Vinogradniško in kletarsko izrazje	^^
v prleški vasi Cven
Mateja Kosi
HH
m
Prispevek prinaša narečni slovar vinogradniške in kletarske terminologije, glasoslovni opis in krajše besedilo panonskega prleškega govora vasi Cven ter primerjavo zbrane leksike z drugimi do zdaj objavljenimi dialektološki-
mi prispevki iz prleškega narečja in s še neobjavljenim gradivom za slovar	^
medžimurskega narečja . Preverjena je tudi pojavnost v slovarjih . Leksemi	Z
so v slovarju opremljeni z označevalniki glede na časovnost oziroma pogos-	^
tnost in postavljeni v sobesedilo .	^
Ključne besede: vinogradniška in kletarska terminologija, panonska narečna	j
skupina, prleško narečje	^
m
Wine-growing and wine-cellar terminology in the village of Cven, Prlekija
This article presents a dialect dictionary of wine-growing and wine-cellar	^
terminology as well as a phonetic description and a short text written in	^
the subdialect of the village of Cven, part of the Prlekija dialect of the Pan-nonian dialect group The lexical material gathered is compared to other articles on the Prlekija dialect as well as unpublished material for the Medimurje dialect dictionary. Attestation in dictionaries is also examined . Words in the dictionary are labeled for frequency, and are put into context .
Key words: wine-growing terminology, wine-cellar terminology, Pannonian dialect group, Prlekija dialect
0 Uvod
0.1 O vinogradniški in kletarski terminologiji v prleškem narečju je bilo objavljenih že nekaj razprav avtorice Mihaele Koletnik, in sicer Vinogradniška terminologija na Gomili pri Kogu (Koletnik 1996), Miklošičevo vinogradniško besedje v Pleteršnikovem slovarju (Koletnik 2004), Izposojenke v prleškem vinogradniškem besedju (Koletnik 2006a), Vinogradniška terminologija na Ženiku in v Biserjanah, rojstnem kraju Antona Korošca (Koletnik 2006b) . Vinogradniški terminologiji je na straneh 389-400 posvečeno tudi eno poglavje članka Besedje v severovzhodnem narečnem prostoru (Koletnik 2007) . Poleg znanstvenih pri-
spevkov sta z istega področja nastali še dve diplomski deli,1 v katerih sta bila W raziskana govora vasi Cven in Kapelski Vrh . 2 Z
1 0.2 V prispevku so obravnavani narečni vinogradniški in kletarski izrazi, ki jih uporabljajo vinogradniki iz vasi Cven, ki leži 5 kilometrov severovzhodno od Lju-O tomera na zahodnem robu Panonske nižine - gre za prleški govor panonske narečne S skupine .
L	Cvenu najbližji vinogradi spadajo v vinorodno deželo Podravje, natančneje v
0	ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš . Vinogradništvo in vinarstvo sta tu zelo stari v in razširjeni kmetijski panogi, zato je z njima povezano izrazje pogosto rabljeno
in bogato . Ker pa se načini pridelave in predelave grozdja modernizirajo, se stara orodja, posode in postopki ter z njimi izrazi zanje umikajo iz rabe .
Osnova prispevka je narečno besedilno gradivo, ki sem ga posnela na terenu Z s petimi informatorji in ga zapisala v fonetični transkripciji . 3 Vprašalnice za posa-A mezni vodeni pogovor sem si predhodno pripravila sama,4 informatorjem pa sem p pustila tekoče govoriti, da so pozabili na diktafon oz . kamero5 in govorili kar najbolj
1	po domače . Izrazje in pomeni so primerjani s tistimi iz objav Mihaele Koletnik S (1996, 2004, 2006a, 2006b, 2007) in s še neobjavljenim gradivom za slovar medži-K murskega narečja Dura Blažeke .
Z
a\
0
1 Kratek opis naglasa in glasoslovja
1.1 Naglas je dinamični in ni vezan na določeno mesto v besedi . Naglašeni samoglasniki so dolgi ali kratki, nenaglašeni le kratki . Zastopniki psl. staroakutiranih dolgih in novoakutiranih kratkih samoglasnikov ter umično naglašenih a, e, o so v govoru večinoma še kratki
Zadnjih deset let se vinogradniška (in kletarska) terminologija predvsem v diplomskih nalogah načrtno zbira po vseh vinorodnih okoliših tudi na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pod mentorstvom red . prof. dr. Vere Smole . Mateja Kosi, Vinogradniško in kletarsko izrazje v prleški vasi Cven (2007) pod mentorstvom red . prof. dr. Vere Smole; Nataša Safran, Vinogradniško besedje na Kapelskem Vrhu (2004) pod mentorstvom doc . dr. Mihaele Koletnik .
Moji informatorji so bili: (A) Marija Makoter, rojena leta 1941 na Cvenu, gospodinja; (B) Miroslav Babič, rojen leta 1954 na Ptuju, kmet; (C) Ferdinand Rošker, rojen leta 1947 na Cvenu, tekstilni tehnik; (Č) Branko Kosi, rojen leta 1960 na Cvenu, mesar; (D) Anton Kosi, rojen leta 1947 na Cvenu, diplomirani obramboslovec . Vsem se za sodelovanje najlepše zahvaljujem.
Pomagala sem si s strokovno literaturo o vinogradništvu in kletarstvu ter z navedenimi diplomskimi deli in strokovnimi članki
Kot priloga k diplomskemu delu je nastal tudi dvajsetminutni film
4

Mateja Kosi, Vinogradniško in kletarsko izrazje v prleški vasi Cven 1.2 Samoglasniki
1.2.1	Sistem dolgih samoglasnikov je monoftongičen . Dolgi naglašeni samoglasni- o ki so: i:, ü:, u:, e:, o:, e:, o:, d:, ä: + r:. Dolgi in kratka naglašeni in nenaglašeni ä so
le rahlo zaokroženi . Kvantitetna razlika med naglašenima r: in r ni več zaznavna . Izvor:
i: < stalno dolgi i: ('zi:mä, s'vi:jä 'svinja', 'pi:šdn 'pišem', k'li:n), v prevzetih be- ^
sedah (mä'si.n 'naprava, mlin', g'li.xäti 'ravnati'); ü: < stalno dolgi u: ('lü.^ 'luč', 'lü.pin - 1. ed. 'lupim', k'lü:č 'ključ'), v prevzetih
besedah (b'rü:tif 'pokopališče');	^
u: < stalno dolgi i: ('vu:k 'volk', 'du:k 'dolg', 'ču:n 'čoln'), redko staroakutirani ^ i po mlajšem podaljšanju ('du:gä - prid. ž. sp. 'dolga'), o pred n, m (z'vu:n 'zvon', z'du:mi 'zdoma');	^
e: < stalno dolgi e: (z've:zdä, s've:čä, 'le:s, m'le:ko, 'le:tä - I mn . , bd'se:dä), cirkum- ^
flektirani a ('ie:n 'lan', 'de:n 'dan', 'me:x 'meh', dvojnično 've:sl've:s 'vas'); o: < cirkumflektirani o ('no:č, g'no:j, 'no:s, 'bo:k, md'so:), zgodaj podaljšani novo-akutirani o ('ko:s, 'o:s - oboje R mn. ), stalno dolgi g: {k'lo:p, 'so:t, go'lo:p, 'zo:p, 'go:bdc, 'ro:kä), novoakutirani o v besedah ('do:tä, dvojnično 'vo:läl'volä 'volja'), v prevzetih besedah ('so:stär 'čevljar'); e: < stalno dolgi ('pe:t, i'me:, g're:dä, 'pe:tä, 'me:xkä, 've:ždn - 1. ed. 'vežem',
p'le:šdn - 1. ed. 'plešem'), cirkumflektirani e ('le:t 'led', 'pe:č, pd'pe:l, vd'če:r, O sr'ce:), redko novoakutirani a Cpe:sji), cirkumflektirani a dvojnično v besedi ('ve:sl've:s), v prevzetih besedah ('fe:xtäli so 'prosili so');	«
o: < stalno dolgi a: (g'ro:t 'grad', x'ro:st 'hrast', t'ro:vä 'trava', g'lorvä 'glava'), N cirkumflektirani a v besedah ('lo:š 'laž', 'čo:st 'čast'), zgodaj podaljšani a v W besedi {'to:l - R mn. 'tal'), v prevzetih besedah iz a: ('vo:gä 'tehtnica');	^
d: < novoakutirani a v zadnjem besednem zlogu ('pd:s 'pes', 'vd:s 'ves'), redko v
prevzetih besedah iz a: pred j ('xd:jzl 'stranišče', b'rd:jddy; ä: < a: v besedah, prevzetih iz knjižnega jezika (zu'pä:n); r: < stalno dolgi r: {'kr:f, s'mr:t), staroakutirani r ('pr:st, 'sr:na).
1.2.2	Zaradi večinoma nepodaljšanih starih akutov je sistem kratkih naglašenih samoglasnikov bogat, pogostnost njihovega pojavljanja pa visoka. Kratki naglašeni samoglasniki so: i, ü, u, e, o, d, ä
Izvor:
i < staroakutirani i Clipä, 'ribä, ko'bilä; 'miš, 'nič, 'sit), v prevzetih besedah (g'lix 'ravno', 'cigdl), redko po mlajšem naglasnem umiku na prednaglasni i (p'rinäs);
ü < staroakutirani u ('küpä - R ed. , k'rüxä - R ed., k'lükä 'kljuka'; k'rüx, 'küp, 'tü), v
prevzetih besedah (g'rünt 'grunt, posest', 'fürtox 'predpasnik'); u < staroakutirani i (vunä 'volna', 'punä - prid. ž. sp. 'polna'), prednaglasni i po umiku naglasa s končnega kratkega zloga ('buxä 'bolha'), u pred j ('mujcdk), v skupinah buj-, muj-, nastalih po metatezi iz u'mi(:)-, u'bi(:)- (x'mujvati, 'bujti), redko umič-no naglašeni o v položaju pred n, m ('kundc, 'duma), o pred j iz n {'kuj), v prevzetih besedah (kä'ruzä, 'lustdr), v prevzetih besedah iz knjižnega jezika ^župnik);
E Z
I
K O
S
L
0
V z
1
Z A
P
I
5
K
I
1
6
0
e < staroakutirani e (b'rezä, st'rexä, 'leto, 'rezäti,po'vedäti; 'det 'ded', 'sen 'sem'), e pred r ('merä, 'vera), v prevzetih besedah (^leddr, 'keks);
0	< staroakutirani q ('dogä, 'ggbä, 'točd), novoakutirani o (s'kodä, 'nosä, 'nosin,
p'rosin; s'kgf, 'kgš, k'rgp, st'rgk, 'pgt), umično naglašeni o ('kgzä, 'gsä, 'kgtäl, 'dgbrä), po mlajšem naglasnem umiku naglašeni o ('bggät, 'pgtplät), v prevzetih besedah ('zgkli), redko iz a v prevzetih besedah (flgksä); ä < staroakutirani q (s'räčä, 'dätälcä 'deteljica'), novoakutirani e ('zäl/'ä, 'zänix 'ženin', 'mäčän - 1. ed. 'mečem', k'mätä - R ed. 'kmeta', 'sädän 'sedem'; k'mät, 'čäp), umično naglašeni e ('zänä, 'čälo, 'räbro, 'näsän, 'räčän), staroakutirani e pred n, m (x'rän, 'sämän 'seme', ko'läno), e po mlajšem naglasnem umiku ('čätrtäk), novoakutirani a v nezadnjem besednem zlogu ('mäsä 'maša', 'säjä 'sanje', 'väski, fsäxnä 'usahne', prä'mäknä, 'päxnä 'zadeti v oko', 'gänä 'premakniti; čustveno se dotakniti'), v prevzetih besedah pred j (s'päjzä, 'cäjtygä);
ä < staroakutirani a (k'rävä, 'mäti, 'kämän; b'rät, p'räf, zd'räf), prednaglasni a, naglašen po mlajšem naglasnem umiku ('näpnä jo) in v prevzetih besedah ('mäntl, 'fäsäyk).
