proletarec je delavski list za misleče čitateije PROLETAREC UIhmíIo jufjonlovanske Socittlisíiéne Zveze in Pro«v«In« Hlutiee official organ of j. s. f. and its educational bureau jt _ NO. 1760. " mm»-*— ■•««. h t dot, hkhmi« u>m>. "i »• **" " t-*'» * *"" "" CHICAGO, ILL., 4. JUNIJA (June 4), 1941. i'ublUhed Wr.kly «t 2301 S. L.wnd.1» Ave. LETO—VOL. XXXVI. Bliskovit tok dogodkov v vseh krajih sveta V MANJ KOT DVEH LETIH ZEMUEVID EVROPE POPOLNOMA SPREMENJEN. — MALI NARODI NAJVEČJA ŽRTEV IN PLEN MODERNIH DIKTATUR V ROVIH NI NIKOLI PREMIRJA Pokojni Chamberlain je veroval, da mu bo mogoče ustvariti v Evropi in drugod po svetu trajen mir že v "na&i dobi" (in onr tirne). V svojih upih se )•*} varal. Ni mu kazalo drugega kot napovedati vojno, če se noče Nemčija pobotati zlepa, pa naj bo pogažena s silo, je skle- mesecev. med Italijo in Grčijo proti svoji volji. Bolgarija se je prepustila nemški armadi za bazo napada na Grčijo in možnega napada na Turčijo. Grčija je padla vzlic junaškemu odporu, ki je trajal pet nil stari pokojni premier, misleč, da se tolikšni premoči ne 1)0 mogla dolgo upirati. LTmrl je predno je mogel spoznati mogočnost Hitlerjevega imperializma. V manj kot dveh letih je nemški hlitzkrirar povzročil tudi "blitz" dogodkov in sprememb, na kakršne svet ni bil prav nič pripravljen, ker jih ni pr čakoval. Zemljevid Evrope je docela spremenjen. Prva žrtev za Cehoslovaško in Avstrijo je bila Poljska. Prvi dve sta se podali brez odpora. Poljaka je bila razkosana šiloma in njena mesta porušena, njen narod pa izročen nacij-skemu sramotenju, ponižanju in hlapčevanju. Danska je bila okupirana brez odpora. Norvežka se je branila, enako Nizozemska in Belgija. Vse so sedaj pod nacij-iko komando. Francija, ki je bila do pred par leti smatrana s svojim o-mrežjem zaveznic za najmogočnejšo velesilo, je bila poražena v par tednih silovitega navala nemške mehanizirane armade. V Parizu in nad okupiranim delom Francije vlada nemško poveljstvo. Neokupira-ni del z vlado v Vichyju se je odločil sodelovati s tretjim raj-hom za "nov red" v Evropi. Leon Blum je v ječi. Petain in podpredsednik vlade v Vichyju Harlan vodita Francijo Hitlerju na ljubo bolj in bolj proti njeni bivši zaveznici Veliki Britaniji in Zed. državam. Balkanska zveza se je sesula vsled strahu pred Hitlerjem še predno se je lotil razkosavanja Rumunije. Albanija je postala bojišče Jugoslavija je bila okupirana in razkosana v dobrih desetih dneh. Hrvatska je postala "neodvisna" pod italijansko "zaščito" in dobila Italijana za kralja. Italija je dobila več jugoslovanske zemlje, kot pa jo je zahtevala in jo ji je bilo v tajni pogodbi obljubljene v prejšnji svetovni vojni. Slovenski narod ni bil v modemi zgodovini Še nobenkrat tako razkosan kakor sedaj. V pokojni Avstriji je bil razdeljen na male dežele, toda bil je pod eno vlado in bil v parlamentu skupno zastopan. Srbe je zadela enaka usoda, kakor Poljake. Nemšlki "štraf" je udaril po njih z vso svojo brutalnostjo, kakor je prej na Poljake. Italijo, ki je bila že na pragu propada in skoro premagana v Afriki in v Albaniji, je otel Hitler ter si jo podvrgel za vazalno državo. Finska se je izčrpala v vojni z Rusijo in je sedaj brez moči kljubovat; komurkoli, švedska je ekonomsko všteta v nemški življenski prostor. Madžarska se še smatra za samostojno drŽavo, a v resnici je le provinca nemškega "novega reda" in njena resnična vlada je v Berlinu. Ona v Budape-šti je le izpolnjevalka njenih povelj. Švica je zadnja demokratična država na kontinentu, toda njen tisk je pod cenzuro Berlina in Rima. Za odpor je Švica. obdana krog in krog s fašističnim morjem, brez moči. Baltiške državice so izsginile v Sovjetsko Unijo. Joseph Sta- (Nadaljevanje na 4. strani.) Sedanje višanje cen nima nikakršnega tehtnega vzroka Cene življenakih potrebščin se višajo, toda brez pravega vzroka. Farmarji imajo od tega prav malo, pač pa borzi jani in prekupci. Izgovarjajo se na reve davke, in pa na Anglijo. Merodajni krogi v zvezni vladi, se s tem pečajo, pravijo, da tudi ako bi Anglijo od tu z vsem oskrbovali, potrebuje samo tri odstotke naših živilskih sredstev. Ameriške zaloge so ogromne in vlada farmarjem celo plačuje, da pridelajo manj kot bi lahko pridelovali. Vrh tega uničujejo ameriške korpo-racije svoje lastne zaloge, da navijajo cene. Tudi izgovori na večanje naše armade ne drže. Kajti ljudje, ki to pozvani vanjo, so morali jesti in se oblačiti tudi prej. Prekupci, ki opravičujejo vi- V «lic izboljšanim varnostnim napravam »• bmnc« v rudnikih, posebno j Šanje cen potrebščinam Z iz-v premogovnikih, dogajajo križem «vata. Na mina akoro teden, da ne bi goveri na Anglijo »n na zvezno prišla poročila o njih a enega ali drnCeKa kontinenta. Meaeca maja M je l arma Pravilno! Versailles je dal svetu krivičen mir, ki je imel v sebi vse pogoje za to, kar se je dogodilo od tedaj Človeštvu V škodo. - ' 'A A Š fli V Tudi Woodrow Wilson je hotel vse drugačno ureditev kot pa jo je narekoval Clemenceau in njegovi zavezniki, Roosevelt üpa, da bo imel po porazu nacizma na konferenci za novo ureditev sveta s pomočjo drugih, ki verujejo v enaka načela, odločilno besedo. V omenjenem govoru je znova omenil "štiri svobode", v kakršnih naj se bi razvijala človeška druiba v bodoče. Dejal je: "Za nas je sprejemljiv samo tak svet, ki bo posvečen svobodi govora In izražanja — v katerem bo lahko vsakdo svobodno molil Boga na svoj lasten način, «vet, ki bo svoboden pred iktohanjkanjem in svoboden pred terorizmom." s Nato je vprašal: "Ali je tak svet nemogoč?" Ugotovil je, da je vse to izvedljivo, kakor je bila Magna Charta, deklaracija neodvisnosti, ustava Zed. držav, proglama-cija za osvoboditev sužnjev rtd. Vsi ti ideali so bili smatrani ob svojem pojavu od mnogih za neizvedljive, a so postali vzlic temu dejstvu — kantoni v razvoju človekovega napredka. Roosevek veruje v to, kar propagira. Dokazal je to z razumevanjem socialnih problemov in s svojo vero v mednarodnost. Venomer dokazuje, da je deiela odvisna od dežele in zato je vera v izolacijo ne le nesmiselna nego škodljiva vsem. Vnanja in notranja politika predsednika Roosevelta gre odločno za tem, da se fašizem strmoglavi in na njegovem mestu ustanovi med deželami in narodi odnošaje na temelju njegovih "¿tirih svobod". Ena izmed njih je svoboda pred pomanjkanjem (freedom from want), kar pomeni ureditev sveta po socialističnih načelih. Oglasil se je tudi angleški minister vnanjih zadev Anthony Eden, ki je na shodu v Londonu izjavil, da podpira Kooseveltov predlog za uveljasljenje ¿tirih temeljnih svobodAčin, in dodal, da predno bodo izvedljiva, je treba Nemčijo spraviti v položaj, iz katerega ne bo mogla miru nikoli več ogražati. Obljubil je ljudstvom po svetu socialno varnost (sa*čito), ki se jim je more (teti le s sodelovanjem Velike Britanije, njenih deminjortov, Zed. države in Južne Amerike. . "In kaj more dati Nemčija?" je vprašal in nato odgovoril: "Ničesar, absolutno ničesar!" Namesto Hitlerjevega "novega reda" predlaga Eden "moralni red", v katerem bo človek živel kot človek in ne kot pod-ložnik, suženj In avtomat. S sodelovanjem prej omenjenih dežel se svet lahko reši ekonomskih hib, pomanjkanja in vzrokov za spore in vojne, je dejal. Obljubil je delovati za zedinjenje arabskih dežel, za svobodo kolonij in narodov, svobodno mednarodno trtgDvino In za svoboden svet. Gvoril je v imenu angleške vlade. Predno bo to izvedljivo, je treba predvsem da pade fašizem in nato pa, da zmagovalci odpravijo hibe, ki so ga povzročile. V tem je Roosevelt ¿e posebno v pravem. Svet, kakršnega fco nam dali s svojimi "mirovnimi" pogodbami zmagovalci leta 1920, je -za nas nesprejemljiv. Tudi Eden soglaša. In angleškš delavska stranka ter delavske stranke v dominjonih obljubljajo, da bodo pri urejevanju novega sveta tudi one imele oesedj, ne samo sedaj, ko doprinašajo žrtve v vojni s fašizmom in na-tizmom. Nemčiji gre po sreči • propagando tudi mod mohaniedanci. Turfij» •prstno odvrača od sodelovanja s Anglijo, dati j« vlada v Ankari I« pred pol letom trdila, da bo posegla v vojno čim osisče napade kakšno balkansko daielo. A ko jo se Italija udarila na Grčijo, w jo turška vlada