geo12 OVITEK.qxd 5.2.2009 14:54 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 ODIV VEST LJUDI O PITNI ZA ZAVEST LJUDI ALE[ SMREKAR ISBN 961-6568-58-2 O PITNI € /20 12 VODI 4.793 SIT 9 6 1 6 9 8 7 6 8 5 8 6 5 ALE[ SMREKAR pred_zalist.qxd 5.2.2009 14:55 Page 1 Ale{ Smrekar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf in univerzitetni diplomirani etnolog, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 200 27 27 E-po{ta: ales.smrekar@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/ales.htm Ale{ Smrekar je na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1995 diplomiral iz geografije in etnologije, leta 2000 na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani uspe{no zagovarjal magistrsko delo z naslovom »Varstvo kra{kega okolja na primeru Cerkni{kega jezera«, leta 2005 pa na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem uspe{no zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Zavest o rabi vode kot naravnega vira«. Leta 1995 se je zaposlil v In{titutu za geografijo v Ljubljani, ki se je leta 2002 pridruìl h Geografskemu in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskoval- nega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. @e od za~etka je bil vklju~en v skupino, ki se ukvarja z varstvom okolja, leta 2005 pa je prevzel tudi vodenje in{titutskega Oddelka za varstvo okolja.V prvem obdobju je pripravljal metodologijo ranljivosti okolja in njene aplikacije, zadnjih nekaj let pa ugotavlja integralno obremenjevanje prodnih ravnin ter posku- {a ozave{~ati javnosti o okoljskih problemih. Sodeluje in vodi {tevilne raziskovalne projekte in naloge. V doma~ih in tujih publikacijah je objavil prek 100 bibliografskih enot. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 ZAVEST LJUDI O PITNI VODI Ale{ Smrekar 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 ZAVEST LJUDI O PITNI VODI ALE[ SMREKAR LJUBLJANA 2006 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 ZAVEST LJUDI O PITNI VODI Ale{ Smrekar © 2006, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednik: Drago Perko Recenzenta: Milan Oroèn Adami~, Uro{ Horvat Kartografi: Mateja Breg, Peter Frantar in Jerneja Fridl Fotograf: Ale{ Smrekar Lektorica: Irena Kristan Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC, ZRC SAZU Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik zalòbe: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Tiskarna Ljubljana d. d., Ivan~na Gorica Naslovnica: Detajl vodnjaka na Kongresnem trgu v Ljubljani (Boris Kobe, 1941). Avtor fotografije na naslovnici je Ale{ Smrekar, na predlistu Marko Zaplatil, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije so podprli Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Mestna ob~ina Ljubljana in Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija d. o. o. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 644.61(497.4) SMREKAR, Ale{, 1967– Zavest ljudi o pitni vodi / [[avtor in] fotograf] Ale{ Smrekar ; [kartografi Mateja Breg, Peter Frantar in Jerneja Fridl ; prevajalec Wayne J. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2006. – (Geografija Slovenije ; 12) ISBN 961-6568-58-2 228175616 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 ZAVEST LJUDI O PITNI VODI Ale{ Smrekar UDK: 628.1:659.3/.4(497.4-191.2) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Zavest ljudi o pitni vodi Sodoben na~in ìvljenja zahteva izkori{~anje naravnih virov, kar vodi v bistveno poslab{ano ìvljenjsko okolje in lahko celo ogroà zdravje ljudi, eno od klju~nih vrednot sodobnega ~loveka. Zaradi zgo{~anja najrazli~nej{ih dejavnosti v prostoru se pogosto pojavljajo navzkrìni interesi. Bolj ko se razvijajo naselja s svojimi funkcijami, bolj sta prizadeti kakovost in koli~ina za pitje primernih vodnih zalog. Osnovna hipoteza v raziskavi je, da so prebivalci v Sloveniji na splo{no {e vedno nezadostno informirani, okoljsko izobraèni in ozave{~eni o vodi kot naravnem viru, da bi èleli in bili zmòni aktivno sodelovati pri varovanju vode kot naravnega vira, in v procesih odlo~anja o na~rtih rabe prostora za ohranitev kakovostne vode kar jim omogo~ajo ter nalagajo obstoje~e deklaracije in sprejeta zakonodaja. Z anketo smo èleli ugotoviti in ovrednotiti splo{en odnos do okolja, odnos do obremenjevanja in onesnaènosti okolja, poznavanje varstvenih pasov virov pitne vode, èljo po pitju vode iz vodovodnega omrèja in embalirane vode, mnenje o ceni pitne vode, informiranost o podtalnici in posebej pitni vodi ter pripravljenost na lastno udelèbo pri varovanju podtalnice. Vzorec zajema 900 oseb. Dve tretjini anket smo opravili v mestnem okolju Ljubljanskega polja in eno tretjino v primestnem okolju na I{kem vr{aju. Tretjina anket je bila opravljena med »aktivnimi« obremenjevalci podtalnice na òjem pasu virov pitne vode, tretjina med »pasivnimi« obremenjevalci (prebivalci, ki »le« ìvijo na tem obmo~ju) na {ir{em pasu virov pitne vode, tretjina pa med uporabniki pitne vode iz obravnavanih vodarn, ki pa ne ìvijo na varstvenih pasovih virov pitne vode. Ve~ina ljudi na~eloma podpira varovanje okolja, {e zlasti deklarativno, saj je to tudi drùbeno zaèle-no dejanje. Ko pa se soo~ijo z omejitvami, ki bi posegle v njihov na~in ìvljenja v obliki omejevanja njihovih aktivnosti ali pove~anja stro{kov, ta vnetost hitro popusti. In vedno bolj ko se bliàmo dejanjem, ki bi jih lahko opredelili kot okoljsko aktivna, tem manj ljudi je dejansko pripravljenih varovati okolje. Verjetno bi lahko petino prebivalcev Ljubljane in okolice tudi opredelili kot osebe, ki so naklonjene varovanju okolja in jim to pomeni vrednoto, za katero so pripravljene tudi same nekaj narediti. Izkazalo se je, da je stopnja izobrazbe zelo pomembna pri obna{anju ljudi do okoljskih problemov. Pregled odgovorov nam pokaè, da okolju prijazneje razmi{ljajo bolj izobraèni. Kmetijstvo in deloma tudi vrti~karstvo sta dejavnosti, ki na aluvialnih ravninah predvsem zaradi aktualne usmeritve v intenzivno pridelavo prihajata v konflikt z vlogo, ki naj bi jo imela ta pokrajina za varovanje podtalnice kot vira pitne vode. Kmetovalci so izrazito nenaklonjeni varovanju okolja tako na deklarativni ravni kot pri okoljsko aktivnih dejanjih, medtem ko pri vrti~karjih zaznamo izrazito dvojnost: na deklarativni ravni so izjemno okolju prijazni, ko pa bi imeli mònost dejansko kaj storiti za okolje, navdu{enje za njegovo ohranjanje hitro splahni. Anketiranci na razvitem Ljubljanskem polju so bolj okoljsko ozave{~eni kot tisti na I{kem vr{aju. Podrobnej{a analiza je pokazala, da je to predvsem posledica vi{je izobrazbene strukture. Prebivalci I{kega vr{aja pa bistveno bolje poznajo lokalne aktualne okoljske probleme kot Ljubljan~ani, ki o~itno ìvijo bolj odtujeno od naravnega okolja in jih precej manj zanima neurbana problematika. Anketiranci nezadovoljivo poznajo varstvene pasove virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, saj ni niti polovica prepri~ana, da res ìvijo na njih, manj kot tretjina pa se je bila pripravljena soo~iti z izzivom risanja spoznavnih zemljevidov njihovih meja. Rezultati z urbaniziranega Ljubljanskega polja in suburbaniziranega I{kega vr{aja se zelo razlikujejo v korist slednjega. 5 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Znanost uìva med ljudmi veliko zaupanje. Obenem se ljudje zavedajo, da moderna znanost ne bo kar sama od sebe re{ila okoljskih problemov. Bolj zaskrbljujo~e pa je, da manj izobraèni precej pogosteje menijo, da ne potrebujejo dodatnega seznanjanja in izobraèvanja. Raziskovalci so torej poklicani, da aktivno posegajo v dogajanje v prostoru z znanjem, ki so si ga pridobili s svojim delom. KLJU^NE BESEDE pitna voda, naravni vir, zavest ljudi, izobraèvanje, ozave{~anje, Ljubljansko polje, I{ki vr{aj, Ljubljana, Slovenija ABSTRACT Public Awareness of Drinking Water The modern way of life requires the exploitation of natural resources, which leads to a significant dete-rioration of the environment and can even endanger human health, one of modern man's primary values. Because of the concentration of the most diverse activities in the environment, opposing interests often appear. The more developed settlements and their functions become, the more affected are the qual-ity and quantity of drinking water reserves. The basic hypothesis of this doctoral dissertation is that the population of Slovenia in general is still too inadequately informed and insufficiently environmentally educated and aware about water as a natural resource to have the motivation and capability to actively participate in the protection of water as a natural resource or in decision making about plans for the use of land for the preservation of drinking water, as existing declarations and adopted legislation allows and even requires. With the help of a questionnaire we wanted to determine and evaluate the general attitude toward the environment, the attitude toward the burdening and pollution of the environment, the awareness of the protection zones around sources of drinking water, the preference for drinking water from the public water system or bottled water, the opinion on the cost of drinking water, the level of information about groundwater and drinking water in particular, and the willingness to participate personally in the protection of groundwater resources. The sample included 900 individuals. Two thirds of all questionnaires were filled out in the urban area of Ljubljansko polje, and one third were filled out in the suburban area of I{ki vr{aj. A third of the questionnaires were filled out by »active« polluters of groundwater in the inner protection zones of groundwater resources, one third by »passive« polluters (people who »only« live in these areas) of the outer protection zones of groundwater resources, and a third by users of drinking water from these water resources who do not live in the water protection zones. Most people support environmental protection in principle, especially declaratively, since this is a socially approved action. However, when faced with restrictions that would interfere with their way of life by limiting their activities or increasing their expenses, their enthusiasm decreases rapidly. And the closer we get to actions we could define as »environmentally active,« the fewer people are actually pre-pared to protect the environment. Possibly a fifth of the population of Ljubljana and its surroundings can be defined as people who favour environmental protection and consider it a value for which they themselves are willing to do something. The survey showed that level of education is very significant relative to people's response to environmental problems and that the more educated are more environmentally friendly. Especially due to their current orientation toward intensive production, agriculture and to some extent gardening are activities that clash with the role of alluvial plains as protection areas for groundwater as a drinking water resource. Farmers are distinctly disinclined toward environmental protection both on the declarative level and as it affects their actual work. On the other hand, gardeners present a distinctive duality: on the declarative level they are extremely environmentally friendly, but when they actually have an oppor-tunity to do something for the environment, their environmental enthusiasm diminishes rapidly. 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 The respondents in the developed Ljubljansko polje area are more environmentally aware. Detailed analy-sis shows that this is largely the consequence of the lower education structure in the I{ki vr{aj area. However, the population of I{ki vr{aj is substantially more knowledgeable about current local environmental problems than the residents of Ljubljana, who obviously live a life more isolated from the natural environment and who are much less interested in non-urban problems. The respondents are inadequately informed about the protection zones for the drinking water resources of Ljubljana and the surrounding area, since not even half are really sure they live in them and less than one third were able to meet the challenge of drawing a map of their borders. The results for urbanized Ljubljansko polje and suburbanized I{ki vr{aj are very different, with the latter showing greater knowledge. While people place great confidence in science, at the same time they are aware that modern science will not solve environmental problems by itself. But what gives more cause for concern is that the less educated quite frequently believe that they do not need any additional information or education. Researchers are therefore called upon to become actively involved in activities in space with the knowledge they have acquired through their work. KEYWORDS drinking water, natural resource, people's awareness, education, raising awareness, Ljubljansko polje, I{ki vr{aj, Ljubljana, Slovenia 7 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 VSEBINA PREDGOVOR ...................................................................................................................................................................................................................................................... 10 1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 11 2 IZHODI[^A S PREGLEDOM NAJPOMEMBNEJ[E LITERATURE IN VIROV .................................................. 14 2.1 VARSTVO OKOLJA ................................................................................................................................................................................................................ 14 2.2 OKOLJSKE POLITI^NE ODLO^ITVE IN ZAKONSKI PREDPISI ............................................................................ 21 3 METODE DELA .......................................................................................................................................................................................................................................... 25 3.1 OKOLJEVARSTVENO USMERJENI ORIS LJUBLJANSKEGA POLJA IN I[KEGA VR[AJA .............................................................................................................................................................................................................. 25 3.2 ANKETIRANJE O RABI VODE KOT NARAVNEGA VIRA .................................................................................................. 25 3.3 RISANJE SPOZNAVNEGA ZEMLJEVIDA VARSTVENIH PASOV VIROV PITNE VODE ........ 30 3.4 PRIPRAVA KARTOGRAFSKEGA GRADIVA ........................................................................................................................................ 31 4 PREDSTAVITEV OKOLJSKE PROBLEMATIKE PREU^EVANIH OBMO^IJ ........................................................ 32 4.1 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI ............................................................................................................................................ 32 4.2 OSKRBA S PITNO VODO IN ODVAJANJE TER ^I[^ENJE ODPADNE VODE ................................ 37 4.3 RAZVOJ PREDPISOV O VAROVANJU PODTALNICE KOT VIRA PITNE VODE .............................. 42 4.4 RABA TAL ............................................................................................................................................................................................................................................ 50 4.5 KAKOVOST PODTALNICE ............................................................................................................................................................................................ 62 5 ZNA^ILNOSTI OBRAVNAVANIH OBMO^IJ IN SKUPIN PREBIVALCEV ................................................................ 64 6 POZNAVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE PRI ANKETIRANIH OSEBAH IN NJIHOVA PRIPRAVLJENOST ZA SODELOVANJE ................................................................................................................................................................ 70 6.1 SPLO[EN ODNOS DO OKOLJA IN ZAZNAVANJE PROBLEMOV ...................................................................... 70 6.2 ZAVEDANJE O RE[EVANJU OKOLJSKIH PROBLEMOV ................................................................................................ 77 6.3 ZAZNAVE SPREMEMB STANJA OKOLJA .............................................................................................................................................. 78 6.4 NAJVE^JI ONESNA@EVALCI PODTALNICE ...................................................................................................................................... 81 6.5 ALI KMETIJSTVO RES NAJBOLJ OGRO@A PODTALNICO? ...................................................................................... 83 6.6 LOKACIJE VODARN PITNE VODE .................................................................................................................................................................. 85 6.7 SEZNANJENOST Z VARSTVENIMI PASOVI VIROV PITNE VODE .................................................................... 88 6.8 POZNAVANJE VARSTVENIH PASOV VIROV PITNE VODE OB SPOZNAVNIH ZEMLJEVIDIH ................................................................................................................................................................................................................................ 90 6.9 UREJENOST KOMUNALNE INFRASTRUKTURE ...................................................................................................................... 99 6.10 KAKOVOST, POZNAVANJE IN U@IVANJE PITNE VODE .......................................................................................... 100 6.11 MNENJE O BLAGOVNIH ZNAMKAH EMBALIRANE VODE .................................................................................. 104 6.12 POLITIKA DOLO^ANJA CENE PITNE VODE IN UPRAVI^ENOST PITJA EMBALIRANE VODE ................................................................................................................................................................................ 108 6.13 OZAVE[^ENOST PREBIVALCEV IN VLOGA MEDIJEV .......................................................................................... 113 6.14 NA^ELNA PODPORA OHRANJANJU OKOLJA .................................................................................................................... 118 6.15 PRIPRAVLJENOST ZA AKTIVNO SODELOVANJE .......................................................................................................... 128 6.16 PRIPRAVLJENOST PLA^EVATI FUNDACIJI ZA ZDRAVO PITNO VODO ........................................ 134 7 SKLEP ................................................................................................................................................................................................................................................................ 141 8 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ................................................................................................................................................................................ 148 9 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................................................................................................................... 153 10 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 156 11 PRILOGA .................................................................................................................................................................................................................................................... 157 9 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar PREDGOVOR Prodne ravnice v Sloveniji so s svojimi podtalnicami neprecenljivi naravni vir za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Na drugi strani pa te aluvialne ravnice omogo~ajo optimalne mònosti za razvoj {tevilnih gospodarskih dejavnosti, zato so precej izpostavljene mnogim to~kovnim, linijskim in ploskovnim obre-menjevalcem okolja. Ljubljansko obmo~je pri tem ni nobena izjema, pri ~emer je treba lo~iti med ve~jim, urbaniziranim, bolj obremenjenim Ljubljanskim poljem ter manj{im, suburbaniziranim, manj obremenjenim I{kim vr{ajem, ki se med seboj zelo razlikujeta. Prav ta dvojnost na tako majhnem obmo~ju kaè na prefinjen izbor vzor~nih obmo~ij, s katerimi je èlel avtor rezultate celovito umestiti v {ir{i prostor. Kompleksno sestavljen ter zelo ob{iren vpra{alnik je s tako velikim {tevilom izvedb (900) bogato gradivo, ki je kakovostno interpretirano, zato ne presene~a, da avtor marsikdaj tudi intenzivno polemizira. Veliko teò, {ir{i pomen delu daje ume{~anje rezultatov v {ir{e slovensko in evropsko okolje. To je avtor-ju uspelo s primerjavami s preteklimi okoljskimi anketami. Prav primerjava z rezultati tujih raziskav daje knjigi poseben teò, saj se ne »vrti« le v slovenskem prostoru, ampak pogleda tudi ~ez nacionalni plot. Ve~ina ljudi na~eloma podpira varovanje okolja, {e zlasti deklarativno, kar je tudi drùbeno zaè- leno dejanje. Ko pa se soo~ijo z omejitvami, ki bi posegle v njihov na~in ìvljenja z omejevanjem njihovih aktivnosti ali pove~anjem stro{kov, podpora hitro splahni. Zato ne presene~a, da je avtor le petino prebivalcev Ljubljane in okolice opredelil kot osebe, ki so naklonjene varovanju okolja in jim je to vrednota, za katero so pripravljene tudi same nekaj narediti. Dosedanje izku{nje in pri~ujo~e delo kaèjo, da je ozave{~enost ljudi tesno povezana s socialnoekonomsko sestavo ter je isto~asno rezultat dolgotrajnega uspe{nega informiranja in izobraèvanja prebivalcev. Prav bolj{a informiranost in izobraènost prebivalstva bi ob njihovi aktivni udelèbi namre~ omogo~ili bolj zdravo ìvljenjsko okolje, ki nam ga zagotavlja tudi Ustava Republike Slovenije. Gre za trenutno zelo pere~o spremembo mi{ljenja, saj je vklju~evanje naj{ir{e javnosti v procese gospodarjenja z vodo zelo pomembno. Zavedati se moramo, da je voda ena od temeljnih naravnih dobrin, od katere je odvisna kakovost na{ega bivanja ter obstoj ìvljenja samega. Vsi mednarodno sprejeti dokumenti, ki jih je ali bo v blìnji prihodnosti ratificirala tudi slovenska dràva, poudarjajo pomen vklju~evanja javnosti v vse faze oblikovanja na~rtov rabe prostora. Temeljiti morajo na sodelovanju tako uporabnikov kot tudi na~rtovalcev in snovalcev politikeglede ravnanja z vodo kot naravno vrednoto. Avtor je zdruìl ve~ metod razli~nih znanstvenih ved, jim dodal za geografijo tako zna~ilno prostorsko komponento in s tem dosegel, da je delo »Zavest ljudi o pitni vodi« zanimiva za naj{ir{i krog ljudi. Na zdravje! Milan Oroèn Adami~ 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 »Posledice na{ih dejanj nas drìjo za u{esa in jim je presneto malo mar, da smo se medtem è pobolj{ali.« (Nietzsche 1988) 1 UVOD @ivimo v ~asu, za katerega je zna~ilno naglo posodabljanje vseh por ~lovekovega ìvljenja. Spremembe so o~itne tako v tehnologiji, komunikacijah, informatiki kot v kakovosti ìvljenja povpre~nega ~loveka. Tako naravnan razvoj pa zaradi pretiranega izkori{~anja naravnih virov zahteva visoko ceno, ki se povratno kaè predvsem v bistveno poslab{ani kakovosti ìvljenjskega okolja. To je lahko celo tako mo~no prizadeto, da je ogroèno zdravje ljudi, ena od klju~nih vrednot sodobnega ~loveka. Zaradi zgo{~anja najrazli~nej{ih dejavnosti v prostoru se pogosto pojavljajo navzkrìni interesi. Prizadevanja po pospe{evanju razvoja dolo~enih dejavnosti se negativno odraàjo na nekaterih drugih, s prvimi neskladnih ali celo nezdrùljivih dejavnostih. Raziskovalci se trudimo prepoznati medsebojno povezanost, soodvisnost in skladnost ter na podlagi nosilne sposobnosti okolja predvideti {e sprejemljive pritiske na dolo~ene pokrajinske elemente. Tak{en pristop je {e posebno obi~ajen in poglobljen pri raziskavah okoljskih razsènosti, saj se ~edalje bolj uveljavlja na~elo, da je lahko sodoben ~lovek svoboden le v primerno kakovostnem okolju. @e od vrtca naprej u~imo otroke, da brez vode ni ìvljenja, koliko je je in kako kroì v na{ih telesih, koliko je moramo dnevno zauìti in o drugih njenih zna~ilnostih. Le malo, premalo pa govorimo o tem, da pitna voda ni na voljo vsem in povsod ter za vedno. Voda je naravni vir, ki nas obdaja, vendar njena vsestranska raba mo~no vpliva na naravni vodni krog. Vodo njenemu naravnemu sistemu bodisi odvzemamo ali jo onesnaùjemo, torej vplivamo na koli~ino in kakovost vodnega vira. Ve~ina pitne vode je tako v Evropi kot v Sloveniji odvisna predvsem od rezerv podzemne vode. Vemo, da se na aluvialnih ravninah, pod katerimi so najve~je zaloge pitne vode, kriàjo zelo razli~ni interesi, vendar lahko z ustreznim upravljanjem z vodami nadzorujemo in usmerjamo posege v prostor. Kmetijstvo, poseli-tev, industrija in promet so nedvomno dejavnosti, ki bistveno ogroàjo kakovost pitne vode. Pri gospodarjenju z vodo naletimo na teàve, kot so: trenutna raba vodnih virov ni sonaravna, nosilna zmogljivost okolja je marsikje ogroèna, degradacija okolja se nadaljuje kljub {tevilnim varstvenim ukrepom … Pitno vodo je sicer mogo~e zagotoviti tudi z uporabo ~istilnih naprav, vendar je kakovostna pitna voda, ki se kopi~i v primerno ~istem vodonosniku, postala pravo razko{je, ki si ga lahko privo{~i vedno manj ljudi na na{em planetu. Med najbolj izraziti sodobni nasprotji lahko uvr{~amo odnosa: mestna raba prostora – varovanje virov pitne vode in sodobna kmetijska raba prostora – varovanje virov pitne vode. Poselitev je na ~edalje ve~jem prostoru ~edalje gostej{a in vse bolj se razvijajo temu pripadajo~e dejavnosti ter tudi intenzifi-kacija kmetijstva kot osnovne ter vrti~karstva kot dopolnilne dejavnosti prebivalcev. Bolj ko se razvija mesto s svojimi funkcijami in posodablja kmetijstvo, bolj sta prizadeti kakovost in koli~ina za pitje primernih vodnih zalog. Kljub vsemu je zlasti v zadnjem desetletju pri{lo do premikov vsaj na deklarativni ravni. Celosten pristop gospodarjenja z vodo, kot ga opredeljujejo razli~ni dokumenti, sprejeti na globalni, evropski, slovenski in tudi lokalni ravni, teì k ekonomski u~inkovitosti na eni strani in k sonaravnemu gospodarjenju na drugi. Vse bolj pomembni so tudi dokumenti, ki govorijo o doseganju drùbenega konsenza pri odlo- ~anju o okolju z vklju~evanjem vseh interesnih skupin v odlo~evalski proces. Vklju~evanje vseh socialnoekonomskih skupin v procese gospodarjenja z vodo je zelo pomembno, saj je voda ena od osnovnih naravnih dobrin, od katere je odvisen tako obstoj ìvljenja samega kakor njegova kakovost. Vsi navedeni dokumenti poudarjajo pomen vklju~evanja ljudi v vseh fazah oblikovanja na~rtov rabe prostora in tudi kasneje ter morajo temeljiti na sodelovanju tako uporabnikov kot na~rtovalcev in snovalcev politike in na spodbujanju k spremenjenemu ravnanju z vodo kot naravno vrednoto. 11 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Osnovna hipoteza raziskave je, da so prebivalci v Republiki Sloveniji na splo{no {e vedno nezadostno informirani, okoljsko izobraèni in ozave{~eni o vodi kot naravnem viru, da bi èleli in bili zmòni aktivno sodelovati: • pri varovanju vode kot naravnega vira, • v procesih odlo~anja o na~rtih rabe prostora za ohranitev kakovostne vode, • kar jim omogo~ajo ter nalagajo obstoje~e deklaracije in sprejeta zakonodaja. Splo{no prepri~anje v Sloveniji pa je nasprotno zgoraj zapisanemu, in sicer da so ljudje okoljsko dovolj ozave{~eni. Vendar se ta stereotip kaj hitro poru{i, ko se spomnimo samo na {tevilna neurejena odlagali{~a odpadkov, nevodotesne greznice in gnojne objekte, neustrezno ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi v kmetijstvu …, na katere imamo prav posamezniki neposreden vpliv. Dosedanje izku{nje kaè- jo, da je ozave{~enost tesno povezana s socialnoekonomsko sestavo, je pa tudi rezultat dolgotrajnega uspe{nega informiranja in izobraèvanja ljudi. Bolj{a informiranost in izobraènost prebivalcev bi ob njihovi aktivni udelèbi omogo~ila bolj zdravo ìvljenjsko okolje; pravico do njega zagotavlja tudi 72. ~len Ustave Republike Slovenije (Uradni list … 33/1991). Pritiski posameznikov in organiziranih skupin, na primer v nevladnih organizacijah, bi tako prisilili skrbnika zdravega ìvljenjskega okolja – dràvo, da bi z zakonodajno, izvr{ilno in sodno vejo oblasti bolje skrbel za sonaravni razvoj na{e drùbe. Nekateri ljudje se zavedajo pomena neopore~ne vode, vendar nanjo gledajo iz razli~nih zornih kotov. Tisti, ki aktivno sodelujejo v ozave{~anju ljudi, imajo vse mònosti, da jih prepri~ajo, da moramo ohraniti oziroma morda celo ustvariti poseben odnos do naravnih virov. Poleg znanstvenih in strokovnih pristopov se nekateri posluùjejo tudi bolj poljudnih, umetni{kih, nekateri jim pravijo tudi {arlatanskih. Marsikdaj se res ne moremo strinjati z njihovim razmi{ljanjem, verjetno pa s svojim zanosom, ki je pri tak{nih glasni-kih praviloma precej{en, predramijo vsaj del pasivne javnosti, in ~etudi se ta ne strinja z njimi, so posledice marsikdaj pozitivne, ker zbudijo ljudi, da za~nejo razmi{ljati o problemih. Kljub nekaterim nedvomno pozitivnim rezultatom jih znanost zavra~a z utemeljitvijo, da s svojimi marsikdaj neto~nimi informacijami zavajajo in begajo ljudi ter jih odvra~ajo od znanstveno dokazane resnice. Ob koncu uvodnega poglavja navajamo {e nekaj tak{nih misli japonskega »raziskovalca« Masaruja Emota, kot se predstavlja. Od teh razmi{ljanj se ograjujemo, navajamo jih le kot eno izmed mònih poti do ljudi. »Voda je sposobna shranjevati ne samo informacije, ampak tudi ~ustva in zavest. Pri –5 °C so opti-malni pogoji za preu~evanje kristalizacijskih oblik destilirane vode, saj tvori enostavne, jasne kristalne strukture. Dobra voda, podobno kot sneìnke, kristalizira v obliki {esterokotnika. Z ohlajenim mikrosko-Slika 1: Enostavna struktura kristala iz Ljubljane Slika 2: Zapletena struktura kristala iz izvira (Emoto 2004). Savice (Emoto 2004). 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 pom preu~ujem zamrznjeno vodo, izpostavljeno razli~ni glasbi in ~ustvom ter jo nato fotografiram. Vodo izpostavljam razli~nim tipom glasbe in kristali razli~no reagirajo pod razli~nimi pogoji. Ko je voda denimo izpostavljena Beethovnovi Pastoralni simfoniji, nastajajo ~udoviti kristali. Voda je izpostavljena tudi pisanim in govorjenim besedam. ^e jo razdelimo v dve epruveti, na eno napi{emo »hvala«, na drugo pa »ti, norec«, ju pustimo stati prek no~i, nato vodo zamrznemo in dobimo povsem razli~no izoblikovane kristale. Prva izob-likuje zelo lepe kristale, druga pa je skoraj ~rna. Voda shranjuje tudi na{e misli in ~ustva.« (Emoto 2004). »Med fotografiranjem smo videli, kako so kristali posku{ali ustvarjati šlepe oblike’ in da te vsebujejo ~udovito sporo~ilo. ^utili smo, da nam èli voda nekaj povedati, in razumeli, da ponazarjajo te slike kristalov razli~ne šobraze vode’. V bistvu posku{a biti voda pogumna, vztrajna in ~ista, kot bi hotela re~i: š@elim biti ~ista voda!’ Slike vodnih kristalov izraàjo stanje dolo~enega vodnega vzorca le za natanko dolo~en trenutek dolo~enega dneva. Zato je treba kristale, da bi imela ta analiza znanstveno raven, opazovati vsak dan na razli~nih krajih in jih analizirati s pomo~jo {tevilnih ljudi … Vodovodne vode ve~- jih mest so velikokrat predmet umetnih posegov in v tak{nih primerih ne dobimo vselej lepih kristalov. Tak{en rezultat je pokazal tudi vzorec ljubljanske vodovodne vode, ki je bil zajet v [i{ki … Kristal iz vode iz slapu Savica je podoben kristalu vode, ki je poslu{ala keltsko ljudsko pesem. Spra{ujem se, ali obstaja povezava med tem slapom in keltsko kulturo? … Kristali obi~ajno tvorijo {est rogljev, vodni kristal iz vzorca vode iz slapu Savica, kateremu je bil predvajan zvo~ni posnetek Pre{ernovega Krsta pri Savici, pa jih tvori sedem, kar nakazuje prehod na vi{ji nivo.« (Emoto 2004) V spremni besedi k tej knjigi pi{e, da prina{a tisto dolgo pri~akovano sporo~ilo, ki na preprost in vsakomur dostopen na~in omogo~a spoznanje enosti Stvarstva, ki povezuje materijo in duha, znanost in ezoteriko. To naj bi bila knjiga o modrosti narave, ki jo je treba predvsem za~utiti s srcem in je nikoli ni mogo~e prebrati do konca (Emoto 2004). Vsekakor èlimo, da bi ljudje za~utili s srcem poseben odnos do vode, ki nas povsod in ves ~as obdaja, saj se nam potem ne bi bilo ve~ treba tako bati, kaj se bo z vodo dogajalo v prihodnosti. 13 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 2 IZHODI[^A S PREGLEDOM NAJPOMEMBNEJ[E LITERATURE IN VIROV 2.1 VARSTVO OKOLJA Zametki antropocentri~ne vrednotne zavesti o naravi so nastali z za~etki poljedeljstva in ìvinore-je pred skoraj 10.000 leti (neolitik) ter se raz{irili, poglobili, spremenili in ohranili vse do danes. ^lovek je za~el razlikovati in vrednotiti odnose narava – drùba, duh – materija, objekt – subjekt, udoma~e-no – divje, koristno – {kodljivo, plevel – kulturna rastlina in podobno (Kirn 2003). Ker je le ~lovek razumsko bitje, naj bi ga po Kirnovem prepri~anju to opravi~evalo, da si posku{a celotno okolje podrediti. Industrijska revolucija s seboj ni prinesla samo proizvodov, ki ~loveku laj{ajo ìvljenje, temve~ tudi velike razsènosti onesnaènja, ki je danes eden najve~jih okoljskih problemov. Po definiciji je onesna- ènje ~lovekovo uvajanje tistih substanc in energije v okolje, za katere je verjetno, da pomenijo tveganje za ~lovekovo zdravje, da so {kodljive za ìve organizme in ekolo{ke sisteme, da povzro~ajo {kodo na zgradbah ali komunalnih objektih ali da motijo upravi~eno pravilno rabo okolja (Holdgate 1979). Pre-pozno je, ~e se s temi problemi in njihovim re{evanjem za~nemo ukvarjati {ele, ko postanejo o~itni. Akterji so v glavnem pritajeni, zato se njihovi u~inki pokaèjo {ele po dolo~enem ~asu. Razlikujemo podro~ji ~istega in premi{ljenega tveganja. Prvo podro~je vklju~uje okolje, zdravje, naravne katastrofe, drugo pa politi~no, finan~no, podjetni{ko in drùbeno tveganje. Mnoga okoljska tveganja so se v zadnjem ~asu premaknila na podro~je premi{ljenega tveganja, ker za{~ita pred okoljskimi tve-ganji lahko izbolj{uje poloàj podjetij (Waring, Glendon 1998). Ob ustrezni okoljski zavesti ljudi bi predvsem premi{ljena okoljska tveganja lahko bistveno zmanj{ali. Varstvo okolja, kot ga pojmujemo danes, je aktivnost ~love{ke drùbe, zna~ilna od za~etka druge polovice 20. stoletja dalje. V najbolj splo{nem pomenu je to skrb za zdravo, ~isto okolje oziroma prizadevanje za ohranjanje {e neobremenjenega okolja (preventiva) ter za izbolj{evanje è prizadetega, morda celo preobremenjenega (kurativa) okolja. Temelji na spremenjenem odnosu ~loveka do narave in okolja sploh ter ~edalje bolj sega v razli~ne pore drùbe. Usmerjeno je predvsem na negativne posege v okolje ter na njihovo odpravljanje in prepre~evanje. Sloni na vse bolj uveljavljenem dvomu oziroma spoznanju o neperspektivnosti (do)sedanjega razvojnega modela ~love{ke drùbe, zlasti dosedanjih na~inov gospodarjenja, ker vsi preve~ temeljijo na iz~rpavanju naravnih virov in nezadostnem upo{tevanju zakonitosti narave. Sestavni del varstva okolja je varovanje sleherne njegove sestavine, od zraka, vode, prsti do pestrosti rastlinskih in ìvalskih vrst ter njihovega genskega materiala. Vsa okoljska politika temelji na pragmati~nih, instrumentalnih in antropocentri~nih vrednotah. [e vedno je bolje, da je varstvo okolja antropocentri~no zasnovano, kot da sploh ne obstaja. Nadaljnji radikalni korak predstavlja okoljska etika, neodvisna od zunanjih vplivov, ki zahteva spo{tovanje in varovanje sestavin okolja tudi zaradi njih samih in ne samo zaradi morebitnih ~lovekovih ekonomskih, spoznavnih, estetskih, medi-cinskih ali psiholo{kih koristi (Kirn 2003). Zgodovina raziskovanja okolja je kratka. V prvi fazi so se raziskovalci poistovetili s problemi in za~e-li opozarjati na vplive ekonomskega razvoja. Rezultati teh raziskav so bili sporni in prihajalo je do ob{irnih javnih polemik, v katerih so jim nasprotovali. Pomanjkljiva metodolo{ka znanja so vodila v ob{irne raziskave brez argumentiranih sklepov. Leto 1962 je mejnik, saj je takrat biologinja Rachel Carson v knjigi Nema pomlad predstavila svoj odnos do narave ali ìvljenja v celoti. Opozorila je na svobodno uporabo za{~itnih sredstev in na posledice za celotno biosfero, ne le za ~lovekovo zdravje. Ve~ina strokovnih revij in ~asopisov je delo Carsonove ocenila pozitivno. Druga~e so se odzvali tisti, ki so bili odvisni od proizvajalcev za{~itnih sredstev. V Chemical and Engineering News je iz{el ~lanek z naslovom »Tiho, gospa Carson«, v katerem so ji pritaknili razne oznake, tudi neznanstvenost in sanja{tvo. Toda kakorkoli è beremo njeno delo in brskamo za napakami, je avtorica bistveno vplivala na razcvet okoljskih raziskav, sprejemanje okoljske zakonodaje ter na ozave{~anje lai~ne in strokovne javnosti. 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Prekinila je slepo verovanje v vsakr{en napredek in razkrila brezobzirnost kemijskega lobija, pridobit-ni{tva za vsako ceno (Tarman 1999). Po Nemi pomladi je v Zdruènih dràvah Amerike vzklilo okoljsko gibanje in se potem v valovih razlivalo po Evropi ter pljusknilo tudi k nam. Od konca osemdesetih let 20. stoletja naprej je za~elo prihajati do interdisciplinarnega re{evanja okoljskih problemov, {e zlasti z njihovo globalizacijo (Newson 1994). V slovenskem prostoru je pri{lo do prvega na~rtnega zavzemanja za varstvo okolja v za~etku sedemdesetih let 20. stoletja. Torej skoraj desetletje po izidu Neme pomladi so v Prirodoslovnem dru{tvu Slovenije, kot so zapisali, za~eli z delom v Evropskem letu varstva narave (1970) in ga posvetili slovenski javnosti in Konferenci Zdruènih narodov o ~lovekovem okolju v Stockholmu. Leta 1972 so izdali Zeleno knjigo o ogroènosti okolja v Sloveniji. Zbralo se je {estdeset uveljavljenih strokovnjakov s {tevilnih podro~ij, med katerimi so prevladovali biologi, gozdarji in agronomi, k sodelovanju pa so povabili tudi geografa Franceta Habeta in Vladimirja Klemen~i~a ter jima zaupali ~lanka v uvodnem delu o zemlji. Poleg tega so v delu sklopi o vodi, zraku, ìvalstvu in ~loveku. Uredniki so ponosno zapisali, da je prva inventura ogroènosti okolja v Sloveniji plod multidisciplinarnega dela s podro~ij varstva okolja ali ekologije ~loveka v naj{ir{em pomenu besede. Zavedali so se, da v knjigi niso prikazane re{itve, temve~ naj bi {ele nadaljnje skupinsko organizirano raziskovalno delo pokazalo, kateri ukrepi so najbolj smotrni in uspe{ni. V istem obdobju je Milan Oroèn Adami~ objavil prispevek z naslovom Kako naj vrednotimo pokrajino? (1970). Ugotavljal je, da so tehni~ne vede dosegle izjemen napredek in so sposobne svoje rezultate kvantificirati ter jih uspe{no zagovarjati pred javnostjo. To je bilo zelo pomembno za prepri~evanje ljudi, da so predvidene tehni~ne stvaritve, kot na primer hidroelektrarne na So~i, upravi~ene. Zato so na takratnem Zavodu za spomeni{ko varstvo Socialisti~ne republike Slovenije pripravili metodologijo za kvantificirano vrednotenje okolja, sestavljeno iz treh skupin dejavnikov: zunanjih in biolo{kih zna~ilnosti ter faktorjev ~love{kega vpliva in interesa. Slednji odgovarjajo na vpra{anje, kako pokrajina u~inkuje na ljudi. Celovita kritika industrijskega napredka in nezmònost njegovega trajnega nadaljevanja sta bili v sve-tovnem merilu v istem obdobju dvignjeni na vi{jo sistemati~no teoretsko raven. Meje rasti (Meadows 1974) so bile namre~ mrzel tu{ za vse oblike neomejene ekonomskotehnolo{ke rasti ne glede na njene posebne ideolo{kopoliti~ne zna~ilnosti. Prizadele so tako mikro- kot makropoliti~no ideologijo rasti. Srednjeevropska socialnogeografska {ola, ki se je v sedemdesetih letih 20. stoletja vse bolj uveljavljala v Sloveniji, je v tistem ~asu poskusila opraviti sintezo med sektorskimi geografskimi panogami, da bi poiskala vzro~no-posledi~ne povezave med fizi~nogeografskimi danostmi in drùbenimi elementi v tem prostoru ter njihovo razvojno dinamiko. Poseben poudarek je namenjala dolo~evanju socialnih skupin, pri ~emer je {e zlasti iskala povezave med kulturnogeografskimi vidiki obravnave skupnega na~i-na ìvljenja in dolo~evanja vedenjskih skupnosti ter sociolo{kimi in ekonomskogeografskimi vidiki odkrivanja funkcijskih drùbenih skupin, hkrati pa preu~evanju socialnogeografskega prostora, v katerem je prav tako iskala povezave med kulturnogeografskimi in ekonomskogeografskimi elementi v dolo~evanju akcij-skih radijev posameznih drùbenih skupin, raziskovanju sou~inkovanja ter opredeljevanju indikatorjev razvojne dinamike (Bufon 1997). Ta raziskovalni pristop je bil zaradi svoje obsènosti le delno uresni~en v praksi, vendar za~etki varstva okolja med geografi sledijo tej {oli. Radinja (1974) se je zavzemal za varstvo celotnega okolja; geografskega, ~love{kega in ìvljenjskega, kot jih je poimenoval, z njegovimi naravnimi in antropogenimi sestavinami, vklju~no s smotrnim urejanjem in preurejanjem. Ile{i~ (1979) je videl varstvo okolja kot za{~ito narave, fiziolo{ko zdravega ìvljenjskega okolja (zlasti zraka, vode in rastja), varstvo kmetijske zemlje, za{~ito gospodarsko uporabnih naravnih bogastev ter antropogenih in kulturnih sestavin okolja (na primer zelenic, parkov, cerkva, gradov …). V tistem desetletju je nastala tudi ena tak{na diplomska naloga z naslovom Degradacija geografskega okolja v Velenjski kotlini (^erne 1975), katere mentor je bil Vri{er. Skoraj dve desetletji kasneje ozna~uje Plut (1997) varstvo okolja kot postopen premik od antropocentri~nega pojmovanja geografskega okolja k ekocentri~nemu. Oblikuje se tako imenovani sonaravni 15 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar model, ki civilizacijski napredek ocenjuje tudi z vidika sonaravnega ohranjanja pogojev kakovosti ìvljenja ~love{tva in drugih vrst. Leto kasneje isti avtor (Plut 1998) pojmuje varstvo geografskega okolja v {ir{em pomenu kot enega od temeljnih pogojev sonaravnega razvoja (gospodarski napredek v okviru omejitev okolja), saj omogo~a zanesljivost zadovoljevanja potreb sedanje generacije brez ogroànja ìvljenja prihodnjih generacij in drugih vrst. Zato je po njegovem mnenju treba opozarjati ne le na pokrajinske u~inke posegov, ampak tudi na trende, torej osnovne smeri pokrajinskih razvojnih procesov. V zadnjih desetletjih je torej pri{lo do zasuka v videnju nadaljnjega razvoja ~love{tva. Na podlagi globalno è precej degradiranega okolja so za~eli graditi okoljsko politiko z eti~no usmeritvijo, ki upo- {teva zakonitosti narave in drùbe ter na~elo pravi~nosti, vsebuje pa naravovarstvene in z njimi v zvezi uravnoteène razvojne sestavine (Lah 1996). Prevladalo je spoznanje, da se ~love{tvo zaradi ogroà- nja lastnega preìvetja in preìvetja drugih vrst ne more ve~ razvijati po dosedanjih razvojnih, okolju in drugim vrstam sovrànih tirnicah. Na podlagi tega se je razvil sonaravni razvojni model, ki je zasnovan na organizaciji materialnega ìvljenja ~love{tva v okviru okoljskih globalnih, regionalnih in lokalnih omejitev (Pearce 1994). Sonaravni model je torej celostno zasnovan pogled na svet in civilizacijski napredek v okviru sonaravnega ohranjanja pogojev kakovosti ìvljenja ~love{ke in drugih vrst (Plut 1998). Vendar pri sonaravnem razvoju ne gre samo za sonaravno rabo naravnih virov, tako obnovljivih kot neobnovljivih, ampak tudi za sonaravno zmanj{anje tveganj, ki so sprejemljiva za javnost. Povsem odpra-viti in prepre~iti jih ne bo mogel tudi sonaravni razvoj, ne glede na njegovo znanstveno podprtost. Nekatera tveganja bomo odpravili, druga pa bomo nadomestili s takimi, ki bodo ocenjena kot manj problemati~na, ìvimo namre~ v verjetnostnodeterministi~nem svetu, kjer obstajata negotovost in tveganje (Kirn 2000). Na prehodu iz 20. v 21. stoletje dejansko prihaja do tako imenovane {ibke sonaravnosti gospodarskih in drugih razvojnih modelov, ki v na~rtovanju napredka poleg gospodarskih in socialnih zelo postopoma vklju~ujejo tudi okoljske vsebine in zahteve. V celostno in integralno zasnovani sonaravni razvoj vna- {amo okoljsko razsènost, varstvo okolja, ohranjanje oziroma izbolj{anje kakovosti ~lovekovega okolja ter ohranjanje in zavarovanje vitalnosti ter raznolikosti ekosistemov (Plut 2002). Degradacija okolja je njegova preobrazba s poru{enim naravnim ravnovesjem zaradi ~ezmernega obremenjevanja ali zmanj{evanja samo~istilne sposobnosti okolja in njegovih sestavin. Obremenjeno okolje ozna~ujemo kot obliko degradacije ali razvrednotenja okolja s stopnjo vnosa emisij v vseh treh agregatnih stanjih, ki presegajo samo~istilne sposobnosti okolja in so nevarne za zdravje, razvoj in obstoj ~loveka ter drugih vrst. Obremenjeno okolje se kaè v ve~ji ali manj{i stopnji obremenjenosti vode, zraka, prsti in drugih njegovih sestavin, kar povzro~a {tevilne pokrajinske, zdravstvene, gospodarske in druge posledice. Nepremi{ljeno ali celo destruktivno spreminjanje okolja je videti tudi v neprimerni pokrajinski rabi, ki ogroà ob~utljivo pokrajinsko ravnovesje, in v ~ezmernem izkori{~anju naravnih virov. Zmanj{evanje pokrajinske in biotske raznolikosti sta skupna kazalca razli~nih oblik degradacije okolja in prevlade antropocentri~ne etike v odnosu do narave (Plut 1998). Nujno je treba poiskati pot do ustreznega ravnovesja med zahtevami, ki jih prina{ata tehni~ni napredek in tènja po vi{jem ìvljenjskem standardu, ter mònostmi, da se ohrani biolo{ko zdravo in estetsko sprejemljivo okolje (Radinja 1974). Resda je redko mogo~e izvajati razvoj ~love{ke drùbe brez degradacije okolja, vendar bi morali teìti k zmanj{anju stranskih vplivov in se tako izogniti nepopravljivi {kodi. Celovit in okoljsko zavedni razvoj z ustreznimi socialnoekonomskimi ugotovitvami, ki upo{teva zahteve po zmanj{anju vseh vrst odpadkov, ponuja najbolj varno pot naprej (Jones 1990). Okoljski problemi sodobne civilizacije so po svojem izvoru drùbenoantropolo{ki. ^lovek izstopa ne samo kot njihov vzrok, ampak v kon~ni posledici tudi kot njihovàrtev. Obstajajo lahko mnoge okoljske posledice, ki pa za ~loveka {e niso postale problem. Poznamo dve vrsti sodobnih okoljskih problemov: naravne in antropogene. Tudi izvori so razli~ni: tehnolo{ki, biolo{ki, antropolo{ki, demografski, ekonomski, politi~ni, vrednotni, izobraèvalni, informacijski in podobno. Na prakti~no ravnanje ljudi z naravo vpliva njihova zavest in to, kak{ne vrednote vidijo v naravi. Mo~i tega dejavnika ne bomo mogli nikdar tako lokalizirati in kvantitativno vrednotiti, kot to lahko storimo na primer pri tehnolo{kih in demografskih 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 dejavnikih. Vpliv okoljske zavesti in njenih vrednot je razpr{en, vsepovsod navzo~ in se posredno mate-rializira v najrazli~nej{ih ~lovekovih fizi~nih aktivnostih v pokrajini (Kirn 2004). Pri varovanju okolja in tudi njegove pokrajinotvorne sestavine vode je torej klju~ni ~len ~lovek s svojim obna{anjem. Posku{amo si odgovoriti na vpra{anja, kaj, zakaj in kak{ni so motivi za njegov odnos do okolja: • zavest je celota idej, spoznanj (Slovar slovenskega … 1995) ~loveka, da je voda naravni vir, katerega pomen je kroènje te snovi, ki je koli~insko in kakovostno omejena ter dolo~ena v prostoru in ~asu; • zavedanje je imeti v zavesti vedenje o (vodi kot naravnem viru) in ravnati v skladu z njim (Slovar slovenskega … 1995), torej je treba vse v predhodni alineji zapisano tudi upo{tevati pri ravnanju z okoljem; • ozavestiti pa pomeni, da se nekdo ~esa zave, oziroma povzro~iti, da kdo kriti~no presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali ~uti odgovornost zanje (Slovar slovenskega … 1995). Padavine, ki padejo v pore~je, se razdelijo med kopenske in vodne ekosisteme na eni strani ter med naravo in drùbo na drugi strani. Govorimo o tako imenovanem toku zelene vode, ki ga porabijo kopen-ski ekosistemi za rast rastlin in evaporacijo, ter modrem toku vode kot presèku, ki dosega vodne ekosisteme, to vodo pa lahko izkori{~a tudi ~lovek. Modri vodni tok torej te~e dolvodno in ~lovek si ga deloma prisvaja za svoje potrebe (Falkenmark 2003). Voda je naravna dobrina, ki je po ~lovekovem videnju klju~nega pomena za pitje, kuhanje, higie-no, industrijske dejavnosti, kmetijstvo, razvoj mest in podeèlja, promet, rekreacijo in {tevilne druge dejavnosti. Mnogi problemi so posledica razvojnih modelov, ki so okoljsko uni~ujo~i, ter pomanjkanja splo{ne ozave{~enosti in izobraèvanja o potrebnosti in na~inih varovanja vodnih virov. Splo{no je raz- {irjeno nerazumevanje povezave med razli~nimi oblikami razvoja in njihovim vplivom na vodne vire. ^e èlimo ohraniti kakovostne vodne vire, moramo ~lovekove dejavnosti tako prilagoditi, da bodo v skladu z omejitvami narave in bo ohranjeno delovanje ekosistemov. Klju~no je nadaljnje na~rtovanje rabe zemlji{~, razumsko kori{~enje gozdnih virov in varovanje ob~utljivih ekosistemov. Gospodarjenje z vodnimi viri in odlo~anje o posegih, ki imajo lahko razli~ne posledice, moramo zaupati naj{ir{emu sloju prebivalstva. Pri gospodarjenju z vodo kot naravnim virom moramo upo{tevati celovitost varovanja vodnega ekosistema in njegovega zaledja. Varovanje vode bi moralo vklju~evati preventivni pristop s ciljem zmanj{evanja in prepre~evanja pritiskov. Pri rabi vodnih virov moramo dati prednost zadovoljevanju temeljnih ~lovekovih potreb in varovanju okolja. Poleg tega morajo uporabniki vode za svojo uporabo ustrezno pla~evati. Predpogoj za sonaravno gospodarjenje z vodo kot skopim in ob~utljivim virom je priznanje njene polne cene. Treba je ohraniti gozdove kot obmo~ja z velikimi ~istilnimi sposobnostmi in predvsem ~im bolj zmanj{ati vplive poselitve, prometa in kmetijstva na vodne vire. Sodobno razumevanje naravnih procesov vedno bolj soo~a ljudi s spoznanjem, da teh procesov ni mogo~e popolnoma podrediti ~lovekovim interesom. Prilagajanje ~loveka naravi mora biti dolgoro~no in je edina mòna pot za doseganje trajnega ravnovesja med ~lovekom in naravo. Slika 3: Zeleni in modri tok vode v pore~ju (Falkenmark 2003). 17 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Pri razumevanju negativnih procesov v okolju je pomembno, da ne spregledamo njihovega òjega in {ir{ega dojemanja. Pogosto se dogaja, da premagovanje okoljskih problemov ni le tehnolo{ko vpra- {anje, temve~ je odvisno tudi od na~ina in stopnje njihovega razumevanja. Ljudje se obi~ajno nagibamo k preprostej{emu, linearnemu razumevanju posameznih pojavov, ko èlimo z dolo~enim posegom dose- ~i zastavljeni cilj. Tèje pa razmi{ljamo o medsebojni povezavi in soodvisnosti posameznih sestavin okolja ([pes 1994). Necelovito obravnavanje negativnih prostorskih u~inkov posameznih posegov v prostor je vzrok za veliko {tevilo okoljskih problemov. Prebivalci doìvljajo degradirano okolje, v katerem ìvijo, zelo razli~no. Razumevanje tak{nega okolja ne ustreza povsem dejanskemu stanju, temve~ je odvisno od stopnje pripravljenosti in sposobnosti za zaznavanje okoljskih problemov. Informacije, ki prihajajo iz okolja, razli~no vplivajo na ljudi oziroma skupine ljudi. Razlikujejo se tudi njihove predstave o bivalnem okolju, njegovi kakovosti, obremenjenosti, vzrokih za aktualno stanje okolja. Posledi~no ljudje oblikujejo reakcije in odlo~itve, ki so spet odvisne od {tevilnih dejavnikov in ve~inoma ponovno vplivajo na spremembe v okolju ([pes 1994). Na podlagi tega se oblikuje okoljska ozave{~enost prebivalstva, ki je posledica procesov v drùbi, vse to pa vodi v preu~evanje socialnoekolo{kih problemov. Posameznik ali skupina ljudi si pri odzivih na obremenjeno okolje postavi svoje prioritete, ki pogosto niso posledica strokovnih ugotovitev, ampak so zgolj pokazatelj ozave{~enosti prebivalstva. Okoljska zavest je namre~ dinami~na in zgodovinska kategorija, ker se dogaja v dolo~enem okolju, zgodovin-skem procesu in stanju drùbe. Njen nastanek in obseg nista pogojena z dejansko ogroènostjo okolja, temve~ z odnosom drùbe do okolja oziroma njegovih naravnih sestavin (Cifri} 1989). Lahko pa se ta ekolo{ka zavest istih ljudi tudi v kraj{em ~asovnem obdobju spreminja. Jedrske nesre~e, ki so se zgo-dile v 80. letih 20. stoletja, so povzro~ile spremembe v ekolo{ki zavesti ljudi. To se kaè na primer tudi v teàvnem iskanju lokacije za odlagali{~e nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (Gantar 1993), ki je zaradi istega vzroka {e danes nere{en problem. Z novimi metodami pa Agencija za radioaktivne odpadke dokaj uspe{no vodi postopek za pridobitev ustrezne lokacije, kjer se bo lokalna skupnost strinjala (Medmrèje 1). Ljudje imajo ob razmi{ljanju o okoljskih problemih in nesre~ah zelo kratkotrajen spomin, ki naj bi bil praviloma povezan s {tiri- do petletnimi volilnimi ciklusi. Strankarski programi namre~ opozarjajo volivce na ve~je okoljske probleme. Rezultati raziskav dokazujejo, da se ljudje praviloma odzivajo na okoljske probleme, ki se dogaja-jo v neposredni bliìni, oddaljeni najve~ nekaj deset kilometrov. O degradaciji okolja na bolj oddaljenih lokacijah v dràvi ali {ir{i regiji ne vedo veliko niti jih zelo ne zanima. Na drugi strani pa ljudi zanimajo globalni okoljski problemi, kot so ozonska luknja, kisel dè, segrevanje Zemlje in podobno. Vendar zanimanje za globalne okoljske probleme praviloma ne vpliva na vsakodnevno obna{anje in razmi{ljanje, saj se posameznik ne ~uti krivega za globalne razsènosti okoljskih problemov (Haber 1993). Spoznanje, zaznava o okolju, je ena pomembnih razsènosti v odnosu ~lovek – okolje, saj posredno vpliva tudi na ~lovekovo obna{anje in na njegove reakcije v okolju. Med njimi so zahteve po okoljski sanaciji, pritiski na nevladne organizacije, politi~ne stranke, lastne dejavnosti, var~evanje z naravnimi viri, nalòbe v okolju prijazne(j{e) tehnologije. Psihologi ugotavljajo (Trstenjak 1984), da ~lovek posku- {a nasprotovati neposredni prilagoditvi neugodnim pojavom v okolju. Najprej odklanja okolje in stopi z njim v konflikt, posledi~no pa pride do preoblikovanja okolja in prilagoditve le-temu glede na posameznikove nazore, ~ustva in ideale. ^lovek lahko pokaè svoje nestrinjanje tudi z umikom iz prvotnega okolja, kar kaè, da je migracija odklon od prvotnega okolja ali protest do njega, pri ~emer pa tega okolja ne spreminja, ampak si poi{~e primernej{e. Bolj{i dostop do informacij in udelèba ljudi pri okoljskem odlo~anju pove~ujeta kakovost in izvajanje odlo~itev, prispevata k ozave{~anju ljudi o okoljskih vpra{anjih, jim dajeta mònost, da izraàjo svoje interese, in dràvni upravi, da jih ustrezno upo{teva. Predpogoj je, da so ljudje obve{~eni o postopkih za udelèbo pri okoljskem odlo~anju in da imajo do njih tudi prost dostop, za sodelovanje pa potrebujejo tudi znanje in izku{nje. Dràve èlijo zato spodbuditi izobraèvanje za bolj{e razumevanje okolja in sonaravnega razvoja ter splo{no ozave{~anje in udelèbo pri odlo~anju na tem podro~ju. 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Sociologi so vnesli v na{ prostor spodaj razloèno pojmovanje termina javnost, kjer govorimo o: • prizadeti javnosti, ki sodeluje pri sprejemanju odlo~itev o dovoljenjih za konkretne posege v okolje, • javnosti, ki lahko sodeluje pri sprejemanju na~rtov, programov in politik v zvezi z okoljem ter • javnosti, ki sodeluje pri pripravi izvr{ilnih predpisov in splo{nih pravno obvezujo~ih normativnih doku-mentov (Pli~ani~ 2002). Z javnostmi, kot jih opredeljujejo uradni dokumenti pri tovrstnem pojmovanju, so mi{ljene naj{ir{e skupine ljudi in jih geografi zaznamo kot razli~ne skupine ljudi, ki se zdruùjejo po dolo~enih kriterijih, najpogosteje nas v geografiji zanimajo socialnoekonomski. Nekateri jih imenujejo tudi delèniki, kar pa so tisti posamezniki ali organizacije, ki imajo dolo~en interes na dolo~enem obmo~ju ali podro~ju, na katerega so usmerjeni predpisi, strate{ki dokumenti ali posegi v prostor. Potrebe, pri~akovanja in interesi ljudi so pomemben in upo{tevanja vreden dejavnik pri oblikovanju odlo~itev. Njihova udelèba in aktivno vklju~evanje lahko veliko prispevata k doseganju zastavljenih ciljev in izpolnitvi namena proce-sa sodelovanja. Ob tem seveda ne gre spregledati dejstva, da se te skupine med seboj razlikujejo po statusu, mo~i in stopnji organiziranosti. Njihovo sodelovanje je odvisno tudi od njihovih zmogljivosti (Sodelovanje javnosti … 2004). Dostop skupin ljudi do informacij je temelj za njihovo sodelovanje pri sprejemanju odlo~itev. Sodelovanje se za~ne è pri pridobivanju informacij. Razlika je namre~, ali te skupine pasivno ~akajo, da bodo dràvni organi ali gospodarske drùbe objavili informacije o stanju okolja, ali pa javnost samostojno zahteva informacije od pristojnih organov. V prvem primeru pogosto obstaja nevarnost, da se informiranje sprevrè v prepri~evanje, obve{~anje pa v informacijsko kampanjo (Harej 2002). Informacijske kampanje so primer pasivnega informiranja. Gre za tako imenovane odnose z javnostmi in ne udelèbo javnosti. Sledijo prepri~anju, da je treba ljudi samo dobro informirati, in è bodo podprli kakr{nokoli dejavnost, ki jo pripravlja dràva ali gospodarstvo. Praviloma gre za iskanje strinjanja s pripravljenimi aktivnostmi, in sicer za nazaj, z è sprejetimi odlo~itvami (Harej 2002). Metode opredeljujejo ve~ skupin javnosti, ki jih morajo glede na strategije komuniciranja z njimi pri-praviti oblikovalci komunikacijskih kampanj. Prvi so radikalci, ki èlijo spremeniti obstoje~ sistem in imajo za to svoje motive. Nasprotujejo korporacijam in z njimi se ni mogo~e pogajati. Drugi so oportunisti, ki korporacijam nasprotujejo zato, ker èlijo mo~, oblast in pozornost usmeriti nase. Dejansko nimajo nikakr{ne zveze z okoljevarstvom, sluì jim le za krinko. Sodelovanje z njimi je mòno, mo~ jih je pridobiti na svojo stran, ~e jim obljubijo, da bodo imeli od tega kak{ne koristi. Idealisti so nesebi~neì, visoko kredibilni in z izdelanim ob~utkom za pravi~nost. S pomo~jo informacij jim je treba pokazati, da je njihovo nasprotovanje neracionalno in dolgoro~no {kodljivo. Realisti natan~no preu~ijo vse mònosti in so pripravljeni sodelovati, torej je to skupina, na katero mora informacijska kampanja usmeriti svojo pozornost. Re{itev, ki jo bodo podprli realisti, bo namre~ tudi {ir{e sprejeta. Metoda, kako streti odpor javnosti do predvidenih posegov v okolje, je torej naslednja: radikalce izo-lirati, idealiste z izobraèvanjem spremeniti v realiste, realiste pa pridobiti na svojo stran (Beder 1999). To jasno kaè, da tak{no razumevanje pomena informacijskih kampanj uvr{~amo v koncept tehnokrat-skega pojmovanja urejanja drùbe. Upori javnosti temeljijo na njeni racionalnosti in pomanjkanju informacij. ^e odpravimo to teàvo, torej javnost informiramo, uti{amo upore proti predlogom. O~itno je, da to ni sodelovanje javnosti. Nazorno pa kaè, kako pomembno je, da javnosti omogo~imo dostop do okoljskih informacij. Odve~ je strah, da bi javnost iskala samo informacije, ki bi potrjevale njena nasprotovanja, in da bi bile te informacije prezahtevne in zato neuporabne. Najustreznej{i model je nedvomno inte-raktivno dvosmerno komuniciranje, ki je è prvi korak k soodlo~anju (Kos 2002). [tevilne in raznovrstne ~lovekove reakcije na stanje oziroma spremembe v okolju vzpodbujajo razli~ne znanstvene vede, da se podrobneje ukvarjajo z njimi. Vsekakor so v ospredju sociolo{ke in psiholo{ke raziskave, ki se praviloma ne ukvarjajo s prostorsko razporeditvijo pojavov in posledi~no diferenciacijo pokrajine. Tovrstne okoljevarstvene raziskave so prisotne v geografiji in jih lahko ozna~imo kot behavioristi~ne. So najbolj{i na~in za pridobivanje informacij o tistem dejavniku (~loveku), ki najodlo~neje posega v okolje, ga preoblikuje in po svojih predstavah tudi spreminja njegovo notranjo organizacijo (Knox 1987). 