem NOG iz točke 1. in 2. za podelitev priznavalnine ni
potrebna odločba organa skupnosti pokojninskega in invalidskega za-
varovanja, temveč le potrdilo o njihovem sodelovanju v NOG tistega
predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na področju katerega je
udeleženec NOG aktivno in organizirano delal, oziroma s katerega
območja je odšel v NOV.
PREMOŽENJSKO STANJE
Sedmi člen Odloka vsebuje premoženjske pogoje (premoženjski
cenzus) in določa, da imajo pravico do stalne priznavalnine:
1) udeleženci NOG iz zgoraj citirane 1. in 2. točke 3. člena odlo-
ka in družinski člani padlih in umrlih udeležencev NOG (glej 1. točko
in 4. člen Odloka), če skupni mesečni prejemki upravičenca in njego-
vega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in
vzdrževane družinske člane, ne presegajo na osebo najnižje pokojni-
ne za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega
in invalidskega zavarovanja (skrajšano SPIZ) v SR Sloveniji za tekoče
leto, (v nadaljevanju sestavka bom uporabljal le besedi najnižja po-
kojnina).
V letu 1986 je nazadnje znašala najnižja pokojnina 65.614 din.
2) borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci iz zgoraj
citirane 3. točke 3. člena odloka ter družinski člani padlih in umrlih
borcev za severno mejo in vojnih dobrovoljcev (glej 2. točko 4. člena
odloka), če skupni mesečni dohodki upravičenca in njegovega zakon-
ca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane
družinske člane, ne presegajo na osebo 80 % najnižje pokojnine.
V 3. odstavku 7. člena odloka je povedano, da se za vzdrževane
družinske člane štejejo: otroci, posvojenci, starši in posvojitelji, če iz-
polnjujejo sledeče pogoje:
a) da so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih.
Stari odlok je določal, da se pridobitna nezmožnost presoja po pred-
pisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
b) da nimajo lastnih rednih prejemkov ali pa so njihovi prejemki
nižji od zneska najnižje pokojnine iz decem^bra preteklega leta, oziro-
ma če imajo dohodke iz kmetijstva, potem njihov letni katastrski do-
hodek ne sme presegati zneska najnižje pokojnine iz decembra prete-
klega leta;
c) da živijo z upravičencem, ki jih je po zakonu dolžan preživljati
v skupnem gospodinjstvu.
Isti premoženjski cenzus kot borci za severno mejo in slovenski
vojni dobrovoljci morajo glede na 9. člen odloka izpolnjevati tudi
osebe, ki imajo možnost pridobiti priznavalnino oziroma osebe, ki se
jim izjemno lahko podeli stalna priznavalnina (glej 5. in 6. člen odlo-
ka).
(Nadaljevanje prihodnjič)
»V DOMU ZA NAS LEPO SKRBIJO!«
Vsem živim bitjem je nevidna
usoda življenja določila' rojstvo
in smrt, le da se, tu imam v mi-
slih ljudi, z nami v času življenja
marsikaj dogaja in bi dober pisa-
telj lahico o vsakem napisal ži-
vljenjski roman. Nekaj, neredko
nepotrebnih težav si povzročamo
sami, mnogo pa nam jih povzro-
čajo soljudje. Največ življenjskih
težav, tegob in ne nazadnje tudi
bolečin pa nam povzroča nara-
vni proces staranja, ko telo in
misel vidno hirata.
Zanvaijujoč naši medicini, ki
nam s sodobnimi prijemi zdra-
vljenja podaljšuje življenje, pred-
vsem pa lajša bolečine, postaja
naše življenje vse lepše in daljše,
da človek, četudi si je dal na ple-
ča 70 in več let oziroma križev, še
vedno rad živi, pa četudi je zara-
di starosti in betežnosti že več ali
manj vezan na določeno okolje
in tu že imam v mislih naše do-
move oskrbovancev. Zahvaljujoč
naši humani družbi, ki si je in si
še vedno prizadeva, da je teh do-
mov vedno več, lahko bi dejal že
kar prav lepih hotelov, kjer je
poskrbljeno za ljudi, ki v jeseni
svojega življenja, ko jim sicer bo-
lezenske tegobe, teža let več ne
prizanašajo in ko običajno osta-
nejo sami brez ustrezne pomoči
(tudi svojih najdražjih). Dva tak-
šna domova imamo tudi v ptuj-
ski občini in sicer v Ptuju in v
Muretincih. Pa prisluhnimo dve-
ma izmed 320 oskrbovancev.
Franc MERNIK, rojen 1917.
leta je bil za časa aktivnega dela
računovodja oz. obračunski refe-
rent na Avtobusni postaji v Ptu-
ju. Leta 1984 je po udarcu usode,
potem ko mu je umrla žena s ka-
tero sta skupaj preživela 42 let,
ostal sam v sicer lepem stanova-
nju v bloku. Leta 1965 je nena-
doma izgubil tudi sina edinca, ki
se je smrtno ponesrečil v JLA.
»Na sprejem v dom upokojen-
cev sem čakal tri mesece in bil
res srečen, ko sem dobil obvesti-
lo, da sem sprejet. To je biJo 5.
februarja leta 1985. V domu sem
srečen, saj živim v lepem okolju,
vodstvo doma pa med nami ne
dela nobenih razlik, glede po-
strežbe, prehrane. Kdor ima do-
ločeno dietno hrano, jo dobiva.
Posebej bi želel pohvaliti medi-
cinsko osebje. Vsem sem nadvse
hvaležen ...«
Mernik je imel edino majhno
pripombo glede plačevanja dom-
skih uslug, ker mu od pokojnine,
ki je žal, kar tudi sam priznava,
nižja, kot znašajo stroški oskrbe,
ne ostane dovolj denarja za
osebne potrebe, zlasti za nakup
garderobe. Njemu in vsem, ki
imajo manjši dohodek (pokojni-
no), kot znašajo stroški oskrbe v
domu, ostane le 10 odstotkov. In
tako so morali ptujski oskrbo-
vanci dati domu tudi nakazila
poračuna pokojnine za leto 1986,
medtem ko je le-ta večini oskrbo-
vancev iz drugih občin ostala.
O tem in drugem sem se pogo-
varjal tudi z Mileno MEDVED,
ravnateljico Doma oskrbovaTicev
v Ptuju in Muretincih, ki je v zve-
zi s plačevanjem oskrbnine pove-
dala naslednje: »Mnogi, vendar
ne vsi, izmed naših oskrbovan-
cev so nekako prepričani, da mo-
rajo razlike poračuna pokojnin
odstopiti domski upravi, kar pa
ni res, ampak ta denar pripada
Skupnosti socialnega skrbstva
občine Ptuj, ki zanje vsak mesec
Marija Potočnik: »V domu sem
oadvse srečiia!«    _.............. _ _
Franc Mernik: »Ko sem izgubil
sina in ženo, sem ostal čisto sam,
brez vsake pomoči.,.«
plačuje razliko stroškov oskrbe v
domu, ker je pač njihova pokoj-
nina premajhna. Zavedati pa se
seveda moramo, da socialna vre-
ča še zdaleč ni brez dna. Res pa
je, da je denar, oziroma poračun
pokojnin nekaterim oskrbovan-
cem iz drugih občin, ki preživlja-
jo svojo jesen življenja v našem
domu, ostal. Ostal pa je tudi ti-
stim, ki sami plačujejo oskrbnino
ter zanje socialno nič ne plaču-
je.«
Moj drugi sogovornik je bila
Marija POTOČNIK, rojena leta
1924 v Vareji v Halozah. Njo je
življenje udarilo že ob rojstvu in
je invalid. Marija je kljub težki
invalidnosti delala na sicer majh-
ni kmetiji, a jo je zdravje vse bolj
zapuščalo. Danes lahko hodi le
še s pomočjo palic. Ker sama
svojih dohodkov pač ni nikoli
imela, zanjo plačuje oskrbnino
Zveza vojaških vojnih invalidov
iz Ptuja.
V Dom oskrbovancev je prišla
16. decembra leta 1981. Tu se po-
čuti, kljub svoji težki življenjski
usodi, nadvse srečno. Dnevi ji hi-
tro minevajo, gredo kot veter,
kot je dejala. Sploh ne more ver-
jeti, da je v domu že šesto leto.
Hrana je odlična, strežno in me-
dicinsko osebje nadvse prijazno.
Sicer pa v svoji sobi rada tudi sa-
ma kaj postori, pospravi, počisti.
To ji je v veselje, čeprav tudi to
ne gre brez bolečin. Marijo sem
namreč osebno že prej poznal,
ko je bila še na svojem domu,
kjer je potem, ko soji umrli star-
ši, ostal brat Martin. Njega je na-
zadnje obiskala pred dobrim le-
tom. Do Vidma se je peljala z av-
tobusom, naprej se je podala
peš. Pa se je kaj hitro ustavil ob
njej neznan voznik ter jo povabil
v svoj avto in odpeljal do doma.
Bila mu je zelo hvaležna. Odklo-
nil je tudi vsako plačilo.
Čeprav je od praznovanja no-
vega leta minilo že precej časa, je
Marija še vedno imela na mizi
nekaj daril Doma oskrbovancev.
In če je človek vse življenje nava-
jen na skromnost, mu vsaka, še
tako majhna pozornost soljudi
— človeka razveseli duha in srce.
In v takšnih trenutkih pozabi tu-
di na vse svoje tegobe, bolečine
in včasih morda tudi na trenutke
osamljenosti ...
Več o delu, življenju in skrbi
za oskrbovance, lahko bi zapisal
tudi varovance, o čemer sem se
pogovarjal s prijazno ravnatelji-
co doma Mileno Medved, pa v
eni naslednjih številk Tednika.
FRANJO HOVNIK
AKTIVNOSTI V PTUJSKIH SINDIKATIH
Težišče sindikalne aktivnosti v februarju
Akcijski posveti predsednikov izvrš-
nih odborov osaovnih organizacij zveze
sindikatov in delavskih svetov, 28. in 29.
februarja, so opredelili glavne smeri
aktivnosti, ki se bodo odvijale v temelj-
nih in delovnih organizacijah združene-
ga dela v februarju. Naloga številka ena
je akcija »Zaključni račun 1986«. Poslo-
vodni organi so do 7. februarja že dol-
žni predložiti poročilo o poslovanju, iz-
vršni odbori osnovnih organizacij zveze
sindikatov pa skupaj z vodstvi zveze ko-
munistov in zveze socialistične mladine
do 11. februarja poslovna poročila oce-
niti in pripraviti p.ogram razprav po
sindikalnih skupinah. Tudi organi sa-
moupravne delavske kontrole so dolžni
poslovna poročila oceniti z vidika upo-
števanja internih in družbenih meril. V
osnovnih organizacijah zveze sindikatov
pa sta v obravnavi tudi osnutek statutar-
nega sklepa občinske organizacije zveze
sindikatov ter osnutek poslovnika o or-
ganiziranosti in delovanju občinskega
sveta zveze sindikatov, njegovega pred-
sedstva, svetov, odborov in komisij ter
občinskih odborov sindikatov delavcev
dejavnosti občine Ptuj. Pripombe ter
predloge za spremembno in dopolnitev
predlaganih besedil obeh osnutkov pa
so izvršni odbori osnovnih organizacij
zveze sindikatov dolžni dostaviti občin-
skemu svetu zveze sindikatov do 19. fe-
bruarja. V tem sestavku navedene nalo-
ge zahtevajo obvezni sklic sej izvršnih
odborov v sleherni osnovni organizaciji
zveze sindikatov, kajti postavljeni roki
ne dopuščajo prav nobenih preložitev
na kasnejši čas.
Programska letna seja občinskega sveta
ZSS Ptuj bo 26. februarja
V Predsedstvu občinskega sveta ZSS
Ptuj potekajo vsebinske priprave na let-
no programsko sejo občinskega sveta
ZSS Ptuj, ki bo 26. februarja ob 12. uri v
ptujskem Delavskem domu Franca
Krambergerja. Prvotno je bila predvide-
na za 19. februar, vendar je zaradi raz-
prav o osnutkih statutarnega sklepa in
poslovnika premaknjena za teden dni. V
teku pa so še tudi letne programske seje
občinskih odborov sindikatov delavcev
dejavnosti občine Ptuj, ki prav tako zah-
tevajo temeljite vsebinske priprave.
Dogovor o organizaciji in izvajanju proiz-
vodnih srečanj delavcev kovinske in elek-
troindustrijske dejavnosti občine Ptuj
predložen delavskim svetom.
Občinski svet ZSS Ptuj in Občinski
odbor sindikata delavcev kovinske in
elektroindustrije Ptuj sta poslala delav-
skim svetom v obravnavo in v sprejem
Dogovor o organizaciji in izvajanju pro-
izvodnih srečanj delavcev kovinske in
elektroindustrije občine Ptuj. Na proiz-
vodnih srečanjih tekmujejo strojni kova-
či, kovinostrugarji, ključavničarji, pla-
menski varilci, mag, reo in tig varilci,
kovinobrusilci, kovinorezkalci, orodjar-
ji, livarji, obratni elektrikarji ter otto in
diesel avtomehaniki. Tekmovanja so ob-
činska, regijska, republiška in zvezna.
Predhodna delovna tekmovanja pa naj
bi bila v sleherni temeljni in delovni or-
ganizaciji združenega dela kovinske in
elektroindustrijske dejavnosti. Stališče
občinskega sveta ZSS in občinskega od-
bora sindikata delavcev kovinske in
elektroindustrije občine Ptuj je, da bi za
proizvodna srečanja delavcev morala bi-
ti zainteresirana sleherna temeljna in
delovna organizacija združenega dela,
saj prav na teh delavci dokazujejo svoje
visoke delovne in strokovne sposobno-
sti. Proizvodna srečanja delavcev imajo
v prvi vrsti za cilj, da v združenem delu
spodbujajo delavce za doseganje visoke
kakovosti proizvodov in produktivnosti
dela. Organizatorji proizvodnih tekmo-
vanj v združenem delu naj bi bili delav-
ski sveti in izvršni odbori osnovnih or-
ganizacij zveze sindikatov. Za stimulaci-
jo proizvodnih tekmovanj delavcev naj
bi delavski sveti podeljevali najboljšim
delavcem za dosežene uspehe praktične
nagrade. Proizvodna tekmovanja so go-
spodarsko koristna, saj ob ustrezni sti-
mulaciji spodbujajo k boljšemu in pro-
duktivnejšemu delu, temeljna in delo-
vna organizacija združenega dela pa
pridobivata tudi na ugledu skozi kako-
vostne kadre in delavce — udeležence
proizvodnih tekmovanj.