1.2.3 Nenaglašeni samoglasniki so samo kratki: i, u, o, ä, ä. Zanje je značilna nizka stopnja redukcije, reducirajo se predvsem ob zvočnikih, ki postanejo zlogotvorni: r, I, n. Izglasni i je še nekoliko manj napeto izgovorjen kot nenaglašeni i v internih zlogih . Akanja, ikanja in ukanja govor ne pozna .
1	< i (prednaglasni: tiš'či:, zi'dgir; ponaglasni: g'räbiti, 'xgdin; izglasni: 'xgdi, nä
'mizi), e (prednaglasni: ris'nicä, si'deti, ci'diti, si'no:, smi'jäti sä, tis'to:; ponaglasni: 'grix, 'so:sit, 'viditi), u (prednaglasni: li'pinä, si'siti, pli'väti; ponaglasni: 'päzdixä; izglasni: b'räti, 'si:ni); u < v prevzetih besedah (tu'rizän, ku'bik); v onomatopejskih besedah ('kuku);
0	< o (prednaglasni: o'ko:; ponaglasni: 'jägodä), q (prednaglasni: zob'je:; pona-
glasni: 'mizo), I (prednaglasni: go'či:mo; ponaglasni: 'jäbokä), -o < -al ('delo jä), iz -l za naglašenima in nenaglašenima i in e ('žr:ijo, x'mr:ijo, 'ngsijo jä, 'bijo jä, 'tr:pijo jä), -al ('näso jä), v prevzetih besedah (fürtox); ä < a (s'täbär, 'čäbär, 'kunäc 'konec'), e (prednaglasni: zä'le:ni, vä'se.iä, bä'se:dä; ponaglasni: 'näsämo; izglasni: 'po:lä 'polje', 'mo.rjä, 'näsä), q (prednaglasni: klä'či:, päs'ni:cä 'pesti'; ponaglasni: 'pämät, 'jg:sträp; izglasni: 'tälä, 'zänä -I mn. , 'mizä - I mn. );
ä < a (interni zlogi: 'zägäti, 'deläti; izglasni: 'jägodä, g'lgrvä, g'rü.Skä, k'rävä), v
prevzetih besedah (fä'lo:t); r < nenaglašeni r (smr'deti, mr'li:č), po umiku naglasa na prednaglasni zlog C^ätrtäk), po onemitvi samoglasnika ob r (zr'be: 'žrebe', 'ledrni 'usnjen'), v prevzetih besedah ('nidr'suxi 'nizki ženski čevlji'); n < po onemitvi samoglasnika ob n ('jäbosncä, 'su:nčncä, s'lämo'rezncä), v prevzetih besedah ('tgty'ko:mrä 'mrliška vežica', 'cäjtygä, 'tü.rn);
1	< v prevzetih besedah ('mäntl).

1.3 Soglasniški sistem se od sistema slovenskega knjižnega jezika zelo malo razlikuje, saj so soglasniki nastali iz ustreznih soglasnikov v izhodiščnem splošnoslo- o venskem sistemu (Logar 1981), poleg tega pa:
v < w pred samoglasniki, zvočniki in zvenečimi nezvočniki ('vi:no, 'voda, v'rä:k),
kot proteza pred zadnjimi samoglasniki (v'o:pno, 'vü:zdä, 'vüstä, 'vü:s); -n < -m ('če:n 'hočem', li'de:n - daj. mn. 'ljudem', 'tä:n 'tam'), redko n v izglasju ^
('ogän), v prevzetih besedah ('mänti); l < i (p'lü:cä, k'ro:l), toda l + j < Ibi ('zäljä), l < -dl-, -tl- v deležnikih na -l^ in ^ iz primarne skupine tl, dl ('je:lä 'jedla', c'vä.iä 'cvetela' - 'šilo), v prevzetih ^ besedah ('ledär);	^
r < r ('rüxä), r v prevzetih besedah (kräm'pe.r); r v skupini -čre- in -žre-, ki sta
ohranjeni (č're:väl 'škorenj', č're:šjä, žr'be: 'žrebe');	^
j < n in nhj ('kuj, 'sükjä, 'lü:kjä, 'jivä 'njiva', korä'je: 'korenine', b'läjä 'deska'), j ^ < 0 kot zapolnitev zeva ('bijo jä, 'nosijo jä), kot prehodni j med u in zobnimi/ zadlesničnimi soglasniki ('mujcäk, 'gujdäk 'prašič'), v skupinah buj-, muj-, nastalih po metatezi iz u'mi(:)-, u'bi(:)- (x'mujvati, 'bujti); -f < -v v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki (fčärä, p'räf, fsäki), v izglasju tudi v skupini -ru ('čr:f, o'br:f), p- v položaju pred t (ftič), v prevzetih besedah Cfe:xtäli so, fürtox 'predpasnik'), -f- < -pf- < -bf- Ckorfläšä 'pletenka');	^
šč < št ('küščär, 'iščän, nä 'täščä)■;	O
zd-< vzd- (z'do:väjä 'poroka', z'dignoti 'dvigniti');
k < kj- v besedi 'kje' ('ke);	«
g < kj- v sestavljenkah ('negi 'nekje', 'nigi 'nikjer');	N
x < k, g pred k ('me:xki 'mehak', 'läxki 'lahek'), xm- < vm- (x'mujväti, xm're.ii). W
Nezveneči nezvočniki so nastali tudi iz zvenečih v izglasju in po asimilaciji na sledeče nezvočnike, zveneči nezvočniki pa iz nezvenečih prav tako po asimilaciji na sledeče nezvočnike . Vsi nezvočniki se pojavljajo tudi v prevzetih besedah .
2 Slovar
Po narečnih pripovedih informatorjev, večkratnih pogovorih z njimi ter na podlagi obsežnega zbranega zvočnega, slikovnega in video gradiva je v mojem diplomskem delu nastal slovarček, v katerem je zbranih okrog 450 iztočnic (od tega jih je v tem prispevku zaradi omejitve obsega predstavljenih 115) . V geselskem članku je najprej navedena glasovno poknjižena iztočnica. Sledi ji ustreznica v narečni transkripciji . Pri samostalniških besedah sledijo oblike za imenovalnik in rodilnik ednine ter oznaka slovničnega spola. Pri glagolskih oblikah navajam nedoločniško obliko in obliko za 1. osebo ednine sedanjika (ponekod 3. oseba, če se oblika za 1. osebo ne uporablja) ter podatek o glagolskem vidu. Pri pridevniški besedi so navedene oblike za vse tri spole ter natančnejša besednovrstna oznaka . Z besednovrstno oznako so označeni tudi prislovi, vezniki in zaimki
O 1 v izglasju deležnikov gl . pri izvoru /o/.
6

Z
Sledi opredelitev besede z označevalnikom, ki izraz označuje glede na časov-W nost oziroma pogostnost (redko, zastar . 7, star . 8), v tem izboru iz celotnega slovarčka ni terminološko in zvrstno zaznamovanih leksemov Besede brez označevalnika so 1 nezaznamovane.
Pri vseh besednih vrstah sledi sopomenka iz knjižnega jezika ter pomenska razlaga iztočnice Sledi ponazarjalno gradivo - sobesedilo, v katerem se narečna S beseda pojavlja . Pri nekaterih pomenskih razlagah je navedena tudi sopomenka . L Pojavnost leksemov, ki jih ni ne v SSKJ 1-5 in ne v Pleteršnikovem (2006) slovarju Q (oz. v nobenem od teh slovarjev niso predstavljeni v enakem pomenu), sem pre-V verila še v nekaterih drugih slovarjih (etimoloških - Bezlaj 1-5, Snoj 1997, Skok 1-4; kajkavskih - Finka 1984-, Lipljin 2002, Blažeka 2010; prekmurskem - Novak 2006; porabskem - Mukič 2005) . Če beseda v določenem slovarju obstaja, je to zabeleženo v oklepaju pod geselskim člankom .
Z
A Krajšave
P dov. - dovršni glagol; m - samostalnik moškega spola; mn. - množina; s - samostalnik I srednjega spola; nedov. - nedovršni glagol; NŠ - neštevno; prid. - pridevnik; prisl . - pri-S slov; star. - starinsko; strok. - strokovno; zast. - zastarelo; ž - samostalnik ženskega spola
K
I Znaki in simboli
►	za poknjiženo iztočnico uvaja narečni zapis
1	uvaja prvi pomen, če sta vsaj dva
1 2	uvaja drugi pomen, če sta vsaj dva
• |xxx|	zamejevalni del razlage
1 •	uvaja frazem
^	glej, primerjaj
♦	uvaja razdelek z večbesednimi strokovnimi izrazi
[ . . ]	označuje izpuščeni del besedila (a), (b) ... označuje informatorja
xxx*	ni v SSKJ
xxx**	ni ne v SSKJ ne v Pleteršnikovem slovarju
xxx-	je v SSKJ, vendar v drugem pomenu
xxx- -	je v SSKJ in v Pleteršnikovem slovarju, vendar v drugem pomenu
xxx*-	ni v SSKJ, je v Pleteršnikovem slovarju, vendar v drugem pomenu
xxx-*	je v SSKJ, vendar v drugem pomenu, ni v Pleteršnikovem slovarju
xxx~	podobno v SSKJ
xxx*~	podobno v Pleteršnikovem slovarju
Informatorji so označeni s temile črkami: (a) Marija Makoter, (b) Mirko Babič, (c) Ferdinand Rošker, (č) Branko Kosi, (d) Anton Kosi, z (m) pa je označen govor mene same .
a\
7	zastar. - zastarelo: označuje besede, ki jih poznajo le posamezniki . Ti izrazi so zelo stari, saj se jih že vsaj štirideset let ne uporablja več (tretač, rebljač, cuhta . . .) .
8	star. - starinsko: označuje besede, ki se umikajo iz vsakdanje rabe . Tovrstni leksemi so ljudem znani, razumejo jih, uporabljajo pa ne več (četrtnjak, kobila, konj . . .) .
9
V članku Mihaele Koletnik Vinogradniška terminologija na Ženiku in v Biserjanah . . . (Koletnik 2006b: 246) je cuhta razložena kot lesseni obroči, sestavljeni v obliki koša, kar je po mojem gradivu koš v prvem pomenu (gl . iztočnico koš) .