19 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Gre za socialnoekonomsko kvantitativno usmerjene raziskave, ki se dotikajo pritiskov na okolje in njegovo obremenjenost. Tudi v slovenski geografiji sre~ujemo manj{e {tevilo tovrstnih raziskav (Rejec Brancelj 1994, Rejec Brancelj 1999, [pes 1994, [pes s sodelavci 1997). Iz razli~nega razumevanja in sprejemanja okolja izhajajo razli~ne oblike prilagajanja, ki vplivajo tudi na spremembe v okolju. Behavioristi~ne raziskave so najprimernej{e za pridobivanje informacij o ~loveku kot dejavniku, ki najodlo~neje posega v okolje, ga preoblikuje in po svojih predstavah tudi spreminja njegovo notranjo organizacijo. Razlikujemo oblikovne in vrednostne predstave. Oblikovne so odvisne od mentalnega ali spoznavnega sprejemanja okolja in predstavljajo njegovo mentalno predstavo, vrednostna predstava pa odraà ~lovekovo ob~utenje okolja (Knox 1987). Prisotna so tudi razmi{ljanja, da je glavni vzrok za prepo~asno in nezadostno vklju~evanje raziskav o zaznavanju okolja in reagiranju na okoljske probleme v pomanjkanju splo{nih teoretskih osnov za tovrstno delo in iz tega izhajajo~e bojazni pri uporabi subjektivnih kazalcev ([pes 1994). Pogosto so raziskovalci naleteli na problem, ko niso znali razloìti, zakaj se dejanski okoljski problemi in tudi njihova opaànja niso ujemali z odzivi in ocenami prebivalcev, ìve~ih na preu~evanih obmo~jih (Yi-Fu 1972). Behavioristi~ne metode seveda ne morejo nadomestiti kompleksnih geografskih razlag sou~inkovanja posameznih dejavnikov v okolju. Lahko pa jih obogatijo in pomagajo razloìti reakcije in dejavnosti prebivalcev ter njihovo razumevanje okolja, ki se velikokrat razlikuje od dejanskih procesov. Tu misli-mo predvsem na geografsko preu~evanje okoljskih problemov in reakcije ljudi na mnoge aktualne probleme, ki so povezani z degradacijo okolja. Ob tem se postavlja vpra{anje o objektivnosti pridobljenih informacij, saj so odgovori pogosto odraz povsem subjektivnega gledanja, trenutnega razpoloènja in tudi èlje po zavajanju raziskovalcev. Z ve~jim vzorcem anketirancev pa se kljub vsemu lahko izognemo tudi o~itkom o neobjektivnosti tovrstnih podatkov ([pes 1994). Prvo javnomnenjsko anketo o okolju je leta 1969 opravil Gallupov in{titut iz Zdruènih dràv Amerike, ko so 1500 ljudi spra{evali o njihovem mnenju in razumevanju okoljskih vpra{anj. Raziskava je pokazala, da je zanimanje za okoljske probleme ve~je v urbanem okolju, da sta najve~ja okoljska problema onesnaèn zrak in voda; v mestnem okolju so izpostavljali zrak, v podeèlskem pa vodo, pri ~emer naj bi bila industrija glavni krivec za obremenjevanje vode. Ustrezno re{itev za okoljske probleme so videli anketiranci v tehnolo{kih izbolj{avah, medtem ko sami niso bili pripravljeni spreminjati ìvljenjskih navad (McEvoy 1972). Primerjava rezultatov te ankete z nekaterimi novej{imi, tako v Zdruènih dràvah Amerike kot v Evropi, kaè na to, da so Ameri~ani v nasprotju z Evropejci pri prepoznavanju okoljskih problemov redkeje iskali vzroke v svojem na~inu ìvljenja, re{itve naj bi bile predvsem v rokah drugih ([pes 1994). V Sloveniji è od leta 1968 izvajajo anketo Slovensko javno mnenje (To{ 2004a), ki vsebuje okoljske tematike è od leta 1972, leta 1993 in 2000 pa sta potekali mednarodno primerljivi anketi International Social Survey Programme z naslovom Okolje. Raziskovalci menijo, da je treba za~eti preu~evati ~loveka in drùbo pri zavesti in da zavest soustvarja stvarnost. Torej so ve~desetletni rezultati gradivo za preu~evanje razvoja zavesti (Mlinar 1989). Izsledki iz prvega desetletja raziskav v Sloveniji kaèjo na postopno odpiranje drùbe in za~etek kriti~nega razmi{ljanja o njej. Vendar so è prehod iz sedemdesetih v osemdeseta leta 20. stoletja zaz-namovale mnoì~ne frustracije in pretresenost ljudi zaradi sprememb, ki so nastajale v njihovem ìvljenju. Ljudje so se osvobajali vsakr{nih pritiskov, vedno bolj so tonili v apatijo, kar so kazali z vrednotenjem sveta okoli sebe. Samo nekaj let kasneje je pri{lo do sunkovitih preobratov v smeri iskanja alternativ-nih re{itev in vidne so bile spremembe v vrednotenju ìvljenjskega okolja. Ljudje so za~eli privzdigovati neobremenjeno ìvljenjsko okolje na raven vrednote. Vse bolj se je uveljavljala zavest o potrebi sonaravnega razvoja drùbe, pri ~emer novi tehnolo{ki postopki niso bili è sami po sebi vrednote. Od osamosvojitve Slovenije se ljudje {e bolj usmerjajo k razpoznavanju narave kot vrednote. Ljudje razu-mejo demokracijo kot mònost soodlo~anja ter sodelovanja in soupravljanja drùbe in okolja kot njegove sestavine. To{ (2004a) vidi konec 20. stoletja kot obdobje vrednot v prehodu. Za~etek 21. stoletja predstavlja drùbenorazvojno dinami~no obdobje, ko postajajo razpoznavni novi drùbeni procesi ter prihaja do ostrega razlo~evanja med liberalno in konservativno nazorsko usmeritvijo prebivalcev. 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Na evropskem zemljevidu uvr{~amo Slovenijo visoko med dràvami racionalno posvetne smeri. Slovenija velja za sodobno, racionalno in posvetno drùbo, ki se glede materialisti~ne – postmaterialisti~ne vrednostne usmeritve uvr{~a nekako na sredino prostora, kamor je uvr{~ena ve~ina zahodnoevropskih ~lanic Evropske unije (Kirn 2003). 2.2 OKOLJSKE POLITI^NE ODLO^ITVE IN ZAKONSKI PREDPISI Zaradi potencialne nevarnosti za ~loveka ter za lokalne in globalne ekosisteme se je pokazala potreba po pripravi in sprejetju predpisov, s katerimi bi bilo mogo~e omejiti aktivnosti, ki povzro~ajo obremenjevanje okolja, jih nadzorovati in tudi odpravljati. Za~etki globalnega politi~nega razmi{ljanja o okolju segajo v leto 1972, ko so se v Stockholmu zbrali predstavniki 113 dràv na Prvi konferenci Organizacije zdruènih narodov o ~lovekovem okolju. Spoznali so, da okoljskih problemov ne bo mogo~e re{iti brez vklju~evanja okoljevarstva v politiko. Leta 1983 so pri Zdruènih narodih ustanovili Svetovno komisijo za okolje in razvoj. Ta je leta 1987 v svojem prelomnem poro~ilu z naslovom Na{a skupna prihodnost (Our Common … 1987) opozorila, da moramo v marsi~em spremeniti svoje delo in ìvljenje ali pa bo svet zajel val neizmernega ~love{kega trpljenja in okoljske {kode. Komisija, imenovana po svoji predsednici Brundtlandova komisija, je pozvala k novemu obdobju okoljsko zdravega gospodarskega razvoja. Menila je, da je ~love{tvo sposobno dose~i sonaravni razvoj, zadovoljiti potrebe v sedanjosti, ne da bi pri tem ogrozilo mònosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb. Leta 1989 so Zdruèni narodi za~eli pripravljati najpomembnej{i okoljski dogodek: Konferenco o okolju in razvoju. Dve leti so strokovnjaki z vsega sveta z obilico teàv pripravljali predloge sporazumov. V tem zelo odprtem procesu so sodelovali tudi predstavniki poslovnega sveta, izobraèvalnih ustanov, nevladnih organizacij, ènskih in etni~nih skupin ter drugi (Keating 1995). Leta 1992 so v Riu de Janeiru na Sre~anju na vrhu, najve~jem zboru svetovnih voditeljev v zgodovini, sprejeli Agendo 21 – na~rt za uveljavljanje drùbeno, gospodarsko in okoljsko sonaravnega razvoja. Agenda 21 (1992) razlaga, da so prebivalstvo, potro{nja in tehnologija glavne gonilne sile sprememb v okolju, i{~e re{itve za zmanj{anje razsipnih in neu~inkovitih vzorcev potro{nje v nekaterih delih sveta, v drugih pa spodbuja pospe{en, a sonaraven razvoj. Ponuja politi~ne re{itve in programe za dosego sonaravnega ravnovesja med potro{njo, prebivalstvom in nosilno sposobnostjo okolja, opisuje tehnologije in tehnike, ki bi jih morali razviti za zadovoljevanje potreb ~love{tva ob hkratnem skrbnem gospodarjenju z naravnimi viri. Podaja tudi re{itve za boj proti degradaciji prsti, zraka in vode ter proti zmanj{anju biotske raznovrstnosti. Obravnava tudi izobraèvanje in videnje posameznika oziroma skupine v sistemu. Agenda 21 ne nasprotuje podjetni{tvu, le zagovarja sonaravni razvoj kot na~in za odpravo rev{~ine ter zmanj{anje degradacije okolja. V Riu de Janeiru so na istem Sre~anju na vrhu sprejeli tudi Deklaracijo o okolju in razvoju (Rio Declaration … 1992). V njej so v 27 to~kah, ki naj bi bile edini na~in za dolgoro~en gospodarski razvoj v povezavi z varstvom okolja, med drugimi sprejeli naslednja na~ela: • ljudje imajo pravico do zdravega in produktivnega ìvljenja v harmoniji z naravo, • dana{nji razvoj ne sme ogroàti razvoja in okoljskih potreb sedanje in prihodnjih generacij, • dràve bi morale pri varovanju okolja uporabljati preventivni pristop (previdnostno na~elo), • za dosego sonaravnega razvoja bi moralo biti varovanje okolja celovito vklju~eno v razvojni proces in ga ne bi smeli obravnavati lo~eno, • dràve bi morale zmanj{ati nesonaravne vzorce proizvodnje in potro{nje in prenehati z njimi, • dràve bi morale olaj{ati in spodbujati ozave{~anje in sodelovanje javnosti tako, da bi bile informacije o okolju na voljo naj{ir{emu krogu ljudi, • dràve bi morale sprejeti u~inkovito okoljsko zakonodajo in sprejeti zakone, ki bi obravnavali odgovornost zàrtve pritiskov na okolje in druge okoljske {kode, • obremenjevalci bi morali sami poravnati stro{ke obremenjevanja (na~elo: povzro~itelj obremenjevanja pla~a). 21 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Leta 2002 je v Johannesburgu potekal zadnji svetovni vrh o sonaravnem razvoju (Johannesburg Declaration … 2002). Glavni cilj sre~anja je bil, poiskati skupen dogovor pri oceni trenutnih razmer in oblikovanju ustreznih ukrepov na podlagi 140 predstavljenih nacionalnih poro~il o uresni~evanju Agen-de 21. Vse od 1992. leta, ko je bila sprejeta Agenda 21, pa so vsa prizadevanja, da bi dosegli sprejete cilje, zaradi »pomanjkanja politi~ne volje« ostala neuspe{na. Vse dokler se bodo namre~ globalizacija, trgovina in investicijski modeli osredoto~ali le na svobodno trgovino, ekonomsko rast in izvozno usmerjeno proizvodnjo, kar pa je è v osnovi v popolnem nasprotju s sonaravnim razvojem, bodo zdravo ìvljenje, pravice in pravi~nost za ljudi ostali dale~ od realnosti (Medmrèje 2). Na ravni Evropske unije je bil razvoj strategije sonaravnega razvoja s {tevilnimi aktualnimi razpra-vami o vklju~evanju okoljevarstvenih zahtev po~asen in razdrobljen. Evropska unija je svoj prvi okoljski program sprejela leta 1973, potem ko se je javnost v poznih {est-desetih letih 20. stoletja za~ela zanimati za okoljske probleme. Prvi program in {e pet, ki mu jih je sledilo, zajemajo poglavitne smernice evropske okoljske politike. ^eprav so è v za~etku poudarjali potrebo po vklju~evanju okoljevarstvenih na~el v sektorske in horizontalne politike, so sprejeti politi~ni ukrepi po nareku teh programov okoljsko politiko obravnavali kot lo~eno ali enovito podro~je. Zaradi ~edalje ve~jih pritiskov na okolje ob koncu osemdesetih let 20. stoletja in zaradi neuspeha okoljskih politik se je za~elo novo obdobje okoljske ozave{~enosti in razprav o okolju. Postalo je o~itno, da re{itve na osnovi tehnologij prestrezanja ne zado{~ajo ve~, saj ne prepre~ijo {irjenja vzrokov obremenjevanja in z re{evanjem enega problema pogosto pove~ujejo druge. @e 4. okoljski akcijski program je obravnaval mòna nasprotja med notranjim trgom in okoljsko politiko, po letu 1992, ko je zaìvel 5. okoljski akcijski program, pa se je posku{al uveljaviti koncept sonaravnega razvoja. Opredelil je potrebne operativne ukrepe za uveljavitev okoljevarstvenih zahtev v petih gospodarskih sektorjih: kmetijstvo, energetika, turizem, industrija in transport. Teì{~e se je z zakonodajnih ukrepov, ki so jih predlagali prej{nji programi, preneslo na gospodarske ukrepe (obdav~itve, obremenitve, subvencije), prostovoljne sporazume z gospodar-skimi drùbami, »partnerstvo« in »deljeno odgovornost« (Kako resno … 2000). 6. okoljski akcijski program (The Sixth … 2001), veljaven od 2002 do 2012, ohranja splo{ne zna~ilnosti predhodnega programa, postavlja pa tudi splo{ne cilje z jasnimi, koli~insko merljivimi kratkoro~nimi na~rtovanimi dosèki ter s tem usmerja oblikovanje okoljskih ukrepov in strategij v gospodarskih sektorjih. Program zagotavlja, da se za okoljske cilje, ki naj bi bili doseèni, uporabijo najbolj u~inkovita in ustrezna sredstva s poudarkom na: • razvijanju evropskih spodbud za ozave{~anje prebivalcev in lokalnih skupnosti, • pove~anem dialogu z javnostmi za dvig okoljske ozave{~enosti in njihovega sodelovanja, • analizi koristi in stro{kov, ob upo{tevanju potrebe, da se zajamejo v okoljskih stro{kih, • najbolj{ih razpolòljivih znanstvenih dokazih in nadaljnjem izbolj{anju znanstvenih spoznanj z raziskavami in tehnolo{kim razvojem, • podatkih in informacijah o stanju in trendih v okolju. Program bo poizku{al dose~i zastavljene cilje z naslednjimi ukrepi: • s celostnim pristopom, ki se osredoto~a na urbana obmo~ja, • s proizvodnjo in pripravo kemikalij na na~ine, ki ne vodijo do ob~utnega negativnega u~inka na zdravje in okolje, • z zmanj{anjem vpliva pesticidov na zdravje ljudi in okolje, • z doseganjem ravni kakovosti vode, ki ne povzro~a pomembnih vplivov in tveganj na zdravje ljudi in okolje, ter dolgoro~nim zagotavljanjem, da so stopnje izkori{~anja vodnih virov sonaravne, • z zagotavljanjem, da poraba virov in z njimi povezanimi vplivi ne presegajo nosilne zmogljivosti okolja, • s precej{njim zmanj{anjem koli~ine odpadkov ter usmeritvijo proizvodnje in porabe k bolj sonaravnim vzorcem. Evropska unija je v za~etku devetdesetih let 20. stoletja sprejela posebno direktivo (90/313/EGS), s katero je zagotovila prost dostop do informacij o okolju, in to direktivo ~ez desetletje posodobila (2003/4/ES). Dràva mora vsakomur zagotoviti prost dostop do okoljskih informacij, s katerimi razpolagajo njeni organi, 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, do razumnih stro{kov. Direktiva dolo~a, kaj so okoljske informacije, in navaja primere, ko dràva lahko zavrne izdajo tak{nih informacij zaradi njihove zaupnosti. S periodi~nimi tiskanimi gradivi je treba seznanjati javnost o stanju okolja. Direktiva je bila v slovensko zakonodajo vklju~ena z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list … 41/2004). Mednarodna skupnost je leta 1998 v danskem mestu Aarhus sprejela in podpisala Konvencijo o dostopu do informacij, udelèbi javnosti pri odlo~anju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah oziroma tako imenovano Arhu{ko konvencijo. Arhu{ka konvencija (Konvencija o … 1998) je nova vrsta okoljskega sporazuma. Povezuje pravice okolja s pravicami ~loveka. Temelji na spoznanju, da ima sedanja generacija obveznosti do prihodnjih generacij, saj ima vsak ~lovek pravico ìveti v zdravem ìvljenjskem okolju, hkrati pa ima dol`nost, da ga varuje. Arhu{ka konvencija izhaja iz doktrine sonaravnega in pravi~nega razvoja s posluhom za okolje, ki ga je mogo~e dosegati le z vklju~evanjem vseh zainteresiranih skupin (javna uprava, civilna drùba in gospodarstvo) v procese odlo~anja. To je iskanje najbolj{e izmed mogo~ih alternativ – seveda ob upo{tevanju razpolòljivih informacij o dogodkih in stanjih v sedanjosti in njihove verjetnosti v prihodnosti. Vi{ja stopnja informiranosti o okolju je predpogoj za druge oblike aktivne udelèbe v javni sferi, zlasti udelèbe javnosti pri okoljskem odlo~anju. Za u~inkovito sodelovanje morajo biti javnosti dostopne natan~ne in popolne informacije, hkrati pa ji mora sistem nuditi ustrezna pravna sredstva za varstvo omenjene pravice (Loàr 2003). Evropska unija je tik pred vstopom v 21. stoletje sprejela Direktivo (2000/60/ES), ki dolo~a okvir za delovanje na podro~ju vodne politike. Tako imenovana Vodna direktiva ima velik vpliv na spremembo dosedanjega upravljanja z vodami. To je direktiva nove generacije, saj je njena temeljna zahteva celovito upravljanje z vodami na ravni pore~ja. Integralnost direktive je razvidna tudi formalno, saj so vanjo vklju~ene nekatere nekdaj samostojne direktive. Temeljne zahteve direktive so dolo~itev pristojnega orga-na, dolo~itev povodja, izdelava na~rtov upravljanja z vodami na vsakih {est let in dolo~itev programov za ukrepe za obdobje {estih let. Pri pripravi na~rta mora biti posebne pozornosti delèna udelèba javnosti. Poglavitne vsebinske zahteve direktive se nana{ajo na doseganje okoljskih ciljev pri upravljanju z vodami, od katerih je gotovo najpomembnej{i ta, da bodo dràve najkasneje do leta 2015 za vse povr- {inske vode dosegle dobro stanje, ki je definirano z ekolo{kimi in kemijskimi parametri, enako pa tudi za podzemne vode, med katere uvr{~amo tudi podtalnico, pri ~emer je dobro stanje voda dolo~eno s kemijskim in koli~inskim stanjem. Vodna direktiva predvideva pogojno vzpostavitev dobrega stanja najkasneje do leta 2027 za tiste vode, za katere iz utemeljenih razlogov dobrega stanja nikakor ni mogo~e zagotoviti prej. Enaki okoljski cilji veljajo za vode, ki se uporabljajo za pitje, kot tudi za vode, ki so primerne za kakr{nokoli drugo rabo ali pa so pomembne za odvisne ekosisteme. Vklju~itev zahtev Vodne direktive v slovensko zakonodajo je bila izvedena leta 2002 z novim Zakonom o vodah. Ustava Republike Slovenije (Uradni list … 33/1991) zagotavlja vsakomur pravico do zdravega ìvljenjskega okolja in dolo~a tudi skrbnika za to, to je dràvo. S tem meri predvsem na Vlado in Dràvni zbor Republike Slovenije. Zakonodajalec je s sprejetjem Zakona o varstvu okolja v letih 1993 in 2004 podkrepil to skrb za zdravo ìvljenjsko okolje in prebivalcem na na~elni ravni zagotovil, da so podatki o stanju in o spremembah v okolju ter o postopkih in dejavnostih dràvnih organov, organov lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih slùb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nana{ajo na okolje, javni. K zago-tavljanju javnosti podatkov o lastnem obremenjevanju okolja je zakonodajalec {e posebej zavezal vse pravne in druge osebe, ki pri opravljanju poslovnih in drugih dejavnosti kakorkoli obremenjujejo okolje. Prav tako je Vlado Republike Slovenije zavezal k poro~anju o stanju okolja in izgradnji okoljskega informacijskega sistema. Krovni slovenski zakon o okolju je nedvomno Zakon o varstvu okolja (Uradni list … 41/2004). Podro~- je varstva okolja je bilo od prve polovice devetdesetih let 20. stoletja dalje (Uradni list … 32/1993) urejeno z zakonom, ki je prvi postavil temelje sodobnega varstva okolja. Iz do tedaj obi~ajnega re{evanja vedno ve~jih okoljskih problemov, usmerjenega v iskanje tehni~nih re{itev za omejevanje obremenjevanja, je 23 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar pre{el v kontekst zagotavljanja sonaravnega razvoja. Globalno je zakon urejal varstvo ìvljenjskega in z njim nelo~ljivo povezanega naravnega okolja ter splo{ne pogoje rabe naravnih virov. Uveljavljeni so bili izvr{ilni predpisi, ki obravnavajo mejne emisijske in imisijske vrednosti, pravila ravnanja (posebej z odpadki), presojo vplivov na okolje, monitoring stanja okolja in njegovih obremenitev, takse za obremenjevanje okolja in podobno. Eden od najpomembnej{ih razlogov za sprejem novega zakona je dosledna prilagoditev zahtevam prava Evropske unije na podro~ju varstva okolja. V ~asu po sprejemu Zakona o varstvu okolja leta 1993 so bili sprejeti in uveljavljeni nekateri pomembni mednarodnopravni akti (Konvencija o podnebnih spremembah, Kjotski protokol, Arhu{ka konvencija). V Sloveniji je za~elo veljati ve~ zakonov, ki so uredili sonaravno rabo posameznih naravnih virov, varovanje biotske raznovrstnosti in zavarovanje naravnih vrednot, kar je zahtevalo prilagoditev nekaterih dolo~b zakona novi pravni situaciji. Prej enotna ureditev mejnih vrednosti emisij in imisij ter standardov se po novem deli na mejne vrednosti emisij in standarde kakovosti okolja. Zakon ohranja Nacionalni program varstva okolja, ki vsebuje dolgoro~ne cilje, usmeritve in naloge na podro~ju varstva okolja, in Poro~ilo o stanju okolja kot temeljna strate{ka dokumenta, sprejeta na nacionalni ravni. Zaradi uveljavitve posebne evropske direktive o presoji vplivov planov in programov na okolje je v zakonu prilagojen postopek celovite presoje vplivov na okolje. Zakon daje poseben poloàj tudi nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu na podro~ju varstva okolja. V postopkih izda-je okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja za naprave, ki lahko obremenjujejo okolje v ve~jem obsegu, bodo imele te poloàj stranskega udeleènca in s tem mònost uveljavljanja prav-nih sredstev. Prav zaradi tega je v zakonu predviden poseben postopek za ugotavljanje javnega interesa. Nevladne organizacije bodo morale za pridobitev tega statusa izpolnjevati predpisane pogoje. Zakon o vodah (Uradni list … 67/2002) ima za temeljni cilj pravno ureditev ~lovekovega soìtja z vodami, z namenom zagotavljanja zadovoljevanja ~lovekovih gospodarskih, socialnih in drugih potreb po vodi, izhajajo~ iz omejitev, ki jih postavlja ohranjanje naravnega ravnovesja (Viler Kova~i~ 2002). Kot vemo, lo~uje evropska Vodna direktiva le dobro in slabo stanje podzemne vode. V razponu dobrega stanja se, predvsem pri podzemnih vodah, ki so namenjene oskrbi z vodo, postavlja mònost vi{jega in nìjega kakovostnega razreda. Eden od najpomembnej{ih vzvodov za ohranjanje visokega kakovostnega stanja so gotovo vodovarstvena obmo~ja, ki prostorsko natan~neje predpisujejo in usmerjajo rabo prostora ter posege vanj. Leta 2004 je bil izdan prvi Pravilnik o kriterijih za dolo~itev vodovarstvenega obmo~ja (Uradni list … 64/2004) in tako zapolnil praznino pri do tedaj nesistemati~nem pristopu k na~rtovanju in uresni- ~evanju za{~ite vodnih virov za oskrbo s pitno vodo. Pravilnik upo{teva na~elne pristope k za{~iti vodnih virov, ki izhajajo tudi iz Vodne direktive. Osnovni pristop pravilnika k dolo~anju mej vodovarstvenih obmo~ij je, da je treba opredeliti celotno napajalno obmo~je izkori{~anega vodnega vira. To celotno obmo~je se deli na tri podobmo~ja: najòje, òje in {ir{e. Koncept sonaravnega razvoja èli zagotoviti preìvetje in zagotavljanje potreb tudi prihodnjim gene-racijam in poleg skrbi za prepre~evanje in zmanj{evanje pritiskov na viru poudarja manj{o in bolj smotrno rabo naravnih virov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za sonaravno obna{anje potrebujejo ljudje poleg mònosti izbire ustrezne informacije, s katerimi jih obve{~ajo, seznanjajo in pou~ujejo tudi o vplivu posameznikovega ravnanja in obna{anja pri rabi naravnih virov na okolje in zdravje. V Nacionalnem programu varstva okolja so cilji za spodbujanje sonaravne potro{nje naslednji: • nenehno ozave{~anje in informiranje javnosti, • promocije primerov dobrih praks in prijaznega ravnanja z okoljem in • predstavitev koncepta sonaravne potro{nje v izobraèvalnem procesu. 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 3 METODE DELA V Sloveniji doslej {e nismo opravili sistemati~ne analize o zavesti ljudi o rabi vode kot naravnega vira. Pri~ujo~a raziskava vklju~uje neposredne, lahko bi jim rekli objektivne, in posredne oziroma subjektivne metode. Soo~iti èlimo kvantitativne podatke iz {tevilnih raziskav, ki obravnavajo okoljsko problematiko obmo~ij z viri pitne vode na eni strani ter anketiranje prebivalcev in njihovo risanje spoznavnih zemljevidov na drugi strani. Vsekakor je bistveni del pri~ujo~e raziskave ugotavljanje odnosa posameznih socialnoekonomskih skupin prebivalstva do vode kot naravnega vira. Nekateri bi morda celo menili, da gre za behavioristi~no delo, vendar podrobnej{i pogled pokaè, da ob upo{tevanju prostorskih vidikov gradimo socialnoekonomsko {tudijo. 3.1 OKOLJEVARSTVENO USMERJENI ORIS LJUBLJANSKEGA POLJA IN I[KEGA VR[AJA Osnovne fizi~no- in drùbenogeografske zna~ilnosti mestnih in primestnih vzor~nih obmo~ij ter njihove vzroke in posledice smo podrobno predstavili na podlagi analize {tevilnih raziskav Geolo{kega zavoda Slovenije, Kmetijskega in{tituta Slovenije, Agencije Republike Slovenije za okolje, Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija, Urbanisti~nega in{tituta in pa predvsem In{tituta za geografijo ter Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Upo{tevali smo seveda tudi {tevilne podatkovne baze, {e zlasti Statisti~- nega urada Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor ter Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija. To je optimalno objektivna metoda, ki celostno ocenjuje stanje okolja in i{~e vzroke za njegovo degradacijo. V bistvu je regionalnogeografski oris rabe tal, njenega obsega in zna~ilnosti s poudarkom na pritiskih na okolje kot vzrokih njegove degradacije. Teàva je v tem, da se nobeno od obravnavanih obmo- ~ij prostorsko ne ujema z administrativnimi mejami, zato smo morali, kjer je bilo to le mogo~e, pridobiti osnovne podatke, vezane na posamezne to~ke, ter jih nato zdruèvati v ustrezne skupine, ki pokrivajo dolo~ene zaklju~ene prostorske enote. 3.2 ANKETIRANJE O RABI VODE KOT NARAVNEGA VIRA Anketiranje je metoda empiri~nega vpogleda v izbrano populacijo in njen vzorec (To{ 1988). Za dosego predstavljenih ciljev je anketiranje edina mòna metoda, saj se tovrstni podatki ne zbirajo na noben drug na~in. V vpra{alnik smo vklju~ili tudi nekatere vsebine, ki jih lahko pridobimo iz drugih virov, tako pridobljeni rezultati pa so nam sluìli za primerjavo s temi viri. Subjektivna metoda neposrednega anketiranja nam odgovarja na {tevilna vpra{anja, kako lokalno prebivalstvo dojema okolje, v katerem ìvi, kako ga degradira in zaznava njegovo degradacijo, kako sprejema spremembe ter kako se je pripravljeno odzivati nanje in aktivno pripomo~i k izbolj{anju stanja okolja. Tako prebivalstvo dojemamo kot povzro~itelja in sprejemnika sprememb v okolju ter aktivnega oziroma pasivnega preoblikovalca pokrajine. Glede na to, da anketiranci prihajajo iz razli~nih okolij, èlimo ugotavljati razli~nosti in podobnosti med posameznimi skupinami, predvsem pa ugotavljati vzroke za ve~jo oziroma manj{o okoljsko ozave{~enost. Dosedanje izku{nje (Smrekar, Kladnik 2002; Smrekar, Kladnik 2004; Smrekar s sodelavci 2005) so nas prepri~ale, da je za uspe{no izvedeno anketo potrebna zelo temeljita priprava na delo. Temeljne zahteve anketiranja so individualen pristop, reprezentativnost vzorca, univerzalnost znotraj dolo~enega obmo~ja in so~asnost. Anketa temelji na obsènem terenskem delu. Prebivalstvo, vklju~eno v raziskavo, prihaja s {ir{ega obmo~ja Ljubljane. Vzorec zajema 900 oseb. Dve tretjini anket smo opravili v mestnem okolju Ljubljanskega polja (Ljubljana) in eno tretjino v primestnem okolju na I{kem vr{aju (Brest, I{ka Loka, I{ka vas, Kot, Matena, Staje, Strahomer, Vrbljene in Tomi{elj). Tretjina vseh anket je bila opravljena med »aktivnimi« obremenjevalci podtalnice na òjem pasu virov pitne vode, tretjina med »pasivnimi« obremenjevalci 25 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar (prebivalci, ki »le« ìvijo na tem obmo~ju) na {ir{em pasu virov pitne vode, tretjina pa med uporabniki pitne vode iz obravnavanih vodarn, ki pa ne ìvijo na varstvenih pasovih virov pitne vode. Vzor~enje je nujno, saj ni realno, da bi popisali celotno populacijo. Z ustreznim vzorcem lahko zagotovimo povsem zadostno natan~nost ocen (Kalton, Vehovar 2001). Na{ vzorec zajema primeren delè populacije, saj Blejec (1976) ugotavlja, da je za velike populacije dovolj, ~e velikost vzorca dosega od nekaj promilov do nekaj odstotkov celotne populacije. Odlo~ili smo se za stratificiran vzorec, kjer je nare-jen izbor z upo{tevanjem zna~ilnosti, ki je povezana s preu~evanim pojavom (Bajt, [tiblar 2002). Anketirali smo polnoletno populacijo. Zavedamo se, da so tovrstne ankete podvrène subjektivnim pogledom anketirancev, ki v~asih s svojimi odgovori celo èlijo zavajati. Z dovolj velikim vzorcem smo se izognili morebitnim pripombam, da tovrstna anketa ni dovolj objektivna. Vsako obmo~je smo razdelili na ve~ delov in na njih opravili predvideno {tevilo anketiranj, s tem smo se izognili prevelikim prostorskim koncentracijam. Na vsakem obmo~ju smo si izbrali dva kriterija, in sicer smo sledili spolni in starostni strukturi. Najprej smo èleli ugotoviti, kak{na je ta po posameznih anketiranih obmo~jih, potem pa smo zaradi nedostopno-sti tovrstnih individualnih podatkov Statisti~nega urada Republike Slovenije opustili to idejo. Vzor~enje smo potem naslonili na javno dostopne podatke istega vira za obravnavani ob~ini Ljubljana in Ig. Preglednica 1: Razrez opravljenih anket (Anketa o … 2004; N = 900). Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj òji varstveni pas virov pitne 100 – individualne hi{e 100 – individualne hi{e 200 – individualne hi{e vode – kmetovalci òji varstveni pas virov pitne 100 – vrti~ki – 100 – vrti~ki vode – vrti~karji òji varstveni pas virov pitne 200 – individualne hi{e in vrti~ki 100 – individualne hi{e 300 – individualne hi{e vode – skupaj in vrti~ki {ir{i varstveni pas virov pitne 200 – ve~stanovanjske hi{e 100 – individualne hi{e 300 – individualne in vode – skupaj ve~stanovanjske hi{e zunaj varstvenih pasov virov 200 – ve~stanovanjske hi{e 100 – individualne hi{e 300 – individualne in pitne vode – skupaj ve~stanovanjske hi{e skupaj 600 300 900 Obmo~je je omejeno na podlagi Odloka o varstvu virov pitne vode (Uradni list … 13/1988). Ta odlok sicer ni ve~ v veljavi na celotnem obmo~ju od oktobra 2004, ko ga je na Ljubljanskem polju nadomestila Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list … 126/2004), anketiranje pa smo opravili {e v ~asu, ko je bil {e v veljavi. Odlok, ki je veljal ve~ kot 15 let, bi moral biti zasidran v zavesti lokalnega prebivalstva. Zanimalo nas je prav njegovo poznavanje in seveda spo{tovanje omejitev. Vpra{alnik vsebuje glavo z osnovnimi podatki raziskovalne ustanove, pod katere okriljem je potekalo anketiranje (Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti), naslov ankete (Anketa o rabi vode kot naravnega vira) in sam vpra{alnik s 55 vpra- {anji. Pred uradnim za~etkom anketiranja smo izvedli poskusno anketiranje na vzorcu 15 oseb, in sicer smo preverili logi~nost in razumljivost pripravljene ankete ter upo{tevali nekatere pripombe anketirancev. Pripravili smo tudi dopis za anketirane osebe, v njem smo razloìli, od kod prihajajo anketarji, za kak{no vrsto anketo, kak{en je vzorcem, ter pripisali za èljo po sodelovanju v predvidenem ~asu. Dodali smo, da je anketa anonimna, da so vsi pridobljeni podatki strogo zaupni in jih bomo uporabili samo za raziskovalne namene. Ob koncu smo se {e zahvalili za sodelovanje in zapisali telefonsko {tevilko, na kateri lahko anketiranci pridobijo kakr{nekoli informacije v zvezi z anketo. Izdelava vpra{alnika je bila kompleksna, saj je bilo treba dolo~iti tak{no vsebinsko zasnovo, s katero je bilo mogo~e odgovoriti na bistvena vpra{anja o zavesti rabe vode kot naravnega vira, torej tako 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 vrednote kot tudi poznavanje problematike. Pripravili smo tudi dolo~ena kontrolna vpra{anja, s katerimi smo kasneje preverjali to~nost nekaterih predhodnih navedb. Vpra{alnik ima sklope, ki jih ocenjujemo z deskriptivnimi kazalci na ve~ nivojih, saj gre za sestavljen koncept. Prvi nivo je postavljanje okoljskih prioritet, drugi je poznavanje problematike, tretji je hipoteti~na pripravljenost za pla~evanje okoljskih stro{kov, v zadnjem, ~etrtem, pa gre za razsènost aktivnega okoljskega delovanja. Prednost tega vpra{alnika pred ve~ino primerljivih je v aktivnem delovanju okoljskega telesa, izmerjenega tudi s {tevilnimi kazalci dejanskega obna{anja. S {tirinivojskim spra{evanjem smo v veliki meri uspeli izni~iti teò v drùbi zaèlenih odgovorov, ki jih v ve~ji meri zasledimo na nìjih nivojih. Metodolo{ka preverjanja sociologov namre~ kaèjo, da anketiranci pogosto sporo~ajo vi{jo frekventnost zaèlenih ravnanj (na primer obiskovanje knjìnic in voli{~), kot je dejanska, ali pa nìjo frekventnost ravnanj, ki bi lahko {kodila njihovemu ugledu (na primer pitje alkoholnih pija~) (Malnar 2002). Pri {tevilnih vpra{anjih smo anketirancem ponudili sredinske odgovore, kar jim je omogo~alo umik iz skrajnih vrednosti, s katerimi se sicer identificirajo, a jih ne èlijo javno izraziti. Pri nekaterih klju~nih vpra{anjih pa smo anketirancem omogo~ili le pritrdilen oziroma nikalen odgovor. Tako smo jih prisilili, da so se jasno opredelili do vpra{anj, saj jim nismo ponudili odgovora »ne vem«, le anketarji so imeli to mònost kot skrajni izhod v sili in so ga izkoristili le izjemoma. Vpra{anja so zastavljena na na~in, s katerim je bilo mogo~e zagotoviti pridobitev kar najbolj kakovostnih odgovorov, in so zaradi tega ponekod tudi terminolo{ko poenostavljena. Nekatera vpra{anja so povzeta po anketah Slovenskega javnega mnenja, projekta International Social Survey Programme – Environment (ISSP 2000 … 2002) in Eurobarometer (The attitudes … 2002). Prva dva sklopa anketiranj sta bila izvajana samo v Sloveniji oziroma tudi v Sloveniji, zadnji pa le v dràvah takratne petnajsterice Evropske unije, ko Slovenija {e ni bila ~lanica. V Sloveniji je vodilni projekt, ki traja è od leta 1968, Slovensko javno mnenje (To{ 2004a). V skupaj 83 raziskavah na zaokroène teme s standardiziranimi vpra{alniki in na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalcev Slovenije so se okoljske tematike pojavile dvanajstkrat, od tega prvi~ è leta 1972. ^eprav javno mnenje ni izrazito stabilen drùbeni pojav in sta zanj zna~ilni njegova vsakokratna situa-cijska dolo~enost ter ~asovna spremenljivost, nam podatki kaèjo jasno razlo~ljive tènje oziroma vzorce mi{ljenja v dolo~enem ~asu (Mlinar 1989). Del teh okoljsko naravnanih vpra{anj smo vklju~ili tudi v na{o anketo, saj smo tako làje sledili razvoju okoljske zavesti v prostoru. Po letu 1990 je dobival projekt vse bolj mednarodno primerljiv pomen, saj so bili ~lani skupine vklju- ~eni v {tevilne mednarodne programe. Z okoljskega vidika je nedvomno najbolj zanimiv International Social Survey Programme, tako imenovani projekt ISSP. Anketa z naslovom Okolje je bila izvedena dvakrat, v letih 1993 in 2000, in nekatera vpra{anja so povzeta tudi po njej. Nekatere zanimive vsebine, ki smo jih prav tako vklju~ili v na{o anketo, smo na{li tudi v raziskavi javnega mnenja o okoljskih tematikah. Evropska komisija je leta 2003 è drugi~ objavila rezultate te na {tiri leta izvajane ankete Eurobarometer, ki je temeljila na vpra{alniku iz jeseni 2002. Tega so posla-li 16.000 prebivalcem takratne petnajsterice Evropske unije. Poleg ve~ine lastnih vpra{anj so bila v anketo vklju~ena {e nekatera vpra{anja iz zgoraj navede-nih virov, in sicer prav zaradi primerljivosti podatkov in umestitve tako teh kakor tudi drugih odgovorov v {ir{i slovenski oziroma evropski kontekst. Vpra{alnik je sestavljen iz ve~ vsebinskih sklopov in vsebuje 55 vpra{anj s {tevilnimi podvpra{anji (Priloga 2). Za ustrezno analizo socialnoekonomskih zna~ilnosti anketirancev smo pridobili na eni strani podatke o {tevilu anketiranih prebivalcev in njihovem spolu ter na drugi strani iz Popisa prebivalstva leta 2002 podatke o {tevilu prebivalcev in njihovem spolu v Mestni ob~ini Ljubljana ter ob~ini Ig. Zanimive so bile tudi interpretacije vsebinskih odgovorov na podlagi analiz {tirih starostnih skupin v anketo vklju~enih anketirancev, starih ve~ kot 18 let. Prav tako nas je zanimala izobrazba anketirancev, zdruèna v {tirih razredih na obravnavanem obmo~ju, ter primerjalno {e prebivalcev obeh obravnavanih ob~in. Zavedajo~ se ob~utljivosti vpra{anja, smo gospodinjstva anketirancev vseeno poizku{ali uvrstiti v enega od {tirih dohodkovnih razredov. 27 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Zanimalo nas je, kak{en splo{en odnos do okolja imajo anketiranci in kako zaznavajo okoljske probleme. Pomembna se nam je zdela prva asociacija na temo okolje med ponujenimi: onesnaèvanje mest; zelena in prijazna pokrajina; potresi, poplave in druge naravne nesre~e; varstvo narave; okolje bomo zapustili na{im otrokom; kakovost ìvljenja tam, kjer ìvimo; odgovornost posameznika za ohranitev okolja in iz~rpavanje naravnih virov, da si zagotovimo udobno ìvljenje. Prav tako nas je zanimalo mnenje anketirancev o razmerju med ~lovekovimi dejavnostmi in okoljem, pri tem smo ponudili ve~ odgovorov: ~lovekove dejavnosti so v harmoniji z okoljem; poslab{anje stanja okolja lahko povzro~i spremembo na{ega na~ina ìvljenja ter ~lovekove dejavnosti lahko pripeljejo do nepopravljive {kode v okolju. V tretjem sklopu vpra{anj pa smo ugotavljali zaskrbljenost glede onesnaènosti pitne vode; onesnaèvanja podtalnice, jezer in rek; rabe pesticidov in kmetijskega onesnaèvanja; onesnaèvanja zraka; upravljanja s komunalnimi in z industrijskimi odpadki; naravnih in industrijskih nesre~; prometa; tanj{anja ozonske plasti; podnebnih sprememb ter kislega dèja. Vse te odgovore lahko primerjamo s podatki Eurobarometra. Anketirancem smo prav tako po zgledu Eurobarometra ponudili sedem mònosti za re{itev okoljskih problemov, in sicer: sprejetje stròje slovenske in evropske zakonodaje z visokimi kaznimi za kr{itelje; bolj dosledno uveljavljanje obstoje~e okoljske zakonodaje; individualno pla~evanje vi{jih davkov oziroma prispevkov za pokritje okoljskih stro{kov; pla~evanje okoljskih davkov s strani povzro~iteljev okoljskih problemov; ~akanje na pobude industrije, kmetijstva; ve~je finan~ne spodbude industriji, trgovini in dràvljanom ter pove~anje splo{ne okoljske zavesti. Zanimalo nas je, kako bodo anketiranci primerjali stanje okolja na splo{no in podtalnice posebej pred priblìno desetimi leti s trenutnim stanjem. Povpra{evali smo tudi, kako jih skrbi onesnaènost povr- {inske vode, prsti, rastlin in ìvali, podtalnice in zraka kot pokrajinotvornih sestavin na eni strani ter industrije, kmetijstva, prometa, gospodinjstev in odlagali{~ odpadkov kot dejavnosti oziroma iz njih izhajajo~ih posledic na drugi strani. [e posebej nas je zanimalo, kak{no nevarnost predstavljajo po njihovem mnenju kemij-ska sredstva, uporabljana v kmetijstvu, za okolje – to smo primerjali z rezultati ankete ISSP – in {e posebej za podtalnico. Porabniki pitne vode se oskrbujejo iz ve~ vodarn, povpra{ali smo po njihovem poznavanju lokacij, zato so se morali anketiranci odlo~ati med dejanskimi in izmi{ljenimi vodarnami. Vsaka vodarna ima z odlokom dolo~en varstveni pas vira pitne vode. Prav poznavanje teh pasov je klju~no za ustrezno obna- {anje na tak{nih obmo~jih. @eleli smo, da anketiranci navedejo, ali ìvijo na varstvenem pasu virov pitne vode, in ~e da, da navedejo tudi ime tega pasu. Anketirancem smo tudi ponudili, da na priloèni topografski karti {ir{ega ljubljanskega obmo~ja zari{ejo mejo oziroma meje varstvenih pasov virov pitne vode nad podtalnico za oskrbo prebivalstva Ljubljane in okolice. Poznavanje deleà prebivalcev, priklju~enih na vodovodno in kanalizacijsko omrèje, ter poznavanje izgub iz po{kodovanega vodovodnega omrèja sta tudi pokazatelja poznavanja urejenosti komunalne infrastrukture v Ljubljani in okolici. Anketiranci imajo mònost uìvati pitno vodo iz vodovodnega omrèja, embalirano vodo, nekateri pa tudi vodo iz zasebnih vodnjakov. Zanimalo nas je, kak{na je po njihovem mnenju kakovost vode in kako pogosto jo pijejo iz posameznih virov. Med tistimi, ki so se odlo~ili za pitje embalirane vode, smo èleli izvedeti, ali znajo povezati ime blagovne znamke in lokacijo ~rpali{~a. Tiste anketirance, ki so odgovorili, da pijejo embalirano vodo, smo povpra{ali, koliko zaupajo posamezni blagovni znamki, ker naj bi jo polnilo ugledno podjetje; ker naj bi jo polnilci uspe{no ogla{evali; ker naj bi anketiranci vedeli, kje jo ~rpajo; ker naj bi jo ~rpali iz velikih globin oziroma na neposeljenih obmo~jih ter ker naj bi bila cenovno ugodna. Predvsem nas je zanimalo, kak{no mnenje imajo o blagovnih znamkah embalirane vode Zala, Tiha, Oda, H2O, Julijana in Izvir. Leta 2003, ko smo pripravljali anketo, v Ljubljani in okolici skoraj nismo mogli dobiti vode znamke Dana, ki se ji je kasneje uspelo prebiti na trg tudi zaradi visoke kakovosti. Cena pitne vode iz omrèja ali embalirane vode se bistveno razlikuje, zato smo èleli izvedeti, kaj anketiranci menijo o kakovosti obeh tipov pitne vode in o upravi~enosti pitja embalirane vode doma (~e 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 je voda iz omrèja primerna za pitje) glede na obsène koli~ine odpadne plasti~ne embalaè. Zanimivo se je bilo seznaniti tudi z oceno primernosti cene pitne vode iz omrèja. Izvedeli smo {e mnenje anketirancev o upo{tevanju stro{kov vzdrèvanja vodovodnega sistema, varovanju vodnega vira z varstvenim pasom, ~i{~enju odpadne vode in socialnem vidiku pri dolo~anju cene pitne vode. Klju~no za uspe{no komunikacijo z razli~nimi skupinami prebivalcev je, komu anketiranci najbolj zaupajo, da jih oskrbuje z resni~nimi informacijami v zvezi s stanjem podtalnice na obravnavanem obmo~- ju: upravi, politi~nim in nevladnim organizacijam, strokovnjakom, blìnjim ali medijem. Povpra{ali smo jih tudi, kaj menijo o dodatnem seznanjanju in izobraèvanju v medijih, s posebnimi zloènkami in z organizacijo posebnih sre~anj za prebivalce. [e posebej smo anketirance spodbudili, da so se opredelili do objektivnosti poro~anja dolo~enih elektronskih in tiskanih medijev. Na~elno podporo anketirancev smo ponekod ugotavljali tudi primerjalno z rezultati ankete ISSP, in sicer z opredeljevanjem do trditev: za nekoga, kot sem jaz, je lahko, da kaj naredi za okolje; naredim, kar je dobro za okolje, tudi ~e za to porabim ve~ denarja ali ~asa; nobenega smisla ni, da po svojih najbolj{ih mo~eh skrbi{ za okolje, ~e tega ne po~nejo tudi drugi; na obravnavanem obmo~ju je vode v izobilju, zato ni nobene potrebe, da bi z njo var~evali, ter za pitno vodo iz vodovodnega omrèja bi bil pripravljen pla~evati ve~, samo da se s tem izbolj{a za{~ita vode v naravnem okolju. V drugem sklopu trditev pa smo bili è bolj neposredni, saj smo jih spra{evali, ali so pripravljeni pla~evati dosti vi{je cene raznih artiklov z namenom varovanja okolja in posebej podtalnice, dosti vi{je davke raznih artiklov z namenom varovanja okolja in posebej podtalnice kot vira pitne vode ter ali so se pripravljeni odpovedati ìvljenjskemu standardu z namenom varovanja okolja in posebej podtalnice kot vira pitne vode. Razmerje med na~elno podporo varovanju okolja in aktivno udelèbo anketirancev smo poizku{a-li ugotoviti z njihovo pripravljenostjo za aktivno sodelovanje v javni razpravi o upravljanju z vodnimi viri; moralno in finan~no podporo okoljevarstvenim gibanjem civilne drùbe; podporo kateri od politi~nih strank zaradi okoljevarstvenega programa ter s sodelovanjem v okoljevarstvenih gibanjih civilne drùbe. Prav tako nas je zanimalo, ali so anketiranci v zadnjih petih letih lo~evali odpadke; zmanj{ali porabo pitne vode; podpisali peticijo v zvezi z varstvom okolja; dali denar dolo~eni skupini za varstvo okolja z namenom, da bi zmanj{ali onesnaèvanje. Tudi v tem sklopu vpra{anj smo nekatere odgovore primerjali z rezultati ankete ISSP. Za konec nas je zanimala {e pripravljenost anketirancev za sodelovanje z nami{ljeno Fundacijo za zdravo pitno vodo za re{evanje kakovosti podtalnice kot vira pitne vode. Uvodoma smo anketirance povpra- {ali, katere tri skupine bi morale zagotoviti zadostna finan~na sredstva za okolju prijazno gospodarjenje s podtalnico. Lahko so izbirali med dràvo; podjetji, ki onesnaùjejo podtalnico; prebivalci, ki ìvijo na varstvenem pasu virov pitne vode in jo onesnaùjejo; vsemi, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz dolo~enega vira pitne vode, ter fundacijo (skladom), ki bi skrbel za ustrezno gospodarjenje s podtalnico. @eleli smo tudi ugotoviti, ali so anketiranci pripravljeni za razre{evanje navedene problematike pla~evati zaokroènih 100 SIT (0,42 €) na mesec na gospodinjstvo. Med tistimi, ki ne podpirajo Fundacije, pa, ali se jim zdi znesek 100 SIT na mesec na gospodinjstvo prevelik ali pa ne èlijo sodelovati le iz na~elnih razlogov. Med tistimi, ki jo podpirajo, nas je zanimalo, ali so anketiranci pripravljeni pla~evati Fundaciji tudi vi{je mese~ne prispevke kot le simboli~nih 100 SIT na gospodinjstvo, po 200 oziroma 300 oziroma 400 SIT pa vse do 1000 SIT, ter kak{ni so motivi za podporo Fundaciji z namenom re{evanja kakovosti podtalnice kot vira pitne vode: èlja, da bi tudi v prihodnje pili neopore~no pitno vodo; èlja, da radi pokaèjo, da skrbijo za okolje, ali zato, ker ima tudi ìvljenje v podtalnici pravico obstajati. Anketarje smo opremili z dopisom za anketirane osebe (izro~ali so ga po potrebi), pooblastilom za izvajanje ankete, z vpra{alniki in z natan~nim kartografskim prikazom posameznih varstvenih pasov virov pitne vode. Pripravili smo jim odtis digitalnega ortofoto posnetka z vrisanimi varstvenimi pasovi, kar jim je omogo~ilo pravilnej{e in làje orientiranje v prostoru. Na za~etku smo izbrali {est anketarjev, med njimi so nekateri pred opravljenimi 150 dogovorjeni-mi anketami na posameznega anketarja nehali z delom. Treba je bilo najti ustrezne zamenjave, zato se je anketiranje precej zavleklo in je potekalo od 13. oktobra 2003 do 12. maja 2004. Za anketarje 29 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar smo pripravili kraj{i seminar s predstavitvijo vpra{alnika. Od anketarjev smo zahtevali, da pridobijo kontaktno telefonsko {tevilko ali izjemoma naslov vsakega anketiranca. Po kon~anem anketiranju smo opravili preizkuse kakovostno opravljenega dela, poklicali 5 % vseh anketiranih oseb in nismo zasledili nobenih zlorab ali poneverb, tako da nismo izlo~ili izpolnjenih vpra{alnikov. Anketiranje je bilo zaradi teàvne vsebine in dolìne vpra{alnika zelo zahtevno, izpolnjevanje je povpre~no trajalo 28 minut. Anketar je del vpra{anj glasno bral, anketiranec je poslu{al in odgovarjal nanje. Bolj zapletena vpra{anja je anketar prav tako glasno bral, anketiranec pa je na svojem izvodu vpra{alnika, kjer je imel na enem listu samo trenutno obravnavano vpra{anje, sledil besedilu. S takim delom smo pri ve~ini anketirancev precej pospe{ili odgovarjanje in hkrati dobili kakovostnej{e odgovore. Temeljno pravilo anketiranja je, da mora anketar na vpra{alnike vnesti podatke, kot mu jih posreduje anketirana oseba. Anketarji se niso mogli opreti na nobeno zakonsko dolo~ilo o obveznosti odgovarjanja, kot je to mogo~e denimo pri akcijah Statisti~nega urada Republike Slovenije. Uspe{nost je bila torej v znatni meri odvisna tudi od sposobnosti prepri~evanja anketarjev. To se je {e posebej izkazalo za problem pri anketiranju na manj{ih obmo~jih, ko smo le s teàvo anketirali ustrezno populacijo. Tam smo morali osebe, ki so zavrnile sodelovanje, ponovno obiskati z razli~nimi popisovalci in jih nagovar-jati k sodelovanju, tako da smo dosegli najbolj{i mogo~ odziv. Pridobljeni rezultati anketiranja omogo~ajo vrednotenje po razli~nih kriterijih glede na odnose med: • mestnim (Ljubljansko polje) in primestnim obmo~jem (I{ki vr{aj), • posameznimi skupinami obremenjevalcev oziroma uporabnikov pitne vode, • posameznimi kategorijami vodovarstvenih pasov v okviru celotnih vodovarstvenih pasov. Odgovore iz vpra{alnikov smo vnesli v ra~unalni{ko podatkovno zbirko. Pri delu so nam bile v pomo~ metode za izra~unavanje osnovnih opisnih statistik in frekvenc ter metode statisti~ne analize in iskanja soodvisnosti med posameznimi kazalci. Ve~ina obdelav je bila opravljena z ra~unalni{kim programom Excel, krìne tabele pa s program SPSS. Klju~ni rezultati obdelav so prikazani grafi~no in tabelari~no. 3.3 RISANJE SPOZNAVNEGA ZEMLJEVIDA VARSTVENIH PASOV VIROV PITNE VODE V raziskavo je vklju~ena v geografiji doslej redkeje uporabljena metoda spoznavnih zemljevidov, s katero se pogosteje sre~ujejo psihologi. Spoznavni zemljevidi so ob povsem teoreti~nih razmislekih nastajali in se uporabljali predvsem zaradi prakti~nih na~rtovalskih vpra{anj. Ta so se nana{ala predvsem na rabo prostora in razporeditev virov, kolikor je to povezano s predstavo o okolju. Raziskave spoznavnih zemljevidov v razmerju med ~lovekom in okoljem med drugim tudi prispevajo k bolj razumni rabi naravnih virov, spodbujajo posameznike v vpletenost pri razvoju in na~rtovanju u~inkovitej{ega izvajanja sprememb ter pomagajo pri ohranjanju in beleènju okoljskih zaznav (Poli~ s sodelavci 2002; po Wyhte). Spoznavni zemljevidi, torej postopki, s katerimi posku{amo ugotoviti, kako si ljudje predstavljajo prostorske odnose in zna~ilnosti okolja, so lahko pomembno sredstvo za pridobivanje podatkov, pomembnih za ugotavljanje stanja oziroma nadaljnje na~rtovanje. Spoznavni zemljevidi nudijo vsaj dve vrsti obve-stil, in sicer: • neposredno zaznavno izku{njo in • spoznavno predelavo osebne izku{nje. Za to poznamo ve~ metod, mi smo se za na{e potrebe odlo~ili, da bomo podatke pridobili z drù- benoprostorskimi obrazci. To je bolj strukturirana oblika raziskovanja spoznavnih zemljevidov. Anketiranci morajo obkroìti tisto obmo~je, o katerem menijo, da je razgla{eno za varstveni pas virov pitne vode za oskrbo prebivalcev. Pri risanju tovrstnih zemljevidov se nam pokaèjo posameznikove slike okolja kot rezultati spoznavnih preslikav, ki vsebujejo poloàjne informacije (meje varstvenih pasov). Posameznikova slika okolja je usklajena z njegovimi na~rti za uporabo tega prostora. Razlikujemo med geografskim in vedenjskim okoljem, saj vsi, ki ìvijo v istem geografskem okolju, ìvijo v razli~nih vedenjskih okoljih in si informacije pridobivajo z vsemi ~utili (Poli~ s sodelavci 2002). 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Poleg odgovarjanja na vpra{anja, zastavljena v anketi, je bil vsak anketiranec napro{en, da zari{e mejo varstvenega pasu oziroma meje ve~ pasov virov pitne vode za oskrbo prebivalcev Ljubljane in okolice na ~rno-bel zemljevid formata A3 v merilu priblìno 1 : 73.000 {ir{ega ljubljanskega obmo~ja s skrajnimi to~kami na severozahodu pri Zbiljah, na severovzhodu blizu Prevoj pri [entvidu, na jugozahodu nedale~ od Smrekovca pri Rakitni in na jugovzhodu ob Kremenici pri Predolah. Odziv je bil precej slab{i, saj je od 900 anketiranih oseb zarisalo meje vodovarstvenih pasov samo 280 oseb, od tega 163 na Ljubljanskem polju in 117 na I{kem vr{aju. 3.4 PRIPRAVA KARTOGRAFSKEGA GRADIVA Kartografsko gradivo je pripravljeno z ra~unalni{kim programom ARC GIS, pri ~emer smo pri nekaterih tematskih kartah uporabili za podlago tudi digitalne ortofoto posnetke v merilu 1 : 1000 in 1 : 5000, tako da je mogo~e dolo~ene prostorske odnose ob mnoìci orientacijskih to~k videti s precej{njo stopnjo natan~nosti. 31 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 4 PREDSTAVITEV OKOLJSKE PROBLEMATIKE PREU^EVANIH OBMO^IJ 4.1 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI Milijone let sta reki Sava in Ljubljanica polnili pogrezajo~o se Ljubljansko kotlino s svojimi nanosi in oblikovali relief. Pogrezajo~o se kotlino sta v hladnih obdobjih pleistocena sproti zasipali z nanosi, v vmesnih toplih dobah pa sta se vrezovali vanje. Tako je najstarej{a savska terasa ponekod danes è nekaj deset metrov nad gladino reke. Ljubljansko polje je 20 km dolga in do 6 km {iroka ravnina v vzhodnem delu kotline. Osamelca, na severu [marna gora (669 m) in Ra{ica (641 m), povezujeta zahodno Polhograjsko in vzhodno Posav-sko hribovje, ki na jugu zaklju~uje kotlino Ljubljanskega polja. Reka Sava ga razdvaja na dva dela, pri ~emer je v zahodnem delu {ir{i jùni del, v vzhodnem pa severni del. Dobro prepustna prodnata nasipina z vmesnimi slab{e prepustnimi plastmi konglomerata in ilovi-ce na Ljubljanskem polju je nastala v pleistocenu, ko je bilo zaradi velikih temperaturnih razlik izdatno preperevanje, v morenah nakopi~eno ledeni{ko gradivo pa so prena{ale in zaoblile vodnate reke; odlaga-le so ga na dnu tektonsko zasnovane kotline, ki se je vzdol` prelomov nenehno poglabljala (Gams 1992). Skupna debelina holocenskih in pleistocenskih prodnih in konglomeratnih plasti je zelo razli~na, ker je tudi predkvartarna podlaga razli~no pogreznjena. Na zahodnem obrobju Ljubljanskega polja pri Mednem in Brodu so plasti pe{~enega proda in konglomerata debele le od 2 do 10 m. V osrednjem delu Ljubljanskega polja, od Spodnjih Gameljn prek Kle~ do Dravelj, je predkvartarna podlaga mo~neje pogreznjena. Kvartarni sedimenti (pesek, prod in konglomerat) so tukaj debeli med 70 in 105 m. Druga poglobljena in {iroka kotanja je med Jar{kim prodom, [entjakobom ter vodarno Hrastje in @alami. Tu so prodne plasti debele od 70 do 80 m. Med Brinjem na levem bregu Save ter Zgornjo Zadobrovo in Studencem poteka v smeri sever–jug visoko dvignjena predkvartarna podlaga neprepustnih permokarbonskih sedi-mentov, kjer so kvartarne naplavine debele le od 8 do 20 m. Na obmo~ju med Spodnjo Zadobrovo in Zalogom pa leì permokarbonska podlaga ponovno nekoliko globlje, tako da so tod prodnokonglome-ratne plasti debele ve~ kot 20 m oziroma do 40 m (Drobne s sodelavci 1997). Pri Tacnu in ^rnu~ah so permokarbonske kamnine v strugi Save razgaljene in vanje je reka vrezala korito. Ljubljansko barje je kot skrajni, jùni in najmlaj{i del Ljubljanske kotline dolgo 20 in {iroko 10 km in meri 163 km2, zanj je zna~ilno obsèno naplavljeno dno. V celoti predstavlja {iroko tektonsko udorino, ki se pojavlja na stiku dveh tektonskih enot: starej{e dinarske in mlaj{e alpske narivne zgradbe. Nastalo je pred priblìno dvema milijonoma let. Hitrost ugrezanja je bila razmeroma velika, v 500 letih se je dno spustilo za 1 meter (Melik 1959). Na robu Barja je reka I{ka zlasti v pliocenu izdolbla slabo odpor-ne vododr`ne paleozoiske in mezozoiske kamnine v ve~ kot 10 km dolgo in do 400 metrov globoko sotesko (I{ki vintgar) ([ifrer 1983). Dolvodno je nasula obseèn tako imenovani I{ki vr{aj in tako v nasprotju s preostalim Barjem onemogo~ila nalaganje mlaj{ih ilovic, glin in jezerske krede. Na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju z würmskim fluvioglacialnim prodnim zasipom prevladujejo rendzine in evtri~ne rjave prsti. To so avtomorfne prsti, ki so nastale pod vplivom pronicanja padavinske vode. So rodovitne in lahke, vendar plitve in vodoprepustne ter zato poleti tudi su{ne. Za spodnje terase so zna~ilne hidromorfne prsti, ki so nastala pod vplivom stalne prisotnosti podtalnice, povr{inske vode ali poplavne vode. Na spodnji pe{~eno-prodni terasi se ob Savi pojavljajo karbonatne obre~ne prsti, na meljasto-glinastem aluviju ob Ljubljanici pa nekarbonatne obre~ne prsti (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005a). Pod vrhnjim horizontom so nezasi~ene plasti aluvialnih usedlin dobro prepustnega pe{~enega proda in vlòki manj prepustnega konglomerata, ki jih krajevno lo~ujejo le~aste plasti gline. Vertikalna prepustnost vode je zaradi teh litolo{kih heterogenosti zelo spremenljiva, vsekakor pa mnogo manj{a od prepustnosti v horizontalni smeri, kjer gre za pretakanje po posameznih litolo{ko bolj homogenih plasteh. Hitrost toka podtalnice ocenjujemo od nekaj metrov do nekaj deset metrov na dan (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005a). 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 kilometri Avtor vsebine: Ale{ Smrekar Avtor zemljevida: Peter Frantar 0 1 2 3 4 5 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 Vir: Pregledna karta Slovenije v merilu 1 : 250.000, Geodetska uprava RS Slika 4: Lega Ljubljanskega polja in I{kega vr{aja v Osrednji Sloveniji. 33 34 Za Avtor vsebine: Ale{ Smrekar v LEGENDA est ljudi o pitni v MEDNO Avtor zemljevida: Peter Frantar © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 cesta kilometri 0 1 2 3 4 5 železnica SAVA TACEN gozd odi BROD obravnavano obmo~je naselje VI@MARJE vodotok JE@ICA BREST [ENTVID SAVA IG [I[KA BE@IGRAD I[KA VAS MOSTE LJUBLJANICA POLJE TRNOVO Ale{ Smrekar VI^ I[KA Slika 5: Pregledna karta Ljubljanskega polja in I{kega vr{aja. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Na Polju in Barju pade med 1400 in 1500 mm padavin na leto, povpre~na letna temperatura zraka je med 8 in 10 °C. Zaradi kotlinske lege sta zmanj{ana vetrovnost in pogostej{i ter izrazitej{i toplotni obrat, zato je zaznavno pove~ano {tevilo dni z meglo. Zamegljenost vpliva na trajanje son~nega obse-vanja in energijske tokove pri tleh. Megla je najpogostej{a v septembru in oktobru. Obravnavano obmo~je ima povpre~no 153 dni z meglo (meteorolo{ka postaja Ljubljana Beìgrad) (Kolbezen, Pristov 1998). V vodonosnih prodno-pe{~enih in konglomeratnih plasteh, ki zapolnjujejo udorino Ljubljanskega polja, so velike koli~ine podtalnice, ocenjene na do 100 milijonov m3 in pomenijo enega najve~jih rezervoarjev podzemne vode v Sloveniji ter predstavljajo naravni vir regionalnega pomena. V globalnem pogledu je to vodonosnik z medzrnsko poroznostjo in prosto gladino podzemne vode. Zaradi krajevnih nanosov slab{e prepustnih glinastih in zaglinjenih plasti pa je lahko na òjih obmo~jih polodprt, polzaprt ali zaprt vodonosnik (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005c). Globina do podtalnice je odvisna od njene gladine in vi{ine terena ter se spreminja od Vìmarij do Zaloga in od obrobja polja proti reki Savi. Podtalnica na visoki terasi pri Vìmarjih je v globini ve~ kot 30 m. Na obmo~ju med [entvidom in kamni{ko progo je od 25 do 30 m globoko, med Beìgradom, glavno èlezni{ko postajo in Jeìco pa je v globini med 20 in 25 m. V Mostah in Savskem naselju je podtalnica od 15 do 20 m globoko. Na {irokem obmo~ju od Toma~evega prek vodarne Hrastje do Novega Polja ter Toplarne v Mostah do Polja najdemo podtalnico od 10 do 15 m globoko. Na nizki terasi, ki poteka v 0,5 do 2 km {irokem pasu vzdol` desnega brega Save od Broda prek Roj, Toma~evega in [martne-ga, je podtalnica bliè povr{ini. Priblìno na odseku Brod–Roje je podtalnica v globini od 12 do 20 m, med Jeìco in Zadobrovo med 5 in 10 m. Krovna (areacijska ali prezra~ena) plast, ki je torej debela do 30 m, je zelo pomembna za naravno za{~ito podtalnice. A – Medno – vodarna Kle~e – vodarna Hrastje – Zadobrova – Centralna ~istilna naprava anj ljana–Kr voznica na Kle~e 2 ava na Kle~e 1 vodarna cesta Ljub Hrastje 1 vodar ije vodar zahodna ob èlezni{ka proga Dunajska cesta v{ka cesta vnica 1 .Odr Lp lna ~istilna napr Zadobro a Emona kla Centr prod s peskom rjava in siva glina skrilavi glinovec in pe{~enjak konglomerat prod z vlòki konglomerata Slika 6: Hidrogeolo{ki prerez Ljubljanskega polja (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005c). 