Poštnina plačana, v gotovini Kop®r. petek 12. februarja 135(1 PQSAMM ŠTEVILKA 10 DIN Smo sredi volitev osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki se vršijo vsako leto. Poleg volitev sekretarjev osnovnih organizacij letos volimo delegate za okrajno konferenco ZK in delegate za II. kongres ZK Slovenije, ki bo v aprilu. Prav tako bodo na konferenci vseh članov ZK občin izvolili občinski košute ZK. Razumljivo je, da ob tej priliki dajejo obračune dela organizacije, po tudi posameznega člana ZK. Ker so sestanki naše organizacije praviloma javni, ker ZK nima ne fcih svojih »strankarskih« interesov, niti ni sama sebi namen, ampak deluje kot organizirana zavest delovnih množic in se zavestno na znanstvenih temeljitvah bori za razvoj družbe v socializem, potem mora in polaga obračune svojegia aela v vseai delovnim ljudem lastnega območja. Naše volitve ZK se vršijo z znamenju sprovajanja sklepov VI. kongresa ZKJ, zveznih in republiških plonumov CK ZK. VI. kongres postavlja pred komuniste ne lažje, ampak mnogo težje naloge od prejšnjih, ki tudi niso bile lahke. Komunisti ne morejo komandirati, niti imeti kakršnihkoli privilegijev, ampak z delom, s prepričevanjem, ^ osebnim vzgledom vplivati na okolico, pridobivati nove člane, graditi novega človeka £n ustvarjati javno mnenje. Biti morajo prvi med enakimi, prvi po dolžnostih, enaki po pravicah. Daleč smo od tega, da bi idealizirali ljudi ali zahtevali od članov nemogoče. Vendar meje sn določene in v teh iščimo med boljšimi najboljšo. ToSa dogajajo se dokaj čudne stvari po nekaterih sestankih osnov, •nih organizacijah ZK. Ugotavljajo, da so v organizaciji napake, da nekateri člani že dolgo niso bili na sestanku organizacije, da neredno ali pa sploh že več mesecev ne plačujejo članarine (to so minimalne dolžnosti, ki jih je smatrati kot potrebo, ne pa kot napor!), da nimajo Ugleda, ker so obteženi z mnogimi človeškimi slabostmi, da se sploh ae trudijo, da bi odpravili napake, da bi svoj ugled v družbi dvignili. Da bi se stalno zavedali, da s slabim osebnim vzgledom Škodijo u-gleda ZK kot organizacije. In vendar .., Ko se potem pri nadrobnem pregledu dela posameznih članov ZK LETO III, ŠT£¥. 7 iščejo vzroke in krivce, pa ugotavljajo, da so prav za prav vsi enako krivi: tisti, ki je organizacijske obveznosti redno in vestno izpolnjeval, se zanimal za stvar skupnosti, se za to skupnost boril, kriv zato, ker ni dovolj odločno, dovolj »prepričevalno« vplival na ostale člane; tisti, Id ni izpolnjeval dolžnosti zato, ker ni spoštoval Statuta. To pa še zdaleč ni res— je krivično za pozitivne člane. Tako se pesem ponavlja od sestanka na sestanek in vedno morajo prisotni poslušati za tiste, ki so odsotni. Da prenehamo s tako prakso izgubljanja dragocenega časa, bomo črtali iz seznama ZK vse tiste, ki nimajo i>ogcjev biti člani naše organizacije. Iti ji njeno normalno delovanje ovirajo, ne da bi jih zato proglašali za sovražnike. Nima smisla iskati opravičil take narave: zaposlenost, družinske razmere, otroci, (ki se izjemoma morajo upoštevati), kajti potem bomo žene popolnoma izločili iz ZK, ker vse so matere, imajo posebno skrb za družino itd. Koncem koncev enkrat na mesec lahko vsak pride na sestanek organizacije. Slabo je, če smatra udeležbo na sestanku kot obveznost, ne pa kot potrebo.) No, ko danes ugotavljamo rezultate dela predvolilnih sestankov, vidimo, da imamo velike slabosti v organizaciji ZK in, če ne bomo zaostrili kriterija, se bo delo organizacije ZK nadaljevalo po dosedanji praksi ter izčrpavalo v brezplodnih, zoprnih diskusijah o disciplini, o članarini, o redu. Zabrisala se bo vsaka sled med člani ZK in SZDL. Naša organizacija ne sme izgubljati dragocenega časa v večnih razčiščevanjih med člani Zveze. To bo sicer še vedno potrebno, toda toliko manj, kolikor bolj se bomo rešili balasta, ki hromi našo organizacijo in jo napravlja nesposobno za boj. O delu ZK naj sodijo vsi ljudje kraja, kjer obstaja in deluje dotič-na organizacija. Cim manj bo zavijanja, izogibanja, izgovarjanja, čim manj bo cincanja in tehtanja okrog dobrih in slabih strani posameznikov in Se bo pri razpravi o slabostih organizacije in odgovornosti: komunistov prevladovala prin-cipielnost, doslednost, objektivnost tom bolj privlačna bo taka organizacija. V takih organizacijah bo slabo prav kmalu nadomestil nov dotok mladih ljudi, ki nikakor niso slepi za delo naših organizacij. Julij BeJtram (B © © O 3KK& rrniri nfwinaK? fiMIW ¡lUfiiUffiBI Takih spominskih obletnic, kakor jo bodo praznovali v ponedeljek 15. februarja prebivalci Branika v Vipavski dolini, imamo polno po Primorskem, i) Sloveniji in v Jugoslaviji. Vse do Isiu 19-11 so bili narodi, ki danes sestavljajo novo Jugoslavijo, zaničevani sužnji in. barbari. Ko so se dvigu iti oboroženem uporu in tako spregovorili odloč >o besedo, so vsi dotedanji »gospoda jia obstali: Kaj si le upajo! Res, veliko smo si upali in pr:iv zato smo tudi veliko do;¡ali Imt nove Jugoslavije je danes znano po vsem svetu in ga s spoštovanjem izgovarjajo zatirani kolonialni, narodi ker jim je simbol svobode in napredka. Prebivalci Branifia bodo 10-letnir.o požvga vasi. praznovali v ponedeljek z veliko Iculturno prireditvijo. Raz-glasili so to dan za občinski praznik ,ki ga bodo vsako leto praznovali in tako obujali spomine na težke dni. Tisti dan bodo odkrili sjjo-minsko ploščo padli tovarišici Pavli-Rastji, partizanki in aktivistki, da- niti nI.rožnega komiteja is P -u goriški okrožje. Ploščo bedo vzidali na hišo, kjer je bila Pavla-Raslj i po rečena, ker «o njen rojstni dom />.">■ žgali fašisti. Celniki so tvvcrišico Rastjo vseli s seboj zadnje dni aprila 1945, ko so se umikali pred partizani. Nekje v okolici. Krm i na so jo potem zverinsko zaJclali. Lep spomenik so RraničarJ postavili. pred zadružnim domom v spomin S9 padlim borcem domačinom. To je bil velik prispevek, ki so ga dali za svobodo in boljše življenje. Od 323 hiš in gospodarskih poslopij so obnovili šele dve tretjini. Preveč je bilo razdejanega, da bi v nekaj letih mogli popraviti. Nad 600 ljudi so nasilno iztrgali iz domov in jih odpeljali v razna koncentracijska taborišča. V tej lepi dolini, je služboval tudi »goriški sjavčelui Simon Gregorčič. Ljudje in kraj so (¡a run bili zelo priljubili. Ko je odhajal na drugo m&stOj jim je zložil lepo pesem 'jSIovo od Rihemberga«. Danes teči življenje v Braniku razvojno pot. Ljudje se borijo z ve-lihimi težavimi in skušajo, da bi čimprej zabrisali težke sledove vojne. Zdi se, da so v slo 'i požrtvovalnosti in- zvestobi ciljem svobode In nap- t.dki. - ■ vendarle malo preveč prepuščen: materialni revščini in rrtzv narodnoosvobodilni borbi. IS tfl V prejšni številki smo pisali o delavskem samoupravljanju kot rožnem argumentu za razpravljanje na dejavnih sestankih sindikalnih podružnic. Prav tako so za razpravo razna vprašanja, t) s vezi s tehnično zaščito pri delu, nesrečni in. še vedno sorazmerno velikim številom obolenj t) naših podjetjih. V prvih devetih mesecih lanskega leta so izplačali socialno zavarovanim delavcem za bolezenske dopuste skoraj 18 milijonov din. Ce prištejemo zraven še izgubo na proizvodnji za ta čas. skupna vsota presega 90 milijonov dinarjev. Stanje je sicer mnogo boljše, kot pa je bilo v preteklih letih, vendar pa razlogi za trditev, da jG še vedno del ljudi, ki do gotove mere izkorišča naše širokogrudne zakone iz tega področja in brezvestno poizkuša oškodovati družbo. Ne gre pa se za to, da se preide, na »ostrejši kurz« v tem pogledu, ali celo do odbijanja bolniške nege in potrebnih Itotezenski'i dopustov, pač pa za dvig družbene zavesti, za gotovo spremembo pojmov in s tem seveda tudi. odnosov do socialnega zavarovanja. Zlasti daje razlog za razmišljanje razlika obolenj med zaposlenimi t naših družbenih podjetjih in onih ki so t' rokah privatnikov. Vzemimo na primer tri gratlbona podjetja. Po statistiki za prvih devet vtesécel 1953. leta odpade na vsakega delavca v podjetju »Edilita po 16 dni. izgubljenih zaradi bolezni. V podjetju »1. maja. 10 dni, v podjetju »Ca■ seiii« (privatno) pa 8 dni. Še bolj zanimiva je primerjava, če vzamemo zaradi bolezni izgubljene dneve, ki gredo v breme podjetja, t. j. do 7 dni. Po tem odpade na vsakega zaposlenega: D »Edilita 5 dni, v »1. maj« 4 in v vCasetti« (privatnik) le 2,7 dni. Kje je tu razlog? So li pogoji, dela v tem podjetju, kjer se lastnik trudi, da iz vsah-ega svojih delavcev iztisne čim več, boljši kot v našem socialističnem. podjetju, ali je odnos delavcev do privatnega delodajalca drugačen, kot pa do svojega lastnega podjetja ? Kaj pomeni tehnična zaščita pri delu, menimo ni potrebno poudarjati. Vendar' pa je dejstvo, da nekatera podjetja tega niso vzela, dovolj resno. Naj nam tudi tu pomaga statistika: V tovarni iiDelanglade« so v devetih meseci'-. uporabili za tehnično zaščito 300.000 dinarjev. Nesrečna slučaja pa sta bila dva. V tovarni »Ampelea« pa so v istem razdobju uporabili 800.000 dinarjev. Število nesrečnih slučajev 6. V tovarni »Ar-rigoni niso v ta nernen uporabili nobenih sredstev. Število nesrečnih slučajev 101. Vi\l, tri tovarne iproizvajajo več ali manj iste proizvode, (predelava in konzerviranja rib) zaradi tega so številke še bolj značilne. Poleg lega so »Ampelea« in »Arrigoni« tudi po številu zaposlenih blizu. Veliko breme za naše gospodarstvo predstavljajo tudi nadure. Nadurno delo namreč vpliva na dvig proizvodnih. stroškov in s tem seveda tu- di cen proizvodov. Če vzamemo, da je bilo pri nadurnem delu zaposlenih pretežna x:ečina nekvalificiranih iil. pol,kvalificiranih delavcev in vza. meno povprečno tarifno postavko teh kategorij din 52 na uro, so se stroški proizvodnje s tem dvignili za okrog 4.876J100 dinarjev. Poleg tega pa se poveča tudi število obolenj in pada storilnost dela v normalnem delovnem času. In za zaključek, ¿v preračunamo nadure v delovne ure, ugotovimo, da bi lahko, ča bi otipravili nadurno delo, imeli skozi vse 1953. leto zaposleni*i 100 delavcev več, kot pa jih je bilo. To je le nekoliko problemov, a katerih naša sindikalne organizacije že razpravljajo in. o katerih bi bilo potrebno tjidi v bodoče govoriti, ker predstavljajo ovire ti našem gospodarstvu in povzročajo nemajhno škodo naši skupnosti. Prešernova proslava v Loški Mm SlovenSKi 'Kulturni, praznik smo v nedeljo lepo praznovali. Nastopili so člani »Svobode«, pevski zbor, godba iz Loža in pionirja. O Prešernu in njegovem delu je govorila Nada Debevc. Pionirji so recitirali najbolj značilne pesmi. Pesnica Ma-rička žmdaršič pa je zelo čustveno recitirala del Sonetnega venca. Nastopila je 'tudi folklorna skupina in članice »Partizana«. • Marljivo društvo »Svoboda« je u-prizorilo spevoigro »Na Triki gori.« Igra sicer ni več sodobna, ugaja pa zdrav, lahak humor. Prav zato je imela uprizoritev lep uspeh. Posebno je -treba pohvaliti stare igralce, ki se niso strašili naporov in mrzlih ABttOK Pred dnevi smo imeli občni zbor prosvetnega društva. Žal da ni ZPD poslala na zli .o t svojega zastopnika, kakor nam je bdlo ohljubljeno. Iz poročila predsednika smo rozvideli, da jo bil lana. ustanovljen pevski zbor, dramska družina in mlada godba. Najbolj pereče vprašanje razpravo sta bili sitara lin mlada godba. Končno srno puišli do zaključka, da se obe godbi združita. Tako no bo nesoglasja med njima. Vsi člani so zahtevali, naj bi dvorano v zadružnem domu vzelo v najem prosvetno društvo. Dvorano bi tako laižo držalo v redu. 'Na redni letni keraferenoi ZK. smo razpravljali o uspehib in pomanjkljivostih naše patrtijske organizacije. Izvolili smo sekretarja dn delegate za okrajno partijsko konferenco. V razpravi smo govorili o večji aktivnosti in o tesnejšem sodelovanju članov ZK z množičnimi organizacijami'. Ugotovili Smo tudi, da bodo morali člani skrbeli za globljo ideološko izgradnjo. -na- KORTE NAD IZOLO ALI NAJ BO KULTOM ŠE NAPREJ DESETNICA? Visoko nad Izolo je naša vas. Lahko bi postala 'privlačen kraj za letovišč ar je. Razgled je zelo lep na vse strani. Če 'bi bil naš zadiružnd dom enkrat dokončno urejen, bi leto vdščar jem nudiM marsikaj. Z a kuj ni, kje so vzroki in kje naj iščemo krivca, to je za sedaj težko vprašanje. Drži pa, da je zanimanje za dokončno ureditev prostorov nekam popustilo. Mladi ljudje mislijo da je -dovolj, če je dvorana toliko urejena, da v njej lahko vsako nedeljo plešejo. Ko je starejši mož na sestanku dejal, da je ■to vendarle malo preveč, se je mladina ujezila nanj. Mož je Izkušen in ve, kaj bi bilo bolj pirav. Zakaj sc Zborovali so tisti,' ki nam pisma dostavljajo... Vse dni med kupi pisem ,in zavo- hovnovimi skladbami profesorica jcv. kadar pa je že teh dovolj, pa glasbene šole Kirn Marija, ki je v še brzojavke. V največjem delu zapiha burja ¡in p-rekino vezo. Poleti pa grozi nevihta, da hipoma ne vedo, kako bd klientom ustregli . . . T', ljudje so se zbrali v Postojni, da bi pregledali, kako gro z njihovim delom. Pa so poštarji v okraju Postojna ugoiovili, da ima njihova sindikalna podružnica 136 članov. Vsi so vključeni itudi v rožnih množičnih organizacijah. Nekateri so celo na odgovornih političnih položajih. Delo poštarjev v preteklem letu Del. nove ceste med Rižano in Koprom Najtežje vprašanje, ki žuli ML O Idrija, je nedvomno stanovanjsko vprašanje. To bo tudi za naprej o stalo delno nerešeno, ker je rešitev odvisna samo od gradnje novih stanovanjskih blokov in manjših družinskih hišic. ■Zaenkrat je najvažnejša gradnja stanovanjske hiše v središču mesta, ■k! pa. je iz objektivnih težav pokazala šele rebra. V Rožni ulici" pa z giratínio niso mogli začeti, ker je zemljišče preveč nestalno. Vidno lezejo celi zemeljski usadi jz položnega hriba. Ob teh ugotovitvah moramo podčrtati, da ni mogoče pričakovati rešitve tega. vprašanja samo cd strani mestnega LO. Sprožiti je treba bencev in sledit ziledom v drugih-tudll iniciativo delavcev in usluž-središčih, kjer ustanavljajo stanovanjske skupnosti in zadruge. Ras je, da bi pogrešili, če bi zapisali, da v mestu ni privatne samoináciative. Ovira je v zazidalnem načrtu in s ■tan v zvezi v potrebni parcelaciji zemljišč. Ta vprašanja bo treba rešite še letošnjo zimo. Tako bi spomladi lahko začeli e gradnjo nekaterih eno ali dvodnižinskih hiši.c, S tem bi vsaj malo olajšali tistih 200 primerov, 'ki dz dneva v dan boli pritiskajo na mc-stni ljudski odbor., « r. noči Natj bi bili zgled mladim igralcem, kj. še niso v tej sezoni pokazali niičesar. Reči moramo, da so vsi nastopajoči* uspešno reSdlJii svoje vloge. Pavla Baraga kot Katra, France Mlakar iz Loža kot župan, Tone žnidaršič kot mežnar in ostali. Vsi so lahko zadovoljni, ker je prireditev uspela, kljub nekaterim objektivnim težavam. Jeem • SMRTNA NESREČA V KOPRU V petek se je v Kopru pripetila huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje M&rio Padovan iz Nov? Gorice, šofer mestnega gospoda,rske-ga podjetja v Izoli. Takojšnja zdravniška pomoč .