Delo Sindikalne šole ZSS Ptuj prehaja v
sklepni del
Slušatelji ptujske sindikalne šole so
že zaključili glavni del učnega programa
in prehajajo na B program. V soboto, 7.
februarja, bodo izvedli učni program v
delovni organizaciji mesokombinata Pe-
rutnina Ptuj, da se v praksi seznanijo z
gospodarjenjem, ustvarjanjem in delitvi-
jo dohodka ter osebnega dohodka, z iz-
vozom ter z delom družbenopolitičnih
organizacij. Sindikalno šolo redno obi-
skuje 24 slušateljev, ki bodo usposablja-
nje zaključili 24. februarja. FB
PROGRAMSKA KONFERENCA BO V MAJU
v predsedstvu ptujske borčev-
ske organizacije so bili tudi to-
krat zelo kritični do nekaterih
aktualnih vprašanj, s katerimi se
srečujemo v tem času. Tako so
menili, da morajo v lastnih vr-
stah narediti več za resnično
boljše delovanje delegatskega si-
stema, ne pa se zato potegovati
le deklarativno. Gradivo, ki ga
dobivajo iz republiške organiza-
cije, prihaja prepozno, tako da o
njem ni moč razpravljati v bazi,
torej med članstvom. Tako vča-
sih dobi človek občutek, kot da
to bilo namerno narejeno, da le
ne bi kdo kaj pripomnil. Sicer p
je stališče OO ZZB NOV Ptuj
nespremenjeno v zvezi s predvi-
deno gradnjo muzeja revolucije
v Ljubljani, ki v tem trenutku go-
tovo nima javne podpore.
Zelo pomembno področje je
še vedno prenašanje revolucio-
narnih tradicij na mlade, ki jih
moramo seznanjati z resnico. Le
tako bodo spoštovali vse, kar je
bilo narejeno za izgon okupator-
ja, v povojni graditvi socializma
in humanejših medčloveških od-
nosov. Menili pa so, da je že
skrajni čas, da se nekateri, ki so
se dokopali do visokih položa-
jev, s teh umaknejo in prepustijo
mesto mlajšim in sposobnejšim
strokovnjakom. Res pa je tudi,
da nekaterih dolgo ni bilo v nji-
hovi organizaciji, vključili so se
šele sedaj in prek nje želijo na
veliko razpravljati in kritizirati
obdobje, v katerem so tudi sami
odločali ter delili resnico in pra-
vico.
Seveda pa se borci ne strinjajo
z nekaterimi najnovejšimi do-
godki v našem življenju in delu,
pa tudi nekaterih pobud mladih
ne morejo v celoti podpreti, če-
prav so bili v vsakem času in ob-
dobju mladi ljudje tisti, ki so te-
žili k spreminjanju obstoječega
— v eni ali drugi smeri. Mladina
je bila tudi v minuli vojni tista
revolucionarna sila, ki je nosila
vso breme na svojih plečih. Zato
tudi današnjo pogosto premalo
razumemo in ji dostikrat ne daje-
mo pravega pomena in mesta v
družbi, ki bi jo morala imeti.
Mladi ljudje so pošteni in delo-
vni, le vzori za to dostikrat niso
najboljši. Res pa je tudi, da je
mlad človek toliko bolj kritičen
do vsega, kolikor več vidi napak
in krivic in tega mu ne moremo
šteti v zlo. Naša dolžnost je, da
poskrbimo, da bo tega čim manj,
da bo čim več takšnega obnaša-
nja družbe in posameznikov, po
katerih se bo lahko mladina zgle-
dovala, ne pa spoznavala kako
ne smemo delati in živeti.
Sprejeli so tudi sklep, da mo-
rajo ustrezne komisije takoj pri-
praviti program aktivnosti v le-
tošnjem letu, da bo moč iz vsega
tega zbrati najpomembnejše na-
loge za osnutek programa občin-
ske borčevske organizacije. V
krajevnih organizacijah bo nato
razprava med 15. marcem in 15.
aprilom, v mesecu maju pa pro-
gramska konferenca 00 ZZB
NOV Ptuj.
Na predsedstvu pa so v četrtek
potrdili še nekatere dokumente o
poslovanju v preteklem letu in se
seznanili še z informacijo o pri-
hodu vlaka bratstva in enotnosti,
ko bomo tudi v ptujski občini
sprejeli okrog 30 udeležencev iz
SR Srbije. mš
I ti J&# i ^-      '
— 5. februar 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI -5
PRI NAS V KLUBU
Kaj je zdravljenje in kaj rehabilitacija alkoholika?
Alkoholik si ne more pomagati
sam, če mu drugi ne pomagajo;
Niliče mu ne more pomagati, če si
noče sam.
Posebno pomembna je DOŽI-
VUAJSKA REHABILITACI-
JA, ko se v zdravljencu prebuja
otopeli notranji svet, da zaživi
globoko, zavestno ter da sodoži-
vlja in čuti z ljudmi ob sebi. Za
svojce je doživljajska rehabilita-
cija najprej celjenje ran v srcu,
zdravljenje zagrenjenosti in čr-
nogledosti, obnavljanje posluha
za svetlo in prijetno plat v življe-
nju.
DRUŽBENA REHABILITA-
CIJA — Vsak alkoholik je bil
med alkoholizmom bolj ali manj
»garjava ovca« in izvrženec v
družbi. Med zdravljenjem mora
tudi tu postopoma zavzeti svoje
mesto z aktivno udeležbo v svo-
jem kraju, pri samoupravljanju,
v poklicnem in delovnem okolju,
skratka — zavestno mora prevze-
ti svoj del odgovornosti za širšo
družbeno skupnost. Ker je za al-
koholika značilna — sebična va-
sezagledanost, za njegove doma-
če pa zagrenjena zaprtost v ozek
družinski krog, je družbena reha-
bilitacija zahtevna naloga; za po-
trebe družbe in svojo organsko
V tabeli smo prikazali prihod
zdravljencev (v enem letu). Po-
datki so za leto 1985. Iz tabele je
vidno, da so to leto mesečno pri-
hajali po trije zdravljenci. Prišlo
jih je 32, od tega 27 moških in 5
žensk. Rednih članov je postalo
H zdravljencev.
Redni člani kluba so tisti, ki
abstinirajo od treh mesecev do
treh let. V klubu je danes devet-
najst zdravljencev. Od leta 1982
do danes je v tej skupini recidivi-
ralo samo šest zdravljencev. Iz-
kušnje povejo, da so tisti, ki pri-
čne s svojcem redno hoditi v
klub in so v klubu aktivni, bolj
previdni. Svoje abstinence in ži-
zraščenost z njo si je treba prido-
biti čut.
Našteli in razčlenili smo vse
rehabilitacije in zdravljenje alko-
holika, čeprav bi o tem lahko še
mnogo govorili. Vsak zdravlje-
nec in svojec je zgodba zase in
potrebuje poseben pristop.
Kaj pričakujemo in kaj je na-
loga zdravljenca v klubu?
Po končanem zdravljenju v
Ormožu ali Mariboru zdravljen-
ca in svojca napotijo v klub. V
klubu ga razporedimo v eno od
skupin in tu se spozna z drugimi
zdravljenci. Od njega se pričaku-
je, da s svojcem redno prihaja,
da piše dnevnik, da sodeluje v
skupini. Sodi še med vpisne čla-
ne. Po teh mesecih ima predsta-
vitev v skupini in tedaj postane
redni član kluba. V tej skupini
vpisanih članov jih največ odpa-
de. V klub pridejo dva- trikrat in
nikoli več. Na tej začetni poti, ko
je končal zdravljenje in se usme-
ril v drugačno življenje, potrebu-
je pomoč vseh, ki so ga do zdra-
vljenja pripravili, da ga spodbu-
jajo. Abstinirati v okolju, kjer je
popivanje nekaj normalnega, ni
lahko. Zdravljenje brez rehabili-
tacije in pomoči kluba pa je bolj
problematično. Izkušnje kažejo,
da takšni hitro recidivirajo.
vljenja nočejo s pitjem ponovno
uničiti. Od rednega člana priča-
kujemo :
— da s svojcem redno prihaja
v klub — vsak ponedeljek od
16.-18. ure,
— da aktivno sodeluje pri
skupinah,
— da aktivno sodeluje pri pi-
sanju programa in vsebine dela v
klubu,
— da je pripravljen takoj po-
vedati svoje težave in morebitni
recidiv,
— da je žena ali svojec pripra-
vljen takoj povedati moževe te-
žave (odklanjanje prihoda v
klub, beg v samoto, nervoznost
in morebitni recidiv),
— da zdravljene redno dela
ali si najde zaposlitev v podjetju,
— da se na delu v podjetju:
1. Ne izogiba sodelavcem,
temveč pove za svoje zdravljenje
in je varen, da ga ne bodo silili k
pitju (vsak prvi kozarec alkoho-
la, če mu v klubu takoj ne poma-
gamo, pripelje zdravljenca v pre-
pad, ne glede na to ali abstinira
leto, dve ali deset let. Vzrok je v
spremenjeni kontroli popivanja
in tega se mora zavedati zdra-
vljenec in vsi okrog njega (Zna-
nje o alkoholizmu je v podjetjih
nujno potrebno!).
2. Da strpno in pridno dela in
si z delom spet pridobi zaupanje
sodelavcev in predpostavljenih.
3. Da se odvadi prihajati v go-
stilno pred, med ali po delu.
4. Da se aktivno vključuje v
družbene dejavnosti v podjetju
ali v okolici.
— da doma:
— vsako jutro obvezno telo-
vadi in skrbi za osebno higieno;
— se začne mnogo pogovarja-
ti z ženo in z otroki;
— skupaj z ženo in z otroki
Tabela je prikaz stanja v letu
1985. Tedaj je bilo 58 zdravljen-
cev, in če dodamo svojce je 100
članov. Lanski prikaz bomo dali
kasneje. Vzrok je v tem, da je pri-
šlo do sprememb v organizaciji
skupin.
Naši večletni člani so tisti, ki
abstinirajo nad tri leta.
Takih, ki jih štejemo za člane
kluba, je danes 24 zdravljencev.
Morajo plačati članarino in ob-
časno prihajajo v klub. Teh ab-
stinentov je še več, ampak jih ne
štejemo, ker ne plačajo članari-
ne. 1982 jih je bilo devet (Ptujski
klub traja od leta 1972). Od 1982
do danes v tej skupini ne štejemo
nobenega recidiva. To so zdra-
vljenci, ki so začeli vso energijo
aktivno vlagati v svoje zdravlje-
nje za zdravo življenje svoje dru-
žine in se zavedajo, da ne pijejo
zato, ker ne smejo, temveč zato,
ker nočejo. Od njih v klubu pri-
čakujemo, da pridejo, se pogo-
rešuje družinske probleme: pro-
blemi otroka v šoli, finančna
plat, pomaga pri opravilih do-
ma;
— poišče si hobi, ki ga veseli
— čebele, vrtičkanje, živali (zaj-
ci, pes), razna drobna obrtniška
dela, itd.;
— prične redno brati časopi-
se, gledati televizijo in se pogo-
varjati z družino;
— obvezno prebere določene
knjige in o vsebini poroča v klu-
bu;
— začne organizirati hojo, tek
in nedeljske izlete (z ženo in z
otroki);
— skupaj z ženo vabi druge
zdravljence na obiske na domu
ali pa se obvezno udeleži obiska,
na katerega so ga povabili;
— skupaj z ženo in z otroki se
udeleži skupnih izletov v naravo,
piknike in podobne dejavnosti,
ki se organizirajo v klubu;
— v vsem tem počasi najde
srečo in smisel življenja in se za-
veda praznote in sivila, ki ga pri-
naša alkoholizem in navada pi-
tja.
varjajo in s svojim vzorom ter to-
plo besedo pomagajo začetni-
kom. Mnogi to delajo. Ponovimo
— prostori v jedilnici zdravstve-
nega doma, Čučkova 2, so odprti
od 16.—21. ure — tu se pogovar-
jajo, igrajo šah, izposojajo se
knjige (Klub ima 30 strokovnih
knjig), itd.
Zdravljenci po abstinenci danes:
nad 10—14 let     = 3 zdravljenci
nad      7 let     =6 zdravljencev
nad       5 let     =5 zdravljencev
nad       4 leta    = 4 zdravljenci
nad       3 leta    = 7 zdravljencev
nad       2 leti    = 5 zdravljencev
nad       1 leto    = 8 zdravljencev
nad      3 mesece = 6 zdravljencev
Na koncu povejmo, da so vsi
nam vsem za vzor, saj so mnogi
tisto, kar se zdi danes neštetim,
ki imajo težave zaradi alkoholiz-
ma, nemogoče. IZ PEKLA AL-
KOHOLIZMA SE JE MOŽNO
IZVLECI! Dr. Z. I.
V TREH MESECIH
VELIKO OPRAVUENEGA
Po tem, ko smo v Tedniku 27. novembra lani zapisali, da je-
večnamenski prostor v Cirkulanah pod streho, so — dokler je vreme
dopuščalo — pridno delali in ta čas je bodoča nova telovadnica in
drugi prostori za krajevne potrebe že pod varno streho in tudi zunanji
zidovi pričajo, da na obljubo v zvezi s prostovoljnim delom krajani
niso pozabili. Upamo, da bodo tako zavzeto delali še naprej in da jih
ne bo kakšna nepredvidena »finančna« prepreka ustavila. Sicer pa
cirkulanski mladi rod gotovo najbolj nestrpno čaka svojo obljubljeno
telovadnico.
mš
Tak je trenutni pogled na novogradnjo v Cirkulanah. Foto: mš
VREMENSKA PREROKOVANJA
Ljudje smo danes pač takšni, da z nobeno
rečjo nismo dalj časa zadovoljni. To še po-
sebno velja za vreme. Sprva godrnjamo, da
ne bo snega, nato pa nam kaj kmalu povzroči
velike težave in že ga imamo čez glavo. Več-
krat ugibamo, kakšno bo vreme v naprej, da
bi se lahko izognili številnim nevšečnostim
To je skorajda povsem opravičeno, saj je
končno od vremena odvisno naše preživetje,
oziroma nasploh obstoj človeka.
Po naključju sem v stari skrinjici za žepne
ure našel popisan list papirja z vremenskimi
napovedmi (avtor in leto nista omenjena),
katerih se še morda spominjajo starejši ljudje
na vasi. Prerokovanja so opisana za vsak me-
sec.
I. Prosinec — januar
. Jutranja zarja prvega dne prinaša nevihte
'n veliko nadlog. Ce plešejo v januarju ko-
"^arji, se kmetic poleti zastonj ozira po travi.
II. Svečan — februar
Svečnica čista injasna, zima bo dolga, po-
mlad bo krasna. Ce leden in mrzel je stol
^^etega Petra, bo drevje še dolgo polno zim-
skega cvetja.
III. Šušec — marec
Svetega Ruperta nebo če je čisto, v mesecu
juniju obeta se isto. Piha nedelja vlažna, jese-
ni bo žitnica prazna.
IV. Mali traven — april
Ce so krokarji ob Jurjevem še slepi, se mož
jeseni otrok veseli. Kolikor časa žabe pred
marcem kvakajo, v aprilu neme toliko časa
čakajo.
V. Veliki traven — maj
Dež v maju, tolst je Božič.
Ce na Vnebohod deži, bogate košnje se
kmet veseli.
VI. Rožnik — junij
Dež Svetega Medarda dan po 40 dneh je
šele končan.