premislila In •o delala nevtralno. Nemčiji je uspelo vreči tudi proangleiko vlado v Iraku, kjer im Anglija interese v bogatih oljnih poljik, pa je vsled tega udarila po novi iraški vladi in se s trn» sapletta v vojno a eno ismed najvažnejših mohamedanskih dešel. Na goraji sliki je četa mokatnedanskik Spakijev, ki so v sluabi Anglije na afriških bojiič'.k. PAVELICEVI AGENTI P0JASNUJEJ0 "OSVOBODITEV" HRVATSKE IN JI OBETAJO "SIJAJNO BODOČNOST / Hitler, Mussolini, Horty in Boris so "novi državi" brzojavno čestitali. Romanja hrvatskih prvakov v Rim. — Nauki iz bojev, zarot in spletk med Hrvati in Srbi Kdo se bori za svobodo tnalih narodov? Narodni Glasnik vpije zaeno z drugimi komunističnimi li-tti, da je to vojna v korist ameriških bogatašev, zato se tudi tako navdušujejo zanjo. "Ameriški oblastniki hočejo male na-frode, vključivAi hrvatskega, slovenskega in srbskega (v Ame-tikl), upreči v sedanji vojni v korlMt ciljev bogatašev," travi to komunistično trobilce. O nacijskih osvajanjih in o nacijskem gaženju malih narodov mokči, aH jih omalovažuje, ker j« komunističnim listom odrejena "nova linija", pa se morajo ravnati po nji. Resnica je, da je večina ameriških bogatašev proti Kooseveltov! notranji in vnanji politiki. Organizacijo ameriške reakcije, ki se imenuje "America ftrst", vodijo multimilijonarji in Naj agresivnejši jugoslovanski li t v trj deželi je sedaj tednik Nezavisna Hrvatska Država v Pittsburghu, ki je glasilo Pave-ličevega fašističnega gibanja. A N H Državi se smrtno zamerite, ako jo nazovete za "jugoslovanski list". Ona je HRVATSKI list, kajti Jugoslovanov sploh ni. torej tudi jugoslovanskih listov ne more biti, pravi v svojih kolonah. V izdaji z dne 31. maja vzklika pod kričečim naslovom preko vse strani "Hrvatska Hrvatom!5' V dolgem članku pojasnjuje pregled prejšnje svetovne vojne in dokazuje z naštevanjem pogodb, ki so jih tajno sklenile med seboj zaveznike sile, da so na stroške Hrvatov kupili tudi Italijo na svojo stran. Le pod tem pogojem je bila Italija * pripravljena zavreii svoje zavezništvo z Nemčijo in Avstrc-Ogrsko in se spustiti v vojno zoper Avstrijo. "Toda Italijani se niso no-benkrat izkrcali na obali Dalmacije," pravi NHD, "dokler ni Avstro-Ogtska odvrgla orožja. Močne mišice Hrvatov so branile Dalmacijo in njen modri Jadran, pa čeprav so se borili pod tujo zastavo." Tu bi bila NHDržava morala pojasniti, da ako so se močne mišice Hrvatov za Dalmacijo in modro Jadansko morje lahko uspešno borile pod avstro-ofrsko zastavo, čemu se niso tudi »pod jugoslovansko, nego prepustile svoje kraje bankrotirani Italiji skoro brez boja? Tega ni ruztolmačila, nego našteva grehe versajske pogodbe, krivice, ki jih je storila, in pa Hitlerjeva ter Mussolini-jeva zatrdila, da je njun boj namenjen zrušenju tiste pogodbe. In ena izmed krivic, storjena v nji, pravi NHD, je, da je Clemenceau dal Hrvate pod vlado "srbijancev". NHD hvali Wil»ona, ugotavlja, da mese-tarjem v Versaju ni bil kos, in da ga je francoski premier Clemenceau zmerjal in manten članek v C. G. je pod naslovom "Na trdna tla, gospod profesor!" Ako ga bo Enakopravne 3t ponatisnila, bedo njeni či-tatelji videli, kako nesmiselno je bilo od nje priobčiti v uredniškem članku ali kjerkoli fantazijo "gospoda profesorja", ki je par dni pred nemško invazijo sanjal, oziroma zagotavljal, kaj vse bo vključevala "nova Slovenija", za kakršno "delujejo". Drugi spisi v majskem Cankarjevem glasniku so: Delavnost organizacije (kratke beležke o kulturnih prireditvah); črepinje (povest, nadaljevanje, E. K.); Maščevanje (drama v enem dejanju. E. K.) ; Povest o sreči (Ivan A. Ribič); Julkina zmota (nadaljevanje, E. K.); Za gospodinje; Apel v oporo C. G. (Louis Zorko). Poleg tega gradiva obsega ta številka nekaj krajših notic. Naročnina za posamezno številko je 30c, $3 za vse leto in $1.50 za pol leta. Naslov, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Danska odslovila poslanika v Ameriki Kodanj, Danska. — Aprila meseca je bil danski poslanik v Združenih državah ameriških Henrik de Kaufmann odslov-ljen h diplomatske službe, ker je "zlorabil kraljevo ime." (De Kaufmann je sklenil dogovor za to, da varujejo Združene države GreerJandijo. Državni vladni oddeJek Združenih držav ga še vedno priznava za danskega poslanika, čeprav je danska vlada, ki je pod Hitlerjevo peto, izjavila, da ni imel nobene pravice za sklenitev pogodbe glede Greenlan-dije.) Prvi nai izlet h Keglu v Willow Springs bo v nedeljo 22. junija Chicago, III. — Pri Keglorih v Willow Stpringsu so imeli na Spominski praznik dne 30. maja in v soboto 31. maja sezon-uko otvoritev svojih piknikih pi o štorov. Vreme ni bilo kaj u-godno, a obiskovalcev vzlic temu mnogo, človek se kar razveseli, ko pride v domačnost. "Hallo", te pozdravi dobro-voljni Anton Kegel, pa njegova žena in njuni otroci. Vsako leto ima piknik pri Keglu tudi klub št. 1 JSZ, ki ga prireja v korist Proletaria, Letošnji so bo vrM\ v nedeljo 22. Junija, Prijatelji tega lista tu in v okolici, rezervirajte si omenjeni dan za poset na Kcglov vrt. j Vstopnina je samo 20c. In vsa-1 ka vstopnica vam daje možnost dobiti nagrado. Oddane boda i vse v gotovini! Igral bo i z bore n orkester, mladina bo bila žogo, naši ba-lincarji pa bodo tekmovali in merili, kdo je "bližje" balin-čka. Na teh piknikih naJega kluba je bilo vtelej prijetno in bo enako tudi v nedeljo 22. junija. Torej ne pozabite priti! P. O. Proletarcu boste največ koristili, ako mu pHdobite v tem letu vsaj enega novega naroc-ročntka vsaki. Tole mi ne gre v glavo? Stari kristjani in sa njimi moderni («voluelonarji niso nikoli tajili svojega prepričanja. Svetu so kili vsled s vejeta poguma v vrpodbudo. Kako to, da se pristali kominterne, ki se tudi proglaiajo sa snanilce novega ne dr še slavne tradicije upornikov, nego vttrajno taje kjerkoli mo i*jo. da niso kar so7 Kar mi ne gre v glavo je, da taje svoje prepričanj« tudi ako niso prav niš v nevarnosti. t . ... . ►»♦♦♦♦»»»♦•♦a n MIŠKO KRANJEC: . ..................... 1 ........................>................» • • <•........ (Nadaljevanje.) FEDERAL UNION NOW" Do Podturna je 700 km •Kaj nisi ti tisti, ki pojde domov?' Me,' je pokimal, 'tudi jaz pom.' 'Potlej si vendar Simunič. Saj pojde samo on domov. Ali pa imaš nemara tudi ti bož- jast?' 4Ne.' Potemtakem res ni Simunič in ne pojde domov, saj za to je treba imeti svojevrstno bolezen. 'Zaradi Česa pa greš domov, kot praviš?' •Bolan sem.' •Kaj te boli?' •Grudi, želodec, glava, oči, ušesa, noge, roke in oženj en sem.' Gledal sem ga in bilo mi je, da bi se zasmejal na ves glas. Ne, kaj takega! še hujši je od šimuniča. Tisti je imel samo božjast, ta ima cel kup težkih bolezni. Povrhu je še oženjen, kar mogoče tudi pomaga! Pa misliš, da te pustijo domov, če si oženjen?' 'Je, pustijo. Ko pa imam četvero otrok.' V katalogu ni imel napisano, da je oženjen, kar pa seveda ni nasprotovalo temu, da bi res po otroku, češ, da ga ne pustim z njo. Ona pa se je zasmejala in mi rekla, da ni moj." Več o tem nisva govorila. Govorica sva spet o tistih dneh, ko sva bila skupaj v kasarni. Pripovedoval mi je nekatere zgodbe, ki so bile zdaj že vsem nekam na svoj način lepe, saj *> bile tako daleč. Poslednjič sva se videla tam v jeseni. Vrnil se je bil z dopusta. Bilo je že odločeno, da bo moral siužiti do konca. Saj božjasti ni premogel kakor njegov dvojnik šimunič. Z glavo, želodcem in drugimi udi pa ni imel sreče.,'i*®* boritl »* p°rM #*4i* M .. Zdravnik mu ie daial -za vse t01""*1 ^«-«•»orji <•«* «i. ¿aravni k m u je aajai za l Bjt 2 Uv, u ¿„not fiina|u iBr.ue B..»l Ratkbom«; pbatalj .».to»«.,. stvari ista zdravila, da je napo- t|#v#,a Tkom.. M.nn, ¡» >n.».tT«.ik dr. Rob«n Miilik«». ¿u„ ra«Ukml. sled že sam podvomil V UČinko- ia «cn«ga itab« v Californi« l«*tit«t« of Tecknolofy IsoUcfoaUtl aa- vitost takega zdravljenja in ni p-«i«jo to »kupino >n njeno «ik«»j« m poJp»ho*«nj« * vojno". šel več na pregled. Sicer pa je bilo že nekako usojeno, da bo štrbad odšel ob prvi priliki domov za daljši čas, zaradi česar smo ga vsi blagrovali. Poleti je bil res odšel na dopust in ga vse do jeseni nismo videli. Pod gornjim imonom d«lujo org aniseci ja, ki propagira