« transfuzijo krvi nI mogla rešiti ponesrečencu življenja, ker je 'izgubil preveč krvi. Zdravniki so podaljšali življenje ponesrečencu do drugega dna do 18. ure. Kri jie daroval 'tov. Božo Blagojevič, uradnik tovarne «Arrigoni«. V nedeljo ob 10. uri je bdi pojmi) dn so se množično organizacije ter delovni kolektivi poslovi,h od priljubljenega tovariša, borca in aktivista. Posebna skupina 70 ljudi \c nato spremljala pokojnega Marija v Novo Gorico, kjer je bil potem pokopan. K. J. * DR. JOŽE POTRČ PREDAVAL V POSTOJNI V ponedeljek je v nabito polni kino dvorani v Postojni predaval član CK ZKS tov. Jože Potrč o naši družbeni problematiki, o razvoju socialistične demokracije in naši specifični poti v aocialiaem. j* bilo dobro. Posebno so se izkazali ob prazniku Primorskih brio-ad na Okro«Kci in ob 8. oktobra,. Takrat so delali noč .in d'™, da je vsa pošta redno odhajala na določena mesta. Ob zadnji burji so poštarji napravili veliko p.rostovoljniib ur, ko so popravljali okvare ki jih je napravila burja. Sedaj sc poštarji pripravljajo na volitve delavskega sveta. Tako bodo poštarji sami prevzeli pošto v upravljanje. V upravni odbor, k« bo pri generalni direkciji pošt v Beogradu, bo izvoljen na vsakih 700 članov po en delegat. Upravnik okrajne pošte Postojna je v poročilu povedal, da je bil plan uslng v .letu 1953 prekoračen za 35 odstotkov, 33 odstotkov pri brzojavu in za 12 odstotkov pri telefonu. To k; dokaz, dn je pošta dobro gospodarila. Za tekoče .leto je naloga poštarjev: slednja ¡in polno izkoriščanje poštno telegrafskih uslug. C.crgonja Majda Frsšeriova proslava V ponedeljek 8. februarja jc bila v kin o dvorani proslava obletnice smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna. O pomoiu in delu tega velikega pesmika za slovensko kulturo je •ovordiln profesor Brecolj Boža. Odbor SKUD Tone Tomšič je za to priliko pripravil lep program. Prešernov »Sonetni veneca so deklamirali dijaki -4. razreda gimnazije, pri klavirji! pa jih jc opremljala z nadaljnjem izvajanju programa zaigrala še nekaj skladb, kar je občinstvo toplo pozdravilo. Večer je zaključil pevski zbor, ki je zajel dve Prešernovi pesmi pod vodstvom tovariša Grma. M. 1\. OBROV Ker je zadnje čase toliko govorjenja o mladini, bi tudi jaz rad nekaj povedal. Ko sem' zvedel, da bo mojo službeno mesto v Obrovu, me jo skrbelo, ker sem slišal o tamkajšnji mladini več negativnih kot dobrih stvari. Tudi tu stara pesem: Mladina je zaostala in se zanima le za ples. Od vsega začetka sem mislil, da se ne bom znašel. Res. Obrovska mladina se rada zavrti. Kdo ,pa se ne ob vabljivih zvokih orkestra? V razgovoru pa mi' je mladina zaupala, da hi rada gledala tudi kako opero ali dramo in ne samo to. Rada se druži z učiteljem, poje, se uči .in bere knjige. Pred časom je izvolila nov mladinski odbor. Na sestanku je sklenila, da bo od sedaj naprej ves dobiček plesa šel v mladlisnko blagajno. Ta denar bo potem uporabila a kritje stroškov izleta v Ljubljano. Palčič A. 00IZLA V Ocitzli so se začeli oglašati mladi muzikanti. Ze dober teden odmeva ob večerih glas trompet in basov. Fantje imajo vaje, ki jih redno obiskujejo. Značilno je, da ima najmlajši' šele 12 let, najstrarejši pa 17 let. V petek so imeli mladinci dn mladinke svoje volitve. Ob tej priložnosti so sprejeli v mladinsko organizacijo 5 pionirjev iin 4 pionirke. V razpravi, ki je bila ob volitvah, je padlo precej pripomb, da bi novi sekretar dobro o-rganiziral delo mladine. " N. M. piran Konec preteklega tedna je bila redna seja občinskega odbora,, na kateri so bili imenovani novi sveti. Po obravnavanju dela svetov, je odbor ugotovil, da so v glavnem tot celota zadovoljivo izvrševali svoje naloge. Le gospodarski svet in pa svet za komunalne zadeve se nista dovolj poglobila pri obravnavanju občinske problematike jn so odborniki do dela teh svet.ov imeli več kritičnih pripomb. Novi sveti' so bili imenovani po načelu, da se manja čim več članov, da bi res lahko čim širši krog ljudi sodeloval v upravi in se aktivno udejstvoval pri delu ljudske oblasti. Odbor je sprejel in potrdil poročilo računske komisije s pripombo, da ni dovolj odločno ukrepala, ko je ugotovila v finančnem poslovanju gotove nepravilnosti. Ker v zadnjem času v mnogih krajih razpravljajo o zdraževanju občin v večje gospodarsko povezane celote, je bilo to vprašanje sproženo tudi na tej seji. Odborniki so bili v celoti za to, da se ugotovi možnost združitve Pirana, Portoroža in Sečovelj v eno občino. Sklenili so, da bodo o tem razpravljali e ostalimi občinami, predvsem pa a volilci in sestavili predlog, kako naj bi bodoča občina izgledala. je domača godba razbila, zakaj spita pevski zbor in dramska skupina? Pa nc, da bi bili temu krivi P®2®©* gosti plesi?! Še neko drugo ČTM&ao vprašanje zavira razvoj kul tam«£a dtelovanja. Potujoči kino prihaja v vas in predvaja filme. Zadnje čase je obisk zaradi mraza slab. Prej pa je bil številen, da se je «abral» precej vstopnine. Zdaj pride najlepše. 'Dobiček pri kinu so navadit» su! Vsekakor jo treba dati pekna-su! Vsekakor je rreba dati piisau-nje — za tako »širjenju kulture« med mladino. V zadružnem domu so prostori za gostilno, trgovino in stanovanje. Trgovina pa je še vedno v prosUtriit privatnika^ kateremu plačujejo najemnino. Prostore v zadružnem Očrnil bi bilo treba samo pre.pleskaii, namestiti pode in opremiti, pa bi dobro služili svojiennu namenu, V dvorani za prideditve je še -redni» lo cementni tlak. Rečeno je bilo, iz je treba namestiti parket, da bi dr»-rana lahko služila tudi za telovadnico. Pa so se nekateri jezili lo vztrajajo na tem, da morajo biti t dvorani kamennte ploščice. To s« opravičevali s tem, da bodo potem — lahko plesali. Zdaj pa ni ne enega in ne drugega. Kultura pa je šla po svetu kot desctaica. Večerni 'kmetijski tečaj je v aaeet. ku slabo kazaL Šolski odbor pa je potem uredil, da je sedaj bolje. Nekateri mladinci kažejo precej aai«i-manja. Dekleta obiskujejo ob «.»-deljah kuharski tečaj. Nekatera fre zelo pridna dn kažejo veliko »a«i< manja. Prav bi bilo', če bi knjige maši« pot v naše domove. Lani jc bil« le šest ali sedem družin naročenih na knjige .»Prešernove družbe«. T« je za tako vas vendarle premalo. — ai — Še o odnosu občiae do šote v Marezigah Ljudski odbor občine Marez%e «a-vaja v .odgovor na članek, ki je ¿ašeJ v »Slovenskem Jadranu« o ednosSj med občino in šolo med d mirim naslednje : Trditve, ki jih navaja članek, ni-so točne, ker je odnos občine do šole prav tak kakor do ostalih šol v naši občini. Občinski ljudski odbor je dal tej šoli in tudi učiteljem še več, kakor jim dejansko pripada, Strinjamo se s tem, da imajo mi-tel ji pravico do brezplačnega stana-, vanja in določeno količino goriva, nimajo pa pravice, da jim ljudski odbor iz svojega proračuna ploska m barva stanovanja in vendar je naš odbor doslej vsako leto tudi to napravil. Nekateri učitelji s šoto so zahtevali tudi opremo stanovanja ai tudi tu je šel odbor, kolikor jo mogel na roko. Seveda je težko najti prrmerne stavbe za stanovanja, ker so Mati-žige kmečka vas in ni na razpelo prostorov. Da bi kolikor mogoče rešili to vprašanje, smo uredili, da se prepeli Dobrinja Mirko, ki ima najlepše prostore v Marezigah, in nfigovo stanovanje določili za učitelj-sivo. Ker pa so učiteljice, katerim je bilo določeno to stanovanje, bite nezadovoljne in zahtevale drugo, smo uredili tudi to. Seveda pa tudi a tam stanovanjem niso bile zadovoljne, ker je stvarno slabše od prvega. Ena od njih je zopet predlagala, da Ijud-ski odbor izseli šoferja A d rije in njej dodeli to sobo. Tvdi to szu.o napravili. Po vsem tem ne vemo. kaj naj se še lahko od odbora zahtove. Nekateri učitelji so predlagali, da se jim dodeli stanovanje ni zadružnem domu, to pa Ijtuiski odbor ni mogel in tudi n bo naredil, ker zadružni dom ni zgrajen d ta nameri. Prav tako kakor s stanovanji je zadeva s prostori, kjer naj bi se učitelji pripravljali s a učenje. Občina je bila in bo vedno pripravljena pomagali in je to tudi dokazala vsaj v letu 1953 iz občinske rezerve dodeljenih 350.000 din za razne šolske in prosvetne potrebe. Ljudski odbor pa želi. dc bi prišlo do takih odnosov s šolo v Marcziitah, kakor jih ima s šolo t' Babičih. Boršiu in drugod. To je pa v velilci meri odvisno tudi oa je v naših podjetjih marsikateremu mojstru vseeno, kako strokovno napreduj o njemu podrejeni vajenec, da ne .govorimo o njegovi vgoji v enakopravnega člana družbe. Od tod izvira tudi ugotovitev, da ?o učni uspehi vajencev privatnega sektorja daleč boljši kot v državnem sektorju. To se sklada z interesom privatnega mojstra, da vajencu več nudi, ker mu ho tako vajenec tudi več vračal. V LIP Cerknica je bilo tudi nekaj primerov odpustitve va-jcnceT zaradi neznatnih tatvin. Vajenci so se tako znašli v težkem položaju in imamo primer, ko je tak vajenec nato postal kriminalec. Tu se postavlja vprašanje, kaj delajo predvsem sindikalne organizacije t naših podjetjih, ki jim je v prvi vrsti poverjena odgovorna naloga, da vzgajajo in skrbijo za mlade delavce. S tem, ko smo vajenca odpustili ia podjetja, smo ga dejansko prisilili, da se začne preživljati na nepošten način, dokler se kot kriminalec ne znajde v zaporu. V tovarnah je vse .premalo družbene odgovornosti. Za strokovno izobrazbo vajencev in njihovo .socia.listicno vzgojo bi morala biti polno odgovorna vodstva podjetij, sindikalne in mladinske organizacije. Pripomniti pa je tireba, da tudi obrtne zbornice niso kos svoji nalogi, da nimajo zadostne evidence nad vajenci. Obrtne šole v Postojni, Cerknici in IliTski 'Bistrici se borijo še s težavami, vendar pa dosegajo prav lepe uspehe. Mnenje zastopnikov prosve-te in šol je bilo, da hi r prihodnjem šolskem letu posečali splošne predmete vsi vajenci, ne glede na stroko. Konferenca je dalje ugotavljala, da sa zelo malo izvaja odlok 0L0 Postojna, ki prepoveduje mladoletnikom izpod 18 let obisk lokalov 'ter kino predstav r večernih urah. Kontrola pri mladini prepovedanih filmih je porršna in le formalna, predvsem pa se odraža neso delovanje staršev in leži zato vsa kontrola največ na organih Ljudske milice. Zato najdemo pogosto, zlasti na vaseh, v gostilnah mladino ob pijači ion kartah, ne da bi kdo to preprečil. In končno pridemo tudi do vpra-¿«nja, zakaj mladina v takem številu zahaja v gostilne, se polagoma vdaja pijači in nemoralnemu izživljanju. Odgovor na to vprašanje je preprost in jasen. Drugega izhoda nima, ker so pač nima drugje shajati. V zadnjem času so ji bili od-vzeki celo tisti prostori, ki jih je doklej .imela (primer v Postojni, PiT-ki in občini Cerknica), nekje pa so si inventar prisvojili privatniki. Tako sc torej rešuje mladinsko vprašanje. Za toliko drugih stvari se najde denar, le za potrebe mladine ne. Mladino je treba zaposliti, nuditi ji materialno oskrbo in prepričani smo lahko, da se bomo s tem izognili marsikateremu problemu. Skrb za njeno vzgojo naj bo res stvar cc-lotnc družbe, kajti breme ki ga nalagamo samo mladinski organizaciji, je zanjo pretežko. Marija Vogrič Predvolilne konference osnovnih organizacij ZK v Ilirski Bistrici Večina osnovnih organizacij ZK v Ilirski Bistrici, predvsem vaško organizacijo, so že imelo predvolilne konference, katerim so prisostvovali člani komiteja ZK. Razpravljali so o organizacijskih in ideološko političnih problemih. Posebno pozornost so posvečali obdelavi materiala tretjega plenuma CK ZKJ, pripravam za okrajno konferenco, ki bo 7. marca v Postojni, ter volitvam v .osnovnih organizacijah. V četrtek je imel sekretar okrajnega komiteja v Ilirski Bistrici predavanje o delu tretjega izrednega plen um a CK ZKJ ter obrazložil an-timarksistično delovanje M. Djilasa, katerega je tretji plcnum in vse članstvo ZKJ obsodilo. Člani vaške organizacije Koseze so tudi razpravljali o rezulta.tih tretjega plemima, o delu svoje organizacije ter o nedelavnosti sekretarja te organizacije. Malic Krsta Cakarjeva Vrhnika uresničuje svoje načrte Vrhnika leži v povsem kmetijskem področju na robu ljubljanskega barja. Ravniinski predeli in pobočja so ugodni zia poljedelstvo in živinorejo. Vrhnika leži na zelo pomembnem prometnem osredju, kjer prehaja cesta iz Trsta v osrčje Slovenije. V srednjem veku so vodile skozi Vrhniko trgovske poti. Do nedavnega so se ustavljali v Vrhniki »furmani« — vozniki, ki so prevažali les in razno blago na vse stra^ ni, sedaj pa je te izpodrinila železnica in avtomobilski promet. Na Vrhniki se je že v srednjem ku razvila obrt. Cehovska zastava, ki je bila .pred vojno spravljena pri Sv. Trojici, je dokaz, da je bilo tudi obrtništvo in z njim cehovstvo razvito tudi v tem delu slovenske zemlje. Tudi za časa Avstrije in stare Jugoslavije se je razvijala industrija na Vrhniki. Ta pa ni imela pravega obstanka. Zgradili so pri-vovarno, tovarno sadnih in mesnih konzerv, vse je v kratkem času propadlo. Edino lesna industrija je uspešno delovala. S prihodom ljudske oblasti se je začela industrija v tem .kraju obnavljati in sedaj lepo napreduje. Iz majhne usjanrnice je nastal velik usnjarski obrat. Iz druge tovarne usnja je nastal šče-tinarski obrat, kjer predelujejo ščetine, ki jih izvažajo v inozemstvo. Sedaj že delujeta Opekarna in Par-ketarna. Občinski ljudski odbor Vrhnika se trudi, da bi čimbolje rešil vsa pereča vprašanja na svojem področju. Lansko leto je dal za adaptacijo šol nad 1 milijon dinarjev, za 'Zdravstveni dom in TVD »Partizan« 2 milijona din, za razsvetljavo, vodovod in popravilo cest nad 2 milijona. Del denarnih sredstev je dal OLO Ljubljana-okolica, a ostalo pa so prispevala vrhniška podjetja, ki so prispevala na vsakega delavca približno 5000 dinarjev. Letos bodo z delom nadaljevali z istim elanom, ker želijo, da uresničijo postavljene načrte in naloge: urbanistično-regulaciijsgi načrt, razširitev vodovoda in kanalizacij, zgraditev cest in zidanje novega gimnazijskega poslopja. Tudi v ljudski revoluciji so Vrh-ničani sodelovali in dali precejšen delež žrtev. Kot znak priznanja padlim borcem iz NOB stoji iz ceste ¥ ¥ SO m krize največ Nedavno se je sestal ljudski odbor mestne občine v Ilirski Bistrici, da bi pregledal delo, opravljeno v preteklem letu. Iz poročil je bilo razvidno, da je ljudski odbor v letu 1953 pravilno usmerjal gospodarsko, kulturno in socialno politiko na svojem območju. V obširni razpravi o letnem poročilu so odborniki obravnavali več problemov. Ugotovili so, da je komunalna dejavnost porasla v pri- V Tolminu gradi podjetje »Standard« poslopja za čevljarnico »Jelenk viden spomenik padlim borcem, ki so ga pred nedavnim zgradili in postavili sami s prostovoljnim delom. D. V. Smrtna nesreča v Postojni V noči od srede na četrtek je v Postojni prometna nesreča terjala človeško življenje. Brezvesten šofer, ki ga organi Tajništva za notranje zadeve že iščejo, je do smrti povozil Postojnčana Tavčar Rajka. Pokojni Rajko je bil miren, malo čudaški človek, ki je s svojo košato brado bil nekakšna postojnska znamenitost. Opolnoči je še bil v točilnici hotela Javornik, proti jutru pa so ga našli nižje, nasproti Srebotnjakove hiše mrtvega, povoženega. Kje je bil med tem časom, še ni točno ugotovljeno. Organi TNZ naprošajo vse, ki bi o tem ■lahko dali kakšne podatke, da bo storijo. P.rav tako naj bi povedali oni, 'ki so bili še po polnoči na cesti, če so opazili kakšno motorno vozilo, ker bi prav gotovo moral ¡kdo že poprej opazite nesrečnega Rajka ležati na cesti. Da bo nečloveški vozač čimprej odkrit in poklican na odgovornost je potrebno, da sodelujejo vsi, ki lahko količkaj pripomorejo temu. merjavi s prejšnjimi leti. Prej zapuščene mestne in vaške ceste so temeljito popravili ter namestili na vseh poteh cestarje. Popravili so v glavnem tudi vse šole. Zgradili so most na cesti Zarečje — Brce, asfaltirali mest-ne ceste, očistili strugo Bistrice ter popravili zido-vje ob strugi, napravili novo sejmišče, razširili javno razsvetljavo v vseh naseljih itd. Začeli so tudi gradnjo nove klavnice, ki bo v tem letu dograjena. Ureditev nove tržnice in kanalizacija od starega sodišča ob cesti proti Reki pa se bo pričela spomladi. Na .področju gradenj so v letu 3953 zabeležili največji uspeh po vojni. Izdali so 48 gradbenih dovo lenj ali 37% vseh izdanih dovoljenj po vojni. Glede industrije so ugotovili, da bi bilo nujno potrebno razširiti industrijo »Javor« v Ilirski Bistrici, elektrožago ter Tovarno lesovinskih plošč. Naredili so načrte za gradnjo nove tovarne za proizvodnjo vinskega kamna, mlečne kisline, predelavo sadja, sadnih sokov itd. Projektivni zavod V Ljubljani dela načrte. za gradnjo velike moderne opekarne v Kosezah. Proizvodno podjetje gradbenega materiala, ki je Kai žuli prebivalce Studenega V tovarni cementa v Anhovem ¡radij» nove halo Studeno je lepa vasica ob cesti Podgora — Planina s 106 hišnimi številkami. Tu živijo kmetje, delavci in intelektualci. Glavni dohodek so okoliški gozdovi. Zato je v vasi največ gozdnih delavcev »furmanov«. Zemlja daje le skope pridelke, zato morajo ljudje iskati virov za preživljanje drugje. Letos so iz fonda za pogozdovanje dvignil 540.000 din. S tem denarjem bodo zgradili novo pot iz Studenega v Kamnje. S tem bo rešeno gospodarsko vprašanje, ker imajo sedaj izredno slabe poti. Studenci pa imajo še druge težave. Nujno bi potrebovali vsaj ambulantno postajo. Sedaj je stanje tako, da je v primeru kake nesreče tvegano, če bi ponesrečenca lahko še pripeljali živega v Ljubljano ali v Vipavo. Zelo potreben bi bil vodovod in inič manj telefonska zveza. Skoro vsako poletje zmanjka vode, ker je v vasi le nekaj vodnjakov z izvirno vodo in nekaj kapnic. Vemo, da natm bo kdo očital, da imamo same potrebe. Kaj pa moremo, če je res tako. Avtobusno vezo 'imamo le do Beljske žage, od tam naprej moramo pešačiti. Več ■ljudi, ki so v službi v Postojni, mora od tam peš v vas. čas bi bil da bi že enkrat uresničili načrt in speljali cesto po »Grdili dolinah.