Ce na Petrovo je jasno m toplo, krme in ži-
ta vse polno bo.
VII. Mali srpan — julij
Marijinega obiskovanja dan napoveduje
vreme 10 dni.
Ce je Sveti Jakob brez dežja, pričakuj stro-
ge zime.
VIII. Veliki srpan — avgust
Jasnim dnem Sv. Lovrenca in Jerneja sledi
lepa jesen.
Rosa je v avgustu tako pomembna, kot tebi
vsakdanji kruh.
IX. Kimovec — september
Kakršno vreme je Egidijevega dne, taki
dnevi mu cel mesec slede
Kolikor slave pred Sv. Mihaelom, toliko
po sveti Valburgi.
X. Vinotok — oktober
Ce lije svetega Gala dne, bo mokro prihod-
nje poletje.
Po vremenu Sv. Uršule se ravna cela zima.
XI. Listopad — november
Andrejev sneg je žitu velik sovražnik.
Ce je dan Sv. Martina oblačen, čas prihod-
nje zime bo nestanoviten in mlačen.
XII. Gruden — december
Osem tednov traja mraz prvega adventne-
ga tedna.
Ce je na Božič polje zeleno, bo o Veliki no-
či po slani trpelo.
I. Janžekovič
PRETEKLOSTI
(JAKOB EMERŠIČ)
(2. nadaljevanje)
Ravno za razumevanje in spoznavanje Ptuja, njegove zgodovine, politične,
gospodarske, družbene ter kulturne vloge, se moramo obrniti najprej v študijski
oddelek Ljudske in študijske knjižnice, ki vleče svoje korenine iz Muzejskega
društva od leta 1893, do ločitve Studijske knjižnice od muzeja leta 1948 ter
združitve z Ljudsko knjižnico v letu 1958. Ustanova je doživela več selitev, saj
je bila knjižnica in muzej najprej v Prešernovi ulici, se preselila na Muzejski trg
v dominikanski samostan ter se leta 1969 naselila v sedanjih prostorih minorit-
skega samostana. Knjižnica je pomembna zategadelj, ker hrani vrsto dragoce-
nih tiskov od latinske Biblie iz leta 1475, imenitnih knjig iz začetka 16. stol., več
del barona Žiga Herbersteina, Dalmatinovo Biblijo, prekmurske tiske, še več
del iz 17. in 18. stol. in seveda knjige, ki so pomembne za spoznavanje Ptuja in
Ormoža z okolico, kar hrani domoznanska zbirka. Natančnejše podatke o tej
knjižnici ter vseh ostalih v Ptuju dobimo v brošuri »30 let Studijske knjižnice«
(1978). Tu si lahko vnet obiskovalec Ptuja ogleda tudi večino nekdanjih ptuj-
skih tiskov, saj le tako pobliže spozna preteklost mesta, ki je za potrpežljivega
vredno ogleda, pa tudi vrsto drugih tiskov, člankov in študij o ptujski okolici, ki
jih tu hranijo.
Ko smo že v minoritskem samostanu, kjer še sedaj delujejo minoriti, si sku-
šajmo predočiti njihov kulturni pomen za Ptuj. V preteklosti se je jasno ločila
gornja župnijska cerkev ali proštija kot nemška, za nemško gospodo in mešča-
ne, spodnja minoritska pa slovenska, ki so jo obiskovali ptujski okoličani, do-
mačini Slovenci.
Sedaj je v samostanu poleg napol polomljenih kipov in minoritske ter štu-
dijske knjižnice še zanimiva sedanja cerkev — nekdanja samostanska obednica
— z Wallauerjevimi baročnimi freskami (iz leta 1693).
Primer lepe fasade, Krempljeva 1.
(foto 1. Ciani)i
Ko govorimo o samostanu, se spomnimo tudi ptujskih spominov Matije
Murka, Cajnkarjevih avtobiografskih povesti (Križnarjevi) ali spominskih črtic
(v gimnazijskih izvestjih) ter na Remcev roman Opustošena brajda (1946), ki se
prične prav tu v samostanu v prvih dneh nemške okupacije. Se eno zanimivo
sliko je zabeležil okupatorski fotograf, ko je posnel nemškega vojaka pred sa-
mostanom v začetku leta 1941 (objavljeno v knjigi Der Zweite Weltkrieg, 1973).
Od pomembnejših patrov bi omenili kronista p. Ludvika Pečka (1804 Gočova—
1873), glasbenika p. Konštancija Wutta (1701 Maribor-1770) ter modroslovne-
ga pisatelja in astronoma p. Ferdinanda Timbergerja (1719 Ptuj—1784).
Na tem trgu je še zanimiva hiša na št. 3, kjer je bila nekoč gostilna Pri čr-
nem orlu, ki sta jo obiskala cesar Jožef II in pozneje Franz I.
Pot nas vodi po Krempljevi ulici, ki nosi ime po Antonu Kremplju (1790
Polički vrh pri Radgoni—1844). Ta je bil v Ptuju župnijski vikar pri proštiji in
bil med vnetimi razširjevalci slovenske misli. Prešernov očitek oziroma bodica o
njegovi slovenščini je pregroba in Kremplja smemo šteti med največje in naj-
značajnejše štajerske domoljubne pisatelje preporodne dobe. Njegovo najpo-
membnejše delo so Dogodivšine štajerske zemle iz leta 1850, prva samostojna
slovenska knjiga pisana v gajici.
Nekoč se je ulica imenovala Florjanska (po trgu in spomeniku Sv. Florija-
na). Na desni strani je na štev. 7 nekdanja »svobodna hiša« ptujskih gospodov,
pozneje Stubenbergov, čigar plošča še sedaj krasi pročelje. Stavba je iz 16. stol.
in ima zanimiv portal. Na desni strani (štev. 16) je hiša iz 17. stoletja in v njej je
bila pred vojno lekarna. Naprej na desni strani (štev. 3) je vzidana plošča ptuj-
skega zgodovinarja in pisca prvega ptujskega vodiča Ferdinanda Raispa. (Ob
tem omenimo, da je Raispova ulica v smeri Ormoža, pravokotno na Ormoško
cesto za sejmiščem.) F. Raisp, ki je bil rojen 1818 v Vincenzi v Italiji ter umrl le-
ta 1898 v Ptuju (spomenik je na dokaj zanemarjenem delu starega mestnega
opuščenega pokopališča), je pisal v nemščini, a se je čutil Slovenca. Vse svoje
življenje je posvetil ptujski zgodovini in skrbi za ohranitev spomenikov. Njegov
vodič iz leta 1858 z naslovom »Pettau, Steiermarks alteste Stadt und ihre Umge-
bung« je dokaj dobra monografija mesta in imeniten vir poznejših zgodovinar-
jev. Od 1857. leta naprej je pisal ptujsko mestno kroniko.
Lepa je fasada na Krempljevi 1 (v stavbi je LM), nasproti pa je na št. 2
ljudski oddelek Ljudske in študijske knjižnice. V tej stavbi z zanimivo fasado je
bila slovenska posojilnica in na njej je bila vzidana pred vojno plošča zaslužne-
mu čitalničarju, posojilničarju, politiku in publicistu Franju Jurteli
(1833—1923), doma iz Hvaletincev v Slovenskih goricah. In že smo na Trgu
mladinskih delovnih brigad (MDB).
Na desni strani še omenimo prečno Zelenikovo ulico, imenovano po na-
rodnjaku in kulturnem delavcu Jožefu Zeleniku (1846—Levanjci-1910), ki so
ga nemškutarji preganjali, zlasti leta 1908, ob znanih ptujskih septembrskih do-
godkih. V ulici, ki se je nekoč imenovala Kamnoseška (Steinmetzgasse), je zani-
miva hiša na štev. 2 s profilacijo portala iz sredine 17. stoletja.
Trg MDB je nosil v srednjem veku ime Neudegg, po požarih in postavitvi
zaščitnega patrona Sv. Florijana pa Florjanski trg ter med okupacijo Hitlc-
platz. Zadnje imenovanje je dokaj primerno zaradi nekdanjega ptujskega župa-
na Orniga, ki je dal na št. 1 (sedanja občina) leta 1906/1907 postaviti oziroma
prenoviti nekdanjo renesančno stavbo imenovano Poskočilova hiša. Stari ele-
menti so vzidani v pomol nove stavbe. Ta Josef Omig (1859—1925), ki je bil sin
preprostih slovenskogoriških staršev, je postal ptujski pek, a seje prerinil do žu-
panskega stolčka in je s svojimi opričniki (kot so poudarjali sodobniki) paševal
v Ptuju in okolici ter pomagal zatirati vsako slovensko idejo, vendar je v resnici
ni mogel uničiti. Gospodarsko je Ptuj dvignil, vsaj na videz, saj je imel za sabo
ekonomsko moč ptujske občine, ki je bila večidel v nemških rokah.
(Nadaljevanje prihodnjič)
C — IZ NAŠIH KRAJEV
5. februar 1987 - TEDNIK
Na Borlu pravo zimsko veselje
Tako je bilo videti organizirano smučišče Jo-
žeta Roškarja ob borlskem gradu minule nede-
lje. Nekaj sto smučarjev iz okolice in Ptuja se je
veselilo na lepo steptanih progah v čudoviti son-
čni nedelji. Medtem ko so čakali v vrsti do vle-
čnice, so jim znanci in prijatelji lahko postregli z
okrepčilom ali tekočo hrano iz lično urejenega
»montažnega« bifeja, ob zgornjem delu vlečnice
pa so se lahko nekoliko udobneje okrepčali tudi
v grajskem bifeju Haloškega bisera, ki so ga
odprli nalašč za smučarje.
Foto: M. Ozmec
ZAVIDANJA VREDNI USPEHI
Pred nedavnim so člani gasil-
skega društva v Bukovcih izvedli
volilni občni zbor, ki sta se ga
kot predstavnika zveze gasilskih
društev in požarne skupnosti ob-
čine Ptuj udeležila Edi Kozel in
Janez Pičerko. Po poročilih o de-
lovanju uspešnega društva, ki ve-
liko pozornost posveča delu z
mladimi in ki je v rekordno krat-
kem času z zavzetim delom član-
stva in pomoči krajanov in druž-
bene skupnosti zgradilo novi ga-
silski dom, je v razpravi Edi Ko-
zel opozoril na proti požarno
varnost v občini in republiki,
najpogostejše vzroke požarov in
društvu čestital za dosežene
uspehe. Številni drugi razpra-
vljalci so pravtako pohvalili delo
društva, ki je ob domu pridobilo
tudi novo kombinirano vozilo.
Društvo bodo v naslednjem ob-
dobju vodili: predsednik Stanko
Veselic, podpredsednik Franc
Bezjak, tajnik Janez Kekec, bla-
gajnik Franc Janžekovič, povelj-
Bokoviki gasilci so na dosežke upravičeno ponosni ^
nik Janez Bezjak, pomočnik
Branko Kostanjevec, gospodar
Janez Horvat, sanitetni referent
Martin Sok, vodja mlade ekipe
Poročilo o delu je podal Stanko
Veselic
Alojz Markovič in vodja ženske
ekipe Helena Veselic. Po volit-
vah je bila beseda tudi o možno-
sti združevanja sredstev društev
za skupne nabave, da ne bi neka-
terim neizkoriščena izgubljala
vrednost, ob koncu pa so podeli-
li tudi gasilska odlikovanja in
priznanja.
Tekst in foto: K. Zoreč
LETOS TUDI
PUSTNI
SEJEM
Na Titovem trgu v Ptuju bo od
27. februarja do 3. marca pustni
sejem, ki ga komunala letos pr-
vič organizirano pripravlja, četu-
di je tradicionalno ptujsko ku-
rentovanje imelo mini sejemsko
spremljavo že v letih 1985 in
1986.
Na sejemski prostor vabijo vse
obrtnike, ki želijo obogatiti pu-
stno ponudbo, še posebno tiste,
ki izdelujejo pustno opremo, od
mask naprej. Prijave sprejemajo
na telefon 771-641.
Pustni sejem je DO KGP Ptuj
predstavila tudi na priložnostnih
koledarčkih, na katerih so obja-
vljeni še drugi tradicionalni sej-
mi. Koledarčkov je tri tisoč, na-
menjeni pa so sejemskim proda-
jalcem in obiskovalcem.
MG
V SPOMIN
VALENTINU
ŽUMRU i
»Zamrl ti je utrip srca,
ugasnil pogled tvoj mili,
utihnil je tvoj blagi glas,
utihnil Je za vedno«
S tO pesmijo se je poslovil, v sobo-
to, 13. decembra 1986, na hajdinskem
pokopališču gasilski pevski zbor Haj-
doše od svojega dolgoletnega pevo-
vodja Valentina Žumra.
Rodil se je v Hajdošah in tudi ostal
zvest rodni vasi vse do svoje smrti.
Dragi Valentin!
Vsi tvoji pevci smo se z veliko ža-
lostjo poslovili od tebe, od svojega
pevovodje, od človeka, ki je z dušo in
telesom živel in delal za pevski zbor.
Valentin, gotovo ne bom mogel vsega
napisati, kar si dobrega storil za pev-
ski zbor in gasilsko društvo. Verjetno
pa je največje bogastvo to, da si svoj
zbor združil v prijateljstvu in vestnem
delu. Kdo bi vedel, koliko noči si pre-
bedel, ko si pisal s težko roko vsake-
mu pevcu svoje note in obenem pri-
pravljal sebe, da si lahko čimveč dal
od sebe pevcem in nam, ki smo te
vedno spoštovali in te tudi radi razu-
meli, da nam ne moreš dati več, kakor
zmoreš.
Vesel si bil, če smo prišli na vaje,
vesel si bil, če smo bili veseli, odpuš-
čal si nam mnogo, čeprav si vedel, da
to ni prav. Rad si imel mlade in vse,
ki so te potrebovali pri vzgoji v glas-
beni umetnosti, nikoli ti ni bilo žal
noči, ko si vadil tamburaški zbor, pa
četudi te je kdo poprosil za pomoč, to
pa je bil vsakdo, ki se je vsaj malo ba-
vil z glasbo. Vsak se je oglasil pri tebi
in te prosil za pomoč in ti si mu rade
volje ustregel, če je to bilo potrebno
tudi ponoči. Ni ti bilo žal cele noči,
trudil si se za glasbo do zadnje minu-
te. Še na smrtni postelji si imel željo,
da bi pomagal svojemu pevskemu
zboru, da bi lahko zapel na reviji pev-
skih zborov občine Ptuj. Izrazil si ve-
liko željo, da naj bo revija v gasil-
skem domu Hajdoše, kar se je tudi
uresničilo, vendar tebi zdravje ni do-
pustilo, da bi videl in slišal to prelepo
petje. Omahnil si tik pred vsem tem,
česar tvoji pevci skoraj ne moremo
dojeti. Te resnice, da si se za vedno
poslovil od nas.
Dragi Valentin, šele sedaj se zave-
damo, koliko si nam pomenil, čeprav
te ne bomo več videli in slišali, a pri-
jateljstvo še bomo naprej gojili in pe-
li, saj je bila to tvoja poslednja želja
in naročilo.