u.taaovitev sveže med Zed. driavami ter Anglijo in m drugimi deielami, ki »o ao priprav- im aa imvojevanje trajnega mira po na¿elib šel, zamahnili z roko nad nje- Naposled sva se domenila in govo pametjo, je privlekel iz pobotala, da si bova delila stro-rokava gorečo cigareto in po- ške za ta večer. Stopila sva v kavarno na oglu. Teh kavarn je po mestu mnogo. Po svoji notranjosti so si vse enake. Za eno mizo sedi tegnil zadovoljno dim. V mestu ni bil vse leto nikdar. Se na misel mu ni prišlo, Ko pa je Franco prijezdil do da bi zaprosji za dovoljenje. Madrida in je bilo videti, da se bo vsak čas sprehajal po madridski promenadi, se je vrnil k nam Miško štrbad. In ko je bil. To zgodbo o ženi in četvero otrokih je povsod pripovedoval mostu pojde v Madrid, se je in se priglašal z njo na raport, Miško sprehajal po dolgem da bi vzbudil usmiljenje. -hodniku, zavit.v zgneteno vo-Ko sem ga zdaj v vlaku gle- Jaško suknjo, nerodno opasan dal in sva se pomenkovala tertin ^^ « čepico, na kateri je sem se spomnil tudi tega. sem " ga vprašal: "čuj, Miško, ali si res oženjen in imaš četvero otrok ?" • Kdo pa ti je to rekel?" je vzkliknil. Potem se je pa naj-brže spomnil, od kod vem, in »e je začel veselo smejati in po-mežikovati. "Saj sem vedel," sem rekel, "da si nam vse tisto prav dobro lagal." Obraz se mu je zresnil. "Saj nisem lagal," je dejal tiho. Mesto in on sta živela vsak zase, bila zadovoljna, da se čim manj vidita. i j » i Neke nedelje v novembru pa Franco obedoval, po katerem d domMil in Mna.t. nn irl/i .. M Uill*i/4 an (A t » "Kes sem oženjen?" "In otrok da imaš četvero?" "Ne, samo enega." "Kje pa je žena? Doma?' "Ne, v Zagrebu." "Kaj pa Um dela?" Zmignil je z rameni, gledal nekam predse. Ta razgovor mu ni bil prijeten. "Kje pa je otrok? Pri njej?" Odkimal je. "Pri njeni materi je." "Kaj ga ni hotela pustiti tebi?" "Je," je prikimal. "Samo jaz ga nisem hotel." Gledal sem ga. Kakor bi razumel ta mpj pogled in to, kaj sem ga hotel vprašati. Ali pa se mu je zdelo potrebno, da mi pojasni zadevo. Rekel je: "Ni bil moj." Sklonil je glavo, gledal v črna, prašna tla, kjer je ležalo nekaj cigaretnih ogorkov. Bil je videti potrt, še manjši, kakor je bil sicer. Tudi molčal je nekam vztrajno. "Kdo pa ti je to rekel?" -VSama mi je priznala. Nekoč sva se sprla in se pretepala. Rekel sem ji, naj gre. Res se je napravila, da pojde. Otroka je vzela s sabo. Tedaj sem segel ponoči spal. Pazil je puške. V levici, ki jo je potegnil v predolg rokav na suknji, je držal dogorevajočo cigareto, ki jo je pobral na hodniku in jo vneto kadil, če ni bilo nikogar v bližini. Potegnil je v pljuča dim, nato pa ga z vso skrbjo spuščal za stojala ali v zrak in mahal za njim, da bi ga Čim bolj razpršil. Desnica mu je visela ob telesu, da je lahko komodno pozdravil, če je prišel kdo mimo. 'Miško!' me je včasih poklical. •Kaj je, štrbad?' 'Kad pemo dimo?' To vprašanje je ponavljal vsak večer z isto skrbjo, isto vnetostjo in radovednostjo. Morda je ves dan sanjal o tem, da pojde, zvečer pa se mu je ponudila prilika, da me je vprašal. Verjel je, da jaz vem, le povedati nočem. Morda je mislil, da mu bom zdaj povedal. 'Ne vem, štrbad. Zdaj pemo »pat. Ali ne spiš rad? To je vendar lepo, kadar gre človek spat.' Molčal je. Vsako jutro sem ga videl pri puškah. Vedno enako oblečen, enako površno opasan. Oziral se je na vse strani, pozdravil, če je kdo prišel mimo. Potem je «pet pobiral cigaretne ogorke ali moledoval za polovico cigarete, če je videl koga kaditi; nato je skrivaj kadil in razganjal z desnico dim po hodniku, kakor bi preganjal sitne komarje. Zvečer se je z vsemi dežurnimi prepiral, koliko čevljev in koliko pušk ima na skrbi. Ko pa je dežurni od- mi rekel, naj mu napišem dovoljenje za mesto in naj dam podpisati. Da se bo dal slikati, je rekel Dovoljenje je dobil in nekdo i Sl™»«u ** ga je skrbno opasal. Odšel je mo*,w razvlekel. vožnje na ohijaki dan SNPJ, ki bo praznovan v petek 4. julija v Girardu. V U namen je bil izvoljen pripravljalni odibor, v katerem so John Vitez, Mary Kroflich in Prances Parks. Prevzeli so nalogo v sodelovanju z drugimi dobiti dovolj članov, da napolnimo na poti v Girard velik bus. Voznina tja in nazaj bo stala $2. Vsakdo, ki se prijavi, jo bo moral v naprej plačati. Podpisani jim bo preskr-bel vse radi busa in tudi pomagal v pridobivanju potnikov. • Mislim, da se je doslej udeležil še vsake konference, kar smo jih imeli v tem kraju, tudi Nace Žlemfberger. Na to ga ni bilo. Pogrešali smo ga, ker smo ga bili tako zelo vajeni videti, in pa ker se je udeleževal razprav. Nedvomno je imel kak zadržek, da ga to pot ni bilo. » Ena glavnih točk v razpravah na konferenci je bil Proletarec, oziroma kako ga ohraniti, mu pomagati in ga razši riti. Ker je bila ta točka tako zadovoljivo rešena, je bil Snoy vesel kakor že dolgo ne. Pravijo mi: "Snoy, čemu ne bi šel ven na agitacijo?" Tudi s. Po-gorelec me včasi vpraša, ako bi mi bilo mogoče stopiti kam dalj iz Bridgeporta. Imam tako delo, da me zaposluje in ne morem nikamor. Pa tudi če bi mogel, nisem več sposoben za na pot kakor sem bil. O, saj bi šel rad, kakor sem GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charlen Pogorelec nekaj po videzu gosposkih l>u-di, pri drugi kmetje, ki govore glasno z železničarjem. Cigani dremljejo za mizo. Nemara pa so vedeli, da prideva midva, zakaj takoj, ko sva vstopila, so se JHHH ■■ |H zganili, se spogledali in strune vcasi, ker to je moje vese- so zazvenele same od sebe: Prišel bo, prišel sveti Martin, štrbadu se je obraz ob tej ?oi y o o aocaoi locaoi 301 ao a c PIKNIK V KORIST PROLET ARCA V NEDELJO 22. JUNIJA Keglu v Willow Springftii. |»ri D O PRIREJA KLUB ST. 1 J. S. Z. D o PLESNA ZABAVA V PAVILJONU RAZNE IGRE. — NAGRADE. Vstopnice so po 20 centov. 3001 loaoi I0V01 I0C30I nekako skrivaj iz kasarne, kakor bi se bal, da bo vzbujal preveč hrupa, Če se izve, kam gre. Srečal sem Ra na ulici, šel je po sredini. Prav nič se ni oziral na debelo kamenje, podobno celim skalam, s katerim je bila ulica tlakovana. Opasan je bil docela v redu, nekje si je izposodil boljšo čepico. Ko me je zagJedal, je zavil k meni. Že spet se je smejal. Saj se je menda neprestano smejal. Morda se mu je zdelo imenitno, da se enkrat sprehodi po tem mestu, da se ozre naokoli. 'Kam pa, Miško?' sem ga vprašal. 'Ne vem,' je odvrnil. Načrta ni imel, to je bilo videti. Zahotelo se mu je pač, da se sprehodi, da je enkrat nekako svoboden. Saj velikih načrtov ni mogel imeti. Po ulici gor in dol. Gledal bo izložbena okna, ki so odprta ves dan, mislil bo morda na Zagreb, po katerem se je često sprehajal. Kaj velikega pa v tem mestu ni imel videti: dolge glavne u-lice, vodeče ven na Košinsko polje proti Jastrebcu. Ob ulici dvonadstropne in pritlične hi: še. Modne trgovine s kričečo svilo. Poleg teh trgovin so «tale nizke, prostrane kavarne, po zakotjih majhni prizidki, s stekleno streho na cesto, kjer je umazan masten možak pekel čevapčiče ali burek. Od tam je vedno prijetno dišalo in vabilo. 'Pojdi no z mano,' mi je dejal in me potegnil za rokav. Stopila sva po ulici. Kakor otrok se je kjerkoli z&gledal v okna in strmel v razstavljene predmete. 'V Zagrebu imajo Še lepše/ Potem je gledal moža, ki se je ukvarjal s čevapčiči. Tudi možak se je ozrl po njem. Nekaj časa sta strmela drug v drugega, kakor bi se poznala. 'Ali hočeš?' me je vprašal. Gledal sem ga začudeno. 'Odkod ipa tebi denar?' Pomežiknil je zadovoljno in skrivnostno, češ, naj me to ne skrbi. Vedel pa je dobro, da mi ni tuje, da nima nikdar denarja. Zato je, da bi mi utrdil vero, da ni prazen, privlekel ht šepa stodinarski bankovec. Pokazal nii ga je samo en končič, na način, kakor igralci pri kartah vlečejo karte: posebno skrivnostno in skrbno, ne da bi kdaj cele pogledali. Sicer bi bil pa že po njegovem prazničnem obrazu lahko sklepal, da ima denar. 'Ne, štrbad, ti si le kupi, kar hočeš. — S tabo pa pojdem, da se o čem pomeniva.' 'Ce dovoliš, da ti kaj plačam danes, drugače ne.' 'Ne bodi smešen. Zakaj pa je treba tega?' H. 'Ti si mi dal že često piti in ,o? cigarete si mi dajal vsak dan.' 