« Ime res ni nič kaj privlačno, toliko bolj pa bi bila cesta, ki bi šla po ravnini. Ze tri leta obstaja v vasi KUD, 'Iti se je prelevil iz povojnega pro-svetovnega društva' »Lipa«. Od leta ■1946 do danes je dramska družina odigrala 17 iger. V sklopu društva je tudi pevski zbor, ki šteje 45 res agilnih članov. Društvu manjka primerne dvorane. Sedanja je potrebna popravila, pa ni denarja, člani ■nimajo društvenih izkaznic, kar je vsekakor čudno. Mogoče ne vedo, da bi pri skupinskih izletih imeli popust na železnicah. Razveseljivo pa je, da so v društvu člani vseh organizacij. Kmetijska zadruga ima gostilno, trgovino 5>n lesni odsek. Nabavila je ■mlatilnico, motorno žago in tovorni avtomobil, čas bi bil, da bi zadruga začela resno misliti na sadjarski odsek. Sadje sicer uspeva, vendar bi bilo treba izvršiti izbiro sadja in načrtno urediti sadovnjake. Zadruga bi s tem pripomogla k izboljšanju gospodarstva. Ob koncu moram omeniti še Prostovoljno gasilsko društvo, ki ima tudi žensko gasilsko desetino in precej mladih gasilcev. Da so zelo delavni, je dokaz, da so že osemkrat; priskočili na pomoč pri požarih in uspešno opravili svojo delo. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1902. Društvo ima svoje boleče probleme, tako nima dovolj gasilske opreme, aiaista pa cevi. Ivan Vidrih iniciator za to graditev, je s pomočjo znanstvenega instituta v Ljubljani naredilo razne poiskuse z gli-. no, ki so dali odlične .rezultate. U-gotovili so, da bi iž te gline lahko tudi izdelovali keramične izdelke. Objekte bo potrebno razširiti, oziroma postaviti nove. S tem bi zaposlili delavstvo Reške doline, to je občin Bistrice, Jablanice pod Snežnikom, Jelšan in Prema. Kmetijska proizvodnja je v razmerju s proizvodnjo v letu 1952 nazadovala v glavnem pri vseh vrstah kultur. Temu so vzrok razne elementarne nezgode. V primerjavi popisa živine v letu 1953 z letom 1952 ni posebne spremembe. Vendar pa je kvaliteta boljša. Na področju občine je 1700 glav živine. Stremeti pa je treba, da se to število dvigne na 2500, ker so za to vsi pogoji. Nadalje so odborniki razpravljali o stanovanjskih problemih. Pri ljudskem odboru je vknjiženih že nad 300 nerešenih prošenj za družinska stanovanja. V letu 1953 je stanovanjska komisija reširii 39 prošenj za .družinska in večje število za samska stanovanja. Vendar je v Ilirski Bilstrici še vedno 46 družin, ki stanujejo v zasilnih prostorih. ■ Ljudski odbor je razpravljal ob koncu še o socialnem skrbstvu in ljudskem zdravstvu, o problemu zobne ambulante, o delu svetov, o problemih šolstva in sprejel 8 sklepov. K* MORILEC SMERDELJ IZ KOSEZ PREJEL ZASLUŽENO KAZEN Ker so se razširile govorice, da zverinski morilec Smerdelj iz Kosez ki je bil obsojen na smrt zaradi roparskega uboja dveh Bosancev in drugih zločinov, izbegnil smrtno kazen, ker se je napravil slaboumnega in da je zdaj v umobolnici na opazovanju itd., smo se obrnili na pristojne organe pri sodišču za pojasnilo. Izvedeli smo, da je bil Smerdelj dne 15. januarja letos v smislu razsodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici justificiran. * z občnega zhora PDG Stari trg - Lošlsa dolina ■Preteklo nedeljo so gasilci Starega trga pregledali delo v letu 1953. Društvo je lani nabavilo nov gasilski avtomobil, motorno brizgalno in 800 metrov cevi. Za to se more društvo zahvaliti razumevanju raznih ustanov in našim rojakom v Ameriki. Gozdna uprava je nakazala 40 kubičnih metrov lesa, katerega so zrezali člani društva ob pomoči kolektiva žage. Duša vsega je bil tovariš Lojze Vr-hovec, ki je za svojo požrtvovalnost prejel pohvalo 'in odlikovan je. _ Cevi so naročili ameriški rojaki v Nemčiji po prizadevanju tov. Toneta Peruška. Padlo je nekaj kritičnih opomb glede uporabo avtomobila, kar pa je predsednik (lobro pojasni]-" Gasilci sodelujejo v vseh množičnih organizacij ali. Društvo šteje 132 članov, od teh 34 izkušenih gasilcev. Celotna vrednost nabavljenega inventarja je nad 3,676.000 din. Pri volitvah je bil izvoljen sko.ro ves prejšnji odbor s predsednikom Janezom Rudolfom na čelu. Po zaprisegi so zaslužnim članom podelili .odlikovanja. Za 50-letno zvesto službovanje so prejeli odlikovanja: Valentin Vrhovec, Nikola Lipovec in Anton Lehar, za 35-letno službovanje pa Matija Fajdiga., Za 30, 2o, 20 in 15-letno službovanje je. bilo odlikovanih še drugih 8 članov. Jecm ★ NA GIMNAZIJI V NOVI GORICI SO DOBILI KUHINJO Polni novih moči so se dijaki po polletnih počitnicah vrnili v šolo. Ravnatelj n upravnik dijaškega doma sta med počitnicami poskrbela, da so dij.aki po povratku začeli dobivati malico, Dijaki so zelo zadovoljni, ker dobijo toplo kavo in kruh z marmelado. To se, posebno prileze tistim, ki prihajajo iz oddaljenih vasi. Jutri, v soboto bodo visokošoloi, ki so izšli iz gimnazije v Novi Gorici in prej v Šempetru, priredili r hotelu »Sabotin« v Solkanu akademski ples. Za to prireditev je veliko zanimanje, kar kažejo vabila, ki so v kratkem pošla. Ta dan bo tudi odprtje novega hotela. C. N. PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD V ponedeljek 8. februarja je predsednik src!a za prosveto .In kulturo LRS svečano podelil Prešernove nagrade našim najzaslužnejšim kulturnim in javnim delavcem. Prešernovo nagrado za leto 1951 so prejeli: dr. Josip P le m clij, eden naših največjih znanstvenikov, ki se je s svojimi deli kot znanstvenik uveljavil 'tudi izven meja naše domovine ; France Bevk, znani slovenski pisatelj, katerega ustvarjalno delo pomeni velik doprinos slovenski književnosti: Anton L a j e v i c, slovenski skladatelj, kateremu gre velika zasluga za dvig naše glasbene umetnosti na današnjo raven; prof. dr. Jakob Kolom i na. ki jo danes med najpomembnejšimi strokovnjaki germanisti Jugoslavije. Prav tako so ob Prešernovem dnevu podelili nagrade tudi najboljšim študentom ljubljanske univerze ter drugih visokih šol. PEKO D AP ČE VIČ V ABESINIJI Te dni se v Adis Abebi mudi posebni odposlanec predsednika republike general Peko Dapčcvič, ki je izročil visoka jugoslovanska odlikovanja cesarju Etiopije Ilaile Selasi-ju, predsedniku etiopske vlade rasn Abebeju iin drugim etiopskim državnikom. Predsednik republike maršal Tito je v ukazu o odlikovanju poudaril zasluge odlikovanecv pri utrjevanju in razvijanju miroljubnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Etiopijo. PLENU M GK LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE Včeraj se je v Beogradu sestal ple-num CK Ljudske mladine Jugoslavije na svoje plenarno zasedanje. IS a dnevnem redu plenuma je predvsem obravnavanje dela mladine na vasi. Kot glavna naloga plenuma bo, da delo mladine na podeželju prilagodi pogojem razvoja in najde obliko za aktivno udejstvovanje naše vaške mladine v boju za napredek kmetijstva. Člani plenuma razpravljajo o možnosti ustanovitve posebnih organizacij za kmečko mladino obojega spola, da bi se na ta način zagotovilo izboljšanje mladinskega dela na vasi. Predlagana je ustanovitev organizacije mladih poljedelcev, ki naj bi se podrobneje ukvarjala z vprašanji napredka v kmetijstvu in organizacije za mladinke, ki bi imela nalogo, da se poleg ostalega predvsem trudi za napredek gospodinjstva. BALKANSKI PAKT Na raznovrstne komentarje, ki so se. pojavili v zvezi z izjavo predsednika grške vlade Papagosa, k; je dejal, da upa, da bo prišlo do povezave Balkanskega pakta z Atlantskim, je na tiskovni konferenci odgovoril predsednik državnega tajništva za zunanje, zadeve Branko Dra-škoviič, ki je dejal, da gre že za znana mnenja, da pa Jugoslavija smatra, da se pogoji, pod katerimi je prišlo do Balkanskega pakta, doslej niso spremenili :in tudi ni razlogov, da bi lahko trdili kaj podobnega za bodoče. To je jasen odgovor, iz katerega sledi, da Jugoslavija nima namena menjati svojega stališča do Balkanskega pakta. Ta. pakt pomeni stvarno velik doprinos miru in mednarodnemu sodelovanju lin je popolnoma razumljivo, da je naletel na odpor pri raznih Jugoslaviji i:i balkanskim državam nenaklonjenih kio-gih, ki si na vse načine prizadevajo, da prikažejo Papagosovo izjavo kot začetek nesporazumov med podpisnicami pakta. OSNUTEK ZAKONA O PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Pododbor odbora za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta jc te dni razpravljal o osnutku novega zakona o prometu z nepremičninami. Osnutek predvideva popolnoma svoboden promet, to je nakupovanje in prodajo zemljišč zasebnikov, do agrarnega maksimuma. Se pravi, da bo lahko vsakdo svoje zemljišče prodal drugemu, ne da bilo treba kakršnegakoli dovoljenja, seveda pa osnutek ne dopušča nadaljnjega do-kupovanja zemljišč tistim zasebni- kom, ki so dosegli agrarni maksimum, to je 10 ha. Omejitve so tudi predvidene v prometu nepremičnin socialističnega sektorja, -ki smejo te odprodati zasebnikom le z odobrenjem ljudskega odbora lin pa za ona zemljiška, ki so namenjena za gradnje (gradbene parcelc). DIVJANJE ZIME PONEHAVA Val zime, burje iin snežnih viharjev je ponehal. Promet, ki jc v preteklem .tednu na mnogih progah stal, je na novo vzpostavljen in stanje se v glavnem spet normalizira. Ve.idar-le sc bodo posledice hude zime ve čutile; najtežje jc prizadta industci ja, predvsem tista, ki trosi velike količine električno eneroije. Mm.po tovarn še 113 obratuje, ali pi obratuje le delno. Škoda, ki jo jc utrpelo naše gospodarstvo, gre v miVjar-de. Močno so prizadete .tudi zgradbe, zlast iv Primorju. Pa tudi drugod po svetu ni bilo bolje. Zima je terjala več človeških G O O žrtev v Franciji, njen val pa je zajci tudi druge zapadne 'in južno dr- BRITANSKI PARNI CESTNI VALJARJI ZA JUGOSLAVIJO Dva parna cestna valjarja, ki so ju .uporabljali pri 'obnovi od nemških letaliških napadov hudo »pusto-šenoga unonta Coi narodni dohodek in zaposlili hi. novo delovno silo. Ležišča krede so proti Bovcu zelo bogata in povpraševanje po kredi precej veliko. Tovarna igel v Kobaridu se jc dolgo časa borila za svoj obstoj, dokler ni lani delo vrni kolektiv slavil svoje dejanske zmage. Stroji iz Nemčije po podjetje rešili iz zagate. Danes dela s polne paro in že ne mo- HHfltti Predsednik družbe »Radio Corporation of America«. David Sarnoff je prejšnji teden pokazal skupini novinarjev in tehnikov v Netv Yorku nov tip žepne baterije, ki direktno pretvarja atomsko energijo v električno. Majhna atomska baterija, ki je napolnjena s polmiligramom neke radioaktivne snovi, lahko daje električno energijo neprekinjeno dvajset let. Po enem tednu sestankov v severnem delu Berlina so se štirje zunanji ministri preselili v poslopje sovjetskega veleposlaništva v ulici Vnter der Linden. To poslopje imenujejo Berlinčani. »mali Kremelj«, verjetno zato. ker je vse, kar ga obkroža, precej zagonetno. Na sliki je francoski, zunanji, minister Bidault ob obisku Molotova v njegovi razkošni palači v Vzhodnem Berlinu. V Italiji, so nedavno izvolili sveto Klaro za zaščitinco radia in televizije. Pobudo za to modernizacijo svetnikov je dal sam asiški škof, ki je zatrjeval, da je imela sveta Klara na bolniški postelji »privid božične službe božje v več sto kilometrov odaljeni. baziliki Frančiška asiškega«. Ideja asiškega škofa bo verjetno prišla zelo prav za reklamo italijanskim industrijalcem. Mnogi evropski časopisi so te dni prinesli sliko prikupne princese Margarete hčerke švedskega kralja, ko je odšla na svoj prvi ples. Njeni prvi častni kavni ¡rji sn bili kandidati vojaške šolo v gradu Karl-berg pri Stoekholmu. Kakor vidimo no sliJ.i. se je mlada princesa kar dobro rjočutila. Nedavno je francoski letalec Jean Dabos postavil nov itoetovni helikopterski višinski rekord. S helikopterjem. ki je težak 300 kg in je. o-prcmljen z vsemi napravami za reaktivno letenjem, mu je uspelo doseči višino 4789 metrov. Stroj, s katerim je dosegel to nevi rekonl, je prvi helikopter na reaktivni pogon. Sedemletna Freda Lambert je glavna privlačnost nekega francoskega cirkusa. Kroti, kar tri nevarne živali - devetletnega leva in dve levinji. Skupini novinarjev, ki so jo obiskali, je izjavila: »Vejn da so kruti, v eni pa tudi da mi ne bodo nič napravili.