Valentin, hvala ti za vse, kar si do-
brega storil, počivaj v miru v domači
zemlji, mi pa se te bomo vedno spo-
minjali z velikim spoštovanjem.
Janez Vidovič
Ne pozabimo na ptice
Tudi ptice so naše naravno bogastvo. In dokler jih imamo, smo
lahko zadovoljni, ker s svojim letanjem in žvrgoljenjem potrjujejo, da
je naše okolje še vedno zdravo.
Najbolj so naše ptice ogrožene pozimi, ob visokem snegu, ko pri-
manjkuje hrane v naravi. Tudi sedaj ne pozabimo nanje. S svojim pet-
jem nam bodo hvaležno vrnile tisto, s čimer smo jih v teh hladnih
dneh ohranili pri življenju ... mš
Tako so za ptičke poskrbeli pri 0§ dr. Pranja Žgeča v Dornavi.
Foto: mš
Mladinska soba brez vhoda
Mladi v Podlehniku so nas opozorili, da že več kot dve leti ne morejo v
svojo mladinsko sobo, ki pa bi jo v zimskem času še posebej potrebovali. S
predsednikom 00 ZSMS Miranom Babosekom smo se o tem tudi pogovorili.
Povedal nam je, da so ostali brez prostora, ker je Kmetijska zadruga Ptuj širila
svoje prostore in je, da bi lahko zgradila skladišče, mladince zaprosila za dovo-
ljenje, da zazida vhod v njihovo sobo, ker drugače ni bilo mogoče izvajati grad-
benih del. Mladinci so to dovolili, pristojni v zadrugi pa so obljubili, da bodo
vhod takoj naredili drugje. Mladi so nekaj časa čakali, da bo zadruga svojo
obljubo izpolnila. Predlagali so tudi, da bi dela sami opravili, oziroma organizi-
rali, le zadruga naj jim povrne stroške. Vendar odgovora na svoj predlog niso
dobili. Problem so poskušali rešiti tudi prek organov krajevne skupnosti, ven-
dar tudi tako niso ničesar uredili. Predsednik njihove organizacije in mladinci
se čudijo kako to, da se take malenkosti ne da urediti in da je za to potrebno to-
liko časa in obljub. Seveda je to malenkost samo za tistega, ki bi moral zadevo
urediti, nikakor pa to ni malenkost za mlade, ki bi prostore še kako potrebovali,
še posebej zato, ker so aktivni in ker v zimskem času nimajo drugega primerne-
ga prostora za druženje in dejavnosti. Mi pa se seveda lahko vprašamo, v čem je
vzrok, da v zadrugi dane obljube ne izpolnijo. Verjetno to ne zahteva velikih
stroškov ali pa je posredi kakšen drug razlog, ki ga mi in tudi mladi v Podlehni-
ku ne poznamo.
d. 1.
KS HAJDINA
Z opravljenim zadovoljni
v krajevni skupnosti Hajdina so z opravljenimi aktivnostmi v mi-
nulem letu upravičeno zadovoljni. Tako so v začetku leta 1986 začeli
z uresničevanjem referendumskih nalog, sprejetih decembra 1985, ter
z uresničevanjem programa za celotno srednjeročno obdobje. Kot je
povedal Mihael Žemljic, predsednik izvršnega sveta skupščine KS
Hajdina, so v vaških skupnostih Slovenja vas, Hajdoše, Skorba in
Spodnja Hajdina nadaljevali z izgradnjo telefonskega omrežja za 207
priključkov. Na območju Spodnje Hajdine so pristopili še k dodatni
izgradnji za 20 priključkov. In ker imajo s pošto pogodbo za 250 pri-
ključkov, bodo preostalih 43 uredili v letošnjem ali prihodnjem letu.
Precej težav so imeli pri gradnji vodovodnega omrežja v Zgornji Haj-
dini ob regionalni cesti FHuj — Kidričevo. Izvajalec del KGP Ptuj je s
spreminjanjem trase pričel precej pozno, tako da so stroški precej na-
rasli.
V KS Hajdina se lahko pohvalijo, da imajo v vseh sedmih vaških
skupnostih že zgrajene domove krajanov ali gasilske domove, razen v
Dražencih, kjer so sicer z gradnjo že pričeli, pa se je zadnje čase nekje
zataknilo.
Vedno večje zanimanje mladih in starih za športne aktivnosti je
narekovalo izgraditev več športnih objektov. Tako so lani predali na-
menu športno igrišče v Slovenji vasi in Hajdošah ter pomožne objekte
(slačilnice) na Hajdini in v Gerečji vasi.
Seveda za izvedbo vseh opravljenih nalog niso zadostovala sred-
stva krajevnega samoprispevka, zato so krajani dodatno prispevali
sredstva, bodisi po pogodbah ali po svojih močeh. Največ je bilo tre-
ba primakniti k izgradnji telefonskega omrežja. Če k temu dodamo še
precejšnjo mero lastnega — prostovoljnega dela, potem je nesporno,
da so se krajani precej žrtvovali za napredek v KS.
In ko govorimo o aktivnosti, ne moremo mimo društvene dejav-
nosti, ki je v KS Hajdina še posebej razvejana. Zelo močna so gasil-
ska društva, ki jih imajo kar pet. Posamezna društva imajo zelo dolgo
tradicijo, tako bodo v Hajdini v začetku februarja proslavili kar 75-le-
tnico domačih gasilcev, v Hajdošah slavijo 30 let, najmlajše gasilsko
društvo pa imajo v Dražencih, saj obstaja šele leto dni. Zelo aktivni
so v prosvetnem društvu Stane Petrovič Hajdina in v vseh njegovih
sekcijah, pravtako pa tudi TVD Partizan, ki je poleg nogometne sekci-
je uspešno začel razvijati tudi košarko in rokomet.
Kljub vsemu pa imajo v KS Hajdina še precej nerešenih nalog in
tudi problemov, ki jih bodo poskušali rešiti v tem letu in do konca
srednjeročnega obdobja. Iz leta 1983 se vleče gradnja avtobusnih po-
stajališč v Skorbi in Spodnji Hajdini, problem je v neurejenem finan-
ciranju. Kot je povedal Mihael Žemljic, so obljubili pomoč tudi pri
skupščini občine Ptuj in prepričani so, da bodo postajališča v letoš-
njem letu uredili. Nerešena je tudi gradnja telefonskih priključkov v
Gerečji vasi, za katere se dogovarjajo že od leta 1982. Vendar so sedaj
v PTT dobili zagotovilo, da bodo podprli prizadevanja krajanov in tu-
di to poskušali urediti. Letos pa jih čaka še priprava na eno največjih
investicij, na gradnjo prizidka k osnovni šoli Hajdina. Tako bodo že v
drugi polovici letošnjega leta izločili 50 odstotkov sredstev krajevnega
samoprispevka za ureditev dokumentacije in vsega potrebnega pred
pričetkom gradnje.
Trenutno pa potekajo v vaških skupnostih KS Hajdina zbori de-
lovnih ljudi in občanov, na katerih ocenjujejo svoje aktivnosti v lan-
skem letu ter se dogovarjajo o vsebini planov za letošnje leto.
M. Ozmec
Oprema za novih dva tisoč |
priključkov
v temeljno organizacijo za PTT promet v Ptuju je minuli petek, i
30. januarja, prispela oprema za razširitev medkrajevnega dela vozli- j
ščne telefonske centrale Ptuj. Kot so povedali, je prispela oprema iz;
Iskre s štirimesečno zamudo, vzrokov pri tem niso navedli, pravgoto- i
vo pa se je zataknilo pri proizvajalcu, saj je bila oprema plačana že !
vnaprej. ;
Kljub temu so ptujski poštarji tega dogodka zelo veseli, saj so \
prostori v srednji etaži upravne zgradbe pripravljeni že od leta 1985. i
Od januarja do oktobra lani so vanje montirali sklope za medkrajevni;
del avtomatske telefonske centrale, že prihodnji teden pa bodo mon-i
tf''^rji iz temeljne organizacije Telekomunikacije Maribor pričeli;
vgrajevati opremo Crosber za razširitev naročniškega dela ATC Ptuj.:
Montaža naj bi trajala okoli tri mesece in pričakujejo, da bodo že ma- \
ja lahko pričeli s priklapljanjem novih 2 tisoč telefonskih priključkov.;
za območje mesta Ptuja, s čemer se bo kakovost telefonskih storitev v I
precejšnji meri izboljšala. ]
V minulem tednu pa so v ptujski temeljni organizaciji za PTTl
promet proslavili še en pomemben dogodek. V torek, 27. januarja, so '
preselili pošto na Polenšaku v nove prostore, kjer so našli skupno i
streho s kmetijsko zadrugo, krajevnim uradom in krajevno skupnost-1
jo. Kot smo poročali, so že decembra lani ukinili zadnjo induktorsko'
TT centralo v ptujski občini — ta je bila prav na Polenšaku in 3 naro-i
čnike (pošto, krajevni urad in KS) preklopili na avtomatsko TT cen-j
tralo v Juršincih. •
M. Ozmec i
TRUD JE POPLAČAN
Marsikdo je že srečal prijazno
žensko s kolesom, ki dan za
dnem in leto za letom vozi poso-
de z odpadki hrane in tako opra-
vlja dvojno koristno delo — skr-
bi za tisto, kar je še uporabno, da
ne gre v nič, doma pa ima dovolj
hrane za svoje prašiče. Pravijo,
da se po njihovi teži najbolj po-
zna pridno delo gospodinje in če
je tako — potem je Terezija Hor-
vat iz ulice Jožefe Lackove 5 v
Ptuju svoje delo več kot dobro
opravila. Doma se že mastijo s ti-
stim, kar je ostalo od 300 kilo-
gramov težkega prašiča.
mš
Takole sta nam požirala gospodinja Terezija in lepo rejeni prašič, ki je
že naslednji dan poskrbel za pravi domači praznik.
Foto: mš
TEDNIK
— 5. februar 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Pričevanja in zakladi Ptuja in Ormoža
Pod tem naslovom bo od 6. fe-
bruarja do 15. marca razstava v
Cankarjevem domu. V razstavni
dvorani bi želeli pokazati širši
javnosti del naše kulturne dedi-
ščine, ki jo hranijo Pokrajinski
muzej Ptuj, Ljudska in študijska
knjižnica Ptuj, Zgodovinski ar-
hiv Ptuj, Minoritska knjižnica
Ptuj, posamezne druge instituci-
je, župnijski uradi ormoške in
ptujske občine, graški muzej Jo-
anneum in Zavod za spomeniško
varstvo Maribor. Arheološka
kulturna dediščina bo predsta-
vljena posebej v razstavišču AR-
KADE. Koordinator razstave je
Pokrajinski muzej Ptuj, vodja
projekta pa Brane LAMUT.
Dovolite, da zapišemo nekaj
besed o delu razstave, pri kate-
rem je največji poudarek na ar-
hivskem gradivu — to je področ-
je MEŠČANSTVA. Gre za temo,
o kateri smo želeli predstaviti 5
oz. 6 podtem in sicer: sodstvo in
upravo, obrti, trgovino, sejme in
nekaj utrinkov iz vsakdanjega ži-
vljenja ter nacionalne boje. Za
teh pet oz. šest pdoročij smo se
odločili zaradi tega, ker so naj-
pomembnejša tako za Ptuj kot
tudi za Ormož To izbiro so nam
narekovali eksponati, oz. zakla-
di, ki so se ohranili, ker pa teh ni
bilo dovolj, smo si pomagali s
pričevanji, npr. trgovina je bila v
srednjeveškem Ptuju temeljnega
pomena, vendar za to področje
nimamo »zakladov«, zato smo jo
predstavili s pričevanji kot npr.
stari zemljevid Štajerske z vrisa-
nimi trgovskimi potmi, nato zem-
ljevid srednje Evrope, na kate-
rem bomo vrisane najbolj znane
trgovske poti proti Italiji, proti
Madžarski in proti južni Nemči-
ji. Za trgovino res nimamo zakla-
dov, zato pa so jih imeli trgovci
zaradi svoje ekonomske moči in
smisla za lepo.
Pri obrteh pa smo se npr. ome-
jili le na pet obrti, ki so (bile)
najbolj popularne ali pa so (bile)
karakteristične za Ptuj. Pa tudi
cehovske rede smo predstavili
samo za omenjenih pet obrti, če-
prav imamo cehovskih redov v
Zgodovinskem arhivu Ptuj kar
lepo število in predstavljajo pra-
vo pašo za oči, posebej iz obdob-
ja Marije Terezije, ko so si cehi
dali ponovno potrjevati svoje
statute, da bi tako na nek način
obdržali avtonomni status, pred-
vsem nasproti prvim manufak-
turnim podjetjem, ki so se poja-
vljala.
Predzadnji oddelek je name-
njen dogodkom iz vsakdanjega
življenja kot npr. ob požarih, ki
so večkrat prizadeli Ptuj, o nje-
govi gradbeni zgodovini, utrjeva-
nju, značilni ptujski veduti itd.
Nekaj eksponatov smo namenili
zdravilstvu in lekarništvu in tudi
mimo kulinarike nismo mogli,
saj so recepti iz leta 1680 pravi
»zaklad« glede na vsebino oz.
glede na materiale, iz katerih so
kuhali.
Nacionalni boji sicer niso pu-
stili za seboj materialnih preo-
stankov v smislu zakladov, zapu-
stili pa so okrepljeno nacionalno
zavest, ki je prav gotovo osnova
za današnjo stvarnost in je kot
taka tudi zaklad.
Najbogateje je z eksponati
predstavljeno področje uprave in
sodstva z obema ptujskima mest-
nima statutoma, sodniškim me-
čem in žezlom ter z nekaj ekspo-
nati za invalidsko upravo ...
Opozorila bi na to, da sem vklju-
čevala zraven arhivskega gradiva
tudi muzejske eksponate —
predvsem ptujske vedute, in se
zahvaljujem Marjeti Ciglenečki
za sodelovanje, prav tako Ljud-
ski in študijski knjižnici in Mino-
ritskem samostanu. Lekarni Ptuj,
Univerzitetni knjižnici Maribor
in Pokrajinskemu arhivu v Mari-
boru. Namen razstave oziroma
tega razdelka je bil pokazati obi-
skovalcem nekaj ptujskih drago-
cenosti, ki so sicer ostanek boga-
tejših časov oz. ostanek časov
bolj naklonjenih kulturni dedi-
ščini, vendar je tudi ta razstava
odraz našega pozitivnega odnosa
do kulturne dediščine.
Razstavo bo spremljal bogat
katalog s prispevki posameznih
avtorjev in z okoli 90 fotografija-
mi. Zal seje malo zapletlo in ka-
taloga po vsej verjetnosti na dan
otvoritve še ne bo. Za takšno
eminentno predstavitev je bilo
potrebno restavrirati precej gra-
diva, kar je vzelo mnogo časa in
denarja.
V hodniku Maksimarketa se
bo ob tej priliki predstavilo ptuj-
sko združeno delo s projektom
HRANA in TGA.