beteg ^ 'bätäk bä'tägä m bolezen \vinske trte|: (A) Od vrä'memä . To zäj, če jä 'takšo ^ 'nes'täilno v're:mä, 'po: 'däš 'po: 'tista spä'ri:nä, 'nekä pä 'tüdi od bo'le:zni . G'do jä o 'bätäk v go'ricäx, 'nä? bobika ► 'bubikä -ä ž, star. grozdna jagoda: (Č) 'Negdä, g'do: jä b'ro:tva 'bi:lä, 'te: so
'totä s'to:rä 'bäbä t'ri 'bubikä 'gor nä . . . 'nä, nätäk'nolä [ . . ] brač ^ b'ro:č -a m trgač \obiralec grozdja^: (M) 'Kak pa 'räčätä 'totin li'de:n, ki ^
p'ri:däjo b'ro:t? (A) B'ro:či . brajda ► b'rä:jdä -ä ž brajda \po ogrodju iz letev napeljana vinska trta\: (C) 'Käbrnik bi 'mogla na spom'lo:t. 'Tisto: 'vi:diš, g'däj . . . 'to: 'läxko 'dumä na b'rä:jdäx 'tüdi ^ 'vi:diš, 'nä .	^
brati ► b'räti 'bä:rän nedov. trgati Igrozdjel: (A) 'Zä pä, f pon'de:läk pä 'bä:rämo, so
nän 'räkli zä ši'ponä, kä 'morämo 'že pä'läti .	^
bratva ► b'ro:tvä -ä ž trgatev: (Č) 'Negdä, g'do: jä b'ro:tvä 'bi:lä, 'te: so 'totä s'to:rä
'bäbä t'ri 'bubikä 'go:r nä . . . 'nä, nätäk'nolä [ . . ] cuhta*9 ► 'cü:xtä -ä ž, zastar. blago, ki je varovalo zmleto grozdje, da je ostalo v košu stiskalnice: (Č) 'Ne:, 'te: pä mi jä 'Rusof S'tägko pä 'u:n 'to: räz'lägo, kä so 'negdä 'meli 'täkšnä p'räšä, kä si 'nekäk, 'täk käk 'äno 'kurpo 'mejo . 'Kurpo, pä 'notri blä'go:, 'täk käk od 'änägä 'žäklä. In f 'tisti 'žäkäl si d'jo: 'toto säm'leto g'ro:zdjä, st'retäno, o'ko:li pä 'te: 'kurpo, 'te: pä jä 'tisto 'nekäk stis'ko:välo . Če sän jäs p'räf ^ 'räzmijo . In 'toto blä'go:, ki sä jä 'no:pilo . . . sä jä 'no:pilo 'totägä 'sokä in g'do: si O 'käkšägä pi'jo:ncä 'vidijo, si 'räko, 'toti pä jä 'pijän käk 'cü:xtä. • pijan kak cuhta popolnoma pijan: 'pijän käk 'cü:xtä	«
čep ^ 'čäp -ä m 1 čep \lesen zamašek\: (Č) 'To:, 'čäp . Pluto'vinästi . 'To: 'tü: 'notri N p'ri:dä, 'zä:j 'notri 'täčä . ^ stofelj 2 čep \po obrezovanju preostali del rozge, na- W vadno z dvema očesoma\: (A) 'Toti 'čäp jä 'näjč 'ne: g'no: .	^
četrtnjak- - ► štr'jo:k -ä m, star sod, ki drži 150 litrov: (D) Štr'jo:k jä 'te: s'to: 'pedäset. davati* ► 'do:väti 'do:vlä (3. os.) nedov. dajati \sok iz tropin pri stiskanju\: (Č) 'Käk
'dugo 'do:vlä, 'täk 'dugo s'ti:snäš 'vün. Do t'rik'ro:t 'negi . doga ► 'dogä -ä ž doga \deska za sestavljanje lesenega soda\: (Č) Nä polov'jo:ki jä 'dogä . 'Notri . ♦ žalostna doga 'žälostnä 'dogä lesena deska, s katero se nagne sod, da tekočina do konca izteče: (Č) 'Žälostnä d're:vä, 'žälostnä 'dogä, d'rü:go pä 'ne:.
^ DREVA
dreva ► d're:vä -ä ž ♦ žalostna dreva 'žälostnä d're:vä lesena deska, s katero se nagne sod, da tekočina do konca izteče: (Č) 'Žälostnä d're:vä . 'Mislin, kä sän jo ce'lo s'kü:rijo, kä jä sprx'ne:lä . ^ doga držati ► dr'žäti dr'ži: (3. os . ) nedov . 1 držati \imeti prostornino za določeno količino tekočine^: (Č) 'To: 'negi 'cirkä dr'ži: 'pe:t 'litrof 'vändä . 2 ohranjati uporabnost: (A) 'Tüdi škro'pi:vo nä dr'ži: 'dužä . 3 držati \ohranjati kaj v določenem položaju\ • držati kak pes ježa ironično trdno držati: (Č) 'No, 'vidiš, 'zäj pä sä 'to: 'täk zä'te:gnä in 'to: dr'ži: käk 'päs 'je:žä . 'Zä pä šä 'to: od're:žäš, pä šä 'po: po'nücäš 'dälä, nä .
dverca ► d'veircä d've:rc s mn. vratca \zapiralo odprtine na sodu, namenjene za či-W ščenje\: (A) 'Näj 'novä nä're:di . 'To: 'te 'morä fsä s'küp 'no:vo - d've:rcä pä fsä N s'küp 'no:vo nä're:ti . ^ tirelj, turen
1 dveri ► d'väri -i s mn. pokrov koša pri stiskalnici za grozdje: (C) 'Jä, kär iz 'näj've:čjägä
v 'näj'mänšägä nä'lä:gä, nä 'vr:x pä sä 'dänäjo d'väri . ^ poD O ferunika** ► fä'runikä -ä ž, zastar. daljši reznik: (A) 'Jä, 'un jä 'tü:, 'tän 'po:läk 'näšix, s pä f 'Sevrovix go'ricäx pä jä 'un 'mejo sp'lox . . . 'un jä 'mejo 'ne: d'vo: 'kujä, 'un jä L 'mejo nä'mesto 'kujof po š'tiri fä'runikä .
0	flakša** ► f'lokšä -ä ž, zastar. lesena posoda v obliki sploščenega valja, ki pijačo v ohranja hladno: (Č) 'To: jä f'lokšä, li'se:nä izdä'lä:vä, 'jäs sän 'zä:j 'sicär 'do: N ob'ro:čä 'deläti iz 'rostfräjä, kä 'te: 'to: 'päč nä rjä've:jä, 'to: so 'meli 'sämo zä 'to:,
1	kä jä 'dužä pi'jäčä 'bi:lä 'notri x'lädnä .
gantar *■ 'gäntär -ä m lega \lesenapodloga za sode v kleti\: (M) 'Toti 'de:l? (Č) 'Gäntäri . Z glava- - ► g'lo:vä -ä ž vrhnji del trsa, iz katerega raste rodni les: (A) D'rügo nä A pis'ti:š . . . nä 'kuji fsä pis'ti:š, pä 'te 'toti d'vo: 'räzni:kä, kä s'tä:, z g'lo:vä pä g're: p fsä 'do:l .
1 graba- - ► g'räbä -ä ž spodnji, najnižji del vinograda: (B) 'To: po'me:ni, kä 'zä:j g'do: s 'uni 'čist 'do:l p'ri:däjo, so . . . v g'räbi .
K grabica * g'räbicä -ä ž 1 odvodni jarek med deli vinograda: (B) Nä fsäkšix 'pedäset 1 'metrof jä 'bijo, 'käk bi 'to: 'räko, 'vertikälni, 'nejä, 'vertikälä jä v g'räbo, 'to: sä 6 p'ro:vi, 'vodo'rävno, 'vodo'rävni od'vod 'vodä in 'to: sä jä 'räklo g'räbicä . 2 del
•	vinograda med dvema odvodnima jarkoma: (C) V d'rü:gi äl pä f t're:tji g'räbici . 1 Po 'pr:vi g'räbici, f 'pr:vän 'totän, 'pr:vi prä'xo:t, d'rü:gi prä'xo:t pä 'kunäc go'ric .
•	Go'ricä so 'tüdi bi'le: po g'räbicäx nä'räjänä, 'te: pä pot 'pr:voj g'räbicoj pä pot 1 d'rü:goj g'räbicoj so 'zäj, 'nä.
grot * g'rot -ä m grot \lijaku podobna priprava pri grozdnem mlinu, v katero se strese grozdje^: (Č) 'Tü: 'go:r p'ri:dä g'rot, 'to:, nä 'to: . Än 'täkši, 'mo:n gä 'doläx, f piv'nici gä 'mo:n . ^ žrelo gutedel** * 'gut'e:dl -dlä m žlahtnina \trta z navadno petdelnimi listi, srednje velikimi grozdi in jagodami rdeče ali rumeno zelene barve\: (C) Žläxt'ninä, po 'näšän 'gut'e:dl. 'To: jä jä'dilnä 'sortä . 'To: sä nä p're:šä. 'To: 'ni 'vi:no . gviht** * g'vixt -ä m utež \za povečevanje sile vzvoda na stiskalnico\: (Č) 'To: so g'vixti, 'pr:vo 've:ki, 've:ki jä prä'mälo, 'te: pä sä šä 'moräjo 'mä:li s'coj o'besiti, kä 'te: jä 'to: 've:kši ä'fekt, kä 'bolä s'ti:snä [ . . ] igla * 'iglä -ä ž kovinska koničasta os vretena: (C) 'Te: pä 'to: fsä s'küpär z'le:zi nä'zäj 'notri, kär 'tü: ot s'podäj jä pä 'iglä, ki us'merjä, kä sä 'toti 'kämän nä 'ni:xä 'se:n pä 'to:
izabela * izä'belä -ä ž izabela \samorodna trta z zelo velikimi listi in srednje velikimi rdeče vijoličastimi grozdi^: (C) Izä'belä pä 'ju:rkä, 'sämo 'tisto 'bol 'mälo, 'näj'vä:č pä sä jä š'mä:rnicä, 'sämo 'to: jä 'zä:j že 'nekäj, prät s'to: 'le:ti . jurka** * 'ju:rkä -ä ž samorodna trta z zelo velikimi listi in velikimi modro vijoličastimi grozdi: (C) Izä'belä pä 'ju:rkä, 'sämo 'tisto 'bol 'mälo, 'näj'vä:č pä sä jä š'mä:rnicä, 'sämo 'to: jä 'zä:j že 'nekäj, prät s'to: 'le:ti .