«. stva. Ta denar je uporabljala kol obratni kapital v trgovini in gostilni. Ali lahko verjamemo, da upravni odbor res ni videl nikake potrebe izven gostilne in trgovine? Kaj je res, da kmetijska zadruga v Izoli nima prav nobene potrebe kakega izboljšanja v kmetijstvu, vinogradništvu ali vrtnarstvu? Mislimo, da bi morali, člani sami sprožiti vprašanja potreb po izboljšanju. Iz Ankarana, ki je kraj pridelovanja najbolj zgodnje zelenjave, so nekdaj izvažali velike količine zelenjave. Danes se nameščenci, ki tam stanujejo, pritožujejo, da morajo poleti, ko je največ zelenjave, hoditi v Koper, če hočejo imeti na mizi poleg drugega tudi solato. Znan je pri-mer kmeta, ki je nekdaj imel v hlevu 18 glav živine, danes redi samo še tri glave. Prav tam obstaja še drugo vprašanje. Pred dnevi so izvršili, na 30 kmetijah nekako an• keto o zaposlenosti mladine. Izid ankete je bil naslednji: od 66 za delo sposobnih mladih ljudi, ki jih imajo prej omenjena gospodarstva, dela na posestvih samo 17 otrok teh družin, vsi ostali v Trstu in v raznih poklicih. Za tamkajšnjo ikmetijsko zadrugo, je to zelo važno vprašanje. Ko. ko, da je tako malo mladine zaposlene pri obdelovanju zemlje? Zakaj tako velik štivilčni padec živine v enem samem hlevu? Ali so kdaj postavili na dnevni red ta vprašanja in o njih razpravljali? Pri. Sv. Antonu je lani napravila toča članom in nečlanom zadruge nad 3 milijone din škode. S tem denarjem bi vas lahko poravnala vse davke za dobo petih let. Zadružna gostilna je imela precej primanjkljaja in zadrugi sami se je preobrnil prevozni avtomobil, da je nastala škoda. V zvezi s temi vprašanji, ki so prizadejale občutno škodo (fa-nom, so nastale v vasi razne govorice. Kaj je upravni odbor ukrenil, da bi ljudem pojasnil zadevo? Niči Niti ni sklical občn&ga zbora, da bi na njem razpravljali in sprejeli potrebne ukrepe. Po sklepu lanskega občnega zbora, bi se morali čez leto vršili vsaj štirje občni zbori, bila pa sta samo dva in še ta dva nista uspela. V zvezi z velikimi potrebami po sadikah za obnovo vinogradov in sadovnjakov, se postavlja tudi vprašanje drevesnic. V Izoli so lani uredili tako drevesnico, ki jih je stala samo 90.000 din. Že prvo leto je dala večje število sadik. Letos bodo take drevesnice uredili v Portorožu, v Sv. Luciji in v Sečovljah. Oljčnih sadik pa do sedaj še niso vzgajali nikjer v okraju. V občini Šmarje imajo za to zelo dobra pogoje, ker imajo tudi največ oljk. Lahko bi se za to pogovorile vsa tri zadruge v občini in uredile lastno drevesnico. Kmetje in zadružniki koprskega okraja imajo tudi svoje strokovno glasilo »Kmetijski vestnih«. Slišijo se pritožbe, da je to glasilo preveč pusto, da nima vesti in člankov naših praktičnih kmetov. Kje je krivda? Ne moremo drugače zaključiti kakor z ugotovitvijo, da je ta pri zadrugah in članih. Njihovo glasilo bo zanimivo, poučno in življenjsko le takrat, ko bodo začeli sami sodelovati. Kje pa se tako krešejo mnenja, kaj je dobro in kaj ni, kot prav tam, kjer se prideluje kruh? Ce so bile kmetijske zadruge ustanovljene z namenom pospeševati kmetijstvo, je njihova naloga, da o svojih in o uspehih posameznih članov poročajo. Le tako se bodo širile dobre in koristne iniciative in izkušnje naših ljudi. Pokazali smo le na nekatera vprašanja, ki naj bi jih naši zadružniki obravnavali na občnih zborih. Naj nikogar na moti to, da nismo navedli poleg pomanjkljivosti tudi uspehe zadrug v preteklem letu, ki so bili veliki. O teh bomo poročali po občnem zboru. Na Tolminskem so izginile koze Tvozjerejcem na Rov po odloku po odpravi koze že leta 1952 in to ceni, bodo razdelili na prodano kozo še nekaj ukrep zelo odobravajo, nekoliko ublažil škodo delih kmetov. Pred kr: končno Izvedli odlok o Še vedno pa je ostalo kakih 500 koz, k; jih prizadene, ker sn hlev škem, ki so koz prodali po zelo nizki vsako takrat denarja. Ta ker bo vsaj takrat priza-itknm so do-odpravi koz. na Bovškem pa odlok ne ■ariee. e OB 150-LETNICI S svojo narodno revolucijo, ki se začenja s ilvar.a.djord jevo vstajo leta 180-1, so se 'Srbi vključili med tisto narode, ki so s svojimi revolucionarnimi izkušnjami mnogo doprinesli k splošnemu napredku- Prav bo, če se ob tej važni obletnici ozremo na nekatere najbolj značilne poteze srbske narodne revolucije in skušamo ugotovili, kako je le-ta vplivala tudi na razvoj našega naroda. Ti\ ilni ho jugoslovansko ljudstvo slovesno praznovali stopeldesetletnico prve srbsko vstaje proti Turkom, ki je imela dalekosežni pomen za kasnejšo združitev Južnih Slovanov v sku.pni gržari. V sredo je. bila slo-resna proslava v Ljubljani, prihodnji teden pa bodo proslave, in akademije tudi po vseh drugih večjih mestih naše domovina. Srbi v beograjskem okrožju so se lota 1804 osvobodili, popolnoma sami:, to je z lastnimi močmi. Ko so sc začeli naslanjati na Rusijo, so imeli orl tega več. škode kakor ko-listi. V najbolj kritičnem trenutku (1812) jih jc. ta pustila popolnoma na cedilu iin s tem doprinesla k porazu Srbov. Ko so Turki vzpostavili svojo obVisl, so se. strašno maščevali. Karndjordje se zbežal v Rusijo in sc vrnil leta 1817 z namenom, da zaneti nov upor proti Turkom, toda kmalu po vrnitvi so ,ga ubil: njegovi osebni sovražniki. Nova luška oblast v Srbiji pa jc bila kratkotrajna. Čez nekaj let so Srbi. ponovno zagrabili za orožje in Turki so zatem kos za kosom izgublja!! zemljo, ki je bila tako dolgo pod njihovim jarmom. VS segrejejo do določene temperature, da bi s tem uničili vse škodljivo bakterije. Ugotovili so, da v nekaterih državah žo razkužujejo odpad- GRNOBORZIJANSKA TRGOVINA SAMO SLINiOVKA IN PARKLJEVKA POVZROČATA V EVROPI NA LETO NAD -100 MILIJONOV DOLARJEV ŠKODE — NAJUSPEŠNEJŠA OBRAMBA JE NA NIZOZEMSKEM —MEDDRŽAVNA IZMENJAVA MNENJ IN POMOČI V TRDEM BOJU SO SE RODILE NOVE ZAMISLI... Položaj srbskega ljudstva je bil vse težji zlasti proti koncu 17. stoletja. Centralna turška oblast je tedaj docela opešala. Turški imperij sc je vedno bolj rušil in sosedne države, zlasti Avstrija 'in Rusija, so stalno prežalc, da l>i Turčiji 'iztrgale kar največ ozemlja. iN a račun propadanja turške fevdalne države sta se obe državi žc močno okoristili. Tuki so izgubili vso bogato ravnino, ki se širi se.corno od Beograda. Nekateri srbski izobraženca so takrat mislili, da je napočil čas, ko se Srbi lahko osvohode turškega jarma s pomočjo Avstrije. Kaj kmalu pa so spoznali, da avstrijski cesar ne more postati njihov zaveznik. Avstrija se je bolj bala neke nove srbske države kakor pa oslabljenega turškega .imperija! Splošne teža,ve,v ki so v Turčiji zelo veliko zlasti v 18. stoletju, so spretno izkoristili posamezni samo-pašnu turški fevdalci, med katerimi je bal tudi paša iz Vidina, poglavar janiičarskih enot, kii so bile tedaj v Srbiji. Taki separatistični fevdalci «o še pospešili razsulo turške države posebno zaradi tega, ker so ustvarjali državo v državi in 'izkoriščali srbsko ljudstvo bolj kakor katerakoli centralna oblast. Uprava beograjskega okrožja je bila v rokah 4 dabij, to je janičarskih vojaških poveljnikov. Ropi so bili na dnevnem redu. Jamičarji so uvedli tak teror, da srbskemu življu ni bilo veŽ nikjer obstanka. Posamezni srliski knezi (župani), pravoslavni duhovniki in drugi srbski veljaki so se začeli dogovarjati o uporu. 'Daliije v Beogradu so kmalu zvedeli za te priprave 'in sklcni-li, osredno vse evropsko prebivalstvo. V večini držav skušajo preprečiti razširjanje slinavke in parkljevke J tem, da cepijo živino, preden je iz-post.ivl.jena okuženju. KAKO SE BRANIJO NA NIZOZEMSKEM Kmetijski zastopniki so se lahko na svoje ooi prepričali, kako razveseljive uspehe je dosegla Nizozemska pri preprečevanju slinavke, tei parkljevke dn živinske jetike. Zi preprečevanje živinske jetike so" si umisliii celo petletni načrt. Po določilih tega načrta, ki so jiih kmetova ei soglasno sprejeli, plačuje vsak kme: posebno pristojbino v znesku 80 entov na vsakih 100 kg pridelanega mleka. Določili so tudi časovni rok, v katerem mora kmet pre-skrb?tii, da njegova živina ne bo več poziivno reagirala na cepljenje proti jetiki. Če mu to v določenem roku uspe, mu povrnejo skoraj 70 odstotkov plačanega deaiarjai, če mu pa ne ispe, denar seveda izgubi. NOVO CENENO CEPIVO D« nedavnega so pridobivali cepivo proti slinavki dn parkljevki ¡2 jezila zdrave živali, ki so jo okužili s to boleznijo. To žival so 24 ur pozneje ubili. Cepivo, ki so ga dobili iz jezika ene živali, je zadoščal» za cepljenje 300 glav živine. Če j-i hoteli pridobivati večje količine tega cepiva, bi moral torej imeti v;ak laboratorij posebne živinske hleve. Tako pridobivanje bi seveda bilo zelo drago. Po zaslugi holandskega živinozdravniki dir. II. Frankela pa pridobivajo dants cepivo dz jezikov živali, ki so jih zaklali v klavnicah. Laboratorij torej ne potrebuje več lastnih hlevov pač pa mora biti dovolj blizu klavnice, da lahko dobi jezik živali v eni uri po zakolu. Ti metoda jc mnogo cenejša tei mogoča pridobivanje zadostnih ko-ličir. cepiva, ki je potrebno za zajezitev te nevarne živalske kuge. Mncgi živinozdravniki iz drugih držav niso bili v začetku prepričani o učinkovitosti tega novega cepiva, vendar so pozneje, ko jim je dr. II. Frankcl nazorno prikazal rezultate, spremenili svoja mnenja. Za zdaj pridobivajo cepivo v večjih množinah samo nekatere države in ia za izvoz v tujino ostane le mal>. Kljub temu so te države rade priskočile na pomoč deželam, kjer je slinavka in parkljevka zavzela večji obseg. SKLEPI, Ki IMAJO D.ALEKOSEŽEN POMEN Evropski živinozdravniki in kmetijski predstavniki so na zborovanju izrazili željo, da bi so ta meddržavna pomoč spremenile v pravo mednarodno borbo proti živinskim boleznim. Na zalogi naj bi bilo do--volj zdravili -in pripomočkov, ki bi jih lahko dali na razpolago sleherni ogroženi državi. Razen tega naj bi ustanovili mednarodne laboratorije za raziskovanja, dokler ne bi našli način za popolno iztrebljenje nekaterih živinskih bolezni v Evto-P'i- Zastopniki, Avstrije, Francije, An- Zdrava in lepa živvna je ponos vsakega kmetovalca glije. Turčije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Luksembrarga, Portugalske in Zapadne Nemčijo so na zborovanju tudi izmenjal; izkušnjo o boju proti živinskim boleznim v posameznih državah. Sklenili so da bodo še naprej nenehno prepričevali kmete, naj zamenjajo naravno .oplojevanje živino z umetnim. Priporočali jim bodo tudi, naj stranske produkte, ki jih dobivajo pri pridelovanju mleka in jih nato dajejo živini, prej ke po posebnem postopku, drugod pa vsem tem ukrepom ne posvečajo dovolj pozornosti. Kmetovalci in živinozdravniki so so ob zaključku zborovanja strinjali, da bi bila borba proti živinskim boleznim mnogo učinkovitejša, če bi imela medinarodni obseg. To pa nc samo zaradi tega, ker okužba ne pozna meja, ampak tudi zato. ker bi bilo s tem omogočeno koristno izmenjavanje mnonj dn pomoči. France M a gaj na: Samo za objokane ljudi ZAŠČITNO ORODJE PROTI RADIOAKTIVNOSTI — Najnovejša varnostna prejemalka, s katero odpirajo omare, v katerih hranijo radioaktivne izotope. To in podobno orodje bodo razstavljali na prihodnjem britanskem industrijskem velciJejmu, ki ho spomladi Rado iMurnik je o navihauc.ih vedel marsikaj povedati. Bilo jiih je mnogo za časa njegovega življenja, pa tudi danes jih nikjer ne manjka. Glavni urednik velikega dnevnika je nekega dne z veliko grozo opazil, da se mu jc začel trebuh sumljivo bočiti naivzven. Vitka linija, ina katero jc bil doslej ponosen, so je začela nekako kazi t i in se izpre-minjati v velikansko vijugo. Močno vznemirjen je zaradi tega iskal sočutja pri svojih kolegih. »Kmalu si ne bom mogel več 'zapeti suknje,« je tožil. Ko si je to suknjo tisti dan popoldne oblekel, je mahoma pre-bledel. Tako lesna mu je postala, da res ni mogel več zapeti gumbov. Obupno se jo ozrl po tovariših, ki pa so se »v sočutju« neusmiljeno lomili od smeha. Zaslutil jo potegavščino, pa je zato suknjo natančneje ogledal. Neki navihancc od navzočih jc v teku 'dneva odrezal gumbe na njej ter jih prisil za štiri prste bolj na desno! . Ta zgodba, čeprav resnična, ni kaj posebnega. Bolj je zanimiva naslednja. Profesor medicine .i.n kirurgije iz-prašuje pri prvem izpitu kandidata: »Ko bi vas poklioali k človeku, ki je po nesreči pogoltnil peldinar-eki novce, kaj bi storili?« »Na davkarijo bi ga peljal. Tam znajo iz človeka izvrtati vsak sold.« V nekem mestu so prijeli in zaprli «premega uzmoviča, ko je bil pravkar izmaknil iz zlatarske izložbe dragocen biserni nakit. Bil je nekaj dni v zaporu, nakar so ga odvedli pred sodnika. Ta miu je najprej prebral obtožnico in 'ga potem vprašal, kaj more povedali i v svoj zagovor. »'Prosim milosti, ker aem popolnoma nedolžen,« je rokel tat in .si utrnil solzo iz levega očesa, »šel som po ulici in prišel nelioito do tisti zlatarno, il/.iožbetio okno jc bilo odprto in neznan moški je notri nekaj uravnaval. Na prvi polički prod mn-n.o jc bil bioerii nakit 'in jaz sem ga z T.-Jiko radovednostjo ogledoval. Nobenega slabega namen,* nisem ¿•mol pri tem. T škrat pa, no da bi jaz za to vetde), je moja desnica, moja desna roka, začeli lesti najprej in sama od sobe jo pograbila nakit ter ¿e bliskovito umaknila nazaj. Hotel som i'tii svojo pot naprej, ,pa so me surovi ljudje prijeli in vtpili, da sem tat. Res so našli v desnem rokavu nakit. Jaz ga nisem tja vtaknil. Sama desna roka iga je in ona je edina kriva. Jaz sem popolnoma nedolžen, gospod sodnik.« V ITALIJI Nedavno so italijanski listi objavili, da sc Italija odločno bojuje proti vsem načinom prodaje in trgovine s cigaretami na črni borzi. Tako so prišle prvdč v javnost vesti o boju, ki traja pravzaprav v Italiji žc več ,let in so je zaeel takoj po končani vojni. Italijanski državni proračun dzgubi letno težke milijarde zaradi tihotapljenja tujdh cigaret, oziroma zaradi proizvodnje cigaret iz čikov v sami državi. To nedovoljeno trgovino jo zelo težko zatrdi, ker so v njo zapletene social no nepreskrbljene .osebe in brezposelni, ki jim je to edini vir zaslužka. V italijanskem parlamentu, časopisju in javnosti mnogo d1 i skuti raj o o problemu številnih ljudi (med katerimi jc tudi mnogo otrok), ki dan za dnem obkrožajo .gostinska podjetja in plesne dvorane v upanju, da bi zbrali čim več čikov in jih potem za bagatelno vsoto prodali organiziranim prekupčevalcem, ki poberejo glavne dobičke. Čdko pobirajo predvsem otroci, nezaposleni delavci iin ženske, ki sc zaman Irudijo, da bi dobile kakršnokoli zaposlitev. Neka devetčlanska rodbina iz Napolija je nedavno na policiji priznala, da so se vsi njeni člani preživljal' ¡izključno s pobiranjem čikov. Pobirali so jiih po pepelnikih avtomobilov, po bolnicah in prometnih ulicah. 'Za svojo enajstletno hčerko jo mati dejala, da jc še premlada za prodajanje telesa in so je pač morala poprijeti tega posla. Toj e samo en primer žalostnih razmer, ki vladajo v Italiji, toda .opisov podobnih primerov je na dan vse polno po italijanskih časopisih. Trgovina s čiki je seveda tajna in policija na vso načine preganja .ljudi, ki so kakorkoli zapleteni v to zadevo. Vendar jc iz policijskih poročil razvidno, da gre tu za odlično organizacijo-, ki razpolaga s precejšnjim kapitalom dn ima večje vsote pripravljeno tudi za podkupovanje policijskih organov. Cene za zbrane čike so Tazlične. Običajno plačajo za pol kg čikov ameriških cigaret okrog 1000 din, za čike drugih cigaret pa okrog 700 dinarjev. Za pol kg tobaka je potrebno okrog 1600 čikov. Računajo, da jmm^ m Sodnik se jc bedastemu opravičilu porogljivo nasmehnil in reke.l pikro: »Verujem vam, da je vaša desnica zakrivila tatvino im ne vi. Vas torij ne bomo kaznotvali. Obsojam .zategadelj vašo desnico na deset let ječo, vi ste pa prosti in lahko spremilo dec-mico v zapor, & vam j« prav, ali pa greste po svojih potili.