Razstavo spremlja 150 foto-
grafij, v glavnem velikosti
80 cm x 60 cm in prek 200 ek-
sponatov, originalov in nad 200
eksponatov in enot eksponatov
za področje arheologije.
Sorazmerno kratek čas (pogo-
vori so se začeli julija 1986), ki je
bil namenjen temu projektu, nas
je strokovne delavce dobesedno
potisnil ob steno in ni bilo časa
za kakšne posebej natančno do-
rečene sodbe in prikaze.
Cehovski red ptujskega usnjarskega ceha iz leta 1638
Smiljan Rozman — pripovednik in dramatik — šestdesetletnik
Smiljan Rozman je prilju-
bljen med mladimi bralci
predvsem kot oče Tejča in
Martina, literarnih junako^
pionirskih zgodb Reporter
Tejč poroča. Sin Martin in
Martin fantalin.
Smiljan Rozman se je rodil
28. 1. 1927 v Celju. Z družino
se je selil v Šmarje, Jesenice
in Radovljico, kjer je končal
osnovno šolo. Gimnazijo je
obiskoval v Ptuju in Maribo-
ru, kjer ga je zatekla okupaci-
ja in družina Rozman se je
morala odseliti v Srbijo.
1943. leta je moral Smiljan
Rozman na prisilno delo v
Nemčijo. Po vojni je končal
učiteljišče in igral v orkestru.
Zdaj živi v Ljubljani, kjer
je študiral psihologijo, kljub
želji, da bi postal akademski
slikar. Ob književnem ustvar-
janju je tudi ploden na likov-
nem področju.
Rozmanova mladinska de-
la: Teden ima sedem dni, Ču-
dežni pisalni strojček, Repor-
ter Tejč poroča, Tri zgodbe.
Pip, Koza Filomena, Klip,
Klap in deček Mak, Sin Mar-
tin, Martin fantalin, Majhne
besede — velike reči.
Liljana Klemenčič
Smiljan Rozman
IN KAJ JE BILO POTEM?
Razstava Thoth Tarota Aleister Crowley-a, ki jo je na stopnišču
blagovnice pripravil Theater 93, bi naj bila na ogled do konca januar-
ja. Pa seje v sredo, 14. januarja, po samo 16 dnevih predčasno konča-
la. Eksponati so tisto sredo, ki je Merkurjev dan, izginili iz stopnišča.
Nekomu, ki je imel dostop do vitrin, so bile Arkane tako všeč, da je
prve štiri, z imeni Norec, Magus, Svečenica in Carica, kar obdržal,
ostale pa je nepoškodovane vrnil.
Sicer pa velja: »Aquila non capit muscas!«
A.  B.
JEZIKOVNO IMZSODIŠČE (284)
Emonini koruzoslovci
»Mislim, da bi bil skrajni čas, da Razsodišče z vso ostrino, kakr-
šne je zmožno, nastopi proti početju naših poslovnih ljudi, ki svojim
podjetjem in še zlasti izdelkom vedno pogosteje dajejo napol ali po-
vsem tuja imena. Primerov je na kupe, od >L'esprit color< do >Sport's
men<, vrhunec pa se mi zdi dosežen s kosmiči, ki jih podjetje Emona
brez sramu oglaša na televiziji kot >Emonine corn snacks<. Kam pa
bomo prišli, če bodo že takšne vsakdanje jedi dobivale čista angleška
imena? Takšno početje bi bilo treba prepovedati in tudi kaznovati.«
Tako nam je potožil znani kulturni delavec Janez Gradišnik. Dodal je
še, da je o tem tudi sam spregovoril lani decembra v radijskem jezi-
kovnem pogovoru, a učinka za zdaj še ni opaziti.
Lepo, da ni vrgel puške v koruzo, kar sploh ne bi bilo težko, saj
je imamo na pretek. Z njo se otepamo na različnih ravneh, zdaj še je-
zikovnih. S poimenovanjem te poljščine v slovenščini seveda ni nika-
kršnih težav. Zanjo imamo poleg splošno znane besede koruza še
ljudska imena debelača, kokorica, sirk, turščak, turščica, turška pšeni-
ca. Koruznim storžem pravimo še klas, kokorš, krž, latica, strok;
združenim storžem pa kobulica, kojec, krunkelj, ostruž, štročki; ličju
tudi lubje, ličkanje in kožuhinje; steblom pa koruznica in sirčina. Iz
koruze je slovenščina razvila še vse običajne besedne izpeljave iz zve-
ze: koruzen, koruzinje, koruzišče, koruzje, koruznjak, koruzovina pa še
koruznik, koruznica in koruzništvo; živeti na koruzi, vreči puško v koru-
zo.
Vse to priča, da smo koruzno močno in živo besedotvorni.
Koruzo je iz Amerike prinesel v Španijo raziskovalec Cortez
(1519). Hitro se je razširila v Francijo, Italijo, Turčijo, na Balkanski
polotok in drugam. Ne da bi se dosti menili drugi za druge, so jo poi-
menovali vsak po svoje, latinsko pa Zea mays. Pri nas je to žito ostalo
bolj ali manj rumeno, debelo, donosno in uporabno v različnih obli-
kah, vselej pa koruza. Dokler se neki koruzoslovci niso globoko zami-
slili nad to tako domače kmetavzarsko poimenovano rastlino in se za-
čeli imenitno spakovati pop corn, corn fiakes — zdaj pa še Emonini
corn snacks. Hrustljali smo sicer pokovko, z mlekom poparili kosmiče
in poskusili še kroglice, vse to prebavili, le angleščine ne. Na škatli ni-
kjer oznake za licenco, ki bi morda terjala tuje ime. Očitno je torej, da
so to koruzniško dete krstili domači koruzoslovci.
Kaže, da se norčujejo iz kupcev, da zaničujejo svoj jezik in nas
posiljujejo s tujim. Zakaj bi njim in podobnim kar naprej strokovno,
moralno in domovinsko razlagali, da takile jezikovni tujki ne spadajo
v slovenski jezik?! Da je vsak narod svojega jezika kovač in se zato
njegov jezik razvija, kolikor so njegovi tvorci in uporabniki omikani
in zavedni! Zakaj bi jim kar naprej razlagali to, kar že slovenski vrab-
ci vedo!? Zakaj bi trpeli coolerje, miislije, corne ... Ker proti njim in
»corn snacks« ne moremo z odprto marelo niti z razumom in ljubez-
nijo do lastnega jezika: Kupci, združite se in ne kupujte izdelkov s tu-
jimi imeni!
Pa še namig koruzoslovcem na uho: Z veseljem bi segli po koruz-
nih kroglicah, krogličih, hrustljavkah, debeiačkah, okrogličkih, pinjen-
cih...
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE. Republiška
konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Slovenski kulturni praznik bomo v Ptuju proslavili danes zvečer
ob 19. uri v dvorani glasbene šole. To pot nam bo govoril Jože Oster-
man — predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije in član
predsedstva republiške konference SZDL, podelili pa bomo tudi naj-
višja kulturna priznanja — Oljenke.
Veliko Oljenko bosta prejela upokojeni gledališki igralec Franjo
Vičar in akademski slikar Albin Lugarič, Oljenko pa Branka Beze-
Ijak-Glazer.
Osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku bomo v
Ptuju popestrili še s koncertom za violino in klavir, ki ga bosta izvaja-
la Volodja Balžalorsky in Hinko Haas. Slišali pa bomo dela Srebot-
njaka, Brahmsa, Chopina, in Paganinija. v
Ljudska in študijska knjižnica, Zgodovinski arhiv in Pokra-
jinski muzej Ptuj obveščajo vse svoje obiskovalce, da v petek 6. 2.
1987 ne bodo odprti za stranke zaradi otvoritve razstave Zakladi
in pričevanja Ptuja in Ormoža. Ta dan je namreč v Cankarjevem
domu v Ljubljani svečana otvoritev razstave, ki je tako za nas Ptuj-
čane kot za mnogo drugih obiskovalcev velik kulturni dogodek.
Vsem obiskovalcem naših ustanov se za razumevanje najtopleje za-
hvaljujemo!
Anton Slodniak
Pohojeni obraz

Zdaj ga je sicer prevzemala nevolja, toda kmalu jo je premagal,
^aprl je oči in sunil obleko s sebe ter se postavil v vrsto pred vrati,
"^Jsr je sedela komisija. Niti za trenutek ni pogledal svojega telesa, ki
se mu je gnusilo, tudi drugih rekrutov ni pogledal, duh nagih teles mu
bil odvraten. Čakal je, da pride na vrsto, vse drugo ga zdaj ni zani-
nialo.
Več mesecev je že preteklo, odkar je izginila mati. Takrat je bila
pozna jesen, zdaj pa bo skoraj pomlad. Danes sicer še sneži in vsa te-
lesa so mrtvaško bleda, toda trta v goricah že joče in ljudje se pripra-
na prvo kop. Ves ta čas je živel v materini koči; gospodar mu je
sicer zagrozil, da ga bo vrgel ven, slednjič pa mu je le dovolil, da sme
ostati do Jurjevega, ko bo prišel novi viničar. V zahvalo mu je moral v
ruski cirilici pisati naslove na dopisnice, ki jih je pisal sinu, ki je živel
''ot ujetnik nekje v Novi Buhari. Za mater se ni brigal. Zvedel je, da
sodnija sprva ni hotela starki ničesar verjeti. Smejali so se njeni proš-
Ji za dvojno kazen. Ker se le ni dala odgnati, so jo priprli in uvedli
?'^^?'^3vo. Prič ni bilo nikakih. Edina hči in vsi sosedje so izjavili, da
I      pokojnik pijanec, ki je ljubil divje konje, jim polagal mišnico,
ganje in vino, pred dvajsetimi leti gaje ubil njegov žrebec. Obtožen-
^ je sicer služila nekaj časa pri njem, je pa popolnoma izključeno, da
^j.ona zakrivila njegovo smrt. Matije vztraja'a pri samoobtožbi. Sod-
j^^a je dala kljub njeni prošnji, naj ne motijo pokojnikovega miru, iz-
^ pati mrliča. Tudi to ni prineslo nikakih dokazov za njeno krivdo.
VQj"^^''J' so jo privedli domov. Marin je takrat že vedel, da Krapf in
vse t živita in da se je Silva preselila k vojskovodji. Povedal je
(JQ^° "lateri. Zdelo se mu je, da ga je razumela, nekaj dni je delala
jo j^' pa je spet izginila. Slednjič so jo vtaknili v blaznico, kjer
PQ^^J°J"adi, ker je popolnoma mirna in strežnikom in bolnikom v
Enkrat se je peljal k njej, toda niso je mogli pripraviti do tega.
da bi govorila z njim. »Preslaba mati sem,« je rekla in dalje čistila
hodnike.
Marina so potisnili v drugo sobo. Tukaj je bilo topleje. Okoli
dolge mize je sedelo nekaj oficirjev in vojakov. Ko so se uprli vanj
njihovi pogledi, je vztrepetal. Nekdo gaje postavil pod merilo. Pristo-
pil je rejen človek. Malomarno mu je pregledal oči in ga frcnil s pr-
stom v mišice na roki. Nato so ga spet potisnili iz sobe. Ko seje oble-
kel, je hotel oditi, toda vojak pri vratih ga ni pustil. »Ko bodi vsi go-
tovi, bo prisega.«
»Kaj sem potrjen?«
»Seveda. Saj nimaš dokumenta.«
Velika gostilniška dvorana mu je postala pretesna. Omahnil je na
klop. Okoli njega so hrumeli rekrutje, mlečnozoba deca, odločena za
smrt.
Po prisegi je hodil po mestu. Šel je mimo poslopja, kjer je bila se-
daj gimnazija. Iz nje so se razlegale profesorske besede. Ni mu bilo
žal zanje. Že je mislil, da bi vstopil in se pokazal Krapfu in drugim,
toda navdajalo ga je smešno čustvo zvišenosti. Laskalo mu je, da ga je
pograbil državni mehanizem in ga odločil za smrt. Misel na očetovo
smrt, ki je zadnje mesece tako odločilno vplivala na njegovo življenje,
je bila zdaj popolnoma bleda, kakor da bi samo s sočutjem bral o ne-
kem takem primeru v množici vojnih nesreč. Tudi dogodki neposred-
ne lastne preteklosti so se odmikali v neverjetnost. Mladostna sreča
hitrega pozabljanja mu je čistila dušo, samo nekje v globini se je ogla-
šal spomin na nesrečno mater. Na Micko je mislil z malomarno ško-
doželjnostjo. Izogibal se je je in jo prepuščal materinemu zmerjanju
in lastnemu obupu. Zdaj je delala kot živinče. Z delom je hotela ugo-
nobiti življenje, ki je rastlo iz dneva v dan, samoljubno, neizprosno,
zdravo.
Pohajkoval je po mestu. Nezavedno je obiskoval vse kraje, kjer
je preživel in doživljal čudne dogodke. Teh dogodkov zdaj ni bilo ni-
kjer, prostori so ležali v zraku in na zemlji, mimo njih je hodil tujec,
ki je imel z njimi še manj skupnosti, kakor jo občuti popotnik na zgo-
dovinskih mestih. Vojaška dolžnost ga je oprostila vseh drugih dolž-
nosti. Prepričeval se je, da so vojne človeštvu potrebne, da ga za nekaj
časa osvobode starega blata, ki se nakopiči v dušah v teku na videz
mirnega, v bistvu pa še bolj krvoločnega življenja, kakor je v vojni.
Odkrito trpljenje nikdar tako ne poniža človeka kakor navidezna bla-
ginja mirne dobe, v kateri na zakonit način uničuje človek človeka.
Čutil se je zvišenega nad ljudmi, ki so hodili po ulicah in lovili živež.
Beda v mes^tu je očitno narasla, vendar je ljudstvo postajalo sampza-
vestnejše. Politično gibanje ga je zvalovilo. Iz sveta so prihajale zani-
mive novice. Vsi avstrijski narodi so jih poslušali in so se jih oprije-
mali kakor brodolome! rešilnega telesa. Nikdo se ni več istovetil z dr-
žavo, v kateri je bival, vsakdo je stremel k novi enoti. V njej je upa!
najti zdravilo za rane, ki mu jih je vsekala vojna. Na vseh bojiščih ra-
zen ruskega, kjer je bil na videz že mir, dasi je od tam prodiral najhuj-
ši sovražnik cesarstva, so se bili obupni, mogoče zadnji boji. Vsem
glasovom o miru v porog so se zaletavali ljudje v ljudi, oboroženi z
najstrašnejšimi orožji: mržnjo in gladom, alkoholom in plinom. V dr-
žavi pa je popuščala oblast, razmere so ji rasle čez glavo, tu in tam je
že kazala očitne znake slabosti, v katere se je izmučena množica, zbra-
na v tovarnah, velikih mestih, vojaških taboriščih, zaganjala z okleva-
4očo močjo. Padale so žrtve, toda oblast je lezla narazen, kakor parali-
tičen bolnik je prestavljala svoje težke noge, uporniki so se ji skrivali
in se zbirali k novemu napadu.