'Tako se mi zdi,' je dejal, ko so cigani odigrali to pesem in prešli na ono: Još hrvacka, •kot bi bili v fakovcu, ali pa v Zagrebu. Rojve, ali so ti cigani od nas?' •Nak. Iz Ciganske Male so/ •Kako pa vedo, od kod sva?' 'Po obrazu.' (Konec prihodnjič.) RAZNOTEROSTI Bridgeport, O.—Konferenca Prosvetne matice, ki se je vršila v nedeljo 25. maja pri s. Jo-sephu Skoffu na Bartonu v vzhodnem Ohiu, je bila v marsičem ena najbolj uspešnih. Posebno tudi glede gmotne podpore P roletami. Ne, da je bila ta konferenca velika po številu udeležencev, nego prav zato, ker ni bila, je gmotni prispevek listu toliko bolj zadovoljiv. Nabral sem na nji $8.57, $5 pa je bilo prispe-vanih iz konferenčne blagajne. To še ni vse. Kajti ob enem smo sklenili, da se prispeva prebitek zabave, ki se je pričela po končanem zborovanju, v tiskovni sklad. To je bila tretja podpora v enak namen n$ enem zborovanju. (Ko sem to poročilo pisal, računi še niso bili urejeni, zato vsote tu še ne morem točno navesti, omenjena pa bo v izkazu.) Razpravljali smo o položaju Proletarca in sklenili, da mu je v težavah potrebno in vredno pomagati, kakor smo mu doslej. *" Zase rečem, da nisem še tako uspešno nabiral prispevke, kakor ob tej priliki. Vrh toga se je naše zborovanje vršilo šele ko so delavci dobili po stavki svojo prvo "pedo" ali plačo, torej ko ima skoro vsakdo polno obveznosti. Vzlic temu, nihče ni odrekel. « Zborovanja se je udeležilo okrog dvajset zastopnikov, ali manj kot običajno. Seja je potekala rftvamo. Zastopanih je bilo 7 društev SNPJ, njihna federacija in k hib Naprej št. 11 JSZ. Uvidel sem, da apel uprave za prispevke v tiskovni sklad Proietarcu ni naletel na gluha ušesa. Obvezali smo se iti o krog z nabiralno polo vsak po svoji moči. Dva sta podprla predlog "Big" Tonyja, namreč Iyouis Bergant in Rose Skoff. Louis Pavlinich je obljubil v tej akciji pomagati v svoji o-kolici, dalje John Vitez, Joseph Skoff in drugi, vsaki v svoji naselbini ali kjer že bo priložnost. Po konferenci Prosvetne matice in JSZ smo imeli ietotam sestanek zastopniki federacije SNPJ, da se domenimo glede lje. Ampak ako nisi zato, ni pomoči. Vem pa, da je treba agita* torja, ki «M šel ven, posebno sedaj, ko se malo boljše dela. Na primer v mestih. Vsi vemo, da se le redkokdo naroči na list sam od sebe. Treba je torej med ljudi, da jih pridobimo. S tem storimo svojo delavsko dolžnost in s tem nekaj v pomoč Proietarcu. Naj živi Proletarec in sveti s svojo bakljo, ki jo bo še treba držati kvišku, morda še bolj kakor v prošlosti! • V konferenčni odbor so izvoljeni vsi prejšnji. Joseph Snoy je tajnik-blagajnik, organizatorji pa so Joseph Skoff, John Vitez in Louis Pavlinich. Zborovanju je predsedoval Joseph Skoff, zapisnik pa je vodila Albina Kravanja. . Prihodnja konferenca se vrši v nedeljo dopoldne 28. septembra in sicer zopet pri sodr. Skoffu, kakor je želela večina. Pogrešali smo pokojnega so-druga Rebola. Preminul je meseca marca to leto. On je predsedoval večini naših konferenc. Ko smo sejo skončali, se je razvila na krasni Skoffovi farmi sodružna, prijateljska zabava naše male skupine. Bilo je res prijetno in vse zadovoljno. — Jo». Snoy, poročevalec. Ruska politika do Kitajske Kakor so se glasila nedavna poročila iz Kitajske, so dobile kitajske državne oblasti zagotovilo iz Moskve, da ne pomeni rusko-japonska nevtralnost na pogodba nobene izpre-membe v ruski politiki do Kitajske. To se pravi, da bo Rusija še nadalje pošiljala Kitajcem svojo pomoič v obliki muni-cije, letal in drugega vojnega orožja, kar vse se izmenjava za kitajske izdelke, kakor n. p. čaj in volfram. Lz zanesljivih virov je razvidno, da se delajo načrti sa poostritev kitajskega četaAke-ga vojevanja v državi Maroču-kuj«u. Sovjetska oblasft je priznala Japoncem gospodovanje v tem oizemlju z omenjeno pogodbo. Iz Cunkinga se že zdržujejo četniške skupine osmih brigad, ki se bojujejo v Mančukuju. Ce bodo Japonci zmanjšali svoje tamo8wje posadke, bo četaško vodevanje poostrilo svoje delovanje. Slabo za Nemce Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da so angleški letalci in topničarji uničili na bližnjem vzihodu v sedanji vojni 1,696 nemških bojnih letal, Angleži pa so jih v isti dobi izgubili samo 260. Nemci imajo o tem bržkone čisto nasprotne številke. Kadar — grm *a načela, ne bojte 9* aamer! Kritiina Turpin je nabrala v tiskovni sklad na pevskem festivalu v Waukeganu $15.02, Frank Sodnik pa $23.17 na 35-letnici društva "Narodni vitezi" št. 39 SNPJ. Klub št. I JSZ ie prispeval od priredbe dne 2. marca t. 1. $134.23. Na severni trani je pa zbral Ludwig Katz $5.00. No, če bi se vsaka naselbina povprečno tako odzvala, kot se je čikaška in waukegan-4ka, bi bil finančni problem lista kmalu rešen. Z naročninami pa v Chicagu zadnjih par tednov ni bilo tako dobro, menda zato ne, ker so bili mnogi zaposljeni z drugimi deli. Dobila sta le urednik in upravnik vsak po eno. V prihodnjih par tednih bo boljše. Anton Zornik je poslal naknadne novce za oglase in za Majski glas ter 6'/x naročnine in $4 v tiskovni sklad. Mary Bernik iz Detrcita je obnovila naročnino za celo leto. Pravi, d&bise prav rada pridružila predlogu Toneta Tomšiča, pa ji za enkrat ni mogoče. Nič zato, M rs. Bernik, pa drugič. Od tam se je oglasila tudi Kathy Stimac. Obnovila je naročnino ter podprla Tomšičev predlog z dvema dolarjema. Z enim dolarjem ga je podprl tudi Rudolph Potoch-nik. Leo Junko je sporočil, da bi rad imenik naročnikov, da vidi, kako stojimo V tej stvari v Detroitu. Pravi, da hoče tudi on kaj storiti za list kadar se mu bo nudila prilika. Pozabiti ne smemo tudi Jacka Ločniikarja iz Dearborna. Poslal je v tiskovni sklad $4.00. Kot izgleda, bo Detroit »pet postal stara aocalistična trdnjava, čemu pa bi ne! Saj stari duh naših pionirjev tam še zmerom živi; le, da nekako bolj dremlje zadnja leta, a nedvomno plane spet v aktivnosti, v kakršnih je bil nekoč. Louis Barborich V Mihvau-keeju je pridno na delu. Zadnjih par tednov je bil zelo za-posljen z razpečavanjem Majskega glasa, katerega je prodal lepo število, zraven pa ie poslal tudi 6 naročnin. Pravi, da tudi pri zbiranju v tiskovni sklad ne bo med zadnjimi. Matt in Frances Petrovich iz Clevelanda. O., pišeta: "Tudi midva se zavedava, da je finančna pomoč Proietarcu nujna zadeva vseh slovenskih delavcev v Ameriki. V dokaz, da se strinjava s Tomšičevo sugestijo, pošiljava Proietarcu v podporo vsoto $4.00." Ni pa to vse iz metropole. Jose Le ver je poslal 2 naročnini in dolar od Franka Hribarja k Tomšičevemu predlogu, Jen-nie Dagarin pa 7 naročnin. Pisala je tudi po pobotne knjižice. Gotovo misli na ofenzivo za novimi naročniki. Tudi "večni popotnik" Jankovick še vedno zbira "copake". prepustil v podporo Tomšičevemu predlogu; zraven je pa še naš bivši čikažan Tone Medved "cvenknil" dva dolarja. Jože Snoy je v zadnjih par tednih poslal v tiskovni sklad $19.07, ki so bili prispevani od konference JSZ in P. M., kluba "Naprej" it. 11 JSZ in posameznikov. Ti prispevki so bili navedeni deloma v prejšnjem in ostali pa v izkazu v tej številki. Poslal je tudi 2 naročnini. John H. Krzunik iz Kem-mererja, Wyo., je poslal 4 naročnine, provizijo od njih pa dal v tiskovni sklad. Ko bodo razmere ugodnejše, se bo odzval tudi Tomšičevemu predlogu. Vincent Retnik, Pleasant Unity, Pa., piše: •'Cenjeni so-drug Pogorelec! Nabiralne pole sem prejel. Porabim jih, kadar bo kaka veselica ali pa na sejah društva. Zaenkrat pod-prem predlog "Big" Tonyja z enim dolarjem in brat John iz Host et ter ja pa tudi z enim." Hvala obema. To ni prvič, da sta se Resnikova spomnila Proletarca. Pomagata mu pogosto-ma. Louisa Britza »z Lawrence, Pa., naši javnosti ni treba predstavljati, ker stoji že mnogo let v sprednjih vrstah delavskih bojev. Proletarca se je mnogokrat spomnil s kako petačo. Tudi v sedanji kampanji ne zaostaja. Poslal je $2.00. John Langerholc je poslal novce za Majski glas in za svoj oglas v njem ter 75c v tiskovni sklad. Nedavno je poslal žalostno poročilo o smrti našega dobrega naročnika in mojega osebnega prijatelja Josipa Zak šeka, s katerim sva se spoznala še pred zadnjo vojno v Lead-villu, Colo. Bil je vse to kot ga opisujeta Langerholc in Vi-drich. Družini moje iskreno so-žalje. Klub št. 49 JSZ priredi piknik 13. julija