« Obtoženec jc mii.rno slokel jopič in odlvil desno roko od rame ter jo položil na tmiizo pred sodnika. Bila jo namreč umetna, narejena iz .lahke p krtovi®«. Hladnokrvno si je zviti lopov vrgel .joipič čez pleča, pozdravil vso navzočo rin odšel v božji dan, Soduiik ni mogel razsodi» več preklicati niti ne izpremeniti. porabi nabiralec čikov en dan. da zbere za pol kg tobaka čikov. Statistike so pokazale, da samo prebivalci 'Rima pokado dnevno blizu 7 milijonov oigaret iin da pobiralci čikov zberejo dnevno okrog 20 ton tobaka. Organi, ki se brigajo za javno zdravje v Italiji, neprenehoma opozarjajo 'kadilec, da jo v cigaretah, ki jih delajo iz čikov, ogromno število bolezenskih klic in velika večina koncentriranega nikotina, ki je za zdravje zelo škodljiv. .»Ameriške ei-g arete«, ki jiih .izdelujejo liz čikov, io brez vsake dezinfekcije 'in jih prodajajo po ulicah.' (Po pisanju časopisov je trgoviina s temi cigaretami povzročila več bolezni v prsih in grlu kakor katerikoli drugi vzroki. Torbač je bil naš bataljonski intendant, resen in »važen«, kakor pač mora bditt intendant. Nosil je sivozeleno uniformo, ki je toña nekoč last italijanskega planinskega oficirja in .mu jo je bil za trti zavitke Popolare odstopil bombas Zdravko, na katerega je Torbač naletel ob uri hude izkušnjave. In tudi drugače je toil naš intendant na mestu. Kar lepo ga je bilo videti, ko jo je mahal .po svojih poslih na teren. Pri hoji 'se je nalahno pozitoaval, kar je še posebej poudarjalo izredno prožnost nepremočljivih kroma-stdh škornjev z dvojnimi podplati; čez nešteto jermenou na ramenih mu je preračunano malomarno visela brzostrelka, ob pasu pa so elegantno bingljale stari težke defenzivke. Imel pa je intendant Torbač tudi svoje, slabosti, kakor jih pač imamo vsi ljudje. ¡Rad 'ga je namreč včasih malce potegnil. Zaradi tega je bil že večkrat prišel navzkriž s .komisarjem bataljona. Kljub temu se ni odrekel svoji čutari, ki mu je še vnaprej ostala zvesta spremelje-valka. In to je prav tisto, zaradi česar .je prišlo do te zgodbe, Cutara je imela namreč ¡to svojevrstno lastnost, da ni bila nikoli prazna, pa tudi polna ne, čeprav je iz- Zgodba o (Partizanska humoreska) ginil v njej ves tropinovec štirih precej velikih vasi — in letina tisto leto ni bila slaba. Pa ne da bi bili zaradi tega zamerili našemu vrlemu intendantu! Ker je skrbel za bataljon, 'kolikor je le mogel, smo ga celo radi imeli. Tako radi pač, kolikor je mogoče rad imeti intendanta. Zato toi po vsej verjetnosti pri tem ostalo, da ni bilo v bataljonu bolničarja, ki si Je iz posebnih razlogov zabil v glavo, da bo Torbača ozdravil. Obliž — tako je bilo bolničarju ime, — je v civiiu imel ne kaj opravka z .abstinenti, sedaj pa je v novem poklicu moral skrbeti za naše praske in je s svojega gledišča popolnoma upravičeno videl v Torbaču nevarnost, ki bi lahko povzročila pomanjkanje osnovnega dezinfekcij skega sredstva. Združeno eno z drugim ga je pripeljalo do tega, da je začel sistematično odpravljati to grdo intendatovo razvado. Ker mu je bilo znano, da komisar ni imel posebnega uspeha, je začel počasi in zelo previdno. Začenjal je razgovor s Torbačem lepo od daleč, toda intendant ni bil od •muh in je imel vedno pri roki ikopico »argumentov«, da mu ni mogel zlepa do živega. »Razgovor« se je, postavimo, začel takole: »Cuj Torbač, ko že greš v vas, ali bi mi lahko prinesel čutaro močnega žganja? Jutri moram prevezati Toneta in Marka, pa nimam alkohola.« »Rad. Zjutraj boš imel, kar potrebuješ.« »To je že peti liter v tem tednu,« je pomenljivo vzdih-nil Obliž, »kaj si ljudje morajo misliti o nas.« »Si že začel? Kam spet meriš? Povej jasno, kar misliš !« x »Nikamor ne merim. Menim samo, da na terenu lahko mislijo, da imamo mnogo ranjencev. Saj veš, to se pravi, da smo bili tepeni.« »Razumem. Zaradi tistih nekaj kapljic v moji čutari misliš, kajne? Kakor da bi ti ne obvezoval vseh navkriž! In toliko najboljšega .»diimca« si porabil za tiste tri Italijane, toi jim ni bilo nič. Pa zadnjič spet za onega falota alpinskega, ko si mu pral z žganjem u... gate! Tega ne veš, kaj? Samo Torbač je vsega kriv!« Intendant se je užaljen umaknil, Obliž pa začel študirati nov napad. To je trajalo že lep čas, vendar se je Torbač držal trdno. Obliža je počasi minevala vsa volja in razgovori med njdm in intendantom so bili vedno redkejši. In vendar je prišel trenutek, ko je Obliž slavil zmago. Ni je izvojeval sam, to je resnica, vendar pa ni bil zaradi tega nič manj zadovoljen. Zgodilo se je takole: Ne vem več, kako je že naneslo, da sta se spustila v razgovor o teh stvareh naš bolničar in mitraljezec Blisk, živahen mlad poba, ki ni dal mnogo na teorije in podobne stvari, pač pa je bil vedno pripravljen kakšno nakuhatl komerkoli. Med drugim mu je Obliž omenil svoje muke. »Preveč si slepomišil«, je menil Blisk. »Tako stvar je treba drugače prijeti. Naj me vrag vzame, če ne bom v treh dneh naredil iz intendanta takega abstinenta, da bo po osvoboditvi brez vseh pridržkov lahko izvoljen za predsednika društva zia pobijanje alkoholizma. Boš videl!« Obliž je neverjetno zmajal z glavo; toda Blisk se ni več menil zanj. 2e je bil pri svojem nahrbtniku, iz katere ga je izvlekel skrbno zamotano steklenico, v kateri je imel neko kemično neopredeljivo zmes olja in benzina za čiščenje strojnice. Odmašil je steklenico in poduhal. Zadovoljno se je nakremžil, nakar je položil steklenico na svoje mesto. Ponoči pa se je tiho priplazil do Torbača in si dai nekaj opraviti z njegovo čutaro. Intendant je trdno spal, tako da Blisku ni bilo težavno izvesti svoje nakane. Temeljito je izpraznil vsebino čutare, seveda na tla, in jo napolnil s svojim »aperitivom«. Zadržal se je le nekaj trenutkov in potem spet legel na svoj prostor. Vse do jutra pa ni mogel zaspati. V pričakovanju uspeha, se je nemirno premetaval po ležišču. Torbač pa se kakor nalašč ni in ni hotel prebuditi. Kuhar je bil že zdavnaj pristavil kotle iin vsak čas je bilo pričakovati zbora. Tedaj pa je prišel mimo komandant in fantje so glasno pozdravili. To je .prebudilo ¡intendanta, ki se je dvakrat ali .trikrat z užitkom pretegnil in segnil po čutari. Zaklopoitalo je kakor v pokvarjenem vodovodu, nato pa je Torbač prebledel, treščil čutaro ob tla in zarjul, da so vsi zgrabili za orožje, misleč da divizija Italijanov napada taborišča. Torbač pa se je, lomeč vse pred seboj, pognal proti, potoku. , »Kaj je intendantu?« se je prvi opomogel od presenečenja komandant, »kani divja? Hitro dva za njim!« »Kar pusti, tovariš komandant,« se je iz grmovja oglasil Blisk, »Torbač se .bo že sam ustavil, ko mu emanj- ■ ka goriva!« Od takrat Torbač ni več nosil čutare. Postal je naj-vzglednejšl intendant, kar sem jih kdaj poznat. N. O. Pred nedavnim je Svet za 'kulturo in prosvieto pri OLO v Kopru sklenil na svoji seji, da preide dosedanji koprski Mestna muzej z novim letom pod okrilje OLO. Ta odločitev, ki jo pozdravljajo vsi tukajšnji kulturni delavci, ne temelji samo na neki povsem tehnični 'bazi, marveč je bil z njo napravljen velik korak naprej v smeri smiselnega razvoja muzejsk politike na področju Slovenske Istre. Horizont muzejskega delovnega področja se je s 'tem silno razširil in dana mu je bila možnost širšega .proučevanja in zbiranja umetnostno zgodovinskih starin na dokaj obsežnem ozemlju okraja. Naloge muzeja postajajo s tem večje in prav je, da se na kratko seznanimo z njegovim historiatom, njegovim sedanjim delom in z načrti, ki jih .pripravlja, za bližnjo prihodnost. Brž ko je bila leta 1910 končana velika I. Istrska pokrajinska .razstava, je prišlo tudi do ustanovitve koprskega muzeja. Svoj sedež je dobil provizorično v prostorih bivšega samostana sv. Klare in njegove zbirke so v avstrijski dobi naglo naraščale. Po prvi svetovni vojni so muzejske, zbirke našle dokončno namestitev v palači Belgramonii-Taco. Muzeju je uspelo tedaj pridobiti nekaj zelo dragocenih umetnin, ki so pripadale kulturni dediščini mesta. Utesnjeno z ozkimi lokalnimi tendencami pa se muzejsko vodstvo ni dosti zanimalo za kulturno preteklost izven nekdanjega mestnega obzidja. Osvoboditev je našla muzej v žalostnem stanju, kajti muzejske zbirke so bile med drugo svetovno vojno oropane in mnogo dragocenih predmetov, med njimi: tudi slike znanega Carpaccia, so odnesli v Italijo. Lokalni kulturni faktorji so uvideli, da je potrebno s tradicijo muzeja nadaljevati, vendar tako, da se nova muzejska delavnost usmeri predvsem na ona področja, ki so toliko časa pod fašizmom ostala zanemarjena. Muzejske zbirke so bile v neki meri urejene že kmalu po osvoboditvi vendar so še vedno prikazovale le kulturno preteklost mesta samega. Veliko premalo pažnje pa so polagali na ono rdečo nit. ki naj bi vodila obiskovalca prii ogledovanju in presoji posameznosti in Tolkač na vratih mestnega muzeja v Kopru celote, še večje napake pa so storili. s tem, da niso posvečali skoraj nobene skrbi za ohranjevanje v muzeju ekspnniranih predmetov, ki jih je uničevala predvsem .rja in vlaga. 'Posledica vsega je, da so bili številni eksponati poškodovani v taki meri, da bo potreben najresnejši trud, če bomo posamezne predmete hoteli spraviti 'V svoje prejšnje stanje. Se mnogo je stvari, ki bi nam lahko govorile o premajhnem zanimanju za muzej v preteklosti, vendar pustimo to in si rajši oglejmo, kakšne so aktualne naloge muzeja in kakšno so njegove perspektive. Urediti bo treba predvsem obstoječe zbirke, postaviti nove, s tem r zvezi pa preuredit; tudi nekatere notranje prostore. Lepo vhodno vežo — atrij danes predvsem estetsko motijo novejši' leseni podporni stebri, nameščeni: v ta prostor predvsem zalo -da opirajo oslabelo konstrukcijo stropa. Pni ureditvi stropa so torej v načrtu [restavracijska dela, ki bodo zajela odstranitev lesenih opor, zamenjavo starih stropnikov, ki jih je čas že močno 11 a grize)., kar bo stropu povrnilo njegovo statično trdnost, obenem pa ohranilo prvotno slikovito lin estetsko zaključenost prostora. Istočasno bomo v stene atrija vzidali nekaj značilnih glagol-skih plošč in drugih znamenitih spomenikov slovenskega zaledja, prekrasni, baročno ,urejeni muzejski vrt pa bomo preuredili v muzejski lapi-darij. Važna naloga, ki stoji v letošnjih načrtih muzeja, je nedvomno ureditev slovenskega etnografskega oddelka. V ta namen je že v pretekli jeseni delala na področju Krkavč in Št. 'Petra mala etnografska ekipa, ki je že uspela zbrali prve predme- podffočju zadovoljni dolgoletna pričakovanja. Prvenstveno zanimanje pa posveča muzej zadnje čase pripravam za otvoritev oddelka NOB v Slov. Ist/ri. Dela za preureditev razstavne dvorane so v polnem teku, zbiramo vse dokumentarno gradivo ki v današnji faza žc presega 1000 pisanih dokumentov. Oddelek ho prikazal vse periode politične delavnosti Slovencev našega ozemlja, od dobe fašističnega terorja, preko prvih zametkov OČ\ prvih partizanskih akcij in mno-žene vstaje istrskega ljudstva po italijanski kapitulaciji, vse do popolne osvoboditve .izpod tujega jc-robstva. Etnografskemu, airheološke- Staroslovenska izkopanina iz bližine Kopra te materialne kulture, zbrala pa je istočasno tudi lepo gradivo s področja duhovne kulture, ki je v Slovenski Isttri zelo bogata prav v pripovedništvu, ljudskem .pesništvu, verovanjih in ljudskih običajih. Letošnje leto bo morala ekipa, okrepljena z novimi sodelavci, znova na teren in upati je, da bo etnografsko de.lo poseglo še mnogo globlje kakor v preteklem letu. Le kak mesec nas še loči od otvoritve novega oddelka slovanske arheologije, ki bo pokazal sadove dveletnega raziskovanja na tem področju. Zlasti lanskoletna arheološka raz-isk ovanja na Kortiini pri Sv. Antonu, Krkavoah, Stari vasi, Predloki, Socerbu in na Sv. Marku nad Koprom so dala toliko zanimivega in pomembnega materiala, da bo oddelek lahko odprt že v letošnji spomladi ter bo v prvi fazi dela na tem šŠMhiHBirUft&i fcPOBVgfca Te dni je slavila srbska kulturna javnost sedemdesetletnico življenja in petdesetletnico književnega dela pesnika in pripovednika Veljka Petroviča. Ob tej priložnosti je bil Petrovič odlikovan z ukazom predsednika republike z Redom junaka socialističnega dela. Petrovič je znan tudi slovenski javnosti, saj je nedavno izdala Državna založba Slovenije zbirko njegovih povesti v prevodu Franca Albrehta pod naslovom »Prepelica ' v roki«. Z ukazom predsednika republike je bil odlikovan z Redom junaka socialističnega dela tudi hrvatski književnik in akademik Miroslav Krleža ob 60-letnici življenja in 40-let-nici umetniškega delovanja. Krleža ni dosegel izretlnih rezultatov samo na književnem področju, temveč tudi pri splošni družbeni dejavnosti. Ustanovitelj risanega filma Wall Disney pripravlja novo serijo filmov, med katerimi so najpomembnejši »Z godovi n a prerije«, »Puščava. ki živi«. »Življenje čebel« in »Džungla Južne Afrike«. Zveza ameriških melropolitanskih "i'ei je naznanila, da je pred. kratkim sklenila triletno pogodbo za televizijske prenose vseh opernih premier. S televizijskimi prenosi bodo začeli jeseni. Nedavno je izšla v esperanlskemu jeziku zbirka pesmi Bore Pavloviča pod naslovom »Elektilaj poemoja. V tej skromni knjižici, ki jo je izdala Zveza esparanlistov Hrvatske, je 15 izbranih Pavlovičevilt pesmi. mu in NOB oddelku pa bo sledil oddelek pomorstva,, ki bo imel namen nakazati v kronološkem redu dejavnost naših ljudi ob našem morju. Kot vsakodnevno nalogo našega muzeja pa je treba smatrati umet-nostno-topografska raziskovanja na terenu — stvar, ki so jo .pretekla desetletja skoraj popolnoma zane-merila. Ta raziskovanja razkrivajo dan za dnem nove horizonte, rezultati, ki jih dosegamo, pa nas vedno znova prepričujejo o veliki in bogati kulturni dediščini," ki so nam jo zapustili naši predniki — Slovenci. Nič mianj pomembna pa ni naloga, ki jo prav taiko .dlnevno izvršuje naš muzej v pogledu nadzorstva nad številnimi umetnostnimi in kulturnozgodovinskimi spomeniki, ki so v obilni meri posejani po vseh naših vaseih in' mestiih. Tireba bo še mnogo truda, da bodo vsi maši ljudje znali vse le fpomenike preteklosti pravilno vrednotiti, vzdrževati in ščititi pred uuičevalčevo roko. Muzej je samo v zadnjih 6 mesecih poleg številnih ¡Medmetov arheološkega in etnografskega značaja pridobil nad 60 muzejskih predmetov, kar je nasproti SO, ki jih je muzej pridobil v zadnjih 8 letih, že kar lep uspeh. Ustvarja pa si tudi priročno biblioteko, kartoteko urnet-nostno-zjodovinskiih spomenikov v okraju, fototeko, ima svojo lastno ročno delavnico in foto-tcnvniico. V preteklem letu je muzejske zbirke obiskalo blizu 5000 obiskovaltev. Poleg šol, ekskurzij, sindikatov, skupnih obiskov pripadnikov JLA, je muzej obiskalo 700 tujcev liz Holan-dlije, Anglije, Nemčije, Avstrije ter Francije. .Prav v zvezi z velikim dotokom tujih gostov in 17, vsemi navedenimi nalogami, kii čakajo muzej t ■letošnjem letu, pa se. kot akutno vprašanje postavlja namestitev stalne admiIlislralorke, ki bi poleg .rednega dela v muzeju samem imela nalogo sprejemati predvsem tuje goste in jim pravilno tolmačiti in posredovati našo kulturno preteklost in sedanjost, kar bi nas rešilo tolikih zadreg, ki so se v preteklem letu tako pogosto pojavljale. Prepričani smo, da bo Svet za kulturo im pro sveto za rešitev tega nujnega vprašanja pokazala .pirav toliko razumevanja, kiaiko.r ga je doslej pokazal do vseh važnih problemov našega muzeja. Videli smo, da muzej, pa čeprav ■majhen, ne nastane preko no ¿.'i. Potrebno je mnogo truda, upornega dela in požrtvovalnosti. Tudi • . zraslo kot sad dela nekaterih posameznikov, marveč se ši.ri ¡in raste šele takrat, kadar se pokaže živ interes sodelovanja širokega kroga prebivalstva, k a dat delovni človek spozna, da 'tudi muzej ni sam sebi namen, marveč ustanova, ki v irajnazornejši obliki podaja znanstveno ugotovljena dejstva iz kulturne preteklosti nekega naroda. Zato je sodelovanje ljudskih množic, prosvetnih in gospodarskih organizacij muzeju prav toliko potrebno kot solidno delo posameznikov. Pmav 'iz tega vidika pa' tudi rek: »Iz ljudstva za ljudstvo« še dolgo ni nikaka okorela parola, marveč ono vitalno gibalo, ki ga mora pri vseh svojih načrtih in delu upoštevati tudi muzej. E. Smole V Že v soboto šestega februarja je moški zbor »Svobode« v Kopru nastopil v Ljudskem gledališču z izbranim sporedom narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Koncert j« bil v okviru proslav Prešernovega tedna. V ponedeljek 8. februarja pa je bila v Ljudskem gledališču slavnostna akademija. Nastopil je moški pevski zbor »Svobode« iz Kopra, ki je zapel dve pesmi, nakar je prof Stegovčeva govorila o pomenu Prešernove umetnosti za naš narod in za človeštvo. Nato so sledile: zborna recitacija Sonetnega venca, ki so jo podali dijaki in dijakinje slovenske gimnazije v Kopru, sopra-nistka Ne v a Martelančeva je ob spremljevanju klavirja zapela pesem o metuljčku, član Ljudskega gledališča je recitiral Uvod h Krstu pri Savici, ženski pevski zbor učiteljišča pa je proslavo zaključil z dvema pesmima. Da je našim ljudem Prešeren blizu, jo dokaz velika