Nikdo ni imel jasnega načrta, kaj storiti in kam stremeti, najmanj
poklicni politiki, ki so sicer izrabljali nezadovoljnost ljudstva, ga sku-
šali vneti za svoje namene, množica pa je hrepenela k polnim skle-
dam, mirnemu spanju in nemotenemu pridobivanju. Ker ji je vse to
država ugrabila in ni znala izpolniti obljub, danih v začetku vojne, je
množica hotela stran: nekateri v anarhijo in maščevanje, drugi na svo-
je njive, tretji v delavnice, vsi pa k ženam in družinam. Redki so misli-
li na nove državne organizacije, ki so postale nujne spričo razpadanja
stare. Vse je bilo mrzlično, včasih sta nevolja in odpor prikipela do iz-
bruha, toda telesna in duševna izčrpanost sta ju zaustavila tik ob robu
kraterja. Spet je šlo vse po starem. Mehanična vztrajnost suš in pred-
sodkov je bila še nepremagana.
Marin je vse to slutil, dasi doma ni mnogo zvedel o tem. Tudi
kmetskega prebivalstva se je polaščal nemir, nevarno škiljenje na so-
sedovo njivo in v shrambo. Ženske so bile brez izjeme ostre naspro-
tnice vojne, ne da bi bogve kako pogrešale može in živele teže kakor
prej. Ta, ki je prej trpela, je trpela tudi zdaj. Tej, kateri se je prej do-
bro godilo, tudi zdaj ni bilo mnogo slabše. Toda nagonsko so sovraži-
le vojno kot izključno moški posel, od katerega so bile povsem odri-
njene. Njihov praktični razum je doživljal vojno kot strašno neum-
nost, zaničevanje njih samih, krivico do njihovega spola. Zato so za-
čele kmalu nagovarjati može in sinove, ki so prihajali na dopust, naj
ostanejo doma. Sprva docela brezuspešno, kajti roka discipline je dr-
žala vsakega vojaka za srce, pozneje, ko je trpljenje na bojiščih posta-
jalo hujše, ko se je izkadila pijanost duš in teles, so nekateri ostajali
doma.
Nadaljevanje prihodnjič
8 — ZA RAZVEDRILO
5. februar 1987 -
TEDNIK
Brrr, brrr, doberrrr dennnn! Gnes (toto pismo sem van pisal prejšnjo
soboto) pa me tak zebe, ke sen ves trosin. Sosid Juža ja glih pret prava,
ke blo pre snoči tak mrzlo, ke so bili vsi ftiči v luknjah trdi. . . Meni pa
moja Micika provi, ke mi več nibena zima nemre pomogati. Tak pač to
pride. ..
Prejšnji tjeden sem vam pisa, kak smo na našem Suhem bregi imeli
smučarsko tekmovanje. Ker sem se jaz pritoža, zakaj mi neso pri skokih
na skakalnici namesto metrov kilogramov moje teže napisali, se je sesta-
lo častno razsodišče no naknadno ugodno rešlo mojo pritožbo. S tem sen
si pridoba zdaj naziv najboljšega skakalca na našem bregi, seveda pa se
moja Mica s totim nazivom ne strinja, saj provi, da vsi drugi v vesi bojše
skočejo od mene. Zdaj sem začeja o tem malo razmišljati, odkod je una\
o tem tak prepričana. Če izhaja tota trditev iz njene lastne prakse, te še\
bode una vidla. ge je hujdič duma. j
Pisala mi je hčer Jula iz Dojčlanda. Tudi pri njih je pre tak mrzloi
kak hujdič tak, ke še marke zamrznejo. Našega dinara no cen pa najbrž i
tudi najhujša polarna zima nebi zamrznola. Boj je pri nas mrzlo, boj ce-l
ne skočejo navzgor, standart pa pada navzdoj. Vsi jomramo, v popvprečjl,
pa še tudi vsi dobro živimo. Pa saj vete kak so tota povprečja: enim zelje,
drugim pa meso. enim šajtrge. drugim mercedes . . . Saj je tak že od neg-
da na sveti, samo v zodjih letih so tote socialne razlike le malo prevejke
grotale. Trebalo bo jih malo zožiti, drgačik se ne piše dobro.
Tejko za gnes. Pišem na klopi ob vroči peči. Mica glih zdaj kruh pe-
če, jaz pa grem v stalo živino fojtrat. Pa še Šeko moren podojiti. da bodo
pujceki no mujceki nekaj za pribojšek meli. Nekaj litrov mlekeca pa tudi
prodamo. Je pa tudi najina krava tak navajena, da pri gobci doji. Vas le-
po pozdrovlja Vaš podojeni Lujzek. *
RADIO PTUJ
(93,1 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 5. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri);
18.00 do 19.00 Iz naših krajevnih skupnosti, Sredi življenja — vmes
novosti in zanimivosti v domači zabavni glasbi.
PETEK, 6. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri);
18.00 do 19.00 Kultura in Za konec tedna, vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 7. februarja: 17.00 do 19.00 V SOBOTO POPOLDAN
(novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri in V ŽIVO
(o stanovanjskem gospodarstvu, 2. del).
NEDEUA, 8. februarja: Čestitke poslušalcev; 11.00 Tedenski
pregled, obvestila. Izbor iz hitov dneva, reklame; 11.45 Kme^jska od-
daja; 12.00 Iz vasi v vas: Cirkulane; 12.50 Aktualnost tedna; 13.00
Čestitke poslušalcev (do 19. ure).
PONEDELJEK, 9. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in za-
bavna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, ju-
tri); 18.00 do 19.00 Dogodki prek vikenda, nasveti..., vmes vedno le-
pe melodije. I
TOREK, 10, februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri);
18.00 do 19.00 Pogovor o ..., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih ko-
lektivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 11. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri) ;s
18.00 do 19.00 Oddaja za mlade — pionirska in mladinska, vmes Gre-
mo v disko in sodobna popularna glasba.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TEDNIK
» 5. februar 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Novo vodstvo Aerokluba Ptu|
Po seji predsedstva Aerokluba
Ptuj, ki je bila minulo sredo, so
se v petek, 30. januarja, sestali
delegati tudi na letni, tokrat vo-
lilni skupščini aerokluba, ki je
potekala v delavskem domu
Franc Kramberger. Skupščine so
se udeležili tudi predstavniki so-
sednjih aeroklubov in sicer iz
Murske Sobote, Maribora, Slo-
venskih Konjic in Varaždina.
Dosedanji predsednik Aeroklu-
ba Ptuj Stane Lepej je v svojem
poročilu o aktivnostih v minu-
lem mandatnem obdobju opozo-
ril na vse vidnejše uspehe ptuj-
skih letalcev, oziroma članov
motorne, jadralne, modelarske in
padalske sekcije, katerih imena
so zadnja leta vse bolj opazna tu-
di v mednarodnem merilu. Pri
tem je poudaril kolektivnost,
zbranost, resnost in odgovornost
članov kluba, ki so poleg prosto-
voljnih klubskih dejavnosti vlo-
žili tudi precej dela za pridobitev
skupnega prihodka. Premoženje
Aerokluba F*tuj je danes vredno
prek 110 milijonov, saj so ga v
lanskem letu obogatili z letalom
Utva 75 in novim Elanovim ja-
dralnim letalom DG 300, ki ga še
krstiti niso uspeli, saj je Igor Ko-
larič z njim takoj odpotoval na
svetovno prvenstvo v Avstralijo.
Predsednik Zveze letalskih or-
ganizacij Slovenije Alojz Gojčič
pa je v svojem razmišljanju opo-
zoril na rahlo krizo letalstva, ta-
ko v republiki kot na 'območju
celotne Jugoslavije, ki se kaže,
predvsem kot posledica neugod-
ne gospodarske situacije, v sta-
gnaciji oziroma že tudi v nazado-
vanju letalstva. Zato bo treba do
leta 1990 storiti vse, da zadržimo
vsaj obstoječe stanje. To pa ob
pomanjkanju denarja pravgoto-
vo ne bo lahko. Člani bodo mo-
rali vložiti za razvoj klubske de-
javnosti še več svojega prosto-
voljnega dela (ur), kajti ob raz-
meroma izdatni denarni pomoči
organizacij združenega dela je to
edini zagotovljeni vir financira-
nja vsakega kluba. Ob koncu je
izrazil zadovoljstvo, da v minu-
lem letu v letalstvu nismo imeli
nobene hujše nesreče, ne na
športnem in ne na civilnem po-
dročju.
Po tem, ko so zaradi izteka
mandata razrešili dosedanje čla-
ne predsedstva, so za novega
predsednika izvolili Janka Bezja-
ka, za podpredsednika Martina
Učakarja, za sekretarja pa Fran-
ca Predikaka. Poleg tega so v
predsedstvo izvolili še 14 članov,
tako da jih je skupaj kar 17. Za
vodjo motorne sekcije so izvolili
Stanka Rogina, za jadralno sek-
cijo Ediia Hojnika, za padalsko
Zlatka Cuša in za modelarsko
Matjaža Praprotnika.
Za posebne zasluge pri razvo-
ju in dejavnosti Aerokluba Ptuj
so zatem izročili tri zlate znake
kluba in sicer Delovni organiza-
ciji Agis Ptuj, ki ima izreden po-
sluh za dejavnost svojih delavcev
v aerol^lubu, sekretarja ZLOS-a
Mirku Bitencu za plodno sodelo-
vanje ter enemu najaktivnejših
članov, dosedanjemu upravniku
Aerokluba Ptuj Ivanu Cucku, ki
to svojo dolžnost opravlja od le-
ta 1967 in bo aprila odšel v za-
služen pokoj. Na skupščini so tu-
di potrdili sklep predsedstva, da
imenujejo za novega upravnika
•Aerokluba Ptuj Leopolda Am-
brožiča.
M. Ozmec
SMUČANJE V PODLEHNIKU
člani 00 ZSMS Podlehnik smo v nedeljo, 1. februarja, izvedli smučarsko
tekmovanje v slalomu, smuku in v vožnji s PVC vrečami, »žakli«.
Najprej so se pomerili v smuku. Startalo je 35 tekmovalcev, skozi cilj pa jih
je prismučalo 28. Proga je bila zahtevna in lepo izpeljana. Najhitrejši je bil
Srečko Golob iz Ptuja s časom 18,13; drugi Janko Kojc s časom 18,39 in tretji
Stojan Kojc s časom 18,75 oba iz Podlehnika. V slalomu jih je startalo več in to
52, na cilj pa je prišlo le 10 tekmovalcev. V slalomu je bila proga dobro pripra-
vljena in precej zahtevna. Prvi je bil Vlado Kokol iz Vidma s časom 40,08, drugi
Martin Večerič s časom 43,43, tretji pa Marjan Kodrič s časom 44,16, oba iz
Podlehnika.
V kombinaciji dveh disciplin je bil prvi Vlado Kokol, ocenjen s 70 točkami,
drugi Stojan Kojc s 50 točkami, tretji Marjan Kodrič 40 točk, četrti Miran Me-
znarič prav tako s 40 točkami.
Zadnja, najzanimivejša disciplina je bila vožnja s PVC vrečami, »žakli«.
Startalo je 20 tekmovalcev. Najhitrejši je bil Andrej Hren iz Podlehnika s časom
6,2 in tudi najmlajši tekmovalec, star 6 let, drugi Roman Vaupotič s časom 7,0,
tretji pa Boštjan Feguš s časom 7,0.
Najboljše tri v smuku in slalomu smo nagradili z medaljami in priznanji,
prvi v kombinaciji je dobil pokal in priznanje, ostala dva pa priznanji. Prve tri v
vožnji z vrečami pa smo nagradili s praktičnimi nagradami.
Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Čeprav je bilo precej mrzlo, si je tek-
movanje ogledalo precej gledalcev, oziroma ljubiteljev smučanja.
ANICA MURKO
Novice iz OSZ Ptuj
IV KOLO OBČINSKE LIGE
V nedeljo, 1. februarja, je bilo IV. kolo občinske lige v streljanju s serijsko
zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo dvajset ekip, od tega ena nepopolna.
Vrstni red ekip: Kidričevo-1 1056, Tumišče-I 1048, Jože Lacko 1047, Tumišče-
II 1033, Agis-I 1029, Železničar-I 1028, Železničar-Il 998, Kidričevo-II 987, Po-
lenšak 980, Dornava-I 975, Vitomarci 969, Opekar-I 966, MIP 961, Videm 958,
Draženci 956, Juršinci 935, Turnišče-IIl 898, Dornava-Il 898, Opekar-ll 883 in
Agis-11 739. Najboljši posamezniki so bili Ludvik Pšajd (J. Lacko) 274, David
Ribič (Tumišče) 271, Albreht Frčeč (Kidričevo) 269.
Po vseh kolih vodi ekipa Kidričevo-1 4227, sledijo Jože Lacko 4201, Tur-
nišče-I 4167, Železničar-I 4103, Agis-1 4095, Turnišče-Il 4022, in druge.
Med posamezniki pa si vodstvo vedno bolj utrjujeta Ludvik Pšajd (J. Lac-
ko) 1093 in David Ribič (Tumišče) 1075 krogov.
OBČINSKO PRVENSTVO S STANDARDNIM ZRAČNIM OROŽJEM
Prvenstvo je bilo v soboto, 31. januarja, na strelišču OSZ Ptuj. Strelci so
tekmovali v streljanju s puško in pištolo. Vrstni redi po posameznih disciplinah:
Puška - mladinci: 1. Ludvik Pšajd (J. L.) 508, 2. Andrej Orešek (Tumišče)
468, 3. Milan Vitez (J. Lacko) 447 krogov.
Pištola — članice: 1. Albina Pšajd (J. Lacko) 347 krogov.
Pištola - člani: 1. Franc Bedrač (Agis) 555, 2. Slavko Ivanovič 538 in 3.
Milan Stražišar 537 (oba J. Lacko).
KOLEDAR STRELSKIH TEKMOVANJ
— NEDELJA, 8. februarja: Ptuj—Olimpija, V. kolo republiške lige
— nedelja, 15. februarja: Občinsko prvenstvo s serijsko zračno puško
— sobota, 21. februarja: Občinsko prvenstvo ŠŠD, za pionirje in pionirke
— nedelja, 22. februarja: V. kolo občinske lige
— nedelja, 1. marca: prvenstvo za Občinsko zlato puščico. ZB
BRGLEZ-POLAJŽER 1:0
Bolj ko se bliža šahovsko pr-
venstvo posameznikov za leto
1987 kraju, bolj zanimiv in zagri-
zen je boj za vsako točko. To ka-
že tudi to, da se je le 6 partij v
zadnjih treh kolih končalo z re-
mijem, v vseh ostalih pa je bilo
tudi nekaj manjših presenečenj.