35 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 290 305 304 285 303 302 280 301 m 300 m 275 299 298 270 297 296 265 295 74 76 78 80 82 84 86 88 90 92 94 96 98 00 jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. jan. Kle~e Hrastje Sava [entjakob Sava Medno Slika 7: Povpre~ne mese~ne gladine podzemne vode v Kle~ah in Hrastju ter vodostaji na reki Savi od leta 1974 do leta 2000 (skala vodostaja vodomerne postaje Medno na Savi je na desni strani (Andjelov s sodelavci 2005). Letni reìm gladin podtalnice v obdobju 1974–1990 kaè na povpre~no dokaj majhno letno nihanje. V Mednem je letno nihanje povpre~nih mese~nih gladin v povpre~ju 20 cm, v Kle~ah 70 cm in v Hrastju 50 cm. Povpre~na gladina v obdobju 1974–1990 v Mednem je bila na 298,79 m, v Kle~ah na 278,57 m in v Hrastju na 273,96 m nad morjem (Andjelov s sodelavci 2005). Dinami~ne zaloge podtalnice na Ljubljanskem polju so ocenjene na 3–4 m3/s (Javno podjetje … 2004). Stati~ne zaloge pa so tisti del podtalnice, ki se obnovi le v dolgem ~asovnem obdobju ob so~asnem prenehanju ~rpanja, druga~e so neobnovljive. V vodonosniku Ljubljanskega polja se podtalnica pretaka v generalni smeri od severozahoda proti jugovzhodu oziroma vzhodu. Hitrosti podtalnice v zahodnem delu vodonosnika zna{ajo ve~inoma med 5 in 10 m/dan, v vzhodnem delu vodonosnika pa so nekoliko ve~je hitrosti, ve~inoma med 10 in 20 m/dan (Auersperger s sodelavci 2005). Glavni vir napajanja vodonosnika Ljubljanskega polja je reka Sava in manj infiltracija padavinske vode na celotnem Polju. Sava v zgornjem delu napaja vodonosnik, v spodnjem delu pa podtalnica odteka nazaj v njeno strugo. Torej je gladina podtalnice na zahodnem delu nagnjena proti jugu oziroma jugovzhodu, v osrednjem delu pa proti vzhodu. Podtalnica te~e v splo{nem v smeri, ki je vzporedna s Savo (Auersperger s sodelavci 2005). Drugi najve~ji povr{inski tok na Ljubljanskem polju je reka Ljubljanica. Njen tok je po~asen, zablatena struga pa mo~no omejuje izmenjavo vode med reko in vodonosnikom. Zaradi niànja gladine podtalnice, ki je predvsem posledica niànja erozijske baze Save in delno pove~anega ~rpanja podtalnice, so presahnili {tevilni izviri in povr{inski odtoki na severovzhodnem in jùnem delu Ljubljanskega polja (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005a). Nihanje gladine podtalnice je najve~je na Brodu (6 m), proti vzhodu pa je nihanje manj{e, od 2 do 3 m (Auersperger s sodelavci 2005). Najve~ji antropogeni vpliv ima ~rpanje, ki zna{a v povpre~ju samo za potrebe oskrbovanja s pitno vodo 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 skoraj 1 m3/s, najve~ podtalnice pa s polja naravno odte~e na vzhodu v Savo in Ljubljanico. Razlika zaje-tih dotokov in odtokov z Ljubljanskega polja je 2,6 m3/s, ki jo v kon~ni bilan~ni sliki lahko pripi{emo ve~ dejavnikom, predvsem iztekanju vode iz vodonosnika v Ljubljanico in Savo, industrijskim ~rpanjem vode ter odtekanju med Podutikom in Rònikom (Andjelov s sodelavci 2005). Predvsem v vzhodnem delu podtalnice Ljubljanskega polja so {e rezervne koli~ine vode, saj pretok podtalnice pri nizkem vodostaju ni povsem izkori{~en (Bre~ko 1996). To dokazuje dreniranje podtalnice v Savo in odtekanje podtalnice v izvire, ki tudi v su{nem obdobju ne presahnejo. Glede na umirjeno rast Ljubljane in potreb njenih prebivalcev po pitni vodi je zlasti ob racionalnej{i porabi oskrba koli~insko zagotovljena tudi v prihodnje, tèje pa bo ohranjati kakovost vode. Seveda pa je vse odvisno od ljudi samih in njihove stopnje zavesti, kar posledi~no vodi v pritiske na velike porabnike in obremenjevalce. Naplavine proda in peska v grezajo~o se barjansko kotanjo je na I{kem vr{aju nana{ala reka I{ka, ki ima povirje v razgibanem reliefu med Krimom in Mokrcem ter ima hudourni{ki zna~aj. Zaradi tega nana{a velike koli~ine proda in peska, {e zlasti ob obilnih padavinah. Ravno zaradi tega je ob prehodu na barjansko ravnino I{ka s svojim prodom oblikovala vr{aj (Barje 1982). I{ka napaja holocenski prodni vodonosnik s srednjim letnim pretokom 1,7 m3/sek, v su{nem obdobju pa reka ponika v produ vr{aja. Zgornji vodonosnik sega do globine 27 m in se napaja iz padavin in z infiltracijo I{ke. Pod holocenskim vodonosnikom se nahajajo zaglinjeni pe{~eno-meljasti sedimenti in plast gline. Temu lahko sledimo skoraj po vsem Barju in omejuje zgornji pleistocenski vodonosnik. Spodnji vodonosnik je v globini od 40 do 105 m in je sestavljen iz ve~ bolj ali manj lo~enih vodonosno prodno-pe{~enih plasti (Barje 1982). Spodnji vodonosnik se nadaljuje dale~ proti severu v Barje, medtem ko je zgornji vodonosnik omejen na obmo~je vr{aja in se proti Barju izklini ob neprepustni polàrici ter izvira ob robu vr{aja v ve~ izvirih (Zidarjev kanal, Pe{~enek, Na meji, Na brodu, Mali deli, Br{nik, Retje). Ti izviri so imeli v preteklosti pomembno vlogo pri oskrbi s pitno vodo. Izviri so bili za lokalno prebivalstvo tako pomemben vir za oskrbo s pitno vodo, da so se v zavesti ljudi zasidrali s samimi zelo povednimi imeni. 4.2 OSKRBA S PITNO VODO IN ODVAJANJE TER ^I[^ENJE ODPADNE VODE Spodnji del Ljubljanske kotline je bogat s povr{inskimi vodami in podtalnico, ki so è v pradavnini omogo~ale ìvljenje. Skoraj do konca 19. stoletja so se prebivalci oskrbovali iz studencev ter mestnih in va{kih vodnjakov. Zaradi onesnaènosti vodnega vira je sodobnej{i razvoj mesta pripeljal do ideje o izgradnji vodovodnega omrèja. Hidrogeolog Stur (1886) je predlagal kot najprimernej{i vir za oskrbo Ljubljane s pitno vodo studen~- nice pri Skaru~ni, podtalnico na Ljubljanskem polju pa je ozna~il kot »jako okusno, ~isto, hladno in zdravo«, vendar je menil, da se bo Ljubljana {irila proti Savi in »bo podtalnico onesnaìla«. @e takrat so se ukvar-jali s problemom onesnaènosti vode, zato so tudi za~eli iskati nov vir, ni pa bila v zavesti ljudi prisotna miselnost, da bi obstoje~i vir zavarovali pred obremenjevanjem, to se je zgodilo {ele mnogo kasneje. Leta 1888 so se v »vodovodnem odseku ob~inskega sveta ljubljanskega« odlo~ili, da se 3 km severno od naseljenih povr{in mesta po na~rtih inènirja Oskarja Smrekerja iz Mannheima, »priznanega ve{~aka na polji vodovodnih zgradeb« in pod nadzorstvom vodovodnega odseka z mestnim inènirjem Jaroslavom Hanu{em zgradijo vodarna Kle~e kot galerija s {tirimi vodnjaki, primarni vodovod v dolìni 27 km in rezervoar na Ròniku s prostornino 3000 m3. Vodnjaki so bili globoki 20 m z zmogljivostjo blizu 3400 m3/dan. Dve leti po odlo~itvi, 17. maja 1890, je v prvih 606 hi{ è pritekla voda. Vse do danes je ostala prvot-na lokacija vodarne srce vodovodnega sistema mesta Ljubljane. @upanu Ivanu Hribarju so za izredne zasluge pri izgradnji vodovoda podelili naslov ~astnega me{~ana (Bra~i~ @eleznik, Jamnik 2005). Poraba vode pa je v rasto~em mestu hitro nara{~ala, zato so v letih 1908–1910 raz{irili vodarno in tako je bilo leta 1910 na vodovod priklju~enih è 1368 hi{. Do leta 1930 je dnevna poraba vode iz prvot-nih 3000 m3 narasla v dneh najve~je porabe tudi na 21.000 m3. Vodarna Kle~e je imela leta 1950 {est vodnjakov, leta 1970 è petnajst in leta 1989 sedemnajst. Od takrat se kapaciteta vodarne Kle~e ni 37 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar spreminjala. Razteza se v dolìni ve~ kot 1 km od Dravelj proti vzhodu, to je naseljenim povr{inam Beì- grada. Na dva dela jo lo~uje prometna Saveljska cesta, ki izgublja lokalni prometni zna~aj. Na jùni strani te~e ob njej severna obvozna cesta, prispevna obmo~ja na severu pa so pretèno kmetijska; vanje se zajedajo tudi zazidana obmo~ja. Vodarna Hrastje je za~ela s {tirimi vodnjaki obratovati leta 1953. Leta 1975 je bila kapaciteta vodarne Hrastje podvojena in danes je na tej lokaciji deset vodnjakov. Deli se v dva dela, med seboj oddaljena okrog 350 m, ki potekata v smeri sever–jug med [martinsko in severno obvozno cesto. Obmo~ji leìta severno od industrijsko-trgovske cone BTC, na vzhodu pa se vodarni priblià vzhodni del ljubljanskegaavtocestnega obro~a. Na zahodu vodarno obdajajo intenzivno obdelovane kmetijske povr{ine, ki jih seka [martinska cesta. Leta 1955 je za~ela obratovati vodarna [entvid, ki danes obratuje s tremi vodnjaki. Leì med kmetijskimi povr{inami, vendar se ji z vzhoda in jugozahoda poseljena obmo~ja [entvida mo~no pribliùjejo. Mimo vodarne potekata z obeh strani prometni cesti, ki povezujeta Jeìco in Savlje s [entvidom oziroma z gorenjsko avtocesto. Blizu zajetja je tudi nekdanja upravna stavba, ki jo obdaja pogozdena povr{ina. Mesto je dodaten vodni vir na{lo tudi na svojem jùnem obrobju. Leta 1981 je bila zgrajena vodarna Brest na vr{aju reke I{ke. Prvotno je izkori{~ala le vodonosne sloje v zgornjih, holocenskih sedimen-tih, danes pa izkori{~a tudi podtalnico spodnjega vodonosnika. Vodarna leì sredi I{kega vr{aja, oddaljena od naselij, vendar med dokaj intenzivno obdelanimi kmetijskimi zemlji{~i. Leta 1982 je za~ela obratovati vodarna Jar{ki prod, ~etrta vodarna centralnega vodovodnega sistema na Ljubljanskem polju, ki danes obratuje s tremi vodnjaki. Je edina izmed vodarn, ki leì na levem bregu reke Save jùno od industrijske cone ob Brn~i~evi ulici. To je del nekdanjih prodi{~ reke Save na s pionirskimi vrstami nizkega drevja in grmi~ja poraslem obmo~ju vzhodno od mostu, kjer [tajerska cesta pre~ka reko Savo. Dana{nji upravljavec vodovodnega sistema, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, upravlja z ve~ kot 1100 km dolgim vodovodnim sistemom. Najve~ vode so na~rpali leta 1993 (priblìno 50 milijonov m3 oziroma 1,6 m3/s), po tem pa so se na~rpane koli~ine vode po~asi zmanj{evale. Vodarna Kle~e je osrednji ALE[ SMREKAR Slika 8: Vodnjak v vodarni Kle~e. 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 ALE[ SMREKAR Slika 9: Vodarna Brest. del sistema, saj je leta 2003 prispevala kar 55 % vse na~rpane koli~ine, kar pomeni 20,6 milijona m3 ali v povpre~ju 650 l/s. Sledijo vodarne Brest s 4,9 milijona m3, Hrastje s 4,5 milijona m3, Jar{ki prod s 4,3 milijona m3 in [entvid s 3,2 milijona m3 (Bra~i~ @eleznik, Jamnik 2005), skupno torej 37,5 milijona m3. Treba se je zavedati, da koli~ina prodane vode pada iz leta v leto predvsem zaradi prestrukturiranja gospodarstva, ki se je za~elo z uveljavitvijo drùbenih sprememb, manj pa zaradi modernizacije proizvodnje in {e manj zaradi pove~ane zavesti prebivalcev po ohranjanju kakovostnih in koli~inskih vodnih virov. Razli~ni deli dobijo vodo pretèno iz razli~nih vodarn – [entvid~ani iz vodarne [entvid, Beìgraj- ~ani iz vodarne Kle~e, ^rnu~ani iz vodarne Jar{ki prod, prebivalci Strahomera, Vrbljen, Tomi{lja, Bresta, Matene, I{ke Loke, Kota, Staj, Murgel in ob Trà{ki cesti, zahodno od Dolgega mosta, iz vodarne Brest, vmes pa so obmo~ja, na katera v odvisnosti od tla~nih razmer priteka voda iz ve~ vodarn. V ljubljanskem sistemu oskrbe s pitno vodo zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti danes ni ve~ obmo~ja, ki bi bilo oskrbovano izklju~no iz vodarne Hrastje. Koli~ina porabljene vode na osebo se v Ljubljani med posameznimi obmo~ji zelo razlikuje in zna{a 150–250 l na osebo na dan (Bra~i~ @eleznik, Jamnik 2005). Prebivalci I{ke vasi in I{ke na I{kem vr{aju pa niso priklju~eni na vodarno Brest, temve~ se oskrbujejo z vodo iz lokalnega zajetja Krvavice, kjer je zaradi neustreznega zajetja, starih in neprimernih azbestnih cevi stalna nevarnost okùbe, {e posebej ob ve~jih deèvjih, ko je treba vodo prekuhavati (Tom{i~ 2003). Zato ne presene~a, da so prebivalci na tem obmo~ju toliko bolj ob~utljivi za to problematiko in jo spremljajo z veliko pozornostjo. Ve~ kot 1200 zasebnih vodnjakov je na Ljubljanskem polju, z najve~jimi zgostitvami v Ljubljani pridru- ènih naseljih vzdol` Save (Brod, Vìmarje, Tacen, [martno pod [marno goro, ^rnu~e, Nadgorica, Stoìce, [martno ob Savi, Hrastje, Sneberje, Polje), v Gameljnah, [i{ki in Dravljah. V preteklosti jih je bilo najve~ v Ljubljani, a so jih s priklju~evanjem na vodovodno omrèje za~eli opu{~ati. Na I{kem vr{aju jih je ve~ kot 100, skoraj izklju~no v naseljih ob hi{ah. Podatki o na~rpani koli~ini podtalnice iz zasebnih vodnjakov so povsem nezanesljivi in kljub veliki koli~ini na~rpane vode skoraj zanemarljivi (Smrekar, Kladnik 2004). V posameznih primerih je bilo ugotovljeno neposredno onesnaèvanje podtalnice z iztoki odpadne vode v vodnjake. ^eprav se v ve~ino objektov (88,3 %) ne vna{a nobenih teko~in, v izkopane vodnjake 39 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar v 50 primerih odteka kapnica, v 13 primerih meteorne vode in v 11 kanalizacijske odplake, od teh v enem primeru odpadna voda iz pralnega stroja (Smrekar, Kladnik 2004). V zvezi s ~rpanjem podtalnice moramo omeniti, da niso zajeti podatki o industrijskih vodnjakih, minimalne ocene za Ljubljansko polje navajajo najmanj 0,2 m3/sek (Andjelov s sodelavci 2005), medtem ko jih na I{kem vr{aju sploh ni. Vodovodni sistemi imajo tudi izgube. Leta 2003 so bile v ljubljanskem sistemu izmerjene vodne izgube kar 382 l/s, to je 37 % od vse na~rpane vode v vodovodnem omrèju, dolgem 1119 km. Vodovodne izgube so posledica starosti cevovodov in tesnilnih materialov, korozije, fizi~nih po{kodb, ki so posledice prometne obremenitve, gradbenih posegov v okolici vodovodnega omrèja in drugega, s ~imer se bolj ali manj uspe{no otepa vsak sistem oskrbe s pitno vodo. Mesto se je v prvih desetletjih po vojni hitro razvijalo, vgrajevali so materiale s kratko ìvljenjsko dobo, obstoje~e omrèje pa se ni dovolj obnav-ljalo, tako da so nekateri deli omrèja stari 70 let in ve~. Priblìno tri ~etrtine te vode se »porabi« na Ljubljanskem polju, preostala pa zunaj obmo~ja. Tako lahko izra~unamo, da se je v prod Ljubljanskega polja leta 2003 »vrnilo« dobrih 280 l/s. ^rpanje torej »bremeni« gladino podtalnice z okrog 0,9 m3/s (Andjelov s sodelavci 2005). Izgube na I{kem vr{aju pa so zaradi relativno novega sistema majhne. Porabljena voda te~e ve~inoma po kanalizacijskem sistemu v centralno ~istilno napravo, ki je med letoma 1984–1993 v povpre~ju pre~istila 1,5 m3/s odpadne vode, po tem pa se izteka v Ljubljanico, tako da se ta voda ne vrne v del kroènja vode Ljubljanskega polja. Ljubljanski kanalizacijski sistem je pretèno me{ani (60 % omrèja), ~eprav obstajajo tudi lo~e-ni podsistemi samo za odpadno vodo (20 % omrèja) in samo za padavinsko vodo (20 % omrèja). Glede na razmere v me{anem kanalizacijskem sistemu se pretoki na iztoku iz glavnega zbiralnika v obdobjih suhega in deèvnega vremena, predvsem pa ob nalivih, lahko tako spreminjajo, da bi bilo nemogo~e zagotoviti zanesljiv proces ~i{~enja (3.200–9.600 m3/uro), zato imata levo- in desnobrèni zbiralnik ob Ljubljanici razbremenilne prelive, prek katerih se preliva razred~ena odpadna voda v Ljubljanico (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005b). Primestna naselja, ki so bolj oddaljena od zbiralnikov, imajo svoje kanalizacijske sisteme in ~istilne naprave. Na Ljubljanskem polju so trije tak{ni sistemi (^rnu~e, Gameljne in Vìmarje-Brod), na I{kem vr{aju pa dva (Matena in Ig). Letna koli~ina odpadne vode, ki se odvaja na ~i{~enje na lokacije ~istilnih naprav, zna{a 47,6 milijona m3, od tega je 48 % komunalne odpadne vode iz gospodinjstev in industrije. Trenutno je v gradnji 2. faza Centralne ~istilne naprave Ljubljana blizu izliva Ljubljanice v Savo s kapaciteto 360.000 PE, s ~imer bo omogo~eno kakovostno pre~i{~enje odpadnih voda in dvig kakovosti vode v Ljubljanici iz trenutno III. do IV. kakovostnega razreda v II. kakovostni razred. Dograditev Centralne ~istilne naprave je predvidena do leta 2006 in bo omogo~ila tudi dograditev kanalizacijskega sistema v Ljubljani in priklju~itev nanj {e nekaterih perifernih obmo~ij v sosednjih ob~inah (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005b). Tako po~asno re{evanje te problematike je posledica nezadostne okoljske zavesti ljudi, ta pa vpliva na pomanjkanje politi~ne volje za re{itev teh problemov. Od objektov, ki so priklju~eni na vodovodno omrèje, jih na Ljubljanskem polju priblìno desetina ni priklju~ena na kanalizacijsko omrèje, na I{kem vr{aju pa je tak{nih objektov zelo malo. [e vedno se dopu{~a graditev objektov brez kanalizacije, z interpretacijo, da je odvod odpadne vode mogo~e organizirati (za~asno, do zgraditve kanalizacije) z odvozom iz neprepustnih greznic. V greznicah poteka mehanski del »~i{~enja«, deloma pa tudi biolo{ki del na anaerobni na~in, vendar to ne zagotavlja ~i{~enja do predpisane mere. Obi~ajno se greznica kon~a z odtokom v okolje, kar pa je lahko dolgoro~no pomemben vir onesnaènja. Neprepustnost greznic na varstvenih pasovih je problem, ki je izpostavljen è desetletja. Na ~istilne naprave pripeljejo s cisternami iz 11.000 nepriklju~enih objektov le okrog 20.000 m3 odpadne vode, morali pa bi jih 3.300.000 m3 (Javno podjetje … 2004). Nekateri uporabniki greznic tudi po priklju~itvi na kanalizacijsko omrèje ne izpraznijo, o~istijo, dezinficirajo in zasujejo, ampak jih kar poveèjo z omrèjem. V tem primeru tudi tesno kanalizacijsko omrèje ne sluì svojemu name-nu, saj {e vedno obstajajo mesta, potencialno nevarna za povzro~itev onesnaènje. 40 Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA MEDNO Avtor zemljevida: Peter Frantar © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 ! ( ! ( kilometri ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( 0 1 2 3 4 5 ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( Ohranjenost vodnjaka SA! ( ! ( ! ( ! ( !(!( VA ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( !( ! ( ! ( ! (! ( ! (TACEN ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( vzdrèvan in v uporabi ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (!( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( vzdrèvan in ni v uporabi ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (BROD ! ( ! ( nevzdrèvan, mòna uporaba ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( nevzdrèvan, uporaba ni možna ! ( ! ( ! (! (!(!( !(!( ! ( ni podatka ! ( !( ! ( ! ( VI@MARJE ! ( ! (!(!(!(!( ! (!(!(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( ! (!(!(!( ! ( ! ( ! (! (!( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! ( !( ! (! (!(!(!(!( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! (! (! ( ! (!( !(!( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( BREST ! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( [ENTVID ! ( ! ( ! ( ! (! ( !(!(!( ! (! (!(!(!( JE@ICA ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( !( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! (!(!( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( ! (!( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! ( ! (!( ! (! ( !( !( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( SAVA ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!(!( ! (! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (!( !(!( ! (! (!( ! ( ! (!( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( IG ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( BE@IGRAD ! (! ( !( ! (! ( ! ( ! ( ! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( [I[KA ! ( ! (! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( !(!( !( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! (!( I[KA VAS MOSTE ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( GEOGRAFIJ ! ( ! ( ! ( !(!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! ( LJUBLJ ! ( ! ( ANICA ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( POLJE ! ( ! ( ! (! (!( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! ( ! (! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( !( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! (! (! (!( !( !( !( ! ( A SLO ! ( TRNOVO VI^ ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (! ( ! ( ! ( I[KA VENIJE 12 ! ( ! ( ! ( ! ( ! (! (!( Slika 10: Lokacije in ohranjenost vodnjakov (Smrekar, Kladnik 2004). 41 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 4.3 RAZVOJ PREDPISOV O VAROVANJU PODTALNICE KOT VIRA PITNE VODE Metodologije dolo~anja vodovarstvenih obmo~ij oziroma varstvenih pasov virov pitne vode, kot so se imenovali v preteklosti, imajo v Sloveniji bogato zgodovino. Vse so sledile spoznanjem in potrebam ~asa, v katerem so nastajale. Dosedanji pristopi so temeljili na vrsti omejitev in ukrepov ter na ned-voumni prepovedi posamezne rabe prostora. Naravnim danostim in pravo~asni za{~iti vodnih virov se lahko zahvalimo, da se Ljubljan~ani tudi danes oskrbujejo z naravno pitno vodo. V Ljubljani so pristo-pili k varovanju vodnih virov na Ljubljanskem polju dovolj zgodaj, da je v obdobju nagle rasti mesta è veljalo varovanje vodnega vira z varstvenimi pasovi (Breznik 1988). Razvoj predpisov, ki je predstavljen v nadaljevanju (Bra~i~ @eleznik, Jamnik 2005), o varovanju virov pitne vode torej kaè tudi na pove~evanje okoljske zavesti. Odlok o za{~itnem pasu Mestnega vodovoda iz leta 1955 Po letu 1945 se je Ljubljana za~ela {iriti proti severu, pove~ale so se primestne vasi, ki so se desetletja pozneje zlile z mestom. V letih od 1947 do 1949 je nastopila kriza v preskrbi s pitno vodo, odpravili so jo s pove~anjem vodarne Kle~e in z novima vodarnama v [entvidu in Hrastju. Ob pove~anih koli~inah na~rpane pitne vode in {irjenju mesta se je pojavila tènja po varovanju podtalnice in leta 1955 je bil sprejet Odlok o za{~itnem pasu Mestnega vodovoda (Uradni list … 3/1955). Za{~itni pas vodarn Kle~e in [entvid je bil nezazidljiv in ga je bilo mogo~e uporabljati le v kmetijske namene. Izjema sta bili vasi Kle~e in Savlje, kjer je bila dovoljena zazidava na podlagi minimalnega zazidalnega na~rta. Za{~itni pas vodarne Hrastje je bil majhen in v celoti nezazidljiv. V odloku ni bilo ~lena, ki bi zahteval gradnjo kanalizacije, le v obrazloìtvi odloka je bila poudarjena potreba po upo{tevanju najstròjih sanitarnih predpisov glede odvajanja odpadnih in fekalnih voda. Vloga odloka iz leta 1955 je zelo velika, saj je pravo~asno prepre~il pozidavo vplivnega obmo~ja vodarne Kle~e in òjega obmo~ja vodarne Hrastje, kjer pa je bil za{~itni pas premajhen. Odlo~be odloka so se strogo izvajale ve~ kot deset let, nato pa so pod pritiskom popustili in z generalnim urbanisti~nim na~rtom leta 1966 dovolili gradnjo novih sosesk vzhodne Savlje, jùne Kle~e in Sneberje ter ve~jega {tevila hi{ v vaseh ob Savi na obmo~ju vodarne Hrastje. Lokacijske odlo~be za nove hi{e so izdajali z zahtevo po obveznem priklju~ku na kanalizacijo, ki je bila takrat le na~rtovana in se je gradila veliko pozneje. V tem obdobju je nastalo »~rno naselje« Toma~evo z greznicami, ob stanovanjske hi{e se je zakopavalo neza{~itene cisterne za kurilno olje, dovoljena je bila gradnja voja{nice ob Letali{ki cesti in pove~al se je promet z naftnimi derivati zaradi skladi{~a v Zalogu. Zaradi nastalih razmer je sanitar-na in{pekcija leta 1971 zahtevala izdajo novega odloka in zaostritev za{~itnih ukrepov. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda iz leta 1977 Odlok (Uradni list … 18/1977) je dolo~eval meje varstvenih pasov vodarn Kle~e in [entvid ter Hrastje in Jar{ki prod na Ljubljanskem polju, Brest na I{kem vr{aju ter vodarne Bokalce. Novi vodarni Jar{ki prod in Brest sta bili v tem obdobju v fazi raziskovanja in idejne zasnove. Ti vodarni sta pomenili decen-tralizacijo vodnih virov in sta {e danes pomemben ~len v strategiji za{~ite, saj je malo verjetno, da se onesnaìjo vsi vodni viri hkrati. Na podlagi analiz doma~ih in tujih nesre~ ter zaradi slab{anja kakovosti vode je bil podan predlog o takoj{nji ustavitvi gradnje v najòjem in òjem varstvenem pasu. To je veljalo predvsem za nedovo-ljeno pozidavo, saj so bili nepozidani varstveni pasovi zelo privla~ni za ~rnograditelje. Poudarjala se je nujnost gradnje javne kanalizacije v najòjem in òjem varstvenem pasu, saj so komunalne odpadne vode neposredno ogroàle vodarne. Po predlogu naj bi bile na javni vodovod priklju~ene le tiste zgradbe, ki so priklju~ene tudi na javno kanalizacijo. Koli~ina odplak se je v zgradbah, priklju~enih na vodovod, mo~no pove~ala, lastniki so prebili greznice in komunalno odpadno vodo ponikovali. V obrazloìtvi odloka so bile analizirane obstoje~e vodarne, hidrogeolo{ke razmere z oceno zmogljivosti podtalnice, prihodnja poraba vode ter potrebno pove~anje takratnih vodarn in gradnja novih. Analize 42 Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA MEDNO Avtor zemljevida: Peter Frantar © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri 0 1 2 3 4 5 SAVATACEN BROD VI@MARJE varstveni pas JE@ICA [ENTVID SAVA [I[KA BE@IGRAD MOSTE GEOGRAFIJ LJUBLJANICAPOLJE A SLO TRNOVO VI^ VENIJE 12 Slika 11: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju po odloku iz leta 1955. 43 44 Za Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA vest ljudi o pitni v MEDNO Avtor zemljevida: Peter Frantar © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri 0 1 2 3 4 5 Varstveni pas SAVA TACEN I. varstveni pas odi BROD II. varstveni pas III. varstveni pas VI@MARJE IV. varstveni pas BREST JE@ICA [ENTVID SAVA IG [I[KA BE@IGRAD I[KA VAS MOSTE LJUBLJANICA POLJE TRNOVO VI^ Ale{ Smrekar I[KA Slika 12: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju po odloku iz leta 1977. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 kakovosti podtalnice in porabe vode iz sedemdesetih in osemdesetih let preteklega stoletja so naka-zovale, da bo na za~etku novega tiso~letja na obmo~ju Ljubljane primanjkovalo zdravstveno ustrezne pitne vode. V tem obdobju se je pri dnevni porabi 550 l/osebo/dan na~rtovalo, da bo leta 2020 Ljubljana potrebovala za oskrbo 450.000 prebivalcev okrog 90 milijonov m3/leto (leta 2003 je bilo na~rpano 37,4 milijona m3). Po teh predvidevanjih bi bilo izkori{~anje vodonosnika na Sor{kem polju za potrebe Ljubljane nujno è leta 1993. Napovedi so bile pretirane, saj niso upo{tevale vseh procesov in gibanja porabe vode v zadnjih desetih letih, ki so posledica spremenjenih drùbenopoliti~nih razmer in okoljske politike, kakor jo narekuje Evropska unija. V sedemdesetih letih 20. stoletja je bila ekolo{ka zavest prebivalcev Ljubljane nizka. Ostrej{i za{- ~itni ukrepi v novem odloku so povzro~ili nezadovoljstvo prebivalcev, ti so na zborih ob~anov zahtevali preverjanje strokovne usposobljenosti sestavljavcev odloka. Predlagane za{~itne ukrepe s prepoved-mi in omejitvami v posameznih varstvenih pasovih so morali omiliti. Sprejeti odlok je bil kompromis med stroko in tem, kar je bilo sprejemljivo za prizadete in ob~ino. Odlok o varstvu pitne vode iz leta 1988 Odlok iz leta 1977 se je dopolnjeval in prilagajal zahtevam novih pravilnikov in zakonov. Nakopi~i-lo se je ve~ dodatkov ter dopolnitev in odlok ni bil ve~ pregleden (Uradni list … 17/1981, 30/1981, 15/1983, 15/1984). Izvr{ni svet mestne skup{~ine je odlo~il, da se pripravi nov odlok. Podlaga zanj je bil odlok iz leta 1977, ki se je v dolo~enih to~kah spremenil in dopolnil. V tem obdobju so bile sprejete pomembne urbanisti~ne re{itve, ki so vplivale na razvoj mesta, kot so opredelitev obmo~ij urejanja za proizvodne dejavnosti, za stanovanjska obmo~ja in druge dejavnosti ter gradnja obvoznic. Manj skrbno varovanje v neposredni bliìni vodarn je àl pripeljalo do rabe prostora za industrijo in obrt in ju preve~ pribliàlo ob~utljivemu varstvenemu pasu virov pitne vode. Do leta 1982 so bile opravljene obsène raziskave podtalnice Ljubljanskega polja, na podlagi katerih je bilo zaradi potreb mesta po prostoru predlagano zmanj{anje in prekategorizacija tedanjih varstvenih pasov. Najòji varstveni pas z najstròjim reìmom varovanja, I. varstveni pas, je bil namenjen izklju~- no objektom za oskrbo s pitno vodo in je bil skr~en na obmo~ja vodarn (skupna povr{ina je zna{ala 41,4 ha). Òji varstveni pas s strogim reìmom varovanja, II. varstveni pas, je bil namenjen neposredni za{~iti vodarn pred onesnaènjem in je po povr{ini ostal priblìno enak prej{njima najòjemu in òjemu varstvenemu pasu (skupaj 1942,7 ha). [ir{i, III. varstveni pas in vplivni, IV. varstveni pas je odlok zdruìl v {ir{i, III. varstveni pas z blagim reìmom varovanja (skupaj 3619,0 ha), ki je bil namenjen varovanju toka podtalnice proti vodarnam in je dovoljeval gradnjo na obmo~ju, ki je bilo opremljeno s kanalizacijo. Zmanj{al se je obseg varovanja na levem bregu Save. Med zaostrene za{~itne ukrepe, ki jih je uvajal ta odlok, sta spadali prepoved vgradnje toplotnih ~rpalk in pove~ava lovilnih skled nevarnih in {kodljivih snovi. Odlok je dopu{~al pozidavo vrzeli med obstoje~imi hi{ami in pozidave ter dozidave hi{ v vaseh ob Savi, pod pogojem, da se {tevilo prebivalcev na tem obmo~ju ni bistveno pove~alo. Ta olaj{ava je bila namenjena lokalnim prebivalcem. Do leta 2004 veljavni in v nalogi upo{tevani obseg varstvenih pasov na Ljubljanskem polju s skupno povr{ino 5603,0 ha je bil dolo~en na podlagi Odloka o varstvu virov pitne vode (Uradni list … 13/1988). Odlok je mnogo bolj kot prej{nja dva opredeljeval dol`nosti pri sanacijah razmer v varstvenih pasovih. Upravljavec sistema oskrbe s pitno vodo je bil zadolèn za izdelavo smernic sanacije, ki so bile leta 1991 tudi izdelane, vendar ne potrjene (Karpe, 1991). Mesto Ljubljana je pri{lo v konflikt z varovanjem virov pitne vode ob gradnji severne obvozne ceste in vzhodne avtoceste. Ureditev prometa z obvoznicami je bila zasnovana è v Generalnem planu urbanisti~nega razvoja (1966) in v Odloku o urbanisti~nem programu za obmo~je mesta Ljubljane (Uradni list … 28/1972). Omeniti velja, da je bilo pri razpravah o zasnovi ureditve prometa varovanje vodnega vira tako podcenjeno, da so bile nekatere zasnove v Generalnem planu urbanisti~nega razvoja Ljubljane izdelane celo z opustitvijo najve~je vodarne ljubljanskega vodovodnega sistema, to je vodarne 45 46 Za Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA vest ljudi o pitni v MEDNO Avtor zemljevida: Peter Frantar © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri 0 1 2 3 4 5 SAVA TACEN Varstveni pas odi I. varstveni pas BROD II. varstveni pas VI@MARJE III. varstveni pas BREST JE@ICA [ENTVID SAVA IG [I[KA BE@IGRAD I[KA VAS MOSTE LJUBLJANICA POLJE TRNOVO Ale{ Smrekar VI^ I[KA Slika 13: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju po odloku iz leta 1988. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Kle~e. ^as je pokazal, da je bila zavrnitev te ideje prava odlo~itev. V odloku o varstvenih pasovih, spre-jetem leta 1977, je bila severna obvozna cesta ume{~ena v najòji varstveni pas, z zahtevo, da se pri gradnji vseh cest ~ez najòji varstveni pas upo{teva najstròja za{~ita pred onesnaènjem podtalnice. Odlok iz leta 1988 pa je prepovedoval gradnjo magistralnih in regionalnih cest v II. varstvenem pasu in tako se gradnja severne obvoznice ne bi mogla nadaljevati. Zato je bila leta 1993 sprejeta sprememba odloka, z obrazloìtvijo, da je pri{lo ob javni razgrnitvi do tehni~ne napake v zvezi s prikazom varstvenih pasov in trase na~rtovanih cest. Do spremembe odloka je pri{lo tudi zaradi upo{tevanja vseh ukrepov, ki zmanj{ujejo ogroènost vodarne. Varstveni pasovi na I{kem vr{aju so razgla{eni v skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode (Uradni list … 13/1988) leta 1988, zanj namre~ {e ni pripravljen predlog sprememb meja, ki bi bil v skladu z novi spoznanji stroke. Varstveni pasovi na I{kem vr{aju so precej manj{i, saj merijo le 1055,8 ha. Neposredno obmo~je vodarne Brest, ki predstavlja najòji, I. varstveni pas, meri le 13,8 ha. Òji varstveni pas s strogim reìmom varovanja, II. varstveni pas, je namenjen neposredni za{~iti vodarn pred onesnaènjem in meri 520,7 ha. [ir{i, III. varstveni pas z blagim reìmom varovanja pa je namenjen varovanju toka podtalnice proti vodarnam in meri 521,3 ha. Odlok iz leta 1988 je imel kljub zastarelosti in nekaterim pomanjkljivostim izjemen vpliv na varovanje vodnega vira na Ljubljanskem polju, na I{kem vr{aju pa ga ima {e vedno. ^e ne bi bile kr{ene zahteve in omejitve, ki jih (je) zahteva(l), kakovost podtalnice ne bi bila ogroèna. Nadzor in kazenska politika, ki ju (je) odlok zahteva(l), sta (bili) neu~inkoviti tudi zaradi spremenjenih drùbenopoliti~nih razmer, v ~emer lahko tudi poi{~emo vzroke za neizvedene sanacijske programe. Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja iz leta 2004 Varovanje vodnih virov je danes ena pomembnih nalog Nacionalnega programa varstva okolja (Uradni list … 83/1999). Usklajevanje interesov pri oblikovanju vodovarstvenih obmo~ij je zahteven postopek, ki so ga vodili predstavniki dràvne uprave, v njem pa sodelovali tako predstavniki mestne uprave, podjetja, ki je zadolèno za oskrbo z vodo, strokovnjaki za upravljanje voda ter vsi uporabniki prostora, katerih delo je odvisno od prepovedi, omejitev in zahtev na vodovarstvenih obmo~jih. Spreminjanje vodovarstvenih obmo~jih je zelo ob~utljiva tema, kar kaèta podatek o letu sprejetja zadnjega odloka in tudi dejstvo, da je bil è leta 1997 izdelan projekt Izdelava preveritve in dopolnitve strokovnih osnov za dolo~itev varstvenih pasov sedanjih in perspektivnih vodnih virov za obmo~je mesta Ljubljane in okolice (Drobne s sodelavci 1997). Namen projekta je bil evidentirati vse vodne objekte, obstoje~e perspektivne vodne vire in takrat veljavne varstvene pasove na ozemlju Mestne ob~ine Ljubljana, jih na podlagi novih podatkov dopolniti in izdelati predlog sanacije. Rezultati novih raziskav so kazali potrebo po dolo~eni prerazporeditvi za{~itnih ukrepov na zelo ogroènem obmo~ju vodnih virov in v povezavi s tem je bil izdelan predlog za uvedbo dodatnega, III A, vodovarstvenega obmo~ja, v katerem so za{~itni ukrepi po omejitvah med II. in III. varstvenim pasom. Strokovne podlage so se leta 2002 ponovno preverile in dopolnile (Prestor s sodelavci 2002). Na rezultatih matemati~nega modela podtalnice Ljubljanskega polja (Refsgaard, Gustavsson 2000) temelji Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list … 126/2004), ki je prevetrila pristop k varovanju vodnega vira v Ljubljani in temelji na splo{no veljavnih kriterijih za dolo~itev vodovarstvenega obmo~ja. V vsem vmesnem obdobju so potekali intenzivni pogovori med vpletenimi stranmi, kon~ni rezultat pa je kompromis vseh predlogov. Nekatere dejavnosti, ki so bile po odloku iz leta 1988 prepovedane, so v novi uredbi pogojno dopu{~ene. Analize tveganja in obremenjenosti in iz njih izhajajo~i za{~itni ukrepi morajo zagotavljati ve~jo varnost, kot jo poznamo danes. Ali je to dovolj, bo pokazal ~as. Z uveljavljanjem drugih predpisov o varstvu okolja, ki so v okviru evropske zakonodaje, predvsem v kmetijstvu, komunal nem urejanju prostora in industrije, ki so pomembni dejavniki rabe prostora, se bodo po pri~akovanjih obremenitve okolja in tudi podtalnice pomembno zmanj{ale. Med najpomembnej{e spremembe, ki jih Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja 47 48 Za v Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA est ljudi o pitni v Avtor zemljevida: Peter Frantar MEDNO © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri Vodovarstveno obmo~je 0 1 2 3 4 5 vodovarstveno obmo~je 0 SAVA TACEN odi vodovarstveno obmo~je I BROD vodovarstveno obmo~je IIA VI@MARJE vodovarstveno obmo~je IIB JE@ICA vodovarstveno obmo~je III [ENTVID SAVA [I[KA BE@IGRAD MOSTE LJUBLJANICAPOLJE Ale{ Smrekar TRNOVO VI^ Slika 14: Vodovarstvena obmo~ja na Ljubljanskem polju po uredbi iz leta 2004. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 prina{a, uvr{~amo usmerjanje industrijske in obrtne dejavnosti na ob~utljivih obmo~jih v poslovno-stanovanjsko dejavnost. S primerjavo obsega varovanih obmo~ij druge polovice 20. stoletja in uredbe iz leta 2004 lahko sklenemo, da se z obsegom varovanja vra~amo tja, od koder smo se pod pritiski morali umakniti. Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo za Mestno ob~ino Ljubljana, predvideva za{~itne ukrepe, prepovedi in omejitve ter roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremi~nin na tem obmo~ju svoje delovanje prilagoditi dolo~bam uredbe. Uredba se nana{a na severni in severovzhodni del ljubljanske mestne ob~ine, kjer so najpomembnej{i vodni viri, iz katerih se oskrbuje s pitno vodo pretèni del prebivalcev in kjer se nahajajo vodarne Hrastje, Kle~e, [entvid in Jar{ki prod. Za varovanje koli~in in kakovosti podtalnice vodonosnika so z uredbo dolo~ena notranja obmo~ja z razli~nimi stopnjami varovanja. Z najstròjim vodovarstvenim reìmom na najòjih obmo~jih se varujejo obmo~ja ob vodarnah. Zaradi naravnih specifi~nosti in kot posledica è izvedenih posegov ter opravljanja dejavnosti v tem prostoru je òje vodovarstveno obmo~je razdeljeno na dve podobmo~ji z razli~no strogim reìmom varovanja. Podobmo~je òjega vodovarstvenega obmo~ja s strogim vodovarstvenim reìmom sluì za{~iti dela izredno ob~ut-ljivega vodonosnika, kjer je koli~ina vode, ki se pretaka skozi vodonosne plasti, najve~ja in kjer je glavnina toka podtalnice brez vpliva ~rpanja na zajetju è usmerjena proti zajetju. V ta reìm varovanja sodijo glavna napajalna obmo~ja vodonosnika od reke Save do neposredne bliìne zajetij, kjer je dolo~en najstròji reìm varovanja. Na manj varovanem podobmo~ju òjega vodovarstvenega obmo~ja pa se glede na hidrolo{ke razmere in dinamiko podtalnice zagotavlja manj strog reìm varovanja. [ir{e vodovarstveno obmo~je predstavlja celotno napajalno obmo~je zajetij, kjer je zagotovljeno dolgoro~no varstvo zdravstvene ustreznosti pitne vode. Prepovedi, omejitve in ukrepi na notranjih vodovarstvenih reìmih pomenijo dolo~ene spremembe in prilagoditve tako pri na~rtovanju razvoja tega dela mestne ob~ine kot pri obstoje~i rabi prostora in opravljanju dejavnosti. Nekatere spremembe je mòno uveljaviti takoj, za nekatere pa so v Uredbi predvidena prehodna obdobja, saj je takoj{na prilagoditev zaradi posebnosti nekaterih dejavnosti nemogo~a. Najdalj{e prehodno obdobje velja za prilagoditev ravnanja s kmetijskimi zemlji{~i, in sicer do za~etka leta 2012. Podlaga za rok izhaja iz zakona o vodah ter evropske vodne direktive, ki dolo~a, da morajo biti takrat izvedljivi programi ukrepov za doseganje dobrega stanja podtalnice. Na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljansko polje s skupno povr{ino 8340,9 ha te~e meja od Medanskih vrat severno od Grmade in [marne gore, severno od Gameljn, ~ez Ra{ico do severnega roba ^rnu~. Meja poteka {e naprej proti jugovzhodu ~ez Sote{ki hrib in [entjakob, kjer pre~i Savo in avtocesto ter se usmeri proti jugu. Vzhodno od Novega Polja zavije proti zahodu, pre~i Golovec in Grad, po A{ker- ~evi cesti z jùne strani obide Tivoli pa z vzhodne [i{enski hrib ter nadaljuje mimo Kosez proti Podutiku. Od tam poteka meja proti zahodu do To{kega ~ela, nato proti severu po grebenu Dvorskega in Medanskega hriba do Medanskih vrat. Najòja vodovarstvena obmo~ja (0, I) z obmo~ji zajema so {tiri, kolikor je tudi vodarn ([entvid, Kle~e, Jar{ki prod in Hrastje), ki obsegajo res le neposredno zaledje vodarn s skupno povr{ino 288,7 ha. Òje vodovarstveno obmo~je (3956,0 ha) je razdeljeno na dve podobmo~ji s strogim vodovarstvenim reìmom (II A) s povr{ino 1708,3 ha in z manj strogim vodovarstvenim reìmom (II B) s povr{ino 2247,5 ha. Podobmo~ja s strogim vodovarstvenim reìmom so tri: sklenjeno obmo~je na eni strani zaledja vodarn [entvid in Kle~e, na drugi vodarn Hrastje in Jar{ki prod ter manj{e obmo~je vzhodno od vodarne Jar{ki prod. Podobmo~je z manj strogim vodovarstvenim reìmom (2247,5 ha) je sklenjeno in obdaja bolj varovan teritorij. Na severu pokriva ve~ino strnjeno pozidanih povr{in na Ljubljanskem polju, na jugu pa sega do sredine [i{ke, Beìgrada in Most. [ir{e vodovarstveno obmo~je (III A – 3897,8 ha; III B – 198,8 ha) s skupno povr{ino 4096,5 ha, ki zajema celotno napajalno obmo~je zajetja, je prav tako enotno in je namenjeno dolgoro~nemu zago-tavljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode ter predstavlja zunanje meje vodovarstvenega obmo~ja Ljubljansko polje. 49 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 4.4 RABA TAL Ljubljana je imela leta 2002 kar 258.873 prebivalcev in 109.953 stanovanj (Popis prebivalstva … 2003). Zelo hitro rast {tevila prebivalcev in stanovanj so v zadnjih desetletjih doìvljala suburbanizirana obmo~- ja v okolici, kjer v petindvajsetkilometrskem pasu ìvi velik del prebivalcev, ki se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano. Na Ljubljanskem polju so zrasla kme~ka naselja na jeì nad savsko poplavno ravnico med Mednim in Zalogom na desni strani Save ter med Tacnom in Dolskim na njeni levi strani, drug niz vasi pa se je razvijal ob vznòju gri~ev in hribov med Mednim in Sostrim, kjer so potoki prodnato ravnico pre-krili z ilovico. Osrednji deli polja, ki so skoraj brez povr{insko teko~ih voda, so dolgo ostali redko poseljeni ali sploh neposeljeni. Nekatere vasi so se postopoma spreminjale v ljubljansko suburbanizirano obmo~- je, saj so na Ljubljanskem polju razmere za gradnjo bolj ugodne kot na sosednjem ilovnatem, slabo nosilnem Ljubljanskem barju. Velik del 87,8 km2 prostranega Ljubljanskega polja zavzema Ljubljana. Spremembo rabe tal na Ljubljanskem polju sta najbolj zaznamovala {irjenje Ljubljane proti severozahodu, severu in vzhodu ter regulacija savske struge. Primerjava rabe z letoma 1825 in 1999 lepo pokaè, kako se je Ljubljana iz starega jedra {irila predvsem na najbolj{e njive, ki so bile prvotno pomak-njene na vi{je terase. Od tu se je svet spu{~al ~ez travnike in pa{nike v obre~ni gozd. Naslednji pas proti poplavnem obmo~ju in strugi so bili travniki, nato pa{niki ali obre~ni gozd. Regulacija savske struge pa je omogo~ila, da se je njivsko-travni{ki pas povsem pribliàl re~ni strugi (Frantar s sodelavci 2004). Tok Save je bil v zadnjih 100 letih ve~krat antropogeno spreminjan. Ob katastrofalnih vodah se je v preteklosti re~na struga prestavila tudi za 100 m. Takrat je Sava nosila velike koli~ine proda in ga odla-gala tam, kjer se je iz razli~nih vzrokov zmanj{ala njena mo~. Prestavljanje struge ni bilo enako v vsej dolìni toka; najobsènej{e je ob Gamelj{kem in Toma~evskem zavoju. Celotna povr{ina prestavljanja struge na Ljubljanskem polju zna{a okrog 430 ha. To prodno ravnico so ljudje poimenovali Prod, pri Toma- ~evem tudi Pesek in pri Obrijah Roje (Smrekar s sodelavci 2005). S prestavljanjem re~ne struge je Sava povzro~ala {kodo, saj je poplavljala, trgala bregove in onemogo~ala prehode ~ez reko. ^lovek je è pred stoletji posku{al ukrotiti njeno razdiralno mo~, in sicer z nasipi, pragovi, utrjevanjem bregov in podobnim. [ele razvoj je omogo~il velikopoteznej{e posege v sam tok reke. Prvi regulacijski posegi na reki Savi so bili è sredi 19. stoletja, obsènej{i pa ob koncu istega stoletja. Leta 1895 so za~eli z deli v Tacnu in jih 1908 kon~ali. Z njimi so re~no strugo izravnali, jo premaknili proti jugu in pove~ali strmec. Zve~anje strmca je povzro~ilo mo~nej{o erozijo, uni~evanje talnih pragov in s tem poglabljanje struge, pri ~emer se je niàl tudi nivo podtalnice. Do leta 1912 je Sava v povpre~ju è za 3 metre poglobila svojo strugo in vzporedno s tem se je zniàl nivo podtalnice v Kle~ah. Drag in zahteven projekt je zahteval redno vzdrèvanje, a je to zamrlo hkrati s propadom Avstro-Ogrske. Z menjavanjem bo~ne in globinske ero-zije je reka na ve~ mestih raz{irila strugo in prebila nasipe. Ob visoki vodi je vedno ve~ji del njene vode za~el uhajati iz regulirane struge. Za~ela je cepiti svoj tok, zapu{~ati umetno strugo, pre{la je k bo~ni eroziji in pozneje ponovno k akumulaciji. Z nasipavanjem je dvigovala svojo strugo, z bo~no erozijo pa uni~evala preostale nasipe. Leta 1935 je Sava dosegla priblìno enake razmere in strmec kot pred regu-lacijo in izni~ila ve~ino ~lovekovega dela (Radinja 1951). Med obema svetovnima vojnama se kljub izvedenim tehni~nim merjenjem in velikopoteznim regu-lacijskim na~rtom same regulacije niso lotili, ampak so zgolj sanirali najbolj kriti~na mesta in {~itili strugo le ob mostovih in najbolj ogroènih naseljih. Tako se je okrog leta 1950 savski re~ni tok na odseku pod ^rnu~ami {e vedno (ali pa ponovno) razcepljal. Ohranjene so bile {iroke prodne nasipine, prav tako pa so {e obstajali posamezni mrtvi rokavi. Po tem letu so ponovno za~eli regulacijska dela, s katerimi so reko uravnavali in zmanj{ali prodonosnost (Plut, Bre~ko Grubar 2002). Regulacije re~nega toka so pokazale, da je reka ìva tvorba, ki spreminja svojo obliko, lego, strmec, vodnatost … Zgodovinski spomin je o~itno vezan na zelo kratko obdobje in na ozko skupino ljudi. Tako so ljudje marsikatero obmo~je, ki je bilo v preteklosti na primer poplavljeno, pozidali. V zavesti ljudi, predvsem alohtonega prebivalstva, namre~ niso prisotne stalne grònje poplav. Po vseh hidro-50 Avtorji vsebine: Mateja Breg, Drago Kladnik, LEGENDA Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc Avtorica zemljevida: Mateja Breg Vir: Digitalni ortofoto posnetki 1:5000, MOL, 2003. tok Save 1825 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 metri tok Save 1888 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 tok Save 1908 tok Save 1936 GEOGRAFIJ A SLO VENIJE 12 Slika 15: Spreminjanje re~nega toka Save (Smrekar s sodelavci 2005). 51 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar lo{kih napovedih tako na primer spodnji del Toma~evega ogroàjo stoletne vode, a ve~ina tamkaj{njega prebivalstva se tega problema ne zaveda. Iz analize sprememb rabe tal lahko sklepamo, da je za obremenjevanje voda, {e posebej podtalnice, danes po obsegu najpomembnej{a urbanizacija. Kljub temu da se je obseg kmetijskih zemlji{~ skr~il, se je kmetijska raba pribliàla najintenzivnej{emu stiku z vodonosnikom, reko Savo. Intenzivna njivsko-travni{ka raba ob vodotoku je povsem nadomestila nekdanjo pasovito razvrstitev rabe tal s poplav-nim svetom ob vodotoku in stopnjevanjem kmetijske rabe na vi{je leè~e terase prek pa{nikov, travnikov in njiv. Na Ljubljanskem polju je zelo heterogena raba mestnega prostora, ne samo posameznih mestnih delov, ampak celo uli~nih blokov (Pak 2000). Kljub temu lahko opazimo zgo{~evanje stanovanjske, oskrbno-sto-ritvene, izobraèvalne ter zdravstvene rabe prostora na eni strani in industrije ter ve~jih manipulacijskih povr{in, namenjenih zlasti èlezni{kemu prevozu, na drugi strani. Ljubljansko polje na skoraj 90 km2 ima zaradi mestnih in primestnih dejavnosti za 0,53 m3/sek ali 190 mm padavin zmanj{ano prenikanje padavinske vode v podtalnico. Prenikanje je onemogo~eno na 21,4 km2 ali skoraj ~etrtini vseh zemlji{~ (Smrekar 2004). Kljub {tevilnim prepovedim na varstvenih pasovih virov pitne vode se je Ljubljana vse bolj {irila tudi na to obmo~je. Po izra~unih je namre~ kar 16,4 km2 ali skoraj tri desetine vseh varstvenih pasov virov pitne vode pokritih s pozidanimi povr{inami. Ve~ina neprepustnih povr{in, kar 93,4 %, je na sre~o na {ir{em varstvenem pasu. Na òjem, kjer je razgla{en strogi reìm varovanja, sta le 102 ha neprepustnih povr{in oziroma nekaj ve~ kot dvajsetina vseh zemlji{~; zlasti cestno omrèje in individualna stanovanjska gradnja (Smrekar 2004). Na I{kem vr{aju pa z naskokom prevladujejo prepustne povr{ine, predvsem so to obdelovalna zemlji{~a, ki zasedajo ve~ kot devet desetin. Kmetijam nenehno slabijo eksisten~no osnovo urbanizacijski pritiski, ki se kaèjo v izgubi zemlji{~ zaradi pozidave, gradnje prometnic in druge infrastrukture. V zadnjih dveh desetletjih je 40 anketiranih kmetij znotraj avtocestnega obro~a v Ljubljani skupaj izgubilo ve~ kot 58 ha zemlji{~. Od tega jih je bilo malo manj kot dve tretjini porabljenih za pozidavo in malo ve~ kot tretjina za gradnjo cest, od tega ve~ina za gradnjo avtocestnega obro~a. Zemlji{~a je odprodalo kar 27 od 40 anketiranih kmetij. 47,2 % izgub-ljenih zemlji{~ so bile njive, 45,0 % travniki in 7,8 % gozd (Kladnik 2002). Na I{kem vr{aju je povsem druga~na situacija, saj gre za precej ruralno pokrajino z ve~ manj{imi naselji, od katerih nima nobeno niti 350 prebivalcev. Kme~ka naselja so nastala na njegovem obrobju. Ob vznòju kra{kega sveta vzdolèdinega vodnega toka so razporejene vasi I{ka, I{ka vas, Strahomer, Vrbljene in Tomi{elj, ob vzhodnem robu Staje in Kot. Na meji med Vr{ajem in Barjem, kjer izvirajo potoki, so nastali Brest, Matena in I{ka Loka. Vsa ta naselja beleìjo v zadnjega pol stoletja porast prebivalcev s skupnim indeksom 133,9, kar kaè na precej{nje zanimanje ljudi za ìvljenje na Vr{aju, predvsem zaradi bliìne velikega zaposlitvenega in izobraèvalnega sredi{~a Ljubljane. Na I{kem vr{aju je tako ìvelo 2002. leta 2166 prebivalcev, leta 1953 pa 1618 (Popis prebivalstva … 2003). Ne presene~a preobrazba iz povsem ruralnega okolja v vse bolj suburbano, s tem, da se obmo~je naselij ni bistveno pove~alo, razen v primeru I{ke, ki je doìvela tri stopnje preobrazbe. Majhno ruralno naselje, ki je imelo {e leta 1953 samo 53 prebivalcev, v katerem so kasneje zgradili po~itni{ke hi{e, je v zadnjem desetletju postajalo vse bolj priljubljeno stanovanjsko naselje in je imelo leta 2002 è 194 prebivalcev. V celotni ob~ini Ig pa je po podatkih Popisa (Popis prebivalstva … 2003) 2002. leta ìvelo 5445 prebivalcev. Kmetijska dejavnost je è zelo dolgo prisotna na prodnih ravninah, pri ~emer nista izjema niti Ljubljansko polje niti I{ki vr{aj. Obe aluvialni ravnini sta glede na è prej omenjene naravne pogoje (na primer prst) zelo primerni za kmetijstvo. Pri tem ne smemo zanemariti {e nekaj drugih pogojev. Vegetacijska doba na {ir{em obmo~ju Ljubljane je dolga od 200 do 250 dni. Povpre~na temperatura zraka v vegetacijskem obdobju se v tem delu Slovenije giblje med 14 in 16 °C. To je pomembno za izbor polj{~in. Za gojenje zahtevnej{ih vrtnin in gojenje zunaj vegetacijskega obdobja je primerno gojenje v rastlinjakih. V vegetacijskem obdobju zna{a razpon koli~ine padavin na tem obmo~ju med 700 in 950 mm, kar je zaradi velike prepustnosti prodne podlage z vidika spiranja {kodljivih snovi v podtalnico neugodno. 52 Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA Avtor zemljevida: Peter Frantar MEDNO sredi{~e mesta (brez parkov) èlezni{ka postaja © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 me{ane dejavnosti in gosta blokovna gradnja pokopali{~e kilometri srednje gosta blokovna gradnja {portni teren 0 1 2 3 4 5 gosta individualna gradnja park redka individualna gradnja gramoznica SAVA TACEN industrijsko in obrtno obmo~je bolni{nica nakupovalno sredi{~e kmetijsko in neobdelano zemlji{~e BROD gozd cesta èleznica VI@MARJE BREST JE@ICA [ENTVID SAVA IG [I[KA BE@IGRAD I[KA VAS MOSTE GEOGRAFIJ LJUBLJANICA POLJE A SLO TRNOVO VI^ VENIJE 12 I[KA RUDNIK Slika 16: Raba tal na Ljubljanskem polju (Bra~i~ @eleznik s sodelavci 2005) in I{kem vr{aju. 53 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Kmetijstvo vpliva na kakovost naravnih virov, biolo{ko raznovrstnost pa tudi na spremembe v pokrajini. Podatkov o njegovem vplivu na okolje je ~edalje ve~, tako posrednih kot neposrednih (meritve), saj se v zadnjem ~asu tej problematiki namenja vse ve~ pozornosti. Pri kmetijskem obremenjevanju okolja razlikujemo onesnaèvanje iz to~kovnih virov (povzro~ajo ga neustrezno urejeni, premajhni in neustrezno zavarovani gnojni objekti, silosne jame, odlagali{~a gnojil in sredstev za varstvo rastlin, mesta za ~i{- ~enje {kropilnic in cistern, silàni kupi, ~rpali{~a vode za namakanje, morebitne delovne nesre~e, rastlinjaki, vrti~ki …) in iz razpr{enih virov, to je kmetij kot uporabnikov kmetijskih zemlji{~. Poleg prevelike rabe fitofarmacevtskih sredstev je za kakovost vode problemati~no zlasti gnojenje. Izpiranje neizrabljenega du{ika v podtalnico zaradi presèka gnojil ali ~asovno neustreznega gnojenja povzro~a pove~ane koncentracije nitratov in nitritov, gnojenje z organskimi gnojili pa tudi bakteriolo{ko onesnaènje. Zaradi svoje prostorske razsènosti je kmetijstvo tako za vode kot prsti najpomembnej{i ploskovni vir obremenjevanja. Niti kmetovalci niti upravljavec vodnega vira v preteklosti niso imeli pretiranih teàv s soìtjem. Kmetije so zaradi varovanja virov pitne vode obdràle kmetijska zemlji{~a, ki bi bila najbr` è pozidana, ob tem pa s svojim kmetovalcevanjem dolgo niso pretirano ogroàle vodnega vira. Z intenziviranjem pridelave je kmetijska dejavnost v varstvenih pasovih postala problemati~na, kar odpira vpra{anja okoljsko-prostorske, pravne, gospodarske in drùbenosocialne narave. Dolgoro~no in trajno bi konflikt nedvomno razre{ilo soglasje o poudarjenem varstvu vodnih virov na eni strani in ustreznem na~inu usmerjanja kmetijske dejavnosti na drugi. V ta namen bi bilo najbolje odkupiti vsa zemlji{~a, kjer kmetijska pride-lava ni mogo~a, na obmo~jih zmanj{ane rabe rastlinskih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev pa ohraniti sonaravno kmetijsko pridelavo (Maslo 2002). Na kmetijah tako Ljubljanskega polja kot tudi I{kega vr{aja je med kmetijskimi zemlji{~i ve~ kot polovico njiv in vrtov, sledijo jim travniki. Setvena sestava na njivah Ljubljanskega polja je dokaj pestra in je posledica potrebe po kolobarjenju. Med vsemi polj{~inami je najbolj raz{irjena silàna koruza, ki je zasejana na ve~ kot petini razpolòljivih njiv. Po razprostranjenosti ji sledijo zelenjava, ozimna p{enica in krompir, ki vse presegajo desetino razpolòljivih zemlji{~. Delè vseh drugih polj{~in je bistveno manj- {i (Kladnik s sodelavci 2004). Podobno sestavo opazimo tudi na I{kem vr{aju, le da je tam manj zelenjave, kar je povezano z ve~jo oddaljenostjo od trga, in ve~ zelja (Tom{i~ 2003). Za zagotovitev ~asovno dalj{e pokritosti zemlji{~ z rastlinsko odejo je treba po glavnih posevkih polj{- ~in in tudi vrtnin sejati strni{~ne in prezimne dosevke. Dosevki so ve~inoma uporabni za prehrano ìvali, delno tudi za prehrano ljudi in zeleno gnojenje. Ugoden vpliv krmnih dosevkov na varstvo okolja je predvsem v zmanj{evanju izpiranja hranil, ~asovno ugodnej{i uporabi ìvinskih gnojil ter biolo{kem zatiranju plevelov in nekaterih {kodljivcev. Za varovanje podtalnice so pomembni predvsem tako imenovani prezimni dosevki, ki morajo vidno pokrivati zemlji{~e od 1. novembra do 15. marca (Usmerjanje kmetijstva … 2002). Obdelava podatkov popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 je razkrila, da strni{~ne posevke sadijo na priblìno desetini njiv. Kmetovalcevanje se je nekaterim zahtevam dobre kmetijske prakse è pribliàlo. To velja tudi za sorazmerno pestro kolobarjenje, ki ga premajhna posest sicer ovira, vendar mu je na drugi strani naklonjena razdrobljenost na majhne zemlji{ke kose. Na obeh obravnavanih obmo~- jih prevladuje na{tiriletni kolobar na tretjini zemlji{~ (Smrekar, Kladnik 2002). Poleg gozda je najprimernej{i na~in rabe tal za zagotavljanje kakovostne podtalnice trajno travinje. Vseskozi ìva rastlinska odeja namre~ zagotavlja stalno porabo hranil in vode, s ~imer se zmanj{uje nevarnost izpiranja. Zakonodajne omejitve pri vnosu hranil pomenijo neskladnost za obstoje~e kmetovalcevanje na teh obmo~jih, saj zahteva trajno travinje zmerno intenzivno gnojenje in temu prilagojeno intenzivnost ko{nje, da ne pride do razred~enja in poznej{ega zapleveljenja travne ru{e. Pri preoravanju se zaradi intenziviranja mineralizacije nevarnost izpiranja mo~no pove~a (Usmerjanje kmetijstva … 2002). Na leta 2000 popisanih kmetijah prevladujejo intenzivni travniki (Popis kmetijskih … 2001). Pri kmetijskem obremenjevanju okolja ima zelo pomembno vlogo ìvinoreja. Ker na ìvinorejskih kmetijah praviloma pridelujejo ve~ koruze, je bila z ìvinorejo do nedavne prepovedi uporabe atrazina posredno 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 povezana tudi nevarnost onesnaènja pitne vode z njim. Na drugi strani je predvsem za govedorejske kmetije zna~ilna velika zastopanost travinja, kar je z vidika onesnaèvanja podtalnice z nitrati ugodno, saj je zaradi trajne ozelenitve njihovo izpiranje na travinju manj{e kot na njivah (Usmerjanje kmetijstva … 2002). Od razmerja med gostoto ìvine in razpolòljivimi kmetijskimi zemlji{~i je odvisno, ali se pojavljajo presèki ìvalskih izlo~kov oziroma z njimi povezani degradacijski pojavi. To podro~je urejata in na njem postavljata dolo~ene zahteve za kmetovalce Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list … 68/1996) in Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list … 34/2000). Poleg obsega ìvinorejske pridelave je pomembno tudi poznavanje na~ina skladi{~enja ìvinskih gnojil na gnoji{~ih in/ali v gnojni~nih jamah ter zadostnih povr{in oziroma prostornin, ki morajo zado{~ati za obdobja, ko je njihov vnos na zemlji{~a prepovedan. Po podatkih popisa gnojnih objektov je bilo leta 2002 (Smrekar, Kladnik 2002) tak{nih tri ~etrtine gnoji{~ in malo manj kot polovica gnojnih jam. Novi predpisi zahtevajo izdelavo letnih gnojilnih na~rtov. S seznanjenostjo kmetovalcev z navedeno problematiko smo lahko le deloma zadovoljni. Povpre~na ìvinorejska gostota zna{a tako v Sloveniji kot v ravninskih pokrajinah 1,6 glave velike ìvine (GV@) na hektar kmetijskih zemlji{~ (Rejec Brancelj 2001). Na podlagi kmetijskega popisa iz leta 2000 izra~unane obremenitve na varstvenih pasovih Ljubljanskega polja so povsem v okviru zgor-njega povpre~ja, saj je na tamkaj{njih kmetijah zna{ala povpre~na obremenjenost hektarja kmetijskih zemlji{~ prav 1,6 GV@, na I{kem vr{aju pa je bila malo nìja, 1,4 GV@. Na ve~ini kmetij obdelovalna zemlji{~a gnojijo tako z organskimi kot mineralnimi gnojili. Zadostne koli~ine gnoja in gnojevke zmanj{ujejo potrebo po mineralnih gnojilih. Zaradi polikulturne usmerjeno-sti ve~jega dela kmetij je razpolòljiva koli~ina gnoja in gnojevke odigrala okoljevarstveno pomembno vlogo. Sama koli~ina gnoja ne bi smela povzro~ati okoljevarstvenih problemov, ki so predvsem posledica neustrezno urejenih gnojnih jam ter neustrezne uporabe gnoja in gnojevke na varstvenih pasovih virov pitne vode. Poseben problem je, da kmetovalci nezadostno poznavajo onesnaèvanje z nitrati. Pri rabi du{i~nih gnojil je namre~ treba upo{tevati hranila, ki se v tla vna{ajo tako z organskimi kot z mineralnimi gnojili (Rejec Brancelj 2001). Mineralna gnojila imajo predvsem vlogo dognojevanja kulturnih rastlin s hranilnimi snovmi. V Sloveniji je bila v zadnjih letih povpre~na letna poraba mineralnih gnojil okoli 400 kg/ha obdelovalnih zemlji{~, vendar na druìnskih kmetijah le 370 kg/ha (Statisti~ni letopis … 2004). Z njimi najbolj intenzivno gnojijo zemlji{~a na ravninah, kjer na hektarju raztrosijo povpre~no 578 kg mineralnih gnojil (Rejec Brancelj 2001). Leta 2002 popisane kmetije so na Ljubljanskem polju leto poprej na hektaru obdelovalnih zemlji{~ pora-bile povpre~no 330,8 kg mineralnih gnojil. Glede na sorazmerno majhno obremenjenost kmetijskih zemlji{~ z ìvinskimi gnojili in glede na stroge predpise o uporabi gnojil na varstvenih pasovih virov pitne vode bi bilo pri~akovati, da se v prsti ne pojavljajo previsoke vsebnosti rastlinskih hranil. A o~itno ni tako, saj raziskave, opravljene v obdobju 1996–2002, kaèjo, da raven rastlinam lahko dostopnega kalija (K O) in fosforja (P O ) v obdelovalnem 2 2 5 sloju prsti (do globine 30 cm) nara{~a, kar je {e posebej izrazito pri fosforju (Su{in s sodelavci 2003). Prav nezadostna izobraènost in posledi~no nezanimanje kmetovalcev, da bi se informirali o zalogah snovi v prsti, je pogosto vzrok pregnojenih zemlji{~. Samoiniciativi kmetovalcev je preve~ prepu{~ena tudi {kropilna praksa. Zahteve, ki jih postavlja trg s svojimi zakonitostmi, je teàvno uskladiti z obvezami, ki jih narekuje ohranjanje kakovostne podtalnice. Zaenkrat se namre~ rabi fitofarmacevtskih sredstev {e ni mogo~e povsem odpovedati, lahko pa se pripomore k zmanj{anju kopi~enja snovi in njihovih razkrojnih produktov v prsteh in podtalnici, kar se doseè z njihovo pravilno izbiro in uporabo. Analiza letne porabljene koli~ine sredstev za varstvo rastlin na slovenskih druìnskih kmetijah je pokazala povpre~no porabo 3,4 kg/ha obdelovalnih zemlji{~ (Rejec Brancelj 2001). Na varstvenih pasovih virov pitne vode na Ljubljanskem polju so po podatkih popisa leta 2002 glavnino porabili na njivah, 2,1 kg, medtem ko je bila na travnikih poraba le simboli~na. 55 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Rastlinjaki na Ljubljanskem polju so sorazmerno nov pojav, na I{kem vr{aju pa jih skoraj ni. ^eprav je najstarej{i ljubljanski rastlinjak star è nekaj ve~ kot 100 let, je umestna trditev, da so se rastlinjaki razmahnili po letu 1994. Velike plasti~ne in steklene gmote so se razmeroma vpadljivo zarisale v sil-huete tistih primestnih delov, ki so bili neko~ samostojne vasi in jih je Ljubljana s~asoma »vsrkala vase« (Kladnik, Rejec Brancelj 2000). Najve~ rastlinjakov na Ljubljanskem polju je na najbolj rodovitnih zemlji{~ih, ki so {e vedno intenzivno zelenjadarsko izrabljena. Za obmo~ja njihove osredoto~enosti veljajo Savlje, [martno ob Savi, Hrastje in Sneberje. Na povpre~nem preu~enem pridelovalnem obratu rastlinjaki prekrivajo 852 m2 obdelovalnih zemlji{~ oziroma 0,9 % razpolòljivih obdelovalnih zemlji{~ s prevladujo~o cvetli~arsko dejavnostjo. Po navedbah kmetovalcev sta glavni spodbudi za pridelovanje v rastlinjakih doseganje vi{je cene zunaj sezone in zagotovljena prodaja zaradi bliìne Ljubljane. Pomembno vlogo imata {e veliko povpra{evanje po pridelkih in velika intenzivnost pridelave na sicer majhni kmetiji. V rastlinjakih gre za to~kovno obremenjevanje z organskimi in mineralnimi gnojili. Povpre~no so na hektaru povr{ine porabili 131 m3 hlevskega gnoja na leto; dvajsetino so gnojili z ve~ kot 400 m3/ha. Povpre~na poraba mineralnih gnojil je bila 1842 kg/ha zemlji{~, v petini pa celo ve~ kot 3200 kg/ha. Na kmetijah z rastlinjaki se je zunaj rastne dobe izpralo 43 % du{ika, med njo pa 57 %. Na podlagi razli~nih anket (Kladnik, Rejec Brancelj 2000; Kladnik 2002; Smrekar, Kladnik 2002; Smrekar, Kladnik 2004), ki so bile opravljene predvsem na Ljubljanskem polju in manj na I{kem vr{aju, lahko povzamemo nekaj ugotovitev. Izvajanje analiziranja prsti na anketiranih kmetijah ni zadovoljivo. Le desetina kmetijskih gospodarstev se odlo~a za redno analiziranje. Stanje se izbolj{uje z nara{~anjem posesti. O~itno se {tevilni kmetovalci, slede~ izkustveni metodi, bojijo, da bo pridelkov manj, ~e ne bodo obilno gnojili; zato se odlo~ajo po na~elu »vsakega po malo ne more {koditi«. Velika ve~ina kmetovalcev men-da upo{teva karenco. Pri odlo~itvah o izbiri za{~itnih sredstev ter koli~ini in ~asu njihove uporabe jih najve~ sledi zgolj navodilom proizvajalcev. Ve~ina je izjavila, da nimajo nobenih ostankov {kropiv, ~e pa jih è imajo, jih praviloma uporabijo naslednje leto, redko jih vrèjo v smetnjak, {e redkeje jih odstrani-jo ob organiziranem odvozu nevarnih odpadkov, izjemoma pa jih preprosto zlijejo v tla. Mnenja o negativnih vplivih agrokemi~nih sredstev na okolje razkrivajo, da anketiranci izpostavljajo zlasti {kodljiv vpliv na kakovost kmetijskih pridelkov, le malo redkeje se pojavlja trditev o {kodljivosti za kakovost podtalnice. Vse druge navedbe, negativen vpliv na ìvalski svet, kakovost prsti, kakovost hrane in kakovost teko- ~ih voda, so bistveno redkej{e. Starostna sestava gospodinjstev na kmetijah se postopoma slab{a, pri ~emer je sestava ~istih kmetij v primerjavi z me{animi {e manj ugodna. Znano je, da so mlaj{i ljudje praviloma podjetnej{i od starej{ih, obenem pa je za uspe{no gospodarjenje pomembna predvsem vloga gospodarja. Tudi okoljska zavest mlaj{ih je skladno z vi{jo izobrazbo pove~ana. Med vzgibi, ki kmetovalce motivirajo za vztrajanje v kme~kem ìvljenju, je dale~ najpomembnej{i ohranjanje tradicije kmetovalcevanja, ki praviloma zaposluje è ve~ rodov. Ljudje namre~ neradi prev-zamejo odgovornost, da so prav oni izni~ili trud predhodnih generacij. Pomembni razlogi so {e veselje do kmetovalcevanja, èlja po lastnih pridelkih in navezanost na zemljo. Po zna~aju so sicer raznorod-ni, vendar se pomen vseh pove~uje skladno z nara{~anjem velikosti kmetij. Brez dvoma se z njihovim pove~evanjem krepi tudi vloga povsem tr`nih vidikov, to je zagotovljenega trga ter mònosti dobrega zaslùka in zagotavljanja pomembnega dela zaslùka (Kladnik 2002; Smrekar, Kladnik 2002). Na varstvenih pasovih virov pitne vode na I{kem vr{aju ni nobene kmetije, ki bi bila kontrolirana za okolju prijazno pridelavo hrane, na Ljubljanskem polju pa so na òjih varstvenih pasovih tri, od katerih je ena è dosegla nivo EKO, dve pa P2, kar pomeni, da sta v drugem letu preusmeritve. Skupno je vseh kontroliranih kmetij, ne glede na nivo, v Mestni ob~ini Ljubljana 10, v i{ki ob~ini pa sta le dve tak{ni, od skupno 1550 kontroliranih kmetij v Sloveniji (Rezultati kontrole … 2005). Tako majhno zanimanje za tak- {en na~in kmetijske proizvodnje potrjuje tezo o nezadostni realni ozave{~enosti ljudi, potencialnih kupcev, ki bili pripravljeni pla~evati do pol ve~ za kontrolirano pridelano hrano. Res pa je, da aluvialne ravnice »kli~ejo« po intenzivnej{em kmetovalcevanju. Po podatkih popisa kmetij na Ljubljanskem polju (Smrekar, 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Kladnik 2002) je razvidno, da so takrat na 23 kmetijah (14,8 %) izjavili, da bi se bili pripravljeni preusmeriti v ekolo{ko kmetovalcevanje, eksplicitno odklonilno stali{~e pa so navedli na 59 kmetijah (38,1 %). Zanimivo je, da so pripravljenost za preusmeritev pokazali v vseh starostnih skupinah gospodinjstev, tudi pri ostarelih druìnah – tu so se pojavile tri tovrstne navedbe. Z ostarevanjem gospodinjstev je zaznavna predvsem povi{ana stopnja neopredeljenih odgovorov, nekaj ve~ je tudi negativnih. Z nara{- ~anjem stopnje izobraènosti se zmanj{uje delè negativnih navedb in neopredeljenih. Skupne zna~ilnosti prsti, ki prevladujejo na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju, so, da so relativno plitve, lahke in dobro prepustne za vodo, pa tudi debelina proda do vodonosnika je relativno majhna. Vse te lastnosti pomenijo majhno za{~ito podtalnice pred obremenjevanjem, kar zahteva zelo skrbno in odgovorno kmetijsko pridelavo, da zmanj{amo tveganje, ki ga lahko povzro~i ta dejavnost. Kot posebna, zelo {tevilna kategorija uporabnikov kmetijskega prostora so se s svojevrstnimi obde-lovalnimi in drugimi navadami uveljavili vrti~karji. Vrti~karstvo je ljubiteljsko vrtnarstvo, raz{irjeno zlasti na obrobjih ve~jih mest. V Ljubljani gre za enega od najbolj stihijskih porabnikov dragocenega mestnega prostora, medtem ko na I{kem vr{aju tako razumljenega vrti~karstva sploh ne zasledimo. Zaradi neprivla~nega videza ne spada med vzdrèvalce kulturne pokrajine, zaznavna je tudi njegova vloga pri slab{anju kakovosti okolja. Res pa je, da deloma aktivira neproduktivna obmo~ja vzdol` prometnic, daljnovodov in onesnaènih vodotokov, ki bi bila sicer namenjena ekstenzivnej{i, manj »produktivni« rabi. Vrti~karstvo se ume{~a na zelo razli~ne lokacije. Zunaj strogega mestnega sredi{~a se pojavlja ob ograjah poslovnih obmo~ij, na nasipih èlezni{kih prog, obrèjih vodotokov, ostankih neizkori{~enih gradbenih parcel, med njivami in travniki, na robu gozda in pred stanovanjskimi bloki. V doslej edini resni raziskavi (Simoneti s sodelavci 1997) je bilo zelo grobo ocenjeno, da se s tako pojmovanim vrti~arstvom ukvarja vsaj 12.000 Ljubljan~anov, {tevilo pa verjetno {e kar nara{~a. Med njimi so mnogi ekonomsko odvisni od svojih pridelkov. Vrti~karji so predvsem prebivalci blokov, kajti ALE[ SMREKAR Slika 17: Vloga vrti~karstva je v pridelavi hrane sicer majhna, vendar predstavlja nenadzorovan vir obremenjevanja. 