udeležba na akademiji. Ljudsko gledališče je bilo polno zasedeno. Isti večer je bila lepa proslava v Piranu v Tarlinijevem gledališču. Slavnostni govor je imel v slovenščini tovariš Lojze Prinaič, v italijanščini pa tovariš Davo Sinigoj. Spored je bil sestavljen iz recitacij in pevskih točk. Nastopila je tudi godba odreda JLA iz Portoroža. Občinstvo je bilo zelo navdušeno nad nastopom pevskega zbora Pomorske šole. Proslave so bile tudi po vseh šolah v okraju, ki so .imele pouka prost. dan. Nekatera prosvetna društva so pripravila v počastitev 105. obletnice smrti kulturno prireditve, V Koštabonl je igralska skupina nastopila z enodejanko »Analfabet«, v Novi vasi pa je gostovala igralska skupina iz Sv. Petra. OB KONCERTU PEVSKEGA Srečku Kumarja v spomin Še vidim njegov obraz, ves nasmejan in nekam nagajiv. Tembolj težko mi je pisali o njem, ki je bil vedno pripravljen s šalo pokriti tisto, kar človeka boli in ga muci. Ne bom govoril o težki in utrudljivi življenjski poti, ki jo je moral Srečko opraviti. Rajši bi povedal o tem, kako sem ga spoznal in kako svn postala prijatelja. Sam je prišel k meni, mi stirisnil roko in rekel preprosto: Jaz sem Srečko Kumar. Bilo mi. je dovolj, kajti poznal sem to ime, ki ga je ovekovečila izdaja mladinske pesmarice »Grlica«, vedel. sem tudi, da je bil Srečko Kumar eden najbolj požrtvovalnih dirigentov, kar jih je rodila primorskm zemlja. Da je bil tudi izvrsten pianist sem spoznal — dokaj pozno - -šele na Glasbeni šoli v Kopru. Kaj naj še povem o njem? Bil je predvsem človek, in še. več — bil je umetnik. Kot človek je bil impulzi-ven, vedno pripravljen na dobro šalo, vedno vnet za prijetno družbo. Kot umetnik je bil — vsaj zame — osebnost, ki jo je težko pozabiti. Košček genialnosti je bil v njem, ki ga niti najhuzši sovražnik ne more zatajiti. Spominjam se nasvetov, ki mi jih je dajal ob mojem prvem koncertu radijskega zbora v Kopru. Težko je čakal drugega, žal, ga ni slišal. Nasveti, ki mi jih je dal, niso bili očetovski, čeprav bi imel vso pravico nanje. Bili so prijateljski, dobrohotni, polni glasbene intuiciji, nabrane v vsem, z muko pridobljenem življenjskem znanju. Hvaležen sem mu bil zanje, pomenil so mi veliko, morda več, kol si je sam predstavljal. Pred letom dni mi je igral C':opi-nove etude. Gibčni prsti, ustvarjeni za pianista — dolgi in ozki — so drhteli po klavirju. V tistih trenutkih je rasla pred njim vsa dolga, dolga doba glasbenega izživljanja in. neizlito srce je metalo goščavo Ionov v instrument, ki je trepetal pod pianistovimi rokami. Levo ie bilo, tako lepo, da mi. bo ostal vedno pred očmi z belimi lasmi obkroženi obraz, poln poduhovljene zamaknjenosti.' Tak je bil duševni obraz Srečke Kumarja. Odveč je govoriti n njegovem delu na glasbenem področju, o njegovih zaslugr*'i za mladinsko pet-je+ o njegovem pedagoškem in diri gentskem delu. To vedo vsi, ki so kdajkoli srečali življenjsko pot Srečka Kumarja. Naj ne bo nikdar pozabljeno njegovo delo in njegov spomin naj ostane vedno živ! Vladimir Lovec ZBORA KOPRSKE >SVOBODE« je dobila dostojne reprezentante V okviru prireditev v Prešernovem tednu je bil v soboto 6. februarja v Kopru koncert moškega zboTa DKD Svobode p. v. prof. Vladimirja Lovca. S tem večerom slovenske narodne, borbene, in umetne pesmi so podali pevci »Svobode» obračun svojega enoletnega delovanja. Iz skromnih začetkov pri gojenju slovenske pesmi jim je uspelo v prav kratkem času uaštudirati prcej zahteven koncertni spored, V ta spored so vključili narodno, umetno in partizansko pesem. Zbor, ki je stalno naraščal, saj šteje zdaj že 32 članov, se je z veseljem oprijel študija. Če podamo analizo sobotnega koncerta, moramo ugotoviti, da je zrastla nova stavba, ki ji manjka samo še večja homogenost. 'Ob nadaljnjem vztrajnem vežbanju in poglobitvi lahko pričakujemo, da bo z uspehom nastopil tudi na republiškem tekmovanju. Spored jo obsegal nekaj preprostih, še več pa tehnično precej zahtevnih skladb. Za začetek smo slišali Štefaneičevo »Zdravo«, nato pa po vrsti Gohčevo »Pesem o svobodi«, Borovo »Ilej brigade«, Adamičevo »listal sem so rano jutro«, Zaj-čevo koračnico iz opere »Ivan šubic Zninjski« in Mirkovo »Kolo«. V drugem delu je nastopil mali zbor Svobode in nam zapel Aljaževo »Na dan«. Medvedovo »Domovini«, Sc.luvitbovo »Slanica« in Satner-jevo »Pogled v nedolžno oko«. V tretjem delu zborovskega nastopa pa sa je predstavil zbor s priredbami narodnih pesmi z Goriške, Koroške in drugod. Med temi je najbolj ugajala Maroltova »Te, te dobru poznam« in pa na Stritarjev tekst napisana Vodopivčeva groteska »Žabe«. To pesem je moral zbor ponovita. Morda bi bilo prav, če hi tovariš Loveo pripravil prvi dve pestmi, ki jih je pel mali zbor (Aljaževa »Na dan« in Medvedova »Domovini), za veliki zbor. S tem bi dal tema dvema pesmima zahtevano moč in širino, ki je ne moremo doseči v manjšem komornem sestavu malega zbora. K programu malega ansambla pa bi dodal kakšno pesem, ki bi morda bolj dopolnjevala ter upravi 3evala njegov nastop. Na koncertu je sodelovala tudi «0-pranistka Neva Martelančeva, učenka prof. Zore Ropasove. Martelančeva ima lep, svetal in prijeten glas,, ki napolni z milino vsak kotiček avditorija. Solistko je spremljala Alojzija Pcršičeva. Vsem izvajalcem v zboru »Svobode«, dirigentu Lovcu, Martelančevi in Peršičeyi k uspehu iskreno čestitam in jim kličem: Le tako naprej!" Dobro bi bilo, da bi pevci našo pesem ponesli tudi med podeželske zbore in tako vzbudili tudi med kmečkimi fanti in dekleti veselje do petja. S tem bi seveda tudi širili smisel za zborovsko petje v naših vaseh. Tako bomo ohranili tradicijo petja, ki je veljala dolga in dolga stoletja med Slovenci. Saj sme po vsem svetu zuani kot narod, kri se Taci združuje v zbore. Z. G. Odkar so napredne človeške ideje osvobodile žene vseh spon suženjstva in predsodkov ter ji priznalo enakopravnost v druibi, se je življenje ženo popolnoma spremenilo, JVjen -delokrog ni več omejen v štirih stenah, ampak se je razširil na vsa področja človeške dejavnosti. Opozoriti hočemo samo na nekatera dejstva, ki bodo olajšala dekletu izbiro poklica 'in jo usmerila k pravemu odnosu do življenja in d.riižbe. Se. vse premalo se namreč nekatera dekleta po vaseh in mestih zavedajo svojih sposobnosti in moči ter se vdajajo malodušju in podcenjevanju svojih lastnih siL Današnja doba je doba napredka, zato jc tudli ženi določila Tazne naloge. Res je, da ni vsako delo za vsakega, vendaT pa skoraj ni delovnega področja, kjer bi se ne mogla Judi žena z uspehom udejstvovati. Seveda pa moramo upoštevati, da se ženski nekateri poklici prilegajo bolj drugi pa manj. Zato ne kaže -iz želje po uveljavljanju siliti v tak poklic, ki ni najbolj -primeren za ženske. V mislih -imam tukaj razne poklice na področju tehnike, kjer moški bolj odgovarjajo. Ne smemo pozabljati da jc žena nežnejše telesne zgradbe, da je bolj impulzav-na in materinska. Njeno mišljenje je usmerjena bol stvarno. Na podlagi teh opažanj kaže ženi 'iabrati tak poklic, kjer bo te svoje specifične -lastnosti lahko pozitivno uporabljala pri svojem -delu. Ker ima žena svoje posebno biološko poslanstvo, ne sme nikoli izbirati takega dela, ki -bi kvarno vplivalo na njeno zdravje. Toda žene niso samo aa to, da bi skrbelo za ohranitev človeške • vrste. Daleč so za nami tisti časi, -ko se je žensko menilo a takim merilom ter se jo vsako dru-¡go udejstvovanje žena gledalo s prezirom -in posmehovanjem. No glede na to, ali postane dekle žena in mati, ali pa ne, ob prestopu iz otroške v dekliško dobo, mora misliti na poklic. Pri nas je po zakonu predpisane osemletno šolanje t. j. do 14. -leta starosti. Po tej dobi naj bi se nadarjeno deklu šolalo še na višji srednji sodi ter vstopilo šele po veliki maturi v življenje. Manj nadarjeno dekle oziroma tako, ki nima pravega veselja in stremljenja po višji lao-brazbi, naj pač gre na kako strokovno šolo ter so posveti obrti. Bolj nadarjena dekleta naj po dokončani T Ido in -r*l srednji šoli nadaljujejo še študij na visoki šoli, veudar naj si izberejo tako stroko, -ki .res odgovarja njihovi sposobnosti, telesni konsti tuei ji in zdravstvenemu stanju. Tako n. pr. študij -kemije! slabotnim deklletom ni priporočljiv. Študij tehničnih strok zahteva posebnih sposobnosti, tako duševnih kot telesnih. Dekleta rahlega živčevja 'gotovo niso za študij medicine, ¿eprav se žena zaradi svoje prirojene materinske narave, nesebičnvsti in usmiljenosti ..izredno dobro uveljavlja kot zdravnica. Iz istih lastnosti se žena dobro obnese tudi kot vzgojiteljica, učiteljica in profesorica. -Dekle, ki ima prirojen talent za .glasbo, slikarstvo, kiparstvo, petje, ples in dramatiko, lahko dosežo tudi na teh področjih lepe uspehe. To pa samo v primeru, čo jo res izredno nadarjeno! Smisel za lepoto, okus ter poznavanje ženskih potreb lahko izkorišča dekle za vodilna mesta v modnih salonih, zavodih za domačo obrt, cvetličarnah, dekorativnih podjetjih itd. Glede na posebno razvit socialni čut, praktičnost, pridnost in čustvenost, se lahko priporočajo dekletom, ki so dovrši-le šolo vsi poklici, ki so v zvezi 2 bolniško nego n. pr. medicinske sestre, bolničarke, otroške negovalke, dentistke, babice itd. 'Prav ti poklici »o zelo primerni za dekleta, ki so zdrava in krepka, a se žal vse premalo zanimajo za tako delo, ki je a naravnim poslanstvom žene. v najtesnejši zvezi. Prehodni plašč iz volnenega blaga svetle barve. Zapenja se z dvema velikima gumboma. Rokavi so kimono in precej široki. znamo pr i ? REBRASTl BOLERO Na sliki vidite praktični in preprosti volneni bolero. Naredila si ga bo lahko tudi tista, ki pletenja še ni vajena, saj sta izdelava in kroj zelo enostavna. N ačin izdelave: Potrebujete 150 g volne in pletilke št. 2 in pol. N osnujte 170 pentel in pletete 4 m/» desnih in 4 vrste levih na pravi strani. To delate tako dolgo, da ji\ pletenje visoko 43 cm. Nato razdelite pletenje na tri dele, in sicer srednjih 'W pentelj končate (vratni izrez J, 65 pentelj, ki vam ostanejo ob vsaki strani, pa pletete zopet 43 cm visoko. Končno pletenje sestavita z nitko iste. volne, kakor je označeno no kroju. Bolero zapenjate po-djakno visolio. S tem ne mislimo dajati nasvetov o lepem vedenju pri jedi. Odgovor na vprašanje je prav za prav -bolj higijenskega značaja! Star pregovoj pravi: »da jemo zato, da lahko živimo in ne obratno«! Pa vendar je način, kako, kaj in kdaj jemo, precej važen. Od tega vprašanja zavisi naše zdravje 'in zmogljivost pri delu. Tega se mora zavedati vsaka gospodinja in prav za prav vsak človek. Da nam hrana res koristi, moramo pomisliti na naslednje: 1. Ni vseeno, ali nam jed tekme ali ne. 2. Jejmo v miru in počasi! 3. Obroki hrane morajo bili čedno servirani. 4. Ne jejmo prevročih, pa tudi ne premrzlih jedi. 5. Kakšna naj bo naša dnevna hrana. K tem točkam bi pripomni Li še naslednjo: da dobro prebavimo zaužita živila, nam morajo pomagati različni prebavni sokova, ki jih izločajo prebavne žleze. Čim bolj nam jed tekme, tem več prebavnih sokov sc izloča in le tedaj ima telo od zaužite hrane korist. Že ob pogled-u na nekatere jedi sc same sline cedijo in to je pravilno. Kdor v naglici pogoltne hrano, ali pa kdor ¡ima navado, da med jedjo bere časopis, govori o rodbinskih ali službenih nevšečnostih, se mu jed že kar v grlu zatakne. Pri jedi se jc treba posvetiti samo temu delu. Kdor dela tako. porabi mnogo manj hrane, ker jo vso s pridom izkorišča. Končno ni vseeno, ali jemo pri čisti, lepo pogrnjeni nuizi, ali pa v kakem kotu. Čedno pogrnjena miza že sama vzbuja tek, pa čeprav so jedi na njej skromne. V obratnem primeru sc nam lahko pripeti, da nas ob pogledu na nečedno posodo, umazan pribor mine ves tek, pa čeprav so servirana sama izbrana jedi Z1 z«o t /ffu ITA —- »lil 4SS» vv V H hm T^li ? 4 /:. ji". * € »ji m m^m^ DEDEK MRAZ — Narisala Elka Korošec iz Cerknice Veste, kaj je stric Miha danes sklenil? Se predno sem vzel v roke pero in svinčnik, da bi vam napisal nekaj besed v naš kotiček, sem se odločil, da bom danes odgovoril vsem tistim mladim dopisnikom, ki že dolgo čakajo na odgovor in objavo ! In zato, da bi to svojo odločitev res tudi izpolnil — brž na delo! Prve vrstice naj veljajo naši stari prijateljici in 'znanki iz POSTOJNE —GRBAC STANKI. Tvojo pravljico in posetniico sem prebral. Stanka in ju skrbno spravil v tisto mapo, na kateri piše »Neobjavljene povesti itd.« 2e lep kup prispevkov naših pionirjev se je nabral, zato boš pač morala tudi ti, Branka, malo počakati na objavo, Iste besede veljajo tudi za VAN-DO KRANJC iz BREŽIC. Tvoja zgodba in križanke so mi zelo, zelo všeč, Vanda in videla boš, da jih boš prav kmalu zagledala natisnjene v našem kotičku! še za nekoga velja ista obljuba' Ta nekdo pa je KRAVANJA MAJ-DA iz KOPRA. Tvoj sklep, da se mi boš večkrat oglasila z dopisi, me je zelo razveselil, Majda! Upam, da ga boš tudi verno izpolnila! Iz CERKNICE sem prejel prelepo in ljubeznivo pisemce. Pisala ga je naša nova znanka IVICA KRANJC. Bi jo radi tudi vi, otroci, bolje spoznali? Naša Ivica je še prav majhna deklica. Hodi v 3. razred psnovne šole, toda moram vam povedati, da že zelo lepo piše! Ivica, tvoj spis »Za pečjo« in obe križanki sem spravil. Le dobro zasleduj uganke in pionirske spise v našem kotičku, pa jih boš kmalu zagledala natisnjene! Poleg Ivice pa se mi je iz CERKNICE oglasila tudi ADA KRANJC. Predpostavljam, da sta si z Ivica sestrici ali pa vsaj sestrični. No, morda se tudi motim. To mojo zmoto pa bo razjasnilo vajino prihodnje pismo. Saj se bosta še kaj oglasili? — Veš, Ada, prav z zanimanjem sem bral, kaj ti je pripovedovala snežinka. Tudi tvoj spis sem uvrstil med tiste, ki čakajo na objavo. CEIIOVIN VOJKA iz NOVE VASI na Blokah pa mi je pred kratkim poslala križanko »Snežak«. Tvoja križanka mi zelo ugaja, Vojka, le žal je ne morem v celoti objaviti, ker je prevelika. Kljub temu pa sem jo spravil in nekoč jo bom objavil, le brez risbe! Za prihodnjič, Vojka, naj bo risba manjša! MIRO VADNJAL iz HRAST J A mi sicer topot ni pisal, moram pa mu kljub temu povedati nekaj besed! Kot vidiš, Miro, je danes v našem kotičku tvoja pesmica! Prav ljubka je, le nekoliko sem jo »opi-lil«, saj si najbrž sam opazil! Vidim pa, da imaš smisel za pesnikovanje! Le še kaj mi pošlji! BLAŽEK FRANC iz KOC pri Pre-stranku se mi je oglasil že pred nekaj tedni. Prav gotovo si že mislil, da je pismo romalo v koš, kajne Prano? No, kot vidiš se to ni zgodilo, le nekaj časa si pač moral čakati, kot toliko drugih pionir ievT Upam pa, da se boš kljub temu še kaj oglasil! Zdaj so pa na vrsti ugankarji iz STUDENEGA! V imenu vseh učencev osnovne šole, pridnih bralcev »Slovenskega Jadrana«, se je oglasil — eh, glej ga, šmenta, pozabil se je podpisati 1 No, nič ne de, tisti, ki je pisal, se bo že spomnil, da je bil to on! Iz pisemca pa sem zvedel, kako lepo ste se imeli med počitnicami! Prav rad vam verjamem, da ste še celo name pozabili! Stric Miha prav dobro razume otroško zimsko veselje in vam prav nič ne zameri! Da ste se le spet oglasili ? Poleg »neimenovanega« so pravilno rešili križanko še: MILAVEC VIKA, K OBAL ALOJZIJA, JAPELJ ANTON, ŠTRUKELJ MILKO, vsi ia Studenega. Križanko in strte lešnike pa mi je poslala tudi NADA OGRIN iz SV. ANTONA. Veš, NADA, da mi je bUo že pošteno dolgčas po tvojih pismih. Daj, oglasi se še kaj! Iz SMIHELA pod Nanosom sta mi spet pisala bratca ALDO in STANKO DERENCIN. Prav vesel sem vaju in vajinih pisem, Stanko in Aldo! Povedati vam moram, da sem se od srca nasmejal Stankovim sanjam. Kar živo sem si predstavljal, kako sva