Cleveland, O. — Izletniški prostori SNPJ so postali tako priljubljeni, da ima na njih vsaka prireditev obilno udeležbo celo v slabem vremenu. Ko se je vršila 25. maja sezonska prireditev, je bil uspeh sijajen. Nadejajo se ga tudi druge organizacije, ki so si najele za svoje izlete ta prostor. Med njimi je tudi klub št. 49 JSZ, ki priredi na izletniških prostorih SNPJ piknik v nedeljo 13. julija. Igrala bo Krišto-fova godba. Kaj več o pripravah v eni prihodnjih številk. Poročevalec. Saj sem vedel, da tudi moje nekdanje bivališče ne bo kar tako molčalo. Aprila je društvo "Orel" št. 21 SNPJ, naročilo 50 Majskih glasov, pred par dnevi pa je poslal Frank Bolte-sar 4 naročnine, provizijo pa LISTNICA UREDNIŠTVA Zapisnik milwauške konference Prosvetne matice in JSZ Čaka objave že par tednov, a vsled njegove obsežnosti tudi v tej številki nismo mogli dobiti prostora zanj. Skušali bomo, da bo v prihodnji gotovo priob-Čen. Ste Majski Glas že na-naročili? SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska • knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave., Chicago Proletary, June 4, 1941. ^m^mmmmmrnimmimmmi^mtmm^—mmmimmmmmitmmimmmm^mm • - KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE » * ' - - ---—-—---———■ I........ KOMENTARJI Hrvatski komunistični tednik v Pitaburghu se 'nove linije" v pomoč Hitlerju dobro drži. Pi«. še proti "imperialistični" vojni iu pri tem napada le Anglijo ter ameriške "war mongerje", Hitlerja pa le tu in tam malo prime, da s tem nameče čitate-Ijem nekaj peska v oči. Tudi tednik ''Neža* ¡sna Hrvatska Država", ki je hrvatsko fašistično glasilo (izhaja istotako v Pittsburghu) je proti "imperialistični vojni". In čemu tudi ne! Mar nista dala Hitler in Mus-solini Hrvatom "svobodo"! Slaba tolažba. Urednik Glasila KSKJ Ivan Zupan je eri svoj članek zaključil s sledečim stavkom: "SUve»tki narod, no obapajl Na» preroški kralj Matjai i« vodno dremlje pri oni ¿arobni miši pod Triglavom. Ko »o ko njogova brada »odmii okoli mite ovila, m bo nai Matjaž zbudil in dvignil aaelavo nad sopet svobodno slovensko domovino." Urednik, ki navdaja narod v upanje z bajkami, ni posebno brihten. Ako bodb Slovenci čakali, da se Matjaževa brada "sedmič okoli mize ovije", ne bodo nikdar svobodni. - • , ' v Vojvoda Spoletski, ki ga je na Paveličevo "prošnjo" imenoval Mussolini skozi usta Viktorja Emanuela za dediča Zvo-nomirjeve krone, bo za obubožano Hrvatsko drag špas. "Room and Board", ki ga je imel Pavelič pri Muasoliniju, bo moralo hrvatsko ljudstvo drago plačati. Ako se je prej pritoževalo, da pod Kara džord že viti i ni imelo svobode, je zdaj že lahko spoznalo, da je nima pod savojskim kraljem in "poglav-nikom" Paveličem čisto nič. Provincia Lubiana je baje na velikih shodih izrazila svojemu "novemu" kralju Viktorju E-manuelu "neomajano zvestobo" in se mu zahvalila, ker jo je vzel v zaščito. Morda so mu jo izrekli posebno zato, "ker Italija drži s sveto cerkvijo," kpkor ugotavlja Ivan Zupan v Glasilu KSKJ. Tudi Črna Gora je spet "svo-jod na". Namreč na sličen način, kakor Albanija, Hrvatska in "Provincia Lubiana". Frank Kerže razpravlja v Glasu Naroda*o vzrokih evropskih homatij ter sporov med narodi. Med drugim pravi: Zakaj se niso mogli čoki in Slovaki icdiniti? Od, »vor je eden: čeki so visoko kulturen narod; Slovaki pa "visoko" zaostal. Čeki niso mogli čakati Slovakov, da jih dojdejo, S»«*vak* niso mogli kitati zopet, da pridejo vsaj deloma na tisto «talite«, kakor so Čoki. in nank la tega jot napreden, progresiven narod ne more iivoti in do« lati v bratstvu a narodom, ki jo ieU v začetnik povojik. Ali ni enako tudi pri JufoslovAsik 7 Slovenci smo lakko delali skupno ? največjem sporazumu s čoki, s Hrvati in Srbi pa nismo mogli. Vzrok? ICer smo Slovenci toliko pred njimi, da jo nemogoče kako skupno dalo. V istem Članku Kerže opisuje ustanovitev jugoslovanske turistične pisarne v Ameriki, ki so jo vodili Srbi, enako potniški urad, in pa korupcijo jugoslovanskega konzulata (v New Yorku, -prejšnjega namreč"), ter v drugima dvema omenjenima uradoma. In sklepa: "Zato ni nič Čudnega, da je vse veljalo milijone in tako propadlo, da ni danes ne duha ne sluha o tem." Izgleda, da mu ni všeč, ker se je slovenski relifni odfbor združil s srbskim in hrvatskim in- pravi: • • i "Kako bo ta (skupni) odbor delal. I tega res ne vem. Kar se naloga na-| roda tiče. je pod Nemci in Italijani, Hrvatje so v svoji skupini in pod Italijo. Srbi so sopet nekje ločeni. Kako bo moano skupno delo?" Odgovor na to bodo lahko dali prizadeti odbori, bodisi s tem, da bodo dokazali možnost skupne akcije, ali pa z neuspehom svojega podvzetja. Kar pa se tiče Keržetove trditve, da ker so Slovenci (v starem kraju) toliko pred Hrvati in Srbi, jim je bilo skupno delo nemogoče, pa je taka ugotovitev v protislovju z dejstvi. Res je, da Hrvati niso sodelovali s Srbi, so pa Slovenci, naj-sibo kadar jih je v vladi zastopal liberalna struja, in potem, ko je postal eden glavnih ministrov v beogradskem režimu pokojni dr. Korošec. Ko je Korošec umrl, je prišel na njegov pogreb tudi voditelj Hrvatov dr. Vlad ko Maček. Njegov govor ob tej priliki je bil skrajno hladan, toda ljudje so razumeli: Maček je govoril iz dolžnosti kot predstavnik hrvatskega naroda in podpredsednik vlade. Hrvatje so smatrali dr. Korošca in Slovence "za poslušno orodje Srbijancev". Dolžiji so jih, da pomagajo Srbom zatirati kulturni, svobodoljubni hrvatski narod; to razpoloženje se je stopnjema ostrilo in ni pojenjalo niti ko so Hrvati dobili avtonomijo ter je tedaj od Hrvatov obsovraženi dr. Korošec izstopil iz vlade. Nobena tajnost ni, da so Srbi v sedanji tragediji bolj osamljeni, kot pa so 'bili v prejšnji vojni. Hrvati so dobili vsled svoje "neodvisnosti" in novega k^aty* veliko publickete, ki pa jim ne dela slovesa. Na Slovence pa je svetovni tisk nekako pozabil, kakor da so bili, pa jih ni več. S propagando v svoj pristopajte k tj SLOVENSKI NARODNI I PODPORNI JEDNOTI ' 40 USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 naročite si dnevnik PROSVETA 99 Naročnina za Zdruiene driave (laven Ckicaga) In Kanado $«.00 na lat«} 93.00 «a pel letat $1.50 za ietrt letaj za Ckkage le Cicero $7.SO za eelo letos $3.7S za pol lotai za Inozemstvo $9.00. ž Naslov zc list in tajništvo je: 2<1.*7 kVtfs Chicago. Illinois prid se v teb okolščinah trudijo le Srbi in Hrvati. Slovenci ne še, razen v kolikor jo je v njihovih listih. Janeg Hleunik navaja V A-merikanskem Slovencu v "edi-torialu" krščanski program, v katerem se točka 4 iglasi: "Bog je pravičen sodnik, IU bo vsake dobro delo plačal, vsako nevredno pa kaanoval, kakor kdo aaaleii." To krščanski pridigarji ponavljajo že stoletja, ne da bi verjeli v to kar trdijo. Sicer pa se to "točko" poudarja le še v onih listih, ki imajo najbolj neuke čltatelje. Druga Hladni-kova potegavščina je: "V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh." Mar ne ve, da ga "v potu svojega obraza" jedo le oni, ki sejejo in garajo? čemu naj bi božja kazen veljala le zanje? I $ Za enoten jezik. — Par naših rojakov v Ameriki se je o-glasilo v slovenskih listih s predlogom za skupen uradni jezik v Evropi. Kerže na primer je v ta namen za esperan-to, češ, da se ga človek lahko nauči v enem mesecu. Smatrajo, da množina jezikov povzroča zmedo in oib enem so ovira harmoniji in zedinjenju Evrope. Le malo so v pravem. Kajti tudi ljudje, ki znajo vsi samo en jezik, so čestokrat smrtno g»prti med seboj. V Španiji n. pr. se je pred nekaj leti dogodila civilna vojna, pa ne zaradi razlik v jeziku. Takih primer je veliko. Mešanica jezikov sicer ne vodi v skupnost, pa tudi temeljna ovira ji ni. V Švici lahko trije narodi iive složno, a so kraji, kjer je narod sam s sabo sprt na vse plati. Eden takih je bil francoski. Kralj Peter II. želi v Kanado, kjer bi zgradil veliko jugoslovansko zračno floto, ki se bi borila za osvoboditev njegove dežele, čemu šele aedaj? Naj vpraša svoje ministre, kateri so večinoma še iz prejšnjih kabinetov, zakaj se niso tej nalogi že pred leti doma posvetili? . > i člankar MA. S." se še vedno moti. V editorialu z dne 27. maja piše med drugim: "Ko se Jo Hitler pripravljal, da aa-pado Jugoslavijo, ao