kabrnik ► 'käbrnik -ä m, strok. kabrnik \grozdni nastavek pred cvetenjem]: (c) 'Käk 'vün po'žänä is s'to:rägä 'le:sä 'mälo k'ro:tki zä'lemi 'listäk, g'ro:täjo g'rozdäki o 'täksi 'mä:li, ki mäs op'cutäk, kä jä g'rozdäk, 'to: 'sä jä 'käbrnik. kad ► 'kät -di ž kad \velika, zgoraj širša, odprta lesena ali plastična posoda]: (C) 'Te: pä 'tü: s'täcä 'vün, näs'to:vin 'go:r 'toto 'ce:f, 'te: pä 'dänän 'do:l, 'te: pä 'dänän 'kät 'tü:, 'nä, is 'kädi pä 'te: 'potli 'pumpämo f 'so:dä .	^
kajla ► 'käjlä -ä ž zagozda iz lesa za zagozdenje sodov: (Č) 'Öo:käj, 'to: pä so 'käjlä . kamen ► 'kämän -mnä m utež na spodnjem delu vretena: (C) [ . . ] 'te: pä gä s'pü:s5äs, ^ 'tä:n dvi'güvläs 'go:r z vrä'tänom, s 'kämnon pä vrä'tänon, 'tä:n z'dignäs 'go:r, 'te: ^ pä 'to: p'ri:dä 'vo:gä.	^
klin ► k'li:n -ä m tečaj \za zapiranje koša pri stiskalnici na zadnji strani\: (Č) 'Tän pä so 'rigli nä 'ovi st'ro:ni, k'li:ni . Nä 'ovi st'ro:ni so k'li:ni, pä 'lü:kjä, kä s'küp, 'nä, ftäknäs, 'tü: pä so k'lü:5i, kä s'küp 'zäpräs . ^ rigelj	^
ključ ^ k'lü:5 -ä m zapah \za zapiranje koša pri stiskalnici na sprednji strani\: (Č) K'lü:5. Zä zä'pi:räjä 'totägä, kä gä 'zäpräs s'küpär, 'koš . Kä 'koš s'küp 'zäpräS . 'Tän pä so 'rigli nä 'ovi st'ro:ni, k'li:ni . Nä 'ovi st'ro:ni so k'li:ni, pä 'lü:kjä, kä s'küp, 'nä, ftäknäs, 'tü: pä so k'lü:5i, kä s'küp 'zäpräs . kobila- - ► ko'bilä -ä ž, star. deblo vinske trte: (A) 'To:, 'därä pä sä, 'to:, pä sä 'te: 'räcä ^ ko'bilä . Če sä, 'mislin, ot 'därä smo ob'no:vläli, 'te: smo 'tü: zob'rezäli, 'te: pä jä ^ 'tr:s . . . sä 'räcä ko'bilä, 'to: pä so 'te 'kuji . (D) 'Jä, 'to: so ko'bilä, 'jä. Ko'bilä sä 'vün O 'mäcäjo, 'nä, g'do sä 'se:kä. koleno- - ^ ko'läno -ä s kolence \odebeljeni del trsa, iz katerega poganjajo listig: (C) « Zä'rädi 'tägä, kär jä 'to: 'täk näs'to:vläno. Kär 'tü:, f t're:tjän, 5ä'tr:tän ko'läni sä N po'jävi 'käbrnik [ . . ]	W
konj- ► 'kuj -ä m, star. pri obrezovanju preostali del rozge s petimi ali šestimi očesi: ^ (A) 'Kä jä spä'ro:n, jä 'kuj, 'jä . 'To: jä 'kuj . . . Do ot 'tü:, nä, ot 'tü: 'jä 'kuj [ . . ] ^ ŠPA-
RON
korbflaša** ► 'korfläsä -ä žpletenka: (D) Po 'vi:no pä sän 'so: s 'korfläsoj, f 'kero mi
jä 'virt nä'le:jo 'vi:no is 'püclä . koš ^ 'kos -ä m 1. koš \obodpri stiskalnici za grozdje^: (C) 'Te: pä 'zä:j, v'zämäs, 'tä:n 'dänäs, k'däj jä 'kos nä'ložäni, kär 'te: 'tämo sä 'te: 'potli 'räcä 'kos . 2. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje \gnoja na hrbtu\: (Č) 'Kos zä g'no:j no'siti . P'lätäni . 'To: sä nä 'rämo 'lepo 'vr:žä, 'te: pä g're:s . Pä ti 'notri nä'mäcä; 'to: jä 'te:ko 'visä, kä ti 'nämrä zä ko'le:r lä'teti, in 'to: 'läxko 'näsäs . 'Toti jä 'mälo 'mä:li, 'bojsi jä 'mälo 've:ksi, kä 'te: 'vä:5 'näsäs . 3. velika količina, množina \rozgin listja na trsu\: (A) Če 'to: 'zäj 'nä bi 'rezäli, 'to: bi 'zäj nä spom'lo:t 'ce:li 'kos 'bijo . krajnik ► k'räjnik -ä m prvi trs v vrsti: (M) 'Käk sä 'räcä 'totämo 'pr:vämo 'tr:si? (A)
K'räjnik. K'räj, dä jä pr k'ro:ji . 'To: jä k'räjnik. lagvenica** ► 'lägväncä -ä ž večji lijak za točenje vina v sod: (Č) 'Lägvänco sä 'mo:n . (A) 'Läkväncä . 'To: 'därä prä'to:5äs, 'nä, 'zäj 'täk s 'pumpoj, 'därä pä smo 'peski, pä 'tü nä polov'jo:k 'dänäs, kär t'räxtär jä prä'mä:li . 'Tü 'äno 'kunto v'le:jäs, 'te pä po'mälän 'täcä . Le'se:nä smo 'negdä 'meli . ^ lakovnica
Z
lakovnica* - ► 'läkväncä -ä ž večji lijak za točenje vina v sod: (A) 'Läkväncä . 'To: W 'därä prä'to:5äs, 'nä, 'zäj 'täk s 'pumpoj, 'därä pä smo 'peški, pä 'tü nä polov'jo:k N 'dänäš, kär t'räxtär jä prä'mä:li . 'Tü 'äno 'kunto v'le:jäš, 'te pä po'mälän 'täcä . 1 Le'se:nä smo 'negdä 'meli . ^ lagvenica (Bezlaj 2: 122: lakomica; Novak 2006: 215: lakovnica)
O latica ► 'läticä -ä ž lesena deščica za ogrodje koša pri stiskalnici: (D) [ . . ] präp'recilä, S kä bi g'ro:zdjä 'vün šp'ricälo, 'täk käk mäš 'zäj f xid'rävlicnix p'räšäx p'lästicno L m'režo . Pä 'te: 'läticä.
0	legnar ► 'legnär -ä m betonski podstavek lege: (Č) 'Legnär. 'Legnär jä nä bi'to:ni .
v macljek ► 'mäcläk -ä m kladivce pri klopotcu: (B) 'Toti 'de:l so 'vetrncä, g're:däl jä, nä g're:dli so 'mäcläki, 'te: pä jä 'däskä pä 'mätlä . manga* ► 'mo:jngä -ä ž, redko vzvod: (C) Pä 'mäknäš 'toto vä'rigo, 'tä kä 'te: g'ro:tä vz'vo:t, 'nä, 'mo:jngä, käk sä 'räcä po 'pr:läški . (Bezlaj 2: 194: monga) Z metla ► 'mätlä -ä ž šibnata metla na klopotcu, ki vetrnice usmerja v smeri vetra: A (B) 'Toti 'de:l so 'vetrncä, g're:däl jä, nä g're:dli so 'mäcläki, 'te: pä jä 'däskä pä p 'mätlä.
1	mlin ► m'li:n -ä m grozdni mlin \mlin za mletje, drozganje grozdja^: (A) V m'li:n . (M)
5	Zä 'kä pä g're: v m'li:n g'rost? (A) Kä zd'robi 'jägodä . ^ tretač
K naložiti se- - ^ nälo'žiti sä nä'ložin sä dov. obroditi: (D) P'räväc bi sä 'tr:s nä'ložijo, 'te 1 pä bi sä . . . (A) s'xi:ro .
6	naštekati** ► näš'tekäti -än dov . , redko postaviti \kolje\:: (C) 'Te: pä 'potli näš'tekäš
•	'koljä 'sämo, 'kolä 'näjp're:t näš'tekäš, kä jix nä'pikäš, kä nä're:diš 'vr:sto, 'tä:n, ke 1 bodo 'potli po'säjäni 'tr:si .
•	obdeluvati** ► obdä'lüvati -vlän nedov. obdelovati \kmetijskepovršinel: (D) Zä'volo 1 obdä'lä:vä . Kär sä 'zäj fsä st'rojno obdä'lüvlä, 'nä .
obroč ^ ob'ro:č -ä m obroč a \ozka ploščata lesena priprava v obliki kroga, ki omogoča oblikovanje koša pri starejših stiskalnicah\: (D) 'To: jä b'rezovä 'täkšä 've:jä, nä 'po:l v're:zänä. 'Te: pä jä is 'tägä nä're:ti 'rigk, ob'ro:č . 'Te: pä jä . . . s'podi 'dänä 'näj've:kšägä, 'te: pä 'sig'do:r 'me:šägä, 'tä kä s'tožäc 'delä 'u:n. b \ozka ploščata priprava v obliki kroga, ki povezuje lesene dele soda, flokše\:: (Č) 'To: jä f'lokšä, li'se:nä izdä'lä:vä, 'jäs sän 'zä:j 'sicär 'do: ob'ro:čä 'deläti iz 'rostfräjä, kä 'te: 'to: 'päč nä rjä've:jä [ . . ]
oka ► 'o:kä -ä ž mn. 'o:kä oko \zametek brsta na oleseneli rozgi v zimskem času\: (A)
[ . . ] 'to: pä so räz'ni:ki . 'Toti, 'nä? 'To: jä 'toti 'du:gi, ki mä dä'se:t, 'o:k [ . . ] olup* ^ o'lüp -i ž lupina \lupinagrozdnejagode\: (M) Ok'ro:k pä 'mämo . . . (A) lu'pinä .
(M) Lu'pino äli o'lüp? (A) O'lüp, o'lüp jä 'to:, 'jä. To: jä o'lüp, 'jä . panjič- ^ pä'ji:č/pi'ji:č -ä m manjši tram, s katerim se obteži koš: (Č) 'Te: pä li'se:ni 'koš, nä, li'se:ni 'koš, 'te: je 'potli 'notri f 'koš p'ri:dä tro'pinä, zm'leto g'ro:zdjä, 'pot 'go:r nä 'to:, pä pi'ji:či . Pi'ji:či pä p'ri:däjo do 'pr:vägä p're:špäjä . (D) Pä'ji:či . (Č) Pä'ji:či, no, pä'ji:či, jä, 'jäs pä sän 'räko piji:či . panoga- - ► 'pänogä -ä ž, star. zalistnik \zalistni poganjek^: (A) 'To: so 'pänogä, 'to: z'ro:sä 'ce:lä 'rozgä . 'Jä, 'pänogä so 'to:. 'Pänogä jä 'to: po 'näšä . Zä'listnik jä 'pänogä. 'To: jä 'rozgä, 'to: pä so 'zäj 'pänogä, zä'listnik, 'to: jä 'list. (Bezlaj 3: 8: panoga)

petljičje* ► pät'li:čjä -ä s, NŠ, zastar.pecljevina: (C) 'Ja, pät'li:čjä jä 'to:. Kär 'tä:n, 'to: ^ sä 'te:, kä g'do: jä räz'devläš, 'nä, 'toto pät'li:čjä sä 'vr:žä fk'räj . 'To: jä ot'pa:t.	o
pintar* ► 'pintär -ä m, star. sodar \izdelovalec sodov|: (Č) 'Sämo jä x'ro:st 'po: že 'täk,
'to: pä že 'pintäri z'no:jo, ke gä t'rebä pod're:ti . pintovec** ► 'pintoväc -fcä m iva \vrba, katere veje se uporabljajo za vezanje špa-
ronov|: (D) 'Näš F'ränčäk jä 'negdä fsä s 'pintofcon 've:zo .	^
pipa ► 'pipä -ä ž pipa \priprava za točenje vina iz soda|: (M) 'Kä pä 'to:? (Č) 'Pipä . pod- ► 'pot -dä m 1 dno \spodnji, osnovni del stiskalnice iz lesenih desk\: (C) 'Zäčnämä ^ s 'podä . 'To: jä 'pot, nä 'kerägä sä nä'lägä g'ro:zdjä . 2pokrov iz lesenih desk, s kate- ^ rim se pokrije koš: (Č) 'Te: pä li'se:ni 'koš, nä, li'se:ni 'koš, 'te: je 'potli 'notri f 'koš ^ p'ri:dä tro'pinä, zm'leto g'ro:zdjä, 'pot 'go:r nä 'to:, pä pi'ji:či . ^ dveri poden- * ► 'po:dän -dnä m ♦ prednji poden p're:dji 'po:dän prednja, čelna stran ^ soda ♦ zadnji poden 'zo:dji 'po:dän zadnja stran soda: (Č) 'To: pä so 'po:dni, nä . ^ P're:dji pä 'zo:dji . Pä 'to: jä 'po:čäno, 'vidiš, 'to:. Ali nä 'pü:ščä zä'äjnkrät, äli jä 'po:čäni xi'di:č .