vsa bela in povaljana ležala v snegu 1 No, da bo Stanko po-tolažen, mu kar povej, Aldo, da sem živ in zdrav in cel in vaju bom enkrat z veseljem prišel obiskat! — Tvojo risbico, Stanko, sem spravil, tudi tvoji križanki, Aldo! Le dobro opazujta naš kotiček! Tudi vajina prispevka bosta prišla kdaj na vrsto! Ali ste že kdaj videli, dragi prijatelji, da bi barčica plavala po suhem? — Ne? Se nikoli? Jaz tudi ne! Pa se je pred kratkim Tes tako zgodilo! Iz HRENOVIC je priplavali tista barčica. Res je, bila je papirnata in spravljena v kuverti, tod? bila je barčica! In ko sem jo raz dri sem našel v njej podpis ZOLE EMA, učenka 4. razreda osnovne šole. Etna, praviš, da bi se rada pridružila naši zvesti kotičkarski družinici? Z velikim veseljem te sprejmemo! Mar ni tako, dragi pionirji? — Torej zdaj si tudi ti naša! Stric Miha pa pričakuje, da se boš še kaj oglasila! Dovolj naj bo za danes, dragi mladi prijatelji! Mislim, da sem se danes marsikomu oddolžil za njegovo pisanje! Vsi tisti, ki pa danes niste prišli na vrsto — na-svidenje prihodnji teden v našem kotičku.' EOJAN SINKO Tako mislijo vsi zaljubljenci pod soncem, a le redko se koto sreče zasuče po njihovih upih in željah. Pristalo je tudi peto letalo in Agatja Semjonovna Popova ee je napol potrta, napol besna vračala v hotel. Zla slutnja jo jc obhajala. Kaj če je Inteligence Service rarikrinkral in zaprl agenta, ki ga je več dni zaman pričakovala? Možakar gotovo ni vedel toliko, da bi njegove izpovedi mogle občutneje škodovati moskovski tajni službi. Toda že to, da bi Moskva ostala brez podatkov, ki so ji potrebni, bi bila dovolj velika škoda. In končno se ji lahko zgodi, da stopi na dogovorjenem mestu k njej namesto pričakovanega londonskega agenta britanski protiobvešaevalec in tedaj...? V svoji torbici jo sicer nosila vedno nabit revolver, ki prav gotovo eo bi odpovedal. Vprašanje je le, kdo bi bil hitrejši in močnejši: ona, ali agent Inteligence Servicea, Id poleg tega gotovo ne bi bil sam. Tako ni tudi to noč Agatja Semjonovna Popova niti natisnila očesa, pepelnik na njeni nočni omarici pa se je do jutra do vrha napolnil s cigaretnimi ogorki. V sosednji sobi je Ivan v sanjah objemal svojo črnolaso Dolores, ki je ob istem času v svoji kabini na britanski pot-»tBki ladji »Walles« štela dneve, Id jo še ločijo od svidenja s svojim ljubčkom. Tudi to jutro je. Agutja Semjonovna Popova že navse-ogodaj aapustila hotel. Ena izmed nalog, ki ji jih je naložil polkovnik Kudrnjacev, je bilo tudi preverjanje agentov sovjetske obveščevalne mreže. Teh niti v Bombayu ni manjkalo, ker je bilo tukaj nekako stikališče med Daljnim in Bližnjim Vzhodom ter preko slednjega z Evropo, oziroma obveščevalnimi mrežami, ki so v teh predelih delovale. To delo je zahtevalo mnogo časa, iznajdljivosti in lokavosti, s čemer je narava najožjo sodelavko vodje sovjetske tajne službe na Daljnem Vzhodu, čigar področje se je raztezalo tudi čez Avstralijo, bogato obdarila. Ivan Oblak jc sodeč po izkušnjah zadnjih dni dobro vedel, da se Agatja Semjonovna Popova pred kosilom ne bo vrnila. Neredko se je že zgodilo, da je h kosilu sploh ni bilo. Zato je sklenil nadoknaditi zamujeno in se razgledati po Bombayu, kar mu prve dni ni bilo mogoče. Ce bo bežal pred Agatjo Semjonovno Popovo in njenimi ljudmi, mora vendar že vnaprej vedeti, kje bo na varnem pred maščevanjem Moskve. Lahko bi se zatekel tudi pod varstvo oblasti, toda najbolje bo, če ne bo imel opraviti z nobeno oblastjo. Lahko bi namreč podvomil v njegovo zgodbo, vsekakor pa bi ga obdržali v priporu. Nad tem nt bil kajpak niti najmanj navdušen, že zato ne, ker bi ga na vale način ločili od Dolores. Zato se je trdno odločil za lastne sile in upanje na srečo, ki mu jc bila doslej na koncu koncev še vedno naklonjena, če drugače ne, pa vsaj v nesreči. S tem namenom si je najel avtoizvoščka in se odpeljal proti Malabar Hillu na nasprotni konec mesta, kjer so štrleli proti nebu parsovski »stolpi molčanj a«. Ogledal si je ves na tem koncu ležeči del mesta in dolgo poslušal čuvaja parsovskega »pokopališča«, ki mu je v gladki angleščini pripovedoval o običajih te. indijske verske sekte. V resnici ga je poslušal le z enim ušesom, njegove misli so ee ukvarjale z Dolores in z begom od Agatje Semjonovne Po. pove, oziroma njenih in obenem njegovih ukazovalcev, Z Malabar Hilla ga je avtolzvošeek v ne preveč novem Buicku odpeljal skozi četrt v središču mesta, kjer prebivajo domačini, v evropski del Eombaya. Tukaj bi skoraj pozabil, da je v Indiji: moderne trgovine so se vrstile druga za dru-o, a tudi poslovnim in stanovanjskim zgradbam ni bilo kaj oporekati. Utrujen od vročega sonca si je poiskal zavetje v neki restavraciji. Pod platneno streho so bile na vrtu podobnem prostoru posamezne mize, ločene druga od druge z neke vrste gostim zelenjem, ki mu ni vedel imena. Strežaj mu je brž »o-strcgel z ledeno pijačo, nato pa se leno naslonil ob zid pri vhodu v točilnico, zazehal in kar stoje zadremal. Čeprav je sedel v senci, bi verjetno tudi Ivan podlegel dremavici, če mu ne bi znan ženski glas priklical ledu v žile. Bil je glas Agat je Semjonovne Popove! Previdno je z roko razgrnil skoraj suho zelenje, ki ga je ločilo od sosedne mize. Ušesa ga niso prevarala: ženska, ki je sedela pri sosedni mizi v družbi ne več mladega moškega, je bila Agatja Semjonovna Popova. Njenega moškega sobesed-nika Ivan ni poznal. Obraz mu je izdajal rusko poreklo. Verjetno eden sovjetskih »diplomatov«, ki pa opravljajo vse druge posle, le diplomatskih ne — je šinilo Ivanu skozi možgane, ko je počasi zopet umaknil roko iz zelenja. Njegova soseda sta se pogovarjala v rnščini. Njune besede so bile komaj slišne, zato se je moral Ivan nagniti globoke nazaj in skoraj vtakniti glavo v zelenje, da ju je lahko razumel. Med svojim večletnim bivanjem v Sovjetski zvezi se je tako naučil ruščine, da mu je tekla kot domača govorica rojakov iz očetove rojstne vasi pri Celjn. Co bi vedel, da bo sedaj slišal, kakšno usodo mu je nacac-nila Moskva in zakaj ca je poslala najprej v Peking, nato z letalom na otok Ta-kin-tan v Rumenem morju, odtod s podmornico do japonskega pristanišča Nagasaki ter potem z ladjo v Stngapur in Bombay, bi še. pozorneje prisluhnil. Zelo ver jetno pa bi postal preveč radoveden in če bi porinil glavo pregloboko v zelenje, bi vzbudil pozornost obeh sovjetskih agentov. Njegova asoda bi bila zapečatena. w t^ssročSSffaBCCs s® naročnike Naročam tednik »Slovenski Jadram na naslov: Ime in priimek Bivališče Pošta Naroioino bom plačal, ko prejmeta vašo položnico! Dna (Lastnoročni podpis) MDIO KOPER SOBOTA. 13. II.: 14.15 šport doma iin po svetu — 14.40 Od Soče do Drave — Slovenske narodne pasmi — 21.00 Nočni koncert: J.K. Novak — Matiček se ženi — scenska glasba — Dane Skrlj: Arija iz serenade ea godalni orkester — 21.30 Izbrano cvetje z domačo grede — 22.00 % . mikrofonom po Primorskem: Vipava. NEDELJA, 14. II.: 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 — Vesela nedeljska uvertura — 9. Vesela nedelj-daja: Juha od špile (Po Anderse-nu) ter pogovor s pionirja: Vipava — 16.00 Obiskali smo pevske zbore na Primorskem: Zali hrib — 16.30 •Nedeljski pramenadni koncert — 17.00 To je Jugoslavija: narodne pesmi in plesi, PONEDELJEk, 15. II.: 11.30 Našim ženam — 14.30 s filmskega platna — 14.40 Slov. vokalni ansambli pojo (KUD »Prešeren«, Kranj — Slov. vokalni kvintet —, ženski zbor Radia Ljubljana, KUD »J. Moškrič, »Tine Rožanc« in Fantje na vasi« — 17.00 Zabavne melodije čn ritmi iz operet in filmov — 17.33 Narodne pesmi iz Levča in Gruže — sodelujejo sollislii in orkester Radia Beograd — 18.15 Pisan ponedeljkov glasbeni mozaik. TOREK, 16. II. 13.45 Lahka in zabavna glasba — 14.30 Kulturni •razgledi — 14.45 — Domači zvoki — sodelujejo D. Piliplič — G. Loža r, Fr. Koren in A. Stanko — 17.00 Partizanske pesmi poje ljubljanski komorni zbor — 17.40 Narodne pesmi iz Jugoslavije — 18.15 Pojo jugoslovanski, francoski, italijanski in ruski pevski zbori — 20.00 P. I. Čajkovski »Pikova dama«, opera v 3 dejanjih. Izvajajo solisti, zbor in orkester moskovske državne opere — dirigent Sergej Samosud. SREDA, 17. II.: 11.00 Šolska ura: Povest o treh kapljicah — 14.30 Od Triglava do Jadrana — 14.40 — J. Gregorc: Koroški raj — venček koroških narodnih. Izvaja pionirski zbor III. gimnazije v Ljubljani in orkester Radia Ljubljana p. v. avtorja — 17.00 Revija in opereta — zabaven spored lahke glasbe — 18.15 Za vsakogar nekaj — 21.00 S knji- žne police: Prežihov Voranc — sa-morastnik slovenske Koroške — it SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPEll Sobota 13. II. 1954 ob 16. uri Nedelja 14. II. 1954 ob 15. uri Wuchncr: PASTIR PETER IN PALČEK BRILJ ANTEN Mladinska pravljica v 4 dejanjih Znižano cene. * Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani bo začel z izdajo strokovnega mesečnika »SODOBNO GOSPODINJSTVO« List bo obravnaval vsa vprašanja s področja družinskih in skupnih gospodinjstev. Prav posebej pa se bo ukvarjal z narpedkom gospodinjstev v kmečkih predelih. Prijave za list pošljite na naslov: Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Erjavčeva cesta 12. Naš telefon 20-540. Osebne prijave so možne vsak dan istotam od 7. do 18. ure. Pohitite s prijavami, da boste upoštevani že pri prvi številki. Letna naročnina stane din 300.—. I jBloš&e planote Zadn,je dni januarja smo spravili skozi kar tri občne zbore. Prvi so delali obračun člani kulturnega društva. Udeležba je bila bolj skromna zaradi slabega vremena, Bloča-ni prepuščajo vse delo in funkcije v društvu mladini. Bolj aktivni so bili gasilci. Na njihov občni zbor so priiili tudi starejši ljudje, ki so že desetletja člani društva. Razveseljiv je bil predlog, da bodo po posameznih vaseh eačeli člani z zbiranjem lesa, ki ga bodo porabili za gradnjo gasilskega doma. Najbolj obiskan pa je bil občni zboT TD »Partizan.« Dvorana KZ Nova vas je bila polna mladine in odraslih ljudi ter zastopnikov JLA. Čeprav obstaja društvo komaj leto dni, je v tem času priredilo telovadni nastop in dvakrat emučarsk» .tekme. Po občnem zboru je novi odbor razdelil zmagovalcem nagrade ea smučarske tefane v skupnem znesku 20.000 din. Sredstva za te nagrade so dali: TV Partizan. K Z .Nova vas, Ravnik in občinski odboT. Najvažnejše vprašanje na vseh treh občnih zborih je bilo vprašanje skupnega doma ali vsaj dvorane. Želimo Bločanom, da bi ta svoja stremljenja kmalu uresničili in čimprej nastopali — v skupnem domu. lir GI A N Mira iz tolminske oko-l'ce se naproša, da javi svoj naslov na upravo lista Slovenski Jadran v Kopru. •k ZAHVALA Ob izgubi našega nepozabnega ••ina Marjana Padovan, preminulega pri delovni nesreči, se prav prirsčno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako polnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetjem in delovnim kolektivom za poklo-njene vence, kakor tudi pevskemu zboru in godbi, ki je izvajala žalo-stinke, in vsem udeležencem, lci so kakorkoli sočustvovali z nami. Starši Sporočamo žalostno vest, da je pri delovni nezgodi preminul tov. Padovan Marjan, šofer Delovni kolektiv gostinskega podjetja v Izoli se zahvaljuje vsem darovalcem vencev In vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posmrtni ostanki so bili prepeljani v njegov rojstni kraj v Novo Gorico. i Delovni kolektiv gostinskega podjetja v Izoli Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem, da smo z dnem 1. II. 1954 prešli v likvidacijo. Rok ea prijave terjatev ali plačila je do 28. II. 1954. Po preteku tega roka ne bomo priznali nobenih terjatev, dolžnike pa bomo predali arbitražnemu sodišču t izterjavo. Istočasno sporočamo, da sta ustanovljeni dve novi podjetji: »ŽIVILA«, trgovsko podjetje z jestvi-narni, Piran, »PRIMORKA«, trgovsko podjetje z industrijskimi izdelki. Trgovosko podjetje Piran Zveza slovenskih prosvetnih društev v Kopru naznanja žalostno vest, da je v torek 9. februarja umrl v Portorožu zaslužni kulturni delavec, glasbenik in skladatelj ter pedagog SREČKO KUMAR RAVNATELJ GLASBENE ŠOLE V POKOJU Z neumornim delom si je nabral neminljive zasluge pri širjenju glasbene kulture in zborovskega petja. Slava njegovemu spominu! GLASBENA ŠOLA V KOPRU sporoča, da je umrl njen ustanovitelj in prvi ravnatelj SREČKO KUMAR PROFESOR GLASBE Trud in požrtvovalnost, ki ju je daroval slovenski glasbeni umetnosti, ne bosta nikdar pozabljeni. Slava njegovemu spominu! Koper, 9. II. 1954. RAVNATELJSTVO GLASBENE ŠOLE V KOPRU a V PORROTOŽU JE UMRL SREČKO KUMAR glasbenik, dirigent, pianist in pedadog, ustanovitelj prve slovenske glasbene revije »Grlica«, dolgoletni pevovodja Učiteljskega pevskega zbora na Primorskem, hrvatskega zbora Lisinki, profesor na konservatoriju v Zagrebu in eadnja leta ravnatelj Glasbene šole v Kopru. Svet za prosveto OLO Koper, Društvo srednješolskih vzgojiteljev, Društvo učiteljev okraja Koper Koper, 9. II. 1954. 15. poglavje RAČUN BREZ KRCMARJA \ To, kar je Ivan Oblak slišal v gostišču v evropskem delu Bombaya, je preseglo vsa njegova pričakovanja in vse njegove zle slutnje. Sele iz pogovora Agatje Scmjonovne Popove z neznancem ruskega porekla, Iti je moral imeti važno vlogo v sovjetski tajni službi, — govoril je z njo kakor govori predpostavljeni s svojim podrejenim —, jc zvedel, zakaj je postal pred leti v njetniškem taborišču ob Volgi mladi sovjetski častnik v uniformi kapetana pozoren nanj, oziroma na to, da je zagledal luč sveta v Coo.su v severnoameriški državi Vermont. šele ob tem pogovoru je razumel, zakni mu niso dovolili odpotovati r, I. jugoslovansko brigado v ZSSR na bojišče in v domovino, lakaj so ra odpeljali v Moskvo, zakaj je bila potrebna njegov moskovska »šola« in zakaj ji je sledilo njegovo skrivnostno potovanje po kopnem, zraku in morju iz Moskve do Bombaya! Agatja Semjonovna Popova mu je v njegovi sobi hotela »Kraljica Viktorij;»« v Singapuru dejala, da vodi njegova pot v ZDA. Že takrat je podvomil v resničnost njenih besedi, ker se mu je zdela pot iz Pekinga preko Singapura in Bombaya v Ameriko le malce nemogoča in neverjetna. To bi bila vendar najdaljša možna pot iz Pekinga v Ameriko — izvzemsi ono preko Avstralije, Afrike, ali Evrope! Ivan jo blagroval svojo usodo, ki ga je privedla v to gostišče v evropskem delu mesta, kjer jc lahko popolnoma slučajno in neopazno zvedel o peklenskih načrtih, ki jih je z njegovo usodo kovala Moskva. Ko je pričela Agatja Semjonovna Popova govoriti s svojim ruskim sobesednikom o stvareh, ki njega niso zadevale, je položil zapitek na mizo in smuknil mimo dremajočega stre-žaja na prosto. S prvim avtoizvošekom, na katerega je naletel, se je odpeljal do hotela, da v sobi v miru zbere svoje misli in prendari vse potrebno. Kaj je slišal Ivan Oblak, ko je prisluškoval sredi belega dne pogovoru Agatje Scmjonovne Popove z neznancem ruskega porekla, da si je nenadoma zaželel miru svoje sobe? Sedaj so bile razkrite vse skrivnosti od prvega zasliševanja pri mladem sovjetskem častniku v uniformi kapetana v njetniškem taborišču ob Volgi — vse do njegovega sedanjega bivanja v Bomba.vu, o katerih jc doslej lahko samo ugibal! Sedaj se je šele prav zavedel, da bi postal žrtev slepe poslušnosti Moskvi, če ne bi slišal tega zaupnega pogovora Agatje Scmjonovne Popove z neznanim ruskim agentom v gostišču v evropskem delu Bomava! Svojo slepo pokorščino bi seveda plačal z lastnim življenjem in v Moskvi bi si zadovoljno meli roke, obenem pa izjavljali. da o vsej stvari nimajo pojma in da smatrajo vsako sumničenje kot najbolj grobo žalitev Sovjetske zveze in načrtno blatenje njenega