57 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar prebivalci individualnih hi{ imajo vrtove okrog stavb. Pojavljajo se na od 10 m2 do ve~ hektarjev velikih obmo~jih. Na manj{ih obmo~jih je vrti~karstvo najve~krat stihijsko, na ve~jih pa je vsaj nekoliko odsev organizirane dejavnosti. ^eprav je vloga vrti~karstva v pridelavi hrane majhna, je z vidika varovanja okolja lahko oprede-ljeno kot kmetijstvo v malem, saj vrti~karji prav tako uporabljajo gnojila in fitofarmacevtska sredstva. Opazovanja kaèjo, da so kmetovalci pri uporabi sredstev za varstvo rastlin praviloma zmernej{i kot vrti~karji; mnogi med slednjimi se s kemi~nimi pripravki lotevajo tako reko~ vsake rastline posebej, pri ~emer jih vodi èlja po obilnem in privla~nem pridelku, medtem ko je gospodarnost pridelave potisnje-na v ozadje. Tak{nim pridelovalcem je okoljska problematika tuja. Med vrti~karji pa so tudi tak{ni, ki se v èlji po ekolo{ko neopore~nem pridelku odpovedo vsakr{ni rabi mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Ker je nadzor nad uporabo gnojil in za{~itnih sredstev na vrti~kih pravzaprav nemogo~ in ker so tako gnojila kot sredstva za varstvo rastlin na teh zemlji{~ih pogosto uporabljana nestrokovno in v pre-visokih odmerkih, je povsem na mestu prizadevanje, da na òjem vodovarstvenem obmo~ju vrti~kov ne bi bilo. Za zdaj pa jih marsikje najdemo celo neposredno ob meji vodovarstvenega obmo~ja 0 pred ograjami vodarn. Z vidika varovanja podtalnice je zanimivo tudi obdelovanje vrtov okrog individualnih hi{, tako pro-stostoje~ih kot vrstnih. Ker se zasebni vrtovi pojavljajo povsod po mestu na obmo~jih individualnih hi{, ~etudi so za ograjami manj opazni in bolj prikriti od vrti~kov, zavzemajo kot celota sorazmerno veliko povr{ino, ki jo je zaradi raznovrstnosti stanovanjskih sosesk z razli~nim gmotnim poloàjem in razli~- nimi ìvljenjskimi navadami stanovalcev brez temeljitej{ih preu~itev tèko natan~neje opredeliti. Tovrstna problematika je {e docela neraziskana, v svojih razmi{ljanjih je tudi nih~e ne omenja kot dejavnik obremenjevanja okolja. Vendar opazovanja kaèjo, da je zaradi precej{nje intenzivnosti pridelave, ki je po svojih vzgibih in navadah precej podobna vrti~karskim, vredna ve~je pozornosti. Opazovanja kaèjo, da vrtovi na stavbnih parcelah obi~ajno zavzemajo povr{ine od 10 do 100 m2. Na zasebnih vrto-vih je mogo~e najti tudi raznovrstne kmetijske objekte, na primer do nekaj 10 m2 velike plastenjake, steklenjake in tople grede pa hleve za rejo doma~ih ìvali. Verjetno je tudi med obdelovalci zasebnih vrtov mogo~e razlikovati med dvema skrajnima skupinama, tisto, ki zaradi neznanja z uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin mo~no pretirava, in ono, ki zaradi okoljske ozave{~enosti prisega na metode biolo{ke pridelave. Vmes je {e mnoìca tistih, ki se nagibajo k eni ali drugi skrajnosti oziroma so v mejah povpre~ja. Kljub temu so zaradi velike intenzivnosti pridelave {e vedno omembe vreden porabnik vode za zalivanje, onesnaèvalec podtalnice oziroma teko~ih voda in zaradi neustreznega ravnanja z odpadki tudi zastrupljevalec komunalnih deponij in divjih odlagali{~ odpadkov. Individualne hi{e obi~ajno obkroàjo zelenice. Ker lastniki privla~no travno ru{o pogosto vzdrù- jejo s herbicidi, tudi njihova vloga ni neopore~na. Industrijska in obrtna dejavnost sta pomembna dejavnika preobrazbe pa tudi degradacije okolja na Ljubljanskem polju, medtem ko na I{kem vr{aju skoraj ne poznamo tovrstnih dejavnosti. Sta pomembna porabnika vode, energije in prostora nad podtalnico. Danes sta na tem obmo~ju dve ve~ji industrijski coni, in sicer ena v Mostah in druga v Dravljah, med gorenjsko in kamni{ko progo, ki se {e nadaljuje v osrednji del Beìgrada. Drùbenoekonomske spremembe in z njimi povezani procesi so po letu 1989 prinesli velike novosti tudi v industrijo. [tevilo industrijskih delovnih mest se je zmanj{alo na 31.000, podjetja so se reorga-nizirala in predvsem razdrobila. Pojavila so se nova mala podjetja. Nekatera so izgubila industrijski zna~aj, zato se je mo~no spremenila tudi struktura obratov v industrijskih predelih, narasla pa sta {tevilo in delè storitvenih dejavnosti (Rejec Brancelj 2005). V ospredju je {e vedno kovinska industrija z okrog ~etrtino zaposlenih, s sedmino ji sledita ìvilska in elektroindustrija, z manj{im deleèm pa {e kemi~na, tekstilna in grafi~na industrija. Raznovrstnost se je {e pove~ala, {tevilo zaposlenih pa mo~no zmanj{alo. Poleg Litostroja ima ve~ kot 1000 zaposlenih 58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 {e Lek, nekaj manj pa Saturnus, Rog, Toba~na tovarna, Tiskarna Mladinska knjiga in Papirnica Vev- ~e (Rejec Brancelj 2005). Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija je gospodarstvu prodalo 5,8 milijona m3 ali 22,6 % vse prodane vode (Bre~ko 1998, po Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija). Industrija na Ljubljanskem polju naj bi tako torej porabila komaj petino vse prodane vode, kar pa ni res. Na Ljubljanskem polju je ve~ individualnih ~rpali{~ podtalnice za industrijo: Pivovarno Union, Ljubljanske mlekarne, Delo, Yulon in Termoelektrarno – Toplarno Ljubljana. Poleg teh je {e ve~ manj{ih porabnikov na {ir{em obmo~ju mesta: Belinka pod [entjakobom, Emona Klavnica, KOTO, Jata, Saturnus, tovorna èlezni{ka postaja in Petrol v Zalogu, Papirnica v Vev~ah. Koli~ine na~rpane vode se med podjetji precej razlikujejo, ve~ pa je tudi takih, ki so lastne vodnjake opustili. Skupna letna koli~ina na~rpane vode iz individualnih industrijskih vodnjakov je leta 1993 presegla 2,2 milijona m3, vendar je bila za polovico manj{a kot leta 1987, ko je zna{ala 4,2 milijona m3 (Bre~ko 1998, po Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija). To je le deloma posledica pove~ane okoljske zavesti in posledi~no modernizacije proizvodnje, bistveno bolj pa je vzrok za to opustitev proizvodnje v nekaterih velikih industrijskih obratih. Po kemijski potrebi po kisiku (KPK) sta bila v letu 2002 na Ljubljanskem polju najve~ja onesnaè- valca Pivovarna Union (42 % vseh emisij) in Ljubljanske mlekarne (35 % vseh emisij). V odplake je izpu{~enih 3713 ton tak{nih emisij na leto. Biorazgradljivih snovi v odplakah je letno 1861 ton, Pivovarna Union jih prispeva 45 % in Ljubljanske mlekarne 31 %. Organskih spojin (izraènih kot celotni organski ogljik) je 467 ton na leto, najve~ jih na tem obmo~ju prispeva Pivovarna Union, in sicer 81 %. S sulfa-tom najbolj obremenjuje odpadne vode Belinka, ki prispeva 80 % vseh emisij, to je skupaj 328 ton. Emisij klorida je 162 ton na leto, od tega prispevata Pivovarna Union 70 % in Lajovic Tuba embalaà 26 %. Tèkohlapnih lipofilnih snovi je okoli 140 ton na leto, 85 % emisij prispevajo Ljubljanske mlekarne. Emisije v vode celotnega vezanega du{ika, letno ve~ kot 65 ton, prispevajo Ljubljanske mlekarne 60 %, Belinka 18 % in KOTO 17 % (Rejec Brancelj 2005). ALE[ SMREKAR Slika 18: Prometnice zasedajo vedno ve~ povr{in. 59 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Kot kaèjo dosedanje izku{nje, industrija nima zadovoljivo re{enega odlaganja odpadkov. Podatki sicer kaèjo na ustrezno ravnanje z odpadki. @al izku{nje v praksi tega ne potrjujejo. Skladi{~enje sodov z nevarnimi snovmi na tovarni{kem dvori{~u ali neustrezno odlaganje v gramoznice je doslej è ve~krat ogrozilo vire pitne vode. Pomembnej{i je prispevek industrijske dejavnosti k emisiji v vode. Kljub temu da industrija porabi manj kot ~etrtino vseh koli~in porabljene vode, z odplakami pomembno prispeva k onesnaèvanju voda. Velika ve~ina odpadnih vod iz industrije na obmo~ju Ljubljane se steka v javno kanalizacijo, ki se zaklju- ~i s Centralno ~istilno napravo. Ljubljana ima zgrajeno cestno infrastrukturno omrèje v krakasti obliki z osmimi mestnimi vpadni-cami, ki se stekajo v sredi{~e mesta, od katerih jih je na Ljubljanskem polju pet (Celov{ka cesta, Dunajska cesta, [martinska cesta, Zalo{ka cesta in Litijska cesta), in z obvoznico, ki je 3,5 km oddaljena od sredi{- ~a mesta in povezuje te krake. Ljubljana je za cestno infrastrukturo porabila è do za~etka devetdesetih let 20. stoletja kar 840 ha ([pes s sodelavci 1995). Celodnevne prometne obremenitve so v devetdesetih letih 20. stoletja skokovito nara{~ale, v zadnjih letih pa je kljub vsemu opaziti umirjanje. Novej{i podatki (Promet 2002 2003) so na voljo za ljubljansko obvoznico in nekatere vpadnice v mesto (dràvne ceste). Tako lahko opazimo, da je na obvoznici, ki meji na vodovarstveno obmo~je I, povpre~ni letni dnevni promet med priblìno 51.000 in 76.000 vozili, z najbolj obremenjenim odsekom med Toma~evim in Dunajsko cesto, kar je sploh najve~ja koncentracija prometa ne le v Ljubljani, ampak v vsej Sloveniji. Najve~ji porast prometa pa je na nazadnje odprti vzhodni obvoznici. ^eprav je tovorni promet po {tevilu manj obseèn, ga z vidika potencialnega onesnaènja z izlivi nevarnih snovi nikakor ne smemo zanemariti. Na obvoznici se giblje med 5200 in 8400 vozili na dan. Od vpadnic v mesto je dale~ najbolj obremenjena Celov{ka cesta s skoraj 60.000 vozili na dan, na sre~o pa poteka v vodovarstvenem obmo~ju II B; tako velika obremenjenost je posledica {e nezgraje-nega odseka avtoceste med [entvidom in Kosezami. Precej manj prometa poteka po Dunajski cesti med obveznico in ^rnu~ami, ki sicer prav tako leì v vodovarstvenem obmo~ju II B, in na vpadnicah, ki leìjo prav v vodovarstvenem obmo~ju II A. Tako je bolj obremenjena [tajerska cesta s 36.500 vozili na dan, precej manj pa [martinska cesta s povpre~no manj kot 12.000 vozili na dan. Obmo~je glavnih cest proti Beìgradu in [i{ki je po sicer starej{ih podatkih (Prometna analiza … 1999), vendar edinih dostopnih, prav tako zelo obremenjeno, saj je na obeh vpadnicah po okoli 40.000 vozil na dan. V òjem mestnem sredi{~u je manj prometa, kar je posledica zmanj{ane prepustnosti cest. Nujno bi bilo preusmeriti krajevni osebni promet na sodoben mestni potni{ki prevoz. @al pa je nekon-kuren~en, ker mestni avtobusi vozijo praviloma po me{anih voznih povr{inah in je njihov potovalni ~as tudi do 30 % dalj{i kot pri vònji z osebnimi avtomobili ([pes s sodelavci 2002). Precej manj od cestnega je izkori{~eno èlezni{ko omrèje, saj se tudi ve~ina tranzitnega tovor-nega prometa {e vedno vali po cestah. Problemati~ni so predvsem bistveno ve~ja verjetnost za cestne kot za èlezni{ke nesre~e in z njimi povezana mòna izlitja nevarnih snovi v vodonosnik. Kljub vsemu so na postajah v Ljubljani leta 2003 natovorili 568.270 ton, razloìli pa 1.225.648 ton ter odpeljali 1.949.841 potnikov (Slovenske èleznice … 2004). Tudi èlezni{ko omrèje je zasnovano podobno kot cestno, in tako po Ljubljanskem polju potekajo èlezni{ke proge z osrednje postaje proti vsem koncem Slovenije. Bistveno vplivajo na razmere na Ljubljanskem polju proge proti Jesenicam, Kamniku in Zidanemu Mostu, manj pa proti Postojni in Novemu mestu oziroma Ko~evju. Zlasti prvi dve sta problemati~ni, saj potekata njuni trasi blizu vodarn [entvid in Kle~e, ves tovorni promet pa poteka skozi sredi{~e Ljubljane, celo ~ez èlezni{ko potni{ko postajo, kar pove~uje mònost za nesre~e. Ne gre le za mòno izlitje snovi ob morebitnih nesre~ah, ampak tudi za obsène povr{ine prog in tudi èlezni{kih postaj v Ljubljani, kjer je zatiranje plevelov s herbicidi {e vedno najbolj raz{irjen ukrep za zatiranje vegetacije. Na I{kem vr{aju ni pomembnej{ih prometnic, so bolj lokalne ceste, ki pa gosto prepredajo Vr{aj. Edina pomembnej{a cesta poteka dolvodno od vodarne Brest in povezuje Ig s Podpe~jo, kjer je tudi 60 Avtorji vsebine: Mateja Breg, Drago Kladnik, LEGENDA Ale{ Smrekar, Mimi Urbanc Avtorica zemljevida: Mateja Breg leto 1959 leto 1985 Vir: Digitalni ortofoto posnetki, 1:5000, MOL, 2003. © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 leto 1964 leto 1989 metri 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 leto 1970 leto 1995 leto 1975 leto 2004 leto 1979 GEOGRAFIJ A SLO VENIJE 12 Slika 19: Primer nenadzorovane dinamike spreminjanja povr{in gramoznic okoli vodarne Jar{ki prod (Smrekar s sodelavci 2005). 61 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar bilo opravljeno {tetje prometa; povpre~ni letni dnevni promet zna{a 1200 vozil (Promet 2002 2003). Tudi ta podatek potrjuje majhne prometne obremenitve na tem obmo~ju. Promet vedno bolj vpliva na stanje okolja, saj gre za obsène gradbene posege v prostor, ki trajno spremenijo pokrajino ne le z estetskega vidika, ampak tudi ogroàjo razli~ne pokrajinotvorne sestavine, pri ~emer voda ni izjema. Povr{inske vode preusmerjajo, padavinski vodi pa ne omogo~ajo razpr{enega vertikalnega prenikanja v podtalnico. Promet stalno onesnaùje okolje, zato pri njegovem vrednotenju kaè opozoriti na padavinsko izpiranje cesti{~, ki zajema razpadline cestne povr{ine (cestni prah), izcedke motornih vozil – ogljikovodiki (goriva in maziva), izpu{ne emisije motorjev (saje, svinec), izrabe avto-mobilskih gum (kadmij, cink), izgube tovora vozil in sol zaradi zimskega posipanja cest. Najpomembnej{i so cestni prah in nanj vezane izpu{ne saje (toksi~ne tèke kovine, zlasti svinec) ter ostanki avtomobil-skih gum, ki vsebujejo cinkove okside (toksi~ni cink) (Balaban 1998, po Christensen, Guinn 1979). Poleg vsakodnevnega obremenjevanja podtalnice je lahko mnogo usodnej{e razlitje razli~nih snovi s tovor-nih vozil in njihovo hitro prenikanje. Celotno Ljubljansko polje je vir kakovostnega proda, lokacije gramoznic pa so bile zunaj strnjene-ga urbanega obmo~ja in varstvenih pasov vodnih virov, saj teh v za~etnem obdobju izkori{~anja {e ni bilo. Na I{kem vr{aju so poleg klasi~nih gramoznic precej obsèna prodi{~a ob reki I{ki, ki jih {e vedno nelegalno izkori{~ajo. Na obmo~ju Ljubljanskega polja imamo poleg {tevilnih majhnih tudi {tiri legalne gramoznice ve~jega obsega, in sicer v Staneì~ah, ob Savi, na obmo~ju Dovjeà, jugozahodno od kroì{~a v Toma~evem in v Obrijah. Vse so v fazi sanacije. Prav tako je ve~ja gramoznica (divje odlagali{~e odpadkov) v bliìni vodarne Brest ob cesti Ig–Strahomer, kjer je gladina podtalnice manj kot 10 m pod njenim povr{jem. Opu{~ene gramoznice so k sre~i (vsaj organizirano) precej malo zasipali z odpadki, saj so po letu 1924, ko se je za~el njihov organiziran odvoz, odpadke nasipali predvsem v jùne dele Ljubljane (Oroèn Adami~, Pleskovi~ 1975). Odvzem gramoza na prispevnem obmo~ju vodarn ogroà kakovost podtalnice zaradi zmanj{ane debeline nenasi~ene cone oziroma posledi~nega zmanj{anja ali trajnega uni~enja varovalne krovne plasti; zasipavanja izkopa z materialom nekontroliranega porekla ter potencialne nevarnosti onesna- ènja z naftnimi derivati in oljem gradbene mehanizacije, ki izvaja izkop in odvoz. 4.5 KAKOVOST PODTALNICE Onesnaèvala pridejo v nasi~eno cono s pronicanjem padavin s povr{ine, z dotoki vode v vodonosnik iz njegovega hidrografskega zaledja ali pa z infiltracijo povr{inskega vodotoka. Neposredni iztoki odpadnih voda v podtalnico sicer niso dovoljeni, kar pa ne pomeni, da ne obstajajo, zato jih pri dolo~anju vira onesnaènja ne moremo izklju~iti. Primerjava rezultatov dràvnega monitoringa kakovosti 13 aluvialnih vodonosnikov v Sloveniji, za katere je bila mogo~a statisti~na obdelava rezultatov, pokaè, da je podtalnica Ljubljanskega polja med manj obremenjenimi v Sloveniji (Poro~ilo o … 2004), za I{ki vr{aj pa ni podatkov. V podtalnici Ljubljanskega polja je v primerjavi z drugimi vodonosniki manj amonija, nitratov in atrazina. Po onesnaènju s tetra-kloroetenom pa je vodonosnik na Ljubljanskem polju na tretjem mestu, za Spodnjo Savinjsko dolino in Kr{kim poljem (Auersperger s sodelavci 2005a). Vodonosnik Ljubljanskega polja leta 2003 ni dosegel zahtev za dobro kemijsko stanje, ker je letna povpre~na vrednost za tetrakloroeten presegla mejno vrednost 2 μg/l. Onesnaènje z nitrati je ugotovljeno predvsem na severozahodnem delu vodonosnika v [entvidu, preiskave pa dokazujejo nara{~anje koncentracije v vodarni Hrastje, na drugih merilnih mestih so koncentracije v dopustnih mejah. Vsebnosti atrazina in njegovega razgradnega produkta desetil-atrazina so stalno visoke v vodarni Hrastje, v vodarnah Kle~e, [entvid in Brest pa so ve~inoma pod mejnimi vrednostmi. Krom je kot posledica onesnaènja v sredini 80. let dvajsetega stoletja {e vedno prisoten v sledeh, opazno pa je tudi nara{~anje v vodarni Hrastje iz smeri juga. Celoten vodonosnik Ljubljanskega polja je onesnaèn s tetrakloroete-nom, najvi{je koncentracije so bile dolo~ene v vodarni Hrastje. 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Spomladi 2004 so priblìno 3 km jugozahodno od vodarne Hrastje ugotovili ~ezmerno krajevno onesnaènje z lahkohlapno klorirano spojino trikloroetenom, koncentracija je presegla 600 μg/l. Onesnaènje se je v nekaj mesecih è pomaknilo proti vzhodu in priblìno 200 m jùno od vodarne Hrastje prese-glo koncentracijo 30 μg/l. To onesnaènje bo vplivalo na oceno stanja kakovosti podtalnice v vodarni Hrastje {e vrsto let. Vsebnosti trikloroetena in tetrakloroetena se pojavljajo sicer tako na Ljubljanskem polju kot I{kem vr{aju, vendar so povsod pod mejnimi vrednostmi, pa ne samo to, opazimo celo upa-danje (Auersperger s sodelavci 2005a). Organske snovi se pojavljajo le v sledovih kot {tevilne naravne snovi in tudi sinteti~ne spojine, ki so posledica ~lovekove dejavnosti. Izvor organskih snovi je lahko ~isto naraven, onesnaènje pa bi povzro~il vdor komunalnih odplak v vodonosnik ali katera od kemi~nih spojin, ki se uporabljajo v industriji, kmetijstvu ali jih prevaàmo po cestah. Stanje mikrobiolo{ke kakovosti pitne vode je precej ugodno, celo tako, da od leta 2001 tudi na I{kem vr{aju zaradi izgradnje kanalizacijskega omrèja s ~istilno napravo ni ve~ potrebna dezinfekcija pitne vode s klorom. Pitna voda ljubljanskega vodovoda je bistra in hladna (povpre~na temperatura pri viru je 11 °C) ter dobro prezra~ena. Zaradi ravno prav{nje vsebnosti proste ogljikove kisline je rahlo osveùjo~a. Srednja trdota ljubljanske pitne vode je okoli 15 nem{kih trdotnih stopinj. Njena pH vrednost, ki pove, ali je voda kisla (pH < 7) ali bazi~na (pH > 7), je v rahlo bazi~nem obmo~ju. Hladna pitna voda ni korozivna in ne povzro~a ~ezmernega nastajanje vodnega kamna (Otorepec, Gregori~ 2004). ^eprav se sledi ostankov pesticidov in njihovih razgradnih produktov ob~asno pojavljajo nad mejno vrednostjo, ki jo dovoljuje pravilnik (gibanja kaèjo na znièvanje vsebnosti atrazina), danes najve~ja grònja kakovosti pitne vode vendarle ni ve~ uporaba fitofarmacevtskih sredstev, saj je v kmetijstvu nepri-merno bolj usmerjana in nadzorovana kot pred desetletjem. Hkrati se ostro nadzoruje raba drugih nevarnih kemikalij, kar bo prepre~ilo nedovoljene in nenadzorovane izpuste v okolje. Velika nevarnost za kakovost pitne vode pa so {e vedno kemikalije, ki so bile nenadzorovano odloène v okolje v povojnih desetletjih (klorirana organska topila). Kakovost podtalnice se izbolj{uje, zato se postopoma izbolj{uje tudi kakovost pitne vode. Danes pijemo bolj kakovostno vodo, kot smo jo pred desetletjem (Rejec Brancelj, Ku{ar 2004). 63 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 5 ZNA^ILNOSTI OBRAVNAVANIH OBMO^IJ IN SKUPIN PREBIVALCEV Obravnavani obmo~ji sta v dveh ob~inah: Mestni ob~ini Ljubljana in ob~ini Ig. Podrobneje nas je zanimalo obmo~je varstvenih pasov virov pitne vode, omejeno na podlagi Odloka o varstvu virov pitne vode (Uradni list … 13/1988), ki je veljal leta 2003, ko je potekalo anketiranje tako na Ljubljanskem polju kot na I{kem vr{aju. Poleg s tema dvema obmo~jema smo se za primerjavo seznanili tudi z nju-no neposredno okolico. Na Ljubljanskem polju je po takrat veljavnem odloku potekala zunanja meja varstvenih pasov virov pitne vode od Medanskih vrat vzdol` Save do vzhodnega kraka obvoznice in avtoceste proti Mariboru, v severnem delu je tekla po Savi ter jo v ozkih pasovih pre~kala med Tacnom in Gameljnami ter ^rnu- ~ami in Nadgorico. Na zahodu in jugu je potekala meja po vznòju Medanskega in Dvorskega hriba ter Trat, od koder se je nadaljevala proti jugovzhodu ~ez [i{enski hrib in Grajski gri~, od tam pa je sle-dila severnemu vznòju Golovca proti vzhodu, kjer se je pri Fuìnah naslonila na Ljubljanico, pri Studencu pa na Zalo{ko cesto in èleznico Ljubljana–Zidani Most, nato se je pri Novem Polju preusmerila v smer sever–jug. Celotno obmo~je je bilo raz~lenjeno na tri hierarhi~ne nivoje. Najòji ali I. varstveni pas virov pitne vode so sestavljala najòja obmo~ja vodarn [entvid, Kle~e, Jar{ki prod in Hrastje, ki so v skupaj sedmih prostorsko lo~enih kosih obsegala 41,4 ha. Òji ali II. varstveni pas virov pitne vode so sestavljala tri prostorsko lo~ena obmo~ja. Najmanj{e (91,4 ha) in od sredi{~a mesta najbolj oddaljeno obmo~je so bile Vìmarske trate, v osrednjem delu z intenzivno kmetijsko rabo, na obrobju pa vse bolj pozidane. Drugo obmo~je je sestavljalo zaledje vodarn Kle~e in [entvid in je merilo 904,0 ha. Razprostiralo se je med Savo na severu, kamni{ko èleznico na vzhodu, avtocestnim obro~em na relaciji Beìgrad–[i{ka na jugu, industrijsko cono Trata in Poljanami ter avtocesto proti Kranju na zahodu. Znotraj pasu sta bili nekdaj samostojni naselji Kle~e in Savlje. Ob Savi so bili gozdovi, ki so v krpah pora{~ali tudi obmo~je pod jeò pleistocenske savske terase; ta je bila sicer v prevladujo~i meri namenjena njivam. Bolj mokrotna holocenska terasa v severnem delu obmo~ja je bila zlasti v zahodnem delu prekrita predvsem s travniki. Tretje obmo~je je bilo v bistvu sestavljeno iz dveh delov: na levem bregu Save je bilo obmo~je Jar{kega proda, na desnem bregu reke pa Hrastja s skupno povr{ino 947,4 ha. Levi breg Save z izjemo jùnega dela jeè je bil neposeljen, na severnem obrobju je prevladovala kmetijska raba, ves preostali del pa je pora{~al redek nekakovosten gozd med opu{~enimi gramoznicami in neurejenimi odlagali{~i odpadkov in v jugozahodnem delu prepreèn s {tevilnimi vrti~ki. V osr~ju obmo~ja na desnem bregu reke je tekel niz nekdaj samostojnih va{kih naselij med Malo vasjo in Sneberjami. Za ta del sta bili zna~ilni tudi intenzivna kmetijska raba zemlji{~ z mno-gimi rastlinjaki in velika gramoznica v bliìni Jar{ in Obrij. Obmo~je {ir{ega ali III. varstvenega pasu virov pitne vode je bilo najbolj prostrano, saj je merilo kar 3619,0 ha. Ve~ kot 97 % je bilo sklenjenega obmo~ja, ki se je od Mednega na severozahodu prek Staneì~, Guncelj, [entvida, Trate in Dravelj vleklo proti mestnemu sredi{~u, ga pre~kalo med Rònikom in Grajskim gri~em, nakar se je prek Poljan in Kodeljevega usmerilo proti [tepanjskemu naselju in naprej do Hru{ice, Fuìn in Studenca na vzhodnem robu. Med òje varstvene pasove se je na zahodu zajeda-lo obmo~je Vìmarij in Broda, v osrednjem delu Jeìce, ^rnu~, in zaobjelo obmo~je vse do Nadgorice ter na vzhodu {e spodnji del Sneberij. Velik del tega obmo~ja je bil na gosto pozidan in prepreèn z raz-novrstnimi dejavnostmi. Po njem so bila razmetana tudi {tevilna obmo~ja vrti~kov. Ve~ji kompleksi kmetijskih zemlji{~ so bili le na obmo~jih Studenca, med Sneberjami in Savo do [entjakobskega mosta, na obmo~- ju med @alami in Toma~evim, vzhodno od ^rnu~ ter na obmo~ju med Guncljami in Mednim. V {ir{i varstveni pas sta bila vklju~ena {e dva dokaj majhna, prostorsko lo~ena dela: prvi del je bil na levem bregu Save med [martnim ob Savi in Spodnjimi Gameljnami, ki je bil skoraj povsem porasel z gozdom, drugi pa prav tako na levem bregu Save, jùno od Sote{kega hriba in okrog kilometer zahodno od [entjakoba ob Savi, kjer so bile posamezne gozdne krpe, sicer pa je prevladovala njivsko-travni{ka raba. Na I{kem vr{aju pa {e po zdaj veljavnem istem odloku poteka zunanja meja varstvenih pasov jùno od Tomi{lja malo nad vznòjem Krimskega hribovja, sega globoko proti I{kemu vintgarju, nato pa se 64 Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA Avtorica zemljevida: Mateja Breg MEDNO © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri 0 1 2 3 4 5 meja varstvenega pasu Varstveni pas SAVA TACEN K kmetovalci II. varstveni pas K V BROD V vrti~karji III. varstveni pas (100) K ( ) {tevilo anket zunaj varstvenih pasov (100) VI@MARJE V BREST (100) JE@ICA [ENTVID (100) K SAVA V IG (100) [I[KA BE@IGRAD I[KA VAS (200) MOSTE GEOGRAFIJ (200) LJUBLJANICA POLJE A SLO TRNOVO VI^ VENIJE 12 I[KA RUDNIK Slika 20: Obmo~ja anketiranja na obravnavanih varstvenih pasovih virov pitne vode in njihovih obrobjih. 65 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar obrne proti severu {e vedno malo nad vznòjem hribovja vse do zahodnega obrobja Iga. Od tam gre po dnu Ljubljanskega barja proti severozahodu severno od Bresta in Tomi{lja. Najòji ali I. varstveni pas virov pitne vode obsega le najòje zatravljeno ograjeno obmo~je vodarne Brest s povr{ino 13,8 ha v enem kosu. Òji ali II. varstveni pas virov pitne vode s povr{ino 520,7 ha obsega osrednji del I{kega vr{aja in ga pokrivajo predvsem kmetijska zemlji{~a, sega predvsem jùno od vodarne, ponekod prav do vznò- ja Krima, na zahodu sta vklju~eni tudi naselji Strahomer in Vrbljene. [ir{i ali III. varstveni pas virov pitne vode z nekajstometrskim obro~em obkroà òji pas, poleg tega pa se izklinjuje {e proti jugu ob toku I{ke navzgor vse do Doma v I{kem vintgarju. Na severu sta dve naselji (Tomi{elj in Brest), na vzhodu zaselka Staje in Kot ter na jugu naselje I{ka vas z Malo vasjo in I{ko. V Mestni ob~ini Ljubljana in ob~ini Ig je po podatkih Popisa prebivalcev leta 2002 ìvelo 265.881 in 5445 prebivalcev, kar je skupno 271.326 ljudi. Podatki Centralnega registra prebivalstva oktobra 2004 pa kaèjo skupno nekoliko nìjo {tevilko, 269.919, v Mestni ob~ini Ljubljana naj bi ìvelo malo manj ljudi, 264.227, in v ob~ini Ig malce ve~, 5.692 ljudi. Podatki se razlikujejo predvsem zaradi razli~nih metodolo{kih pristopov in gibanja prebivalcev. Na varstvenih pasovih virov pitne vode na Ljubljanskem polju po odloku iz leta 1988 je oktobra 2004 ìvelo 150.899 prebivalcev, od tega 4987 v òjem in 145.912 v {ir{em pasu virov pitne vode. Na varstvenih pasovih virov pitne vode na I{kem vr{aju pa je po istem odloku oktobra 2004 ìvelo 2019 prebivalcev, od tega 322 na òjem in 1697 na {ir{em pasu virov pitne vode (Centralni register … 2004). Anketiranje smo opravili med 900 anketiranci v mestnem okolju Ljubljanskega polja in primestnem I{kega vr{aja in èleli dose~i reprezentativnost vzorca. Sledili smo dvema demografskima kriterijema: starostni in spolni strukturi obravnavanih dveh ob~in. Poleg tega sta nas podrobneje zanimala {e social-na dejavnika: izobrazba in dohodkovna raven anketiranih oseb. Anketirali smo 900 oseb, kar je 0,3 % celotne populacije, ki ìvi v teh dveh ob~inah. 600 anketiranih oseb na Ljubljanskem polju predstavlja 0,4 % celotne populacije Mestne ob~ine Ljubljana, medtem ko 300 anketiranih oseb na I{kem vr{aju predstavlja kar 5,3 % populacije ob~ine Ig. Preglednica 2: [tevilo anketiranih prebivalcev in njihov spol ter {tevilo prebivalcev Mestne ob~ine Ljubljana ter ob~ine Ig in njihov spol (Anketa o … 2004; N = 900, Popis prebivalstva … 2003). obmo~je Vir mo{ki ènske skupaj skupaj lastni – ankete {tevilo 440 460 900 delè 48,9 % 51,1 % 100,0 % skupaj SURS {tevilo 128.980 142.346 271.326 delè 47,5 % 52,5 % 100,0 % Ljubljansko polje lastni – ankete {tevilo 293 307 600 delè 48,8 % 51,2 % 100,0 % ob~ina Ljubljana SURS {tevilo 126.237 139.644 265.881 delè 47,5 % 52,5 % 100,0 % I{ki vr{aj lastni – ankete {tevilo 147 153 300 delè 49,0 % 51,0 % 100,0 % ob~ina Ig SURS {tevilo 2743 2702 5445 delè 50,4 % 49,6 % 100,0 % Po pridobljenih podatkih Centralnega registra prebivalstva, vezanega na centralno evidenco hi{nih {tevilk, smo lahko ugotovili, da ìvi na Ljubljanskem polju na òjih varstvenih pasovih virov pitne vode 4.987 ljudi, od katerih smo jih anketirali 200 (4,0 %). Na {ir{em varstvenem pasu pa ìvi è precej ve~ 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 ljudi, kar 145.912, anketirali pa smo jih prav tako 200 (0,1 %). Nekaj manj jih ìvi tudi v preostalem delu Mestne ob~ine Ljubljana (113.328), med katerimi smo prav tako izvedli 200 anket (0,2 %), vendar le na òjem ravninskem obrobju Ljubljanskega polja. Po istih podatkih ìvi na òjem varstvenem pasu virov pitne na I{kem vr{aju 322 ljudi, od katerih smo jih anketirali 100 (31,1 %), na {ir{em varstvenem pasu istega obmo~ja pa jih ìvi 1697, prav tako je bilo anketiranih 100 oseb (5,9 %). Na celotnem obmo~ju preostalega dela ob~ine Ig ìvi {e 3673 prebivalcev, pri ~emer smo jih predvsem v bliìni meje anketirali {e 100 (2,7 %). Podatki popisa kaèjo, da ìvi na obravnavanem obmo~ju nekaj manj mo{kih kot ènsk (47,5%:52,5%), in tako smo tudi anketirali manj mo{kih (48,9 % : 51,1 %), pri ~emer smo v vsaki skupini posku{ali slediti temu razmerju, kar nam je bolj ali manj uspevalo. Pri izboru anketirancev smo posku{ali slediti tudi dolo~enim starostnim razredom. Ker smo anketirali le osebe, starej{e od 18 let, smo tudi ugotavljali, kolik{en delè prebivalcev uvr{~amo v enega od {tirih podanih razredov. Zasledili smo, da ìvi v teh dveh ob~inah 101.671 (Popis prebivalstva … 2003) ljudi, starej{ih od 20 let (javno dostopni so podatki po petletnih starostnih obdobjih). Od teh jih je skoraj {tiri desetine (39,7 %) starih od 25 do 44 let, malo ve~ kot tretjina (34,9 %) je starih od 45 do 64 let, ostareli, stari 65 let in ve~, predstavljajo tri dvajsetine (15,3 %), mladi do 24 let pa desetino (10,1 %) prebivalcev. Razlike med deleì popisanih in anketiranih oseb so ponekod malce ve~je, vendar skupen pogled kljub vsemu pokaè {e zmerno odstopanje, ki nikjer ne doseè 3,0 %. Na I{kem vr{aju pa pri najstarej{i starostni skupini zasledimo 4,7 % odstopanje v korist anketiranih oseb. Pri podrobnej{em pregledu po posameznih skupinah opazimo le manj{a odstopanja z izjemo vrti~karjev na òjem varstvenem pasu virov pitne vode na Ljubljanskem polju, kjer smo med najmlaj{imi anketiranci (do 24 let) uspeli izvesti le 1 anketo, tako mladi se namre~ s to dejavnostjo skoraj ne ukvarjajo. Preglednica 3: Starost anketirancev na obravnavanem obmo~ju in prebivalcev Mestne ob~ine Ljubljana ter ob~ine Ig (Anketa o … 2004; N = 900, Popis prebivalstva … 2003). obmo~je vir od 18 do 24 let od 25 do od 45 do 65 let in ve~ skupaj (od 20 do 44 let 64 let 24 let (SURS)) skupaj lastni {tevilo 117 333 288 162 900 delè 13,0 % 37,0 % 32,0 % 18,0 % 100,0 % skupaj SURS {tevilo 10.264 40.324 35.514 15.569 101.671 delè 10,1 % 39,7 % 34,9 % 15,3 % 100,0 % Ljubljansko polje lastni {tevilo 78 222 192 108 600 delè 13,0 % 37,0 % 32,0 % 18,0 % 100,0 % ob~ina Ljubljana SURS {tevilo 10.034 39.501 34.758 15.292 99.585 delè 10,1 % 39,7 % 34,9 % 15,4 % 100,0 % I{ki vr{aj lastni {tevilo 39 111 96 54 300 delè 13,0 % 37,0 % 32,0 % 18,0 % 100,0 % ob~ina Ig SURS {tevilo 230 823 756 277 2086 delè 11,0 % 39,5 % 36,2 % 13,3 % 100,0 % Izobrazba je zelo pomembna pri obna{anju ljudi do okoljskih problemov, vendar zaradi prezahtev-nosti iskanja ustreznih anketirancev (ponekod premajhen izbor), nismo mogli {e po tem kriteriju slediti reprezentativnosti vzorca. Kljub temu pa smo naredili primerjavo, da smo lahko pravilneje vrednotili kasneje predstavljene rezultate. Po podatkih Popisa prebivalstva (2003) imamo na obravnavanem obmo~ju nekaj ve~ kot petino prebivalcev (21,9 %), starih ve~ kot 15 let, brez izobrazbe ali z nedokon~ano oziroma dokon~ano osnovno-67 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar {olsko izobrazbo ter priblìno enak delè (21,3 %) tudi z nìjo ali srednjo poklicno izobrazbo. Srednjo strokovno ali srednjo splo{no izobrazbo je dosegla skoraj tretjina ljudi (33,1 %), ki ìvi na tem obmo~ju, najvi{jo, torej vi{jo, visoko ali univerzitetno izobrazbo pa malo manj kot ~etrtina (23,7 %). Razlike v izobrazbeni strukturi med Mestno ob~ino Ljubljana in ob~ino Ig so po istem viru podatkov precej{nje. V ljubljanski ob~ini je povpre~na ocena 2,6, v i{ki pa le 2,2. Najve~je razlike zaznamo v korist ljubljanske ob~ine med najvi{je izobraènimi za 13,2 %, medtem ko je v i{ki ob~ini najve~ najnìje izobraènih – 9,5 %. Preglednica 4: Izobrazba anketirancev na obravnavanem obmo~ju in prebivalcev Mestne ob~ine Ljubljana ter ob~ine Ig (Anketa o … 2004; N = 900, Popis prebivalstva … 2003). obmo~je vir 1 2 3 4 5 skupaj razred skupaj lastni {tevilo 85 122 497 190 6 900 2,9 delè 9,4 % 13,6 % 55,2 % 21,1 % 0,7 % 100,0 % skupaj SURS {tevilo 51.252 49.865 77.478 55.588 0 234.083 2,6 delè 21,9 % 21,3 % 33,1 % 23,7 % 0,0 % 100,0 % Ljubljansko polje lastni {tevilo 53 52 346 145 4 600 3,0 delè 8,8 % 8,7 % 57,7 % 24,2 % 0,7 % 100,0 % ob~ina Ljubljana SURS {tevilo 49.789 48.503 76.112 55.082 0 229.486 2,6 delè 21,7 % 21,1 % 33,2 % 24,0 % 0,0 % 100,0 % I{ki vr{aj lastni {tevilo 32 70 151 45 2 300 2,7 delè 10,7 % 23,3 % 50,3 % 15,0 % 0,7 % 100,0 % ob~ina Ig SURS {tevilo 1432 1333 1337 495 0 4597 2,2 delè 31,2 % 29,0 % 29,1 % 10,8 % 0,0 % 100,0 % Slovenija SURS {tevilo 549.466 452.292 447.049 215.062 0 1.663.869 2,2 delè 33,0 % 27,2 % 26,9 % 12,9 % 0,0 % 100,0 % 1 – brez izobrazbe, nedokon~ana in dokon~ana osnovno{olska izobrazba, 2 – nìja in srednja poklicna izobrazba, 3 – srednja strokovna in splo{na izobrazba, 4 – vi{ja, visoka in univerzitetna, 5 – ni odgovora Pregled dejanske izobrazbene strukture in primerjava s podatki, pridobljenimi v anketi, kaèta, da je bilo v anketo vklju~enih precej preve~ oseb s srednjo izobrazbo (22,1 %) in temu primerno dale~ premalo z najnìjo (12,5 %) in poklicno (7,7 %) izobrazbo. Neznatno premalo (za 2,6 %) pa je bilo anketiranih oseb z najvi{jo izobrazbo. Tudi v razrede (od 1 do 4) postavljena izobrazba anketiranih oseb kaè z oceno 2,9 za 0,3 razreda previsoko raven izobrazbe glede na dejansko stanje. Notranji razrez po skupinah kaè na najslab{o izobrazbeno strukturo med kmetovalci tako na Ljubljanskem polju kot na I{kem vr{aju z ocenama 2,6. Le malo bolj so izobraèni vrti~karji na Ljubljanskem polju (2,7) in anketiranci zunaj varstvenih pasov na I{kem vr{aju (tudi 2,7), tem sledijo z oceno 2,9 anketirane osebe s {ir{ega varstvenega pasu I{ke-ga vr{aja. Najbolj izobraèni pa so prebivalci ve~stanovanjskih hi{ na Ljubljanskem polju, tako znotraj varstvenih pasov ({ir{i pas) (3,0) kot zunaj njih (3,3). Dohodki anketiranih oseb predstavljajo zanimive podatke, na katere lahko navezujemo rezultate dolo- ~enih vpra{anj iz vpra{alnika. @al nimamo na voljo neposredno primerljivih podatkov. Kljub temu zaradi umestitve obeh obravnavanih ob~in navajamo nekatere podatke. Povpre~na letna bruto osnova za dohodni-no na dav~nega zavezanca je zna{ala leta 2001 v Mestni ob~ini Ljubljana 1.402.313 SIT, v ob~ini Ig pa 1.130.959 SIT. Povpre~na neto mese~na pla~a na zaposlenega pa je bila leta 2003 v Mestni ob~ini Ljubljana 189.337 SIT, v i{ki ob~ini pa pri~akovano nekoliko manj, in sicer 163.013 SIT (Statisti~ni letopis … 2004). Seveda je to tako ob~utljivo in osebno vpra{anje, da je bil odziv anketiranih oseb bolj pi~el. Samo {tiri desetine (41,8 %) je bilo pripravljenih odgovoriti na to vpra{anje, najbolj nezaupljivi so bili kmetovalci 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Preglednica 5: Mese~ni neto dohodek na ~lana gospodinjstva na obravnavanih obmo~jih (Anketa o … 2004; N = 900). 50.000 SIT 50.001– 100.001– 200.001 SIT Drugo skupaj razred in manj 100.000 SIT 200.000 SIT in ve~ skupaj {tevilo 110 141 60 65 524 900 2,2 delè 12,2 % 15,7 % 6,7 % 7,2 % 58,2 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 59 97 48 46 350 600 2,3 delè 9,8 % 16,2 % 8,0 % 7,7 % 58,3 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 51 44 12 19 174 300 2,0 delè 17,0 % 14,7 % 4,0 % 6,3 % 58,0 % 100,0 % z òjega varstvenega pasu virov pitne vode na Ljubljanskem polju z 29,0 % odgovorov, najbolj zaupljivi pa vrti~karji z istega obmo~ja (55,0 %). Odgovore smo razdelili v {tiri razrede mese~nih dohodkov na druìnskega ~lana z lo~nicami 50.000 SIT, 100.000 SIT in 200.000 SIT. Med odgovorjenimi anketami opazimo prevlado drugega najnìjega dohodkovnega razreda (50.001–100.000 SIT) s tremi osminami odgovorov (37,5 %) in najnìjega dohodkovnega razreda (50.000 SIT in manj) s tremi desetinami odgovorov (29,3 %). Precej manj sta zastopana vi{ja dohodkovna razreda, ki vsak pokrivata po eno {estino odgovorov (16,0 % in 17,3 %). Zaznamo precej{nje razlike med Ljubljanskim poljem, kjer dosega povpre~ni dohodek oceno 2,3, medtem ko je ta na I{kem vr{aju precej nìja, le 2,0. Pregled po skupinah razkrije to razliko, najnìje dohodke imajo na òjem varstvenem pasu I{kega vr{aja, kjer smo anketirali izklju~no kmete (1,9). Le za odtenek vi{je dohodke imajo na {ir{em varstvenem pasu I{kega vr{aja (2,0) in zunaj njega (2,1). To je enaka ocena, kot jo zasledimo na Ljubljanskem polju v najnìjem socialnem razredu na òjem varstvenem pasu med vrti~karji in tudi kmetovalci (oboji z oceno 2,1). Precej pa odstopajo anketiranci s {ir{ega varstvenega pasu (2,4) in zunaj njega (2,5) na Ljubljanskem polju. Po podatkih za povpre~no mese~no bruto pla~a na zaposlenega novembra 2003 ugotovimo, da je bila ob~ina Ig z 254.387 SIT malo pod slovenskim povpre~jem (270.294 SIT), medtem ko Mestna ob~i-na Ljubljana s 338.260 SIT po pri~akovanjih bistveno odstopa od dràvnega povpre~ja (Medmrèje 3). Vsi ti podatki kaèjo na to, da smo anketirali reprezentativen vzorec prebivalcev s sledenjem dvema demografskima kriterijema: starostni in spolni strukturi obravnavanih oseb. V notranji razdelitvi pa ponekod prihaja do malo ve~jih odstopanj. 69 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 6 POZNAVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE PRI ANKETIRANIH OSEBAH IN NJIHOVA PRIPRAVLJENOST ZA SODELOVANJE 6.1 SPLO[EN ODNOS DO OKOLJA IN ZAZNAVANJE PROBLEMOV Najpogostej{a asociacija anketirancev na besedo »okolje« je nekaj lepega, torej »zelena in prijazna pokrajina« s skoraj tremi desetinami odgovorov in homogenostjo ne glede na starost, medtem ko je pri izobrazbi najve~ji delè »navdu{encev« med najmanj izobraènimi. Pozitivna povezava je v Evropi prisotna samo pri 11 % anketirancev, najbolj v dràvah z bolj ohranjeno pokrajino ([vedska 23 %, Finska 22 %) in najmanj v dràvah z manj ohranjeno pokrajino (Francija in Nem~ija po 7 %). Zanimivo je, da na Nizozemskem 18 % anketirancev vidi okolje kot tak{no. Tudi »varstvo narave« kot aktivno dejanje je pri nas zelo prisotna miselna povezava za skoraj {estino anketirancev, pri ~emer je najmanj{e zanimanje med najmlaj{imi in najstarej{imi ter strmo nara{~a s stopnjo izobraènosti; è skoraj ~etrtina najvi{je izobraènih najpogosteje povezuje »okolje« z »varstvom narave«. Tudi v evropski petnajsterici je to drugi najpomembnej{i odgovor. Preglednica 6: Prva asociacija na temo okolje (Anketa o … 2004; N = 900, The attitudes … 2002; N = 16.067). 1 2 3 4 5 6 7 8 9 skupaj skupaj {tevilo 60 255 22 160 118 82 154 23 26 900 delè 6,7 % 28,3 % 2,4 % 17,8 % 13,1 % 9,1 % 17,1 % 2,6 % 2,8 % 100,0 % Ljublj. polje {tevilo 45 166 12 112 63 56 106 17 23 600 delè 7,5 % 27,7 % 2,0 % 18,7 % 10,5 % 9,3 % 17,7 % 2,8 % 3,8 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 15 89 10 48 55 26 48 6 3 300 delè 5,0 % 29,7 % 3,3 % 16,0 % 18,3 % 8,7 % 16,0 % 2,0 % 1,0 % 100,0 % EU 15 delè 25,0 % 11,0 % 9,0 % 22,0 % 14,0 % 8,0 % 7,0 % 2,0 % 2,0 % 100,0 % 1 – onesnaèvanje mest, 2 – zelena in prijazna pokrajina, 3 – potresi, poplave in druge naravne nesre~e, 4 – varstvo narave, 5 – okolje bomo zapustili na{im otrokom, 6 – kakovost ìvljenja tam, kjer ìvimo, 7 – odgovornost posameznika za ohranitev okolja, 8 – iz~rpavanje naravnih virov, da si preskrbimo udobno ìvljenje, 9 – drugo Povsem nasprotni so povpre~ni rezultati evropske petnajsterice, kjer anketiranci najpogosteje pomi-slijo na nekaj negativnega, kot je na primer »onesnaèvanje mest« z natanko ~etrtino vseh odgovorov, {e zlasti v mestih in med mladimi, pri ~emer dosega na Portugalskem celo 43 %, na Finskem pa le 6 %, torej {e malenkost manj kot pri nas z minimalno razliko med urbanim Ljubljanskim poljem (7,5 %) in suburbanim I{kim vr{ajem (5,0 %). Pri nas sta dokaj pogosta odgovora tudi »odgovornost posameznika za ohranitev okolja« s skoraj {estino odgovorov in »okolje bomo zapustili na{im otrokom« z blizu osmino odgovorov. Pri slednjem odgovoru je velika razlika med anketiranci z Ljubljanskega polja (10,5 %) in I{kega vr{aja (18,3 %), pri ~emer na Ljubljanskem polju to najbolj poudarjajo kmetovalci (14,0 %), vendar {e vedno manj kot kate-rakoli skupina na I{kem vr{aju. Zelo velika razlika je v odgovorih glede na stopnjo izobrazbe, saj strmo nara{~a od najnìje (5,9 %) do najvi{je (23,2 %). Prav zadnji predstavljeni odgovor je skoraj povsem enak povpre~ju evropske petnajsterice (14 %). V manj kot desetini primerov so se anketiranci tako pri nas kot v evropski petnajsterici odlo~ali za naslednje kategorije odgovorov: »kakovost ìvljenja tam, kjer ìvimo«, »iz~rpavanje naravnih virov, da si preskrbimo udobno ìvljenje« ter »potresi, poplave in druge naravne nesre~e«, v Evropi pa {e za »odgovornost posameznika za ohranitev okolja«. 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Osnovno vpra{anje, ki si ga v naj{ir{i drùbi vedno znova zastavljamo, je, ali ~lovekove dejavnosti lahko ogroàjo, morda ogroàjo ali celo nedvomno ogroàjo naravno okolje. Iz odgovorov iz izbrane-ga vzorca lahko sklepamo, da velja splo{no prepri~anje, da »~lovekove dejavnosti lahko pripeljejo do nepopravljive {kode v okolju«. Ve~ kot tri ~etrtine ljudi na obravnavanih obmo~jih namre~ meni tako, vendar najmanj med kmetovalci na Ljubljanskem polju. Ti dosegajo komaj 65,0 %, v nasprotju z anketiranci zunaj varstvenih pasov na Ljubljanskem polju s kar 79,5 %. V primerjavi s tem pesimisti~nim prevladujo~im odgovorom je le malo ve~ kot {estina ljudi bolj optimisti~no razpoloènih, saj menijo, da »poslab{anje stanja okolja lahko povzro~i spremembo njihovega na~ina ìvljenja«. Zanimivo je, da je kme~ko prebivalstvo na Ljubljanskem polju najbolj optimisti~no razpoloèno in se {e najbolj priblià rezultatom Eurobarometra. Odgovori Evropejcev so namre~ razdeljeni v dve skoraj povsem enaki skupini. 45 % jih bolj optimisti~no meni, da »poslab{anje stanja okolja lahko povzro~i spremembo njihovega na~ina ìvljenja«, s skrajnima deleèma na [vedskem (64 %) in na Irskem (30 %). Le odstotek manj (44 %) pa bolj pesimisti~no trdi, da »~lovekove dejavnosti lahko pripeljejo do nepopravljive {kode v okolju«, tudi tokrat najmanj na Irskem, le 23 % (nerazumljivo visok delè – 41 % – nestrinjanja s podanimi odgovori), in logi~no na [vedskem, 31 %, ter najve~ na Danskem z 52 %. Zanimivo, da skupni delè teh dveh odgovorov, tako v na{em primeru kot na podlagi rezultatov ankete med evropsko petnajsterico, dosega priblìno 90 %. Razli~no razumevanje okolja, kot ga kaè- ta zgornja odgovora, ni nujno povezano z optimisti~nim ali pesimisti~nim dojemanjem odnosov med ~lovekom in okoljem, ampak gre morda le za rahlo razli~no razumevanje posameznih pojmov v razli~nih jezikih. Zelo majhen delè, le okoli pet odstotkov anketirancev tako pri nas kot v evropski petnajsterici, se poistoveti s trditvijo, da »so ~lovekove dejavnosti v harmoniji z okoljem«. Zanimivo, da je pri nas najve~ tak{nih med kmetovalci in vrti~karji (po 12 %), najmanj pa v {ir{em varstvenem pasu (2 %) in zunaj varstvenih pasov (5 %) na Ljubljanskem polju, torej med povsem mestnim prebivalstvom. Povpre~ne razlike med odgovori anketirancev z Ljubljanskega polja in I{kega vr{aja pa so povsem neznatne. Na podlagi 14 vsebin smo ugotavljali zaskrbljenost anketirancev zaradi posameznih okoljskih problemov. Tukaj pridobljene podatke èlimo primerjati z rezultati ankete Eurobarometra, zato smo pri tem vpra{anju izjemoma povzeli {tiristopenjsko lestvico (namesto petstopenjske) in upo{tevali samo dele- è »zelo zaskrbljenih«. Anketiranci na obravnavanem obmo~ju kaèjo najve~jo skrb (od 65,2 do 55,9 %) za stanje voda; torej »onesnaènost pitne vode«, »onesnaèvanje podtalnice« ter »onesnaèvanje jezer in rek«. Ne 2,7 % 6,3 % 4 % 15,6 % 6 % 45 % 44 % 75,3 % 1 2 3 4 1 2 3 4 Slovenija EU-15 Slika 21: Razmerje med ~lovekovimi dejavnostmi in okoljem (Anketa o … 2004; N = 900, The attitudes … 2002; N = 16.067). 1 – ~lovekove dejavnosti so v harmoniji z okoljem, 2 – poslab{anje stanje okolja lahko povzro~i spremembo na{ega na~ina ìvljenja, 3 – ~lovekove dejavnosti lahko pripeljejo do nepopravljive {kode v okolju, 4 – drugo 71 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % zelo srednje ne preve~ popolnoma drugo zaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni nezaskrbljeni Slika 22: Zaskrbljenost zaradi onesnaènosti skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj pitne vode (Anketa o … 2004; N = 900). moremo se znebiti ob~utka, da so ti problemi tako izpostavljeni zaradi predhodne obve{~enosti anketiranih oseb o opravljanju ankete o rabi vode kot naravnega vira. V drugo skupino (od 51,4 % do 36,3 %) bi lahko uvrstili kmetijsko in mestno problematiko ter onesnaèvanje zraka. To so torej problemi, s katerimi se sre~ujemo è nekaj desetletij in na katere strokovna javnost in mediji stalno opozarjajo. Tretjo skupino (od 35,3 % do 28,7 %) pa predstavljajo globalni problemi, s katerimi se ukvarjamo {ele v zadnjem ~asu in ne kaèjo lahko prepoznavnih neposrednih u~inkov v okolju, zaradi ~esar so manj vpijo~i, ~eprav morda ni~ manj veliki, ter nesre~e, tako naravne kot antropogene. Te so bile v blìnji preteklosti, zlasti med anketiranci, manj prisotne, zato jih tudi nimajo globoke vtisnjene v zavest. V to skupino uvr{~amo tudi naravne in industrijske nesre~e. Zaradi »onesnaènosti pitne vode« sta »zelo zaskrbljeni« skoraj dve tretjini anketirancev s precej{njimi notranjimi razlikami. Najmanj »zelo zaskrbljeni« (samo polovi~no) so kmetovalci na òjih varstvenih pasovih Ljubljanskega polja, najbolj pa anketiranci s {ir{ega varstvenega pasu na I{kem vr{aju (80,0 %). V evropski petnajsterici je, kot kaèjo rezultati ankete, »onesnaènost pitne vode« {ele ~etrti najve~ji problem s 43 % »zelo zaskrbljenih«, le Gr~ija presega Slovenijo z 69 %, najbolj pa se ji priblià Luksemburg s 57 %, morda presenetljivo je med Nizozemci »zelo zaskrbljenih« samo 19 %. Malo manj, vendar {e vedno skoraj {estdesetodstotno, so »zelo zaskrbljeni« anketiranci zaradi »onesnaèvanja podtalnice« s 6,3 % razliko med obravnavanima obmo~jema, prav tako v korist I{kega vr{aja. Zanimivo je, da so najmanj »zelo zaskrbljeni« kmetovalci tako na I{kem vr{aju (45,0 %) kot na Ljubljanskem polju (51,0 %). Najbolj »zelo zaskrbljeni«, ve~ kot 70%, pa so na {ir{em varstvenem pasu in zunaj njega na I{kem vr{aju ter tudi vrti~karji na Ljubljanskem polju. Po rezultatih Eurobarometra je »onesnaèvanje podtalnice« peti najve~ji problem s 43 % »zelo zaskrbljenih« anketirancev. Podobno kot na prej{nje vpra{anje so odgovorili tudi na to vpra{anje Grki in Luksemburàni, najmanj »zelo zaskrbljeni« pa so Belgijci z 12 %. Vsekakor je zanimiva relativno velika 5,4 % razlika pri odgovorih glede »onesnaènosti pitne vode« in »onesnaèvanja podtalnice«, vedo~, da se tako na Ljubljanskem polju kot na I{kem vr{aju oskrbuje prebivalstvo s pitno vodo iz podtalnice. Anketiranci so ve~ kot polovi~no »zelo zaskrbljeni« tudi zaradi »onesnaèvanja jezer in rek«, prav tako z najnìjim deleèm kmetovalcev na obeh obmo~jih (37,0 % in 49,0 %) in ve~ kot tri~etrtinskim dele- èm (76,0 %) vrti~karjev. Glede »rabe pesticidov v kmetijstvu« (51,4 %) in »kmetijskega onesnaèvanja« (43,6 %) so si odgovori dokaj podobni, zlasti notranja struktura, saj so v obeh primerih kmetovalci tako na Ljubljanskem polju (36,0 % in 28,0 %) kot na I{kem vr{aju premalo »zelo zaskrbljeni«, medtem ko so vrti~karji z 69,5 % in 64,0 % najbolj »zelo zaskrbljeni«. Po podatkih Eurobarometra pa anketiranci v 15 evropskih dràvah 72 Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA Avtor zemljevida: Peter Frantar MEDNO © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri 0 1 2 3 4 5 K kmetovalci Rezultati anket SAVA 50,0 % in manj TACEN V vrti~karji K 50,1–60,0 % V meja varstvenega pasu BROD 60,1–70,0 % K VI@MARJE 70,1 % in ve~ V BREST JE@ICA [ENTVID K SAVA V IG [I[KA BE@IGRAD I[KA VAS MOSTE GEOGRAFIJ LJUBLJANICA POLJE A SLO TRNOVO VI^ VENIJE 12 I[KA RUDNIK Slika 23: »Zelo zaskrbljeni« anketiranci zaradi onesnaènosti pitne vode (Anketa o … 2004; N = 900). 73 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar podtalnica jezera in reke 70 % 70 % 60 % 60 % 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % zelo srednje ne preve~ popolnoma drugo zelo srednje ne preve~ popolnoma drugo zaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni nezaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni nezaskrbljeni skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 24: Zaskrbljenost zaradi onesnaèvanja podtalnice ter jezer in rek (Anketa o … 2004; N = 900). vidijo ti problematiki {ele kot 10. in 11. najbolj pomembno s 36 % oziroma 31 %. Bolj kot v Sloveniji so zaskrbljeni zaradi pesticidov samo v Gr~iji (59 %), zaradi kmetijstva pa prav tako v Gr~iji (56 %) in tudi v Franciji (47 %). Med najmanj »zelo zaskrbljenimi« zaradi obeh vsebin pa so na Finskem (19 % in 15 %). Pri nas je »onesnaèvanje zraka« {ele peta najbolj skrb vzbujajo~a vsebina z 49,0 % »zelo zaskrbljenih« anketirancev, in sicer s precej podobnimi rezultati v vsem vzorcu, razen med kmetovalci in vrti~karji, ki imajo podobne odklone kot pri drugih vsebinah. Zato pa je ta vsebina druga najpomembnej{a v evropski petnajsterici s povpre~no 44 %, kar pa je {e vedno 5 % pod slovenskim deleèm. Kljub vsemu pet dràv bolj kot Slovenijo »zelo skrbi« »onesnaèvanje zraka«. Pri »upravljanju s komunalnimi« in »industrijskimi odpadki« je priblìno {tiri desetine anketirancev »zelo zaskrbljenih«, s tem da v teh primerih odstopajo od prej{njih odgovorov kmetovalci na Ljubljanskem polju, ki se v obeh primerih (40,0 % in 36,0 %) skoraj povsem pribliàjo povpre~ju. Medtem ko so pri »upravljanju s komunalnimi odpadki« bolj zaskrbljeni le v Gr~iji, dale~ najmanj pa na [vedskem (5 %), so pri »upravljanju z industrijskimi odpadki« bolj zaskrbljeni kot v Sloveniji v Gr~iji (62 %), Franciji (49 %), Luksemburgu (44 %), Italiji (44 %), na Portugalskem (41 %) in v Veliki Britaniji (37 %), torej v kar nekaj razvitih industrijskih dràvah, najmanj pa, kar malce presenetljivo, v Belgiji (12 %). raba pesticidov kmetijsko onesnaèvanje 60 % 60 % 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % zelo srednje ne preve~ popolnoma drugo zelo srednje ne preve~ popolnoma drugo zaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni nezaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni nezaskrbljeni skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 25: Zaskrbljenost zaradi rabe pesticidov in kmetijskega onesnaèvanja (Anketa o … 2004; N = 900). 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 komunalni odpadki industrijski odpadki 60 % 60 % 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % zelo srednje ne preve~ popolnoma drugo zelo srednje ne preve~ popolnoma drugo zaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni nezaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni nezaskrbljeni skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 26: Zaskrbljenost zaradi upravljanja s komunalnimi in industrijskimi odpadki(Anketa o…2004; N = 900). Slovenski anketiranci vidijo promet kot enega od manj{ih okoljskih problemov, saj jih je le nekaj ve~ kot tretjina »zelo zaskrbljenih«. V evropski petnajsterici pa je to sploh najmanj{i okoljski problem izmed ponujenih s povpre~no le 21 % »zelo zaskrbljenih«. Tudi v tem primeru so le v Gr~iji (50 %) bolj zaskrbljeni kot v Sloveniji, najmanj pa ponovno na [vedskem s 7 %. »Naravne« in »industrijske nesre~e« zbujajo precej majhno skrb med anketiranci, le malo ve~ kot ena tretjina jih je zelo zaskrbljenih. Tudi tokrat so se vrti~karji izkazali za najbolj zaskrbljene, saj pri prvih presegajo polovico (51,0 %), pri drugih odgovorih pa se ji pribliùjejo (45,0 %). Zanimivo je, da kmete naravne nesre~e ne skrbijo zelo, ~eprav je kljub vsemu res, da so relativno bolj zaskrbljeni kot pri drugih vsebinah, tako da se na I{kem vr{aju (34,0 %) povsem pribliàjo povpre~ni vrednosti, na Ljubljanskem polju pa jo celo precej presegajo (42,0 %). Pri industrijskih nesre~ah je razen pri vrti~karjih (45,0 %) opazna precej{nja zaskrbljenost tudi med mestnim prebivalstvom Ljubljanskega polja (37,5 %), torej tistimi, ki so v tesnej{em stiku z industrijsko dejavnostjo. Po podatkih Eurobarometra pa sta ti vsebini povsem v vrhu, »naravne nesre~e« s 43 % in »industrijske« s 45 %, torej med tistimi, zaradi katerih so anketiranci »zelo zaskrbljeni«. Gr~ija (63 % in 65 %), Luksemburg (po 56 %), Italija (45 % in 53 %), Portugalska (55 % in 49 %), Francija (52 % in 58 %), Avstrija (46 % in 37 %) ter Nem~ija (55 % in 45 %) so naravne nesre~e industrijske nesre~e 60 % 60 % 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % zelo srednje ne preve~ popolnoma drugo zelo srednje ne preve~ popolnoma drugo zaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni nezaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni nezaskrbljeni skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 27: Zaskrbljenost zaradi naravnih in industrijskih nesre~ (Anketa o … 2004; N = 900). 75 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar tanj{anje ozonske plasti kisel dè 60 % 60 % 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % zelo srednje ne preve~ popolnoma drugo zelo srednje ne preve~ popolnoma drugo zaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni nezaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni zaskrbljeni nezaskrbljeni skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 28: Zaskrbljenost zaradi tanj{anja ozonske plasti in kislega dèja (Anketa o … 2004; N = 900). dràve, v katerih so anketiranci zaradi obeh vsebin bolj zaskrbljeni kot na na{em obravnavanem obmo~- ju, zaradi industrijskih nesre~ pa {e v Veliki Britaniji (39 %) in celo na Finskem (36 %), kjer so se anketiranci pri ve~ini vsebin odlo~ili, da so nezaskrbljujo~e. Presenetljiva je razlika med rezultati anketirancev iz evropske petnajsterice na eni strani kot zelo zaskrbljene skupine in slovenske izbrane populacije, ki ne kaè pretirane skrbi zaradi teg problemov. O~itno je, da vsaj osrednji ravninski del Slovenije v zavesti ljudi ne spada med naravno in industrijsko ogroène pokrajine, kot so nedvomno nekatere evropske, kjer so prebivalci doìveli na primer uni~u-jo~e poplave ali nenadzorovane izpuste nevarnih snovi v okolje. Zadnja skupina so razmi{ljanja o globalnih problemih. »Tanj{anje ozonske plasti«, »podnebne spremembe« in »kisli dè« so vsebine, ki skoraj najmanj obremenjujejo anketirano prebivalstvo, le okoli tri desetine je »zelo zaskrbljenih«. Ob pregledu skupin ne ugotovimo nobenih zgoraj ponavljajo~ih se zakonitosti. Zanimivo je le, da so za te probleme na I{kem vr{aju {e manj dovzetni kot na Ljubljanskem polju, nenavadno velika razlika, skoraj 7-%, je pri »tanj{anju ozonske luknje«. Po podatkih anketirancev iz evropske petnajsterice je njihov povpre~ni delè le malo pod slovenskim, in to pri vseh treh vsebinah. Po podatkih ankete Slovensko javno mnenje 1990/3 sta »najve~ja svetovna ekolo{ka problema« »radioaktivni odpadki« in »uni~evanje ozona«, najmanj{a pa »u~inek tople grede« in »kisli dè«. Prva dva navedena problema sta posledica angaìranja medijev konec osemdesetih let 20. stoletja, zadnja dva pa kaèta na to, da ~e ni posebej veliko pisano in govorjeno o globalnih problemih, se ti navadnega smrtnika ne dotaknejo, in kot kaè, je {e vedno tako. Preglednica 7: Svetovni ekolo{ki problemi (mòni trije odgovori (To{ 1999); N = 2072). problem delè radioaktivni odpadki 54,2 % uni~evanje ozona 50,8 % radioaktivno sevanje iz jedrskih elektrarn 44,3 % onesnaèvanje s kemi~nimi snovmi 44,1 % uni~evanje gozdov 34,7 % onesnaèvanje morij 19,6 % izpu{ni plini iz avtomobilov 14,8 % kisli dè 10,0 % u~inek tople grede 8,4 % 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Okoljsko gledanje na zgoraj predstavljene vsebine v zahodnoevropskih dràvah spremljajo s podobnimi anketami è dlje (The attitudes…2002). Rezultati kaèjo, da okoljsko ozave{~eni in angaìrani prebivalci izvirajo iz industrijsko razvitih dràv severne Evrope, po~asi pa tak odnos preplavlja tudi jùni del celine. Razlog za tak{en razvoj odnosa ljudi do okolja bi lahko bil v tem, da so prebivalci jùnoevropskih dràv, praviloma manj razvitih, opazili napredek v ìvljenjskem standardu, obenem pa padec v kakovosti njihovega ìvljenja tudi kot posledico degradacije okolja (izjema [panija, Danska). S podobnimi problemi se sre~ujemo tudi v Sloveniji, zato nas ne presene~a tako velika skrb za okoljske probleme, kot jih kaèjo pri~ujo~i rezultati. 