polovnjak ► polov'jo:k -ä m sod, ki drži 300 litrov: (A) 'Näjp're:t sä piv'nicä s'pucä, pä polov'jo:k v'mujä, pä p'räšä sä 'morä v'mujti, pä po'sodvä, kä so 'pütä pä 'kontä, pä 'to:, käj 'nücäš . ♦ ovalni polovnjak sod ovalne oblike: (A) O'välni polov'jo:ki . polž ► 'pu:š -ža m polž \vijačno zavit del mlina, ki potiska grozdje v mletje^: (C) 'Jä, ^ če pä šä 'dänäš 'rebläčä k'coj, 'te: pä, 'te: pä räspäc'lujä. Kär šä 'to: jä, 'te: 'dänäš O 'äno 'sito s'coj, ki nä pis'ti:, kä bi, äl pä nä 'pu:š jä, 'täkšnä ki, 'säj to: sä nä 'totän, ti 'läxko, nä ko'vi:nskän ti 'läxko po'ko:žän, 'käj po'me:ni 'rebläč, ki jä 'bijo nä 'isti « nä'či:n näp'ro:vläni pri s'to:rän .	N
poščip ► poš'či:p -ä m, star. šipon: (A) Poš'či:p, 'to: pä jä, 'joj, 'vidiš, 'zä pä 'väč W slo'vä:nski nä 've:n . . . ši'pon.	^
potirati- - ► poti'räti po'tirän dov. , za trs pognati \narediti poganjke\: (A) 'Un dä 'zäj nä spom'lo:t, dr'go:č dä po'tiro, 'täk käk do 'zäj, g'ro:zdjä 'puno 'gorä 'mejo, 'sämo fsä 'doj s'ko:plä .
preslice- ► p'räslcä p'räslc ž mn. preslica \del stiskalnice, navadno iz dveh pokončnih tramov, med katera se namesti vzvod\: (C) 'Te: pä so p'räslcä, 'zo:djä pä p're:djä p'räslcä . ♦ prednje preslice p're:djä p'räslcä \preslica, ki je pri stiskalnici bližja vretenu\ ♦ zadnje preslice 'zo:djä p'räslcä \preslica, ki je pri stiskalnici dlje od vretenal: (C) 'Totä sto'je:čä, sto'je:či trä'movi so p'räslcä, ki so nä 'zo:dji p'räslci so vä'rigä 'notri nä'devänä preša ► p'räšä -ä ž 1 stiskalnica \za grozdje^: (C) Zä'to: kä 'ti jix 'devläš 'zäj, ko nä'lo:gäš p'räšo, 'nä [ . . ] 2prostor, v katerem se stiska grozdje: (C) [ . . ] 'te pä sä jä že 'vidlo, kä šä jä 'kumäj 'sämo 'mälo, 'tisto, 'kä sä jä po 'vr:xi po'pänilo in jä, 'te: pä jä zä'di:šälä 'ce:lä, 'ce:lä p'räšä po 'tistän. prešanje ► p're:šäjä -ä s sortirano grozdje, pripravljeno za stiskanje: (C) [ . . ] 'mislin, kä dä 'renski 'färtik 'tä:n 'negi do änix 'änix, kä bomo že zä'če:li p're:šäti 'renskägä, 'te pä, 'ovo pä, 'kä bomo b'räli, bomo b'räli šä kä f 'ki:štäx os'to:nä, pä 'te: 'tisto v go'ricäx os'to:nä, 'potli si p'ro:ti 'go:r 'vozimo, 'nekäj pä f 'kädi 'devlämo . Kä nä 'me:šämo fküpär p're:šäjä . 'Tä kä 'mi 'te: 'potli vä'če:r p're:šämo šä d'rü:go 'rundo, 'tä kä jä 'te: d'rü:gi 'de:n k're:di šä 'te: zä 'tisto, 'kä dä sä v nä'delo 'po:brälo .
w
prešar ► p're:šar -ä m kdor dela pri stiskalnici za grozdje, tudi za druge: (A) 'Naša mämä so 'to: sp'lox 'delali . Ci'lo 'ta:k zä p're:šärä. N prešati ► p're:šati -än nedov . stiskati \npr. grozdje]:: (C) 'To: jä jä'dilnä 'sortä . 'To: sä 1 nä p're:ša. 'To: 'ni 'vi:no .
^ prešpanj** ► p're:špäjlp're:špäj -ä m sleme \močen tram kot vzvod na vrhu stiskalO nice\ ♦ prvi prešpanj 'pr:vi p're:špäj sleme, ki pri stiskalnici z dvema slemeno-s ma pritiska na koš ♦ drugi prešpanj d'rü:gi p're:špäj sleme, ki pri stiskalnici z L dvema slemenoma pritiska na prvega: (Č) In 'to: pä jä 'pr:vi p're:špäj, ki p'ri:dä
0	nä pi'ji:čä, 'toti d'rü:gi pä 'totämo po'mo:gä, 'tü:, 'zäj trä'nutno . 'To: jä 'täk 'dobro v 'nexčä prärä'čüno, kä 'to: 'lepo 'delä . Če bi 'toti d'rü:gi p're:špäj 'bolä 'tü: 'bijo, bi N mo'go:čä po'čilo äl pä käj 'täkšägä . ■ (C) 'Te: pä spis'ti:š 'totä vä'rigä 'mäknäš 'vün,
1	pä spis'ti:š 'go:r nä 'koš p're:špäj, sä 'tämo 'räčä, 'to: pä jä p're:špäj [ . . ]
prijeti- - ► pri'je:ti p'ri:mä (3. os . ) dov . sprejeti določeno količino grozdja: (C) 'Ve:ki Z g'rot, kä g're: 'notri 'vändä 'ce:lä, 'ce:lä, äno d've:, äno d've: 'toti 'püti p'ri:mä A s're:dji .
p prstek- - ► 'pr:stäk -ä m, star. vitica: (A) 'Jä, 'to: sä 'potli sä'mo: 've:že, 'viš 'to:, z 1 'viticoj . 'To: sä 'räčä 'pr:stäki .
s pučel* ^ 'püčäl -člä m sod \navadno manjši\: (Č) 'Püčäl . Zä 'mänä jä f^sä 'püčäl . K puta ► 'pütä -ä ž brenta: (A) 'Näjp're:t sä piv'nicä s'pucä, pä polov'jo:k v'mujä, pä 1 p'räšä sä 'morä v'mujti, pä po'sodvä, kä so 'pütä pä 'kontä, pä 'to:, käj 'nücäš . 6 putar ► 'pü:tär -ä m brentač: (D) 'Dokič šä 'so: lid'je: zä 'pütä no'siti, do 'pü:täri .
•	rebljač** ^ 'rebläč -ä m, zastar. pecljalnik \mlin za grozdje, ki obenem razpecljuje\: 1 (C) 'Rebläč. 'To: pä jä bijo 'tisti, ki jä räspäc'lo:vo. Nä'vo:dän m'li:n äl pä m'li:n
•	'rebläč, 'nä, 'to: stä bi'lo: d'vo: räz'ličnä .
1 redčina ► 'retčinä -ä ž pas med dvema vrstama vinske trte v vinogradu: (A) 'Tr:s do 'tr:sä jä 'retčinä . 'Tä kä 'to: mämä d'vo: 're:dä, v'mes pä jä . . . 'retčinä. remenec* ^ rä'me:näc -ncä m, nekoč trak iz blaga, s katerim so vezali šparone: (D)
'No, 'äni so 'te: že s 'tistimi rä'me:nci, s 'cotämi 've:zäli . rigelj ^ 'rigäl -glä m tečaj \za zapiranje koša pri stiskalnici na zadnji strani!: (Č) 'To:
pä jä 'rigäl, nä, 'toti žä'lezni . 'Rigäl . ^ klin ročka ► 'ročkä -ä ž ročka \vrču podobna steklena ali lončena posoda!: (A) Če pä so
pri 'xiži 'käkšni o'biski, pä 'vi:no nä 'mizo pri'näsämo v 'ročki . roka ► 'ro:kä -ä ž kovinski drog pri stiskalnici, ki povezuje ročico vzvoda pri stiskalnici in sleme: (Č) 'To: so g'vixti, 'pr:vo 've:ki, 've:ki jä prä'mälo, 'te: pä sä šä 'moräjo 'mä:li s'coj o'besiti, kä 'te: jä 'to: 've:kši ä'fekt, kä 'bolä s'ti:snä, nä 'totix g'vixtix jä 'rukicä, 'rukicä, 'to: 'gor pä jä 'ro:kä nä p're:špän . rukica ► 'rukicä -ä ž ročica vzvoda pri stiskalnici, na katero obesimo uteži: (Č) 'To: so g'vixti, 'pr:vo 've:ki, 've:ki jä prä'mälo, 'te: pä sä šä 'moräjo 'mä:li s'coj o'besiti, kä 'te: jä 'to: 've:kši ä'fekt, kä 'bolä s'ti:snä, nä 'totix g'vixtix jä 'rukicä, 'rukicä, 'to: 'gor pä jä 'ro:kä nä p're:špän. sep ^ 'säp -ä m zgornji del na pobočju zasajenega vinograda do prvega odvodnega
jarka: (B) 'Säp jä 'de:l go'ric, 'go:rji 'de:l go'ric do 'totä 'pr:vä g'räbicä. ^ sepina sepina** ► sä'pi:nä -ä ž, redko zgornji del vertikalno zasajenega vinograda do prvega odvodnega jarka: (B) 'Te: pä jä 'bijo 'säp, 'go:rji 'de:l, sä'pi:nä, pä 'doläx äli pä s'po:dji 'de:l . ^ sep

sesti ► 'se:sti 'se:dä (3 . os. ) dov. sesti {končati fazo vage (^ vaga)pri stiskanju\: (C) [ . . ] ^ 'te:ko 'moräjo 'iti, kä si 'vo:go, pä kä si 'se:dä [ . . ]	o
sredina ► sr'di:nä -ä ž srednji del terasastega vinograda: (B) So v g'räbi, 'jä, äli pä so
nä sr'di:ni äli pä nä 'säpi . stolec- - * s'toläc -ä m del klopotca, ki nosi gredelj: (B) 'Jä, 'no, s'toläc, 'to: jä 'toti 'de:l,
ki jä g're:däl 'goräx, 'nä .	^
stretani** * st'retäni -ä -o prid. , star. za grozdje zmlet: (Č) In f 'tisti 'žäkäl si 'djo: 'toto säm'leto g'ro:zdjä, st'retäno, o'ko:li pä 'te: 'kurpo, 'te: pä jä 'tisto 'nekäk ^ stis'ko:välo.	^
šafla** * 'šo:flä -ä ž lopata: (A) Pä s 'šo:flämi 'vün mä'täli . (Lipljin 2002: 1001: šafla) ^ šef * 'še:f -ä m natega \priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine^: (Č) 'Ovo pä jä nä'vo:dän 'še:f. Nä'vo:dän 'še:f zä pi'jäčo 'vün 'je:mäti . 'Viš, 'tü: sä ^ 'lü:kjä nä're:di 'mä:lä, pä 'tü:, 'nä, od're:žäš, 'te: pä täk 'notri f 'püčäl po'ri:näš pä ^ po'te:gnäš . 'Te: pä 'pr:st 'go:r 'dänäš . ^ slah šlah** * š'läx -ä m natega \priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekoči-ne\: (D) 'Vi:no is p'räšä 'täčä po š'läxi f 'kät, 'te pä gä is 'kädi 'pumpämo f 'püčlä .