v najbolj napetik trenotkik v Moskvi podpisali a Jugoslavijo neko pogodbo. Slovanski svat jo ponosne dvignil glavo in v slovanskih srcih je vstalo nove upanja, čei, meti Slovanov se jo predramila, dviga glavo, adaj ko nekaj T Nato tarna, da so se v tem upanju ukanili, česar pa ni kriv "ruski narod ne ruska dežela, ampak mešanec čudne azijat-ske krvi Stalin." Le čemu Trunk in nekateri drugi naivneži še vedno govore in pišejo o nekakem panslaviz-mu in se troštajo z njim. Editorial poudarja : "Slovanski svet je ponosno dvignil glavo!" Tudi ml smo Slovani, a smo u-gotovili, da "slovanski svet ni ponosno dvignil glave", in tudi, da pakt ftusije z Jugoslavijo nič ne pomeni. Jugoslaviji je dala "moralno podporo" (na papirju), Nemčiji pa materi-ialno. To je bila resnica, ki bi jo panslavlstl lahko razumeli takrat enako dobro kakor smo jo drpgi. čemu se varati, da slovanski svet -ponosno dviga glavo čim kaj zavoje iz Rusije ! Prejšnja Rusija je v interesu svojega imperializma igrala tudi na gosli panslavlzma, toda sedanja si pomaga še veliko bolj uspešno s komintemo, ki je temeljno orodje njene politike v drugih deželah. In kakšen pu je "panslavizem"? Poglejmo prijateljstvo 81ovakov do Čehov, Hrvatov do Srbov, Hushiov do Rusov, Srbov do Bolgarov, pa vidite, da je pan-slavizem le fraza. Tisti, ki se motijo s slovanofilstvom, ali s progermanstvom, ali z združevalno propagando med latinskimi narodi, ne morejo prinesti svetu nič dobrega. Svet je eden in civiliziran postane Šele kadar bodo vsi narodi živeli v vzajemnosti. Ako vam v Proletarcu kakšna stvar ni všeč, sporočite* nam. ANGLEŠKI POSLANIK LORD HALIFAX Izgleda, da je Ckurckill napravil dobro iabivo, ko ao ja ianebil is zvejo* ga kabineta ministra vnanjik zadev Halifax« in ga poslal za veieposleaikz v Washington. Halifas se je svoje LORD HAL1FAX službe dobro oprijel in uspeva a na-, stopi prod raanimi društvi trgovskik komor, pomeaoik akcij itd. toliko, da se ga sačeli ameriški isolacioaista ostro kritisirati in zahtevajo, da ga vlada te deiele pošlje nazaj v Anglijo kot "aesaieljeao oseko". Halifaz ja aristokrat stare angleška šole, a vendarle novemu položaju zvetovnik tokov toliko prilagojen, da zna vplivati poeebno na ameriška višje kroge. TISKOVNI FOND PROLETARCA X. IZKAZ Chicago, III. Po $1: John Marti-i njak. Donald J. Lotrich, Frank Sodnik, Prank B. Betoohimi, Anton Tro-jar in Neimenevsn; po 60c; Katica rao ja, Louis J. Zet ran, Frank Grotwr, Joseph Sajovie in Vincent Cainkar; John Hujan 42c} po 25c: Joseph Huda)*, L. Bizjak. Valentin Meriol. Mirko Ciganich, John Alich, Ernestine Jug*. Frank Vidmar, Frank Jesenek, Anton Basha, Anton Dreshar, Frank Udovich, Nick Mihalio, James J. Ko-Ur, Mike iifrar, Mary Schmidt. K.-neat Heven, Jo« Pucelj, Neimenovan, Joe Gomilar Jr., Frank Bregar, Ray Rudman, Joseph Planatko, Chus. Sullivan, Josip Garbais, George Sa hol. Neimenovan, Frank Omahen, Oscar B. Godina, Louis Zidar, Neimenovan. Matthew Omerza, Fred Piahutnik, John Zvezich, Fr. Karun, Lawrence Gradtfek, Louis Ste kakor totalitarci mislijo in daj pričela posredno med AnJ^0' potem bi jim Rev-eia v~ 0 uspehu za Proletarca, zmagi pri fr-ordu in drirjcm Detroit, Mich. — časi se ta ko hitro spreminjajo, da je dogodkom težko slediti. Äe do pred par leti je na« bilo zelo malo takih, ki smo upali, da pride čas, ko se bo delavstvo organiziralo tudi pri Ford Mo-panja nago v Aziji gojita Hit-jtor kompaniji. I)ne 21. maja pa bo v zgodovini unij zaipisan, da se je zgodilo, kar je še do nedavno toliko ljudi smatralo za nemogoče, med njimi tudi Henry Ford. Omenjenega dne so namreč delavci pri Fordu sklenili, da hočejo unijo, in sicer CIO. po vzgledu Javnost Arom dežele Je ne»trp-kres ostali no pričakovala poročla o izidu toh volitev. Vae zavedno delavstvo se je razveselilo zmage. ler in Musolini v Ameriki, posebno v latin-ko govoreči Ameriki. A so prepričani, da brez pcpolnega poraza Anglije jn Združenih držpv, ki «o se odločile dejansko podpirati Anglij) in če ne »bo šlo drugače tudi z zadevo ter tel j ice. AMERIŠKI NACU1 V AKCIJI POD GESLOM BORBE ZA MIR (Nadaljevanje s 1. strani.) mislijo in jim navdušeno ploska. Demokraciji in svobodi vame skupine so pomagali tudi Nemci, dasi iz svojih razumljivih razlogov. Večina izmed prej navedenih ffkupin vodi sedanjo kampanjo pod geslom borbe za mir, a namen jim je preprečiti Angliji Skupine, ki se zbirajo pod I vsakršno pomoč, ker nočejo, da zabavo America First in časte L îdbergha za svojega "firer-ja , ne obetajo bodočnosti demokracije, civilnih s/obodščin in rasni toleranci v Zed. državah nič dobrega. Kapitalisti, ki financirajo to gibanje, covražU jo sedanjega predsednika naj-vej vsled njegove socialne politike. Ako bi bilo po njihovem, ne bi bilo nič stavk in ne svobodnih unij, kakor jih ni v Nemčiji in Italiji. Katoliški • fathri" Coughlin, Edward L. f'uiran in dr. 0'BrVn, ki so vodilni gromovniki v tem gibanju, so odkriti antisemiti, strupeni sovražniki Anglije in politike zvezne vlade. Fašistična organizacija Christian Mobiliers, ki jo vodi Joe McWil-'iams, komunistična American Peace Mobilization, in nadalj-ne fašistične skupine, kot Americans United", "Christian Front", "Paul Revere Sentinels", "American Rock", Mother's Crusade", nacijaki »»nd, "Silver Shirts" itd. u-atvarjajo tla za fašizem v Zed. ti vojni. Naravno, da bi 'bil hitlerizem poražen. Med temi je tudi Charles A. Lindbergh. Na shodu dne 29. maja v Philadelphiji, ki se ga je udeležilo boje 20,000 ljudi, je primerjal Roosevelta s Hitlerjem, češ, da je v svojim govorom po radiu dne 27. maja dokazal, da so njegovi nameni slabši kakor Hitlerjevi. Hitler ne preti, da 'bo vzel ameriške posesti, je dejal Lindbergh, do-čim Roosevelt Obeta, da bo vzel ako se mu bo zdelo potrebno, otoke, ki so na evropski strani Atlantika, in veliko francosko pristanišče Dakar v Afriki. To, kar Roosevelt Hitlerju očita, v resnici tam počne, je dvignil svoj glas Lindbergh, in vprašal navzoče; "Ali ni že čaa, da se obrnemo k novi politiki in novemu vodstvu?" Množica je «pritrjevalno za-vrisnila, moški In ženske so skočili na atole, ploskali in kričali, množica na galeriji pa je ploskala in cepetala z nogami. "Lindbergh za predsednika!", "Na pot v Washington!", "Bog blagoslovi Lindbergh a!" In preteči kriki proti predsedniku In Manom njegovega kabineta so žvižgali po dvorani. Demonstracija je trajala vač minut, predno jt »pet mogel govoriti. Listi v Nemčiji, v Italiji in sedaj tudi v Franciji, ker »o na- IZ METftOPOlE Cleveland, O. — V veselje "Big" Tony ju in v korist Proletarca sporočam, da sem dobil še dva podpiratelja k njegovemu predlogu. Prav brez vprašanja sta se odzvala z enim cona kom Louis Rebol in John De-beljak. Prvi je že vrsto let ao-drug in naročnik. Ni gostobeseden, toda kar pove, drži. Je izvrsten dopisnik Prosvete in upam ter vabim ga. da naj se včasi oglasi tudi v Proletarcu. Je član istega društva kot podpisani, namreč Vodnikovega venca št. 147 SNPJ in član kluba št. 49 JSZ. John Debelak je istotako stara korenina in še "za devet fantov". Za Proletarca ima ob vsaki priložnosti dobro besedo. Upam, da pristopi tudi v naš ki ud št. 49 JSZ že na prihodnji seji. ki bo v petek 6. junija v čitalnici ODD na Waterloo ftd. Vabimo tudi druge pomilljeiil-ke, tía pristopijo V kliib. Dobro došli so nam moíje, fahtje, žene ih dekleta. Na koncu mojega dopisa v prejšnji številki Je bila storjena i apakft. Omenjeno je namreč bilo, da Ae plktiHt kluba št. 27 ih Zarje vrši dtie 15. julija. Pravilno je 11. JMlk. Uredništvo je menda žllnifenjalo datum kluba št. 49 z datumom priredbe kluba št. 27. Piknik k Kuba št. 49 se vrši v nedeljo 13. Julija, kluba št. 27 in Zarje pa okrog mesec prej, kot že o-menjeno, namreč v nedeljo 115. junija, oba na izletniških prostorih SNPJ. Slednji Je že skoro pred durmi, torej le pripravimo se nanj. Pela bo Zarja in ttidi druge zabave bo v Izobilju. Ena"ko luštno bo mesec pozneje na pikniku kluba št. 49 JSZ. * Se eno pojasnilo je potrebno. Podpisani ne pohvali samo ae-danjih podpirateljev Tomšičevega predloga, nego jt dal priznanje ob v**kl priložnosti vsem In vsakemu podporniku Proletarca Ur drugih naših pu- šne kakor je bila