6.2 ZAVEDANJE O RE[EVANJU OKOLJSKIH PROBLEMOV Anketirancem smo ponudili sedem mònosti za »re{itev okoljskih problemov«. Dale~ najve~ jih kot najustreznej{o re{itev vidi »pove~anje splo{ne okoljske zavesti«, s tem, da jih tako meni na I{kem vr{aju le 42,0 %, na Ljubljanskem polju pa 47,3 %. To je najustreznej{a re{itev za vse skupine razen za kmetovalce na I{kem vr{aju (35,0 %), ki se jim zdi ustreznej{i »sprejem stròje slovenske in evropske zakonodaje z visokimi kaznimi za kr{itelje« (38,0 %). Pri podrobnej{em pregledu ugotovimo, da tako mi{ljenje prevladuje med mladimi do 24 let in osnovno{olsko izobraènimi. Odgovori kmetovalcev odstopajo od povpre~ja, in sicer se jim zdi ta re{itev na obeh obravnavanih obmo~jih manj primerna (43,0 % in 35,0 %). Tudi vrti~karji so manj prepri~ani (35,0 %), da je to prava pot za re{evanje problemov. Torej tisti, ki delajo na zemlji, kolebajo med to odlo~itvijo in sprejetjem stròje zakonodaje. Na splo{no je druga najbolj{a re{itev okoljskih problemov »sprejetje slovenske in evropske zakonodaje z visokimi kaznimi za kr{itelje« s precej enotnim deleèm odgovorov, ki se giblje med 23,0 % in 29,0 %, z izjemo è prej omenjenih kmetovalcev na I{kem vr{aju (38,0%). 50 % 45 % 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % 1 2 3 4 5 6 7 8 skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 29: Najbolj{a re{itev okoljskih problemov (moèn en odgovor) (Anketa o … 2004; N = 900). 1 – sprejeti stròjo slovensko in evropsko zakonodajo z visokimi kaznimi za kr{itelje, 2 – bolj dosledno uveljavljati obstoje~o okoljsko zakonodajo, 3 – vsak naj pla~uje vi{je davke, prispevke za pokritje okoljskih stro{kov, 4 – okoljske davke naj pla~ujejo samo tisti, ki povzro~ajo okoljske probleme, 5 – ~akanje na pobude industrije, kmetijstva, 6 – ve~je finan~ne spodbude industriji, trgovini in dràvljanom 7 – pove~ati splo{no okoljsko zavest, 8 – drugo 77 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Tretja najbolj{a re{itev pa ni ve~ tako jasno izraèna kot prvi dve. V povpre~ju je sicer z 11,4 % predstavljeno »bolj dosledno uveljavljanje obstoje~e okoljske zakonodaje«, vendar neenotno s skoraj 4-% razliko med Ljubljanskim poljem (10,2 %) in I{kim vr{ajem (14,0 %). Za kmete z Ljubljanskega polja in prebivalce {ir{ega varstvenega pasu na I{kem vr{aju pa se zdi tretja najbolj{a re{itev, da bi »okoljske davke pla~evali samo tisti, ki povzro~ajo okoljske probleme« oziroma kot je v strokovni literaturi uveljavljen termin, onesnaèvalec pla~a. Zakaj so se za tak{no re{itev odlo~ili kmetovalci, ni povsem jasno, nekme~ko prebivalstvo v sicer suburbaniziranem okolju pa je o~itno vedno bolj nestrpno do kmetovalcev. Precej manj zanimanja so delèni odgovori »ve~je finan~ne spodbude industriji, trgovini in dràvljanom« (3,4 %), »vsak naj pla~uje vi{je davke, prispevke za pokritje okoljskih stro{kov« (0,7 %) in »~akanje na spodbude industriji, trgovini in dràvljanom« (0,6 %). Podobno je bilo zasnovano vpra{anje anketirancem na obmo~ju evropske petnajsterice. Imeli so enake mòne odgovore, izbrali pa so lahko tri izmed njih. Vrstni red najve~krat pojavljanih odgovorov je podoben zgoraj predstavljenemu, le da je na prvem mestu »sprejetje nacionalne in evropske zakonodaje z visokimi kaznimi za kr{itelje«, z minimalnim zaostankom pa mu sledi »pove~anje splo{ne okoljske zavesti«. Res pa je, da je razlika tako majhna, da je kar nekaj dràv, kjer je vrstni red enak tistemu v Sloveniji. Z veliko razliko so se anketiranci odlo~ili za najbolj{o re{itev – »pove~anje splo{ne okoljske zavesti« – tudi na [vedskem, Finskem in Danskem. Primerjava z evropsko petnajsterico je pravzaprav presenetljiva, saj slovenski anketiranci razmi{- ljajo zelo podobno kot v najbolj razvitih severnoevropskih dràvah. Jasno je, da je klju~ do vseh re{itev pravzaprav dvig splo{ne okoljske zavesti, saj se potem posledi~no precej làje za~nejo odvijati tudi drugi procesi: sprejemanje okolju prijazne zakonodaje, njeno izvajanje, spo{tovanje in po potrebi tudi kaznovanje. Glede na to, da ne le pri nas ljudje o~itno dvomijo o u~inkovitosti dràve in vse bolj vidijo re{itve problemov v aktivnej{em, okoljsko bolj ozave{~enem obna{anju posameznikov, tudi ne presene~a dejstvo, da se je v zadnjem desetletju pove~alo zaupanje tako v obi~ajne ljudi kot tudi v podjetja. Med letoma 1993 in 2000 se je namre~ pove~al delè tistih, ki menijo, da »bi morala vlada prepustiti podjetjem (s 5,6 % na 7,8 %) oziroma obi~ajnim ljudem (z 11,7 % na 17,3 %), da se sami odlo~ijo, kako bodo varovali okolje, pa ~eprav bi to pomenilo, da vselej ne bi ravnali prav« (Slovensko javno … 1993, ISSP 2000). To podkrepljuje tudi ve~ina anketirancev v Sloveniji (ISSP 2000), in sicer, da »dràva v splo{nem naredi premalo« (74,8 %), 24,8 % jih meni, da »v glavnem dovolj«, samo 0,4 % pa jih je mnenja, da »ve~ kot dovolj«. Tak{no razmi{ljanje je nenavadno, saj naj bi v demokrati~ni drùbi njihovi voljeni predstavniki uresni~evali njihove globalne ideje. Tak{nega mnenja, da dràva ni dovolj u~inkovita, so sicer v {e kar nekaj dràvah, vendar pa ne moremo mimo dejstva, da samo {e v [paniji ve~ anketirancev (77,8 %) meni enako. V 14 evropskih dràvah jih 45,8 % meni, da je »njihova dràva naredila v glavnem dovolj«, 44,2 % se zdi, da »premalo«, kar 9,9 % pa jih meni, da »ve~ kot dovolj«. 6.3 ZAZNAVE SPREMEMB STANJA OKOLJA Stanje okolja se spreminja tako na dràvni kot na lokalni ravni. Zanimalo nas je, ali se po mnenju anketirancev spreminja okolje kot celota in tudi njegova sestavina voda oziroma njen del – podtalnica. Leta 1990 (Slovensko javno …), torej na samem za~etku drùbenih sprememb, se je s trditvijo »Okolje v Sloveniji je onesnaèno è do take mere, da bo tèko {e kaj popraviti.« v glavnem strinjalo ve~ kot {tiri desetine vpra{anih. ^e tem dodamo {e tiste, ki so se popolnoma strinjali, jih je è ve~ kot {est desetin. Tak{nega vpra{anja pri tokratni anketi sicer nismo postavili, zanimala pa nas je primerjava obstoje~ega stanja (2003) s tistim izpred desetih let. Po mnenju anketirancev se »stanje okolja« tako »v Sloveniji« kot »v Ljubljani in okolici« poslab- {uje z oceno 2,3 v obeh primerih. 40,7 % oziroma 40,6 % anketirancev prevladuje z odgovorom, da je stanje »slab{e«. Opazimo veliko razliko med mi{ljenjem anketirancev o spremembah stanja okolja v Sloveniji na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju, na slednjem imajo za natanko 15 % slab{e mnenje 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 okolje podtalnica 45 % 50 % 40 % 35 % 40 % 30 % 30 % 25 % 20 % 20 % 15 % 10 % 10 % 5 % 0 % 0 % dosti slab{e priblìno bolj{e dosti drugo dosti slab{e priblìno bolj{e dosti drugo slab{e enako bolj{e slab{e enako bolj{e v Sloveniji v Ljubljani in okolici v Sloveniji v Ljubljani in okolici Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 30: Primerjava stanja okolja in podtalnice pred priblìno desetimi leti s trenutnim stanjem 2003 v Sloveniji ter v Ljubljani in okolici (Anketa o … 2004; N = 900). o spremembah. Glede stanja okolja v Ljubljani in okolici pa so razlike med obmo~jema precej manj- {e, kljub prakti~no enaki skupni oceni, na I{kem vr{aju je 9,2 % ve~ anketirancev prepri~anih, da je stanje okolja »slab{e«. [e malo slab{e je po mnenju anketirancev ocenjena sprememba stanja vode na splo{no (2,2), {e bolj pa podtalnice (2,1) tako v »Sloveniji« kot v »Ljubljani in okolici«. Za odgovor »slab{e« se je v povpre~- ju pri vseh {tirih odgovorih odlo~ilo od 39,4 % do 41,2 % anketirancev. Podobne kot pri vpra{anjih v zvezi 45 % 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % 1 2 3 4 5 1975 1980 1990 2003 Slika 31: Ogroènost ljudi zaradi onesnaènosti voda (To{ 1997; To{ 1999; To{ 2004; 1975, N = 2059; 1980, N = 2031; 1990, N = 2072; 2003, N = 1073). 1 – ìvljenjsko jih ogroà, 2 – jim {koduje, jih zelo moti, 3 – jih moti, a ni tako hudo, 4 – tega ne ob~utijo, jih ne moti, 5 – drugo 79 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar s stanjem okolja so razlike med obravnavanima obmo~jema, spet se zdi stanje slab{e anketirancem na I{kem vr{aju kot na Ljubljanskem polju. Anketiranci na Vr{aju so morda bolj kriti~ni do stanja okolja. Mnenje ljudi »o sedanjem stanju (2003) v primerjavi s stanjem pred priblìno desetimi leti« v okolju in njegovih sestavinah je zelo jasno. Kakovost okolja naj bi se v vseh pogledih slab{ala. Okoljski kazal-niki kaèjo v ve~ini primerov povsem nasproten trend (Rejec Brancelj, Ku{ar 2004). Verjetno je to v glavnem posledica ve~ faktorjev: propad {tevilnih zastarelih industrijskih obratov, modernizacija uspe{nih obratov, bolj racionalna raba gnojil in za{~itnih sredstev, izgradnja ~istilnih naprav, stròja zakonodaja, bolj{i nadzor in ne nazadnje tudi pove~ana okoljska zavest. Te ocene pa so posledica vse ve~je informiranosti ljudi o stanju okolja skupaj z vsemi teàvami, ki nas spremljajo. Prav to bolj{e poznavanje razmer verjetno daje vtis, da se stanje okolja le poslab{uje. Zanimive so razlike med odgovori na obeh obravnavanih obmo~jih, anketirancem na I{kem vr{aju se v primerjavi s tistimi na Ljubljanskem polju zdi, da se je stanje v zadnjih desetih letih {e poslab{alo, in to bolj na dràvni kot na regionalni ravni. ^e bi bilo nasprotno, bi to morebiti lahko razloìli s problemi na lokalni ravni, tako pa kljub {tevilnim pogovorom z lokalnim prebivalstvom ne najdemo ustreznega odgovora. Rezultati anket Slovenskega javnega mnenja o tem, ali jih »v njihovem okolju ogroà oziroma moti onesnaènost voda«, so v dalj{em ~asovnem obdobju razli~ni. V letih 1975 in 1980 je bila okoljska zavest {e v povojih in tako ne presene~a, da je skoraj polovica vpra{anih (46,7 % in 48,3 %) izjavila, da jih »onesnaènost voda ne moti« oziroma »to sploh ni problem«. Leta 1990 pa se je mnenje anketiranih zelo spremenilo, verjetno predvsem kot posledica demokratizacije drùbe in làjega dostopa do informacij. Ve~ kot polovici vpra{anih (56,4 %) se je zazdelo, da jih »onesnaèna voda ìvljenjsko ogroà« ali »jim {koduje oziroma jih zelo moti«. ^e dodamo {e odgovor »me moti, a ni tako hudo«, so s stanjem voda nezadovoljne skoraj {tiri petine (78,3 %) anketiranih oseb. Ob anketiranju leta 2003 opazimo spet precej{njo razliko v primerjavi z anketiranjem leta 1990. Ljudje so se odlo~ili, da jih »onesnaènost vode« ne moti ve~ tako zelo kot desetletje pred tem, ~eprav se jih je {e vedno ve~ kot dve tretjini (67,4 %) odlo~ilo, da jih moti. ^e ta odgovor prevedemo v ocenjeva-nje od 1 do 5, dobimo {e vedno precej visoko oceno 3,0. Morda si to lahko kljub vsemu razlagamo s priblièvanjem Slovenije k razviti evropski drùbi. 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % prst rastline zrak povr{inska podtalnica in ìvali voda zelo zaskrbljeni srednje zaskrbljeni popolnoma nezakrbljeni precej zaskrbljeni ne preve~ zaskrbljeni drugo Slika 32: Mnenje o onesnaènosti posameznih pokrajinskih elementov v Ljubljani in okolici (Anketa o … 2004; N = 900). 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Po seznanitvi z obremenjujo~imi dejavnostmi nas je zanimalo {e mnenje anketirancev o stanju pokrajinotvornih sestavin. Zanimalo nas je, »kako jih skrbi onesnaènost povr{inske vode, prsti, rastlin in ìvali, podtalnice ter zraka«. Anketiranci so se lahko odlo~ili med petimi odgovori; od »zelo zaskrbljen – 1« do »popolnoma nezaskrbljen – 5«. Najmanj jih skrbi »prst« s povpre~no oceno 2,4. Najpogosteje so se anketiranci odlo~ali za odgovor »precej zaskrbljen« s 33,2 % ponovitvami, v nobeni skupini pa ne prevladuje odgovor »zelo zaskrbljen«. Razlike med Ljubljanskim poljem in I{kim vr{ajem so zanemarljive. Z odstopanjem najmanj zaskrbljeni (ocena 2,7) so kmetovalci na I{kem vr{aju, kjer tudi prevladuje odgovor »srednje zaskrbljen« (37,0 %). Sledijo pa jim è kmetovalci na Ljubljanskem polju z oceno 2,5 in prevladujo~imi 30,0 % »precej zaskrbljenih«. Kmetovalci, za katere je prst proizvodnjo sredstvo, bi morali biti najbolj zainteresirani in zaskrbljeni, obna{ajo pa se najbolj nezainteresirano. Najbolj zaskrbljeni nad »onesnaènostjo prsti« so vrti~karji, kar je glede na njihove prej{nje odgovore pri~akovano in tudi razumljivo, poleg tega pa »morajo« biti (tako kot kmetovalci) zelo zainteresirani za ~im bolj kakovostne pogoje za svojo dejavnost, in med njimi je vsekakor na prvem mestu prav prst. Manj zaskrbljeni so prebivalci tudi zaradi »onesnaènosti rastlin in ìvali« z oceno 2,3. Tudi tukaj prevladuje odgovor »precej zaskrbljen« (34,0 %). Najmanj zaskrbljeni so ponovno kmetovalci z obeh obravnavanih obmo~ij z oceno 2,5. Tokrat pa so najbolj zaskrbljeni anketiranci zunaj varstvenih pasov na Ljubljanskem polju, le malo za njimi zaostajajo vrti~karji. Ve~jo skrb posve~ajo anketiranci zraku, na kar kaè è povpre~na ocena 1,9. Pri tej pokrajinotvorni sestavini è prevladuje odgovor »zelo zaskrbljen« z 38,2 % ponovitev, ~eprav so kmetovalci na obeh obravnavanih obmo~jih samo »precej zaskrbljeni« (33,0 % in 35,0 %). Zanimiva je skrb zaradi »onesnaènosti povr{inske vode« in »podtalnice«. Razlika je o~itna, kar kaè è povpre~na ocena; za povr{insko vodo je 2,0 in za podtalnico kar 1,7. Pri obeh prevladuje odgovor »zelo zaskrbljen – 1«, za povr{insko vodo jih tako meni malo ve~ kot tretjina (34,4 %), za podtalnico pa celo ve~ kot polovica anketiranih (51,0 %). Medtem ko za povr{insko vodo prevladujejo odgovori »precej zaskrbljeni – 2« zunaj varstvenih pasov Ljubljanskega polja (35,0 %), kar je presenetljivo glede na bliìno {tevilnih vodnih tokov in pa tudi Barja, ter pri kmetovalcih na I{kem vr{aju (tudi 35,0 %). Slednji imajo tudi najvi{jo oceno (2,2), predhodno obravnavani anketiranci in kmetovalci na Ljubljanskem polju pa jim sledijo z oceno 2,1. Notranji razrez odgovorov glede skrbi zaradi onesnaènosti podtalnice kaè podobno sliko kot za povr{insko vodo, le da je skrb bolj potencirana. Zopet pa v negativnem smislu izstopajo kmetovalci na obeh obravnavanih obmo~jih (po 1,8), najve~jo skrb pa ponovno izkazujejo vrti~- karji z oceno 1,6. Zelo zaskrbljenih je kar 59,0 % od vseh teh vpra{anih. Ob~utno najmanj zaskrbljeni za pokrajinotvorne sestavine so skoraj brez izjeme kmetovalci. Nerazumljiv in zaskrbljujo~ se nam zdi zlasti njihov odnos do prsti in vode, osnovnih delovnih sredstev. Mogo~e gre pri nekaterih tudi za izmikanje pred odgovornostjo, saj se marsikateri od njih verjetno zaveda, da je tudi sam udeleèn pri obremenjevanju pokrajinotvornih sestavin. 6.4 NAJVE^JI ONESNA@EVALCI PODTALNICE Anketiranci so se morali odlo~iti za »najve~jega onesnaèvalca podtalnice v Ljubljani in okolici«, pri ~emer smo jim ponudili pet razli~nih mònosti (industrija, kmetijstvo, promet, gospodinjstva, odlagali{~a odpadkov), od katerih so seveda lahko izbrali le eno. Najve~, ~eprav ne prepri~ljivo, se jih je odlo~ilo za industrijo – skoraj tretjina (32,9 %). Zanimivo, da so najve~krat in najbolj enotno ta odgovor izbrali kmetovalci na obeh obravnavanih obmo~jih in vrti~- karji na Ljubljanskem polju (med 38,0 in 39,0 %) najmanj pa preostali (nekmetovalci) na I{kem vr{aju. Za 5,4 % pogosteje so se anketiranci z Ljubljanskega polja odlo~ili za industrijo. Kmetijstvo je po mnenju anketiranih oseb o~itno druga najbolj obremenilna dejavnost z 31,8 %. Seveda so kmetovalci na obeh obravnavanih obmo~jih zelo enotnega mnenja, samo po 21 % jih meni, da je ta dejavnost problemati~na. Nasprotno pa vidijo kmetijstvo kot »najve~jega onesnaèvalca podtalnice« 81 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar odlagali{~a odpadkov drugo 18,4 % 2,0 % industrija 32,9 % gospodinjstva 8,2 % promet Slika 33: Najve~ji onesnaèvalec podtalnice 6,7 % kmetijstvo v Ljubljani in okolici (moèn en odgovor) 31,8 % (Anketa o … 2004; N = 900). tisti, ki ìvijo v stiku s kmetovalci, torej nekmetje v ruralnem okolju. Najbolj so nestrpni nekmetje na I{kem vr{aju zunaj varstvenih pasov (42,0 %) in v {ir{em varstvenem pasu (39,0 %). Nekaj manj, vendar {e vedno nad povpre~jem, pa tudi prebivalci v {ir{em varstvenem pasu virov pitne vode na Ljubljanskem polju, torej tisti, ki so è precej manj v stiku s kmetovalci. Na prvi pogled je presenetljivo nizek delè vrti~karjev (glede na visoko zavest, kot jo kaèjo odgovori na uvodna vpra{anja), ki so se odlo~ili za kmetijstvo kot najbolj problemati~no dejavnost (30,0 %), vendar je o~itno marsikateri od vrti~karjev tesno povezoval kmetijstvo in vrti~karstvo skoraj kot isto dejavnost ali pa sicer dve dejavnosti, vendar s podobnimi u~inki na podtalnico. Torej ne presene~a, da so se o~itno tako kmetovalci kot deloma tudi vrti~karji pri tem vpra{anju po~utili nelagodno in so zato prevalili »krivdo« na druge dejavnosti. »Odlagali{~a odpadkov« so tretji najve~ji problem, kot ga vidijo anketiranci, resda s precej{njim zaostankom, ve~ kot sedmino, za industrijo in kmetijstvom, vendar {e vedno doseèjo 18,4 % vseh odgovorov. Opazimo lahko, da ljudje, ki ìvijo v òjem (10,0 %) in {ir{em (14,0 %) varstvenem pasu virov pitne vode na Ljubljanskem polju, ne zaznajo te sicer pere~e problematike, ki medijsko ni zelo izpostavljena. Verjetno je razlog v tem, da ìvijo v ve~stanovanjskih hi{ah in nimajo ve~ neposrednega stika z okoljem. Zgornjo tezo potrjujejo tudi odgovori z varstvenih pasov na I{kem vr{aju (29,0 in 28,0 %). Med ljudmi je namre~ zelo prisotna problematika ve~je gramoznice, ki je deloma è zasuta (divje odlagali{~e odpadkov) v bliìni vodarne Brest. Anketiranci ne vidijo problematike »gospodinjstev« in »prometa« kot posebej pere~e pri izpostav-ljanju »najve~jega onesnaèvalca podtalnice v Ljubljani in okolici«. Tako jih meni namre~ le 8,2 % oziroma 6,7 %. Verjetno je deleòdgovorov tako nizek tudi zato, ker posku{ajo zakriti lastno soobremenjevanje okolja, kot lahko to opazimo v odnosu kmetovalec – kmetijstvo. ^eprav je bilo vpra{anje postavljeno za vse enako, torej za »Ljubljano in okolico«, ga o~itno anketiranci niso tako dojeli, saj opaàmo nenavadno velike razlike med odgovori z Ljubljanskega polja in I{kega vr{aja. O~itno so odgovarjali z zelo lokalnega stali{~a, na kar kaèjo velike razlike v odgovorih zlasti o odlagali{~ih odpadkov (pere~ problem na I{kem vr{aju), prometu (na I{kem vr{aju je zanemarljiv) in industriji (na samem I{kem vr{aju je sploh ni). Anketirancem smo pred zgoraj predstavljenim vpra{anjem ponudili {e odprt tip vpra{anja, in sicer, »kaj po njihovem mnenju najbolj onesnaùje podtalnico v Ljubljani in okolici«. Odgovore smo zdruìli v 17 kategorij. Ve~ kot dve tretjini (68,7 %) anketirancev je odgovorilo tako, da njihove odgovore lahko uvrstimo med ponujene odgovore pri zgornjem vpra{anju. Prepri~ljivo najve~ jih je ponudilo odgovor kmetijstvo (38,2 %), kar je 6,4 % ve~ kot pri ponujenem odgovoru kmetijstvo. Pri odprtem tipu vpra{anja so se kmetovalci pogosteje kot pri zaprtem tipu odlo- ~ili za kmetijstvo – 10 % na Ljubljanskem polju in kar 13 % na I{kem vr{aju. Torej jih je nepodan odgovor morda bolj presenetil in so odgovorili blìje subjektivni resnici, kar bi potrdilo tezo, da se tudi kmetovalci sami vse bolj zavedajo okoljske problematike kmetijstva. Zelo veliko odstopanje je med odgovori z Ljubljanskega polja in I{kega vr{aja, saj je razlika kar 11,2 % v korist slednjega. Pri industriji je ravno nasprotno, samo 19,1 % jih samoiniciativno meni, da ta dejavnost »najbolj onesna- ùje podtalnico v Ljubljani in okolici«. Tudi razlika med obema obmo~jema je {e ve~ja (7,2 %) kot pri zaprtem tipu odgovora, v korist Ljubljanskega polja. Ravno pri teh dveh odgovorih je o~itno pri{lo do precej{- nje menjave. 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Ve~ kot {estina (15,2 %), kar je skoraj toliko kot pri zaprtem tipu odgovora (18,4 %), jih meni, da so odlagali{~a odpadkov klju~ni problem pri obremenjevanju podtalnice. Vrti~karji (25,0 %) in kmetovalci na Ljubljanskem polju (18,0 %) so s priblìno enakim deleèm kot pri zaprtem tipu odgovora zaskrbljeni zaradi neurejenih odlagali{~ odpadkov. Zanimivo je, da so pri vseh treh skupinah na I{kem vr{aju deleì podpovpre~ni, medtem ko so pri zaprtem tipu odgovora nadpovpre~ni. O~itno so se prebivalci I{kega vr{aja {ele ob priklicu pojma »odlagali{~e odpadkov« spomnili na nevarno divje odlagali{~e v neposredni bliìni vodarne Brest. Anketiranci so kot najve~je onesnaèvalce podtalnice v Ljubljani izpostavili {e promet (4,7 %), neure-jeno kanalizacijo (4,2 %), gospodinjstva (3,8 %) in odpadne vode (3,7 %). Tudi rezultati v monografiji Podtalnica Ljubljanskega polja (Rejec Brancelj s sodelavci 2005) niso dali enozna~nega odgovora, kdo je pravzaprav najve~ji aktivni in potencialni onesnaèvalec podtalnice. Ve~ji in bolj nadzorovani industrijski obrati spu{~ajo ve~ino odplak v kanalizacijo, manj{i pa tudi v tla in tako te doseèjo podtalnico. Ve~ji problem so nenadzorovani industrijski odpadki tako na dvori{~ih kot zunaj njih. Torej gre predvsem za to~kovne, morda làje obvladljive obremenjevalce. Kmetijstvo se v zadnjem ~asu z vse bolj urejenimi hlevi in gnojnimi objekti iz to~kovnega in ploskovnega vira obremenjevanja usmerja predvsem v slednjega. Zavedati se je tudi treba, da bodo nevarne snovi s kmetijskih zemlji{~ vedno prenikale v podtalnico in jo obremenjevale, le sestava in koli~ina sta lahko razli~ni. 6.5 ALI KMETIJSTVO RES NAJBOLJ OGRO@A PODTALNICO? Iz zadnjih sklopov vpra{anj lahko sklepamo, da anketiranci vidijo kmetijstvo morda celo kot glavno grònjo kakovostni podtalnici. Zato se je zelo zanimivo poglobiti v kmetijstvo in ugotoviti, kaj menijo anketiranci o tem, »kolik{no nevarnost predstavljajo pesticidi in druga kemi~na sredstva za okolje in podtalnico v Sloveniji ter Ljubljani in okolici«. Primerjava rezultatov med »Slovenijo« ter »Ljubljano in okolico« kaè presenetljive podobnosti, saj se posamezne vsebine uvr{~ajo v povsem iste razrede. Anketiranci o~itno ne zmorejo razlikovati med regionalno (~e ne celo lokalno) in dràvno ravnjo. O~itno gledajo lokalno in posplo{ujejo na globalno, zato bomo predstavili le stanje za »Ljubljano in okolico« in ga brez zadr`kov primerjali z rezultati ankete ISSP 2000 tako za obmo~je Slovenije kot tudi za 14 evropskih dràv, ki so bile vklju~ene v omenjeno anketo. »Pesticidi in druga kemi~na sredstva predstavljajo za okolje v Ljubljani in okolici« po mnenju ve~ine anketiranih »veliko nevarnost – 2« s skupno oceno 2,1. To je le za eno desetinko manj{a zaskrbljenost od tiste, ki jo kaèjo tri leta starej{i rezultati za Slovenijo (ISSP 2000). V 14 evropskih dràvah pa je ta ocena rahlo ve~ja (2,3), kar ponovno kaè na okoljsko stabilen odnos v razvitih evropskih dràvah, ki dvigujejo to povpre~je, kot so na primer Nizozemska, Norve{ka in Finska, povsod z oceno 2,6, najnì- je ocene pa so v vzhodnem delu Nem~ije (2,0) in na Portugalskem (1,9). Na obravnavanem obmo~ju je najpogostej{i odgovor »velika nevarnost – 2« z ve~ kot tretjino tak- {nih odgovorov (34,4 %). Le pri kmetovalcih in vrti~karjih na Ljubljanskem polju je druga~e, pri prvih prevladuje odgovor »srednja nevarnost – 3« z 38,0 %, pri drugih pa kar »izjemna nevarnost – 1« z 41,0 %. Kmetovalci na Ljubljanskem polju tudi dosegajo najvi{jo oceno, 2,4, kmetovalci na I{kem vr{aju pa drugo najvi{jo z 2,1. »Pesticidi in druga kemi~na sredstva, ki jih uporabljajo v kmetijstvu,« so po prevladujo~em mnenju anketirancev »izjemna nevarnost – 1« za podtalnico s 40,8 %, to mnenje je {e bolj izrazito na I{kem vr{aju (42,3 %). Tokrat nobena skupina ne izstopa med preostalimi. Zanimivo je, da imajo vrti~karji na Ljubljanskem polju in prebivalci {ir{ega varstvenega pasu ter tudi zunaj njega na I{kem vr{aju popolnoma enako mnenje, povsod jih po 49,0 % vidi »izjemno nevarnost – 1« in vsi dosegajo vrednost 1,7. Zdi se, da prav te skupine anketirancev najbolj vidijo oziroma so v vsakodnevnem stiku s tem, kar se dogaja na kmetijskih zemlji{~ih, v primerjavi z mestnim prebivalstvom iz ve~stanovanjskih hi{ na Ljubljanskem polju (43,0 % in 39,0 %), od tod verjetno izhaja tudi njihov tako kriti~ni odnos do kmetijstva. 83 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 45 % 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % izjemno veliko srednjo majhno brez drugo nevarnost nevarnost nevarnost nevarnost nevarnosti v Ljubljani in okolici (2003) v Sloveniji (2000) v 14 evropskih dràvah (2000) Slika 34: Zaznavanje nevarnosti pesticidov in drugih kemi~nih sredstev za okolje (Anketa o … 2004, N = 900, The attitudes … 2002; N = 16.067). Preglednica 8: Mnenje o zaznavanju nevarnosti pesticidov in drugih kemi~nih sredstev za podtalnico (Anketa o … 2004; N = 900). 1 2 3 4 5 6 skupaj razred v Sloveniji skupaj {tevilo 358 323 162 27 10 20 900 1,8 delè 39,8 % 35,9 % 18,0 % 3,0 % 1,1 % 2,2 % 100,0 % v Ljubljani skupaj {tevilo 367 312 160 34 8 19 900 1,8 in okolici delè 40,8 % 34,7 % 17,8 % 3,8 % 0,9 % 2,1 % 100,0 % v Sloveniji Ljubljansko {tevilo 237 215 107 21 6 14 600 1,8 polje delè 39,5 % 35,8 % 17,8 % 3,5 % 1,0 % 2,4 % 100,0 % v Ljubljani Ljubljansko {tevilo 240 201 115 26 3 15 600 1,8 in okolici polje delè 40,0 % 33,5 % 19,2 % 4,3 % 0,5 % 2,5 % 100,0 % v Sloveniji I{ki vr{aj {tevilo 121 108 55 6 4 6 300 1,8 delè 40,3 % 36,0 % 18,3 % 2,0 % 1,3 % 2,0 % 100,0 % v Ljubljani I{ki vr{aj {tevilo 127 111 45 8 5 4 300 1,8 in okolici delè 42,3 % 37,0 % 15,0 % 2,7 % 1,7 % 1,3 % 100,0 % 1 – izjemna nevarnost, 2 – velika nevarnost, 3 – srednja nevarnost, 4 – majhna nevarnost, 5 – brez nevarnosti, 6 – drugo V nasprotju s kriti~nimi opazovalci dogajanja na prodnih ravninah zaznajo kmetovalci na I{kem vr{aju ve~inoma le »veliko nevarnost – 2« (47,0 %) in oceno 2,0, na Ljubljanskem polju pa »srednjo nevarnost – 3« z 29,0 % tako misle~ih kmetovalcev in oceno 2,2. Kmetovalci o~itno ne opazijo »nevarnosti, ki jih predstavljajo pesticidi in druga kemi~na sredstva ob uporabi v kmetijstvu«, ali pa se vsaj tako javno opredeljujejo. Glede na njihove odgovore na prej{nja vpra{anja in objektivna dejstva, ki jih poznamo na obravnavanih obmo~jih, se poraja dvom, da so kmetovalci tako ozave{~eni, da zaradi poznavanja razmer o pravilni uporabi za{~itnih sredstev ta ne predstavljajo grònje okolju. 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 6.6 LOKACIJE VODARN PITNE VODE »Porabniki pitne vode v Ljubljani in okolici se oskrbujejo iz ~rpali{~«, ki »leìjo na dolo~enih obmo~- jih«, sta bili trditvi z navedbo resni~nih oziroma izmi{ljenih vodarn oziroma obmo~ij. Anketiranci so morali povedati, ali posamezne trditve drìjo. Po mnenju skoraj polovice anketirancev (47,3 %) se v Ljubljani in okolici oskrbujejo s pitno vodo z Ljubljanskega polja, skoraj enak delè (45,4 %) pa je neopredeljenih. Razlika v vedenju med obema obmo~jema je ena {estina (16,5 %). Prepri~ljivo najve~, v ve~ kot sedmih desetinah primerov (71,0 %), jih to ve med kmetovalci na Ljubljanskem polju, najmanj pa med anketiranci zunaj varstvenih pasov na I{kem vr{aju (33,0 %). Preglednica 9: Oskrba iz vodarn na Ljubljanskem polju (Anketa o … 2004; N = 900). drì ne drì ne vedo drugo skupaj Ljubljansko polje skupaj {tevilo 426 52 409 13 900 delè 47,3 % 5,8 % 45,4 % 1,4 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 317 29 247 7 600 delè 52,8 % 4,8 % 41,2 % 1,2 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 109 23 162 6 300 delè 36,3 % 7,7 % 54,0 % 2,0 % 100,0 % Hrastje skupaj {tevilo 251 58 577 14 900 delè 27,9 % 6,4 % 64,1 % 1,6 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 174 32 385 9 600 delè 29,0 % 5,3 % 64,2 % 1,5 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 77 26 192 5 300 delè 25,7 % 8,7 % 64,0 % 1,7 % 100,0 % Jar{ki prod skupaj {tevilo 238 61 583 18 900 delè 26,4 % 6,8 % 64,8 % 2,0 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 188 26 374 12 600 delè 31,3 % 4,3 % 62,3 % 2,0 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 50 35 209 6 300 delè 16,7 % 11,7 % 69,7 % 2,0 % 100,0 % Kle~e skupaj {tevilo 467 44 377 12 900 delè 51,9 % 4,9 % 41,9 % 1,3 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 326 21 246 7 600 delè 54,3 % 3,5 % 41,0 % 1,2 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 141 23 131 5 300 delè 47,0 % 7,7 % 43,7 % 1,7 % 100,0 % [entvid skupaj {tevilo 193 90 603 14 900 delè 21,4 % 10,0 % 67,0 % 1,6 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 164 46 382 8 600 delè 27,3 % 7,7 % 63,7 % 1,3 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 29 44 221 6 300 delè 9,7 % 14,7 % 73,7 % 2,0 % 100,0 % Le Kle~e, kot najve~jo vodarno v sistemu, pozna ve~ kot polovica anketiranih oseb, kar je skoraj dvakrat toliko, kot jih pozna naslednjo najbolj poznano vodarno na Ljubljanskem polju (Hrastje). Nepoznavanje te vodarne je minimalno, najmanj{e od vseh vodarn (4,9 %). Torej je ta vodarna resni~no prisotna v zavesti ljudi. Najbolj jo poznajo vrti~karji (76,0 %). Skoraj enak delè (75,0 %) dosegajo tudi kmetovalci na Ljubljanskem polju, najmanj obve{~eni pa so ponovno anketiranci zunaj varstvenih pasov na I{kem vr{aju (42,0%). 85 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Vodarni Hrastje in Jar{ki prod sta o~itno skoraj enako poznani, vendar pozitivni odgovori komaj presegajo ~etrtino (27,9 % in 26,4 %) vseh odgovorov, skoraj dve tretjini pa sta neopredeljeni. Kmetovalci na Ljubljanskem polju obakrat presegajo polovico (po 51,0 %), na I{kem vr{aju pa bolje poznajo vodarno Hrastje (25,7 %) kot pa Jar{ki prod (16,7 %). Manj poznana, s komaj dobro petino (21,4 %) pozitivnih odgovorov, je vodarna [entvid. Razumljivo jo precej bolje poznajo anketiranci z Ljubljanskega polja kot pa z I{kega vr{aja, saj je razlika rekord-nih 17,6 %. Na {ir{em varstvenem pasu in zunaj njega na I{kem vr{aju pa jo pozna le 8,0 % anketirancev. I{ki vr{aj kot obmo~je ~rpanja pitne vode pozna malo ve~ kot tretjina (34,7 %), Brest kot vodarno pa ve~ kot {tiri desetine (42,4 %) anketirancev, ve~ kot polovica (55,0 % in 51,7 %) pa je neopredeljenih. Razlika med anketiranci na obeh obmo~jih v poznavanju I{kega vr{aja je è zelo velika (43,0 %), Bresta pa prav neverjetna (81,4 %). Zanimivo je namre~, da prebivalci z Ljubljanskega polja precej bolje poznajo ime obmo~ja (I{ki vr{aj), doma~ini pa vodarne (Brest). Kljub vsemu najbolje poznajo »I{- ki vr{aj« doma~i kmetovalci (68,0 %), najslab{e pa, mogo~e presenetljivo glede na prej{nje odgovore, vrti~karji (16,0 %) in anketiranci zunaj varstvenih pasov (16,5 %) Ljubljanskega polja. Ime Brest pa je o~itno zelo zasidrano v vedenju doma~inov, saj jih kar od 96,0 % do 98,0 % pozna to vodarno. Mnogo manj pa je poznana na Ljubljanskem polju, saj jo zunaj varstvenih pasov, deloma tudi na obmo~jih, ki se primarno oskrbujejo iz tega vira, pozna le 12,0 % anketiranih. Preglednica 10: Oskrba iz vodarn na I{kem vr{aju (Anketa o … 2004; N = 900). drì ne drì ne vedo drugo skupaj I{ki vr{aj skupaj {tevilo 312 82 495 11 900 delè 34,7 % 9,1 % 55,0 % 1,2 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 122 69 402 7 600 delè 20,3 % 11,5 % 67,0 % 1,2 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 190 13 93 4 300 delè 63,3 % 4,3 % 31,0 % 1,3 % 100,0 % Brest skupaj {tevilo 382 45 465 8 900 delè 42,4 % 5,0 % 51,7 % 0,9 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 92 43 457 8 600 delè 15,3 % 7,2 % 76,2 % 1,3 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 290 2 8 300 delè 96,7 % 0,7 % 2,7 % 100,0 % Anketirancem smo podali {e tri obmo~ja, od koder se sicer Ljubljana z okolico ne oskrbuje s pitno vodo. Tako kot za Sor{ko polje, o katerem so bili najbolj prepri~ani, da ni vir pitne vode (20,8 %) za to obmo~- je (o~itno so velikokrat posredovane informacije o Sor{kem polju kot rezervnem viru pitne vode za prestolnico dosegle del populacije), so le z malo manj{o gotovostjo menili {e za Kamni{kobistri{ko ravnino (17,0 %) in Borovni{ki vr{aj (16,3 %). V vseh primerih pa je zelo visok delè neopredeljenih, in sicer se giblje okoli dveh tretjin vpra{anih v razponu od 66,1 % do 72,6 %. O~itno so o tej problematiki najbolje informirani kmetovalci z Ljubljanskega polja, od 22,0 % do 30,0 % je prepri~anih, da ta obmo~ja niso namenjena oskrbi s pitno vodo v Ljubljani in okolici. Vidi pa se, da so prebivalci zunaj varstvenih pasov na obeh obmo~jih precej slab{e obve{~eni o tej problematiki, zato tudi ne presene~a njihovo najslab{e poznavanje teh obmo~ij. Anketiranci so podobno neprepri~ljivo odgovarjali tudi za neobstoje~e vodarne ^rna vas (20,9 %), Vrhnika (17,7 %), Vir pri Domàlah (15,4 %) in Medvode (14,1 %), tudi pri teh je visok delè neopredeljenih, od 61,4 % do 74,8 %. Najmanj, 7,0 %, jih je pravilno odgovorilo, da v ^rni vasi ni vodarne, zunaj 86 Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA Avtor zemljevida: Peter Frantar © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri 0 1 2 3 4 5 Varstveni pas SAVA I. varstveni pas [ENTVID 60 % II. varstveni pas 50 % 40 % 30 % JAR[KI PROD 60 % III. varstveni pas 20 % 50 % 10 % 40 % 0 % KLE^E 60 % 30 % skupaj Ljubljansko I{ki vr{aj 50 % 20 % polje 40 % 10 % 30 % 0 % 20 % skupaj Ljubljansko I{ki vr{aj 10 % polje 0 % skupaj Ljubljansko I{ki vr{aj polje SAVA BREST 100 % 80 % HRASTJE 60 % 60 % 50 % 40 % 40 % 20 % 30 % 0 % 20 % skupaj Ljubljansko I{ki vr{aj 10 % polje 0 % skupaj Ljubljansko I{ki vr{aj polje LJUBLJANSKO POLJE 60 % 50 % I[KI VR[AJ GEOGRAFIJ 100 % 40 % 30 % 80 % 20 % 60 % 10 % 0 % LJUBLJANICA 40 % 20 % skupaj Ljubljansko I{ki vr{aj 0 % polje skupaj Ljubljansko I{ki vr{aj polje A SLO VENIJE 12 I[KA 87 Slika 35: Poznavanje oskrbe iz vodarn na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju (Anketa o … 2004; N = 900). Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % o o o o o o o polje polje polje polje polje polje polje skupaj skupaj skupaj skupaj skupaj skupaj skupaj ljansk ljansk ljansk ljansk ljansk ljansk ljansk I{ki vr{aj I{ki vr{aj I{ki vr{aj I{ki vr{aj I{ki vr{aj I{ki vr{aj I{ki vr{aj Ljub Ljub Ljub Ljub Ljub Ljub Ljub Sor{ko polje Kamni{kobistri{ka Borovni{ki vr{aj ^rna vas Vrhnika Vir pri Medvode ravnina Domàlah Slika 36: Poznavanje neoskrbe iz neobstoje~ih vodarn oziroma varstvenih pasov virov pitne vode (Anketa o … 2004; N = 900). varstvenih pasov na Ljubljanskem polju. To je vsekakor presenetljivo, glede na velik deleànketirane skupine z najbolj{o izobrazbeno strukturo, ki ìvi na obrobju Barja, torej najblìje nami{ljeni vodarni. Pojma Ljubljansko polje in I{ki vr{aj sta med anketiranci o~itno manj poznana kot pa imena posameznih vodarn, vsaj tako lahko re~emo za najpomembnej{i vodarni na obeh obmo~jih (Kle~e in Brest – sploh edina vodarna). Zanimivo pa je, da doma~ini na I{kem vr{aju precej bolje poznajo ime Brest kot I{ki vr{aj, medtem ko je na Ljubljanskem polju ravno nasprotno. Opaziti je bistveno bolj{e poznavanje lokalnega okolja na manj{em I{kem vr{aju kot na precej ve~jem in z bolj raznoliko rabo tal bogatem Ljubljanskem polju. Anketiranci z I{kega vr{aja tudi precej bolje poznajo Ljubljansko polje in vodarne na njem kot pa tisti z Ljubljanskega polja, z izjemo vodarne [entvid, ki je tudi med anketiranci z Ljubljanskega polja najslab{e poznana. 6.7 SEZNANJENOST Z VARSTVENIMI PASOVI VIROV PITNE VODE Za ugotavljanje seznanjenosti anketirancev s prou~evano problematiko je klju~en dokument Odlok o varstvu virov pitne vode (Uradni list … 13/1988) iz leta 1988, ki pokriva tako Ljubljansko polje kot I{ki vr{aj. Glede na to, da smo anketo opravljali leta 2003, torej {e pred sprejemom nove uredbe, ki pa velja le za Ljubljansko polje, je logi~no, da pri raziskavi upo{tevamo meje takratnih varstvenih pasov virov pitne vode tako na Ljubljanskem polju kot na I{kem vr{aju. Torej smo po ve~ kot 15 letih veljavnosti odloka spra{evali anketirance, »ali ìvijo (oziroma imajo vrti~ek) na z odlokom razgla{enem vodovarstvenem obmo~ju ~rpali{~ pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice«. Ob upo{tevanju odgovorov vseh anketiranih oseb (z varstvenih pasov in zunaj njih) ugotovimo, da jih je 439 oziroma 48,8 % pravilno odgovorilo oziroma so bili prepri~ani, da ìvijo ali imajo vrti~ke oziroma ne ìvijo na varstvenih pasovih virov pitne vode. Polovica tistih, ki ìvijo zunaj varstvenih pasov (50,5 % na Ljubljanskem polju in 47,0 % na I{kem vr{aju), je prepri~anih, da res ne ìvijo na zavarovanih obmo~jih. Skoraj tretjina (31,2 %) pa ne ve, kaj bi odgovorila na zgoraj zastavljeno vpra{anje. Ob pregledu rezultatov samo na varstvenih pasovih ugotovimo, da jih je tam malo manj kot polovica (48,5 %) prepri~anih, da ìvijo na njih. Zelo se razlikujeta deleà tako misle~ih na Ljubljanskem polju (samo 39,0 %) in na I{kem vr{aju (67,5 %). Tokrat pa so vendar kmetovalci tisti, ki najbolje vedo, da ìvijo na varstvenih pasovih, vendar je slika med obema obmo~jema obrnjena, tak{nih je na Ljubljanskem polju ve~ kot tri ~etrtine (77,0 %), na I{kem vr{aju pa samo nekaj ve~ kot dve tretjini (68,0 %). O~itno je, da so kmetovalci na Ljubljanskem polju na udaru vseh javnih slùb in jim je povsem jasno, 88 Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA Avtor zemljevida: Peter Frantar © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 Varstveni pas kilometri I. varstveni pas 0 1 2 3 4 5 II. varstveni pas SAVA da III. varstveni pas II VP – KMETOVALCI ne zunaj varstvenih pasov ne vedo drugo meja varstvenega pasu ZUNAJ VP II. VP – VRTI^KARJI SAVA ZUNAJ VP II. VP – KMETOVALCI III. VP III. VP GEOGRAFIJ LJUBLJANICA A SLO VENIJE 12 I[KA Slika 37: Mnenje anketirancev o tem, ali ìvijo na z odlokom razgla{enem varstvenem pasu virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice 89 (Anketa o … 2004; N = 900). Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar kje ìvijo. Morda je prav zato làje razlòljiv njihov apati~ni odnos do okolja, saj so ves ~as pod agre-sivnim pritiskom zaradi morebitnih posledic svojih dejanj. Nerazumljiv in nerazlòljiv je manj{i delè pravilnih odgovorov med kmetovalci na I{kem vr{aju, ki je skoraj povsem enak tistim, ki ìvijo na {ir{em varstvenem pasu istega obmo~ja. Kmetovalci na I{kem vr{aju, torej lahko zapi{emo, slabo poznajo omenjeno problematiko. To je verjetno posledica manj intenzivnega sodelovanja z raznimi slùbami in tudi posledica tèjega medob~inskega sodelovanja med Mestno ob~ino Ljubljana in ob~ino Ig. ^rpali{~e je v slednji, ve~ino na~rpane vode pa porabijo v sosednji ob~ini. Nìji delè pravilnih odgovorov med vrti~karji (56,0 %) si lahko razlagamo tako, da ti anketiranci slab{e poznajo obmo~ja, kjer imajo vrti~ke, saj pogosto niso v bliìni njihovih bivali{~. Najnìji delè je na {ir{em varstvenem pasu na Ljubljanskem polju, saj se jih le malo ve~ kot desetina (11,5 %) zaveda, kje ìvijo, ve~ kot tretjina (kar 36,5 %) pa jih je prepri~anih, da sploh ne ìvijo na varstvenih pasovih. Medtem ko ljudje na Ljubljanskem polju nekako {e poznajo òja obmo~ja vodarn, za katere tudi vedo ali vsaj sklepajo, da so z uradnim aktom zavarovana obmo~ja, je {ir{a okolica teh objektov v zavesti ljudi è tako oddaljena od vodarn, da ne opazijo nobene povezave ve~. Jasno je, da jih nih~e sistemati~no ne seznanja, kje ìvijo. Manj{i varstveni pasovi virov pitne vode na I{kem vr{aju so verjetno tudi del odgovora, zakaj so prebivalci {ir{ega varstvenega pasu na tem obmo~ju (torej po hierarhiji enako zavarovanega obmo~ja) bistveno bolje seznanjeni s to problematiko. Od teh, ki so pravilno odgovorili, smo pri~akovali tudi, da »navedejo ime vodovarstvenega obmo~ja«. Tak{nih, ki so vsaj priblìno pravilno navedli ime (ime vodarne, obmo~ja oziroma celotnega varstvenega pasu), je med vsemi malo ve~ kot ~etrtino (26,5 %), od teh jih je kar blizu polovice na I{kem vr{aju (45,5 %) kljub pol manj{emu vzorcu. Med pravilna poimenovanja smo upo{tevali na primer na I{kem vr{aju Ljubljanski vodovod, Barje, I{ki vr{aj, Brest, Ig in Matena, na Ljubljanskem polju pa Ljubljanski vodovod, Ljubljana, [entvid, Stegne, Kle~e, Savlje, ^rnu~e, Jar{ki prod, Savski prod in Hrastje. Presenetljivo nizek je delè priblìno pravilnih poimenovanj med kmetovalci na I{kem vr{aju (36,0 %). Anketiranci na {ir- {em varstvenem pasu virov pitne vode na Ljubljanskem polju (3,0 %) so skoraj brez, pogojno re~eno, pravilnih odgovorov. Rezultati kaèjo, da na I{kem vr{aju precej ve~ji deleànketirancev kot na Ljubljanskem polju ve, da ìvijo na varstvenih pasovih virov pitne vode. To je verjetno posledica manj{ega za{~itenega obmo~- ja in bliìne vodarne kot pomembnega objekta v njihovi okolici. Na drugi strani pa je na Ljubljanskem polju ve~ kot petkrat ve~je za{~iteno obmo~je, ki z oddaljenostjo od vodarn v zavesti ljudi izgublja pomen, poleg tega vodarne v mestnem okolju niso tako izstopajo~i objekti kot v bolj ruralnem. Zaskrbljujo~e je nerazumevanje kmetovalcev na I{kem vr{aju, saj vemo, da jih kmetijski pospe{evalci kljub vsemu stalno informirajo o dovoljenih opravilih na varstvenih pasovih. 6.8 POZNAVANJE VARSTVENIH PASOV VIROV PITNE VODE OB SPOZNAVNIH ZEMLJEVIDIH Ugotoviti smo èleli, ali obravnavani prebivalci vedo, da ìvijo na obmo~jih, ki so z ustreznimi prav-nimi akti za{~itena kot obmo~ja varstva virov pitne vode. Zanimalo nas je tudi, ne glede na lokacije njihovih bivali{~, ali na priloèni topografski karti {ir{ega ljubljanskega obmo~ja znajo zarisati mejo oziroma meje varstvenih pasov virov pitne vode nad podtalnico za oskrbo prebivalstva Ljubljane in okolice. [e pred tem smo anketirancem pojasnili, da podtalnico varuje pred onesnaèvanjem Odlok o varstvu virov pitne vode ter da je treba zagotavljati primerne razmere za zdravstveno ustreznost vode in tudi njeno koli~ino. S spoznavnimi zemljevidi smo torej pridobili spoznavno predelavo osebne izku{nje, vendar se je za sodelovanje odlo~ilo le 280 od 900 anketirancev, kar je manj kot tretjina oziroma 31,1 % vseh. Odziv ocenjujemo kot dober, saj je bilo vpra{anje tako zastavljeno, da so risali le tisti, ki naj bi vedeli, kje meje varstvenih pasov virov pitne vode sploh potekajo. Tako imamo med 280 narisanimi mejami varstvenih pasov {est desetin z Ljubljanskega polja (58,2 %) in {tiri desetine z I{kega vr{aja (41,8 %). ^eprav to razmerje ne sledi razmerju opravljenih anket na obeh obravnavanih obmo~jih (600 : 300), je z vidika interpretacije {e ugodnej{e, saj bi tèje vizualno razlikovali med dvema tretjinama zarisanih meja anketirancev z Ljubljanskega polja in eno tretjino z I{kega vr{aja. To razmerje zarisanih meja med obema 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 obmo~jema pa glede na predhodno predstavljeno mnenje anketirancev o tem, ali ìvijo na z odlokom razgla{enem varstvenem pasu, sploh ne presene~a. Preglednica 11: Sodelujo~i anketiranci pri risanju varstvenih pasov virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice (Anketa o … 2004; N = 280). skupaj risarjev delè risarjev od vseh v skupini delè risarjev od vseh Ljubljansko polje kmetovalci 38 38,0 % 4,2 % Ljubljansko polje vrti~karji 25 25,0 % 2,8 % Ljubljansko polje òji varstveni pas – skupaj 63 31,5 % 7,0 % Ljubljansko polje {ir{i varstveni pas 65 32,5 % 7,2 % Ljubljansko polje òji in {ir{i varstveni pas 128 32,0 % 14,2 % Ljubljansko polje zunaj varstvenih pasov 35 17,5 % 3,9 % Ljubljansko polje skupaj 163 27,2 % 18,1 % I{ki vr{aj òji varstveni pas 45 45,0 % 5,0 % I{ki vr{aj {ir{i varstveni pas 45 45,0 % 5,0 % I{ki vr{aj òji in {ir{i varstveni pas 90 45,0 % 10,0 % I{ki vr{aj zunaj varstvenih pasov 27 27,0 % 3,0 % I{ki vr{aj skupaj 117 39,0 % 13,0 % skupaj 280 31,1 % 31,1 % Pogled na karto vseh narisanih meja nam pokaè dolo~ene zgostitve. Na Ljubljanskem polju je najve~ja tak{na zgostitev na obmo~ju naselja Kle~e severno od istoimenske vodarne, z veliko koncentracijo odgovorov. Zgostitev se dokaj koncentri~no, vendar v zelo majhnem premeru, {iri od naselja proti vodarnama Kle~e in [entvid, vendar za slednjo le naklju~no, saj iz drugih odgovorov lahko sklepamo, da jo prebivalci slabo poznajo. Zgostitveni oblak se proti jugovzhodu precej natrga, vendar ga ponovno zaznamo v obliki manj intenzivno zgo{~ene elipse v Hrastju. Severno od njega na levem bregu Save pa pozornemu opazovalcu ne uide tudi manj izrazita, vendar {e vedno opazna zaznava elipse Jar{kega proda. Dve elipsasti obliki, ena pod drugo, sta verjetno posledici vidne meje v prostoru, ki jo predstavlja reka Sava. Lahko pa bi ju povezali v en manj dominanten krog, kot se {iri okoli vodarne Kle~e. Jùni del Ljubljanskega polja, lahko bi rekli ve~ina {ir{ega varstvenega pasu, pa ni prisoten v zavesti ljudi kot varovano obmo~je. ^e so anketiranci bolj {iroko zarisali meje varstvenih pasov, potem so to v ve~ini primerov storili tako, da so vklju~ili poleg Ljubljanskega polja {e vzpetine, kot so Rònik, Grad in del Golovca, ter se proti jugu na Barju pribliàli severnemu robu I{kega vr{aja. Drugo najmo~nej{o zgostitev sploh opazimo na I{kem vr{aju, in sicer v neposredni okolici vodarne Brest, katere meje se zanimivo gostijo na zahodu ob vznòju Krimskega hribovja. Torej se anketirancem zdi, da predstavlja rob med ravnim in vzpetim svetom mejo varstvenega pasu. Malce bolj zabrisano, 91 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar LEGENDA z I{kega vr{aja z Ljubljanskega polja Varstveni pas kilometri I. varstveni pas 0 1 2 3 4 5 II. varstveni pas Avtor vsebine: Ale{ Smrekar Avtor zemljevida: Peter Frantar III. varstveni pas © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 Slika 38: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali vsi anketiranci (Anketa o … 2004; N = 280). 92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 LEGENDA kmetovalci vrti~karji Varstveni pas kilometri I. varstveni pas 0 1 2 3 4 5 II. varstveni pas Avtor vsebine: Ale{ Smrekar Avtor zemljevida: Peter Frantar III. varstveni pas © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 Slika 39: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali anketirani kmetovalci in vrti~karji z Ljubljanskega polja. (Anketa o … 2004; N = 63). 93 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar LEGENDA s {ir{ega varstvenega pasu zunaj varstvenih pasov Varstveni pas kilometri I. varstveni pas 0 1 2 3 4 5 Avtor vsebine: Ale{ Smrekar II. varstveni pas Avtor zemljevida: Peter Frantar III. varstveni pas © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 Slika 40: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali anketiranci s {ir{ega varstvenega pasu virov pitne vode Ljubljanskega polja in zunaj njega (Anketa o … 2004; N = 100). 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 ~eprav {e vedno dokaj gosto, se zgostitveni oblak {iri proti jugu in vzhodu vr{aja. Zanimivo precej sega tudi na Barje, saj na vzhodu pogosto doseè vzhodni del Iga, na severu pa vse do jùne ljubljanske obvoznice. Manj pogosto pa povezujejo anketiranci I{ki Vintgar z varovanim obmo~jem. Raz~lenitev odgovorov po posameznih skupinah pa je {e zanimivej{a. Anketiranci na òjem varstvenem pasu, torej kmetovalci in vrti~karji, kot je razvidno è iz prej{njega odgovora, se o~itno zavedajo, kje so òji varstveni pasovi, vendar to pogosto ena~ijo z zunanjimi mejami varovanih obmo~ij. Do velike zgostitve ~rt torej prihaja v obliki kroga pri naselju Kle~e in dveh elips pri vodarnah Hrastje in Jar{ki prod. Manj izrazito pa je zaznati {ir{e obmo~je. Jùno od Ljubljane zaznamo novo zgostitev, ki je {ir{e razporejena, pa vendar gravitira sredi{~e severno od I{kega vr{aja na obmo~ju ^rne vasi in Lip. Kmetovalci ri{ejo mejo precej obsèno, v nekaterih primerih sega prav od jùnega roba Ljubljanskega polja pa vse do jùnega roba I{kega vr{aja. Med vrti~karji pa je ta meja bistveno bolj zgo{~ena v òjem pasu od sredine Ljubljanskega barja do sredine I{kega vr{aja, resda z manj{im {tevilom ponovitev. Anketiranci s {ir{ega varstvenega pasu virov pitne vode Ljubljanskega polja vidijo mejo varovanega obmo~ja povsem druga~e kot pred njimi predstavljeni kmetovalci in vrti~karji z òjega varstvenega pasu Ljubljanskega polja. Pri njih ne zaznamo, razen morda z izjemo v okolici vodarne Kle~e, nobenih zgostitev na manj{ih obmo~jih. Predvsem lahko sledimo veliki izrisani pokon~ni elipsi od severnega roba Ljubljanskega polja vse do jùnega roba I{kega vr{aja z zaznanim razlikovanjem na dve obmo~ji po sredini Barja. Le 17,5 % anketirancev z roba Ljubljanskega polja, ki ìvijo zunaj varstvenih pasov virov pitne vode, je bilo pripravljenih zarisati meje. Pokazalo se je, da dokaj dobro poznajo lokacijo vodarne Brest (od tam se veliko oskrbujejo) in malo manj Hrastja ter Jar{kega proda, pri vodarnah Kle~e in [entvid pa so z risanjem enega kroga verjetno zopet dokazali, da ne poznajo natan~ne lokacije vodarne Kle~e, vodarna [entvid pa jim je sploh manj poznana. ^e posplo{imo, ugotovimo, da so varovano obmo~je na Ljubljanskem polju zmanj{ali predvsem na njegovi severni in vzhodni del vzdol` reke Save, varstvene pasove na I{kem vr{aju pa so v koni~asti obliki raz{irili proti severu vse do sredine Barja. Anketiranci z òjega varstvenega pasu virov pitne vode na I{kem vr{aju so pokazali zelo nenavadno poznavanje varstvenih pasov, {e posebej v doma~i pokrajini. Glede na njihovo zelo solidno poznavanje dejstva, da ìvijo na varstvenem pasu, bi pri~akovali, da jim je tudi prostorska slika bolj jasna. V primerjavi s kmetovalci z Ljubljanskega polja, ki so se omejili na risanje mej v neposrednih zaledjih vodarn, je med tukaj{njimi kmetovalci neposredna okolica Bresta zarisana le izjemoma. Praviloma se ob zahodnem in jùnem robu I{kega vr{aja naslanjajo na vznòje Krimskega hribovja, ~eprav nenavadno velikokrat segajo tudi proti jugozahodu visoko v hribovje. Presenetljivo na {iroko so pogosto omejevali obmo~je zlasti na sever, skoraj do jùne ljubljanske obvoznice, in na zahod, skoraj do zahodnega roba Vnanjih Goric. Druga zgostitev meja je na Ljubljanskem polju v {ir{em pasu Save z nakazanimi razmejitvami med posameznimi òjimi zaledji vodarn. Presenetljivo veliko kmetovalcev z I{kega vr{aja vidi I{ki vr{aj in Ljubljansko polje kot enotno varovano obmo~je, ki zajema tudi vmes leè~e Barje. Prav nobeden pa o~itno ni seznanjen, da sega varstveni pas na I{kem vr{aju tudi globoko v I{ki Vintgar. Anketiranci s {ir{ega varstvenega pasu virov pitne vode na I{kem vr{aju pa presenetljivo dobro, morda najbolje od vseh obravnavanih skupin, poznajo svoje varovano obmo~je. Zelo dobro so velikokrat narisani zahodna in jùna meja ter tudi krak, ki sega proti I{kemu Vintgarju, medtem ko na severu in vzhodu uhajata meji navzven. Samo nekaj je primerov, ko jo {irokopotezno zarisujejo proti sredini Barja, prav nobeden pa ne povezuje tega obmo~ja z Ljubljanskim poljem v enotno varovano obmo~je. Po mnenju tistih, ki menijo, da je Ljubljansko polje sploh varovano, o~itno poteka meja na Ljubljanskem polju izklju~no vzdol` reke Save z razmejnimi obmo~ji okoli vodarn. Anketiranci zunaj varstvenih pasov virov pitne vode z roba I{kega vr{aja so se komaj ~etrtinsko (27,0 %) odzvali vabilu za risanje meja, pa {e ti kaèjo zelo slabo poznavanje razmer na Ljubljanskem polju, saj so le izjemoma sploh karkoli zarisali, praviloma preve~ proti severu in vzhodu. Njihovo poznavanje razmer 95 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar LEGENDA kmetovalci LEGENDA Varstveni pas kilometri kmetovalci I. varstveni pas 0 1 2 3 4 5 Varstveni pas kilometri Avtor vsebine: Ale{ Smrekar II. varstveni pas A 0 vtor z 1 emlje 2 vid 3a: Pe 4 ter F 5rantar I. varstveni pas © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 III. varstveni pas Avtor vsebine: Ale{ Smrekar II. varstveni pas Avtor zemljevida: Peter Frantar © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 III. varstveni pas Slika 41: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali anketirani kmetovalci z I{kega vr{aja (Anketa o … 2004; N = 45). 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 LEGENDA s {ir{ega varstvenega pasu zunaj varstvenih pasov Varstveni pas kilometri I. varstveni pas 0 1 2 3 4 5 Avtor vsebine: Ale{ Smrekar II. varstveni pas Avtor zemljevida: Peter Frantar III. varstveni pas © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 Slika 42: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali anketiranci s {ir{ega varstvenega pasu virov pitne vode I{kega vr{aja in zunaj njega (Anketa o … 2004; N = 72). 97 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar LEGENDA Varstveni pas I. varstveni pas II. varstveni pas III. varstveni pas Izobrazba osnovna {ola in manj kilometri poklicna {ola 0 1 2 3 4 5 srednja {ola Avtor vsebine: Ale{ Smrekar Avtorica zemljevida: Mateja Breg vi{ja {ola in ve~ © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 Slika 43: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali vsi anketiranci glede na njihovo izobrazbo (Anketa o … 2004; N = 276). 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 na I{kem vr{aju je precej bolj{e, ~eprav so zanimivo velikokrat tudi oni omejevali obmo~je bolj proti vzhodu in severu, torej so o~itno menili, da tudi sami ìvijo na varovanem obmo~ju. Osnovno{olsko izobraèni so narisali eno petino (21,2 %) vseh spoznavnih zemljevidov, medtem ko predstavniki drugih treh izobrazbenih skupin po tri desetine (32,8 %, 29,6 % in 30,5 %). V samem poznavanju problematike pa nismo uspeli zaznati bistvenih odstopanj med razli~nimi skupinami. Spoznavni zemljevidi so vsekakor pozitivna dopolnitev klasi~nega geografskega anketiranja. Odziv res ni bil velik, verjetno je to posledica skromnej{e prostorske predstave ljudi nasploh in verjetno zlasti posledica nepoznavanja predstavljene problematike. Nedvomno se pokaèjo zakonitosti. Prebivalci Ljubljanskega polja in okolice so se osredoto~ili zlasti na obmo~ja okoli vodarn ali pa zajeli obmo~je, ki je precej {ir{e od samega Ljubljanskega polja, predvsem proti jugu. Pohvalno je, da imajo v zavesti {e eno varovano obmo~je nekje jùno od Ljubljanskega polja, resda zarisano preve~ severno, torej na Barju. Presenetljivo prebivalci I{kega vr{aja in okolice slabo poznajo regionalne razmere, saj so precej manj intenzivno omejevali obmo~je Ljubljanskega polja, kolikor pa so ga è, so sledili predvsem toku Save. Na I{kem vr{aju sicer zasledimo manj{o koncentracijo okoli vodarne, vendar je bolj opazna raz- {iritev obmo~ja zlasti na vzhod do vzhodnega roba Iga in na sever, deloma do ^rne vasi in Lip, deloma pa celo do jùne ljubljanske obvoznice. Varstveni pasovi virov pitne vode oziroma najnovej{a vodovarstvena obmo~ja imajo è ve~deset-letno tradicijo, saj je prvi odlok, ki je varoval obmo~ja okoli vodarn, star è pol stoletja (Odlok o … Uradni list … 3/1955). Kljub temu ti predpisi o~itno nikoli niso dejansko povsem zaìveli, saj jih precej ljudi, ki ìvi na teh obmo~jih, sploh ne pozna in jih torej pri njihovem vsakdanjem ìvljenju niti ne omejujejo. Geografi se pri svojem delu zelo naslanjamo na regionalizacije oziroma iz njih izpeljane regije. @al nam tokratni rezultati kaèjo, da z izjemo Krimskega hribovja anketiranci praviloma niso zaznali niti naravnih meja, ki so pogojevale dolo~itev varstvenih pasov virov pitne vode tako na Ljubljanskem polju kot na I{kem vr{aju. Zelo pogosto so anketiranci povezali Ljubljansko polje in Barje v enotno obmo~je prek Rònika, Gradu in Golovca oziroma niso znali lo~iti I{kega vr{aja od Ljubljanskega barja. Po vsem zapisanem povsem drì, da se nam pokaèjo posameznikove slike, ki so usklajene z njegovim videnjem prostora, ta pa je marsikdaj zelo druga~en od objektivnega okolja. 6.9 UREJENOST KOMUNALNE INFRASTRUKTURE O »deleù prebivalcev, priklju~enih na vodovodno omrèje« in »kanalizacijsko omrèje« ni mogo~e pridobiti natan~nih podatkov. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, ki skrbi za ti omrèji, poseduje le podatke o {tevilu priklju~kov, zato smo podali le njegovi oceni. vodovodno omrèje kanalizacijsko omrèje 20,10 % 49,20 % 18,90 % 9,80 % 14,60 % 13,80 % 9,10 % 14,20 % 6,10 % 6,30 % 4,10 % 2,70 % 5,90 % 6,90 % 3,20 % 0,80 % 2,20 % 0,70 % 1,30 % 21–30 % 31–40 % 41–50 % 0–10 % 11 20 % – 21 30 % – 31 40 % – 51–60 % 61–70 % 71–80 % 41 50 % – 51 60 % – 61 70 % – 71 80 % – 81–90 % 91–100 % drugo 81 90 % – 91 100 % – drugo Slika 44: Mnenje o deleù prebivalcev, priklju~enih na vodovodno omrèje in kanalizacijsko omrèje v Ljubljani in okolici (Anketa o … 2004; N = 900). 99 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 20,4 % 20,2 % 13,3 % 13,8 % 8,0 % 11,4 % 3,0 % 6,0 % 0,7 % 0,2 % 2,9 % 0–10 % 11 20 % – 21 30 % – 31 40 % – Slika 45: Mnenje o deleù izgub iz vodovodnega 41 50 % – 51 60 % – 61 70 % – 71 80 % – omrèja v Ljubljani in okolici (Anketa o … 2004; 81 90 % – 91 100 % – drugo N = 900). »Delè prebivalcev, priklju~enih na vodovodno omrèje na obmo~ju Ljubljane in okolice«, uvr{~a-mo po oceni Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija v najvi{ji razred, in sicer od 91 do 100 %. Relativno najve~ anketirancev (49,2 %) se je tudi tako odlo~ilo. Povpre~na ocena je 8,4, torej v razredu med 81 in 90 %. Zanimivo je, da so prebivalci suburbaniziranega I{kega vr{aja bolj prepri~ani, da je ve~ prebivalcev priklopljenih na vodovodno omrèje, kot pa urbani prebivalci Ljubljanskega polja. Ocena Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija o »deleù prebivalcev, priklju~enih na kanalizacijsko omrèje na obmo~ju Ljubljane in okolice« se giblje med 80 in 90 %. Vendar v tem razredu ni najve~ odgovorov, ki v razredu od 81 do 90 % zna{ajo 20,1 %, ampak je druga najvi{ja z 18,9 % anketirancev s celotnega obmo~ja. Povpre~na ocena je v razredu med 71 in 80 % in zna{a 7,1. Precej{nje odstopanje navzdol (6,2) je med anketiranci na I{kem vr{aju, saj slab{o lokalno opremljenost s kanalizacijskim omrèjem miselno prena{ajo na {ir{e obmo~je obravnave. Za »izgube pitne vode iz vodovodnega omrèja na obmo~ju Ljubljane in okolice« pa izra~uni Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija kaèjo, da je {lo v letu 2003 za 37 % izgube. Anketiranci so bolj optimisti~no razpoloèni, tako da se njihovi povpre~ni odgovori (3,0) uvr{~ajo v razred med 21 in 30 %, relativno ve~ino pa, sicer za malenkost, dosegajo celo rezultati iz razreda od 11 do 20 %. Povpre~na ocena anketirancev na Ljubljanskem polju zna{a 3,1, kar jo uvr{~a v pravilni razred, torej od 31 do 40 %. Po mnenju anketirancev z I{kega vr{aja pa je ta ocena rahlo nìja in se uvr{~a v razred od 21 do 30 %. Zopet gre, podobno kot pri prej{njih odgovorih, za lokalni pogled, verjetno z logiko, da je na Ljubljanskem polju starej{e omrèje z ve~ po{kodbami in so torej tudi izgube ve~je. 6.10 KAKOVOST, POZNAVANJE IN U@IVANJE PITNE VODE Ustrezna kakovost pitne vode je eden temeljnih pogojev za dostojno ~lovekovo ìvljenje v sodobnem svetu. Vendar pa postaja prav zdravstveno ustrezna pitna voda vedno ve~ja dobrina, saj je vse manj ustreznih virov. Ljubljana in okolica se pretèno oskrbujeta iz aluvialnih vodonosnikov. Glede na to, da vemo, da je pitna voda iz osrednjega sistema, ki jo dobivajo prebivalci Ljubljane in okolice, za oskrbo ustrezna (Jamnik s sodelavci 2005), nas je zanimalo, »kak{na je po mnenju anketiranih oseb kakovost vode za pitje iz vodovodnega omrèja«, »iz plastenke« in »iz zasebnega vodnjaka«. Kakovost pitne vode iz vodovodnega omrèja je po mnenju anketirancev na obravnavanem obmo~- ju »dobra – 3«, s povpre~no oceno samo 2,9 med skoraj devetimi desetinami razvr{~enih odgovorov. Skoraj tretjina (31,0 %), relativno najve~, je ocenila vodo kot »dobro – 3«. Precej{nja razlika je med odgovori z Ljubljanskega polja (3,1) in I{kega vr{aja (2,6). To je v ve~ji meri posledica oskrbe dela prebivalcev na I{kem vr{aju s pogosto neustrezno pitno vodo. Prebivalci I{ke vasi in I{ke ({ir{i varstveni pas vodarne Brest) se oskrbujejo z vodo iz lokalnega zajetja Krvavice, kjer je zaradi neustreznega zajetja, starosti in neprimernih azbestnih cevi stalna nevarnost okùbe, {e posebej ob ve~jih deèvjih, ko je treba vodo celo prekuhavati (Tom{i~ 2003). 