^ ŠEF
špricati * šp'ricäti -än nedov . brizgati, uhajati \nekdaj mošt iz pletenega koša zara- ^ di prenaglega stiskanja^: (D) 'Läxko 'räzmin, kä jä 'totä 'cü:xtä 'bilä 'cotä, ki jä ^ präp'rečilä, kä bi g'ro:zdjä 'vün šp'ricälo, 'täk käk mäš 'zä:j f xid'rävličnix p'räšäx O p'lästično m'režo .	h^
štibla- - * š'ti:blä -ä ž, star. ročaj \za ročni pogon grozdnega mlinal: (B) S'ti:blä, 'to: jä, « 'to: jä ro'čä:j pot 'čr:ko L, gi jä 'mejo ro'čä:j, ki jä 'bijo vrt'li:f.	N
štopelj** * š'topl -plä m zamašek \na sodu\: (A) 'Jä, jä g'lix 'ovi 'de:n Ä'lenkä š'lä:, kä W jä 'moglä 'kü:piti . Po š'toplä . ^ čep (Lipljin 2002: 1043: štopl)	^
tirelj** * 'tirl -rlä m vratca \zapiralo odprtine na sodu, namenjene za čiščenje soda\:
(D) 'Tirli bi 'jäs 'räko . ^ turen, dverca tolkač * 'tu:käč -ä m tolkač \približno meter dolgo, batu ali kiju podobno orodje, s katerim se s tolčenjem mečka, drobi jabolka^: (C) 'Tä kä jä 'zä:j, kär 'tü: pä bi 'totämu 'te: 'tu:käč 'mogo 'räčti, zä'to: kä so 'negdä, 'negdä so 'peški t'retäli, zä'to: jä 'do:bijo bä'se:do, kä so xo'dili, pä 'mü:čkäli 'jägodä, 'jäbokä pä 'neso 'mogli z'mü:čkäti, pä so 'meli 'tu:käčä pä so 'tu:kli . tolklja^ * 'tu:klä -ä ž, redko [SSKJ: tukla] jabolčnik: (C) Zä'to: sä jä 'tüdi 'räklo 'negdä jäbošnci 'tu:klä, 'ne: jäbošncä, 'nä, so ji 'tu:klä p'rävili, zä'to: kä so 'mogli 'näjp're:t s 'tistimi 'tu:käči po'tučti, kä sä jä, 'totä, jäbokä kä si z'mü:čko, kä so sä 'potli 'lepšä sp're:šälä .
trahtar** * t'räxtär -ä m lijak: (M) Ä'xä, 'tü 'vi:din 'nekäj. 'Sämo i'me:nä mi 'räčtä. (A)
T'räxtär . (Bezlaj 4: 210: trahtar; Lipljin 2002: 1077: trahter) tretač** * t'retäč -ä m zastar. grozdni mlin: (C) 'To: jä m'li:n, ki, . . . 'to: jä g'lix m'li:n zä, t'retäč z, 'no:, 'te: pä bi 'täk 'räklä 'čist, 'zä:j si mä s'po:tilä nä 'to:, t'retäč z 'rebläčon äl pä b'räs . ^ mlin tretati** * t'retäti -än nedov . , zastar. mečkati \grozdje z nogami^: (C) [ . . ] 'negdä so 'peški
t'retäli, zä'to: jä 'do:bijo bä'se:do, kä so xo'dili, pä 'mü:čkäli 'jägodä, [ . . ] turen- - * 'tü:rn -ä m vratca \zapiralo odprtine na sodu, namenjene za čiščenje soda\: (C) F'sä s'küp, 'ce:li älä'mänt jä 'tü:m . ^ tirelj, dverca


vaga- -10 * 'vo:gä -ä ž položaj stiskalnice, ko sta sleme in kamen v funkciji breme-W na: (C) [ . . ] 'te: pä gä s'pü:ščäš, 'tä:n dvi'güvläš 'go:r z vrä'tänom, s 'kämnon pä Z vrä'tänon, 'tä:n z'dignäš 'go:r, 'te: pä 'to: p'ri:dä 'vo:gä.
1 valek * vä'le:k -ä m priprava v obliki valja, sestavni del mlina za grozdje, ki stiska Ti jagode: (B) 'To: so vä'le:ki, 'sämo p'lästični . 'To: jä bi'lo: pot 'ko:ton, kä jä 'sämo
0	k'coj š'lo:, ž'relo, 'nä, 'te: pä sä 'päč 'to: vr'ti: fküp 'täk .
s veriga- * vä'rigä -ä ž kos lesa, ki se vstavlja v preslico: (Č) Vä'rigä, vä'rigä sä zä'loži L näd 'go:rji p're:špän, kä 'po 'dälä stis'ko:vlä, kär če p'ri:dä 'toti g'vixti 'do:l, do 'podä, 'te: 'väč nä stis'ko:vlä in jä t'rebä 'iti d'rü:go vä'rigo 'däti . ♦ iti po verigo 'iti po vä'rigo s kosom lesa, ki se vstavlja v preslico, dodatno obremeniti koš pri stiskanju grozdja (^ veriga): (M) Kä stä p're:t 'räkli, kä g're:tä? (Č) Po vä'rigo . verižiti- * vä'rižiti -in nedov . vstavljati kose lesa v preslico (^ veriga): (M) Ä'jä, 'to: " jä zä'to:, kä sä . . . (C) vä'riži, 'jä. In 'te: 'to: prä'mäknäš, 'ovo näs'luniš nä 'koš, pä z vä'rigä prä'mäknäš 'nät, 'tä:n pä gä dvi'güvläš 'go:r. Pä 'mäknäš 'toto vä'rigo, 'tä A kä 'te: g'ro:tä vz'vo:t, 'nä, 'mo:jngä, käk sä 'räčä po 'pr:läški . 'Te: pä, 'zä:j, 'tä:n nä pis'ti: 'go:r, kär jä zävä'rižäno 'gori, 'tän pä 'kämän v'lečä fsä s'küp, s'ti:skä . vetrnica * 'vetrncä -ä ž krilo \pogonski del klopotca\: (B) 'Toti 'de:l so 'vetrncä, s g're:däl jä, nä g're:dli so 'mäcläki, 'te: pä jä 'däskä pä 'mätlä .
vkapljati** * fko:pläti -än nedov . , star. odstranjevati trti vršičke, da bolje rodi: (D) 'No, 'no, 'no, pr 'tikväx smo 'räkli, kä sä f'ko:pläjo. S'to:ri lidje: so 'räkli, kä f'ko:pläjo .
1	(B) 'Jä, 'br:ščäs 'täk, jä . Pin'ce:räjä jä 'no:vä bä'se:dä . (Lipljin 2002: 164: fkaplati) • vrati * vrä'ti: -'i: ž mn. travnat svet na koncu njive, vinograda: (C) 'Pod go'ricämi . Nä o vrä'te:x pod go'ricämi, 'nä, 'tä kä 'tisto pä so 'čist zälä'nicä, vrä'ti: 'mi 'räčämo, kä 'so:.
0	vreteno * vrä'täno -ä s vreteno \v obliki vijaka obdelan lesen drog, s katerim se dvi-
1	guje ali spušča sleme\: (C) 'Nä, 'to: jä 'tüdi z 'nämščinä, bi 'räko, 'te: pä gä s'pü:ščäš, 'tä:n dvi'güvläš 'go:r z vrä'tänom, s 'kämnon pä vrä'tänon, 'tä:n z'dignäš 'go:r, 'te: pä 'to: p'ri:dä 'vo:gä.
vretenariti*"" * vrätä'näriti -in nedov . [P vreteniti] ročno vrteti vreteno: (C) 'Te: pä šä 'po:, k'däj jä s'ti:šjäno, šä 'äjgkrät räs'kopläjo, pä dr'go:č s'küp z'ložijo . 'Te: pä vrätä'no:rijo 'te: 'potli . zaveriženi** * zävä'rižäni -ä -o prid. zaustavljen s kosom lesa, ki se vstavlja v preslico (^ veriga): (C) 'Te: pä, 'zä:j, 'tä:n nä pis'ti: 'go:r, kär jä zävä'rižäno 'gori, 'tän pä 'kämän v'lečä fsä s'küp, s'ti:skä . zrebljati** * z'rebläti -än dov. , zastar. potrgati grozdne jagode s pecljev: (C) [ . . ] če pä
si š'tejo, kä jä räs'päcläno bi'lo:, 'te: pä si gä z'reblo po 'pr:läško . ^ rebljač zreguljeni** * zrä'guljäni -ä -o prid. zrigolan \zrahljan z zelo globokim prekopavanjem, oranjem\: (C) Kär g'lej, 'to: jä 'zäj bi'lo:, 'näjp're:t jä 'to:, 'näjp're:t jä 'čist 'täk zrä'guljäno 'sämo bi'lo:, kä 'negä 'ni:č 'goräx, 'nä, 'to: jä zrä'guljäno, zrä'guläno jä, kä jä 'zämlä prä'kopänä pä prp'ro:vlänä, zrä'golänä bi 'to: 'räko, 'zäj zrä'guljäno po 'näšän, 'pr:läškän, jä zrä'guljäno . zreguliti** * zrä'guliti -in dov. zrigolati \zrahljati zemljo z zelo globokim prekopavanjem, oranjem\: (D) 'Käk stä prp'ro:vläli . 'Käj jä 'näjp're:t? (A) 'Näjp're:t smo zrä'gulili .