Tako je D. Polajžer moral pri-
znati poraz proti R. Brglezu, ena-
ko tudi lanskoletni zmagovalec
Žganec proti D. Polajžerju. Vete-
Pet značk za odlične strelce
v januarju je večina strelskih družin v naši občini ocenila svoje
delo. Vsa ta poročila in ocene bodo sestavni del skupnega poročila v
Občinski strelski zvezi Ptuj, ki bo svoje delo ocenila na letni konfe-
renci 20. februarja. Med tistimi strelskimi družinami, ki so pohitele s
pregledom dela, je tudi družina iz Trnovske vasi. Sredi preteklega me-
seca so se člani, pa tudi ostali krajani zbrali v kulturnem domu. Delo
so ocenili kot uspešno, tako na področju tekmovalnega streljanja kot
tudi vključevanja strelcev v življenje KS. Tekmovali so na vseh občin-
skih strelskih prvenstvih, pripravili pa tudi več tekmovanj znotraj
strelske družine in ob prazniku KS. Med posamezniki je najbolj izsto-
pal mladi in obetajoči strelec Mitja Kovač. Najuspešnejši pa so dobili
priznanje »odličen strelec«, ki ga podeljuje OZS Ptuj. V življenje KS
so se strelci vključevali predvsem s prostovoljnim delom pri urejanju
prostorov KS in gradnji gasilskega doma.
Seveda pa ne gre brez težav. Strelci bi nujno potrebovali primer-
no urejeno strelišče, saj imajo v zimskem času težave z vajami z zra-
čno puško.
Predstavnik OZS je najboljšim tekmovalcem podelil priznanja.
Značko »odličen strelec« so prejeli Mitja Kovač, Marjan Potrč, Franc
Horvat, Vlado Štumberger in Srečko Ceh, značko »dober strelec« pa
Srečko Horvat in Viktor Muršec.
K. A.
ran Janko Bohak ostaja še nepo-
ražen na prvenstvu, kar velja tu-
di za Brgleza, ki je oddal le en
remi, ter za Žmauca. Omeniti ve-
lja dokaj dobro igro Oliverja Te-
žaka, pa tudi Anite Ličina, ki pa
prevečkrat pride v časovno sti-
sko.
Rezultati:
5. kolo: Brglez—Polajžer D.
1:0, Feguš-Viher 1:0, Klajde-
rič—Težak 0:1, Reberc—M. Liči-
na 0:1, A. Ličina—Polajžer S.
1:0, Žganec—Bohak, Majceno-
vič—Žmauc in Iljaž—Bezjak re-
mi, Žlender prost.
6. kolo: Polajžer D. —Feguš
1:0, Majcenovoč—Žganec 0:1,
M. Ličina-Iljaž 0:1, Viher-
Bezjak 0:1, A. Ličina-Klajderič
0:1, S. Polajžer—Žlender 0:1,
Bohak —Brglez in Žmauc—Te-
žak remi, Reberc prost.
7. kolo: Brglez-Iljaž 1:0, Žga-
nec—D. Polajžer 0:1, Feguš—
Bohak 0:1, Težak—Majcenovič
1:0, Klajderič—M. Ličina remi,
Žlender—A. Ličina 1:0, Polajžer
S.-Reberc 0:1 (b. b.), Bezjak-
Žmauc preloženo. Viher prost.
Vrstni red po nepopolnem 7.
kolu: 1. Brglez 6,5 točk; 2.-3.
Bohak in D. Polajžer 5 točk; 4.
Težak 4,5; 5. Žganec 4; 6. do 12.
Žmauc (1), Klajderič, Feguš,
Bezjak (1), Iljaž, Žlender, Reberc
3,5; 13.—15. Majcenovič, Viher,
Ličina M. 3; 16. A. Ličina 2,5;
17. S. Polajžer 1 točka.
Do konca sta ostali tako še
dve koli, zadnje pa bo danes, v
četrtek 5. februarja ob 17. uri, ju-
tri ob 18. uri pa bo zaključek s
podelitvijo priznanj in nagrad ter
hitropoteznim turnirjem za vse
udeležence prvenstva.
SilvaRazlag
Najboljši so mladi šahisti iz
osnovne šole Gorišnica
v organizaciji Šahovskega društva MIP Ptuj in OŠ Podlehnik je
bilo v soboto, 24. januarja, ekipno občinsko šahovsko prvenstvo v
vseh 4 pionirskih kategorijah. Največ uspeha so imeli mladi šahisti iz
OŠ Gorišnica, saj so zmagali v vseh kategorijah. Tako so dokazali, da
se na njihovi šoli resno ukvarjajo in skrbijo za mladi šahovski naraš-
čaj.
Da je resno delo potrebno, so ugotovili tudi mentorji osnovnih
šol, ki so se ob tem prvenstvu zbrali na iniciativo ŠD MIP Ptuj in z
njihovimi predstavniki ocenili delo na šolah ter sodelovanje navzven.
Menili so, da je povezanost z društvom premajhna in da jo bo potreb-
no popestriti z organiziranjem raznih prireditev, kot so simultanke,
organizacija učnih ur ali dnevov, posamezniki pa so izrazili tudi željo
za materialno pomoč.
Največje nezadovoljstvo so mentorji izrazili na ZTKO občine
Ptuj, ki jih je izključila iz programa šolskih športnih tekmovanj. Tega
si za svoj trud niti mentorji, niti mladi šahisti po šolah ne zaslužijo,
zato so predlagali takojšen sklic predstavnikov ŠD MIP Ptuj in
ZTKO občine Ptuj in upajo, da bodo sprejeti dogovori v obojestran-
sko zadovoljstvo. Vemo, da je ptujski pionirski šah med najmočnejši-
mi v regiji, da se redino uvršča na prvenstvo Slovenije in je prav, da se
občinska pionirska'prvenstva ponovno uvrstijo v program ZTKO ob-
čine.
Z mentorji osnovnih šol in predstavniki ŠD MIP Ptuj je bil dose-
žen tudi dogovor, da se učenci naučijo prve »šahovske abecede« s
strani mentorjev na osnovnih šolah, nadaljnje delo z najbolj nadarje-
nimi pa bo prevzelo društvo v okviru redne pionirske šahovske šole v
društvu.
Dogovorili so se tudi, da je potrebno ponovno pritegniti na ob-
činska pionirska prvenstva tiste šole, ki so v prejšnjih letih redno so-
delovale in ki imajo tudi pogoje za delo (predvsem v mestu, kot sta
OŠ Franc Osojnik in Ivan Spolenak), pa se teh prvenstev sedaj ne
udeležujejo.
Ob zaključku so dali vso priznanje OŠ Podlehnik na čelu z rav-
nateljem Slavkom Fricem, mentorjem na tej šoli s Tonetom Butole-
nom in-nekaterimi ostalimi sodelavci za izredno organizacijo prven-
stva, za kar se jim še enkrat zahvaljujemo v imenu SD MIP Ptuj.
REZULTATI:
— mlajši pionirji: I. OŠ Gorišnica v postavi Robi Roškar, Robert
Kokot, Fabijan Kovačec, Igor Ivančič, 2. OŠ Tone Znidarič, 3. Kidri-
čevo, 4. Markovci, 5. Podlehnik, 6. Olga Meglic, 7. Grajena in 8. Žeta-
le;
— starejši pionirji: 1. OŠ Gorišnica v postavi Tomaž Kralj, Mi-
ran Cagran, Tone Horvat in Miran Kralj, 2. OŠ Tone Znidarič, 3.
Podlehnik, 4. Cirkulane, 5. Kidričevo, 6. Žetale, 7. Grajena in 8. Olga
Meglic;
— mlajše pionirke: 1. OŠ Gorišnica v postavi Slavica Trunk, An-
dreja Kostanievec, Klementina Rukšič, Mihaela Valenko in Alenka
Šuman, 2. OS Podlehnik;
— starejše pionirke: 1. OŠ Gorišnica v postavi Anita Ličina, Na-
taša Fošnarič, Nataša Voršič, Tatjana Vajda in Stanka Levanič, 2. OŠ
Grajena in 3. OŠ Podlehnik.
Prvi dve ekipi pri mlajših pionirkah, starejših pionirkah in starej-
ših pionirjih ter prva ekipa pri mlajših pionirjih so se uvrstili na regij-
sko prvenstvo, ki bo aprila v Mariboru.
Silva Razlag
Letna konferenca
NK Aluminij
Nogometni klub Aluminij iz Kidričevega je imel svojo redno let-
no konferenco v petek, 23. januarja. Na njej so kritično ocenili delo v
minulem letu. Opozorili so na pomanjkljivosti dela v lastnih vrstah,
kakor tudi o kriznem stanju v nogometu ptujske občine ter na področ-
ju Ormoža in Slovenske Bistrice. Pozitivno so ocenili delo z vsemi
mlajšimi selekcijami, nekoliko slabše pa delo s članskim moštvom, ki
ni doseglo pričakovanega. Opozorili so tudi, da imajo premajhno
podporo krajevne skupnosti Kidričevo, kakor tudi drugih.
V novem tekmovalnem letu si želijo boljšo uvrstitev članskega
moštva, po možnosti uvrstitev mladinskega moštva v enotno sloven-
sko mladinsko nogometno ligo, kakor tudi boljše uvrstitve pionirske
in kadetske ekipe. Pred člani kluba pa so tudi druge naloge, kot so
popolna obnova zgradbe, ograditev pomožnega igrišča, ureditev za-
ščitne ograje, okolice, itd. Želijo pa si tudi boljšega sodelovanja z ma-
tično krajevno skupnostjo, s sosednjimi klubi, kakor tudi z vsemi no-
gometnimi organizacijami, skratka z vsemi nogometnimi privrženci,
ki želijo napredek nogometa naše občine, ki res vidijo nogomet kot
zelo popularno igro, ne glede na to, kdo predstavlja ptujsko regijo v
višjem rangu tekmovanja.
Danilo Klajnšek
lil. smučarski skoki
na Turnišču
v petek, 23. januarja, popoldan je Športno društvo Tumišče iz-
vedlo na pobočju ob ribniku pri gradu Turnišče tretje smučarske sko-
ke. Skoki so potekali v štirih kategorijah in sicer so tekmovali ciciba-
ni, pionirji, mladinci in člani.
Najboljši posamezniki:
CICIBANI: Mitja Bedrač s skokoma 10 in 10,5 m,
PIONIRJI: Viki Hotko s skokoma dvakrat po 12,5 m,
MLADINCI: Srečko Horvat s skokoma dvakrat po 13 m,
ČLANI: Danilo Zupanič s skokoma 13 in 12,5 metra.
Skokov se je udeležilo enajst tekmovalcev, prireditev pa si je
ogledalo lepo število krajanov iz KS Turnišče.
ZB
Šahisti TGA občinski prvaki
Sindikalnega prvenstva občine Ptuj za leto 1987 seje udeležilo si-
cer samo 6 ekip, vendar je prav gotovo potrebno nekoliko slabšo ude-
ležbo pripisati izredno nizkim temperaturam, ki so v soboto preseneti-
le marsikoga, ki je želel z avtomobilom od doma. Vzdušje ni bilo nič
manj napeto kot prejšnja leta, naslov prvaka pa je zasluženo pripadal
ekipi TGA Kidričevo v postavi: Majcenovič, Skarja, Supančič, Jauše-
vec. Krnic in Fridl. Šahisti TGA so igrali neodločeno z drugouvršče-
no Iskra Delto, vse ostale dvoboje pa so odločili v svojo korist.
Prvenstvo je potekalo pod pokroviteljstvom Občinskega sindikal-
nega sveta, sodniški del pa je opravil republiški šahovski sodnik Mi-
lan Seruga.
Končni vrstni red: 1. TGA Kidričevo 16,5 točk; 2. Iskra Delta
Ptuj 12; 3. JNA Ptuj 11,5; 4. MIP Ptuj 8,5; 5. Emona KK Ptuj 6; 6.
Sava Gumarna Ptuj 5,5 točk.
Silva Razlag
10 — ZA RAZVEDRILO
5. februar 1987 - TEDNIK

TEDNIK
» 5. februar 1987
OGLASI IN OBJAVE - 11
POŽRTVOVALNOST DOMAČINOV
Snežni metež. 2e dva dni nepretr-
gano sneži. Hiše so kot v pravljici,
imam občutek, kot da bi jih sneg po-
tisnil čisto k tlom. Skozi zastrta okna
se tu in tam prikaže žarek svetlobe.
Neka toplota te objema ob pogledu
na to zimsko idilo. Vse bi bilo zares
prekrasno, če bi človek lahko sedel v
prijetno zakurjeni sobi, pletel, bral
dobro knjigo ali ob kavici kramljal s
sosedo. Zal pa vemo, da si človek lah-
ko to samo želi. Kmet mora krmiti ži-
vino ter popraviti tisoče stvari, da bo
iahko na pomlad začel z nemotenim
delom na polju. Delavec v tovarni pa
tako mora leto in zimo vstajati in od-
hajati, nekateri tudi po 10 km daleč
do svojega delovnega mesta, pa naj
bo sneg, dež ali pekoče sonce. Tokrat
ni bilo sonca, pa tudi luna ni sijala,
da bi razsvetljevala pot. Leden veter
je pihal in debele snežne kepe so se
lepile mlademu možu na prepoten
obraz. Ni čutil utrujenih nog, ne mra-
za, vedel je samo, da gre za človeško
življenje, življenje njegove mlade že-
ne, in vse je odvisno le od tega, ali bo
naletel na ljudi, ki bi mu bili pripra-
vljeni pomagati.
Neprijeten občutek, da mora sredi
noči zvoniti na tuja vrata in iz tople
postelje metati ljudi, ga je spravljal v
obup... Potem se je spet spomnil
bledega obraza svoje žene in pospešil
korak. Biserka ga bo razumela, poma-
gala mu bo, ne zato, ker je medicin-
ska sestra, pomagala mu bo zato, ker
ona to zna, hoče, žrtvuje se za lju-
di. .
Rezek glas zvonca je prerezal no-
čno tišino. Nič. Pozvonil je v drugo,
tišina, nato slepeča svetloba luči.
Samo nekaj minut je trajalo in že
so bili pripravljeni za dolgo pot. Ve-
deli so, da je pot z avtomobilom ne-
mogoča, zato so vzeli nosila in hajd v
hladno in temno noč. Predsednik sve-
ta krajevne skupnosti Rado RODO-
§EK je interveniral in naletel na razu-
mevanje pri Eli Pogačar, Ljubu Ža-
franu, Francu Karneža. Pri vsem tem
so bili prisotni še Cvetko Rodošek,
mož bolnice Bdi Kodrič in oče Franc
Dvoršak. Kasneje mi je Biserka Ža-
fran, patronažna medicinska sestra,
začasno zaposlena v ambulanti Maj-
šperk, povedala, da je bila pot do bol-
nice strašna. Dolgih kilometrov ni bi-
lo konec, snežni zameti so zamedli še
tisto ozko pot, ki je peljala v dolino.
Leden veter je rezal do kosti in sušil
prepotena telesa v preznojenih obla-
čilih. Vendar so vedeli, da gre za člo-
veško življenje, zato se niso ozirali na
utrujenost, ki je vztrajno lezla v pre-
mražene kosti. Spet je bila tu medso-
sedska solidarnost. Moram povedati,
da je ta organizirana v civilni zaščiti
krajevne skupnosti na Ptujski gori.