100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 vodovodno omrèje embalirana voda 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % nezadovoljiva zadovoljiva dobra zelo dobra odli~na nezadovoljiva zadovoljiva dobra zelo dobra odli~na skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 46: Mnenje pivcev vode iz vodovodnega omrèja (N = 818) in embalirane vode (N = 585) o njeni kakovosti (Anketa o … 2004). Najbolj so zadovoljni s kakovostjo pitne vode kmetovalci z Ljubljanskega polja z oceno 3,4, pri ~emer jih je 34,0 % ocenilo vodo kot »dobro – 3«, 28,0 % pa celo kot »zelo dobro – 4«, obe oceni imata najve~ji delè med vsemi skupinami. Nasprotno pa so ji kmetovalci z I{kega vr{aja kar malce presenetljivo pripisali najnìjo povpre~no oceno (2,4), pri ~emer prevladuje odgovor »zadovoljiva – 2« s kar 38,0 %. Nekateri imajo mònost oskrbe s pitno vodo tudi iz zasebnega vodnjaka, teh je le 7,4 %, med njimi seveda prevladujejo kmetovalci in vrti~arji. Njihova skupna ocena je kar 3,5, pri ~emer je na Ljubljanskem polju popolnoma enaka ocena kot za vodo iz vodovodnega omrèja (3,1), kar kaè na to, da se morda ljudje zavedajo, da pijejo vodo iz istega vodonosnika, niso pa pozorni na razlike v kakovosti vodarne oziroma ~rpali{~a, razlike v globini ~rpanja in podobno. Precej vi{jo oceno so anketiranci namenili kakovosti vode iz zasebnih vodnjakov na I{kem vr{aju, tako v primerjavi z enakim postopkom ~rpanja na Ljubljanskem polju kot kakovosti vode iz vodovodnega omrèja na I{kem vr{aju. Objektivno je kakovost vode iz obeh vodonosnikov ustrezna za oskrbo s pitno vodo, torej ne bi smelo prihajati do tak{nih odstopanj. Ker pa je v (pod)zavesti ljudi na I{kem vr{aju problematika ustrezne kakovosti pitne vode zelo prisotna (ne iz istega vira), verjetno preve~ poudarjajo ustrezno kakovost vode iz vodonosnika na I{kem vr{aju, kar je bilo tudi zaznati iz pogovorov z njimi. Zanimalo nas je tudi, kak{na se zdi anketirancem kakovost embalirane pitne vode. Po pri~akovanjih je seveda vsi niso mogli ocenjevati, ker je pa~ ne poznajo. Kljub vsemu pa je embalirana voda dosegla skoraj dve tretjini anketirancev (63,6 %), ki jo vsaj ob~asno uìvajo. Niti ne presenetljivo, ~eprav je morda nerazumljivo, je dosegla embalirana voda vi{jo oceno (3,3) kot pa voda iz vodovodnega omrèja, in sicer za 0,4 to~ke. Za enako razliko je bolj{a po mnenju anketirancev z I{kega vr{aja, ki pa so jo ocenili z relativno ve~inskim odgovorom »dobra – 3« v ve~ kot eni petini primerov (21,3 %) in oceno 3,0. To je skoraj pol to~ke (0,4) manj, kot so ji prisodili anketiranci z Ljubljanskega polja, ki so se najve~krat (23,3 %) odlo~ili za oceno »zelo dobra – 4«. Najvi{jo oceno (3,7) za embalirano vodo so dali kmetovalci z Ljubljanskega polja, resda z najmanj- {im deleèm odgovorov, saj jo uìva komaj dobra tretjina. Najnìjo oceno (samo 2,8) pa so dali anketiranci s {ir{ega varstvenega pasu virov pitne vode, ki se v precej{nji meri oskrbujejo iz vodarne Krvavice. Ob pregledu odgovorov ugotovimo, da ob primerjavi ocen vode iz vodovodnega omrèja in embalirane vode ni bistvenih odstopanj. Zelo grobo lahko posplo{imo, da kdor ni zadovoljen z vodo iz omrèja, tudi ni zadovoljen z embalirano vodo. Kljub temu pa za skoraj pol to~ke bolj zaupajo embalirani vodi. ^e bi se vsi anketiranci oskrbovali z vodo iz istega omrèja, bi lahko posplo{eno zaklju~ili, da se ljudje zavedajo, da v obeh primerih marsikdaj pijejo pravzaprav isto vodo. Ustrezen primer bi bili kmetovalci 101 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar z Ljubljanskega polja, ki zaupajo (tudi v tem primeru se kaè njihov podobni odnos do okolja, kot ga sledimo è skozi vso raziskavo) tako eni kot tudi drugi vrsti vode. Vendar pa si ne znamo razloìti precej nizkih ocen (pod 3,0) embalirane vode na obmo~jih, ki imajo teàve predvsem z mikrobiolo{kim stanjem vode iz vodarne Krvavice in kjer je objektivno zanje najenostavnej{a re{itev uìvanje embalirane vode. Glede na izraèno primernost vode za pitje, nas je zanimalo, kako pogosto anketiranci pijejo vodo »iz vodovodnega omrèja«, »iz plastenke« in »iz zasebnega vodnjaka«. Preglednica 12: Pogostost pitja vode iz vodovodnega omrèja (Anketa o … 2004; N = 900). nikoli letno mese~no tedensko dnevno skupaj razred skupaj 82 7 44 93 674 900 4,4 9,1 % 0,8 % 4,9 % 10,3 % 74,9 % 100,0 % Ljubljansko polje 34 2 20 52 492 600 4,6 5,7 % 0,3 % 3,3 % 8,7 % 82,0 % 100,0 % I{ki vr{aj 48 5 24 41 182 300 4,0 16,0 % 1,7 % 8,0 % 13,7 % 60,7 % 100,0 % Manj kot desetina (9,1 %) jih sploh ne pije vode iz omrèja, povpre~no pa jo pijejo »tedensko – 4« do »dnevno – 5« s povpre~no oceno 4,4. Precej pogosteje se odlo~ajo za pitje vode iz omrèja na Ljubljanskem polju (4,6) kot na I{kem vr{aju (4,0), kjer je ve~ kot {estina (16,0 %) sploh ne pije. Najredkeje se odlo~ajo za pitje pitne vode na {ir{em varstvenem pasu na I{kem vr{aju, s povpre~no oceno le 3,7, kjer je ve~ kot petina (22,0 %) nepivcev. Zanimivo je, da se na {ir{em varstvenem pasu in zunaj njega na Ljubljanskem polju enako pogosto, z oceno kar 4,7 odlo~ajo, za pitje vode iz vodovodnega omrèja. Le malo anketirancev (7,4 %) vsaj ob~asno uìva vodo iz lastnega vodnjaka, skoraj zanemarljivo, 2,5 %, tedensko ali dnevno. Najve~ jih je sicer na I{kem vr{aju, pa vendar je manj kot dvajsetino (4,7 %) tak{nih, ki tedensko ali dnevno uìvajo vodo iz lastnega zajetja. Glede na majhen vzorec lahko le z zadr`- kom ugotovimo, da se zanimanje za pitje iz tega vodnega vira zmanj{uje skladno z rastjo izobrazbe. Zdi se, da imajo bolj izobraèni ve~ pomislekov o pitju iz nenadzorovanega vodnega vira. Preglednica 13: Pogostost pitja vode iz zasebnega vodnjaka (Anketa o … 2004; N = 900). nikoli letno mese~no tedensko dnevno skupaj razred skupaj 833 22 22 10 13 900 1,2 92,6 % 2,4 % 2,4 % 1,1 % 1,4 % 100,0 % Ljubljansko polje 579 4 8 5 4 600 1,1 96,5 % 0,7 % 1,3 % 0,8 % 0,7 % 100,0 % I{ki vr{aj 254 18 14 5 9 300 1,3 84,7 % 6,0 % 4,7 % 1,7 % 3,0 % 100,0 % Embalirane vode seveda nekateri nikoli ne pijejo, tak{nih je nekaj ve~ kot tretjina (35,0 %). Povpre~na ocena je 2,8, torej med »letno – 2« in »mese~no – 3«, in je skoraj enaka na obeh obravnavanih obmo~- jih. Med tistimi, ki pijejo embalirano vodo, je skoraj petina (18,9 %) tak{nih, ki jo uìvajo dnevno, in skoraj ~etrtina (23,8 %) jo uìva tedensko. Najmanj jo uìvajo kmetovalci z Ljubljanskega polja (35,0 %) z oceno 2,0, najve~ pa anketiranci zunaj varstvenih pasov na Ljubljanskem polju (kar 78,0 %) z visoko oceno 3,2. 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Preglednica 14: Pogostost pitja embalirane vode (Anketa o … 2004; N = 900). nikoli letno mese~no tedensko dnevno skupaj razred skupaj 315 60 141 214 170 900 2,8 35,0 % 6,7 % 15,7 % 23,8 % 18,9 % 100,0 % Ljubljansko polje 205 41 101 157 96 600 2,8 34,2 % 6,8 % 16,8 % 26,2 % 16,0 % 100,0 % I{ki vr{aj 110 19 40 57 74 300 2,9 36,7 % 6,3 % 13,3 % 19,0 % 24,7 % 100,0 % Uìvanje embalirane vode ni, kot bi morda pri~akovali, v tesni korelaciji z dohodki gospodinjstev anketirancev. Opazimo lahko le, da najve~ mladih (24 let in manj ter ocena 3,3) pije tak{no vodo, z leti pa vse manj (65 let in ve~ ter ocena 2,1). Med mladimi je namre~ pitje iz plastenk tudi modno. Glede na vse ve~ji delè ljudi, ki uìvajo embalirano vodo, nas je seveda zanimalo, »kateri blagovni znamki embalirane vode najbolj zaupajo«. To vpra{anje smo zastavili le tistim, ki so predhodno odgovorili, da pijejo vodo iz plastenk. Ponudili smo jim ve~ mònosti (H20, Izvir, Julijana, Oda, Tiha in Zala), lahko pa so se seveda odlo~ili tudi za katero drugo. Prepri~ljivo najbolj zaupajo »doma~i« Zali, ki jo ~rpajo z Ljubljanskega polja, s skoraj tretjinskim deleèm (31,7%), sledi pa ji Julijana iz Karavank z malo ve~ kot ~etrtinskim deleèm (25,9%). Razlike v zaupanju med obema obravnavanima obmo~jema so le neznatne. Bistveno manj{e zaupanje o~itno zbujajo Izvir (6,0 %), Oda (5,6 %), povsem pri dnu s samo po 1,4 % pa sta H20 in Tiha. Za le nekaj ve~ kot desetino anketirancev (13,3 %) blagovna znamka ni pomembna, {e 6,3 % pa se jih je odlo~ilo za druge, predvsem za Radensko, kar je zanimivo, ker je o~itno ne povezujejo z Izvirom, ki ga polni isto, o~itno ugledno podjetje. Preglednica 15: Zaupanje pivcev embalirane vode dolo~eni blagovni znamki (Anketa o … 2004; N = 900). H2O Izvir Julijana Oda Tiha Zala drugo nepomembno nobeni skupaj skupaj 8 34 148 32 8 181 36 76 48 571 1,4 % 6,0 % 25,9 % 5,6 % 1,4 % 31,7 % 6,3 % 13,3 % 8,4 % 100,0 % Ljubljansko polje 7 26 97 25 4 123 28 59 18 387 1,8 % 6,7 % 25,1 % 6,5 % 1,0 % 31,8 % 7,2 % 15,2 % 4,7 % 100,0 % I{ki vr{aj 1 8 51 7 4 58 8 17 30 184 0,5 % 4,3 % 27,7 % 3,8 % 2,2 % 31,5 % 4,3 % 9,2 % 16,3 % 100,0 % Z ve~ kot polovi~nim deleèm (52,0 %), kar je najve~, vrti~karji z Ljubljanskega polja najbolj zaupajo Zali. Zanimivo pa je, da Julijani najbolj zaupajo (28,0 %) na {ir{em varstvenem pasu virov pitne vode na Ljubljanskem polju. Tistih, ki so izrazili, da najbolj zaupajo Zali, in so hkrati »zelo zaskrbljeni zaradi onesnaènosti podtalnice v Ljubljani in okolici«, je 10,3 %. Opazimo lahko veliko odgovorov med 8 in 12 %, le med vrti~karji na Ljubljanskem polju je kar 16,0 % tak{nih, kar glede na prej{nje odgovore in poudarjen odnos do okolja vsekakor kaè, da ne vedo, kje ~rpajo Zalo. To, da marsikdo ne ve, kje ~rpajo vode posameznih blagovnih znamk, je razvidno tudi iz nasled-njega vpra{anja, ko so morali anketiranci »povezati ~rpali{~e vode posamezne blagovne znamke in pripadajo~e najblìje naselje«. Najve~ anketirancev, ~eprav komaj ve~ kot polovico (50,1 %), ve, da Zalo ~rpajo v Ljubljani. Najmanj, manj kot tretjina (31,0 %), je tak{nih med kmetovalci na Ljubljanskem polju. Zanimivo je, da je ta 103 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Zala Julijana H2O Oda Izvir Tiha skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 47: Poznavanje krajev oziroma njihove bliìne, kjer ~rpajo vodo posameznih blagovnih znamk (Anketa o … 2004; N = 900). delè precej ve~ji na I{kem vr{aju (45,0 %), kjer je sploh ne ~rpajo. Najve~, skoraj {est desetin (59,5 %), je o tem informiranih anketirancev zunaj varstvenih pasov Ljubljanskega polja. Prepri~ljivo je Julijana druga najbolj prepoznavna blagovna znamka embalirane vode, za katero ljudje znajo dolo~iti kraj ~rpanja. Z Jesenicami jo je povezalo ve~ kot {tiri desetine vpra{anih (41,1 %). Zanimivo, da v nasprotju z lokacijo ~rpali{~a Zale, ki ima priblìno enak delè pravilnih odgovorov na obeh obravnavanih obmo~jih, pri Julijani è prihaja do odstopanja, in sicer je ve~ tistih, ki poznajo lokacije ~rpali{~a Julijane, med anketiranci na Ljubljanskem polju. Precej manj so poznana ~rpali{~a za druge blagovne znamke embalirane vode. Anketiranci z Ljubljanskega polja in I{kega vr{aja so uspeli pravilno dolo~iti lokacije ~rpali{~ le v malo ve~ kot petini do malo ve~ kot desetini primerov. Pravilno so povezali H20 in Ajdov{~ina v 22 % primerov, Odo in La{ko v 21,3 %, Izvir in Radence v 15,7 % ter Tiho in Roga{ko Slatino v samo 12,0 % primerov. Najslab{e je poznavanje Izvira in Tihe, kar je verjetno posledica povezovanja Radencev in Roga{ke Slatine z mineralnimi vodami. Proizvajalcem o~itno ni uspelo prepri~ati ve~jega {tevila kupcev teh dveh blagovnih znamk. V odgovorih pa je prisotna tudi zelo velika razlika v pravilnem lociranju med anketiranci z obeh obravnavanih obmo~ij. V vseh zadnjih {tirih primerih so na I{kem vr{aju odgovarjali za ve~ kot 10 % manj pravilno kot na Ljubljanskem polju. 6.11 MNENJE O BLAGOVNIH ZNAMKAH EMBALIRANE VODE Tiste anketirance, ki so odgovorili, da pijejo embalirano vodo in izbrani blagovni znamki najbolj zaupajo, smo povpra{ali, »koliko se strinjajo s posameznimi trditvami«. »Vodo te blagovne znamke pijem, ker jo polni ugledno podjetje,« je bila prva trditev, ki smo jo ponudili anketirancem. Fructal, Kolinska, Pivovarna La{ko, Pivovarna Union in Radenska ter verjetno manj Julijana so znana ìvilska podjetja, ki v slovenskem prostoru nedvomno zbujajo zaupanje v {ir{em okolju. Anketiranci so presenetljivo odgovorili precej enotno, da to »v glavnem ne drì – 2«, s povpre~no oceno 1,9, in ve~ kot polovi~nim mnenjem, da to »sploh ne drì – 1«. V to smer najbolj odstopajo 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % sploh ne drì v glavnem ne drì delno v glavnem drì povsem drì skupaj vsi Ljubljansko polje vsi I{ki vr{aj vsi skupaj pivci Zale Ljubljansko polje pivci Zale I{ki vr{aj pivci Zale Slika 48: Zaupanje dolo~eni blagovni znamki vseh pivcev embalirane vode (N = 585) in pivcev Zale (N = 181), ker naj bi jo polnilo ugledno podjetje (Anketa o … 2004). anketiranci zunaj varstvenih pasov Ljubljanskega polja s skoraj dvetretjinskim mnenjem (65,5 %), da to »sploh ne drì – 1«. Ugled podjetja se zdi najpomembnej{i vrti~karjem na Ljubljanskem polju z oceno kar 2,4. 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % sploh ne drì v glavnem ne drì delno v glavnem drì povsem drì skupaj vsi Ljubljansko polje vsi I{ki vr{aj vsi skupaj pivci Zale Ljubljansko polje pivci Zale I{ki vr{aj pivci Zale Slika 49: Zaupanje dolo~eni blagovni znamki vseh pivcev embalirane vode (N = 585) in pivcev Zale (N = 181), ker naj bi jo polnilci uspe{no ogla{evali (Anketa o … 2004). 105 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Za tiste, ki najbolj zaupajo blagovni znamki Zala, je na splo{no ugled podjetja pomembnej{i kot za vse anketirane, saj je povpre~na ocena 2,3 kar za 0,4 vi{ja od celotnega povpre~ja in distribucija odgovorov je bolj razpr{ena ter sega zlasti od »sploh ne drì – 1« do »delno – 3«. Tudi med navdu{enci Zale so vrti~karji tisti, ki è skoraj »delno – 3« (2,8) menijo, da ji zaupajo zato, ker jo polni ugledno podjetje. Najbolj ravnodu{ni do tega vpra{anja pa so anketiranci zunaj varstvenih pasov na Ljubljanskem polju. Zanimalo nas je, ali je po mnenju anketirancev tudi uspe{no ogla{evanje polnilcev razlog za kupovanje dolo~ene blagovne znamke. Anketiranci na obeh obmo~jih menijo, da to »v glavnem ne drì – 2«, z oceno 1,9. Najmanj se to zdi pomembno tistim zunaj varstvenih pasov na Ljubljanskem polju (1,7) in najbolj pomembno onim zunaj varstvenih pasov na I{kem vr{aju (2,1). Malo manj so o tem prepri~ani pivci Zale s povpre~no oceno 2,4. Istima skupinama se zdi ogla- {evanje najmanj (2,0) in najbolj (2,6) pomembno. Te razlike kaèjo, da lahko ponudniki z aktivno kampanjo prepri~ajo potencialne kupce. Podobne razlike v korist pivcev Zale kaè tudi odgovor o zaupanju v dolo- ~eno blagovno znamko. Odgovori posameznih skupin se ob primerjanju obeh odgovorov sicer ne ujemajo, vendar podrobnej{i pogled pokaè, da je to zgolj posledica zelo majhnih notranjih razlik. Na trditev: »Vodo izbrane blagovne znamke pijem, ker vem, kje jo ~rpajo.« so anketiranci odgovorili dokaj neprepri~ljivo, saj se z oceno 2,5 odgovori gibljejo med »v glavnem ne drì – 2« in »delno drì – 3«, kar se priblìno ujema tudi z neprepri~ljivimi odgovori pri ugotavljanju lokacij ~rpali{~. V ve~ kot {tirih desetinah (41,6%) prevladujejo odgovori »sploh ne drì – 1«, temu pa sledijo odgovori »povsem drì – 5« s 15,5%, preostali trije odgovori pa so precej izena~eni. Kmetovalci na Ljubljanskem polju so najbolj priznali nepoz-navanje lokacij ~rpali{~, saj jih je ve~ kot polovica (53,1 %) odgovorila, da sploh ne vedo, kje jo ~rpajo. Tisti, ki najbolj zaupajo Zali, so povpre~no odgovorili, da v glavnem ne vedo, kje jo ~rpajo (2,0), na I{kem vr{aju jih sploh ne pozna lokacije ~rpali{~ kar 56,9 % s skupno oceno samo 1,8, {e slab{e je poznavanje med anketiranci na {ir{em varstvenem pasu, kjer lokacije ~rpali{~ ne poznajo tri ~etrtine (75,0 %) in je ocena samo 1,6. Najbolj naj bi poznali lokacije ~rpali{~ vrti~karji na Ljubljanskem polju z oceno 2,8, vendar se to ne ujema z odgovorom, ko je bilo treba Zali dolo~iti kraj ~rpanja (Ljubljana). Pri tistem odgovoru so bili vrti~karji z 41,0 % pravilnih odgovorov podpovpre~ni, na zadnjem mestu, tik pred kmetovalci z Ljubljanskega polja. 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % sploh ne drì v glavnem ne drì delno v glavnem drì povsem drì skupaj vsi Ljubljansko polje vsi I{ki vr{aj vsi skupaj pivci Zale Ljubljansko polje pivci Zale I{ki vr{aj pivci Zale Slika 50: Zaupanje dolo~eni blagovni znamki vseh pivcev embalirane vode (N = 585) in pivcev Zale (N = 181), ker naj bi vedeli, kje jo ~rpajo (Anketa o … 2004). 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % sploh ne drì v glavnem ne drì delno v glavnem drì povsem drì skupaj vsi Ljubljansko polje vsi I{ki vr{aj vsi skupaj pivci Zale Ljubljansko polje pivci Zale I{ki vr{aj pivci Zale Slika 51: Zaupanje dolo~eni blagovni znamki vseh pivcev embalirane vode (N = 585) in pivcev Zale (N = 181), ker naj bi jo ~rpali iz velikih globin (Anketa o … 2004). »Vodo dolo~ene blagovne znamke pijejo zato, ker jo ~rpajo iz velikih globin,« je naslednja trditev. Anketiranci so se v povpre~ju odlo~ili za oceno 2,2, kar pomeni, da se pribliùjejo oceni »v glavnem ne drì – 2«, ~eprav je najve~ji deleòdgovorov (44,3 %) »sploh ne drì – 1«, s tem, da je precej{nje odstopanje med obema obravnavanima obmo~jema, za 0,3 razreda. Ne zaznamo pa zakonitosti znotraj posameznih skupin. Med tistimi, ki najbolj zaupajo Zali, je priblìno enaka ocena (2,1), le da je delè tistih, ki trdijo, da to »sploh ne drì – 1« (48,1 %), {e ve~ji kot pri celotni anketirani populaciji. To je v bistvu presenetljivo, glede na to, da vemo, da Pivovarna Union ~rpa vodo iz globokega vodonosnika. Razlike so kar precej{nje med obravnavanima obmo~jema, saj lahko zaznamo precej bolj{e poznavanje dejanskih razmer med anketiranci z Ljubljanskega polja. Na primer tisti, ki ìvijo zunaj varstvenih pasov Ljubljanskega polja, dosegajo oceno le 1,7, skoraj tri ~etrtine (73,6 %) pa jih meni, da zgornja trditev »sploh ne drì – 1« do »delno – 3«. Zanimalo nas je tudi, kaj anketiranci menijo o tem, da »pijejo vodo dolo~ene blagovne znamke, ker jo ~rpajo na neposeljenih obmo~jih«. Glede na to, da z izjemo Julijane embalirano vodo ~rpajo iz vodonosnikov, na katerih se intenzivno prepletajo razli~ne dejavnosti, ta trditev ni najbolj na mestu. Tako meni tudi ve~ina anketirancev s povpre~no oceno 2,1. Razlika med obmo~jema je 0,4 razreda, pri ~emer so se anketiranci z Ljubljanskega polja izkazali za bolj pou~ene z nìjo oceno 2,0. Anketiranci na Ljubljanskem polju so zelo enotni, medtem ko na I{kem vr{aju prihaja do ve~jih odstopanj, zlasti na {ir{em varstvenem pasu, kjer je ocena 2,5. Med tistimi, ki prisegajo na Zalo, jih skoraj dve tretjini (63,0 %) meni, da zgornja trditev »sploh ne drì – 1« in dosegajo nizko oceno 1,5, na Ljubljanskem polju je enotnost skoraj popolna, celo z oceno 1,3. Na I{kem vr{aju sicer ni tako enotnih odgovorov, pa tudi povpre~je je vi{je (1,9), vendar se {e vedno zazna relativno dobro poznavanje okolice ~rpali{~a Zale v primerjavi z drugimi ~rpali{~i. »Vodo izbrane blagovne znamke pijem, ker je cenovno ugodna,« je trditev, o kateri anketiranci menijo, da »v glavnem ne drì – 2« s povpre~no oceno 2,2 in ponovno veliko enotnostjo, saj jih priblìno tri petine trdi, da to »sploh ne drì – 1« oziroma »v glavnem ne drì – 2«. Najmanj pomembno se zdi to 107 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % sploh ne drì v glavnem ne drì delno v glavnem drì povsem drì skupaj vsi Ljubljansko polje vsi I{ki vr{aj vsi skupaj pivci Zale Ljubljansko polje pivci Zale I{ki vr{aj pivci Zale Slika 52: Zaupanje dolo~eni blagovni znamki vseh pivcev embalirane vode (N = 585) in pivcev Zale (N = 181), ker naj bi jo ~rpali na neposeljenih obmo~jih (Anketa o … 2004). o~itno anketirancem zunaj varstvenih pasov Ljubljanskega polja (2,4), najbolj pomembno pa kmetovalcem z I{kega vr{aja (1,9). Redne cene v eni izmed ve~jih trgovin v Ljubljani kaèjo, da je bila v ~asu anketiranja cena 1,5-li-trske plastenke Zale 89 SIT, kar je zelo ugodno v primerjavi z drugimi blagovnimi znamkami: Tiha 59 SIT, Oda 94 SIT, H2O 96 SIT, Julijana 114 SIT in Izvir 148 SIT. 6.12 POLITIKA DOLO^ANJA CENE PITNE VODE IN UPRAVI^ENOST PITJA EMBALIRANE VODE Cena 1 m3 vode z vsemi prispevki, ki je pritekla v stanovanja v Ljubljani in okolici, je bila v ~asu anketiranja 279 SIT, kar je 0,28 SIT za liter. ^e primerjamo navedeni znesek s ceno embalirane vode, ki je bila v tistem ~asu povpre~no priblìno 60 SIT za liter, ugotovimo, da je bila ta 215-krat dràja. Anketirance smo seznanili s temi dejstvi in jih povpra{ali, »ali menijo, da je voda v obeh primerih enake kakovosti«. Malo manj kot ~etrtina anketirancev (24,1 %) ne ve, ali sta voda iz omrèja in embalirana voda enake kakovosti. Malo ve~ kot tretjina (33,8 %) jih meni, da sta, ve~ kot {tiri desetine (42,1 %) pa, da nista enake kakovosti. Ve~je razlike med obema obravnavanima obmo~jema so v deleù neopredeljenih, saj jih je za ve~ kot 7 % ve~ na Ljubljanskem polju, podobna razlika, vendar v korist anketirancev z I{kega vr{aja, pa je med tistimi, ki menijo, da voda v obeh primerih ni enake kakovosti. To odstopanje je verjetno zaradi tistih anketirancev, ki so priklju~eni na pogosto opore~no vodovodno omrèje vodarne Krvavice. Najve~ja odstopanja od povpre~ja, tako navzgor kot tudi navzdol, so pri vseh treh odgovorih na I{kem vr{aju. Najve~je odstopanje je pri odgovoru, da je voda v obeh primerih enake kakovosti (21,0 % med kmetovalci na I{kem vr{aju in 49,0 % med prebivalci zunaj varstvenih pasov na istem obmo~ju). Tisti anketiranci, ki menijo, da voda ni enake kakovosti, in so obrazloìli svoj odgovor, so skoraj brez izjeme prepri~ani, da je embalirana voda primernej{a za uìvanje. Med najpogostej{e potrditve za svoje mnenje navajajo veliko globino vrtin, ~istost, pre~i{~enost, bakteriolo{ko neopore~nost, bolj{i vonj in okus, ve~jo mehkobo, dodane minerale in vitamine, kemijsko obdelavo, stalno kakovost, ve~jo kontrolo 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Preglednica 16: Primerjava kakovosti pitne vode iz omrèja in embalirane vode (Anketa o … 2004; N = 900). enaki neenaki neodlo~eni Skupaj skupaj {tevilo 304 379 217 900 delè 33,8 % 42,1 % 24,1 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 201 240 159 600 delè 33,5 % 40,0 % 26,5 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 103 139 58 300 delè 34,3 % 46,3 % 19,3 % 100,0 % kakovosti, preverjeno sestavo snovi v vodi in podobno. Ljudje imajo torej ob~utek, da se lahko zanese-jo na kakovost, ki jo nudi embalirana voda, le nekateri imajo pomisleke prav zaradi embalaè. Voda iz vodovodnega omrèja naj bi bila neustrezna zaradi dodajanega klora in omrèja, zgrajenega iz azbestnih in svin~enih cevi ter prevelike koli~ine tèkih kovin. Po mnenju pe{~ice je bolj primerna za pitje, ker je bolj sveà, {e zlasti po deèvju. Ob pogledu na odgovore po razli~nih izobrazbenih skupinah ne opazimo nikakr{nih zakonitosti, razrez po starostnih skupinah pa pokaè, da mlaj{i menijo, da voda v obeh primerih ni enake kakovosti. Razlika med mladimi do 24 let in starimi nad 65 let res ni ob~utna, pa vendar je do 10 %. Po uporabi embalirane vode ostaja plasti~na odpadna embalaà. Zanimalo nas je, »ali se anketirancem zdi glede na to pitje embalirane vode doma dovolj opravi~ljivo«. Glede na to, da se ve~ kot {tirim desetinam (42,1 %) ne zdita voda iz omrèja in embalirana voda enake kakovosti, je presenetljivo majhen delè (28,9 %) tistih, ki menijo, da je pitje embalirane vode doma opravi~ljivo. Ta delè dosega na I{kem vr{aju natanko tretjino (33,3 %), kar je razumljivo nadpovpre~no glede na slabo kakovost vode iz omrèja na delu obravnavanega obmo~ja. Najmanj jih je med kmetovalci na Ljubljanskem polju (12,0 %), presenetljivo veliko, nadpovpre~nih 29,0 %, pa jih je med vrti~karji, kar pa je razumljivo glede na to, da jih precej na vrti~kih nima dostopa do pitne vode iz omrèja. Prav najve~ pa jih je na {ir{em varstvenem pasu virov pitne vode na I{kem vr{aju (38,0 %). Preglednica 17: Upravi~enost pitja embalirane vode doma glede na obsène koli~ine odpadne plasti~ne embalaè (Anketa o … 2004; N = 900). da ne neodlo~eni Skupaj skupaj {tevilo 260 508 132 900 delè 28,9 % 56,4 % 14,7 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 160 337 103 600 delè 26,7 % 56,2 % 17,2 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 100 171 29 300 delè 33,3 % 57, % 9,7 % 100,0 % Pri odgovorih na to vpra{anje se pokaè pri izobrazbeni strukturi zanimiv odnos najvi{je izobraènih anketirancev do upravi~enosti pitja embalirane vode. S 34,2 % preka{ajo za priblìno 5 % srednje{olsko izobraène anketirance. Po pri~akovanjih je skoraj dve tretjini (62,3 %) najstarej{e populacije mnenja, da je pitje embalirane vode doma neupravi~eno, ve~ kot tretjina (35,9 %) najmlaj{ih pa je ravno nas-protnega mnenja, da je opravi~ljivo. Glede na to, da smo seznanili anketirance z razliko v ceni pitne vode iz omrèja in embalirane vode ter jih opozorili na obsène koli~ine odpadne plasti~ne embalaè, nas je zanimalo, »ali se jim {e zdi 109 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar smiselno nakupovanje in uìvanje embalirane vode doma«. Lahko bi rekli, da je presenetljivo za ve~ kot {tiri desetine (41,9 %) anketirancev to po~etje smiselno, le malo ve~jemu deleù (44,6 %) pa se ne zdi smiselno. Relativno veliko, malo ve~ kot sedmina (13,6 %), pa je neopredeljenih. Razlike med opredeljenimi na obeh obravnavanih obmo~jih so neznatne. Preglednica 18: Smiselnost nadaljnjega nakupovanja in uìvanja embalirane vode doma glede na predhodno informiranje o razliki v ceni pitne vode iz omrèja in embalirane vode ter obsènih koli~inah odpadne plasti~ne embalaè (Anketa o … 2004; N = 900). da ne neodlo~eni Skupaj skupaj {tevilo 377 401 122 900 delè 41,9 % 44,6 % 13,6 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 243 260 97 600 delè 40,5 % 43,3 % 16,2 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 134 141 25 300 delè 44,7 % 47,0 % 8,3 % 100,0 % Notranja razmerja med posameznimi skupinami anketirancev so enaka kot pri prej{njem vpra{anju o opravi~enosti pitja embalirane vode doma. Pri~akovali smo, da bo pri tako provokativnem vpra{anju s podajanjem dejstev (informiranje) pri{lo do velikega upada pozitivnih odgovorov, zgodilo pa se je prav nasprotno. Za 13,0 % je narasel deleòd tistih, ki so naprej menili, da je pitje embalirane vode doma dovolj opravi~ljivo, do tistih, ki se jim glede na podana dejstva {e zdi smiselno nakupovanje in uìvanje embalirane vode. Z natan~no raz~lembo teh vpra{anj lahko zaklju~imo le, da so anketiranci pri prej{- njem vpra{anju verjetno razumeli uìvanje embalirane vode doma, pri slednjem pa na splo{no, in od tod tudi tako velika razlika v odgovorih. Kot smo è navedli, je bila v Ljubljani in okolici v ~asu anketiranja cena pitne vode, ki vklju~uje tudi stro{ke odvajanja in ~i{~enja odplak, z vsemi prispevki 279 SIT za m3 oziroma prera~unano 0,28 SIT za liter. Zanimalo nas je, kako anketiranci »ocenjujejo primernost cene pitne vode, ki prite~e v njihova stanovanja«. Ve~ kot polovica anketirancev (53,0 %) meni, da je cena pitne vode primerna, samo 6,1 % jih meni, da je prenizka, malo manj kot tretjina (32,7) pa jih je mnenja, da je previsoka. Relativno zadovoljstvo s ceno pitne vode kaè, da je verjetno res, kot smo è zapisali, cena pitne vode v Ljubljani in okolici prenizka. Ob analizi odgovorov glede na dohodek na druìnskega ~lana ugotovimo, da ni bistvenih razlik med posameznimi razredi pri odgovorih »prenizka« in »primerna«. Pri odgovoru »previsoka« pa je med 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % prenizka primerna previsoka drugo Slika 53: Ocena primernosti cene pitne vode skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj iz omrèja (Anketa o … 2004; N = 900). 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 41,2 % tistih, ki s zaupali svoje mese~ne dohodke, kar 85,1 % tak{nih, ki se uvr{~ajo v prva dva razreda (do vklju~no 100.000 SIT na ~lana gospodinjstva). Pri~a smo sicer precej{njim razlikam med obema obravnavanima obmo~jema. Na Ljubljanskem polju, kjer so tudi bolje gmotno preskrbljeni, se zdi malo manj kot ~etrtini (23,7 %), na I{kem vr{aju pa ve~ kot polovici (50,7 %) anketirancev cena pitne vode previsoka. Najve~ (59,0 %) jih je tak{nega mnenja zunaj varstvenih pasov na I{kem vr{aju, najmanj (18,0 %) pa prav tako zunaj varstvenih pasov, vendar na Ljubljanskem polju. Zdi se, da ljudje, ki ìvijo na varstvenih pasovih virov pitne vode, kljub vsemu dobivajo ve~ informacij in se bolj zavedajo, da morajo nekaj narediti tudi sami, da ohranjajo vodni vir. Cena pitne vode je seveda sestavljena iz ve~ postavk: dovajanje vode, odvodnjavanje vode, ~i{~enje vode, vzdrèvanje ter posodabljanje sistema in drugo, ~e na{tejemo le najpomembnej{e. O tem, »kaj bi morali upo{tevati pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja«, so mnenja razli~na. Anketirancem smo ponudili razli~ne postavke, za katere so morali podati svoje (ne)strinjanje. »Vzdrèvanje vodovodnega sistema« je po mnenju najve~ anketirancev logi~ni sestavni del cene pitne vode. Ve~ kot tri ~etrtine (77,8 %) se jih s tem strinja. Zelo izena~en je deleòdgovorov med posameznimi skupinami anketirancev. Nekaj ve~ jih je le na {ir{em varstvenem pasu na I{kem vr{aju, in sicer 87,0 %, kar pa je posledica tega, da del obmo~ja nima ustrezno urejenega vodovodnega sistema in se skoraj vsi zavedajo, da je pravzaprav to dobrina. Na celotnem obravnavanem obmo~ju je med anketiranci, ki se s tem strinjajo, za slabo desetino ve~ji delè tistih z dohodki nad 100.000 SIT na ~la-na gospodinjstva, medtem ko na {ir{em varstvenem pasu I{kega vr{aja dohodek sploh ni pomemben. Preglednica 19: Potrebnost upo{tevanja stro{kov vzdrèvanja vodovodnega sistema pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja (Anketa o … 2004; N = 900). da ne neodlo~eni Skupaj skupaj {tevilo 700 101 99 900 delè 77,8 % 11,2 % 11,0 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 457 68 75 600 delè 76,2 % 11,3 % 12,5 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 243 33 24 300 delè 81,0 % 11,0 % 8,0 % 100,0 % Logi~no je, da mora biti zaledje vodarn ustrezno varovano pred obremenjevanjem, le tako lahko kon~ni uporabniki dobijo ustrezno kakovost pitne vode. Po mnenju ve~ kot sedmih desetin (71,2 %) anketirancev »naj bi pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja upo{tevali« tudi »varovanje vodnega vira z vodovarstvenim obmo~jem«. Glede na bolj zadràne odgovore pri splo{nej{ih vpra{anjih o varovanju okolja smo na prvi pogled malo presene~eni nad tako ozave{~enostjo, najve~jo, z 78,0 %, zopet med anketiranci zunaj varstvenih pasov na Ljubljanskem polju. Pozitivno mnenje (73,0 %) izraàjo tudi kmetovalci na Ljubljanskem polju, kar pa je posledica njihovega zavedanja, da bodo le z zbranimi zadostnimi finan~nimi sredstvi lahko re{evali problematiko (ne)intenzivnega kmetovalcevanja na varstvenih pasovih virov pitne vode in vse ve~jih pritiskov po okolju bolj prijaznem kmetovalcevanju. Pogovori s kmetovalci kaèjo, da bi se bila ve~i-na ve~jih kmetovalcev pripravljena, seveda pod ugodnimi pogoji, preseliti iz òjega varstvenega pasu. Sami najpogosteje vidijo re{itev s pridobitvijo nadomestnih zemlji{~ Sklada kmetijskih zemlji{~ nekdanje Emone. Da spada »~i{~enje odpadne vode« med postavke, ki »naj bi jih upo{tevali pri dolo~anju cene pitne vode«, pa se strinja è manj anketirancev, komaj nekaj nad dve tretjini (66,8 %) in z minimalnimi razlikami med obema obmo~jema. V tem vpra{anju povsem odseva osebni interes posameznih skupin anketiranih oseb. Najve~, ve~ kot tri ~etrtine (76,0 %) anketirancev s {ir{ega varstvenega pasu I{kega vr{aja, je tistih, ki imajo teàve predvsem z bakteriolo{kim stanjem pitne vode (vodarna Krvavice) in se torej zavedajo, da je ~i{~enje odpadnih voda nujno potrebno. Najmanj zainteresiranih pa je med 111 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Preglednica 20: Potrebnost upo{tevanja varovanja vodnega vira z vodovarstvenim obmo~jem pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja (Anketa o … 2004; N = 900). da ne neodlo~eni Skupaj skupaj {tevilo 641 133 126 900 delè 71,2 % 14,8 % 14,0 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 436 78 86 600 delè 72,7 % 13,0 % 14,3 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 205 55 40 300 delè 68,3 % 18,3 % 13,3 % 100,0 % kmetovalci tako na I{kem vr{aju (56,0 %), kot na Ljubljanskem polju (62,0 %), ki so è v ve~ini predhodnih vpra{anj pokazali najmanj{i interes za varovanje vodnega vira, razen z izjemami, na primer pri prej{njem vpra{anju o varovanju vodnega vira, kjer so neposredno prizadeti. Preglednica 21: Potrebnost upo{tevanja ~i{~enja odpadne vode pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja (Anketa o … 2004; N = 900). da ne neodlo~eni Skupaj skupaj {tevilo 601 179 120 900 delè 66,8 % 19,9 % 13,3 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 403 114 83 600 delè 67,2 % 19,0 % 13,8 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 198 65 37 300 delè 66,0 % 21,7 % 12,3 % 100,0 % Zanimalo nas je tudi, ali naj bi po mnenju anketirancev »pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja upo{tevali tudi socialni vidik«, torej da bi tisti z nìjimi dohodki pla~evali manj. Zanimivo je, da se ob~utno najmanj anketirancev strinja s tovrstnim razlikovanjem, saj jih le {tiri desetine (40,0 %) podpira to idejo. Najbolj se za to zavzema 58,2 % tistih z najnìjimi dohodki do vklju~no 50.001 SIT mese~no na ~la-na gospodinjstva, z manj kot 5 % odstopanj med obema obmo~jema v korist I{kega vr{aja. @e v naslednjem dohodkovnem razredu (50.001–100.000 SIT) je za 15 % manj{e navdu{enje nad to idejo. Najmanj, manj kot tretjina (31,5 %), se jih s tem strinja zunaj varstvenih pasov na Ljubljanskem polju, obmo~ju z najvi{jimi dohodki med anketiranci. Preglednica 22: Potrebnost upo{tevanja socialnega vidika pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja (Anketa o … 2004; N = 900). da ne neodlo~eni Skupaj skupaj {tevilo 360 359 181 900 delè 40,0 % 39,9 % 20,1 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 240 235 125 600 delè 40,0 % 39,2 % 20,8 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 120 124 56 300 delè 40,0 % 41,3 % 18,7 % 100,0 % 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 6.13 OZAVE[^ENOST PREBIVALCEV IN VLOGA MEDIJEV Za oblikovanje strategije varovanja voda bi bilo treba ugotoviti, komu »anketiranci verjamejo, da jih oskrbuje z resni~nimi informacijami v zvezi s stanjem podtalnice na obravnavanem obmo~ju«. Anketiranci so imeli mònost navesti najve~ tri odgovore med podanimi odgovorovi. Najpogosteje, v 573 primerih, so se odlo~ili za »raziskovalce«, tem so sledili »okoljska zdruènja« s 359 glasovi in »nevladne organizacije«, ki jim verjame 207 anketirancev. Pravzaprav drugo in tretje mesto zasedata podobni skupini, ~e bi odgovore se{teli, kar pa ni povsem realno, saj gre za delno prekri-vanje, ampak o~itno v vseh treh primerih anketiranci vidijo neodvisneè, v katere {e niso izgubili zaupanja. Naslednjo skupino sestavljajo tisti, do katerih imajo anketiranci dostop, so v stiku z njimi, to so malce presenetljivo s 164 ponovitvami »lokalne skupnosti«, 106 anketirancev pa dobi zaupanja vredne informacije tudi od »druìnskih ~lanov, sosedov, prijateljev in/ali kolegov«. Samo za ta sklopa izmed vseh odgovorov je ve~je zanimanje na I{kem vr{aju kot na Ljubljanskem polju. »Televizija« s 105 odgovori, »~asopis« s 101 in »radio« s 64 odgovori sestavljajo naslednjo skupino odgovorov. Presenetljivo ob~utno zaostaja radio, medtem ko ~asopis in televizija uìvata priblìno enako zaupanje. Anketiranci o~itno làje sprejemajo videno kot sli{ano besedo, ki je lahko podkreplje-na {e s slikovnim gradivom. Presenetljivo slabo mnenje glede resni~nosti informiracij o stanju podtalnice imajo anketiranci o u~i-teljih in profesorjih, saj se je zanje odlo~ilo samo 59 anketirancev. Najmanj jim zaupajo kmetovalci in vrti~karji z Ljubljanskega polja, najbolj pa anketiranci zunaj varstvenih pasov istega obmo~ja. Najmanj{e zaupanje pa je nesporno do politike, saj zadnja tri mesta zasedajo Evropska unija (41), slovenska vlada (17) in politi~ne stranke s samo {tirimi odgovori od skupaj 1893. Preglednica 23: Ocena o tem, komu verjamejo, da jih oskrbuje z resni~nimi informacijami v zvezi s stanjem podtalnice na obravnavanem obmo~ju (Anketa o … 2004; N = 900). skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj {tevilo delè {tevilo Delè {tevilo delè vladi Republike Slovenije 17 100,0 % 13 76,5 % 4 23,5 % lokalni skupnosti 164 100,0 % 73 44,5 % 91 55,5 % Evropski uniji 41 100,0 % 30 73,2 % 11 26,8 % politi~nim strankam 4 100,0 % 3 75,0 % 1 25,0 % nevladnim organizacijam 207 100,0 % 157 75,8 % 50 24,2 % okoljskim zdruènjem 359 100,0 % 256 71,3 % 103 28,7 % raziskovalcem 573 100,0 % 402 70,2 % 171 29,8 % u~iteljem in profesorjem 59 100,0 % 42 71,2 % 17 28,8 % druìnskim ~lanom/sosedom/prijateljem 105 100,0 % 54 51,4 % 51 48,6 % televiziji 106 100,0 % 75 70,8 % 31 29,2 % radiu 64 100,0 % 47 73,4 % 17 26,6 % ~asopisom 101 100,0 % 74 73,3 % 27 26,7 % nobenemu od teh 129 100,0 % 81 62,8 % 48 37,2 % skupaj 1929 100,0 % 1307 67,7 % 622 32,3 % Pregled odgovorov glede na izobrazbeno strukturo anketirancev pokaè, da pri vseh izobrazbenih skupinah najve~je zaupanje zbujajo »raziskovalci«, najmanj{e pa »politi~ne stranke«, pri osnovno{olsko in poklicno izobraènih so te celo brez podpornikov. Kljub vsemu lahko re~emo, da najve~ zaupanja zbujajo raziskovalci in okoljska nevladna zdruè- nja. Za nizko stopnjo zaupanja anketirancev politi~nim strankam imamo dve mòni razlagi. Prva je, da 113 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % da ne deloma drugo Slika 54: Zaupanje do strokovnjakov, ki analizi- skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj rajo in preu~ujejo stanje podtalnice v Ljubljani in okolici (Anketa o … 2004; N = 900). je sre~a, da nimamo okoljskih politi~nih strank oziroma da stranke ne posve~ajo pozornosti okoljskim vsebinam in so zato okoljske nevladne organizacije kot àrek upanja, kljub ne posebej odmevnim rezultatom, delène toliko ve~je podpore. Druga pa je, da je {koda, da politi~ne stranke v svoje programe nezadostno vklju~ujejo okoljske vsebine. Glede na nezaupanje dràvni in evropski oblasti se bolj nagibamo k prvi razlagi. Glede na visoko stopnjo na~elnega zaupanja raziskovalcem, nas je zanimalo, kak{no je konkret-no »zaupanje do strokovnjakov, ki analizirajo in preu~ujejo stanje podtalnice v Ljubljani in okolici«. Ponudili smo jim tri mòne odgovore in ne samo ~rno-bela da oziroma ne. Kljub temu se jih je ve~ kot polovica (52,9 %) odlo~ila, da brez pomislekov zaupa strokovnjakom. Razlike med posameznimi skupinami so sicer precej{nje; tako skoraj dve tretjini (65,0 %) vrti~- karjev in malo ve~ kot tretjina (35,0 %) anketirancev zunaj varstvenih pasov I{kega vr{aja popolnoma zaupajo strokovnjakom. Zato tudi ne presene~a ve~ kot 10-% razlika pri odgovoru »da« med Ljubljanskim poljem (56,5 %) in I{kim vr{ajem (45,7 %). Ve~ina preostalih jim »deloma zaupa«, in sicer malo ve~ kot tretjina (37,1 %). Ravno nasprotno kot pri prej{njem odgovoru tokrat za skoraj 10 % prevladujejo preve~ verjamemo v znanost moderna znanost bo re{ila na{e probleme 45 % 45 % 40 % 40 % 35 % 35 % 30 % 30 % 25 % 25 % 20 % 20 % 15 % 15 % 10 % 10 % 5 % 5 % 0 % 0 % mo~no ne ne niti sogla{am mo~no ni mo~no ne ne niti sogla{am mo~no ni sogla{am sogla{am sogla{am, sogla{am odgovora sogla{am sogla{am sogla{am, sogla{am odgovora niti ne niti ne sogla{am sogla{am 1993 2000 1993 2000 Slika 55: Strinjanje s trditvama: »Preve~ verjamemo v znanost in premalo v ob~utke in verovanje.« ter »Moderna znanost bo re{ila na{e probleme v zvezi z okoljem, ne da bi se zato na{ na~in ìvljenja kaj dosti spremenil.« (To{ 1999; N = 1044, ISSP 2002; N = 1078). 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 anketiranci z I{kega vr{aja (43,7 %). Skladno s tem se je najmanj vrti~karjev z Ljubljanskega polja (23,0 %) in najve~ anketirancev zunaj varstvenih pasov I{kega vr{aja (54,0 %) odlo~ilo za odgovor »deloma«. Tistih, ki res ne zaupajo strokovnjakom, je ohrabrujo~e malo, manj kot desetina (7,3 %). Najve~ jih ponovno najdemo na I{kem vr{aju, na {ir{em varstvenem pasu (13,0 %), najmanj pa zunaj varstvenih pasov Ljubljanskega polja (samo 4,5 %). Razloge za nezaupanje ve~ine anketirancev bi lahko strnili v: »zavajanje ljudi z lànimi ali prirejenimi informacijami, najve~krat pod vplivom politike ali gospodarstva«. Pogled na strukturo odgovorov glede na izobrazbeno raven nam kaè veliko enotnost z najve~ 6-% odstopanjem in najbolj podpovpre~nim zaupanjem poklicno izobraènih. Zaupanje v raziskovalce lahko primerjalno ugotavljamo tudi s pomo~jo trditev, ki so bile postavljene v anketah Slovenskega javnega mnenja leta 1993 in 2000 o zaupanju v znanost na splo{no. Iz spodnjih grafikonov je razvidno precej{nje zaupanje v znanost, ki je bilo prisotno è tako leta 1993 kot tudi leta 2000. To zaznamo zlasti v trditvi, da bo »moderna znanost re{ila na{e probleme v zvezi z okoljem, ne da bi se zato na{ na~in ìvljenja kaj dosti spremenil«, saj je ocena obakrat dosegla zelo visoko vrednost 3,6 med opredeljenimi anketiranci. Glede na pozitiven odziv anketirancev do zaupanja v strokovnjake, nas je zanimalo, kako bi najlà- je vzpostavili stik s prebivalci oziroma ali sploh »menijo, da bi bilo treba o problematiki pitne vode v Ljubljani in okolici {e dodatno seznanjati in izobraèvati prebivalce«. Tako smo jim predstavili nekaj trditev, za katere so morali izre~i svoje (ne)strinjanje, zlasti nas je zanimalo, na kak{en na~in bi se ljudem lahko najbolj pribliàli. Kot prvo smo anketirancem postavili nikalno trditev: »Ne, è zdaj vedo dovolj.« Povpre~na ocena je 2,0, kar je spodbudno, saj to pomeni, da »se ne strinjajo« z navedeno trditvijo. Ob pregledu posameznih skupin vidimo, da prevladuje ta odgovor (kmetovalci na I{kem vr{aju celo s 57,0 %) pri nekaterih skupinah, pri drugih pa tudi {e da »se ne strinjajo«, najve~ zunaj varstvenih pasov I{kega vr{aja s 54,0 %. Mnenja, da è zdaj vedo dovolj, je najve~ med kmetovalci na òjih varstvenih pasovih Ljubljanskega polja (ocena 2,5) in najmanj zunaj varstvenih pasov Ljubljanskega polja. Izobrazba je o~itno pomemben dejavnik, saj ocena precej strmo pada, od 2,3 pri osnovno{olsko izobraènih do 1,6 pri fakultetno izobraènih, s precej{njo podobnostjo med obema obmo~jema. Razlika je torej kar 0,7 razreda. Anketiranci so najbolj navdu{eni nad tem, da bi se z mediji dodatno seznanjalo in izobraèvalo prebivalce. Tako je povpre~na ocena kar 3,6, z majhnim odstopanjem med obema obmo~jema. Notranje razlike so sicer precej ve~je. Kmetovalci z òjega varstvenega pasu na Ljubljanskem polju so najbolj è zdaj vedo dovolj s pomo~jo medijev 60 % 60 % 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % sploh se ne niti se se zelo se drugo sploh se ne niti se se zelo se drugo se ne strinjam strinjam, strinjam strinjam se ne strinjam strinjam, strinjam strinjam strinjam niti se ne strinjam niti se ne strinjam strinjam skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 56: Mnenje o dodatnem seznanjanju in izobraèvanju prebivalcev ob trditvah: »Ne, è zdaj vedo dovolj.« in »Da, s pomo~jo medijev.« (Anketa o … 2004; N = 900). 115 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar z zloènkami z organizacijo sre~anj 60 % 60 % 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % sploh se ne niti se se zelo se drugo sploh se ne niti se se zelo se drugo se ne strinjam strinjam, strinjam strinjam se ne strinjam strinjam, strinjam strinjam strinjam niti se ne strinjam niti se ne strinjam strinjam skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 57: Mnenje o dodatnem seznanjanju in izobraèvanju prebivalcev ob trditvah: »Da, s posebnimi zloènkami.« in »Da, z organizacijo posebnih sre~anj za prebivalce.« (Anketa o … 2004; N = 900). zadràni do tega na~ina (3,2), najbolj navdu{eni pa so zunaj varstvenih pasov, tako I{kega vr{aja (3,9, kar je sploh najvi{ja ocena) kot tudi Ljubljanskega polja (3,8). Prav pri vseh skupinah prevladuje odgovor »se strinjam – 4«, ki se pojavlja kar v 49,9 % odgovorov, na I{kem vr{aju pa za skoraj celo desetino ve~ (58,7 %). Pri pregledu odgovorov vidimo, da je izobrazba tudi pri tem odgovoru pomemben dejavnik in da strinjanje nara{~a skladno z vi{jo stopnjo izobrazbe, od 3,2 do 3,7. Za posebne zloènke, s katerimi bi dodatno seznanjali in izobraèvali prebivalce, je med anketiranci skoraj enako veliko zanimanje kot za medije. Tako je povpre~na ocena samo za eno desetinko nìja in dosega 3,5. Tudi za ta na~in izobraèvanja niso navdu{eni kmetovalci z Ljubljanskega polja (3,0), zanimivo, v nasprotju s kmetovalci z I{kega vr{aja, ki dosegajo najvi{jo oceno 3,7. Tudi pri tej trditvi prevladuje prav pri vseh skupinah odgovor »se strinjam – 4«, s sicer manj{o prepri~ljivostjo (39,3 %), vendar tudi tukaj s skoraj 10,0 % bolj{im rezultatom od povpre~ja na I{kem vr{aju (47,3 %). Pomena zloènk pa se o~itno veliko bolj zavedajo bolj izobraèni, ne glede na obmo~je, s katerega prihajajo. Posebej izstopajo v negativnem smislu osnovno{olsko izobraèni (2,9), medtem ko so razlike med poklicno (3,5) in fakultetno izobraènimi (3,8) majhne. Precej manj pa so anketiranci navdu{eni nad trditvijo, da bi jih »dodatno seznanjali in izobraèvali z organizacijo posebnih sre~anj«. Povpre~na ocena je le 2,9, kar se pribliùje oceni »niti se strinjam niti se ne strinjam – 3«, zlasti zaradi nizke ocene na Ljubljanskem polju (2,7). Opazimo tudi veliko neenotnost pri odgovarjanju na obeh obmo~jih, saj je razlika kar 0,6 razreda; o~itno bolj nezainteresiran odnos je prisoten na Ljubljanskem polju. To se zdi najmanj pomembno kmetovalcem in zanimivo tudi vrti~karjem (oboji po 2,6). Nezainteresiranost pa kaèjo tudi anketiranci zunaj varstvenih pasov Ljubljanskega polja. Zdi se, kot da so se ustra{ili, da bi ob morebitnem strinjanju morali oziroma bi bilo zaèleno, da vsaj s svojo udelèbo sodelujejo na tovrstnih sre~anjih. Nasprotno pa so se anketiranci zunaj varstvenih pasov precej bolj strinjali (3,5), da bi lahko s posebnimi tematskimi sre~anji izobraèvali lokalno prebivalstvo. To je edino podvpra{anje, pri katerem ne zaznamo na nobenem obmo~ju dokaj tesne korelacije med zavedanjem o izobraèvanju prebivalcev in nara{~ajo~o stopnjo izobrazbe. Ne opazimo nikakr{ne-ga trenda, posebej pa izstopa najmanj{i interes med najbolj izobraènimi z oceno 2,7, na Ljubljanskem polju celo 2,5, presenetljivo najbolj zainteresirani so poklicno izobraèni (3,3). Kot smo predhodno ugotovili, so vsi anketiranci (ne samo spremljevalci medijev) namenili medijem povpre~ne ocene glede resni~nosti informiranja v zvezi s stanjem podtalnice, pri ~emer zaostaja radio, 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 medtem ko ~asopis in televizija uìvata priblìno enako zaupanje. Glede na veliko navdu{enje anketirancev nad mediji kot sredstvom za dodatno seznanjanje in izobraèvanje prebivalcev, nas zelo zanima, kak{no mnenje imajo tisti anketiranci, ki spremljajo posamezne medije, o »objektivnosti poro~anja medijev (izbrani elektronski in tiskani mediji) o stanju podtalnice na obravnavanem obmo~ju«. Ob podrobnej{em pregledu izbranih elektronskih medijev ugotavljamo, da Radio in Televizija Slovenija uìvata priblìno enako zaupanje med anketiranimi poslu{alci oziroma gledalci. Oba imata namre~ povpre~no oceno 2,5 (izjemoma tristopenjska lestvica). Radio Slovenija poslu{a nekaj ve~ kot polovica (54,9 %) vseh anketirancev. Malo vi{jo oceno (za 0,1) mu je prisodil nekoliko manj{i delè poslu{alcev z I{kega vr{aja, vendar z minimalnimi odstopanji med posameznimi skupinami. Pogled na odgovore po izobrazbenih in starostnih razredih nam pokaè skoraj povsem enotno podobo. Najve~ anketirancev spremlja Televizijo Slovenija, kar 71,0 %, in gledalci so ji prav tako prisodili oceno 2,5. Tudi pri spremljanju objektivnosti tega medija je zaznati zelo veliko enotnost odgovorov, tako znotraj krajevnih skupin kot glede na izobrazbo in starost. POP TV pa gledata natanko dve tretjini anketirancev, ki sta mu po kriteriju objektivnosti namenili za 0,1 razreda nìjo oceno (2,3). Ve~je zaupanje uìva ta medij na I{kem vr{aju (2,4), in sicer zlasti med tamkaj{njimi kmetovalci (2,5). Na Ljubljanskem polju pa naletimo na enako najvi{jo oceno med vrti~karji (2,5 %), najnìje pa dosegajo med anketiranci na {ir{em varstvenem pasu in zunaj njega (po 2,2). Med ~asniki uìva dale~ najve~ji ugled Delo s povpre~no oceno 2,5, kar je enako, kot so anketiranci namenili nacionalnima elektronskima medijema, ~eprav ga od blizu pozna malo manj kot polovica anketirancev (47,9 %). V Sloveniji ga po podatkih iz leta 2004 redno, kot najbolj bran dnevni ~asopis, bere 36,0 % anketiranih prebivalcev (To{ 2004). Skrajni oceni so mu glede objektivnosti namenili kmetovalci, najnìjo tisti z Ljubljanskega polja (2,3), najvi{jo pa z I{kega vr{aja (2,7). Osnovno{olsko izobraèni anketiranci menijo, da je Delo najmanj objektivno (2,3), vsi drugi pa ga ocenjujejo s povpre~no oceno 2,5. ^asnik Dnevnik ima med bralci (39,8 %) za desetinko odstotka manj{e zaupanje v objektivnost (2,4) kot Delo s povpre~no enotnostjo odgovorov na obeh obravnavanih obmo~jih. Na I{kem vr{aju pa opazimo spet najve~je zaupanje med kmetovalci (2,6), najmanj{e pa med anketiranci zunaj varstvenih pasov (2,1). Najbolj mu zaupajo najmlaj{i bralci (2,6), vse preostale starostne skupine pa dosegajo isti razred (2,4). mnenje poslu{alcv mnenje bralcev 80 % 80 % 70 % 70 % 60 % 60 % 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % neobjektivno srednje objektivno neobjektivno srednje objektivno objektivno objektivno Radio Slovenija TV SLO POP TV Delo Dnevnik Slovenske novice Voda Slika 58: Mnenje poslu{alcev Radia Slovenija (N = 494) oziroma gledalcev Televizije Slovenija (N = 639) in POP TV (N = 599) in mnenje bralcev Dela (N = 432), Dnevnika (N = 358), Slovenskih novic (N = 289) in Vode (N = 314) o objektivnosti poro~anja elektronskih in tiskanih medijev o stanju podtalnice v Ljubljani in okolici (Anketa o … 2004; N = 900). 117 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Pri Slovenskih novicah, ki jih bere malo manj kot tretjina anketirancev (32,1 %) in so edini ~asnik z ve~jo branostjo na I{kem vr{aju kot na Ljubljanskem polju (za 0,9 %), pa zaznamo druga~nost. O~it-no bralci menijo, da gre za bolj lahkoten ~asnik z manj{o objektivno teò. Povpre~na ocena je namre~ le 1,9, z majhnim odstopanjem (0,1) med obravnavanima obmo~jema. Najbolj objektiven se zdi ta ~asnik anketiranim kmetovalcem z I{kega vr{aja (2,2) in presenetljivo, glede na prej{nje odgovore, tudi kmetovalcem z Ljubljanskega polja (2,1). Starej{im bralcem se sicer zdijo Slovenske novice bolj objektivne kot mlaj{im, vendar z majhnimi razlikami. Te precej bolj zaznamo ob ugotavljanju, kak{ne odgovore so namenile razli~ne izobrazbene skupine. Z nara{~anjem izobrazbe (osnovno{olska 2,3) linearno upada mnenje o objektivnosti (fakultetna 1,7). Primerno se nam je zdelo, da ugotovimo tudi za ~asopis Voda, koliko bralcev ima in kak{en odnos imajo do njega. To je glasilo Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija, ki izhaja {tirikrat na leto. Anketirancem smo è predhodno postavili vpra{anje, »ali gospodinjstvo prejema kak{no glasilo, ki obravnava zgolj problematiko pitne vode na obravnavanem obmo~ju«. Izvedeli smo, da glasilo po njihovih navedbah prejema malce manj kot tretjina (32,2 %) anketiranih oseb. Razlika med Ljubljanskim poljem (28,7 %) in I{kim vr{ajem (39,3 %) je precej{nja, kar je posledica sistema njegovega razdelje-vanja, saj ~asopis praviloma prejemajo le nosilci vodomerov (35.000). Vodomere pa imajo posamezna gospodinjstva praviloma le v individualnih objektih. Ko smo anketirance spomnili na ~asopis Voda in pri tem {e dodali, da je to glasilo Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija, je delè bralcev za malenkost narasel (na 34,8 %). Voda je izhajala do leta 2002 {tirikrat na leto, od leta 2003 pa le {e dvakrat na leto. Po kriteriju objektivnosti dosega ta ~asopis oceno 2,6, kar je najve~ med vsemi mediji, morda kar malce presenetljivo, zato ker so ljudje v neformalnih pogovorih negodovali nad njegovo preveliko strokovnostjo. Po drugi strani pa vemo, da najbolj zaupajo prav strokovnjakom. Razlike med obema obravnavanima obmo~jema so neznatne, kljub vsemu pa so se anketiranci na I{kem vr{aju odlo~ili celo za oceno 2,7. Natan~nej{a analiza rezultatov pokaè, da ni bistvenih odstopanj, kljub temu pa je zanimiva zelo visoka stopnja zaupanja anketirancev s {ir{ega varstvenega pasu I{kega vr{aja (kar 2,8) ter za 0,2 razreda manj{e zaupanje v objektivnost starostne skupine od 25 do 44 let (2,5) v primerjavi s preostalimi starostnimi skupinami (2,7). Pri predstavljenih odgovorih je zaznati zelo veliko enotnost med posameznimi mediji. Pravzaprav presene~a visoka stopnja zaupanja v objektivnost medijev, zlasti ~asopisa Voda z najvi{jo oceno, katerega izdajatelj je oskrbovalec s pitno vodo. Slab{e pa sta se odrezala deloma POP TV, {e zlasti pa ~asnik Slovenske novice. 6.14 NA^ELNA PODPORA OHRANJANJU OKOLJA Anketiranci na~elno dokaj brez zadr`kov podpirajo varovanje okolja, sicer z manj{imi odkloni znotraj posameznih skupin. Zanimalo nas je, kako se anketiranci odzivajo, ko jih postavimo pred dejstvo, da razmi{ljajo o svojem aktivnem varovanju oziroma obremenjevanju okolja. Predstavljamo dvojnost vpra{anj o tem, koliko so sami na~elno pripravljeni narediti za okolje na eni strani in koliko, ~e je ob tem prizadet njihov ~as oziroma denar, so neposredno prizadeti na drugi strani. Zelo visoka povpre~na ocena 4,0 (»se strinjam«) pri trditvi, da »za nekoga, kot je anketiranec, je lahko, da kaj naredi za okolje«, kaè na izjemno visoko stopnjo okoljske zavesti. Trditev »se strinjam – 4« nam da skoraj absolutno ve~ino tovrstnih odgovorov (47,7 %), na I{kem vr{aju celo ve~ kot polovico (56,0 %). Zavedamo se, da lahko le z angaìranjem posameznikov v dalj{em ~asovnem obdobju spremenimo stanje okolja kot posledico dejanj posameznikov in tudi {ir{e drùbe. [e toliko bolj navdu{uje enotnost odgovorov, saj se prav v vseh skupinah gibljejo ocene odgovorov le 0,1 razreda navzgor oziroma navzdol od povpre~ja. Na resda malo druga~e zastavljeno vpra{anje »Koliko lahko vi osebno vplivate na re{evanje okolja?« v anketi med vsemi Slovenci ve~ kot desetletje pred tem (1990) (To{ 1999), pred prvimi resnimi u~inki 118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 lahko nekaj naredi za okolje naredi, kar je dobro za okolje 60 % 60 % 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % sploh se ne niti se se zelo se drugo sploh se ne niti se se zelo se drugo se ne strinjam strinjam, strinjam strinjam se ne strinjam strinjam, strinjam strinjam strinjam niti se ne strinjam niti se ne strinjam strinjam skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 59: Strinjanje s trditvama: »Za nekoga, kot sem jaz, je lahko, da kaj naredi za okolje.« in »Naredim, kar je dobro za okolje, tudi ~e za to porabim ve~ denarja ali ~asa.« (Anketa o … 2004; N = 900). drùbenih sprememb, dobimo absolutno prevladujo~ odgovor »malo« z 58,5 %. Na eni strani jih je {estina (16,7 %) menila, da ne morejo storiti »ni~«, na drugi strani pa ~etrtina (24,5 %) skoraj nasprotno – »precej«. Vtis o dobri okoljski ozave{~enosti prebivalcev Ljubljane in okolice za~ne plahneti è pri naslednji trditvi, da anketiranci »naredijo, kar je dobro za okolje, tudi ~e za to porabijo ve~ denarja ali ~asa«. Ocena je resda nìja samo za 0,2 razreda, vendar è kaè na zmanj{ano zavzetost med prebivalci. Opazimo tudi ve~jo razpr{enost odgovorov, saj nobena trditev ne preseè polovice, ~eprav se je ponovno najve~ anketirancev odlo~ilo za oceno »se strinjam – 4«, vendar niti na Ljubljanskem polju (40,5 %) niti na I{kem vr{aju (49,7 %) ne preseè polovice. Tudi med posameznimi skupinami ni ve~ tak{ne enotnosti. Najbolj so zavzeti vrti~karji z Ljubljanskega polja (3,9), najmanj pa prebivalci {ir{ega varstvenega pasu I{kega vr{aja. Z najmanj pomisleki, torej tisti, ki jim ni àl niti denarja niti ~asa (slednje presenetljivo), so tisti z najvi{jimi mese~nimi dohodki (200.001 SIT in ve~ na ~lana gospodinjstva) in dosegajo oceno 3,9, na I{kem vr{aju pa ista skupina celo 4,1. Na isto vpra{anje so leta 2000 anketiranci iz vse Slovenije (ISSP 2000 2002) odgovorili malo manj prepri~ljivo (3,6), ~eprav je prevladoval odgovor »se strinjam – 4« z absolutno ve~ino (54,2 %). Pri~akovano nìje povpre~je 3,4 s {e vedno prevladujo~im odgovorom »se strinjam – 4« (44,1 %) so dosegli anketiranci v 14 evropskih dràvah, a z malo nenavadnim vrstnim redom dràv. Pred Slovenijo je z oceno 3,7 le {e Avstrija, najnìje ocene pa so dosegle Severna Irska (3,0) ter Velika Britanija in Norve{ka (po 3,2), presenetljivo blizu povpre~ja pa sta [vedska in Nizozemska (3,3). Anketirancem smo predstavili {e tretjo trditev, tokrat nikalno, da »ni nobenega smisla, da po svojih najbolj{ih mo~eh skrbijo za okolje, ~e tega ne po~nejo tudi drugi«. Povpre~je odgovorov kaè oceno 2,4 s precej{njo podobnostjo (0,1) med obema obravnavanima obmo~jema. ^e rezultate te trditve prevedemo v pozitivne odgovore, dobimo oceno 3,6, kar morda ni povsem primerljivo, vendar kaè na zmanj{evanje lastne odgovornosti s prena{anjem le-te na druge z znanim izgovorom, »ah, saj se ne spla~a«. Prevladujo~a trditev je »se ne strinjam – 2« z malo manj kot tretjino teh odgovorov. Najbolj pa od te povsem pri~akovano, a zaskrbljujo~e odstopajo kmetovalci z Ljubljanskega polja s prevladujo~o oceno »se strinjam – 4«, kjer jih tako meni ve~ kot ~etrtina (26,0 %) z najvi{jo oceno 2,9. V nasprotno smer pa odstopajo tudi kmetovalci, tokrat z I{kega vr{aja, kjer prevladuje odgovor »sploh se ne strinjam – 1« z ve~ kot tretjino (34,0 %) tako misle~ih in oceno 2,2. Tak{ne navidezne nelo-gi~nosti pri odgovorih kmetovalcev smo è zasledili pri nekaterih odgovorih. 119 120 Za Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA vest ljudi o pitni v Avtor zemljevida: Peter Frantar MEDNO © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri 0 1 2 3 4 5 K kmetovalci Rezultati anket SAVA 50,0 % in manj TACEN V vrti~karji odi K 50,1–60,0 % V meja varstvenega pasu BROD 60,1–70,0 % K VI@MARJE 70,1 % in ve~ V BREST JE@ICA [ENTVID K SAVA V IG [I[KA BE@IGRAD I[KA VAS MOSTE LJUBLJANICA POLJE TRNOVO Ale{ Smrekar VI^ I[KA RUDNIK Slika 60: Nestrinjanje anketirancev v Ljubljani in okolici s trditvijo: »Nobenega smisla ni, da po svojih najbolj{ih mo~eh skrbi{ za okolje, ~e tega ne po~nejo tudi drugi.« (Anketa o … 2004; N = 900). GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 LEGENDA ni podatka 10,0 % in manj kilometri 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 10,1–20,0 % Avtor vsebine: Ale{ Smrekar Avtor zemljevida: Peter Frantar 20,1–30,0 % © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 30,1 % in ve~ Slika 61: Nestrinjanje anketirancev v 14 evropskih dràvah s trditvijo: »Nobenega smisla ni, da po svojih najbolj{ih mo~eh skrbi{ za okolje, ~e tega ne po~nejo tudi drugi.« (ISSP 2000 2002; N = 16.465). 