10 V članku Mihaele Koletnik Vinogradniška terminologija na Ženiku in v Biserjanah . . . (Koletnik 2006b: 251) je vaga razložena kot sopomenka leksema kamen, moje gradivo pa kaže na drugačen pomen (prim . iztočnico kamen) .
Mateja Kosi, Vinogradniško in kletarsko izrazje v prleški vasi Cven 3 Zapis besedila
Predstavljenih je nekaj leksično bogatih odlomkov zapisanega besedila . Narečnemu zapisu sledi še prestavitev v knjižni jezik, pri čemer sem ohranjala skladenjske značilnosti govorjenega jezika, zato sem prevajala bolj na ravni leksike .

Preša
C: 'To: jä p'räšä, k'lasična, 'vidiš, 'tisoč 'osänsto 'šezdäsetägä 'letä jä 'bi:lä näp'roivlänä fküpär in ot 'te: jä 'šä fsä, 'täk käk jä bi'lo:, 'räzän ob'ro:čä smo 'no:vä nä're:dli . ^ To je preša, klasična, vidiš, 1860. leta je bila narejena in od takrat je še vse tako, ^ kot je bilo, le obroče smo nove naredili.
M: Če tä mi 'zäj 'mälo razlo'žili, s 'čäsä fsä 'totä p'räšä sp'lox 'jä?	^
Mi boste zdaj malo razložili, iz česa vse ta preša sploh je?
C: 'Jä, 'totä p'räšä pä jä is . . .	^
Ja, ta preša pa je iz...
C: 'Zäčnämä s 'podä . 'To: jä 'pot, nä 'kerägä sä nä'lä:gä g'ro:zdjä . G'ro:zdjä sä z'lä:gä ^ v ob'ro:čä, 'täk dä näs'tä:nä s'tožäc .	®
Začneva s poda. To je pod, na katerega se nalaga grozdje. Grozdje se zlaga v ^ obroče, tako da nastane stožec.	^
M: Ä'jä, 'to: jä, zä 'to: so 'toti ob'ro:či .	O
Aja, to je, za to so ti obroči.
C: 'Jä, kär iz 'näj've:čjägä v 'näj'mänšägä nä'lä:gä, nä 'vr:x pä sä 'dänäjo d'väri . hh Pok'ro:f, pokri'välo . 'Te: pä so p'räslcä, 'zo:djä pä p're:djä p'räslcä . 'Totä sto'je:čä, N sto'je:či trä'movi so p'räslcä, ki so nä 'zo:dji p'räslci so vä'rigä 'notri nä'devänä . H 'Te: pä 'zäj, v'zämäš, 'tä:n 'dänäš, k'däj jä 'koš nä'ložäni, kär 'te: 'tämo sä 'te: 'potli ^ 'räčä 'koš .
Ja, ker iz največjega v najmanjšega nalaga, na vrh pa se dajo dveri. Pokrov, pokrivalo. Potem pa so preslice, zadnje pa prednje preslice. Te stoječe, stoječi tramovi so preslice, kjer so na zadnji preslici so verige noter nadevane. Potem pa zdaj, vzameš, tam daš, ko je koš naložen, ker potem se, temu se potem reče koš.
Deli trsa
A: 'Kä g're: s s'to:rägä 'tr:sä 'vün, 'to: so 'te: räz'ni:ki . Nä'vo:dno 'delämo d'vo: 'kujä pä d'vo: räz'ni:kä .
Kar gre iz starega trsa ven, to so rezniki. Navadno delamo dva konja pa dva reznika.
M: Ä'xä, 'tä kä g're: . . . 'kuji pä 'te: g're:jo fsäki v 'äno st'ro:n? Aha, tako da gre ... konji pa potem gredo vsak v eno stran?
A: F'säkši v 'äno st'ro:n, 'jä . 'Vi:š, 'to: jä 'än 'kuj pä 'to: jä 'än 'kuj. 'To:, 'kä pä jä 'tü: 'vün, 'to: pä stä d'vo: räz'ni:kä. 'Ädän jä 'tü:, 'ädän pä 'to:, 'nä . Vsak v eno stran, ja. Vidiš, to je en konj pa to je en konj. To, kar pa je tu ven, to pa sta dva reznika. Eden je tu, eden pa to, ne.
M: 'Dobro . Dobro.
J A: 'To:, 'därä pä sä, äää, 'to:, pä sä 'te: 'räčä ko'bilä . Če sä, 'mislin, ot 'därä smo ob'no:vläli, 'te: smo 'tü: zob'rezäli, 'te: pä jä 'tr:s . . . sä 'räčä ko'bilä, 'to: pä so 'te: Z 'kuji.
1	To, ko pa se, 333, to pa se potem reče kobila. Če se, mislim, od - ko smo obna-
vljali, takrat smo tu (z)obrezali, potem pa je trs ... se reče kobila, to pa so potem konji.
S D: 'Jä, 'to: so ko'bilä, 'jä . Ko'bilä sä 'vün 'mäčäjo, 'nä, g'do sä 'se:kä . L Ja, to so kobile, ja. Kobile se ven mečejo, ne, ko se seka.
0	A: 'Jä, pä d'vo: 'kujä, pä d've:, d'vo: räz'ni:kä, 'nä . 'Re:žä pä 'tüdi, Trstä'jo:k jä 'negdä v 'rezo, 'nejä 'mejo 'kujof, nä fä'runikä .
N Ja, pa dva konja pa dve, dva reznika, ne. Reže pa tudi, Trstenjak je nekdaj rezal,
1	ni imel konjev, na ferunike. D: 'Kä pä jä 'to:?
Z Kaj pa je to?
A A: 'To: pä so nä t'ri:, š'tiri 'o:kä po š'tiri - fä'runikä . p	To pa so na tri, štiri očesa (oke) po štiri - ferunike.
1 D: 'To: jä 'dukši räz'ni:k, 'nä?
5	To je daljši reznik, ne?
K A: Po t'ri:, š'tiri 'o:kä. 'Käkši jä 'tr:s 'bijo . Pä te po š'tiri, po 'še:st jä 'tüdi 'mejo, 'nä, 1	'käk jä 'bijo 'tr:s . Pä 'nič 'kujof, 'un jä 'to: 'ne: t'rebo 'kujof 've:zäti .
6	Po tri, štiri očesa (oke). Kakršen je trs bil. Pa potem po štiri, po šest je tudi imel, • ne, kakor je bil trs. Pa nič konjev, njemu ni bilo treba konjev vezati.
1 D: 'Käk pä sä jä 'te: 'ovo 'rezälo, 'kä jä bi'lo: nä 'kol 'negdä? G'lix 'tä:k, 'nä, nä 'totä
0	fä'runikä.
1	Kako pa se je potem tisto rezalo, kar je bilo na kol nekdaj? Ravno tako, ne, na te ferunike.
A: G'lix 'tä:k, g'lix 'tä:k, 'jä .
Ravno tako, ravno tako, ja. D: 'Tä:n so g'lix fä'runikä bi'le:, 'nä?
Tam so ravno ferunike bile, ne? A: 'Ne:, 'tän so g'lix 'täk 'kuji bi'li:.
Ne, tam so ravno tako konji bili. D: G'lix 'tä:k so 'kuji bi'li:?
Ravno tako so konji bili? A: G'lix 'tä:k jä 'bijo t'r:s, 'nä, pä g'lix 'täk . . .
Ravno tako je bil trs, ne, pa ravno tako ... D: F'čo:sik jä 'keri 'mejo šä s'coj 'kol, pä . . .
Včasih je kateri imel še zraven kol, pa ... A: F'säkši jä 'mejo 'kol 'po:läk, pä 'kujä s'coj z've:zänägä . 'Točno, 'zäj sän sä s'po:tilä, 'goräx, ki jä 'Velnär 'mejo . 'To: jä 'to: .
Vsak je imel kol poleg, pa konja zraven zvezanega. Točno, zdaj sem se spomnila, zgoraj, kjer je Velnar imel. To je to.

Deli vinograda	^
B: 'Sig'do:r sä 'räčä 'säp, 'to: jä nä b're:gi, kär 'zäj bon ti 'to: po'vedo, 'negdä so bi'le:, o 'to: jä v 'vertikälnix go'ricäx . V 'vertikälnix go'ricäx so 'moglä 'biti g'räbicä . Nä f'säkšix 'pedäset 'metrof jä 'bijo, 'käk bi 'to: 'räko, 'vertikälni, 'ne:jä, 'vertikälä jä v g'räbo, 'to: sä p'ro:vi, 'vodo'rävno, 'vodo'rävni od'vod 'vodä in 'to: sä jä 'räklo g'räbicä . 'To: jä bi'lo: nä f'säkšix 'pedäset 'metrof. In 'tisto jä bi'lo: spä'lä:no . . . ^ äli 'täk äli pä 'täk . Ali pä 'mälo 'täk . (Z roko nakazano, da grabica lahko poteka pravokotno na vrste, lahko pa malo poševno, odvisno od nagiba terena.) 'Tisto ^ jä vg'lo:vnän bi'lo: zä is'cejänjä 'vodä . Kär, 'to: jä 'zä:j, g'nä:s 'de:n, 'näj've:kši ^ prob'lem, kä po fsoj do'žini pä po kolo'miji 'vodä 'täčä 'do:l . In s'koplä 'tüdi do ^ 'metär g'loboko . 'Negdä pä sä jä 'to: 'ro:čno 'delälo in 'to: jä st'rogo bi'lo: g'räbicä . 'Te: pä jä 'bijo 'säp, 'go:rji 'de:l, sä'pi:nä, pä 'doläx äli pä s'po:dji 'de:l. 'Täk sä jä ^ 'te:, nä t'ri: 'de:lä sä jä po nä'vo:di to: räz'de:lilo .	^
Vedno se reče sep, to je na bregu, ker zdaj ti bom to povedal, nekdaj so bile, to je v vertikalnih goricah. V vertikalnih goricah so morale biti grabice. Na vsakih 50 metrov je bil, kako bi temu rekel, vertikalni, ni, vertikala je v grabo, to se pravi, vodoravno, vodoravni odvod vode in temu se je reklo grabica. To je bilo na vsakih 50 metrov. In tisto je bilo speljano ... ali tako ali pa tako. Ali pa malo tako. [ . . ] Tisto je v glavnem bilo za izcejanje vode. Ker, to je zdaj, dandanes, največji ^ problem, da po vsej dolžini pa po kolomiji voda teče dol. In skoplje tudi do meter O globoko. Nekdaj pa se je to ročno delalo in to je strogo bilo grabice. Potem pa je bil sep, zgornji del, sepina, pa doli ali pa spodnji del. Tako se je potem, na tri « dele se je po navadi to razdelilo.	N
H
Klopotec	^
M: 'Ko:n g'remo 'zäj, do klo'po:tcä? 'Ne: gä t'rebä 'do:l jä'mäti . Kam gremo zdaj, do klopotca? Ni ga treba dol jemati.
B: 'Toti 'de:l so 'vetrncä, g're:däl jä, nä g're:dli so 'mäcläki, 'te: pä jä 'däskä pä 'mätlä . D'rü:go pä 'negä . Pä zä'vo:rä . Al pä p'remzä 'läxko 'räčämo . 'Jä, 'no, s'toläc, 'to: jä 'toti 'de:l, ki jä g're:däl 'goräx, 'nä?