Vsekakor bi to bilo lahko le na pa-
pirju, sestavljen bi bil lahko le se-
znam, vendar vemo, da je v KS Ptuj-
ska gora drugače. Mnogo stvari se je
uredilo odkar imamo nov svet s po-
žrtvovalnim, posebej pa naj še ome-
nim pravičnim predsednikom Radom
RODOSKOM. Izkoreninjene so ra-
zne »izjeme« pri raznih dejavnostih,
pri odločanju ljudi v svetu.
Zgrajena je bila mrliška vežica, pre-
novljen je bil stolp ob cerkvi, urejen
trg, urejeno javno stranišče, preno-
vljena zgradba krajevne skupnosti.
Ob koncu februarja bo telefonske šte-
vilke dobilo še preostalih 35 naročni-
kov, ki nanje čakajo že več kot leto
dni. Ob tem se začenja nova akcija za
razširitev telefonskih omrežij, ki bo
povezala s svetom še ta manjrazviti
haloški predel. Omembe vredno je tu-
di čiščenje zasneženih krajevnih in te-
žje dostopnih cest, saj so tako ljudje
lahko brez večjih težav prišli na vsa-
kodnevno delo, otročki v šolo. Res je
Vilko Šeliga za to delo plačan, vemo
pa, da je pri nas plačanih ogromno
ljudi, kakšni pa so njihovi učinki pa
tudi vemo. Kritizirati znamo, ljudi
vedno spravljamo v nevoljo, da ne re-
čem v obup s svojimi kritikami, nikoli
pa ne vidimo kaj je storjenega, koliko
stvari se mora narediti, koliko proste-
ga časa se žrtvuje za »nas vse« in to s
strani kritiziranega človeka. Mislim,
da kritiziramo vsepovsod, vedno, ni-
koli pa ne pomislimo, ali smo upravi-
čeni ali ne. Kritiziramo tudi zdrav-
stvene storitve, nikoli pa se nismo po-
stavili v njihov položaj, da bi videli
kaj ti ljudje delajo, kako delajo in za
kaj so odgovorni. Kritizirajo ravno
takšni, ki so koristniki zdravstvenih
storitev vsak mesec in še bolj žalostno
je to, da so med njimi takšni, ki še ni-
so iskali pomoči pri njih. Kakor mo-
rejo vedeti za njihove napake? Po-
membno bi bilo, da bi zdravstveno
osebje razumeli, jim kakšno napako
tudi spregledali, kajti vemo, da nihče
ne dela rad v kraju, kjer si nenehno
kritiziran, pa naj je to upravičeno ali
ne. Se vedno trdim, da je v slogi moč.
Ali ne bi bilo prijetno, da končno do-
bimo tudi v Majšperku svojo proteti-
ko? Že ob zgraditvi ambulantnih pro-
storov nam je bil obljubljen gineko-
log? Kako bomo prišli do tega, s kriti-
ko? Bo kdo sploh hotel delati v takem
kraju? Skoda, tudi Biserka ŽAFRAN,
požrtvovalna, prijazna in sposobna
patronažna medicinska sestra je mo-
rala nazaj v Ptuj, kajti zanjo ni bilo
zaposlitve v domačem kraju, menim
pa, da bi se z razširitvijo že prej ome-
njenih kapacitet našlo mesto tudi za-
njo in še morda za kakšnega domači-
na?!
Mira KARNEŽA
TRIJE ZLATI PARI
V soboto, 31. januarja, je bilo na matičnem uradu v Ptuju še posebno slove-
sno, saj so opravili slovesnost treh zlatih porok. Zanimivost je še v tem, da so
vsi trije zlati pari z območja Ptujskega polja. Naštejmo jih kar po abecednem
redu.
JANEZ in OTILIJA KUKOVEC, kmetovalca v Bukovcih 130, KS Mar-
kovci. Janez je bil rojen 9. 5. 1907, Otilija pa 12. 12. 1909. V zakonu sta imela
dva otroka.
FRANC in ROZA PlNTARlC, prav tako kmetovalca, doma v Zamušanih
39, KS Gorišnica. Franc je bil rojen 26. 7. 1906, Roza pa 27. 8. 1905. Imela sta
dva otroka, danes pa se veselita ob 9 vnukih in tudi že enem pravnuku.
KONRAD in MARIJA ZEMLJARIC iz Nove vasipri Markovcih št. 93.
Konrad, roj. 26. 11. 1907 je upokojeni gradbeni delovodja, Marija, roj. 29. 4,
1910 pa je delala doma in gospodinjila. Imela sta 3 otroke, danes pa sta pono-
sna tudi na 7 vnukov in 2 pravnuka. Kot zanimivost naj še zapišemo, da je sku-
paj z zlato poroko dedka in babice sklenila zakonsko zvezo tudi vnukinja. FF
Jaacz ^m Otilija Kukovec ob razglasitvi za zlatoporočenca v poročal dvo-
raai natičnega urada v Ptuju Foto: Laagcrhok
Fnuc im Roza PiatarK i tvojiaii ivati aa slovcsal razglasitvi za zlatopo-
raicaca Foto: lJuigerlM>k
Konrad in Marija Zemljarič med svojimi najdražjimi v poročni dvorani
na ptujskem magistratu Foto: Langerholc
OBDAJATA NAS LED IN SNEG
Najprej je zapadlo precej sne-
ga, zatem se je otoplilo in sneg je
postal moker. Ko je znova pritis-
nil mraz, smo ostali ujeti v lede-
nem oklepu. Ceste in poti so po-
stale drsalnice, s streh grozeče vi-
sijo ledene sveče, tudi Drava je
zamrznila.
Ni kaj — prava zima z vsemi
dobrimi in slabimi lastnostmi.
Vsi se sprašujemo, koliko časa
bo tak mraz še pritiskal? Nekate-
ri, med njimi tudi strokovnjaki,
napovedujejo, da bo februar še
pravi zimski mesec, z zelo nizki-
mi temperaturami. Drugi trdijo
drugače. Posebno tisti, ki verja-
mejo v stara pravila in vremen-
ske pregovore. Eden med njimi
pravi, da je svečnica (2. februar-
ja) odločilna za nadaljevanje zi-
me. Če tega dne kane prej od
sveče kot od strehe, bo zima
kratka, sicer nasprotno. V pone-
deljek je bilo zelo mrzlo in od
strehe sploh ni kapljalo, torej je
pred nami le še kratka zima. Bo-
mo videli, če to drži! JB
Dolge, težke, nevarne ledene sveče
Foto: M. Menoni
Ptuj in njegovo Jezero v ledenem oklepu
Foto: M. Ozmec
Kurenti že sedemindvajsetič
po ptujskih ulicah in trgih
Do osrednje folklorno turistične prireditve v ptujski občini — kurentova-
nja — so še štirje tedni. Glavna organizatorja — folklorno in turistično društvo
Ptuj — se na prireditev pripravljata že od lanskega oktobra. Odboru pomagajo
pri delu tudi komisije, v katere se vključujejo predstavniki delovnih organizacij,
skupnosti in društev.
Prireditev bo v nedeljo, 1. marca, in bo kot v prejšnjih letih razdeljena v
dva nastopa: dopoldanski in popoldanski, ko se bo folklornim skupinam pri-
družilo več karnevalskih skupin. Organizatorja sta vsem morebitnim udeležen-
cem poslala več sto vabil za sodelovanje in za finančne prispevke, saj financira-
nje te osrednje prireditve še vedno ni sistemsko rešeno. Pokroviteljstvo je letos
prevzela občinska skupščina, ki je prispevala desetino potrebnih sredstev. V od-
boru ocenjujejo, da bo letošnje kurentovanje veljalo blizu 4 milijone dinarjev.
Na večih krajih v mestu so se pojavili prvi pustni okraski. Tovr-
stno pustno ponudbo pa je obogatila Alenka Kolarič iz butika Pi-
noccio iz Cankarjeve ulice (nasproti kina), ki ima v zalogi resnično
lepa in domiselna pustna oblačila za otroke.
Večji odziv bo, tako vsaj zatrjujejo, letos pri mladih. Občinska konferenca
mladih v Ptuju jim je naslovila dodatno vabilo. Odzvali pa se bodo tudi učenci
osnovnih šol v občini, ki si bodo nadeli maske, poleg tega pa aktivno sodelovali
pri organizaciji in izvedbi prvega pustnega sejma. Osnovnošolci bodo poskrbeli
tudi za pustno slovo, na pustni torek.
Vsi, ki si bodo prireditev ogledali, bodo za vstopnico plačali 300 dinarjev, v
predprodaji bodo tudi značke, ki bodo prav tako po 300 dinarjev.
RAZISKOVALNA SKUPNOST
OBČINE PTUJ
V skladu s Pravilnikom o podeljevanju nagrad in priznanj
inovatorjem v občini Ptuj (sprejet na seji skupščine Razi-
skovalne skupnosti občine Ptuj 15/2-1979) Komisija za
pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti obja-
vlja
RAZPIS
O PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJ
NAJUSPEŠNEJŠIM INOVATORJEM V OBČINI
PTUJ V LETU 1986
Nagrade in priznanja najuspešnejšim v občini Ptuj pode-
ljuje Raziskovalna skupnost občine Ptuj vsako leto ob
Dnevu inovatorjev občine Ptuj 30. marca.
Nagrade in priznanja se podeljujejo za preteklo leto posa-
meznikom ali skupinam za najboljše dosežke na področju
inventivne dejavnosti in sicer za:
— izume,
— vzorce,
— modele,
— tehnične in druge izboljšave, kot je določeno z veljav-
nimi predpisi.
Natečaj velja le za dosežke, ki so jih predhodno priznali
pristojni organi.
Za obdobje enega leta se lahko podelijo največ tri nagra-
de in največ pet priznanj. Vrednost nagrad je:
1. 60.000,- din
2. 50.000,- din
3. 40.000,- din
Predloge, v skladu s pogoji razpisa, lahko dajo komisije za
inventivno dejavnost ali delavski svet v temeljnih in drugih
organizacijah združenega dela, družbeno-politične organi-
zacije, društva ljudske tehnike, Društvo inženirjev in tehni-
kov, druga strokovna društva in posamezniki.
Pisne predloge z utemeljitvami sprejema Komisija za po-
speševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti Razi-
skovalne skupnosti občine Ptuj, Raičeva ul. 6 do vključno
4. marca 1987.
Komisija za pospeševanje inovacijske
in raziskovalne dejavnosti i
ČRNA KRONIKA
v času od 27. januarja do vključno 3. februarja na ožjem območ-
ju ptujske občine ni bilo prometnih nesreč, zato miličnikom Postaje
milice Ptuj in oddelkom ni bilo treba posredovati. Povedali so, da si
takšnih mirnih tednov še želijo, vendar kljub temu opozarjajo udele-
žence v cestnem prometu, da naj bodo previdni.
Ker je na cestah precej ledu, večina cest pa je precej zoženih za-
radi kupov snega in ledu ob cestnih robovih, je nevarnost precejšnja.
Posebno previdni naj bodo vozniki pri srečevanju z vozili oziroma pri
prehitevanju pešcev, kolesarjev in koles z motorjem. Zaradi poledice
lahko na primer pešcu mimogrede zdrsne in nesreča je tu. Pešce pa še
posebej opozarjajo, da naj na vidno mesto izobesijo odsevnik ali tako
imenovano kresničko, saj je posebno v zgodnjih večernih urah vidlji-
vost slaba.
V zadnjem času na območju ptujske občine niso zabeležili vlo-
mov in kraj — očitno je tudi tatovom premrzlo. Kljub temu bodite
previdni in ustrezno zavarujte svojo lastnino.
N. D.
osebna kronika
Rodile so:
Sonja Bec, Zagorci 80 — Nast-
jo; Marjetka Fras, Biš 21 — de-
čka; Sonja Tomič, Ul. heroja La-
cka 13 — Saša; Tatjana Peteršič,
Dornava 87/a — Dejana; Tere-
zija Valentan, Apače 89 — dekli-
co; Rosanda Brunčič, Kvedrova
3 — Neleja; Marija Krušič, Zg.
Hajdina 100 — dečka; Jožica Sa-
vora, Godeninci 9 — Simona;
Milena Petek, Savci 30 — Majo;
Jerica Kiselak, Slovenja vas 40
— Polono; Marinka Kolenko,
Stojnci 139/a — Nušo; Lidija
Ozmec, Mihovci 43 — dečka;
Silva Hanžič, Sp. Klučarovci 6
— Jasmino; Nada Novina, Jelo-
vice 18 — Mojco; Dragica Kova-
čič, Cirkovce 60/b - Aljaža;
Marica Šmigoc, Repišče 48 —
deklico; Evelina Majerič, Sestrže
81 - dečka; Jelka Sladnjak,
Podgorci 64 — Sebastijana; Ma-
rina Korez, Lackova 8 — Borisa;
Zdenka Simonič, Dornava 3 —
Daniela in Sandija; Milica Selin-
šek. Mariborska 50 — Barbaro;.
Poroke:
Jožef Brunčič, Gomila I in Te-
rezija Mahorič, Gomila 1; Franc
Petrovič, Brezovec 76/a in Mari-
ja Zebec, Brezovec 76/a; Fride-
rik Majcen, Potrčeva 32 in Jelka
Pukšič, Nova vas pri Markovcih
93;.
Limrli so
Marija Mlakar, ZakI 20/a, roj.
1898, umrla 25. jan. 1987; Tatja-
na Krjukov, Dom upokojencev
Ptuj, roj. 1912, umrla 27. jan.
1987; Kristina Drobnič, Lancova
vas 20, roj. 1931, umrla 26. jan.
1987; Franc Ficijan, Sp. Velov-
lak 38, roj. 1906, umrl 27. jan.
1987; Marija Crnjavič, Pršetinci
44, roj. 1914, umrla 28. jan. 1987;
Marija Gregorec, Vintarovci 40,
roj. 1912, umrla 27. jan. 1987;
Frančišek Plohi, Dom upokojen-
cev Ptuj, roj. 1911, umrl 23. jan.
1987; Antonija Kaisersberger,
Gerečja vas 28, roj. 1939, umrla
29. jan. 1987; Justina Drevenšek,
Ložina 1, roj. 1912, umrla 29.
jan. 1987; Ivanka Majcen, Za-
grebška 26, roj. 1904, umrla 29.
jan. 1987; Marija Ladič, Obrez
149, roj. 1912, umrla 29. jan.
1987; Mirko Murko, Zagrebška
45, roj. 1927, umrl 31. jan. 1987;
Elizabeta Šmid, Stoperce 71, roj.
1906, umrla 30. jan. 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsl(o   dejavnost   RADIO
TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure
ja urednišici l<olegij, ki ga se
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc     Lačen,     odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože  Bračič,  Ivo
Ciani,   Nevenka   Dobljekar,
IVlajda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon    (062)    771-261    in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 5.000 dinarjev, za tuji
no 6.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.