121 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Na isto vpra{anje so leta 2000 precej druga~e odgovorili anketiranci iz vse Slovenije (ISSP 2000 2002). V povpre~ju so odgovorili z oceno 3,1 in se tako najbolj pribliàli oceni »niti se strinjam niti se ne strinjam – 3«, kar pa ni bil prevladujo~ odgovor. Najve~, ve~ kot tretjina (34,0 %), se jih je tako odlo~ilo za trditev »se ne strinjam – 2«. Tokrat pa je povpre~je 14 evropskih dràv blìje rezultatom pri~ujo~e raziskave z oceno 2,8, pri ~emer se v primerjavi s Slovenci {e bolj »strinjajo« Portugalci (3,5) in presenetljivo, glede na prej{nji odgovor, tudi Severni Irci (3,2), enako pa [panci (3,1). Prav na drugem koncu so trditve Fincev (2,2) in [vedov (2,4), ki »se ne strinjajo – 2«. Zanimalo nas je tudi, kak{na je pripravljenost anketirancev ne le za varovanje okolja, ampak tudi za varovanje pitne vode in ali so za to pripravljeni kaj storiti. Trditev, da je »na obravnavanem obmo~ju vode v izobilju, zato ni nobene potrebe, da bi z njo var- ~evali«, je naletela na precej negativen odziv. Povpre~na ocena je 2,0 in tudi najve~ anketirancev, ve~ kot {tiri desetine (41,1 %), se je odlo~ilo za odgovor »se ne strinjam – 2«, {e manj pa se s to trditvijo strinjajo na I{kem vr{aju (38,3 %), kjer je tudi ocena nìja za 0,2 razreda. Zato tudi ne presene~a, da le med kmetovalci na I{kem vr{aju absolutno prevladuje trditev »sploh se ne strinjam – 1« s 53,0 % in oceno samo 1,7. Nasprotno pa na Ljubljanskem polju bolj prevladuje mnenje, da je pitne vode dovolj, zopet pa so najbolj o tem prepri~ani kmetovalci (2,2). Za konec tega sklopa vpra{anj, nas je zanimalo {e, ali bi bili anketiranci »za pitno vodo iz vodovodnega omrèja pripravljeni pla~evati ve~, samo da se s tem izbolj{a za{~ita vode v naravnem okolju«. Prevladujo~ odgovor »se strinjam – 4« z ve~ kot tretjino tako misle~ih (35,0 %) in skupno oceno 3,3 je malo odmaknjen v pozitivno smer od ocene »niti se strinjam niti se ne strinjam – 3«. Med ocenami na obeh obravnavanih obmo~jih ni bistvenih odstopanj, kljub temu pa so razlike med posameznimi skupinami. Pri prej{njem vpra{anju povsem na razli~nih bregovih stoje~i kmetovalci so tokrat povsem enotni, saj so oboji najbolj zadràni z oceno 3,0. Najbolj pripravljeni za pla~evanje prispevka za izbolj{anje za{- ~ite vode pa so anketiranci na obeh {ir{ih varstvenih pasovih virov pitne vode (3,5). Premosorazmerno z vi{jimi dohodki nara{~a tudi tukaj opisana pripravljenost, od 3,3 za tiste s 50.000 SIT in manj na dru- ìnskega ~lana do 4,0 za one z 200.001 SIT in ve~. Primerjava odgovorov iz pri~ujo~e ankete z odgovori iz leta 1990 v Sloveniji (To{ 1999) pokaè na spremenjen odnos in ob~utek mo~i posameznika, da lahko sam spreminja stvari v korist prijaznej{ega okolja. Na~elno sogla{anje je zelo visoko tako za varovanje okolja kot celote kakor za varovanje vodnih virov. Ko pa so anketiranci è bolj prizadeti in se pri~akuje njihova finan~na ali ~asovna udelèba, za~ne upadati okoljska zavest. vode je v izobilju pripravljen bi bil ve~ pla~evati 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % sploh se ne niti se se zelo se drugo sploh se ne niti se se zelo se drugo se ne strinjam strinjam, strinjam strinjam se ne strinjam strinjam, strinjam strinjam strinjam niti se ne strinjam niti se ne strinjam strinjam skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 62: Strinjanje s trditvama: »Na obravnavanem obmo~ju je vode v izobilju, zato ni nobene potrebe, da bi z njo var~evali.« in »Za pitno vodo iz vodovodnega omrèja bi bil pripravljen pla~evati ve~, samo da se s tem izbolj{a za{~ita vode v naravnem okolju.« (Anketa o … 2004; N = 900). 122 Avtor vsebine: Ale{ Smrekar LEGENDA Avtor zemljevida: Peter Frantar MEDNO © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri 0 1 2 3 4 5 K kmetovalci Rezultati anket 17,0 % in manj SAVA V vrti~karji TACEN 17,1–24,0 % meja varstvenega pasu BROD 24,1–31,0 % 31,1 % in ve~ VI@MARJE BREST JE@ICA [ENTVID SAVA IG [I[KA BE@IGRAD I[KA VAS MOSTE GEOGRAFIJ LJUBLJANICA POLJE A SLO TRNOVO VI^ VENIJE 12 I[KA RUDNIK 123 Slika 63: Pripravljenost anketirancev v Ljubljani in okolici pla~evati dosti vi{je cene raznih artiklov z namenom varovanja okolja (Anketa o … 2004; N = 900). Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar LEGENDA ni podatka 7,0 % in manj kilometri 7,1–14,0 % 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 Avtor vsebine: Ale{ Smrekar 14,0–21,0 % Avtor zemljevida: Peter Frantar © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 21,1 % in ve~ Slika 64: Pripravljenost anketirancev v 14 evropskih dràvah pla~evati dosti vi{je cene raznih artiklov z namenom varovanja okolja (ISSP 2000 2002; N = 16.465). 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 S pri~ujo~im sklopom vpra{anj smo posku{ali ugotoviti, kak{na je pripravljenost prebivalcev z obravnavanih obmo~ij, da bi aktivno sodelovali pri varovanju okolja s precej vi{jimi finan~nimi prispevki oziroma z nedvomnim upadom njihovega ìvljenjskega standarda. Zanimalo nas je tudi, ali imajo anketiranci druga~en odnos do okolja na splo{no in posebej podtalnice kot vira pitne vode. Pla~evanje dosti vi{jih cen raznih artiklov z namenom varovanja okolja bi bilo med prebivalci dokaj dobro sprejeto, saj je skupna ocena 2,8 s skoraj tretjinsko prevladujo~im odgovorom »niti pripravljeni niti nepripravljeni – 3«. Malo ve~jo pripravljenost zasledimo na Ljubljanskem polju (2,9) v primerjavi z I{kim vr{ajem (2,7). Najmanj so za to pripravljeni pla~evati kmetovalci z obeh obravnavanih obmo~ij (2,3 in 2,5), {e zlasti pa z I{kega vr{aja. Nasprotno temu so najbolj zavzeti vrti~karji in prebivalci {ir{ega varstvenega pasu na Ljubljanskem polju (po 3,0). Ugotavljamo, da pripravljenost zmerno nara{~a z vi{jimi dohodki (od 2,7 do 3,0), bistveno bolj intenzivno pa z vi{jo izobrazbo (od 2,3 do 3,2). Rezultati te raziskave kar precej odstopajo od rezultatov anketiranja na vzorcu celotne Slovenije in malo manj na vzorcu 14 evropskih dràv leta 2000 (ISSP 2000 2002). Z ve~ kot tretjino (33,4 in 37,8 %) prevladuje odgovor »kar precej pripravljeni – 4« in ocenama kar 3,2 oziroma 3,0. Najmanj so pripravljeni pla~evati dosti vi{je cene artiklov na Portugalskem (2,5), ^e{kem (2,7) ter mogo~e malo presenetljivo tudi na Finskem (2,6), najbolj pa na Nizozemskem (3,5) in presenetljivo, v primerjavi s Fin-sko, na Norve{kem (3,3). O~itno velja podtalnica kot vir pitne vode za ve~jo dobrino od okolja nasploh, saj so ocene povpre~- no za 0,1 razreda vi{je kot pri prej{njem vpra{anju. Najve~je odstopanje (za 0,3) opazimo le na {ir{em varstvenem pasu I{kega vr{aja, kjer dosega najvi{jo oceno 3,1. O~itno se ti prebivalci, ki imajo zelo velike probleme z oskrbo s kakovostno pitno vodo, zavedajo, za kak{no naravno bogastvo pravzaprav gre, in so temu primerno marsikaj sami pripravljeni prispevati. Obdav~evanje prebivalcev na razli~ne na~ine uvr{~amo med najmanj priljubljene metode zbiranja denarja za re{evanje problemov. Tako ne presene~a za skoraj polovico to~ke (0,4) nìja povpre~na ocena (2,4) v primerjavi s prej{njim vpra{anjem in s presenetljivo najbolj pogostim odgovorom v treh desetinah primerov (30,4 %) »zelo nepripravljeni – 1«. Ve~je odstopanje je na I{kem vr{aju, kjer jih je 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % zelo kar precej niti pripravljeni kar precej zelo drugo nepripravljeni nepripravljeni niti nepripravljeni pripravljeni pripravljeni skupaj okolje Ljubljansko polje okolje I{ki vr{aj okolje skupaj podtalnica Ljubljansko polje podtalnica I{ki vr{aj podtalnica Slika 65: Pripravljenost pla~evati dosti vi{je cene raznih artiklov z namenom varovanja podtalnice kot vira pitne vode (Anketa o … 2004; N = 900). 125 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar ve~ kot {tiri desetine »zelo nepripravljenih – 1« (2,1), kar je posledica zlasti najnìje ocene med vsemi, in sicer zunaj varstvenih pasov I{kega vr{aja (1,9) z ogromno razliko 0,9 razreda v primerjavi z odgovorom o pla~evanju dosti vi{jih cen raznih artiklov z namenom varovanja okolja. Precej{nja razlika je tudi med vrti~karji z Ljubljanskega polja, saj so za kar 0,6 razreda manj navdu{eni kot pri predhodnem primerljivem vpra{anju. Pripravljenost za pla~evanje davkov s tem namenom je najve~ja med drugo najbolje situirano skupino prebivalcev (100.001–200.000 SIT na ~lana gospodinjstva) z oceno 2,8 in med najbolj izobraènimi (2,6), najmanj{a pa tako v drugi najnìji dohodkovni skupini (50.001–100.000 SIT na ~lana gospodinjstva) z oceno 2,1, kot tudi izobrazbeni (poklicna) z oceno 1,9. Rezultati te raziskave zelo podobno odstopajo od rezultatov anketiranja na vzorcu celotne Slovenije in prav tako le neznatno na vzorcu 14 evropskih dràv leta 2000 (ISSP 2000 2002). V povpre~ju dosegajo v Sloveniji oceno 2,8 (za 0,4 razreda vi{jo), v Evropi pa 2,5 (le 0,1 ve~). Najmanj so pripravljeni pla~evati dosti vi{je davke na artikle ponovno na Finskem (2,2) in ^e{kem (2,3), najbolj pa na Nizozemskem (3,1) in v Veliki Britaniji (2,8). Na Norve{kem pa zasledimo najve~ji upad, za kar 0,8 razreda, s 3,3 na 2,5, torej v dràvi, ki ima è doslej zelo visoke davke. Tudi pri odgovorih na vpra{anje, ali so anketiranci pripravljeni pla~evati dosti vi{je davke raznih artiklov z namenom varovanja podtalnice kot vira pitne vode, opazimo za desetinko razreda ve~ji interes za pla~evanje v primerjavi z okoljem na splo{no. Ponovno odstopajo navzdol odgovori anketirancev na I{kem vr{aju (za 0,3). Premosorazmerno s stopnjo izobrazbe in dohodki nara{~a tudi pripravljenost za pla~evanje vi{jih davkov, izjema je le najvi{ji dohodkovni razred (200.001 SIT in ve~ na ~lana gospodinjstva). Odpoved obstoje~emu ìvljenjskemu standardu bi prizadela prav vse prebivalce. Zato ne presene~a povpre~na ocena 2,6, ki je nekje vmes med ocenama zgoraj predstavljenih vpra{anj. Tudi tokrat ne gre za bistvena odstopanja od povpre~ja, ~e primerjamo obe obravnavani obmo~ji, ~eprav je morda celo malce presenetljivo rahlo manj{e navdu{enje nad to idejo zaslediti na I{kem vr{aju kot na Ljubljanskem polju. Zopet so pokazali najmanj{i interes za varovanje okolja kmetovalci, tako na I{kem vr{aju (2,1) kot na Ljubljanskem polju (2,2), kjer obakrat prevladuje odgovor »zelo nepripravljen – 1« s po 35,0 %. Naj-45 % 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % sploh se ne se ne strinjam niti se strinjam, se strinjam zelo se strinjam drugo strinjam niti se ne strinjam skupaj I{ki vr{aj v 14 evropskih dràvah (2000) Ljubljansko polje v Sloveniji (2000) Slika 66: Pripravljenost anketirancev pla~evati dosti vi{je davke raznih artiklov z namenom varovanja okolja (Anketa o … 2004; N = 900, ISSP 2000 2002; N = 16.465). 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % sploh se ne se ne strinjam niti se strinjam, se strinjam zelo se strinjam drugo strinjam niti se ne strinjam skupaj I{ki vr{aj v 14 evropskih dràvah (2000) Ljubljansko polje v Sloveniji (2000) Slika 67: Pripravljenost anketirancev, da se odpovejo ìvljenjskemu standardu z namenom varovanja okolja (Anketa o … 2004; N = 900, ISSP 2000 2002; N = 16.465). bolj pa so se pripravljeni vi{jemu standardu odpovedati zunaj varstvenih pasov I{kega vr{aja (2,8) in Ljubljanskega polja (2,7). Pripravljenost, da se odpovejo obstoje~emu ìvljenjskemu standardu, je najve~ja med drugo najbolje finan~no stoje~o skupino prebivalcev (100.001–200.000 SIT mese~nih dohodkov na ~lana gospodinjstva) z oceno 2,9 in med najbolj izobraènimi (3,0), najmanj{a pa v drugi najnìji dohodkovni skupini (50.001–100.000 SIT na ~lana gospodinjstva) z oceno 2,1, in izobrazbeni (poklicna) z oceno 1,9. Tudi tokrat rezultati te raziskave kar precej podobno odstopajo od rezultatov anketiranja na vzorcu celotne Slovenije in prav tako podobno, vendar malo manj, na vzorcu 14 evropskih dràv leta 2000 (ISSP 2000 2002). V Sloveniji z oceno 3,0 prevladuje odgovor »niti pripravljeni niti nepripravljeni – 3« s 35,9 % ponovitev, v izbranih evropskih dràvah pa z oceno 2,8 zanimivo odgovor »kar precej pripravljeni – 4« z 29,9 %. Najmanj so se prebivalci pripravljeni odpovedati ìvljenjskemu standardu z namenom varovanja okolja na Portugalskem (2,2), Severnem Irskem (2,2) in ^e{kem (2,3), najbolj pa na [vedskem (3,2), morda presenetljivo v Avstriji (3,2) in na Finskem (3,1). Zanimiva je primerjava znotraj Nem~ije, v zahodnem delu z vi{jim standardom so se precej bolj pripravljeni odpovedati ìvljenjskemu standardu (3,1) kot v manj razvitem vzhodnem delu (2,6). Dokon~no lahko potrdimo, da je po mnenju anketirancev podtalnica kot vir pitne vode nekoliko ve~- ja dobrina od okolja nasploh, ~eprav je pri vpra{anju o pripravljenosti anketirancev, da se odpovejo ìvljenjskemu standardu, skupna povpre~na ocena (2,6) zaokroèna na decimalno mesto povsem enaka, podrobnej{i pregled pa kljub temu dokazuje ve~jo pomembnost pitne vode. Zanimiva je primerjava med posameznimi trditvami, saj so sredstva za dosego povsem istih ciljev podobna. Ljudje le niso tako negativno razpoloèni do varovanja, kot morda kaèjo odgovori v zvezi z davki, verjetno gre bolj za na~elno nasprotovanje povi{evanju kakr{nihkoli davkov in pa predvsem strah, da zbrana sredstva ne bi bila namensko porabljena. O~itno so ljudje pripravljeni pla~evati, da bi se z zbranim denarjem ohranjalo okolje, pri ~emer o~itno upajo, da njihov ìvljenjski standard ne bo prizadet. 127 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 6.15 PRIPRAVLJENOST ZA AKTIVNO SODELOVANJE Okolje lahko varuje vsak posameznik in ga tudi mora varovati. Klju~ni pa so tudi nosilci, med katere lahko zlasti poleg medijev in stroke, o katerih smo è pisali, uvr{~amo oziroma bi vsaj morali uvr{~ati organizirano civilno drùbo in politi~ne stranke. V Sloveniji je kar nekaj nevladnih organizacij, ki posku- {ajo bolj ali manj uspe{no ohranjati kakovostno ìvljenjsko okolje. Nekatere politi~ne stranke imajo sicer v svojih programih navedene okoljske cilje, ki pa àl niso korak pred zahtevanimi direktivami Evropske unije. Zeleno usmerjene politi~ne stranke, ki bi imela v slovenskem prostoru teò, pa sploh ni. Varovanje okolja je tema, ki »precej – 4« oziroma »zelo – 5« zanima kar skoraj dve tretjini anketirancev (64,6 %) s skupno oceno 3,8 in podobnim razrezom na obeh obravnavanih obmo~jih. Odstopanja od povpre~ja so minimalna (0,1), vendar kljub temu glede na prej{nje sklope vpra{anj opazimo, da najmanj zanima varovanje okolja kmete tako na Ljubljanskem polju kot na I{kem vr{aju (po 3,7), najbolj pa tudi vrti~karje na Ljubljanskem polju (3,9) z ve~ kot polovi~nim deleèm (51,0 %) odgovorov »precej – 4«. Razrez odgovorov glede na izobrazbeno strukturo nam pokaè ve~ji razpon (od 3,4 do 4,0) in porast zanimanja za varovanje okolja premosorazmerno z vi{jo izobrazbo. Za celovit pogled na to problematiko smo od anketirancev poleg informacije o zanimanju za varovanje okolja pridobili {e njihovo »mnenje o primerni stopnji okoljske ozave{~enosti prebivalcev«. Najbolj so kriti~ni prebivalci {ir{ega varstvenega pasu na Ljubljanskem polju in presenetljivo tudi kmetovalci z I{kega vr{aja, oboji z oceno 1,9, pri ~emer je pri slednjih kar 42,0 % prepri~anih, da »sploh ne – 1« morejo oceniti stopnje okoljske ozave{~enosti prebivalcev kot primerne. O ozave{~enosti prebivalcev so najbolj prepri~ani tudi kmetovalci, tokrat z Ljubljanskega polja (2,3), samo z desetinko nìjo vrednostjo pa jim sledijo vrti~karji z òjega varstvenega pasu Ljubljanskega polja. Glede na izraèno »precej« visoko stopnjo zanimanja za varovanje okolja je bilo pri~akovati tudi izraèno »pripravljenost anketirancev za aktivno sodelovanje v javni razpravi o upravljanju z vodnimi viri«. Rezultati tega v polni meri niso potrdili, glede na to, da so anketiranci povpre~no izrazili »le malo – 2« do »srednjo – 3« stopnjo pripravljenosti (2,5), ve~ sicer na I{kem vr{aju (2,7). Zanimivo je, da èlijo biti kmetovalci z Ljubljanskega polja (2,3) najbolj aktivni, kar je posledica {tevilnih pritiskov, ki jih doìvljajo od nosilcev {tevilnih dejavnosti, ki vidijo interes na tem prostoru. Nasproti tem so kmetovalci na I{kem vr{aju (1,9), ki so najmanj od vseh pripravljeni aktivno sodelovati v tovrstnih razpravah. Podobno nezain-teresirani so tudi prebivalci {ir{ega varstvenega pasu (2,0) in zunaj njega (2,0) na Ljubljanskem polju. (Anketa o … 2004; N = 900). zanimanje za varovanje okolja mnenje o primerni ozave{~enosti 45 % 45 % 40 % 40 % 35% 35% 30 % 30 % 25 % 25 % 20 % 20 % 15 % 15 % 10 % 10 % 5 % 5 % 0 % 0 % sploh ne le malo srednje precej zelo drugo sploh ne le malo srednje precej zelo drugo skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 68: Zanimanje za varovanje okolja in mnenje o primerni stopnji okoljske ozave{~enosti prebivalcev (Anketa o … 2004; N = 900). 128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % sploh ne le malo srednje precej zelo drugo Slika 69: Pripravljenost za aktivno sodelovanje v javni razpravi o upravljanju z vodnimi viri skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj (Anketa o … 2004; N = 900). Moralno podpira okoljevarstvena gibanja civilne drùbe kar »precej – 4« anketirancev (4,0) s precej podobnimi ocenami na obeh obravnavanih obmo~jih, s tem, da je na Ljubljanskem polju za 5,9 % ve~ zagretih, ki »zelo – 5« podpirajo tovrstne nevladne organizacije. Najmanj{i smisel vidijo v tem spet kmetovalci tako z Ljubljanskega polja (3,7) kot z I{kega vr{aja (3,9). Prebivalcem zunaj varstvenih pasov Ljubljanskega polja se zdi ta na~in najbolj primeren (4,2) in jih skoraj polovica (48,5 %) »zelo – 5« moralno podpira tovrstna gibanja. Velika razlika je med moralno in finan~no podporo, tega se zavedajo tudi anketiranci. Tako je povpre~- na podpora padla za kar 2,4 to~ke in ocena zna{a le {e 1,6 s priblìno dvema tretjinama anketirancev, ki po njihovih trditvah finan~no »sploh ne – 1« podpirajo tovrstnih dejavnosti, verjetno pa je ta podpora celo {e manj{a. Za tak{en na~in pomo~i so najmanj navdu{eni kmetovalci z obeh obravnavanih obmo~ij (po 1,5), ki pa so malenkost pod povpre~jem, najbolj pa prebivalci {ir{ega varstvenega pasu z I{kega vr{aja (1,8). Razlike med dohodkovnimi razredi so minimalne in zna{ajo od 1,6 (200.001 SIT in ve~ mese~nih dohodkov na ~lana gospodinjstva) do 1,8 (100.001–200.001 SIT), medtem ko dosega najnìji dohodkovni razred oceno 1,7. Malo manj kot petina anketirancev (18,4 %) podpira katero od politi~nih strank zaradi okoljevarstvenega programa s povpre~no oceno samo 1,4. Na I{kem vr{aju so {e bolj zadràni, saj so za skoraj moralna podpora finan~na podpora 70 % 70 % 60 % 60 % 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % sploh ne le malo srednje precej zelo drugo sploh ne le malo srednje precej zelo drugo skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 70: Moralna in finan~na podpora okoljevarstvenim gibanjem civilne drùbe (Anketa o … 2004; N = 900). 129 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar podpora politi~nim strankam sodelovanje v okoljevarstvenih gibanjih 90 % 90 % 80 % 80 % 70% 70% 60 % 60 % 50 % 50 % 40 % 40 % 30 % 30 % 20 % 20 % 10 % 10 % 0 % 0 % sploh ne le malo srednje precej zelo drugo sploh ne le malo srednje precej zelo drugo skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 71: Podpora anketirancev kateri od politi~nih strank zaradi okoljevarstvenega programa in sodelovanje v okoljevarstvenih gibanjih civilne drùbe (Anketa o … 2004; N = 900). dvajsetino manj navdu{eni nad okolju prijaznimi programi strank, kot pa je povpre~je. Kmetovalci z obeh obmo~ij so tudi tukaj najbolj zadràni (po 1,2), medtem ko vrti~karji z Ljubljanskega polja z oceno 1,6 kaèjo najve~jo podporo strankam. V okoljevarstvenih gibanjih civilne drùbe pa po pri~akovanjih sodeluje malo anketirancev, po njihovih trditvah jih je kljub vsemu 16,0 %. Povpre~na ocena je 1,4, ponovno najmanj med kmetovalci na Ljubljanskem polju (1,2) in najve~ med prebivalci obeh {ir{ih varstvenih pasov (po 1,5). Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kako prebivalci pojmujejo sodelovanje in kaj si ljudje predstavljajo pod tem pojmom. [e toliko manj je to jasno glede na to, da je samo 3,9 % »~lanov katere od skupin, katere glavni cilj je ohranitev in varovanje okolja«, pri ~emer jih je najve~, kar 9,0 %, med vrti~karji na Ljubljanskem polju. Rezultati te raziskave so dokaj podobni rezultatom, ki so bili pridobljeni na vzorcu celotne Slovenije leta 2000 (ISSP 2000 2002) in so dosegli 3,7 %, kar je presenetljivo popolnoma enako kot leta 1993 (To{ 1999), torej se interes za zdruèvanje ljudi, katerih cilj je ohranitev in varovanje okolja, v desetletju ni pove- ~al. V 14 evropskih dràvah pa je bil leta 2000 (ISSP 2000 2002) ta delè zelo raznolik, v povpre~ju pa vi{ji za 2,0 % kot v Sloveniji (5,9 %). O~itno so najbolj organizirani na Nizozemskem (16,3 %) in Danskem (10,8 %), najmanj pa v [paniji (1,9 %), na Severnem Irskem (2,7 %) in ^e{kem (2,9 %), kjer nikjer ne presegajo niti 3 %. Tiste, ki so se v na{i raziskavi opredelili za ~lane okolju prijaznih skupin in so {e povedali, katere ~lani so, smo na{li med ~lani lovskih, ribi{kih, planinskih in turisti~nih dru{tev, dru{tev proti mu~enju ìvali in za opazovanje ptic ter na primer v tem kontekstu bolj nenavadnem jogijskem dru{tvu. Presenetljivo pa prav nobeden ni ~lan politi~ne stranke, za katero bi pojmoval, da je njen glavni cilj ohranitev in varovanje okolja. Konkretna dejanja, ki jih ljudje naredijo v dolo~enem ~asovnem obdobju (na primer petih letih) pa è kaèjo realnej{o podobo o njihovih dejanskih aktivnostih in ne le deklarativnem podpiranju ideje o varstvu okolja. To smo ugotavljali z dvema sklopoma vpra{anj, in sicer, kaj ljudje naredijo v vsakodnevnem ìvljenju (sortiranje odpadkov, zmanj{ana poraba pitne vode) in kaj ob~asno (podpis okoljevarstvene peticije, donatorstvo okoljevarstveni organizaciji), z namenom, da bi zmanj{ali onesnaèvanje. Lo~evanje odpadkov je vse bolj prisotno v zavesti prebivalcev. Tako niti ne presene~a, da to ljudje sprejemajo kot del vsakdanjika. Ve~ kot tri ~etrtine prebivalcev obravnavanega obmo~ja (77,1 %) je namre~ »v zadnjih petih letih lo~evalo odpadke«, razlike med obema obravnavanima obmo~jema so res neznatne, kar kaè na vse bolj urbanizirano podeèlje. Prav v vseh teh naseljih pa so imeli prebivalci mònost vsaj delno lo~enega zbiranja odpadkov. 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Lo~evanje razli~nih vrst odpadkov je zelo premosorazmerno s stopnjo izobrazbe. Medtem ko to dela manj kot dve tretjini osnovno{olsko izobraènih (61,2 %), je v najvi{ji izobrazbeni skupini tak{nih kar {est sedmin (85,3 %). Najmanj so sortirali odpadke kmetovalci, z odstopanjem najmanj na Ljubljanskem polju (59,0 %), njim pa so è sledili na I{kem vr{aju (73,0 %) ter se priblièvali povpre~ju. Najbolj vestno so razlikovali odpadke vrti~karji (87,0 %). V 14 evropskih dràvah pa so leta 2000 ugotavljali, koliko prebivalcev sploh nima mònost lo~enega zbiranja odpadkov, in prav Slovenija je imela takrat to podro~je najslab{e urejeno, saj ve~ kot tretjina anketirancev (33,8 %) po vsej dràvi ni imela te mònosti, druga najbolj neurejena dràva na tem podro~ju je bila Portugalska (16,6 %), z manj kot desetino neurejenih primerov pa so sledile vse preostale dràve. Tiste, ki so imeli mònost lo~evanja odpadkov, so jih leta 2000 spra{evali, kako pogosto se odlo- ~ajo za to (1 – vedno, 2 – pogosto, 3 – v~asih, 4 – nikoli). V povpre~ju so se odlo~ili za odgovor 1,9, kar je za 0,3 manj, kot pa je bilo slovensko povpre~je. Najbolj disciplinirani so prebivalci Avstrije (1,2), Nem~ije (1,3) in Finske (1,6), najmanj pa Severne Irske (2,9) ter è precej bolj Irske (2,4) ter Portugalske (2,3). Iz tega je razvidno, da se ve~ina dràv pribliùje povpre~ju, torej odgovoru »pogosto – 2«. V Sloveniji se je med letoma 1993 (To{ 1999) in 2000 (ISSP 2000 2002) stanje izbolj{alo za 0,1 razreda z 2,3 na 2,2. Prav lo~eno zbiranje odpadkov pa je verjetno okoljska dejavnost z najdalj{o tradicijo pri nas, saj so è leta 1990 (To{ 1999) prebivalci iz Slovenije izjavili, da je to okoljska dejavnost, ki se ji najve~ posve~ajo. Precej manj so prebivalci zmanj{ali porabo pitne vode zato, da bi zmanj{ali njeno obremenjevanje. S tem dejanjem ljudje privar~ujejo uporabno pitno vodo in zmanj{ujejo koli~ino odpadne vode. Malo ve~ kot tretjina (34,7 %) jih je zaradi okoljskih razlogov zmanj{ala porabo v zadnjih petih letih, pri ~emer je ta delè na I{kem vr{aju v primerjavi z Ljubljanskim poljem vi{ji kar za 7,0 %. Verjetno ta razlika v korist I{ke-ga vr{aja niti ni presenetljiva glede na teàve z oskrbo s pitno vodo, s katerimi se soo~ajo tamkaj{nji prebivalci. Najbolj zavzeti so kmetovalci z I{kega vr{aja in njihovi sosedje s {ir{ega varstvenega pasu na vr{a-ju, oboji s po 43,0 %. Najmanj pa se ta problematika dotika vrti~karjev z Ljubljanskega polja, kjer se jih zavzema za zmanj{anje porabe pitne vode manj kot ~etrtina (24,0 %). Razlike pri tem odgovoru so precej{nje glede na stopnjo izobrazbe, med osnovno{olsko izobraè- nimi jih le malo ve~ kot ~etrtina (27,1 %) zmanj{ala porabo vode, medtem ko so bili najbolj zavzeti pri tem najbolj izobraèni z ve~ kot {tirimi desetinami (41,1 %) anketirancev. Manj kot desetino anketirancev (8,8 %) je podpisalo peticijo v zvezi z varstvom okolja z namenom, da bi zmanj{ali onesnaèvanje. Nekaj ve~ se jih je za to odlo~ilo na urbaniziranem Ljubljanskem polju (9,7 %). Najve~ podpisnikov je na {ir{em varstvenem pasu na Ljubljanskem polju (14,5 %), najmanj pa po 3,0 % med kmetovalci na Ljubljanskem polju in prebivalci zunaj varstvenih pasov I{kega vr{aja. lo~evanje odpadkov zmanj{ana poraba vode 77,1 % 61,6 % 34,7 % 1,0 % 2,8 % 21,8 % 0,7 % 0,4 % da ne ne vedo drugo da ne ne vedo drugo Slika 72: Lo~evanje odpadkov in zmanj{ana poraba pitne vode v zadnjih petih letih z namenom zmanj{anja onesnaèvanja (Anketa o … 2004; N = 900). 131 132 Za Avtor vsebine: Ale{ Smrekar v LEGENDA est ljudi o pitni v Avtor zemljevida: Peter Frantar MEDNO © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri 0 1 2 3 4 5 K kmetovalci Rezultati anket SAVA TACEN 5 % in manj odi K V vrti~karji V BROD 5,1–10,0 % meja varstvenega pasu K 10,1 % in ve~ VI@MARJE V BREST JE@ICA [ENTVID K SAVA V IG [I[KA BE@IGRAD I[KA VAS MOSTE LJUBLJANICA POLJE TRNOVO Ale{ Smrekar VI^ I[KA RUDNIK Slika 73: Podpis peticije v Ljubljani in okolici v zvezi z varstvom okolja v zadnjih petih letih z namenom zmanj{anja onesnaèvanja (Anketa o … 2004; N = 900). GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 LEGENDA ni podatka 10,0 % in manj kilometri 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 10,1–20,0 % Avtor vsebine: Ale{ Smrekar 20,1–30,0 % Avtor zemljevida: Peter Frantar © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 30,1 % in ve~ Slika 74: Podpis peticije v 14 evropskih dràvah v zvezi z varstvom okolja v zadnjih petih letih z namenom zmanj{anja onesnaèvanja (ISSP 2000 2002; N = 16.465). 133 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Najbolj radodarni s svojimi podpisi so bili najvi{je izobraèni (12,1 %), tem pa so presenetljivo sledili osnovno{olsko (10,6 %), srednje{olsko (8,0 %) in prepri~ljivo na koncu poklicno izobraèni (5,7 %). Malce ve~ podpisnikov tovrstnih peticij je zaznati iz odgovorov v anketi, izvedeni po vsej Sloveniji leta 2000 (ISSP 2000 2002), ko jih bilo 12,0 %, ta delè pa se je od leta 1993 (To{ 1999) pove~al za 1,5 %. Vsi ti rezultati kaèjo veliko zadrànost med Slovenci, saj so bili leta 2000 v 14 evropskih dràvah temu manj naklonjeni samo {e na Portugalskem (4,4 %), nasprotno temu pa so v Veliki Britaniji (30,4 %) in Nem~iji (31,7 %) presegli 30 % prag. Povpre~je pa je zna{alo 20,5 %. Najtèje in posledi~no tudi najredkeje so se anketiranci v zadnjih petih letih odlo~ali za financiranje dolo~enih skupin za varstvo okolja z namenom, da bi zmanj{ali onesnaèvanje. Samo 5,0 % se jih je odlo~ilo tako, z le malo ve~jim deleèm na Ljubljanskem polju (5,7 %). Prav pri nobeni skupini ni zaznati ve~jega odstopanja, morda je {e najbolj vpijo~ primer anketirancev zunaj varstvenega pasu I{kega vr{aja, kjer se niti eden ni odlo~il za tovrstno pomo~. Pripravljenost za tovrstno pomo~ strmo nara{~a z vi{jo izobrazbo. Medtem ko je zanimanje skoraj zanemarljivo med osnovno{olsko (0,4 %) in poklicno izobraènimi (0,8 %), je precej ve~je med srednje{olsko (5,2 %) in fakultetno izobraènimi (6,8 %). Glede na dokaj veliko korelacijo med izobrazbo in dohodki nas je zanimal {e ta pogled in ali se bistveno razlikujejo. Najmanj radodarni so bili najrevnej- {i z mese~nimi prejemki 50.000 SIT in manj na druìnskega ~lana (2,7 %), zanimivo je, da so jim sledili doslej najbolj odprti, ki prihajajo iz razreda med 100.001 in 200.000 SIT (5,0 %), najpogosteje pa so denar v te namene dajale osebe z najvi{jimi dohodki, torej nad 200.000 SIT na druìnskega ~lana (10,8). Prav skupina z najvi{jimi dohodki komaj presega povpre~je, kot ga prikazujejo rezultati ankete, ki je bila izvedena leta 2000 (ISSP 2000 2003), tako se je po teh podatkih v Sloveniji odlo~ilo za finan~- no pomo~ 10,7 %, kar pa je precej ve~ kot sedem let pred tem (To{ 1999), ko je bilo tak{nih 7,8 % anketiranih oseb v Sloveniji. Povpre~je 14 evropskih dràv pa je precej vi{je, kar 21,0 % se jih je v zadnjih petih letih odlo~ilo za financiranje dolo~enih skupin za varstvo okolja. Najmanj tovrstne pomo~i so bile delèni na Portugalskem (2,3 %), v [paniji (7,4 %) in na ^e{kem (9,3 %), najve~ pa na Nizozemskem (44,8 %) in Norve{kem (28,4 %). 6.16 PRIPRAVLJENOST PLA^EVATI FUNDACIJI ZA ZDRAVO PITNO VODO Prebivalci obravnavanega obmo~ja se zavedajo, da bi bilo treba za okolju prijazno gospodarjenje zagotoviti zadostna finan~na sredstva. Med petimi ponujenimi odgovori, kjer so lahko izbrali tri, so najpogosteje tistega, da so dràva (72,8 %) (kdo drug je to kot davkopla~evalci) in podjetja, ki onesnaùjejo podtalnico (68,8 %) najbolj dol`ni zagotoviti ta sredstva. Skoraj najmanj, le dobra petina (22,2 %), se jih je odlo~ilo, da bi bila za to primerna fundacija, prav najmanj (21,1 %) pa lokalno prebivalstvo, ki ìvi na varstvenih pasovih virov pitne vode in jo tudi onesnaùje. Dràva (72,8 %) je torej tista, od katere prebivalci najbolj pri~akujejo, da bi zbrala dovolj denarja za ustrezno gospodarjenje z vodo kot naravnim virom, kaèjo rezultati skoraj brez odstopanja med obema obravnavanima obmo~jema. Najbolj se k temu nagibajo anketiranci s {ir{ega varstvenega pasu I{kega vr{aja (81,0 %), najmanj pa kmetovalci z obeh obmo~ij (obakrat po 66,0 %). Neposredni onesnaèvalci imajo v o~eh ljudi razli~no vlogo. Anketiranci o~itno vidijo podjetja (68,8 %), ki nevarno ogroàjo podtalnico na eni strani in imajo zadostna sredstva za sanacijo na drugi strani, kot precej primernej{e financerje kot pa prebivalce – onesnaèvalce (21,1 %), ki ìvijo in delajo na varstvenih pasovih virov pitne vode. Podjetja bi torej po mnenju ve~ kot dveh tretjin anketirancev morala zagotoviti zadostna finan~na sredstva za varovanje podtalnice, z zaznanim odstopanjem med obema obravnavanima obmo~jema. Zanimivo, da jih skoraj desetina manj (7,8 %) tako meni na Ljubljanskem polju, polnem podjetij, ki obremenjujejo okolje. Morda je razlog v tem, da so le bolj skrita o~em. Podjetja kot glavne financerje vidijo anketiranci z obeh {ir{ih varstvenih pasov virov pitne vode (78,0 in 78,5 %). Tudi tokrat, kot è pri vpra{anju o »dràvi«, so pri podjetjih najbolj zadràni kmetovalci z Ljubljanskega polja 43,0 %), sledijo pa jim vrti~karji z istega obmo~ja (47,0 %). Zelo zanimiva je struktura odgovorov 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 o prebivalcih onesnaèvalcih. Najbolj kriti~ni so tisti anketiranci, ki ne ìvijo na varstvenih pasovih in torej sami ne obremenjujejo tistega okolja, z malo ve~ kot ~etrtino odgovorov (po 26,0 %). Najmanj, 14,0 % vrti~karjev, meni, da bi morali prebivalci onesnaèvalci sami zagotavljati zadostna finan~na sredstva, torej tudi oni sami. Naslednjo skupino pa razumljivo predstavljajo è kmetovalci, 16,0 % z I{kega vr{a-ja in 19,0 % z Ljubljanskega polja. Preglednica 24: Za okolju prijazno gospodarjenje s podtalnico bi bilo treba zagotoviti zadostna finan~na sredstva, ki naj bi jih po mnenju anketirancev zagotovile dolo~ene skupine (najve~ trije odgovori) (Anketa o ... 2004; N = 900). 1 2 3 4 5 skupaj skupaj {tevilo 655 619 190 295 200 900 delè 72,8 % 68,8 % 21,1 % 32,8 % 22,2 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 434 397 128 197 122 600 delè 72,3 % 66,2 % 21,3 % 32,8 % 20,3 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 221 222 62 98 78 300 delè 73,7 % 74,0 % 20,7 % 32,7 % 26,0 % 100,0 % 1 – dràva, 2 – podjetja, ki onesnaùjejo podtalnico, 3 – prebivalci, ki ìvijo na varstvenem pasu virov pitne vode in jo onesna- ùjejo, 4 – vsi, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz dolo~enega vira pitne vode, 5 – fundacija (sklad), ki bi skrbela za ustrezno gospodarjenje s podtalnico Po mnenju malo manj kot tretjine anketirancev (32,8 %) bi si morali vsi, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz dolo~enega vira, prizadevati za zagotavljanje zadostnih sredstev za ustrezno gospodarjenje s podtalnico. Najbolj se s tem strinjajo prebivalci {ir{ega varstvenega pasu I{kega vr{aja (40, %), torej tisti, ki imajo najve~ problemov z oskrbo s kakovostno pitno vodo. Tik za njimi so s podobnim mnenjem prebivalci, ki ne ìvijo na varstvenih pasovih (38,5 % na Ljubljanskem polju in 37,0 % na I{kem vr{aju), seveda pa se oskrbujejo s pitno vodo s teh obmo~ij. Najbolj zadràni pa so è tradicionalno kmetovalci, tokrat bolj z I{kega vr{aja (21,0 %) kot Ljubljanskega polja (27,0 %), in vrti~karji z istega obmo~ja (30,0 %). Fundacija, ki bi skrbela za ustrezno gospodarjenje s podtalnico, je naletela skoraj na najmanj{e odo-bravanje med anketiranimi osebami, saj jo je le malo ve~ kot petina (22,2 %) videla med tistimi, ki naj bi zagotavljali finan~na sredstva za okolju prijazno gospodarjenje s podtalnico. Glede na to, da so prva tri mesta zasedle vse tri skupine z I{kega vr{aja, je razumljiva razlika skoraj 6 % med obema obravnavanima obmo~jema. Najbolj so bili tej ideji naklonjeni kmetovalci z I{kega vr{aja (27,0 %), kar je kar za 8,0 % ve~ kot podpovpre~no kmetovalci z Ljubljanskega polja, najmanj pa vrti~karji (16,0 %). Podrobnej{i pogled pokaè, da so znotraj posameznih skupin odstopanja od povpre~nega vrstnega reda. Do podjetij, ki onesnaùjejo podtalnico, kot najbolj poklicanih za zagotavljanje prijaznega gospodarjenja s podtalnico, so najbolj nestrpni na {ir{em varstvenem pasu (78,0 %) na Ljubljanskem polju in zunaj njega (75,0 %) ter kmetovalci na I{kem vr{aju (75,0 %). Za fundacijo, ki bi skrbela za ustrezno gospodarjenje s podtalnico, so se najredkeje odlo~ali na obeh obmo~jih zunaj varstvenih pasov; na Ljubljanskem polju z 18,0 % in na I{kem vr{aju s 25,0 % odgovorov. Anketirancem smo predstavili Fundacijo za zdravo pitno vodo, ki èli izbolj{ati kakovost podtalnice kot vira pitne vode v Ljubljani in okolici. Predstavljeni so bili najbolj pere~i problemi, ki bi jih bilo treba ~im prej vsaj zmanj{ati (vodotesno odvajanje in ~i{~enje odpadnih voda iz gospodinjstev ter proizvodnih obratov, neurejena odlagali{~a odpadkov, nevodotesni gnojni objekti in nenadzorovana uporaba mineralnih gnojil ter za{~itnih sredstev v kmetijstvu). Finan~na sredstva za te programe naj bi se zbirala iz stalnega dodatka k ra~unu za porabo elektri~ne energije od junija 2004 naprej, pri ~emer bi bil prispevek naveden kot samostojna postavka na ra~unu. Elektro Ljubljana kot neprizadeta 135 136 Za Avtor vsebine: Ale{ Smrekar v LEGENDA est ljudi o pitni v Avtor zemljevida: Peter Frantar MEDNO © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri 0 1 2 3 4 5 K kmetovalci Rezultati anket SAVA TACEN V 50,0 % in manj vrti~karji odi K 50,1–60,0 % V BROD meja varstvenega pasu K 60,1–70,0 % VI@MARJE 70,1 % in ve~ V BREST JE@ICA [ENTVID K SAVA V IG [I[KA BE@IGRAD I[KA VAS MOSTE LJUBLJANICA POLJE TRNOVO Ale{ Smrekar VI^ I[KA RUDNIK Slika 75: Pripravljenost pla~evati Fundaciji za zdravo pitno vodo 100 SIT na mesec na gospodinjstvo za re{evanje kakovosti podtalnice kot vira pitne vode (Anketa o … 2004; N = 900). GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 organizacija, s katero naj bi Fundacija sklenila dogovor, bi zbrani denar nakazovala Fundaciji za zdravo pitno vodo kot neprofitnemu skladu, ki bi ves zbrani denar uporabil izklju~no za re{evanje navedene problematike. Seveda je {lo za izmi{ljeno fundacijo, kajti menili smo, da lahko le na tako prepri~ljiv in nazoren na~in izmerimo dejansko pripravljenost prebivalstva, da pomaga re{evati vedno bolj ogro- èn vodni vir. Za prejemnika denarja smo se odlo~ili za distributerja elektri~ne energije, ker v Sloveniji vsa gospodinjstva, ki so priklju~ena na elektri~no omrèje, pla~ujejo tudi prispevek za javno radio-televizijo, razen ~e dokaèjo, da ne posedujejo sprejemnika. Vpra{anja v zvezi s fundacijo so bila tako prepri~ljivo in realno sestavljena, da ve~ina od 900 anketiranih ni glasno podvomila o resni~nosti tega sklada. Zanimalo, nas je, ali so anketiranci pripravljeni za razre{evanje navedene problematike pla~evati zaokroènih 100 SIT na mesec. Za to sta se odlo~ili skoraj dve tretjini (65,4 %) oziroma 589 vpra{anih, pri ~emer je precej{nja razlika med Ljubljanskim poljem (70,8 %) in I{kim vr{ajem (54,7 %). Zato ne presene~a dejstvo, da so kmetovalci z I{kega vr{aja (48,0 %) najmanj pripravljeni prispevati, sledijo pa jim prebivalci, ki ìvijo zunaj varstvenih pasov na istem obmo~ju. Precej zadràni so tudi kmetovalci na Ljubljanskem polju (59,0 %), podpovpre~no pa so pripravljeni prispevati tudi vrti~karji z Ljubljanskega polja (65,0 %). Na nasprotni strani pa najbolj podpirajo to idejo na {ir{em varstvenem pasu (76,5 %) in zunaj njega (74,0 %) na Ljubljanskem polju. Preglednica 25: Pripravljenost pla~evati Fundaciji za zdravo pitno vodo 100 SIT na mesec na gospodinjstvo za re{evanje kakovosti podtalnice kot vira pitne vode (Anketa o … 2004; N = 900). da ne ne vedo ni odgovora skupaj skupaj {tevilo 589 267 32 12 900 delè 65,4 % 29,7 % 3,6 % 1,3 % 100,0 % Ljubljansko polje {tevilo 425 147 17 11 600 delè 70,8 % 24,5 % 2,8 % 1,8 % 100,0 % I{ki vr{aj {tevilo 164 120 15 1 300 delè 54,7 % 40,0 % 5,0 % 0,3 % 100,0 % Glede na dohodke je pripravljenost skoraj premosorazmerna z vi{ino prejemkov. Z mese~nimi dohodki, ki zna{ajo 50.000 SIT in manj na ~lana gospodinjstva, je pripravljenost malo manj kot dvotretjinska (63,6 %), kot drugi sledi razred do vklju~no 100.000 SIT (70,9 %). Tisti z najvi{jimi dohodki (200.001 SIT in ve~) niso najbolj radodarni in jih je nekaj pod tri ~etrtine vpra{anih (73,9 %). Najve~ podpornikov ideje o mese~- ni podpori 100 SIT Fundaciji je v vi{jem srednjem razredu (100.001–200.000 SIT) s 76,7 %. 15,01 % 32,79 % 8,78 % 27,25 % 13,16 % 0,23 % 1,39 % 1,39 % Slika 76: Pripravljenost pla~evati Fundaciji za zdravo pitno vodo vi{ji mese~ni prispevek 200 SIT 400 SIT 600 SIT 800 SIT na gospodinjstvo kot 100 SIT z namenom 300 SIT 500 SIT 700 SIT 1.000 SIT re{evanja kakovosti podtalnice kot vira pitne vode (Anketa o … 2004; N = 900). 137 138 Za Avtor vsebine: Ale{ Smrekar vest ljudi o pitni v Avtor zemljevida: Peter Frantar LEGENDA MEDNO © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2005 kilometri 0 1 2 3 4 5 K kmetovalci Rezultati anket SAVA TACEN V 10,0 % in manj vrti~karji odi K 10,1–20,0 % V BROD meja varstvenega pasu K 20,1–30,0 % VI@MARJE 31,1 % in ve~ V BREST JE@ICA [ENTVID K SAVA V IG [I[KA BE@IGRAD I[KA VAS MOSTE LJUBLJANICA POLJE TRNOVO Ale{ Smrekar VI^ I[KA RUDNIK Slika 77: Pripravljenost pla~evati Fundaciji za zdravo pitno vodo 500 SIT ali ve~ mese~nega prispevka na gospodinjstvo z namenom re{evanja kakovosti podtalnice kot vira pitne vode (Anketa o … 2004; N = 900). GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Pripravljenost podpreti Fundacijo je odvisna tudi od izobrazbe vpra{anih. Najbolj so zadràni poklicno izobraèni (54,1 %), sledijo jim osnovno{olsko (58,8 %) ter srednje{olsko (66,6 %), ki è dosegajo dve tretjini vseh vpra{anih (66,6 %), najbolj radodarni pa so fakultetno izobraèni (72,6 %). Zanimalo nas je, ali anketiranci, ki ne podpirajo Fundacije, niso pripravljeni pla~evati, ker se jim zdi znesek 100 SIT na mesec na gospodinjstvo prevelik ali iz na~elnih razlogov. Ugotovili smo, da malo manj kot tretjina ne podpira tovrstnega (ali druga~nega) zbiranja sredstev, saj se je na vpra{anje, ali je vendar kakr{enkoli znesek, ki bi ga bili pripravljeni pla~evati za re{evanje navedene problematike, pozitivno odzvalo le {e 12 (3,9 %) od 311 anketirancev. Zanimalo nas je tudi, ali so anketiranci pripravljeni pla~evati Fundaciji tudi vi{je mese~ne prispevke kot le simboli~nih 100 SIT na gospodinjstvo, po 200 oziroma 300 oziroma 400 SIT pa vse do 1000 SIT. Malo ve~ kot tretjina anketirancev (34,6 %) se je è predhodno opredelila, da ni pripravljena pla~evati niti 100 SIT, nadaljnja slaba {estina (17,3 %) je menila, da je 100 SIT mese~nega prispevka povsem dovolj. Za ve~ji prispevek od osnovnega se je torej odlo~ila malo manj kot polovica vseh vpra{anih (48,1 %), od teh dobre tri desetine (32,8 %) za najmanj{i mòni dvig na 200 SIT, slabe tri desetine (27,2 %) pa za okrogli prispevek 500 SIT. Za najvi{ji predlagani prispevek pa se je odlo~ilo 13,2 % anketiranih. Za konec so nas zanimali motivi tistih, ki so bili pripravljeni prispevati sredstva Fundaciji. Ponudili smo jim ve~ razli~nih trditev, za vsako so morali navesti svoje mnenje glede pomembnosti. Trditve so bile od povsem pragmati~no osebno naravnanih (èlim piti neopore~no vodo), deklarativnih (rad poka- èm, da skrbim za okolje) do povsem filozofskih (tudi ìvljenje v podtalnici ima pravico obstajati). Najve~ji motiv za podporo Fundaciji je vsekakor zelo oseben, koristoljuben. Ljudje namre~ èlijo tudi v prihodnje piti neopore~no pitno vodo iz omrèja. Doseèna ocena 4,6 je zelo visoka in se pribliù- je najvi{ji mòni oceni »izjemno pomembno – 5«, brez omembe vrednih razlik med obema obravnavanima obmo~jema. Skoraj tri ~etrtine (72,5 %) vseh, ki podpirajo Fundacijo, se je odlo~ilo za oceno »izjemno pomembno – 5«. Tudi podrobnej{i pogled nam pokaè izjemno enotnost, saj se ocene skupin praviloma gibljejo med 4,6 in 4,7, izjema so le kmetovalci na Ljubljanskem polju, ki dosegajo najnìjo oceno, vendar {e vedno visok 4,5. Nekateri ljudje radi pokaèjo svoja dejanja, ki imajo pozitiven odziv v drùbi, seveda pa manj radi priznavajo, da to delajo tudi ali celo predvsem zaradi tovrstnih razlogov. Pri~akovano nìje izraèna moti-viranost je vsaj deklarativno zaradi èlje pokazati, da skrbijo za okolje. Odgovori so precej bolj enakomerno èlijo piti neopore~no vodo radi pokaèjo, da skrbijo za okolje 80 % 35 % 70 % 30 % 60 % 25 % 50 % 20 % 40 % 15 % 30 % 10 % 20 % 10 % 5 % 0 % 0 % nepomembno malo srednje precej izjemno nepomembno malo srednje precej izjemno pomembno pomembno pomembno pomembno pomembno pomembno pomembno pomembno skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj skupaj Ljubljansko polje I{ki vr{aj Slika 78: Pomembnost motiva za pla~evanje dolo~enega zneska Fundaciji za zdravo pitno vodo, ker èlijo v prihodnje piti neopore~no pitno vodo in ker radi pokaèjo, da skrbijo za okolje (Anketa o … 2004; N = 597). 139 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar razporejeni kot pri prej{nji trditvi. Kljub skupni oceni 3,3, kar se pribliùje oceni »srednje pomembno – 3«, so razlike med obravnavanima obmo~jema precej{nje, kar za 0,5 razreda. Anketiranci na Ljubljanskem polju izjavljajo, da je zanje to manj pomembno (3,1), zlasti opazen je velik delè tistih, ki trdijo, da je to »nepomembno – 1«, {e zlasti v primerjavi z anketiranimi osebami na I{kem vr{aju (ve~ kot {tirikrat manj{i). Tako se gibljejo povpre~ne ocene na Ljubljanskem polju od sploh najnìje 2,9 med prebivalci zunaj varstvenih pasov do 3,2 med kmetovalci, povsem pa odstopajo s povsem najvi{jo oceno vrti~karji (3,8), na I{kem vr{aju pa so razlike precej manj{e (od 3,4 do 3,6). Na bolj filozofsko in tèje predstavljivo trditev, da ima tudi ìvljenje v podtalnici pravico obstajati, je bil precej pozitiven odziv, saj se zdi ve~ini to »precej pomembno – 4«, z natan~no oceno 4,3 in strmim nara{~anjem odgovorov na obeh obmo~jih, od ocene »srednje pomembno – 3« do »izjemno pomembno – 5«. Ljudje smo znani po svoji deklarativni podpori ìvljenju kot najvi{ji vrednoti, vendar le do tedaj, ko sami nismo vsaj malo prizadeti zaradi tega. Najnìje ocene dosegajo kmetovalci na I{kem vr{aju (4,0) in Ljubljanskem polju (4,2), najvi{je pa so podali prebivalci {ir{ega varstvenega pasu na I{kem vr{aju (4,5). Po trditvah anketiranih oseb je bil glavni motiv za financiranje Fundacije za zdravo pitno vodo, izra- èn z visoko zelo enotno doseèno oceno 4,6, da èlijo v tudi v prihodnje piti neopore~no pitno vodo. Presenetljivo je le malo zaostajala trditev, da ima tudi ìvljenje v podtalnici pravico obstajati (4,3), le srednje pomembno (3,3) pa se jim zdi, da pokaèjo, da skrbijo za okolje. 140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 7 SKLEP Na dan porabimo povpre~no 5 litrov vode za kuhanje, 10 litrov za pomivanje, 20 litrov za pranje ter 50 litrov za kopanje in umivanje na osebo. Za proizvodnjo 1 litra bencina potrebujemo 1020 litrov vode, za pridelavo 1 kg p{enice 1500 litrov, za izdelavo 1 kg plastike 85.000 litrov ter 450.000 litrov za izdelavo 1 avtomobila. Pipa, iz katere kaplja 1 kapljica na sekundo, zapravi 25 litrov vode na dan; ~e pustimo te~i vodo med umivanjem zob, ste~e v prazno ve~ kot 20 litrov; v petih minutah prhanja porabimo 140 litrov, kopanje v kadi pa zahteva povpre~no 250 litrov vode (Burja 2005). To je le nekaj razlogov, zakaj postaja kakovostna voda strate{ka surovina 21. stoletja. Drùbeni razvoj nas sili v pretirano izkori{~anje naravnih virov, tudi vode, kar posledi~no vodi v poslab{ano kakovost ìvljenjskega okolja. Klju~no vpra{anje, s katerim se dejansko ukvarjamo v vsej {tudiji o zavesti ljudi do vode, je, kako priti do odgovora, koliko ljudi, kateri ljudje in v kak{nem obsegu so dejansko pripravljeni prispevati za ohranitev zate~enega stanja okolja oziroma njegovo izbolj{anje in koliko so sposobni sodelovati pri na~rtovanju rabe prostora za ohranitev kakovostne vode. Zanima nas, koliko, ne le deklarativno, je okolju prijaznih ljudi oziroma, kot lahko zasledimo v sociolo{ki literaturi, je ekolo{ko orientiranih (Malnar 2002) in tudi tovrstno izobraènih. Gre za ljudi, ki na ravni stali{~ izraàjo naklonjenost do varovanja okolja. Vsem pa ne pomeni to tudi vrednote. Vrednota je namre~, kot pi{e v Slovarju slovenskega knjìnega jezika (1995), nekaj ve~, ~emur kdo priznava veliko na~elno vrednost in mu zato daje prednost. Tisti ljudje, ki dejansko nekaj naredijo za okolje, dajejo tovrstnemu ìvljenjskemu stilu prednost. Izbrana vpra{anja iz obravnavane ankete so na ve~ ravneh: Na prvi ravni ostajajo odgovori na ravni mnenj posameznikov in gre predvsem za hipoteti~na ravnanja anketirancev. Kljub vsemu lahko v odgovorih na nekatera vpra{anja è slutimo, koliko ljudi in iz katerih okolij, tako socialnoekonomskih kot pokrajinskih, je sploh na~elno okolju prijaznih. Na drugi ravni se è sre~ujemo z odgovori, ki se pribliùjejo dejanskemu ravnanju posameznikov v drùbi, saj èlimo od njih izvedeti, kak{na je dejanska pripravljenost posameznikov za financiranje okoljskih projektov. Na zadnji, najvi{ji ravni pa se è sre~ujemo z navidez aktivnim okoljskim delovanjem. V to skupino lahko dejansko uvr{~amo nosilce in pospe{evalce ideje okolju prijaznega obna{anja. Za izbrane odgovore imamo na voljo tudi primerjavo z rezultati iz slovenskega in evropskega vzorca (ISSP 2000 2002). Na prvi, hipoteti~ni ravni smo anketirance povpra{ali o njihovem strinjanju s trditvijo: »Nobenega smisla ni, da po svojih najbolj{ih mo~eh skrbi{ za okolje, ~e tega ne po~nejo tudi drugi.« Namerno smo podali nikalno poved, saj je znano, da se anketiranci radi nagibajo k sogla{anju, {e zlasti manj izobra- èni (Schumann, Presser 1996). V tem primeru pa je potrebno aktivno zagovarjanje izbire. Znano je namre~, da del anketirancev sogla{a s ponujenimi trditvami ne glede na vsebino, saj je zanje ve~ji napor izraàti nasprotovanja kot soglasja s ponujenimi trditvami (Malnar 2002). Podali smo trditev, ki sicer kar kli~e po v drùbi zaèlenem odgovoru. Kljub vsemu se je samo {est desetin anketirancev (59,8 %) odlo~ilo za odgovora »sploh se ne strinjam« in »se ne strinjam«, z neznatnimi razlikami med obema obravnavanima obmo~jema. Ve~je so razlike znotraj Ljubljanskega polja, saj kmetovalci (42,0 %) in vrti~karji (49,0 %) najmanj, anketiranci zunaj Ljubljanskega polja (70,5 %) pa najbolj nasprotujejo ponujeni trditvi. Precej nìji delè tovrstnih odgovorov zasledimo v rezultatih ankete iz leta 2000 v Sloveniji (45,1 %) in v 14 evropskih dràvah (38,8 %), kar morda lahko pripi{emo razli~ni izobrazbeni strukturi. Na obravnavanem obmo~ju smo verjetno anketirali kar nadpovpre~no izobraène prebivalce glede na izobrazbeno strukturo v i{ki ob~ini. Izobrazbo smo razdelili v {tiri razrede (osnovno{olska in manj, srednja poklicna, srednja strokovna in splo{na ter vi{ja, visoka in univerzitetna). Anketiranci v Ljubljani in okolici dosegajo oceno 2,9, po podatkih Statisti~nega urada Republike Slovenije zna{a ocena na istem obmo~ju 2,6, v celotni dràvi pa celo samo 2,2. Da je stopnja izobrazbe res zelo pomembna, nam pokaè tudi razporeditev po izobrazbeni strukturi. Priblìno dve petini osnovno{olsko (38,8 %) in poklicno (42,6 %) izobraènih se »sploh se ne strinja« in »se ne strinja« z zgoraj podano trditvijo. Ta delè 141 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar pa è bistveno naraste med srednje{olsko izobraènimi (62,6 %) in sploh visoko{olsko izobraènimi, kjer dosega è skoraj tri ~etrtine (73,7 %) tak{nih odgovorov. Zelo hipoteti~no zastavljena vpra{anja {e vedno omogo~ajo opredeljevanje za okoljsko ozave{~e-ne anketirance, ko pa postavimo na tehtnico varovanje okolja na eni in osebni standard na drugi strani, è sledimo upadanju te vneme. Tako je dejanska »pripravljenost anketirancev za pla~evanje dosti vi{- jih cen raznih artiklov z namenom varovanja okolja« oziroma »podtalnice kot vira pitne vode« è dosti manj{a, v povpre~ju kar za polovico. Varovati okolje je »kar precej pripravljenih« in »zelo pripravljenih« tri desetine anketirancev (30,1 %), malce vi{ji pa je {e delè tistih, ki se borijo za kakovostnej{o pitno vodo (33,4 %). Razlike med obema obmo~jema so opaznej{e, saj dosegajo skoraj desetino (9,6 %) v korist odgovorov na Ljubljanskem polju (33,3 %). Najmanj (15,0 %) so pripravljeni pla~evati kmetovalci z I{kega vr{aja, precej nepripravljeni pa so tudi kmetovalci z Ljubljanskega polja (27,0 %). Zanimivo najbolj zavzeti so na tej deklarativni ravni vrti~karji z Ljubljanskega polja (37,0 %). Tudi tukaj ima izobrazba zelo pomembno vlogo, saj je poklicno izobraènih »kar precej pripravljenih« in »zelo pripravljenih« samo 14,8 %, osnovno{olsko izobraènih malce ve~ (17,6 %), srednje{olsko izobraèni so è precej manj zadràni (30,3 %). Med visoko{olsko izobraènimi je kar 44,3 % odgovorilo, da so »kar precej pripravljeni« in »zelo pripravljeni«. Pri prej{nji trditvi anketiranci niso ~utili tako velike potrebe po begu med navidez neopredeljene, saj se jih je tako opredelila le sedmina. Pri tem vpra{anju pa so se ~utili è bolj ogroène, zato nas ne presene~a skoraj tretjina (30,8 %) »niti pripravljenih niti nepripravljenih«, pri ~emer anketiranci z I{ke-ga vr{aja celo presegajo tretjino vseh odgovorov (34,7 %). V primerjavi s predhodnim vpra{anjem ugotavljamo, da je v Sloveniji leta 2000 vnema za okoljske probleme nerazumljivo celo malenkostno narasla, medtem ko je v 14 izbranih evropskih dràvah, logi~- no glede na potreben ve~ji osebni vloèk, padla za malo ve~ kot sedmino na 38,8 % (ISSP 2000 2002). Pri zadnjem izbranem vpra{anju pa è prehajamo k navidez aktivnemu okoljskemu delovanju, saj smo anketirancem povsem prepri~ljivo predstavili izmi{ljeno Fundacijo za zdravo pitno vodo, katere cilj naj bi bil izbolj{anje kakovosti podtalnice kot vira pitne vode v Ljubljani in okolici. Iz reakcij anketirancev lahko sklepamo, da so verjeli v resni~en obstoj te ustanove. Zato ne presene~a {e za stopnjo manj{a pripravljenost pla~evati 500 SIT ali ve~ na mesec na posamezno gospodinjstvo. Le {e petina anketirancev (20,9 %) je bila pripravljena prispevati zgoraj zapisan znesek. Presenetljivo so {e ve~je razlike med anketiranci z obeh obmo~ij, saj je razlika skoraj 15 %. Tako ne presene~a zelo majhen delè kmetovalcev na I{kem vr{aju (8,0 %) in {e vedno podpovpre~en, a kljub vsemu precej ve~ji med kmetovalci na Ljubljanskem polju (19,0 %). Glede na prej{nja odgovora smo med vrti~karji pri~akovali precej ve~- jo pripravljenost za aktivnej{o vlogo, a ta v resnici komaj presega desetino odgovorov (12,0 %). Sploh najmanj{e navdu{enje za pla~evanje mese~nega prispevka je med anketiranci zunaj varstvenih pasov virov pitne vode na I{kem vr{aju (7,0 %), najve~je pa prav tako zunaj varstvenih pasov, a na Ljubljanskem polju (31,5 %). Pri odgovorih na to vpra{anje je veliko odstopanje glede na razli~ne izobrazbene ravni. Priblìno desetina osnovno{olsko (11,8%) in poklicno (samo 8,2%) izobraènih, petina srednje{olsko izobraènih (21,9 %) ter tretjina fakultetno izobraènih (31,1 %) anketirancev je pripravljena pla~evati Fundaciji po 500 SIT na mesec. Razlika med poklicno izobraènimi kot najmanj navdu{enimi nad Fundacijo na eni strani in vi{- je{olsko ali bolj izobraènimi kot najve~jimi privrènci te ustanove na drugi strani je skoraj {tirikratna. Iz odgovorov na izbrana tri vpra{anja lahko razberemo, da ljudje na~eloma ve~inoma podpirajo varovanje okolja, {e zlasti deklarativno, saj je to tudi drùbeno zaèleno. Ko pa se soo~ajo z omejitvami, ki bi posegle v njihov na~in ìvljenja v obliki omejevanja njihovih aktivnosti ali pove~anja stro{kov, ta vnetost hitro popu{~a. In vedno bolj ko se bliàmo dejanjem, ki bi jih lahko opredelili kot okoljsko aktivna, tem manj ljudi je dejansko pripravljenih varovati okolje. Verjetno bi lahko petino prebivalcev Ljubljane in okolice tudi opredelili kot osebe, ki so naklonjene varovanju okolja in je zanje to vrednota, za katero so pripravljeni tudi sami nekaj narediti. 142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 obmo~ja 70 60 50 v (v %) voro 40 30 deleòdgo 20 10 0 smiselnost skrbi pla~evanje pla~evanje za okolje vi{jih cen Fundaciji HIPOTETI^NO DEJANSKO AKTIVNO Ljubljana in okolica I{ki vr{aj Evropa 14 (2000) Ljubljansko polje Slovenija (2000) izobrazbene skupine 80 70 60 v (v %) 50 voro 40 30 deleòdgo 20 10 0 smiselnost skrbi pla~evanje pla~evanje za okolje vi{jih cen Fundaciji HIPOTETI^NO DEJANSKO AKTIVNO osnovno{olska in manj srednje{olska poklicna vi{je{olska in ve~ Slika 79: Gibanje deleèv odgovorov na vpra{anja o smiselnosti skrbi za okolje, pla~evanju vi{jih cen in pla~evanju Fundaciji za zdravo pitno vodo po obmo~jih (Anketa o … 2004; N = 900, ISSP 2000 2002; N = 16.465) in po izobrazbenih skupinah (Anketa o … 2004). 143 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Rezultati anketiranja kaèjo, da je stopnja izobrazbe zelo pomembna pri obna{anju ljudi do okoljskih problemov. Pregled odgovorov nam pokaè, da okolju prijazneje razmi{ljajo bolj izobraèni. Glede na o~itno prepri~ljivo postavljeno vpra{anje o Fundaciji bi lahko ovrgli v javnosti prisotne teze, da bolj izobraèni tudi pri bolj zapletenih vpra{anjih bistveno bolj ponujajo drùbeno zaèlene odgovore. Pri prej omenjenem vpra{anju so se namre~ anketiranci mnoì~no ustra{ili, da bi na podlagi pri~ujo~e raziskave Fundacija zaìvela in bi bilo torej tudi od njihovih odgovorov odvisno, koliko bodo dejansko morali prispevati v sklad za re{evanje najbolj pere~ih obremenjevalcev podtalnice v njihovem okolju. Izkazalo se je, da se poklicno izobraèna populacija najmanj zaveda pomembnosti varovanja vodnega vira, kar smo ugotovili è pri terenskem anketiranju, saj so anketarji najbolj negodovali prav zaradi njihovega v~asih neprimernega odnosa tako do njih kot do okoljske problematike na splo{no. Zato ne presene~a njihova nenaklonjenost aktivnemu sodelovanju pri re{evanju okoljskih problemov. Deloma si to lahko razlagamo s pomanjkanjem teh vsebin v u~nih programih in sploh kr~enjem ur za drùboslovne predmete. Osnovno{olsko in manj izobraèni anketiranci prav tako niso pokazali velikega navdu{enja nad varovanjem okolja. Srednje{olsko izobraèna populacija pa se è povsem druga~e odziva na tovrstne probleme, {e za precej{njo stopnjo okolju prijaznej{i pa je visoko{olsko izobraèn kader. Kmetijstvo in deloma tudi vrti~karstvo sta predvsem gospodarski dejavnosti, ki na aluvialnih ravninah predvsem zaradi aktualne usmeritve v intenzivno pridelavo prihajata v konflikt z vlogo, ki naj bi jo imela ta pokrajina za varovanje podtalnice kot vira pitne vode, in tako morda razmi{ljanje kmetovalcev in vrti~karjev niti ni presenetljivo. Kmetovalci so izrazito nenaklonjeni varovanju okolja tako na deklarativni ravni kot pri okoljsko aktivnih dejanjih. [e zlasti izrazito to zaznamo na Ljubljanskem polju, zdi se, da je to morda posledica vseh pritiskov, s katerimi se vsakodnevno sre~ujejo, saj jim nedvomno ni lahko opravljati dejavnosti nad vodonosnikom v urbanem okolju, ki jih zaznava kot tujek. Le pri vrti~karjih zaznamo izrazito dvojnost, na deklarativni ravni so izjemno okolju prijazni, ko pa bi imeli mònost dejansko kaj storiti za okolje, navdu{enje za ohranjanje okolja hitro splahni. Prav kmetovalci in deloma tudi vrti~karji so obsèni, zlasti ploskovni obremenjevalci okolja, ki s svojimi posegi ogroàjo kakovostno pitno vodo (Kladnik 2002; Kladnik, Rejec Brancelj 2000, Smrekar, Kladnik 2002). @eleli smo ugotoviti tudi razlike v odgovorih anketirancev med urbaniziranim Ljubljanskim poljem in suburbaniziranim I{kim vr{ajem. Ljubljansko polje namre~ predstavlja primer visoko razvitega obmo~- ja v Sloveniji, I{ki vr{aj pa, kljub neposredni bliìni Ljubljane, zgolj povpre~no razvito slovensko pokrajino. Splo{en vtis je, da so anketiranci na Ljubljanskem polju bolj okoljsko ozave{~eni. Podrobnej{a analiza pokaè, da je to res, vendar predvsem kot posledica nìje izobrazbene strukture na I{kem vr{aju. Celotna anketirana populacija (ocena 2,9 na {tiristopenjski lestvici) namre~ presega povpre~no izobrazbeno raven na obravnavanih obmo~jih za od 0,3 do 0,5 razreda, od slovenskega povpre~ja pa je vi{ja celo za 0,7 razreda. Prebivalci I{kega vr{aja pa bistveno bolje poznajo lokalne aktualne okoljske probleme kot Ljubljan~ani, ki o~itno ìvijo bistveno bolj odtujeno ìvljenje od naravnega okolja in jih precej manj zanima neurbana problematika. Poznavanje varstvenih pasov virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice tistih anketirancev, ki ìvijo na njih, je nezadovoljivo, saj ni niti polovica (48,5 %) prepri~anih, da res ìvijo na njih. Za oteè- valno okoli{~ino lahko {tejemo {e dejstvo, da so bili v ~asu anketiranja pasovi veljavni è od leta 1988, torej ve~ kot 15 let! Prebivalci, ki ìvijo na varstvenem pasu na I{kem vr{aju, so po pri~akovanju precej bolje seznanjeni s pasovi (67,5 %) kot pa ista kategorija prebivalcev na Ljubljanskem polju. Zlasti zaskrbljujo~e pa je poznavanje prebivalcev s {ir{ega varstvenega pasu na Ljubljanskem polju, torej zelo urbanega obmo~ja, saj se jih le desetina (11,5 %) zaveda, kje ìvijo. Manj kot tretjina anketirancev (31,3 %) se je bila pripravljena soo~iti z izzivom risanja spoznavnih zemljevidov meja varstvenih pasov virov pitne vode v Ljubljani in okolici. Pokazale so se dolo~ene zgostitve pojavov na òjih obmo~jih vodarn, pri ~emer so anketiranci z I{kega vr{aja pokazali precej bolj{e poznavanje razmer. Med posameznimi izobrazbenimi skupinami pa so se najmanj izobraèni z 21,2 % risarjev za desetino redkeje odlo~ali za sodelovanje v tem delu ankete kot preostale skoraj enako zasto-pane izobrazbene skupine. Samo poznavanje razmer pa je presenetljivo precej podobno pri vseh skupinah. 