Ta del so vetrnice, gredelj je, na gredlju so macljeki, potem pa je deska pa metla. Drugega pa ni. Pa zavora. Ali pa premza lahko rečemo. Ja, no, stolec, to je ta del, ki je gredelj gori, ne?
Cuhta
Č: 'Ne:? B'räs? 'Ne, 'te: pä mi jä 'Rusof S'tägko pä 'u:n 'to: räz'lägo, kä so 'negdä 'meli 'täkšnä p'räšä, kä si 'nekäk, 'täk käk 'äno 'kurpo 'mejo . 'Kurpo, pä 'notri blä'go:, 'täk käk od 'änägä 'žäklä . In f 'tisti 'žäkäl si djo: 'toto säm'leto g'ro:zdjä, st'retäno, o'ko:li pä 'te: 'kurpo, 'te: pä jä 'tisto 'nekäk stis'ko:välo . Če sän jäs p'räf 'räzmijo. Ne? Brez? Ne, potem pa mi je Rusov Stanko pa on razlagal, da so nekdaj imeli take preše, da si nekako, tako kot eno košaro imel. Košaro, pa notri blago, tako kot od kakega žaklja. In v tisti žakelj si dal to zmleto grozdje, stretano, okrog pa potem košaro, potem pa je tisto nekako stiskalo. Če sem jaz prav razumel.

D: 'Čüjo sän zä 'cü:xto . . . W Slišal sem za cuhto ... Z Č: In 'toto blä'go:, ki sä jä 'no:pilo . . . 1 In to blago, ki se je napilo ...
. . . sä jä 'no:pilo 'totägä 'sokä in g'do: si 'käksägä pi'jo:ncä 'vidijo, si 'räko, 'toti pä O jä 'pijän käk 'cü:xtä . Nä, 'to: jä bi'lo: s 'te:n po've:zäno .
s	_ se je napilo tega soka in ko si kakega pijanca videl, si rekel, ta pa je pijan kot
L cuhta. Ne, to je bilo s tem povezano. O V N
4 Povzetek
V prispevku so obravnavani narečni vinogradniski in kletarski izrazi, ki jih upora-Z bljajo vinogradniki, doma v prleski vasi Cven, ki leži na zahodnem robu Panonske A nižine . Govor vasi Cven spada v prlesko narečje panonske narečne skupine . Nagla-p seni samoglasniki so dolgi ali kratki, nenaglaseni le kratki . Zastopniki psl . staro-1 akutiranih dolgih in novoakutiranih kratkih samoglasnikov ter umično naglasenih s 3, e, o so v govoru večinoma se kratki . Samoglasniski sistem je monoftongičen . K Dolgi naglaseni samoglasniki so: i:, ü:, u:, e:, o:, e:, o:, d:, ä: + r:. Kratki naglaseni 1 samoglasniki so: i, ü, u, e, o, d, ä. Nenaglaseni samoglasniki so: i, u, o, d, ä, + r, /, n. 6 Soglasniski sistem se od sistema slovenskega knjižnega jezika zelo malo razlikuje,
•	drugačna je le distribucija soglasnikov.
o	Cvenu najbližji vinogradi spadajo v vinorodno deželo Podravje, natančneje v
•	ljutomersko-ormoski vinorodni okolis . Ker sta vinogradnistvo in vinarstvo zelo sta-o ri in razsirjeni kmetijski panogi, je leksika zelo bogata . V članku je predstavljenih
115 slovarskih iztočnic . Veliko leksemov je podobnih knjižnim slovenskim (ključ, koš, metla, mlin, ročka, tolkač . . .), precej je prevzetih iz nemsčine (gutedel, pintar, šafla, šlah, štibla . . .), nekateri so skupni s hrvaskim kajkavskim narečjem: šafla, štopelj (štopl), trahtar (trahter), vkapljati (fkaplati),11 brajda, izabela (ezibela), gorice, grozdje, klopotec, puta, šef, trs.12 Pri primerjavi leksike s SSKJ in Pletersniko-vim slovarjem se je naslo kar nekaj leksemov, ki jih v SSKJ ni, v Pletersnikovem slovarju pa so zajeti: cuhta, davati, mojnga, olup, pavok, petljičje, pintar, pučel, remenec, vretenariti. Največ leksemov, ki jih ni ne v SSKJ ne v Pletersnikovem slovarju ali se v nobenem od teh dveh ne pojavijo v istem pomenu, sem nasla v slovarju Tomislava Lipljina Rječnik varaždinskoga kajkavskog govora (Lipljin 2002), in sicer šafla, štopelj (štopl), trahtar, vkapljati; v Bezlajevem etimoloskem slovarju so predstavljeni leksemi lakovnica (lakomica), panoga, trahtar (trahter). Leksem lakovnica sem nasla tudi v Novakovem Slovarju stare knjižne prekmursčine .
Besede brez označevalnika v slovarju so nezaznamovane . Nekateri lekse-mi so označeni s časovnimi označevalniki, in sicer kot zastarelo: cuhta, ferunika,
11	Po primerjavi s slovarjem Tomislava Lipljina .
12	Po primerjavi z neobjavljenim gradivom za slovar medimurskega dialekta Dura Blažeke . Gradivo je posneto v kraju Brezje (pri Čakovcu) . Dr. Blažeki se za posredovano gradivo najlepse zahvaljujem .

flokša, petljičje, rebljač, zrebljati; kot starinsko: bobika, četrtnjak, kobila, konj, panoga, pintar, poščip, prstek, stretani, štibla, tretač, tretati, vkapljati; kot redko: o naštekati, sepina, tukla V tem izboru iz celotnega slovarčka je le en terminološko zaznamovan leksem (kabrnik), ni pa zvrstno zaznamovanih
Leksemi brajda, bratva, cuhta, čep, četrtnjak, dveri, grabica, igla, kamen, kobila, koš,preslice,preša, vaga ... se, sodeč po razpravah Mihaele Koletnik, upo- ^ rabljajo tudi v drugih že raziskanih govorih prleškega narečja, nekateri pa njegove meje znatno presegajo .	^
HH
5 Literatura
N
Baša 2002 = Helena Baša, Vinogradništvo in kletarsko izrazje Zalošč v srednji Vi- ^ pavski dolini: diplomsko delo, mentorica izr . prof. dr . Vera Smole, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002 (Tipkopis ) Bezlaj 1-5 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: Mladinska knjiga; SAZU - ZRC SAZU, 1976-2007.	^
Blažeka 2010 = Duro Blažeka, Iz slovarja medžimurskega narečja, neobjavljeno ^ gradivo, posredovano po elektronski pošti 14 . 1. 2010 .	O
Finka 1984- = Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnogjezika, ur . Božidar Finka
-	Radoslav Katičic (od 3. knjige), Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti « i umjetnosti, 1984- .
Doberšek 1968 = Tit Doberšek, Vinogradništvo, Ljubljana: Državna založba Slo- ^ venije, 1968.
Hrček 1994 = Lojze Hrček, Kmetijski tehniški slovar 7: vinogradništvo = Zbornik
Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani - agronomija, supl . 19 (1994) . Koletnik 1996 = Mihaela Koletnik, Vinogradniška terminologija na Gomili pri Kogu, v: Borkov zbornik, ur . Marko Jesenšek - Viktor Vrbnjak, Maribor: Slavistično društvo, 1996 (Piramida), 91-104 . Koletnik 2004 = Mihaela Koletnik, Miklošičevo vinogradniško besedje v Pleteršni-kovem slovarju, v: Besedoslovje v delih Frana Miklošiča, ur. Zinka Zorko
-	Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo, 2004 (Zora 31), 148-157. Koletnik 2006a = Mihaela Koletnik, Izposojenke v prleškem vinogradniškem be-
sedju, Annales: series historia et sociologia 16 (2006), št . 1, 179-188. Koletnik 2006b = Vinogradniška terminologija na Ženiku in v Biserjanah, rojstnem kraju Antona Korošca, Časopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), št. 2-3, 243-254.
Koletnik 2007 = Besedje v severovzhodnem narečnem prostoru, v: Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor, ur . Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007 (Zora 49), 347-423 Kosi 2007 = Mateja Kosi, Vinogradniško in kletarsko izrazje v prleški vasi Cven: diplomsko delo, mentorica red. prof. dr. Vera Smole, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2007 (Tipkopis )

Lipljin 2002 = Tomislav Lipljin, Rječnik varaždinskoga kajkavskoggovora, Varaž-W	din: Garestin, 2002.
N Mukič 2005 = Francek Mukič, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, 1	Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2005 .
Novak 2006 = Vilko Novak, Slovar stare knjižneprekmurščine, Ljubljana: Založba O	ZRC - ZRC SAZU, 2006.
s Pleteršnik 2006 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, ur . Metka Furlan, Lju-L	bljana: Založba ZRC - ZRC SAZU, 2006. (Transliterirana izdaja. )
0	SSKJ 1-5 = Slovar slovenskega knjižnegajezika 1-5. Ljubljana: SAZU - DZS, 1970-V 1991.
N Safran 2004 = Nataša Safran, Vinogradniško besedje na Kapelskem Vrhu, diplomsko
1	delo, mentorica doc . dr . Mihaela Koletnik, Maribor: Pedagoška fakulteta, 2004. Skaza 1991 = Anton Skaza, Kletarjenje je užitek, Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1991.
Z Skočir 1990 = Ivan Skočir, Malo praktično vinogradništvo, Maribor: Založba ObA	zorja, 1990.
p Skok 1-4 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1-4, 1	Zagreb: JAZU, 1971-1974.
s Snoj 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, K	1997.
1 Škofic 2004 = Jožica Škofic, Fonološki opis govora Juršincev v Slovenskih goricah (SLA 378), Jezikoslovni zapiski 10 (2004), št. 2, 103-119 .
a\
0
Wine-growing and wine-cellar terminology in the village of Cven, Prlekija
Summary
This article deals with wine-growing and wine-cellar dialect terminology used by winemakers in the village of Cven, Prlekija, on the western edge of the Pannonian Plain. The subdialect of the village of Cven belongs to the Prlekija dialect of the Pannonian dialect group Stressed vowels can be long or short, and unstressed ones are short The reflexes of PSl old acute long and neoacute short vowels as well as a, e, o with retracted stress are primarily still short The vowel system is mono-phthongal The long accented vowels are i:, ü:, u:, e:, o:, e:, o:, d:, ä: + r: The short accented vowels are i, ü, u, e, o, d, ä The unaccented vowels are i, u, o, d, ä, + r, l, n. The consonant inventory differs very little from standard Slovenian; only the distribution of consonants is different
The vineyards closest to Cven are part of the Ljutiomer-Ormož winegrowing district within the Drava Valley winegrowing region. Because wine-growing and winemaking are very old and widespread agricultural activities, this lexical material is very rich . The article presents 115 dictionary headwords . Many of the lexemes are similar to standard Slovenian (ključ 'key', koš 'basket', metla 'broom', mlin 'mill', ročka '(watering) can', tolkač 'mallet', etc. ), many are borrowed from German (gutedel 'Chasselas',pintar 'cooper', šafla 'shovel', šlah 'tube', štibla 'shoot', etc . ), and some are shared with the Kajkavian dialect of Croatian .