ugleda v svetu. In' res, v Moskvi so vse tako zasnovali, da ne bi padla a na Sovjetsko zvezo niti najmanjša nenca krivde. Vse jc bil«! natančno pretehtano in preračunano — kakor je Ivan raz bral iz že omenjenega pogovora —, tako natančno, tla tioi^ skoraj ne bi bilo mogoče. Vse skupaj pa je Moskva imeno vala »Zadevo 1949«! Iz Bombaya naj bi lažni Stuart Mason odpotoval * Evropo. Kako naj hi se to potovanje izvršilo: z letalom ali z ladjo, o tem neznani sovjetski »diplomat«, ko jc tolmača Agatji Semjonovni Popovi vse podrobnosti »Zadeve 1949« ni govoril. V Evropi bi ga pričakal agent sovjetske obveščevalne službe z imenom Oliver, kar pa verjetno ni bilo nje' govo pravo ime. Od njega bi dobil lažni Stuart Mason vsa potrebna navodila in tudi strelno orožje ameriškega porekla za atentat na znanega evropskega državnika N. N. os tem času so bili v tej državi na krmilu sicer nasprotniki državnika N. N., toda v Moskvi so računali s tem, da bo po prihodnjih volitvah prišla na oblast zopet stranka državnika N. N. Zakaj je bil državnik N. N. tako napoti stalinski politiki, da ga je slednja zapisala smrti, o tem neznanec in Agatja Semjonovna Popova nista govorila. Zato je Ivan lahko samo domneval, da je bilo Stalinovemu krogu zelc veliko do tega, da ne bi N. N. ponovno postal ministrski predsednik v svoji domovini. Da bi atentat uspel, to bi bila naloga agenta z imenom Oliver. Poskrbeti pa bi moral tudi za to, da atentator — lažni Stuart Mason — po svojem dejanju ne bi pobegnil Po dokumentih, ki bi jih imel pri sebi, bi bil atentatoi Stuart Mason, novinar »Evening Post« iz Pencoasta. države Massaeliussets, ZDA, ki je pobegnil iz kitajskega ujetništva na Japonsko, odkoder je po nalogu tajne službe neke velesile odpotoval preko Singapura in Indije v Evropo. Ce bi prišlo na dan. kar bi trajalo po moskovskih računih precej časa, — Moskva je namreč zaupala v svojo »šolo« —, ua atentator z resničnim Stuartom ni identičen in ko bi t/ njega le iztisnili, da je njegovo pravo ime Ivan Oblak, bi ugotovili, da je bil rojen v Coosu, Vermont, ZDA. Na Sovjetsko zvezo tudi tedaj ne bi padla nobena senca! Upravi V eni izmed prejšnih številk »Slovenskega Jadrana«, smo imeli priložnost slišati nekaj besed o snežnih razmerah, na Blokah in o tem, da se bloški smučarji marljivo priprav. Ijajo na bližnje nastope. Mnogi vedo, da je na Blokah vedno mnogo snega, toda malo jih pozna zgodovino bloškega smučanja. Bloke so dvignjena planota, ki jo je narava obdarila z mnogo snega, ki že zgodaj zapade in so pozno stali, A pomislimo na to, moramo pri' ti do zaključka, da je bil nekdaj, ko še ni bilo modernih prometnih sredstev, dostop od ene vasi do druge zelo otežkočen. Bloški kmetje so se v teli časih posluževali velikih krpljic da se niso vdirali v globok aneg, toda pri tem so mnogo trpeli »n so se le počasi pomikali dalje. Pred približno 700 leti je bloškemu kmetu prišla na misel neka po-• pol no m a nova naprava. Vzel je dve bukovi deski, nekaj čez meter dolgi Sn ju zakrivil na enem kraju. To so bile tako imenovane »smuče«. Tc smuče, ki so prav za prav le daljna ramisel današnjih smučk, so bile torej kratke, precej Široke deščice, ki so imele drsno ploskev gladko brez žlebaka. Tem smučim jo Blo-čan pritrdil jermena, da je vtaknil v nje noge fin tako lahko potoval. Pokazalo se je, da jo ta priprava zelo koristna in smuče so postal« kmalu stvar, ki jo šla iz roda v rod-Tu so toTej začetki smučanja v srednji Evropi. Skraja je bilo smučanje samo prometno sredstvo, kmalu pa moremo tudi že govoriti o nekih zametkih športnega smučanja na Blokah. Val-vazor v svoji »Vojvodini Kranjski« piše da je bloška mladina spoznala tudi zabavno stran smuči ter pravi, da so nekateri vešči, mladi fantje na B lokali z neverjetno hitrostjo . spuščajo po strmih zasneženih pobočjih s prav temi »smučami«. Omeniti jc še treba, da takratni smučarji niso poznali današnjih dveh polic, ampak so imeli dolg kol, na katereaa so sc oslanjali, se z njim zavirali in krmarili po strm-ni navzdol. Po vseh teh dejstvih bi danes pričakovali od Blok, da imajo vrste vrhunskih smučarjev, kar pa ne dr/: Smučarstvo na Blokah je^sicer se dandanes razvito tako množično kot malo kje, saj ima skoTaj vsaka hisa nekaj parov smuči, vendar prihajajo od tu le redki posamezniki, ki ; izstopajo kot talenti belega športa Če opazujemo veliko večmo bloških smučarjev, moramo ugotoviti, da smučajo še vedno zelo staromodno in da k njim še ni prodrla moderna sinuška tehnika. Mislim, da s: moramo to razlagati na več načinov. Osnovna stvar je ta, da je bilo na Blok ali smučanje kot nujno prometno sredstvo, medlem ko so drugi narodi, ki so začeli smučati mnogo pozneje, smučanje vzeli kot zabavo. Zanimivo jc. mogoče tudi _ dejstvo, da so se ti športni smučarji zaceli učiti smučati zelo mladi, medtem ko otroci na Blokah niso mnogo potovali zaradi nevarnosti in divjačine starejši pa so niso h a vili s smučanjem kot športno panogo, lako torej na Blokah nimamo vrhunske-ga smučanja. Toda če pogledamo trenutno stanje na Blokah, je razveseljivo dejstvo, da se je s smučanjem začela ukvarjati predvsem šolska mladina. Napredek je lep 'in če bodo vsi ti Državno smučarsko Konec preteklega tedna je bilo na Jahorini državno smučarsko prvenstvo. Večino prvih mest so pobraili slovenski predstavniki, v nokajterlh disciplinah .pa so presenetili zastopniki. LR Hrvatske. • V tekih na 15 km '(moški) je zrna-ga! Hlebanja ('Mojstrana), v teku na 10 km (ženske) Birkova (Mrko-palj), v ženski štafeta Hrvatska, v skokih -Polda (Mojstrana), v skokih (mladinci) Vidovič (E), v klasični kombinaciji Gregorij (E.), v smuku in veleslalomu 6tefe, v slalomu Kunšič ter v slalomu in veleslalomu aa ženske Zupančičeva. otroci vzeli stvar resno, moremo v kratkem pričakovati, da bodo Bloke preplavile naše smučarsko terene s kvalitetnimi .tekmeci našim severnim rojakom — Gorenjcem. Prejšno leto so na 'Blokah ustanovili telovadno društvo »Partizan«, ki jo tudi že pokazalo viden napredek. Upati smemo, da bodo tekme na letošnjem okrajnem prvenstvu T V ij Partizana pozorišče ostrili borb, volje in znanja naših smučarjev. Okrajni odbor TVD Partizana iz Postojne je letos tudi Organiziral v Novi .vasi osemdnevni začetniški smučarski tečaji. Zaključno tekmovanje udeležencev je pokazalo razveseljive uspehe, zlasti pri dekletih. —c '¡IMSSm [mmmmmm NllWwllll ljubljanskih hokeistov Na državnem prvenstvu v hokeju 1 na ledu je prišlo do težkega incidenta, ki so ga povzročili hokejisti Ljubljane, deloma pa tudi slab sodnik. Po prvih dnevih tekmovanja, v katerih so Ljubljančani premagali vse svoje nasprotnike, so se srečali s svojim najnevarnejšim nasprotnikom Partizanom. V drugi tretjini igre je Partizan pri stanju 0:0 dosegel po mnenju Ljubljančanov neregularen gol, 'ki ga je sodnik priznal. Hokejisbi Ljubljane niso hoteli več nadaljevati igre in so bili diskvalificirani ter izgubili vse nadaljnje tekme z rezultatom 0:6 Bt @ P E ffl Santorljeva 26 - PesštmS gsresfa/ 2 Crvena zvezda - Racing 2:1 MlliiiM i^Mlliiitllli ifili i MU V-^^nv Mhmf Ppttlj gpfp -V^w® HHHH i sv P Janez Polda za nasprotnike. Nešportni izpad hokejistov Ljubljane je vsekakor treba obsoditi, saj imajo igralci, ki se jim dogodi krivica, možnost pritožbe. Nikakor pa ne smejo o napakah sami odločati in celo demonstrativno- zapuščati igrišče. Po drugi strani pa je prav, da sodijo tekme izkušeni in nepristranski sodniki, kajti le tako se bomo izognili neljubih 'ncidentov. V sredo je bila v Beogradu pred 25.00 gledalci mednarodna nogometna tekma med prvakom Jugoslavije Crveno zvezdo in enim najboljših nogometnih klubov na svetu Racin-gom iz Buenos Airesa. Zmagala je zasluženo Crvena zvezda z rezultatom 2:1 '(0:1). Vodilni gol za igoste je .zabilo 'levo krilo Racinga že v 13. minuti z ostrim strelom iiz razdalje dvajsetih metrov. Izenačil je odlično razpoloženi Tomaševič v 3. miunti drugega polčasa, usti igralec pa je tudi prinesel zmago svojemu moštvu z golom, ki ga je dosegel v 20. minuti. Obe moštvi nista mogli pokazati vseh svojih sposobnosti, ker je bilo igrišče zasneženo. LOKVE — ZIMSKO ŠPORTNI CENTER GORIŠKE V Lokvah pri Gorici so bile nedavno smučarske tekme v teku, skokih in veleslalomu za prvenstvo goriškega okraja. Tekem se je udeležilo tudi lepo število tekmovalcev iz sosednjih okrajev. Za Lokve, ¡ki se vse bolj oblikujejo v center primorskih tekmovalcev v smučarskih skokih, je značilno, da so bili izmed 12 Skakalcev trije Lokvarci na prvih mestih. Autobusne zveze s Koprom so zelo ugodne. Autobus, ki odpelje iz Živimo v dobi velikih dogodkov in. sprememb vseh vrst, tako da se tega niti ne zavedamo. Bral sem v časopisih, da so se nekje v Aziji pojavili iz morja novi otoki, drugi so pa zginili. ¡Nekje so se celo plasti zemlje preselile za nekaj kilometrov. To se mi je zdelo skoraj neverjetno, da bi sc ljudje kar tako brezplačno vozili naprej s svojimi hišami, hlevi in posestvi. Pa sem nekega dne doživel na lastni koži -in v neposredni bližini še bolj presenetljive stvari. Ko sem se nekega jutra zbudil, sem opazil, da se je cela gora Slavnik preselila v Koper in to točno tam, kjer je bilo n?kdaj slavno avtobusno pod-jeje »Adria« v Semedcli. To je bil zame pravcati čudež v polnem pomenu besede. Sicer sem jaz, ki dobro poznam Koprščino, pravil že takrat, ko so v Semcdeli zidali garaže in delavnice, da ne bodo dolgo vzdržale, -ker je teren mehak in se udira. Tako so se moja predvidevanja uresničila. Neke noči v letošnjem februarju, ko je burja strahovito tulila in grozeče razsajala, se je »Adria« lepo pogreznila v morje, na njeno mesto pa je prišel »Sdavnik«. Upam, da bo »Slavnik«, ki je ves iz kraškega kamn«, vzdržal dalj časa kot »Adria«. Dobro obveščeni kolobarji pri pokojni »Adriji« so mi zatrjevali, da je ta preselitev nekaj stala, toda ne bo imela preveii resnih posledic. Tako imamo sedaj v Kopru kar dve slavni grupi,., drugo pri drugi: Triglav in Slavniik, 'ki ščitita vhod V bivše saline. Edina nevarnost je, da bo sežanski okraj protestiral zaradi selitve Slavnika, ker so nameravali sežanski in tržaški planinci na njem zgraditi planinsko kočo. Pa se bo ža kako uredilo. Morda jim pa posodi koprski okraj neko bolj primerna goro za zidanja ko?. Glavno je, da jo z nje lep razgled, da se v koč: dobro je in počiva. Dobi', sem tudi sporočilo da so koprski trgovci končno vendarle dobili svoj »Trgovski dom« zraven Triglava, -in sicer v prostorih, kjer so sc prej šopirile iwOmnie«, »Egide« in »Mane«. Da bi se življenjski standard čim bolj učvrstil, se je na veselje vseli osnovalo podjetje »Klas«. Tako bodo sedaj' vedno dobre letine. Zginil bo strah pred točami, sušo in pomanjkanjem umetnih gnojil. »Klas« bo jamji.1, da bo zrnja po vseh 'trgovinah. Morda -bodo sedaj Skoliijčani hodila z avtobusom po kruh v Koper in ne več v Piran, kot so to delnili doslej-. Seveda bodo koprski peki morali peči boljši kruh, tako da -ga bodo -lahko jedili tudi nekateri šoferji, ki ai ga sedaj nabavljajo v Izoli in Piranu. Lepo spomladansko sonce je tudi mene zvabilo od doma, posebno odkar so mi je s »¿pitala« vrnila Juca in uredila hišo, da si ne upam z mojimi kmečkimi čevlji niti v sobe stopiti. Šel sem malo na sprehod po okolici in -tako prišel -tudi do Sv. Antona. 'Razen v »oštarijo« sem vrgel pogled tudi na »eimiter«, kjer leži marsikakšen moj prijatelj. Ugotovil sem, da je v precejšnjem neredu. Vrata mrtvašnice so -bila odprta, zunaj mrtvašnice pa so ležala nosila. V »oštari.ji« so ml povedali, da je tega kniv grobar, ki prav nič no skrbi za pokopališče in mrtvašnico, Čeprav jo občina vse lepo popravila in ga celo plačnje. Povrhu pa da vedno nekaj kritizira-. Nekaj podobnega je tudi z žerjavom v koprskem pristanišču, ki rjavi na soncu, dežju in burji, pa se nihče ne pobriga, da bi ga vsaj prepleskal. Ugotovil sem, da je burja zares napravila ogromno škodo in da imamo sedaj pravzaprav po vsej Primorski razstavo burjinih del, čeprav si jih nismo prav nič želeli. Odkril» strehe hiš, gospodarsk-ili Kop-ra ob 12.45, prispe na Lokve ob 18.15. Z lokvi pa se vrača ob 5.10 in prispe v Koper ob 11.05. Stanje snega: 45 cm snega, v zatišju deloma pršič. Vreme jasno, mraz popuščajoč. PO PRVEM KOLU VODI FUDERER V nedeljo se je začel dvokrožni šahovski troboj med tremi kandidati za naslov državnega šahovskega prvaka — velemojstrom Pircem in mednarodnima mojstroma Fuderer-jem in Rabarjem. V prvem kolu je Fuderer premagal Rabarja, partiji Pirc-Rabar in Pirc-Fuderer pa sta se končali neodločeno. Fuderer ima torej .po prvem kolu pol točke prednosti pred Pircem in točko pred Rabarjem itn je naj-resnejši kandidat za prvo mesto. ŠPORTNE ZANIMIVOSTI Z napetostjo pričakovana nogometna tekma -med argentinskim Ra-cmgoni in zagrebškim Dinamom se je zaključila z zasluženo zmago domačinov 3:0. Na tekmi je prišlo do številnih incidentov, ki so jih za/-krivili argentinski igralci, zlasti vratar Dominguez. Ta je tudi dejansko napadel sodnika Podubskeia. Po zadnjih vestih se je vodstvo argentinskega kluba naknadno o-praviičilo Podubskemu, mu ponudilo 100.000 dinarjev odškodnine, vrar tarja pa je kaznovalo s štirimi meseci prepovedi igranja. poslopij in hlevov bodo stale lepe denaree, prav tako ogromno škodo je ta prekleta burja napravila zgodnji povrtnini. Moj dopisnik iz Rito-meč mi piše, da je pri njih odkrilo nekaj slamnatih streh nad hlevi, toda bodo prizadetim vsi pomagali. Mislim, da bi ta zgled lahko tudi drugje posnemali. Zaradi burje je marsikaj tudi zmrznilo. V nekaterih podjetjih je nameščencem zmrzniila celo februarska plačam Dobili jo bodo šele ob koncu meseca. Direktorji utemeljujejo ta mrzli pojav s tem, da se tudi v gostilni plača pijača in jedača šele takrat, ko se človek naje in napije nikakor pa ne ob vstopu v gostilno. Če imajo direktorji prav ali ne, se bom prepričal na občnem zboru, ki ga bova v kratkem imela z Juco. Za sedaj si pa pridržujem pravico nevtralnosti do tega pojava-Povem vam, da ini jo zaradi tega mučno, ker mi je nek tak nameščenec z zmrznjeno plačo dolžan 5000 dinarjev. Bojim se, da bodo tudi ti zmrnili. Najbolj se pa bojim Juce, ki bo zahtevala čisto račune in to ne samo za tistih pet tisoč, ampak še za druge »soudke«, ki sem jih potrošil v jaunarju, ko sem živel v ločenem gospodinjstvu Juei pa prinašal razne »rccnije« v »špitalv, ki jih ne bo hotela priznati. Kako se ho končni občni zbor, vam bom pa prihodnjič povedal, čeprav me že sedaj spreletava mrzla zona. Vaš Vane Ureja nredniSki odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva in upravo: Koper, Santorjeva aflca 26, tel. 170, poštni predal 2 Vodoravno: 1. mesto v Istri, 8. črta, ki veže točke enakega zračnega pritisk«, 9. srbski pesnik in pisatelj (Vladimir), 10. predlog. 12. opravilo, 13. češko moško ime, 15. primitivno orožje, 16. vrsta ptice, 18. dedni najemniki posestva, 19. srbohrvaski kazalni zaimek, 20. pogan, 22. zelena drevesna žabica, 2-1. enota ploskovne mere, 25.ymesto v Turčiji, 27. zapisnik, imenik, 29. ■oživljeno, razgibano (italijansko). -Navpično: 1. žavordeča svinče-na 'barva za barvanje koviin, 2. kratica za -»oziroma«, 3. glas, zvok, -i. nadležna žuželka, 5. mazilo za kožo in stroje, 6. nauk o boleznih na ledvicah in mehurju 7. manšetna gumba, 11. ukazan, 11. natovarjati, 17. reka v Italiji, 18. preprosta dolžinska mera (dvoj.), 21. moško ime, 23. pogomje v Zadnji Indijo, 26. letoviški ikraj v italijanskem delu Tirolske, 28. ruski predlog. t 2 3 4 5 6 7 . 6 Hi 9 10 11 ■ 12 13 14 ¡sni 15 ... 16 17 18 21 19 HHHtj 20 22 23 iiiirS 24 25 26 Hi 27 28 29