144 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Znanost uìva med ljudmi veliko zaupanje. To je splo{no znano dejstvo, ki ga potrjujejo tako raziskave slovenskega javnega mnenja kot tudi pri~ujo~e delo. Raziskovalci z odstopanjem preka{ajo tako nevladne organizacije kot medije in presenetljivo precej tudi u~itelje, pri~akovano pa so pri dnu zaupanja oblasti na vseh ravneh. Ve~ kot polovica (52,9 %) jih zaupa strokovnjakom »brez pomislekov« (petstopenjska lestvica), kar je nedvomno obsèna dota, ki bi jo bilo treba izkoristiti, {e posebej ker razlike glede na doseèno stopnjo izobrazbe niso omembe vredne. Obenem se ljudje zavedajo, da moderna znanost ne bo kar sama od sebe re{ila okoljskih problemov. Bolj zaskrbljujo~e pa je, da manj izobra- èni precej pogosteje menijo (ocena 1,6 na petstopenjski lestvici), da ne potrebujejo dodatnega seznanjanja in izobraèvanja kot pa fakultetno izobraèni (ocena 2,3). Primerna na~ina za priblièvanje tematike varovanja podtalnice sta po njihovem mnenju z mediji (ocena 3,6) in posebnimi zloènkami (3,5). Med ene in druge bi lahko uvrstili tudi glasilo oskrbovalca s pitno vodo Voda, ki ga anketiranci zaznavajo kot zelo objektivnega. Manj navdu{eni pa so nad svojim morebitnim aktivnej{im pristopom, kot bi bilo na primer sre~anje za prebivalce (ocena 2,9). Voda, glasilo Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija, bi ob tako velikem dosegu bralcev in tako pozitiv-nem mnenju, ki ga imajo o njem, moralo izkoristiti prilònost in celotno {tevilko posvetiti izklju~no predstavitvi vodovarstvenega obmo~ja na Ljubljanskem polju in tudi è 15 let veljavnih varstvenih pasov virov pitne vode na I{kem vr{aju. @al tudi v preteklosti niso posebej predstavili starih varstvenih pasov virov pitne vode. Raziskovalci so torej poklicani, ne le da opravljajo temeljne in tudi aplikativne raziskovalne projekte, temve~ da tudi aktivno posegajo v dogajanje v prostoru z znanjem, ki so si ga s svojim delom pridobili. O~itno predstavljajo skupino, ki ji veliko ljudi zaupa ter pri~akuje in upo{teva {tevilne nasvete. Nova Uredba o vodovarstvenem obmo~ju (Uradni list … 126/2004) resda velja samo za Ljubljansko polje, na I{kem vr{aju pa je {e vedno veljaven è ve~ kot 15 let stari Odlok (Uradni list … 13/1988), ki pa mora biti dovolj velik motiv za pospe{eno akcijo obve{~anja ljudi, da ìvijo na vodovarstvenem obmo~ju. Treba bi jim bilo predstaviti vse omejitve, ki jih zgoraj navedena Odlok in Uredba predvide-vata, hkrati pa jim razloìti, kako veliko poslanstvo za ohranitev kakovostne pitne vode je tudi v njihovih rokah. Nujna je namre~ njihova aktivna udelèba pri varovanju naravnih virov. Mladina je dovzetna za spremembe in je promotor raznih idej, zato ji moramo naloìti nalogo sprejemnika teh idej, in ji nameniti medij, v katerem bomo informirali in izobraèvali tudi odraslo populacijo. »Pritiski« na star{e in stare star{e lahko korenito spremenijo tudi obna{anje starej{ih generacij. Prav spremenjeno razmi{ljanje je klju~nega pomena pri izvedbenem delu v preskoku na~ina varovanja na{e-ga okolja, saj bomo lahko kakovostne ìvljenjske razmere zagotovili le z ustreznim ravnanjem vsakega posameznika. Pomanjkljivo informiranje in izobraèvanje sta klju~na problema, s katerima se soo~amo na obeh obravnavanih obmo~jih v vseh socialnoekonomskih skupinah. Torej lahko potrdimo osnovno hipotezo raziskave, ki je, da so prebivalci v Republiki Sloveniji na splo{no {e vedno nezadostno informirani, okoljsko izobraèni in ozave{~eni o vodi kot naravnem viru, da bi èleli in bili zmòni aktivno sodelovati: • pri varovanju vode kot naravnega vira ter • v procesih odlo~anja o na~rtih rabe prostora za ohranitev kakovostne vode, • kar jim omogo~ajo ter nalagajo obstoje~e deklaracije in sprejeta zakonodaja. Rezultati nekaterih {tudij, ki so bile opravljene na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v nekaj zadnjih letih ali {e potekajo (Kladnik 2002; Kladnik, Rejec Brancelj 2000; Smrekar, Kladnik 2002; Smrekar, Kladnik 2004; Smrekar s sodelavci 2005; Smrekar s sodelavci 2005a), se ujemajo z zgoraj navedenimi sklepi in potrjujejo nujno delovanje v smeri, ki bo vodila v zanikanje hipoteze. Torej so bile pravilne akcije, ki so bile predvidene in je bilo njihovo izvajanje predano ustreznim slùbam, izvedene ali je {e na~rtovana njihova uresni~itev. Nekatere od njih so v nadaljevanju navedene. Na podlagi ve~letnega obsènega dela na In{titutu na Ljubljanskem polju se je porodila zamisel o nastanku znanstvene monografije Podtalnica Ljubljanskega polja (Rejec Brancelj s sodelavci 2005). K sodelovanju so bili povabljeni {tevilni kolegi in tako so v monografiji skupaj predstavljeni rezultati biolo{kih, 145 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar kemijskih, geografskih, hidrogeolo{kih, pa tudi histori~nih in socialnoekonomskih raziskav. Zelo pomembna je tudi aplikativna plat obravnavane vsebine, saj rezultati prispevajo k razumevanju pomena poznavanja integralnega obremenjevanja na obmo~jih s podtalnico in so koristno {tudijsko gradivo za strokovno javnost. Na podlagi digitalno zasnovanega popisa gnojnih jam in gnoji{~ (Smrekar, Kladnik 2002), ki ga je financirala Mestna ob~ina Ljubljana, je bila izdelana prednostna lista kmetij, potrebnih sanacije. Zanje so na In{titutu za mlekarstvo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani pripravili idejne tehnolo{ke re{itve, katerih realizacijo je potem sofinancirala Mestna ob~ina Ljubljana. V prvi fazi so sanirali nekatere làje obvladljive to~kovne obremenjevalce, ki so z visokimi koncentracijami obremenitev na majhnem prostoru predstavljali veliko nevarnost za kakovost podtalnice. Seveda je tak{no sofinanciranje priteg-nilo pozornost tudi drugih kmetovalcev in v prihodnje bo tudi zaradi tega pozitivnega zgleda làje najti kmete, ki bi bili pripravljeni na prenovo gnojnih objektov. Seveda se je njihov motiv zelo pove~al, saj lahko ra~unajo na nepovratna sredstva iz kmetijskih skladov le tisti, ki imajo urejene gnojne jame in gnoji{~a. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija je naro~ilo izdelavo popisa vodnjakov v zasebni lasti (Smrekar, Kladnik 2004), saj ni bilo nikakr{ne evidence teh objektov. Predlagano je bilo, da bi bilo treba izvesti analizo kakovosti vode v vzor~nih vodnih zajetjih, objekte s slabo kakovostjo vode sanirati, pri zajetjih z ugotovljenimi izpusti odpadnih voda v objekte nemudoma poskrbeti za prenehanje tega delovanja, vpeljati nadzor nad koli~inami zajete vode v objektih, pri porabnikih, ki zajemajo ve~ vode, kot je potrebujejo za normalno gospodinjsko rabo, skladno z veljavno zakonodajo nemudoma urediti dokumentacijo, za uporabnike na novo urejenih zajetij brez izjeme uvesti zahtevo za pridobitev vodnega dovoljenja. Lastnike vodnjakov, ki sluìjo odvajanju odpadne vode neposredno v podzemno vodo, je upravljavec vodovodnega sistema opozoril, da je treba odvajanje odpadne vode urediti skladno z veljavno zakonodajo. Za nevzdrèvane vodnjake bo treba poiskati finan~na sredstva za sanacijo. Ob izdelavi katastra in predloga prednostne sanacije divjih odlagali{~ odpadkov na Jar{kem produ (Smrekar s sodelavci 2005), ki ga je financirala Mestna ob~ina Ljubljana, je bilo ugotovljeno, da to obmo~je ponuja idealne razmere za postavitev vodne u~ne poti. Primerno bi lahko predstavili ve~ vsebin, kot so na primer ~rpali{~e pitne vode, suha struga nekdanjega re~nega toka, regulacija re~nega korita, gramoznica s profilom krovne plasti in proda na aluvialni ravnini kot neprimeren gradbeni material, divje odlagali{~e odpadkov kot na~in neustrezne sanacije odkopane gramoznice tik nad gladino podtalnice in podobno. S temi prikazi bi lahko dokazali veliko u~no vrednost tega prostora, ki ga je ~lovek s svojim aktivnim poseganjem vanj povsem spremenil. Za~el je è ob koncu 19. stoletja, ko je reguliral Savo in samemu sebi èlel dokazati, da si lahko podredi naravo. V drugi polovici 20. stoletja je ponovno reguliral Savo, tokrat malo jùneje kot prvi~ in bolj sonaravno, izkopaval prod v {tevilnih manj{ih in ve~jih gramoznicah ter jih zasipal z razli~nimi odpadki, tudi nevarnimi. Prav u~ne poti so ena izmed zelo uspe{nih metod za ozave{~anje, saj lahko obiskovalcu tega prostora dokaèmo, da lahko vidi to pokrajino tudi kot povsem druga~en prostor, poln privla~nih komponent. Izobraèvanje pa je sploh nujno, saj {tevilne analize kaèjo, da se praviloma le vi{je izobraèni prebivalci tudi obna{ajo okolju bolj prijazno in predstavljajo gonilno silo pri preoblikovanju neustreznih vedenjskih vzorcev obna{anja. V pripravi (Smrekar s sodelavci 2005a) je tudi kartonasta mapa A4 z zavihkoma z naslovom »Moja voda?«, ki jo finan~no podpira Ministrstvo za okolje in prostor. Na barvni mapi bodo s slikovnim in tekstual-nim gradivom predstavljene dejavnosti na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja. Bralec bo izvedel, kje in kako ìvimo in kaj lahko naredimo oziroma spremenimo, da bomo ohranjali ali/in izbolj{ali na{e okolje, {e zlasti podtalnico kot vir pitne vode. Mapa bo namenjena u~encem zaklju~nih razredov osnovnih {ol v Ljubljani. Po veljavnem u~nem na~rtu Strokovnega sveta RS za splo{no izobraèvanje pomagamo mlademu ~loveku pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira in razume òje in {ir{e ìvljenjsko okolje, in ga vzgajamo v pravilnem vrednotenju in spo{tovanju okolja. Mapa in ne klasi~na zloènka bo primernej{a, ker bo mladostnika spremljala dlje ~asa, saj jo bo lahko uporabljal kot vsako drugo mapo, po~asi odkrival srìn ob tem nezavedno razmi{ljal o na njej predstavljenih vsebinah. 146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Vsa predstavljena in {e druga prizadevanja morajo voditi k jasno zastavljenemu cilju, za{~iti vodnih virov. Vse stròja zakonodaja in kljub {tevilnim pomanjkljivostim tudi bolj{i in{pekcijski nadzor vse bolj pritiskata na uporabnike prostora, da za{~itijo ne le vodo, temve~ okolje kot celoto. Vendar bo vse to rodilo sadove le ob ustreznem informiranju in izobraèvanju celotne populacije, ne le v Ljubljani in okolici, temve~ v vsej Sloveniji. Torej moramo stalno izobraèvati vse skupine prebivalcev (starostne, izobrazbene, poklicne, krajevno opredeljene), ne samo zaradi ohranitve vodnih virov, ampak okolja kot celote. Priprave na~rtov upravljanj povodij predvidevajo dejavno vklju~evanje vseh zainteresiranih v izvajanje Vodne direktive (2000/60/ES). Prav izobraène in informirane skupine ljudi pa so pogoj za njihovo kakovostno sodelovanje. 147 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 8 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Agenda 21, 1992. Medmrèje: http://www.un.org/esa/sustdev/documents/agenda21/english/agenda21toc.htm (9. 11. 2004) Andjelov, M., Bat, M., Frantar, P., Mikuli~, Z., Savi}, V., Uhan, J. 2005: Pregled elementov vodne bilance. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Anketa o rabi vode kot naravnega vira. Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 2004. Auersperger, P., ^en~ur Curk, B., Jamnik, B., Janà, M., Kus, J., Prestor, J., Urbanc, J. 2005: Dinamika podzemne vode. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Auersperger, P., Jamnik, B., Krajnc, M. 2005a: Obremenjenost podzemne vode. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Bajt, A., [tiblar, F. 2002: Statistika za drùboslovce. Ljubljana. Balaban, J. 1998: Razvojni projekt Koper 2020. Koper. Barje – posvet o Barju, 1982. Kure{~ek. Beder, S. 1999: »Public participation or public relations« Technology and Public Participation. Wollongong. Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana. Bra~i~ @eleznik, B., Jamnik, B. 2005: Javna oskrba s pitno vodo. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Bra~i~ @eleznik, B, Frantar, P., Janà, M., Uhan, J. 2005a: Ranljivost podzemne vode. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Bra~i~ @eleznik, B., Kladnik, D., Rejec Brancelj, I., Smrekar, A. 2005b: Mestna raba tal. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Bra~i~ @eleznik, B, Pintar, M., Urbanc, J. 2005c: Naravne razmere vodonosnika. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Bre~ko, V. 1996: Podtalnica Ljubljanskega polja – najpomembnej{i vodni vir za oskrbo Ljubljane. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Bre~ko, V. 1998: Pokrajinske zna~ilnosti obmo~ij virov pitne vode v jugovzhodni Ljubljanski kotlini. Geografski vestnik 70. Ljubljana. Breznik, M. 1988: Analiza odlokov o za{~iti ljubljanskih virov pitne vode. Ljubljana. Bufon, M. 1997: Prostorski aspekti manj{inske problematike v lu~i slovenskega socialnogeografskega in politi~nogeografskega prou~evanja. Socialnogeografski problemi. Dela 12. Ljubljana. Burja, A. 2005: Vzemite manj. Imejte ve~. Ljubljana. Carson, R. 1972: Nema pomlad. Ljubljana. Centralni register prebivalstva. Ljubljana, 2004. Cifri}, I. 1989: Socialna ekologija. Prilozi zasnivanja discipline. Zagreb. ^erne, A. 1975: Degradacija geografskega okolja v Velenjski kotlini. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. oktobra 2000 o dolo~itvi okvira za ukrepe Skupnosti na podro~ju vodne politike. Medmrèje: http://europa.eu.int/eur-lex/sl/dd/docs/2000/ 32000L0060-SL.doc (22. 11. 2004). Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive sveta 90/313/EEC. Medmrèje: http://www.dostopdoin-formacij.si/fileadmin/user_upload/Direktiva_E_Parlamenta_in_Sveta.pdf (22. 11. 2004). Direktiva 90/313/EGS Sveta z dne 7. junija 1990 o prostem dostopu do informacij o okolju Medmrèje: http://europa.eu.int/smartapi/cgi/sga_doc?smartapi!celexapi!prod!CELEXnumdoc&lg=sl&numdoc=31990L0313&model&guichett (16. 11. 2004). Drobne, F., Mencej, Z., Brilly, M. 1997: Preveritve in dopolnitve strokovnih osnov za dolo~itev varstvenih pasov sedanjih in perspektivnih vodnih virov za obmo~je mesta Ljubljane in okolice. Ljubljana. 148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Emoto, M. 2004: Sporo~ilo vode. Ljubljana. Falkenmark, M. 2003: Water Management Ecosystems: Living with Change. The Background Papers 9. Stockholm. Frantar, P., Kladnik, D., Petek, F., Rejec Brancelj, I. 2005: Raba tal. Podtalnica Ljubljanskega polja. Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Gams, I. 1992: Ljubljanska kolina. Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek. Ljubljana. Gantar, P. 1993: Stali{~a anketirancev do izgradnje skladi{~a NSRO v Sloveniji. Ekolo{ke sondaè. Dokumenti SJM. Ljubljana. Generalni plan urbanisti~nega razvoja. Glasnik 6. Ljubljana, 1966. Haber, W. 1993: Environmental Attitudes in Germany: the Transfer of Scientific Information into Poli-tical Action. Environmental Dillemas, Ethnics and Decisions. London. Harej, N. 2002: Udelèba javnosti pri sprejemanju odlo~itev na podro~ju re{evanja okoljskih vpra{anj. Diplomsko delo, Fakulteta za drùbene vede, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Holdgate, M. V. 1979: A Perspective of Environmental Pollution. Cambridge. Ile{i~, S. 1979: Pogledi na geografijo. Ljubljana. ISSP 2000, Environment 2002. ZA Study 3440. Koeln, 2003. Jamnik, B., Kus, J., @itnik, M. 2005: Letno poro~ilo o skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija v letu 2004. Ljubljana. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija: Arhivsko gradivo. Ljubljana, 2004. Johannesburg Declaration on Sustainable Development, 2002. Medmrèje: hhttp://www.un.org/esa/ sustdev/documents/WSSD_POI_PD/English/POI_PD.htm (9. 11. 2004) Jones, G., Robertson, A., Forbes, J., Hollier, G. 1990: Dictionary of Environment Science. Glasgow. Kako resno Evropska unija obravnava trajnostni razvoj?, Vklju~evanje okoljevarstvenih na~el v politiko drugih sektorjev EU, 2000. Ljubljana. Kalton, G., Vehovar, V. 2001: Vzor~enje v anketah. Ljubljana. Karpe, F. 1991: Smernice za sanacijo obmo~ij varstvenih pasov vodnih virov v Ljubljani. Ljubljana. Keating, M. 1995: Agenda za spremembo s Sre~anja na vrhu. Ljubljana. Kirn, A. 2000: Trajnostni razvoj in rizi~na drùba. Teorija in praksa 37, 5. Ljubljana. Kirn, A. 2003: Ekolo{ka/okoljska zavest Slovencev na pragu tretjega tiso~letja. Teorija in praksa 40, 1. Ljubljana. Kirn, A. 2004: Narava – drùba – ekolo{ka zavest. Ljubljana. Kladnik, D. 2002: Pomen in perspektive zasebnega kmetijstva znotraj strnjeno pozidanih delov Ljubljane. Ljubljana. Kladnik, D., Rejec Brancelj, I. 2000: Prostorski, okoljski, socialni in gospodarski u~inki intenzivnega kmetovalcevanja v rastlinjakih. Ljubljana. Kladnik, D., Rejec Brancelj, I., Smrekar, A. 2004: Kmetijsko obremenjevanje. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Knox, P. 1987: Urban Social Geography. London. Kolbezen, M., Pristov, J. 1998: Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana. Konvencija o dostopu do informacij, udelèbi javnosti pri odlo~anju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, 1998. Medmrèje:http://www.mnz.si/si/upl/urloksam/konv04.htm (13. 11. 2004). Kos, D. 2002: Interaktivno komuniciranje in soodlo~anje. Aarhu{ka konvencija v Sloveniji: strokovna priporo~ila za implementacijo Konvencije o dostopu do informacij, udelèbi javnosti pri odlo~anju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Ljubljana. Lah, A. 1996: Pogled v prostor in ~as. Geographica Slovenica 28. Ljubljana. Loàr, P. 2003: Implementacija prvega stebra Aarhu{ke konvencije v pravna reda Republike Slovenije in Evropske unije. Diplomsko delo, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Malnar, B. 2002: Ekolo{ke orientacije – trajne vrednote ali prehodni preplah?. Drùboslovne raz-prave 18, 39. Ljubljana. 149 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Maslo, G. 2002: Kmetijstvo na zavarovanih pasovih pitne vode. Ljubljana 7/5–6. Ljubljana. McEvoy, J. 1972: The American Concern with Environment. Social Behavior Nature Resources and Environment. New York. Meadows, D. 1974: Meje rasti. Ljubljana. Medmrèje 1: http://www.sigov.si/arao/ (17. 5. 2005). Medmrèje 2: http://www.ljudmila.org/globala/guerrilla/index.php?l=2002&u=johannesburg.ozn.26.a.02&ID= johannesburg (3. 11. 2004). Medmrèje 3: http://bsp1h.gov.si/D2300.kom/komstart.html (12. 8. 2005). Melik, A. 1959: Posavska Slovenija. Ljubljana. Mlinar, Z. 1989: Razvojne tènje: pluralizem in povezovanje z razvitim svetom. Slovenski utrip, Slovensko javno mnenje 88–89. Ljubljana. Nacionalni program varstva okolja. Uradni list Republike Slovenije, 83/1999. Ljubljana. Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju. Uradni list Republike Slovenije 34/2000. Ljubljana. Newson, M. 1994: Hidrology and the River Environment. Oxford. Nietzsche, F. 1988: Onstran dobrega in zlega: predigra k filozofiji prihodnosti / H genealogiji morale: polemi~ni spis. Ljubljana. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 17/1981, 30/1981, 15/1983, 15/1984. Ljubljana. Odlok o urbanisti~nem programu za obmo~je mesta Ljubljane. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 28/1972. Ljubljana. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 18/1977. Ljubljana. Odlok o varstvu virov pitne vode. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 13/1988. Ljubljana. Odlok o za{~itnem pasu Mestnega vodovoda MOL Ljubljana. Uradni list Ljudske republike Slovenije 3/1955. Ljubljana. Oroèn Adami~, M. 1970: Kako naj vrednotimo pokrajino?. Proteus 4, 33. Ljubljana. Oroèn Adami~, M., Pleskovi~, B. 1975: Problemi okolja in odlaganja trdih odpadkov v Ljubljani. Geografski vestnik 47. Ljubljana. Otorepec, P., Gregori~, M. 2004: Letno poro~ilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode in varnosti oskrbe s pitno vodo na sistemih za oskrbo s pitno vodo Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija v letu 2003. Ljubljana. Our Common Future, 1987. Oxford. Pak, M. 2000: Funkcijska zgradba. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Pearce, D. 1994: Blueprint 3: Measuring Sustainable Development. London. Pli~ani~, S. 2002: Sodelovanje javnosti pri sprejemanju odlo~itev javne oblasti, povezanih z okoljem. Aarhu{ka konvencija v Sloveniji: strokovna priporo~ila za implementacijo Konvencije o dostopu do informacij, udelèbi javnosti pri odlo~anju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Ljubljana. Plut, D. 1997: Slovenija na krìpotju. Ljubljana. Plut, D. 1998: Varstvo geografskega okolja. Ljubljana. Plut, D. 2002: Okoljevarstveni vidiki prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana. Plut, D., Bre~ko Grubar, V. 2002: Vodni viri Ljubljane kot razvojni in omejevalni dejavnik. Geografija Ljubljane. Ljubljana. Poli~, M., Repov{, G., Musek, J., ^erne, A. 2002: Spoznavni zemljevid Slovenije. Ljubljana. Popis kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji 2000. Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, 2001. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002. Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, 2003. 150 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Poro~ilo o kakovosti podzemne vode aluvialnih vodonosnikov leta 2003. Ljubljana, 2004. Pravilnik o kriterijih za dolo~itev vodovarstvenega obmo~ja. Uradni list Republike Slovenije, 64/2004. Ljubljana. Prestor, J., Urbanc, J., Janà, M., Rikanovi~, R., Bizjak, M., Medi~, M., Strojan, M. 2002: Preverba in dopolnitev strokovnih podlag za dolo~itev varstvenih pasov vodnih virov centralnega sistema oskrbe s pitno vodo v MOL – Ljubljansko polje. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. Promet 2002, podatki o {tetju prometa na dràvnih cestah v Republiki Sloveniji. Ljubljana, 2003, zgo{~enka. Prometna analiza cestnega omrèja Ljubljane. Ljubljana, 1999. Radinja, D. 1951: Sava na Ljubljanskem polju. Geografski vestnik 23. Ljubljana. Radinja, D. 1974: Geografija in varstvo ~lovekovega okolja. Geografski vestnik 45. Ljubljana. Refsgaard, A., Gustavsson, L. 2000. Water Resources Management Model for Ljubljansko Polje and Ljubljansko Barje – Final Report. Horsholm. Rejec Brancelj, I. 1994: Agrarnogeografska problematika Koprskega primorja z vidika varstva okolja. Geographica Slovenica 26, 2. Ljubljana. Rejec Brancelj, I. 1999: Agrarnogeografske zna~ilnosti slovenskih pokrajin z vidika varstva okolja. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Rejec Brancelj, I. 2001: Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji. Ljubljana. Rejec Brancelj, I. (ur.), Ku{ar U. (ur.) 2004: Kazalci okolja 2003. Ljubljana. Rejec Brancelj, I. 2005: Vplivi industrije in obrti. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Rejec Brancelj, I. (ur.), Smrekar, A. (ur.), Kladnik, D. 2005: Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Rezultati kontrole in certifikacije ekolo{kega kmetijstva v letu 2004 pri KGZ Maribor. Maribor, 2005. Rio Declaration on Environment and Development, 1992. Medmrèje: http://www.un.org/documents/ga/conf151/aconf15126-1annex1.htm (9. 11. 2004). Schuman, H., Presser, S. 1996: Questions and Answers in Attitude Surveys. London. Simoneti, M., Bevk, J., Pintar, M., Zupan, M., Gaj{ek, P., Golobi~, M., Ple{ko, R., Bevk, M. 1997: Usmeritve in pogoji za nadaljnji razvoj vrti~karstva v Ljubljani. Ljubljana. Slovar slovenskega knjìnega jezika. Ljubljana, 1995. Slovenske èleznice. Arhivsko gradivo. Ljubljana, 2004. Smrekar, A. 2004: Reduced Permeation of Precipitation Water into Groundwater on Ljubljansko polje. Geografski zbornik – Acta Geographica Slovenica 44/2. Ljubljana. Smrekar, A., Kladnik, D. 2002: Kmetijstvo na vodovarstvenih obmo~jih s poudarkom na popisu gnoji{~ in gnojnih jam. Ljubljana. Smrekar, A., Kladnik, D. 2004: Popis vodnjakov in vrtin v zasebni lasti na obmo~ju vodnih virov Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana. Smrekar, A., Breg, M., Fridl, J., Kladnik, D., Urbanc, M., Bra~i~-@eleznik, B., Jamnik, B., Grilc, V., Husi}, M., Ku{ar, S. 2005: Izdelava katastra in predloga prednostne sanacije odlagali{~ odpadkov vodoz-birnega obmo~ja ~rpali{~a Jar{ki prod. Ljubljana. Smrekar, A., Breg, M., Fridl, J., Kladnik, D., Urbanc, M. 2005a: Moja voda?. (v pripravi) Ljubljana. Sodelovanje javnosti, priro~nik za na~rtovanje, vodenje in vrednotenje procesov sodelovanja javnosti v okviru Ministrstva za okolje, prostor in energijo. 2004, Topol. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2004. 2004. Ljubljana. Stur, D. 1886: Wasserversorgungs – Frage der landeshauptstadt Laibach. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana. Su{in, J., @nidar{i~-Pongrac, V., Kmecl, V., Bantan, I., Jenko A., Kuhar, [. 2003: Monitoring rastlinskih hranil v tleh na vodovarstvenem obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, Poro~ilo za leto 2003. Ljubljana. [ifrer, M. 1983: Nova dognanja o geomorfolo{kem razvoju Ljubljanskega barja. Geografski zbornik, 23. Ljubljana. 151 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar [pes, M. 1994: Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine (na izbranih slovenskih primerih). Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. [pes, M., Cigale, D., Lampi~, B. 2002: Izstopajo~i okoljski problemi v Ljubljani. Geografija Ljubljane. Ljubljana. [pes, M., Gspan, P., Ho~evar, M., Lampi~, B., Letnar-@bogar, N., Otorepec, P., Poè{, M., Smrekar, A. 1997: Vpliv fizi~nega in drùbenega okolja na zdravje prebivalstva v mestu Ljubljana: In{titut za geografijo, In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Oddelek za tehni{ko varnost, Ministrstvo za okolje in prostor – Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije. Ljubljana. [pes, M., Lampi~, B., Smrekar A. 1995: The cultural and economic conditions of decision – making for sustainable city, case study: Ljubljana. Moravian Geographical Reports 3-1/2. Brno. Tarman, K. 1999: Od Dramila do [el je popotnik skozi atomski vek. Medmrèje: http://www.uni-lj.si/ Objave/Vestnik/2-99/razno2.asp (26. 4. 2005). The attitudes of Europeans towards the environment, 2002. Eurobarometer 58.0. The Sixth Environment Action Programme, 2001. COM 2001 (31) final. Brussels. To{, N. 1988: Metode drùboslovnega raziskovanja. Ljubljana. To{, N. (ur.) 1997: Vrednote v prehodu I. – Slovensko javno mnenje 1968–1990. Ljubljana. To{, N. (ur.) 1999: Vrednote v prehodu II. – Slovensko javno mnenje 1990–1998. Ljubljana. To{, N. (ur.) 2004: Vrednote v prehodu III. – Slovensko javno mnenje 1999–2004. Ljubljana. To{, N. 2004a: Slovenska drùba in vrednote v prehodu – Projekt SJM 1968–2004. Vrednote v prehodu III., Slovensko javno mnenje 1999–2004. Ljubljana. Tom{i~, H. 2003: Regionalna geografija ob~ine Ig. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Trstenjak, A. 1984: Ekolo{ka psihologija: problemi in perspektive. Ljubljana. Uredba o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Uradni list Republike Slovenije, 126/2004. Ljubljana. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Uradni list Republike Slovenije 1996/68, 35/2001, 29/2004. Ljubljana. Usmerjanje kmetijstva na vodovarstvenih obmo~jih Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana, 2002. Ustava Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije, 33/1991. Ljubljana. Viler Kova~i~, A. 2002: Novosti v zakonu o vodah. Pravna praksa 37–38. Ljubljana. Waring, A, Glendon, I. A. 1998: Managing Risk. Critical Issues for Survival and Success into 21st Century. London, Boston. Yi-Fu, T. 1972: Environmental Psychology: A Review. Geographical Review. New York. Zakon o varstvu okolja. Uradni list Republike Slovenije, 32/1993. Ljubljana. Zakon o varstvu okolja. Uradni list Republike Slovenije, 41/2004. Ljubljana. Zakon o vodah. Uradni list Republike Slovenije, 67/2002. Ljubljana. Zelena knjiga o ogroènosti okolja v Sloveniji. 1972, Ljubljana. 152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 9 SEZNAM SLIK Slika 1: Enostavna struktura kristala iz Ljubljane. 12 Slika 2: Zapletena struktura kristala iz izvira Savice. 12 Slika 3: Zeleni in modri tok vode v pore~ju. 17 Slika 4: Lega Ljubljanskega polja in I{kega vr{aja v Osrednji Sloveniji. 33 Slika 5: Pregledna karta Ljubljanskega polja in I{kega vr{aja. 34 Slika 6: Hidrogeolo{ki prerez Ljubljanskega polja. 35 Slika 7: Povpre~ne mese~ne gladine podzemne vode v Kle~ah in Hrastju ter vodostaji na reki Savi od leta 1974 do leta 2000. 36 Slika 8: Vodnjak v vodarni Kle~e. 38 Slika 9: Vodarna Brest. 39 Slika 10: Lokacije in ohranjenost vodnjakov. 41 Slika 11: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju po odloku iz leta 1955. 43 Slika 12: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju po odloku iz leta 1977. 44 Slika 13: Varstveni pasovi na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju po odloku iz leta 1988. 46 Slika 14: Vodovarstvena obmo~ja na Ljubljanskem polju po uredbi iz leta 2004. 48 Slika 15: Spreminjanje re~nega toka Save. 51 Slika 16: Raba tal na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju. 53 Slika 17: Vloga vrti~karstva je v pridelavi hrane sicer majhna, vendar predstavlja nenadzorovan vir obremenjevanja. 57 Slika 18: Prometnice zasedajo vedno ve~ povr{in. 59 Slika 19: Primer nenadzorovane dinamike spreminjanja povr{in gramoznic okoli vodarne Jar{ki prod. 61 Slika 20: Obmo~ja anketiranja na obravnavanih varstvenih pasovih virov pitne vode in njihovih obrobjih. 65 Slika 21: Razmerje med ~lovekovimi dejavnostmi in okoljem. 71 Slika 22: Zaskrbljenost zaradi onesnaènosti pitne vode. 72 Slika 23: »Zelo zaskrbljeni« anketiranci zaradi onesnaènosti pitne vode. 73 Slika 24: Zaskrbljenost zaradi onesnaèvanja podtalnice ter jezer in rek. 74 Slika 25: Zaskrbljenost zaradi rabe pesticidov in kmetijskega onesnaèvanja. 74 Slika 26: Zaskrbljenost zaradi upravljanja s komunalnimi in industrijskimi odpadki. 75 Slika 27: Zaskrbljenost zaradi naravnih in industrijskih nesre~. 75 Slika 28: Zaskrbljenost zaradi tanj{anja ozonske plasti in kislega dèja. 76 Slika 29: Najbolj{a re{itev okoljskih problemov. 77 Slika 30: Primerjava stanja okolja in podtalnice pred priblìno desetimi leti s trenutnim stanjem 2003. 79 Slika 31: Ogroènost ljudi zaradi onesnaènosti voda. 79 Slika 32: Mnenje o onesnaènosti posameznih pokrajinskih elementov v Ljubljani in okolici. 80 Slika 33: Najve~ji onesnaèvalec podtalnice v Ljubljani in okolici. 82 Slika 34: Zaznavanje nevarnosti pesticidov in drugih kemi~nih sredstev za okolje. 84 Slika 35: Poznavanje oskrbe iz vodarn na Ljubljanskem polju in I{kem vr{aju. 87 Slika 36: Poznavanje neoskrbe iz neobstoje~ih vodarn oziroma varstvenih pasov virov pitne vode. 88 Slika 37: Mnenje anketirancev o tem, ali ìvijo na z odlokom razgla{enem varstvenem pasu virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice. 89 Slika 38: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali vsi anketiranci. 92 Slika 39: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali anketirani kmetovalci in vrti~karji z Ljubljanskega polja. 93 153 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar Slika 40: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali anketiranci s {ir{ega varstvenega pasu virov pitne vode Ljubljanskega polja in zunaj njega. 94 Slika 41: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali anketirani kmetovalci z I{kega vr{aja. 96 Slika 42: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali anketiranci s {ir{ega varstvenega pasu virov pitne vode I{kega vr{aja in zunaj njega. 97 Slika 43: Varstveni pasovi virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice, kot so jih narisali vsi anketiranci glede na njihovo izobrazbo. 98 Slika 44: Mnenje o deleù prebivalcev, priklju~enih na vodovodno omrèje in kanalizacijsko omrèje v Ljubljani in okolici. 99 Slika 45: Mnenje o deleù izgub iz vodovodnega omrèja v Ljubljani in okolici. 100 Slika 46: Mnenje pivcev vode iz vodovodnega omrèja in embalirne vode o njeni kakovosti. 101 Slika 47: Poznavanje krajev oziroma njihove bliìne, kjer ~rpajo vodo posameznih blagovnih znamk. 104 Slika 48: Zaupanje dolo~eni blagovni znamki vseh pivcev embalirane vode in pivcev Zale, ker naj bi jo polnilo ugledno podjetje. 105 Slika 49: Zaupanje dolo~eni blagovni znamki vseh pivcev embalirane vode in pivcev Zale, ker naj bi jo polnilci uspe{no ogla{evali. 105 Slika 50: Zaupanje dolo~eni blagovni znamki vseh pivcev embalirane vode in pivcev Zale, ker naj bi vedeli, kje jo ~rpajo. 106 Slika 51: Zaupanje dolo~eni blagovni znamki vseh pivcev embalirane vode in pivcev Zale, ker naj bi jo ~rpali iz velikih globin. 107 Slika 52: Zaupanje dolo~eni blagovni znamki vseh pivcev embalirane vode in pivcev Zale, ker naj bi jo ~rpali na neposeljenih obmo~jih. 108 Slika 53: Ocena primernosti cene pitne vode iz omrèja. 110 Slika 54: Zaupanje do strokovnjakov, ki analizirajo in preu~ujejo stanje podtalnice v Ljubljani in okolici. 114 Slika 55: Strinjanje s trditvama: »Preve~ verjamemo v znanost in premalo v ob~utke in verovanje.« ter »Moderna znanost bo re{ila na{e probleme v zvezi z okoljem, ne da bi se zato na{ na~in ìvljenja kaj dosti spremenil.« 114 Slika 56: Mnenje o dodatnem seznanjanju in izobraèvanju prebivalcev ob trditvah: »Ne, è zdaj vedo dovolj.« in »Da, s pomo~jo medijev.« 115 Slika 57: Mnenje o dodatnem seznanjanju in izobraèvanju prebivalcev ob trditvah: »Da, s posebnimi zloènkami.« in »Da, z organizacijo posebnih sre~anj za prebivalce.« 116 Slika 58: Mnenje poslu{alcev Radia Slovenija oziroma gledalcev Televizije Slovenija in POP TV in mnenje bralcev Dela, Dnevnika, Slovenskih novic in Vode o objektivnosti poro~anja elektronskih in tiskanih medijev o stanju podtalnice v Ljubljani in okolici. 117 Slika 59: Strinjanje s trditvama: »Za nekoga, kot sem jaz, je lahko, da kaj naredi za okolje.« in »Naredim, kar je dobro za okolje, tudi ~e za to porabim ve~ denarja ali ~asa.« 119 Slika 60: Nestrinjanje anketirancev v Ljubljani in okolici s trditvijo: »Nobenega smisla ni, da po svojih najbolj{ih mo~eh skrbi{ za okolje, ~e tega ne po~nejo tudi drugi.« 120 Slika 61: Nestrinjanje anketirancev v 14 evropskih dràvah s trditvijo: »Nobenega smisla ni, da po svojih najbolj{ih mo~eh skrbi{ za okolje, ~e tega ne po~nejo tudi drugi.« 121 Slika 62: Strinjanje s trditvama: »Na obravnavanem obmo~ju je vode v izobilju, zato ni nobene potrebe, da bi z njo var~evali.« in »Za pitno vodo iz vodovodnega omrèja bi bil pripravljen pla~evati ve~, samo da se s tem izbolj{a za{~ita vode v naravnem okolju.« 122 Slika 63: Pripravljenost anketirancev v Ljubljani in okolici pla~evati dosti vi{je cene raznih artiklov z namenom varovanja okolja. 123 154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Slika 64: Pripravljenost anketirancev v 14 evropskih dràvah pla~evati dosti vi{je cene raznih artiklov z namenom varovanja okolja. 124 Slika 65: Pripravljenost pla~evati dosti vi{je cene raznih artiklov z namenom varovanja podtalnice kot vira pitne vode. 125 Slika 66: Pripravljenost anketirancev pla~evati dosti vi{je davke raznih artiklov z namenom varovanja okolja. 126 Slika 67: Pripravljenost anketirancev, da se odpovejo ìvljenjskemu standardu z namenom varovanja okolja. 127 Slika 68: Zanimanje za varovanje okolja in mnenje o primerni stopnji okoljske ozave{~enosti prebivalcev. 128 Slika 69: Pripravljenost za aktivno sodelovanje v javni razpravi o upravljanju z vodnimi viri. 129 Slika 70: Moralna in finan~na podpora okoljevarstvenim gibanjem civilne drùbe. 129 Slika 71: Podpora anketirancev kateri od politi~nih strank zaradi okoljevarstvenega programa in sodelovanje v okoljevarstvenih gibanjih civilne drùbe. 130 Slika 72: Lo~evanje odpadkov in zmanj{ana poraba pitne vode v zadnjih petih letih z namenom zmanj{anja onesnaèvanja. 131 Slika 73: Podpis peticije v Ljubljani in okolici v zvezi z varstvom okolja v zadnjih petih letih z namenom zmanj{anja onesnaèvanja. 132 Slika 74: Podpis peticije v 14 evropskih dràvah v zvezi z varstvom okolja v zadnjih petih letih z namenom zmanj{anja onesnaèvanja. 133 Slika 75: Pripravljenost pla~evati Fundaciji za zdravo pitno vodo 100 SIT na mesec na gospodinjstvo za re{evanje kakovosti podtalnice kot vira pitne vode. 136 Slika 76: Pripravljenost pla~evati Fundaciji za zdravo pitno vodo vi{ji mese~ni prispevek na gospodinjstvo kot 100 SIT z namenom re{evanja kakovosti podtalnice kot vira pitne vode. 137 Slika 77: Pripravljenost pla~evati Fundaciji za zdravo pitno vodo 500 SIT ali ve~ mese~nega prispevka na gospodinjstvo z namenom re{evanja kakovosti podtalnice kot vira pitne vode. 138 Slika 78: Pomembnost motiva za pla~evanje dolo~enega zneska Fundaciji za zdravo pitno vodo, ker èlijo v prihodnje piti neopore~no pitno vodo in ker radi pokaèjo, da skrbijo za okolje. 139 Slika 79: Gibanje deleèv odgovorov na vpra{anja o smiselnosti skrbi za okolje, pla~evanju vi{jih cen in pla~evanju Fundaciji za zdravo pitno vodo po obmo~jih in po izobrazbenih skupinah. 143 155 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 10 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Razrez opravljenih anket. 26 Preglednica 2: [tevilo anketiranih prebivalcev in njihov spol ter {tevilo prebivalcev Mestne ob~ine Ljubljana ter ob~ine Ig in njihov spol. 66 Preglednica 3: Starost anketirancev na obravnavanem obmo~ju in prebivalcev Mestne ob~ine Ljubljana ter ob~ine Ig. 67 Preglednica 4: Izobrazba anketirancev na obravnavanem obmo~ju in prebivalcev Mestne ob~ine Ljubljana ter ob~ine Ig. 68 Preglednica 5: Mese~ni neto dohodek na ~lana gospodinjstva na obravnavanih obmo~jih. 69 Preglednica 6: Prva asociacija na temo okolje. 70 Preglednica 7: Svetovni ekolo{ki problemi. 76 Preglednica 8: Mnenje o zaznavanju nevarnosti pesticidov in drugih kemi~nih sredstev za podtalnico. 84 Preglednica 9: Oskrba iz vodarn na Ljubljanskem polju. 85 Preglednica 10: Oskrba iz vodarn na I{kem vr{aju. 86 Preglednica 11: Sodelujo~i anketiranci pri risanju varstvenih pasov virov pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice. 91 Preglednica 12: Pogostost pitja vode iz vodovodnega omrèja. 102 Preglednica 13: Pogostost pitja vode iz zasebnega vodnjaka. 102 Preglednica 14: Pogostost pitja embalirane vode. 103 Preglednica 15: Zaupanje pivcev embalirane vode dolo~eni blagovni znamki. 103 Preglednica 16: Primerjava kakovosti pitne vode iz omrèja in embalirane vode. 109 Preglednica 17: Upravi~enost pitja embalirane vode doma glede na obsène koli~ine odpadne plasti~ne embalaè. 109 Preglednica 18: Smiselnost nadaljnjega nakupovanja in uìvanja embalirane vode doma glede na predhodno informiranje o razliki v ceni pitne vode iz omrèja in embalirane vode ter obsènih koli~inah odpadne plasti~ne embalaè. 110 Preglednica 19: Potrebnost upo{tevanja stro{kov vzdrèvanja vodovodnega sistema pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja. 111 Preglednica 20: Potrebnost upo{tevanja varovanja vodnega vira z vodovarstvenim obmo~jem pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja. 112 Preglednica 21: Potrebnost upo{tevanja ~i{~enja odpadne vode pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja. 112 Preglednica 22: Potrebnost upo{tevanja socialnega vidika pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja. 112 Preglednica 23: Ocena o tem, komu verjamejo, da jih oskrbuje z resni~nimi informacijami v zvezi s stanjem podtalnice na obravnavanem obmo~ju. 113 Preglednica 24: Za okolju prijazno gospodarjenje s podtalnico bi bilo treba zagotoviti zadostna finan~na sredstva, ki naj bi jih po mnenju anketirancev zagotovile dolo~ene skupine. 135 Preglednica 25: Pripravljenost pla~evati Fundaciji za zdravo pitno vodo 100 SIT na mesec na gospodinjstvo za re{evanje kakovosti podtalnice kot vira pitne vode. 137 156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 11 PRILOGA ANKETA O RABI VODE KOT NARAVNEGA VIRA 1. Zaporedna {tevilka ankete: _________________________________ 2. Datum obiska: _________________________________ 3. ^as za~etka izpolnjevanja ankete: _________________________________ 4. S katerim od naslednjih mnenj se najbolj strinjate?(obkroìte samo eno mnenje) 1 ~lovekove dejavnosti so v harmoniji z okoljem 2 poslab{anje stanja okolja lahko povzro~i spremembo na{ega na~ina ìvljenja 3 ~lovekove dejavnosti lahko pripeljejo do nepopravljive {kode v okolju 4 z nobenim od teh 5. Kako ste zaskrbljeni glede naslednjih vsebin, ki vplivajo na stanje okolja? (1 – zelo zaskrbljen, 2 – srednje zaskrbljen, 3 – ne preve~ zaskrbljen, 4 – popolnoma nezaskrbljen, 5 – ne morem se odlo~iti) (ustrezno obkroìte) 1 tanj{anje ozonske plasti 1 2 3 4 5 2 podnebne spremembe 1 2 3 4 5 3 kisli dè 1 2 3 4 5 4 naravne nesre~e 1 2 3 4 5 5 upravljanje s komunalnimi odpadki 1 2 3 4 5 6 onesnaèvanje jezer in rek 1 2 3 4 5 7 industrijske nesre~e 1 2 3 4 5 8 onesnaèvanje podtalnice 1 2 3 4 5 9 kmetijsko onesnaèvanje 1 2 3 4 5 10 raba pesticidov v kmetijstvu 1 2 3 4 5 11 onesnaèvanje zraka 1 2 3 4 5 12 promet 1 2 3 4 5 13 onesnaènost pitne vode 1 2 3 4 5 14 upravljanje z industrijskimi odpadki 1 2 3 4 5 6. Ko se govori o okolju, na kaj vi najprej pomislite? (obkroìte samo eno misel) 1 onesnaèvanje mest 2 zelena in prijazna pokrajina 3 potresi, poplave in druge naravne nesre~e 4 varstvo narave 5 okolje bomo zapustili na{im otrokom 6 kakovost ìvljenja tam, kjer ìvimo 7 odgovornost posameznika za ohranitev okolja 8 iz~rpavanje naravnih virov, da si preskrbimo udobno ìvljenje 9 ni~ od tega 157 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 7. Katera bi bila po va{em mnenju najbolj{a re{itev okoljskih problemov? (obkroìte samo eno mònost) 1 sprejeti stròjo slovensko in evropsko zakonodajo, z visokimi kaznimi za kr{itelje 2 bolj dosledno uveljavljati obstoje~o okoljsko zakonodajo 3 vsak naj pla~uje vi{je davke, prispevke za pokritje okoljskih stro{kov 4 okoljske davke naj pla~ujejo samo tisti, ki povzro~ajo okoljske probleme 5 ~akanje na pobude industrije, kmetijstva 6 ve~je finan~ne spodbude industriji, trgovini in dràvljanom 7 pove~ati splo{no okoljsko zavest 8 ni~ od tega 8. Kaj po va{em mnenju najbolj onesnaùje podtalnico v Ljubljani in okolici? _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 9. Kdo je po va{em mnenju najve~ji onesnaèvalec podtalnice v Ljubljani in okolici? (obkroìte samo eno mònost) 1 industrija 4 gospodinjstva 2 kmetijstvo 5 odlagali{~a odpadkov 3 promet 10. Kako vas skrbi onesnaènost naslednjih pokrajinskih elementov v Ljubljani in okolici? (1 – zelo zaskrbljen, 2 – precej zaskrbljen, 3 – srednje zaskrbljen, 4 – ne preve~ zaskrbljen, 5 – popolnoma nezaskrbljen, 6 – ne morem se odlo~iti) (ustrezno obkroìte) 1 povr{inska voda 1 2 3 4 5 6 2 prst 1 2 3 4 5 6 3 rastline in ìvali 1 2 3 4 5 6 4 podtalnica 1 2 3 4 5 6 5 zrak 1 2 3 4 5 6 11. Kolik{no nevarnost predstavljajo pesticidi in druga kemi~na sredstva, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, za: (1 – izjemno nevarnost, 2 – veliko nevarnost, 3 – srednjo nevarnost, 4 – majhno nevarnost, 5 – brez nevarnosti, 6 – ne morem se odlo~iti) (ustrezno obkroìte) 1 okolje v Sloveniji 1 2 3 4 5 6 2 okolje v Ljubljani in okolici 1 2 3 4 5 6 3 onesnaèvanje rek v Sloveniji 1 2 3 4 5 6 4 onesnaèvanje rek v Ljubljani in okolici 1 2 3 4 5 6 5 podtalnico v Sloveniji 1 2 3 4 5 6 6 podtalnico v Ljubljani in okolici 1 2 3 4 5 6 12. Kak{no je stanje zdaj, ~e ga primerjate s stanjem pred priblìno desetimi leti: (1 – dosti slab{e, 2 – slab{e, 3 – priblìno enako, 4 – bolj{e, 5 – dosti bolj{e, 6 – ne morem se odlo~iti) (ustrezno obkroìte) 1 okolje v Sloveniji 1 2 3 4 5 6 2 okolje v Ljubljani in okolici 1 2 3 4 5 6 3 voda v Sloveniji 1 2 3 4 5 6 4 voda v Ljubljani in okolici 1 2 3 4 5 6 5 podtalnica v Sloveniji 1 2 3 4 5 6 6 podtalnica v Ljubljani in okolici 1 2 3 4 5 6 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 13. Ali ìvite oziroma imate vrti~ek na z odlokom razgla{enem vodovarstvenem obmo~ju ~rpali{~ pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice? 1 da; navedite ime: ___________________________________________________________ 2 ne 3 ne vem 14. Porabniki pitne vode v Ljubljani in okolici se oskrbujejo iz ~rpali{~, ki leìjo na naslednjih obmo~jih: (1 – drì, 2 – ne drì, 3 – ne vem) (ustrezno obkroìte) 1 Borovni{ki vr{aj 1 2 3 2 I{ki vr{aj 1 2 3 3 Kamni{kobistri{ka ravnina 1 2 3 4 Ljubljansko polje 1 2 3 5 Sor{ko polje 1 2 3 15. Porabniki v Ljubljani in okolici se oskrbujejo s pitno vodo iz naslednjih ~rpali{~: (1 – drì, 2 – ne drì, 3 – ne vem) (ustrezno obkroìte) 1 Brest 1 2 3 6 Medno 1 2 3 2 ^rna vas 1 2 3 7 Medvode 1 2 3 3 Hrastje 1 2 3 8 [entvid 1 2 3 4 Jar{ki prod 1 2 3 9 Vir pri Domàlah 1 2 3 5 Kle~e 1 2 3 10 Vrhnika 1 2 3 16. Podtalnica je zavarovana pred onesnaèvanjem z odlokom razgla{enim vodovarstvenim obmo~jem. Na njem je potrebno zagotavljati primerne razmere za zdravstveno ustreznost vode in njeno koli~ino. Na priloèni karti zari{ite meje vodovarstvenega oziroma ve~ vodovarstvenih obmo~ij za oskrbo prebivalstva. (anketar izro~i karto in pisalo brez vrisanih meja) Predmet nadaljnje obravnave je obmo~je znotraj meja predvidenega vodovarstvenega obmo~ja. (anketar pokaè karto z vrisano mejo) 17. Kak{en je po va{em mnenju delè prebivalcev, priklju~enih na vodovodno omrèje na obmo~ju, omejenem na priloèni karti? (obkroìte samo eno mònost) 1 0–10 % 6 51–60 % 2 11–20 % 7 61–70 % 3 21–30 % 8 71–80 % 4 31–40 % 9 81–90 % 5 41–50 % 10 91–100 % 18. Kak{en je po va{em mnenju delè prebivalcev, priklju~enih na kanalizacijsko omrèje na obmo~ju, omejenem na priloèni karti? (obkroìte samo eno mònost) 1 0–10 % 6 51–60 % 2 11–20 % 7 61–70 % 3 21–30 % 8 71–80 % 4 31–40 % 9 81–90 % 5 41–50 % 10 91–100 % 159 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 19. Kolik{ne so po va{em mnenju izgube pitne vode iz vodovodnega omrèja na obmo~ju, omejenem na priloèni karti? (obkroìte samo eno mònost) 1 0–10 % 6 51–60 % 2 11–20 % 7 61–70 % 3 21–30 % 8 71–80 % 4 31–40 % 9 81–90 % 5 41–50 % 10 91–100 % 20. Kako pogosto pijete vodo? (1 – nikoli, 2 – letno, 3 – mese~no, 4 – tedensko, 5 – dnevno) (ustrezno obkroìte) 1 iz vodovodnega omrèja 1 (izpustite vpra{anje 21.1, 22) 2 3 4 5 2 iz plastenke 1 (izpustite vpra{anja 21.2., 23, 24) 2 3 4 5 3 iz zasebnega vodnjaka oziroma vrtine 1 (izpustite vpra{anje 21.3) 2 3 4 5 21. Kak{na je po va{em mnenju kakovost vode za pitje: (1 – nezadovoljiva, 2 – zadovoljiva, 3 – dobra, 4 – zelo dobra, 5 – odli~na, 6 – ne morem se odlo~iti) (ustrezno obkroìte) 1 iz vodovodnega omrèja 1 2 3 4 5 6 2 iz plastenke 1 2 3 4 5 6 3 iz zasebnega vodnjaka oziroma vrtine 1 2 3 4 5 6 22. Ali menite, da ima pitje vode iz vodovodnega omrèja kak{ne posledice na va{e po~utje in zdravje? 1 da; navedite: ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ 2 ne 3 ne vem 23. Kateri blagovni znamki embalirane vode najbolj zaupate? (obkroìte en odgovor) 1 H20 4 Oda 7 drugo; navedite: _______________________________________ 2 Izvir 5 Tiha 8 ni pomembno 3 Julijana 6 Zala 9 nobeni 24. Koliko se strinjate z naslednjimi trditvami v zvezi z v prej{njem odgovoru omenjeno blagovno znamko? (1 – sploh ne drì, 2 – v glavnem ne drì, 3 – delno, 4 – v glavnem drì, 5 – povsem drì, 6 – ne morem se odlo~iti) (ustrezno obkroìte) 1 vodo te blagovne znamke pijem, ker jo polni ugledno podjetje 1 2 3 4 5 6 2 vodo te blagovne znamke pijem, ker vem, kje jo ~rpajo 1 2 3 4 5 6 3 vodo te blagovne znamke pijem, ker jo ~rpajo iz velikih globin 1 2 3 4 5 6 4 vodo te blagovne znamke pijem, ker jo ~rpajo na neposeljenih obmo~jih 1 2 3 4 5 6 5 vodo te blagovne znamke pijem, ker jo pred embaliranjem kemi~no obdelajo 1 2 3 4 5 6 6 vodo te blagovne znamke pijem, ker je cenovno ugodna 1 2 3 4 5 6 7 vodo te blagovne znamke pijem, ker jo polnilci uspe{no ogla{ujejo 1 2 3 4 5 6 8 vodo te blagovne znamke pijem, ker imajo le to v trgovini, kjer se oskrbujem 1 2 3 4 5 6 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 25. V katerih krajih oziroma njihovi bliìni ~rpajo vodo posameznih blagovnih znamk. K posamezni blagovni znamki povejte ~rko pripadajo~ega naselja! Prepi{ite ustrezno ~rko iz ~etrtega v drugi stolpec! 1 ______________ H20 A Ajdov{~ina 2 ______________ Izvir B Jesenice 3 ______________ Julijana C La{ko 4 ______________ Oda D Ljubljana 5 ______________ Tiha E Radenci 6 ______________ Zala F Roga{ka Slatina 26. 1 m3 oziroma 1000 l pitne vode, ki prite~e v va{e stanovanje, stane 279 SIT z vsemi prispevki, kar je 0,28 SIT za liter. ^e primerjamo navedeni znesek s ceno embalirane vode, ki stane povpre~no 60 SIT za liter, ugotovimo, da je le ta 215 krat dràja. Ali menite, da je voda v obeh primerih enake kakovosti? 1 da 2 ne, navedite razlike: ________________________________________________________________________________________ 3 ne vem 27. Uporaba embalirane vode je dokaj raz{irjena med ljudmi, pri ~emer ostajajo obsène koli~ine odpadne plasti~ne embalaè. Ali se vam zdi glede na to pitje embalirane vode doma dovolj opravi~ljivo? 1 da 2 ne 3 ne vem 28. Ali se vam glede na povedano {e zdi smiselno nakupovanje in uìvanje embalirane vode? 1 da 2 ne 3 ne vem 29. Cena pitne vode JP Vodovod Kanalizacija je z vsemi prispevki 279 SIT za m3 oziroma prera~unano 0,28 SIT za liter. Kako ocenjujete primernost cene pitne vode, ki prite~e v va{e stanovanje? 1 prenizka 3 previsoka 2 primerna 4 ne vem 30. Katere od spodaj na{tetih vidikov naj bi upo{tevali pri dolo~anju cene pitne vode iz vodovodnega omrèja? (1 – da, 2 – ne, 3 – ne vem) (ustrezno obkroìte) 1 investicije v na~rtovane nalòbe za posodabljanje omrèja 1 2 3 2 dobava vode iz javnega omrèja 1 2 3 3 vzdrèvanje vodovodnega sistema 1 2 3 4 ~i{~enje odpadne vode 1 2 3 5 varovanje vodnega vira z vodovarstvenim obmo~jem 1 2 3 6 varovanje ekosistema 1 2 3 7 socialni vidik 1 2 3 161 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 31. Komu verjamete, da vas oskrbuje z resni~nimi informacijami v zvezi s stanjem podtalnice na obmo~ju, omejenem na priloèni karti? (obkroìte najve~ tri odgovore) 1 vladi 8 u~iteljem in profesorjem 2 lokalni skupnosti 9 druìnskim ~lanom/sosedom/prijateljem/kolegom 3 Evropski zvezi 10 televiziji 4 politi~nim strankam 11 radiu 5 nevladnim organizacijam 12 ~asopisom 6 okoljskim zdruènjem 13 nobenemu od teh 7 raziskovalcem 32. Ali zaupate strokovnjakom, ki analizirajo, preu~ujejo stanje podtalnice na obmo~ju, omejenem na priloèni karti? 1 da 2 deloma 3 ne; navedite razlog: 4 ne vem 33. Ali gospodinjstvo prejema kak{no glasilo, ki obravnava zgolj problematiko pitne vode na obmo~ju, omejenem na priloèni karti? 1 da 2 ne 3 ne vem 34. Ali menite, da bi bilo potrebno o problematiki pitne vode na obmo~ju, omejenem na priloèni karti {e dodatno seznanjati in izobraèvati prebivalce? (1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – niti se strinjam niti se ne strinjam, 4 – se strinjam, 5 – zelo se strinjam, 6 – ne morem se odlo~iti) (ustrezno obkroìte) 1 ne, è zdaj vedo dovolj 1 2 3 4 5 6 2 da, s pomo~jo medijev 1 2 3 4 5 6 3 da, s posebnimi zloènkami 1 2 3 4 5 6 4 da, z organizacijo posebnih sre~anj za prebivalce 1 2 3 4 5 6 5 da, z vklju~evanjem zainteresiranih prebivalcev v organizacije, ki si prizadevajo ohranjati kakovostno podtalnico kot vir pitne vode 1 2 3 4 5 6 35. Kako ocenjujete objektivnost poro~anja medijev o stanju podtalnice na obmo~ju, omejenem na priloèni karti? (1 – neobjektivno, 2 – srednje objektivno, 3 – objektivno, 4 – ne spremljam) (ustrezno obkroìte) 1 ~asnik Dnevnik 1 2 3 4 2 ~asnik Delo 1 2 3 4 3 ~asnik Slovenske novice 1 2 3 4 4 Voda, glasilo JP Vodovod Kanalizacija 1 2 3 4 5 Radio Slovenija 1 2 3 4 6 POP TV 1 2 3 4 7 Televizija Slovenija 1 2 3 4 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 36. Koliko se strinjate z naslednjimi trditvami? (1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – niti se strinjam niti se ne strinjam, 4 – se strinjam, 5 – zelo se strinjam, 6 – ne morem se odlo~iti) (ustrezno obkroìte) 1 za nekoga, kot sem jaz, je lahko, da kaj naredi za okolje 1 2 3 4 5 6 2 naredim, kar je dobro za okolje, tudi ~e zato porabim ve~ denarja ali ~asa 1 2 3 4 5 6 3 v ìvljenju obstajajo pomembnej{e stvari, kot je varovanje okolja 1 2 3 4 5 6 4 nobenega smisla nima, da po svojih najbolj{ih mo~eh skrbi{ za okolje, ~e tega ne po~nejo tudi drugi 1 2 3 4 5 6 5 mnoge trditve o ogroènosti okolja so pretirane 1 2 3 4 5 6 6 za pitno vodo iz vodovodnega omrèja bi bil pripravljen pla~ati ve~, samo da se s tem izbolj{a za{~ita vode v naravnem okolju 1 2 3 4 5 6 7 na obmo~ju, omejenem na priloèni karti, je vode v izobilju, zato ni nobene potrebe, da bi z njo var~evali 1 2 3 4 5 6 8 v naslednjih 20 letih bomo ostali brez naravnih zalog pitne vode 1 2 3 4 5 6 37. Koliko ste pripravljeni narediti za naslednje stvari? (1 – zelo nepripravljen, 2 – kar precej nepripravljen, 3 – niti pripravljen niti nepripravljen, 4 – kar precej pripravljen, 5 – zelo pripravljen, 6 – ne morem se odlo~iti) (ustrezno obkroìte) 1 Ali bi bili pripravljeni pla~evati dosti vi{je cene raznih artiklov z namenom varovanja okolja? 1 2 3 4 5 6 2 Ali bi bili pripravljeni pla~evati dosti vi{je cene raznih artiklov z namenom varovanja podtalnice kot vira pitne vode? 1 2 3 4 5 6 3 Ali bi bili pripravljeni pla~evati dosti vi{je davke z namenom varovanja okolja? 1 2 3 4 5 6 4 Ali bi bili pripravljeni pla~evati dosti vi{je davke z namenom varovanja podtalnice kot vira pitne vode? 1 2 3 4 5 6 5 Ali bi se bili pripravljeni odpovedati va{emu ìvljenjskemu standardu z namenom varovanja okolja? 1 2 3 4 5 6 6 Ali bi se bili pripravljeni odpovedati va{emu ìvljenjskemu standardu z namenom varovanja podtalnice kot vira pitne vode? 1 2 3 4 5 6 163 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 38. Kak{no je va{e mnenje o naslednjih vpra{anjih? (1 – sploh ne, 2 – le malo, 3 – srednje, 4 – precej, 5 – zelo, 6 – ne vem) (ustrezno obkroìte) 1 V kolik{ni meri vas zanima varovanje okolja? 1 2 3 4 5 6 2 Ali bi bili pripravljeni aktivno sodelovati v javni razpravi o upravljanju z vodnimi viri? 1 2 3 4 5 6 3 Ali moralno podpirate okoljevarstvena gibanja civilne drùbe? 1 2 3 4 5 6 4 Ali finan~no podpirate okoljevarstvena gibanja civilne drùbe? 1 2 3 4 5 6 5 Ali sodelujete v okoljevarstvenih gibanjih civilne drùbe? 1 2 3 4 5 6 6 Ali podpirate katero od politi~nih strank zaradi okoljevarstvenega programa? 1 2 3 4 5 6 7 Ali dràvne ustanove dovolj vklju~ujejo prizadeto lokalno prebivalstvo v procese odlo~anja pred posegi, ki bi lahko prizadeli okolje? 1 2 3 4 5 6 8 Ali je obstoje~i obseg javnosti razpolòljivih informacij v zvezi s stanjem in upravljanjem podtalnice zadosten? 1 2 3 4 5 6 9 Ali ocenjujete, da je stopnja okoljske ozave{~enosti prebivalcev primerna? 1 2 3 4 5 6 39. Ali ste ~lan kak{ne skupine, katere glavni cilj je ohranitev in varovanje okolja? 1 da; navedite: _____________________________________________________________________ 2 ne 3 ne èlim odgovoriti 40. Ali ste v zadnjih petih letih storili kaj od spodaj na{tetega z namenom, da bi zmanj{ali onesnaèvanje okolja? (1 – da, 2 – ne, 3 – ne vem) (ustrezno obkroìte) 1 omejili vònjo z avtomobilom 1 2 3 2 sortirali odpadke 1 2 3 3 izbolj{ali toplotno izolacijo v stanovanju 1 2 3 4 vklju~ili se v ~istilne akcije 1 2 3 5 zmanj{ali porabo pitne vode 1 2 3 6 podpisali peticijo v zvezi z varstvom okolja 1 2 3 7 dali denar dolo~eni skupini za varstvo okolja 1 2 3 8 sodelovali pri protestu ali demonstraciji 1 2 3 41. Za okolju prijazno gospodarjenje s podtalnico bi bilo potrebno zagotoviti zadostna finan~na sredstva. Kdo naj bi jih po va{em mnenju moral zagotoviti? (obkroìte najve~ tri odgovore) 1 dràva 2 podjetja, ki onesnaùjejo podtalnico 3 prebivalci, ki ìvijo na vodovarstvenem obmo~ju virov pitne vode in jo onesnaùjejo 4 vsi, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz dolo~enega vira pitne vode 5 fundacija (sklad), ki bi skrbela za ustrezno gospodarjenje s podtalnico 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 Fundacija za zdravo pitno vodo èli izbolj{ati kakovost podtalnice kot vira pitne vode v Ljubljani. Najbolj pere~i problemi, ki jih bo potrebno ~imprej vsaj zmanj{ati so vodotesno odvajanje in ~i{~enje odpadnih voda iz gospodinjstev ter proizvodnjih obratov, neurejena odlagali{~a odpadkov, nevodotesni gnojni objekti in nenadzorovana uporaba mineralnih gnojil ter za{~itnih sredstev v kmetijstvu. Finan~na sredstva za te programe se bodo zbirala iz stalnega dodatka k ra~unu za porabo elektri~ne energije od junija 2004 dalje, pri ~emer bo prispevek naveden kot samostojna postavka na ra~unu. Elektro Ljubljana kot neprizadeta organizacija, s katero je Fundacija sklenila dogovor, bo zbrani denar nakazovala Fundaciji za zdravo pitno vodo kot neprofitnemu skladu, ki bo ves zbrani denar uporabil izklju~no za re{evanje navedene problematike. 42. Ali ste za razre{evanje navedene problematike pripravljeni pla~evati dodatnih 100 SIT na mesec na va{em ra~unu za porabo elektri~ne energije? 1 da 2 ne (pojdite na vpra{anje 44) 3 ne vem (pojdite na vpra{anje 44) 43. Koliko bi {e bili mese~no pripravljeni pla~evati za re{evanje navedene problematike? (pojdite na vpra{anje 45) 1 200 SIT 4 500 SIT 7 800 SIT 2 300 SIT 5 600 SIT 8 900 SIT 3 400 SIT 6 700 SIT 9 1000 SIT 44. Ali je vendar kakr{enkoli znesek, ki bi ga bili pripravljeni pla~evati za re{evanje navedene problematike? 1 da; koliko na mesec _________________________________________________ 2 ne (pojdite na vpra{anje 46) 3 ne vem, nisem prepri~an/a (pojdite na vpra{anje 46) 45. Kateri so glavni motivi pri pripravljenosti pla~evanja dolo~enega zneska prej omenjeni fundaciji? (1 – nepomembno, 2 – malo pomembno, 3 – srednje pomembno, 4 – precej pomembno, 5 – izjemno pomembno, 6 – ne vem) (ustrezno obkroìte) 1 v prihodnje èlim piti neopore~no pitno vodo 1 2 3 4 5 6 2 pitna voda mora biti zavarovana za prihodnje generacije 1 2 3 4 5 6 3 rad pokaèm, da skrbim za okolje 1 2 3 4 5 6 4 brez vode ni ìvljenja 1 2 3 4 5 6 5 tudi ìvljenje v podtalnici ima pravico obstajati 1 2 3 4 5 6 Anketa je anonimna. Zaradi nadaljnje obdelave se ne moremo izogniti nekaterim osebnim podatkom. 46. Spol: 1 mo{ki 2 ènski 165 Zavest ljudi o pitni vodi Ale{ Smrekar 47. Starost: 1 24 let in manj 2 25 do 44 let 3 45 do 64 let 4 65 let in ve~ 48. Najvi{ja dokon~ana stopnja izobrazbe: 1 osnovno{olska 2 poklicna (2 in 3 letna) 3 srednje{olska (4 in 5 letna) 4 vi{je{olska, visoko{olska ali univerzitetna 49. Status: 1 oseba je zaposlena 2 oseba je samozaposlena (gospodinja, kmet) 3 oseba je trenutno brez zaposlitve 4 oseba se redno izobraùje 5 oseba je vzdrèvana in se ne izobraùje 6 oseba je upokojena 50. [tevilo vseh ~lanov gospodinjstva: _________________________________________________ 51. [tevilo ~lanov, mlaj{ih od 18 let: _________________________________________________ 52. Kolik{en je bil neto dohodek vseh ~lanov gospodinjstva v preteklem mesecu (po odbitju davkov, obveznega socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter drugih dajatev)? 1 do 100 000 SIT 7 600 001–700 000 SIT 2 100 001–200 000 SIT 8 700 001–800 000 SIT 3 200 001–300 000 SIT 9 800 001–900 000 SIT 4 300 001–400 000 SIT 10 nad 900 000 SIT 5 400 001–500 000 SIT 11 ne vem 6 500 001–600 000 SIT 12 brez odgovora 53. V tej anketi preverjajo anketarjevo korektno opravljeno delo tako, da pokli~ejo dolo~eno {tevilo anketirancev in jih povpra{ajo samo, ~e so resni~no sodelovali v raziskavi. Zato Vas prosimo za Va{o kontaktno telefonsko {tevilko, kjer ste pogosto dosegljivi, in bo uporabljena izklju~no za preverjanje anketarjevega dela. _________________________________________________ 54. ^as konca izpolnjevanja ankete: _________________________________________________ 55. Opombe: 166 167 168 pred_zalist.qxd 5.2.2009 14:55 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico, zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Raziskovanje Triglavskega ledenika, ki ga in{titut izvaja od leta 1946, je verjetno najstarej{i stalni slovenski znanstveni projekt. Leta 1998 je in{titut za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. pred_zalist.qxd 5.2.2009 14:55 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico, zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Raziskovanje Triglavskega ledenika, ki ga in{titut izvaja od leta 1946, je verjetno najstarej{i stalni slovenski znanstveni projekt. Leta 1998 je in{titut za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. geo12 OVITEK.qxd 5.2.2009 14:54 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 12 ODIV VEST LJUDI O PITNI ZA ZAVEST LJUDI ALE[ SMREKAR ISBN 961-6568-58-2 O PITNI € /20 12 VODI 4.793 SIT 9 6 1 6 9 8 7 6 8 5 8 6 5 ALE[ SMREKAR