lani na izletniškem prostoru SNPJ, ko je prišlo skupaj okrog »edem ti-soč ljudi. Naj nas bogobvari tolikšne družbe. Vzlic temu pričakujem v Girard na prireditev ohijskega dneva SNPJ od tri tisoč do tri tisoč pet sto ljudi, pa priporočam pripravljalnemu odboru, naj se tudi on pripravi in naroči vsega zadosti, da bomo vsi zadovoljni. Živeli in na svidenje 4. julija! * In ne pozabite prinesti s sabo "copakov". Na piknikih in slavjih brez teh nikakor ne gre. Pa tudi nikjer drugje ne. • Ko to pišem, imamo vreme v metropoli in okolici jako lepo. Dežja je bilo do konca maja prilično dovolj, a slana pa je napravila veliko škodo. Sodružni pozdrav vsem, ki so prečitali ta dopis. Anton Jankovič. cljsko urejevanj, poročajo o ta-1 blikacij. Ako sè potrudite m kih dogodkih z veliko naslado. < gledat! nekaj mesecv n«taj v Koncentracijski tdbor za tujce v Franciji , f Francoska vlada Ima osem koncentracijskih taborov izključno -za tujce. V njih so Čehi, Poljaki, Jugoslovani, Spanci, Rusi, Italijani itd. Eri tabor ima za "nevšhie agitatorje", torej za socialiate in komuniste, ki so ft tvojih ide že j bežali, da se otnjo kontentracijskega tabora, a so se koncem konca vseeno zlašli V nJemu. Teh tujcev v osmih taborih je nad 20,000. Poleg teh živi v posebnih taborih tisoče beguncev iz Španije. Vaj ti ljudje so hranjeni zelo uborno in žive v netanitarnih razmerah. Predno Je lla Francija v vojno. je živelo v nji nad 300.000 beguncev iz. Španije, 790,000 beguncev ht ItaJije, dalje 810,-000 Belgijcev, nad 800,000 Poljakov, 121,000 Švicarjev, 68,-000 Nemcev, 80,000 Armencev, 7.000 beguncev i». Nerrtčije In Poleg tfch mnogo drugih tujcev, vaeh dcupaj nad Miri milijone. Seja ekiekutive AFL Prihodnja seja ekaekutive AFL je sklicana na 4. avgutta v Chlcagu. Običajno se je vršila v Atlantic Citjrju. glijo in njenimi dominjoni na eni strani ter z Nemčijo in ti-j stimi, ki ji pomagajo na drugi. S tem je naatopila takorekoč nova faza. Samo bežen pogled na zem-Ijevidno karto nam zadostuje za ugotovitev, da z dosedanjimi uspehi, čeprav se zdijo površnemu opazovalcu veliki, oso-vina ne more računati s kakimi resničnimi uspehi, kajti vse do« sedanje nasilno podvržene države s Francijo vred ne prinašajo osovini v nobenem pogledu ničesar pozitivnega, četudi bi Nemčija in Italija imeli na svoji strani simpatije vsega sveta, bi težko vzdržali, vsaj za dolgo ne, red v podvrženih narodih ter napraviti iz njih pokorne suknje, Niti Muasoliniju te ni tega posrečilo s primeroma nezruLtno Primorsko manjšino in še manj se bo posrečilo v večjem obsegu. A a pet it tota-litarcev škili mnogo dalje, k čemur st) z gospodarskega stališča prisiljeni, kar nam je še v večjo gotovost, da drvi v propast. Dejansko je sedaj pod nasilnim vplivom osovine, če prištejemo poleg drugih zasedenih držav tudi Francijo in Španijo ter odštejemo sovjetsko Rusijo, nekoliko več nego polovico Evrope. To je z ostalim svetom vsekakor zelo malo, ki je dejansko že ali pa bo kmalu zapleten v vojno s totalitarci. Nikakega dvoma ni, da bodo sedaj totalitarci skušali naj preje opraviti v Afriki. Vrgli se bodo po vseh vidikih na sueški prekop in če mogoče z enim zamahom ubiti dve muhi: izriniti Angleže iz Južne Azije. Seveda bi ji tudi v tem slučaju Še vedno ostala pot okrog Afrike v svoje dominjone. Nemčija se ta čas pogaja s Francijo in Turčijo, ki bi utegnili morda ovirati načrt totalitarcev, in ko bo na ta ali oni način to doseženo, se bo podvzetje osovine v Afriki in Aziji pričelo. Glede Afrike smejo gojiti totalitarci mnogo upanja, da bodo dosegli namen, a tudi tedaj bi o kaki zmagi in vplivom nad svetom še vedno ne bi bilo govora. Treba je vpoštevati, da so v Afriki ogromne peščene pu-¿čave ter jo je mogoče samo nekako sedmi del kolonizirati; sredozemsko obrežje in Južno Afriko. V to svrho pa bi bilo potrebno ogromnih finančnih ureditev za kolonizacijo ter vzpostavitev potrebnih prometnih zvez. V nobenem pogledu pa bi Afrika ne mogla nuditi potrebnih surovin osovini ter bi bili prisiljeni riniti dalje. Obrniti bi se bilo torej treba na ono stran sueškega prekopa, v Azijo. Tu bi priskočila na pomoč tudi Japonska, ki trdi po svoji strani, da Azija pripada njej. Azija, brez Rusije in Japonske, šteje čez 700 milijonov prebivalcev. V to ogromno maso, za katero ato j i sovjetska Rusija, ki poseduje več zemeljske površine kakor Anglija z vsemi njenimi dominjoni s Kanado vred ter s skoro 200 miíl-jonov prebivalcev, bi se morali zapoditi Nemci, Italijani in Japonci. Medtem pa se Avstralci in Novozelandci že borijo pod vodstvom Angležev proti tota-litarcent. Malo Je tedaj verjetno, da bi si Nemčija in Italija dejansko lotili vojnega podjetja v Aziji, pač pa bosta skušali Izriniti angleški vpliv ter si zagotoviti trfr sebi. Tako tudi Japonska, kljub nanapadalni pogodbi z Rusi/o, ameriški kontinent padel kakor zrelo jabolko v naročje. Brez Združenih držav namrjŠ, nUo ostale ameriške države v. ntt,i v stanju odbiti napada totalitär- Wiani cev in imajo poleg tega dobro razvito propagando pov e 1 ter so tudi socialne prilike take, da je ljudstvo dovzetno za katerekoli spremembe. Nacisti sj namreč v svoji propagandi boli socialistični in komuhistifn', kakor sta bila Lenin in Marx. "kdor Ljudstvo pa ni povsod dovolj K'iUl,a • Moj utari prijatelj Anton Tomšič iz Kalifornije je stavil v podporo Proletarcu res dober predlog. V nedeljo 18. maja je pri Omira Cafe igral dobro Jankovicev orkester iz Clevelanda. Pa sem po.-kusil" srečo, da se odzovem Tonetovemu nasvetu. Omenil sem njegov predlog štirim, ki so ga vsi podprli, namreč vsaki z enim dolarjem. To mi je dalo pogum, in «e domislil pregovora, jezik špara kruha Za tarčo sem pojas- sila, ki je orala in sejala ledino po polju, ki je bilo takrat še zelo kamenito. Delala je ne samo za delavske koristi na indu-stialnem in izobraževalnem polju, nego veliko pomagala pri gradnji mlade Slovenske narodne napredne jednote. Na to pojasnilo se je mladina odzvala ¡¿kero stoodstotno, skoro da boljše kot starejši rojaki. Ti so se menda že preveč naučili in Proletarca več ne potrebujejo. Naj bo že kakor hoče, priznati moramo, da jo se Slovenci največ naučili od tedaj, ko so pričeli prihajati mednje delavski časopisi, kot je Proleta-rec, da saj nekaj razumemo o ekonomskih in političnih rečeh in da so se, mnogi zavzeli delati za delavsko politiko, za organiziranje delavcev v unije in za delavsko kulturo. Brez teh sredstev bi delavstvo ne dobilo znanja o vzrokih kapitalističnega izkoriščanja ter kako se zadostovala I mu !)C4itaviti v bra" ter v boj za izboljšanje življenjskih razmer. Peter Benedict. izobraženo, posebno na deželi' da J® Proletarec tista ne, da bi vedelo kaj se za vsem tem «kriva. Kakor je bilo želeti in pričakovati, so se vendar prčeli argentinski socialisti bolj in bolj gibati ter indirektno jemljejo pod zaščito tu Ji komuniste, tako vsaj jim naclfti očitajo, katerih delovanje je v Argentini prepovedano. A res pa je. da so dejali socialisti ob neki priliki v parlamentu, ko je nanesla debata o komunizmu, da če Je smatrati komunistično j delovanje nelegalno, da bi z I isto pravico smelo biti za tako smatrano tudi nacistično, ter je ob neki drugi priliki pozneje imela tako imenovana komunistična mladina pod njihovim o-kriljem, oziroma pod pokroviteljstvom enega izmei njihovih vplivnih voditeljev veliko zborovanje. Vse to je pametno in delavski stvari v prid, če že morajo res biti socialisti in komunisti, dasi bi po našem mne nju popolnoma ena delavska stranka. Totalitarci stojijo torej pred velikimi ovirami, ki jim nikakor ne bodo kos. Angleški trgovinski imperializem v dosedanji obliki bo naj-*>rže izginil s sveta, kar ne bo nobene škode, a Anglija v svoji visoki gospodarski kulturi ne bo propadla in jo bodo znali angleški delavci rešiti ter povesti v novo, boljšo in social-nejšo bodočnost. V to smemo brezpogojno verjeti. S tega in samo s tega stališča je želeti Angliji zmago ter jo tudi svetovno delavrtvo, ki še ni padlo v suženjstvo nacifašizma, podpira ter je pripravljeno zgrabiti tudi za orožje, če pa bi delavstvo ne imelo tega principa že sedaj, potem ne bi bilo vredno žrtev, kajti reševati kapitalistični sistem pred totalitarci bi bila velika ne. pamet in neod pusten tgreh. Praktično je to vojno pričel\\ organiziran italijanslri in nem-1 ški kapital, katerega slepo orodje sta oba naroda, proti francoskim, angleškim in ameriškim kapitalističnim trustom. Ni treba nobene razlage, kaj čaka delavce in kmete, če zmar gajo prvoimenovani. Zato je pravilno, da gre delovno ljudstvo v boj proti totalitarnem pod pogoji kakršni so, a nikakor ne sme dopustiti, da bi se na njihov račun in žrtve potem okoristili nekateri posamezniki, marveč mora naknadno iz-vojevati zmago tudi sebi. Ta prilika se bliža delavnemu ljudstvu vsega sveta. » Tudi telefonov imamo največ Poročilo American Telephone and Telegraph Co. pravi, da je na vsem svetu 42,642.252 telefonov, izmed teh nad polovico v Zed. državah. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODRORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK ;; ! "PROSVETA" j » Stane >a celo leto $6.00, lota $3.00 Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (le) je troba za novo druAtvo. Naslov za list in sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO» ILL. i»MI*HM|H »»♦♦»+♦ t I+-V» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:80 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W, Cermak Rd 4:80—6:00 p. m. Daily Tot Canal 1100 Wednesday and Sunday by appolntWnbi only Residence Tel.« Crawford 6440 If no answer — Coll An«tin 6700 Kako hraniti Evropo? V debati z bivšim predsednikom Hoovrom. kako oskrbeti potrebnim v Evropi živila, se vztrajno množe vesti, da jih nam bo kmalu manjkalo celo v tej deželi. Žita in še marsičesa Starejšo jugoslovansko ra drugega Je v izobilju, pravijo V oni, a manjka pa posebno so-čivja. Najbolj so prizadeti manjši kraji ter mala mesta in i njimi ena tretjimi ameriškega prebivalstva. Illllllllli POSLUŠAJTE vsoko nedeljo prvo in naj- dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycle*. Vodi jo George Marchan A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1760. Peblished Weekly at 2301 Se. LawndaU Ave. CHICAGO, ILL., June 4, 1941. VOL XXXVI. Why the Labor Press? The above question was answered by one of our subscribers from Kenoeha, Wisconsin, last week when he wrote: "I am renewing my aubacription to Prole tar ©c because it is fearless and true in presenting the news. 1 particularly like the weekly column 'Comments'." Proletarec was established for the purpoee of defending workers' rights, and exposing anti-labor reactionary elements of any and all kinds. Never in the past hare compromises been made with enemies of labor, and certainly none shall ever be made in the future. Proletarec is labor'e staunch defender, and that it must remain always, if it U to maintain its avowed purpose. Particularly in the present time when there is so much talk of "appeasements," and compromises of all kinds are being made, it is necessary that we have among us a newspaper which gives an honest analysis of current events, without making concession« to anyone. Proletarec was established for that special purpose and is dedicated to carrying out that purpose. Only as labor'» newspaper it has a right to exist. Let's Finish the Job "All'» well tkat ends well, still tke finis Is tke crew»." Shake*, peere once said. And tket is es-sctljr kow we feel sbeut our May Herald selling campaign. If tke remaining two knndrnd copies now on kand can bo die« pored of in tke nest few weeks, tke campaign will not only end well but will be crowned witk com« plete sr^coss. Certainly there are knndreda of Slovene communities into which tki. esteemed labor magasine kas yet to penetrate, communities in which tkere are many willing readers, if but someone will go in and make essential contacts. Let's complete a good job by getting these last copies iato cir-culstion. THE MARCH OF LABOR >,000,000. 1* estis^tcd «unimum *erooe annual loss on idle equipment 4br mdnuAMurtno alone overhead, interest < jm IN THE NEWS NEW CO-OP POWER PLANT OPENS IN WISCONSIN The $1,000,000 Tri-State Power Co-operative plant at Genoa. Wis., now undergoing final teats, will start soon to serve 10 member rural electric co-operatives, including five in Wisconsin, with energy at a rate described as lower than that ever offered by any power company or received by any co-operative in Wisconsin. The plant is the largest co-op generating plant in the nation, and with its pending hook-up with the Wiacon-sin Power Co-op at Chippewa Falls, will be the largest co-operative generating system in the world, officials of the project asserted. John Gundershaug, a native of Norway who was educated in Norwegian and Swedish schools, has been named as the new manager of the power co-op. He has been a field engineer for the REA in Minnesota and North Dakota, and later with the giant Bonneville dam project on the Columbia river. EXPAND PLANT SOON The plant will have an initial capacity of 8,560 kilowatts, but will be expanded as soon aa possible to 18,-560 kilowatts, of which 5,000 of the additional capacity is expected to be completed by the end of this year. When completed to its full capacity, the plant will cost an estimated $1,- 750,000, together with service lines to the member co-ops, $2,600,000. AVERAGE IS 1.1 CENTS Based on ^resent loads of member co-ops, this rate schedule will work out to a wholesale charge of 1 to 1 % cents per kilowatt hour, which it is said would average about 1.1 cents per kilowatt for member co-ops, based on present demand loads. This rate will be 10 per cent lower than that now offered by the Wisconsin Power Co-operative at Chippewa Falls. It was emphasised thst this is a wholesale rate to the member co-ops, and that the charge to individual patrons of the member co-ops would naturally be higher. It was estimated that member coops will immediately begin saving between $300 and $400 per month, for the larger co-ops, on their bills for energy. They have been paying an average of 1.5 cents per kilowatt for wholesale power. The rate was said to be considerably lower than the wholesale rates now prevailing for municipal utilities which buy their energy from private plants. Rates to municipalities generally range from 2 to 3 centa per kilowatt, and only a short time ago were as high as 5 centa per kilowatt, it was said. Proletorec Picnic One of Season's First CHICAGO.—With the advent of summer temperature our readers and friends will be looking forward to the opening of the picnic season. One of the first of these summer outdoor gatherings will be« our own Proletarec Benefit Picnic at Kegel's Grove, located in beautiful Willow Springs. Scheduled for June 22, only a little more than two weeks distant, the pit-nie will have many highlighu, including a good dance orchestra for the younger folks, whom we expect to see present in large numbers, as in other years. Our annual picnic is the main mo-| ney-raising affair sponsored for the purpose of boosting Proletarec's Sustaining Fund during the summer. In1 leaner summers than the present we have raised about $200 from this annual picnic, and in the present "boom time" with more spending money in circulation, there is little reason to doubt its success. Reserve the date—June 22—right now for the annual family-reunion of Proletarec's readers and friends in Chicago and vicinity. — J. D. TheUi Bureau of dm^i Too occa a snai mgmtQV Ctanacct*^ ia ISA1 ftntok Sa Caiplanaxwt oP children an dsr 14 for mor« t*"* TiN HOtMHAOAf in cofom or «QOtta mills. •____ _ i n , STRAIGHT FROM THE SHOULDER Hitler and the Anglo-Saxon Democracies It's a common complaint on the tion to shout in anger, and whether part of some men that they never had a fair show—that somebody's always Slovene Progressive Benefit Society Calls Special Convention CHICAGO.—-Members of the Slovene Progressive Benefit Society have been officially notified of the special convention called by the Society to vote on merging the organization with the Slovene National Benefit Society. The special convention will be held in Pittsburgh, Pa., Slovene Auditorium, 57th A Butler Sts, beginnmz Saturday, Sept 13. 1941. Election of delegates among the SSPZ members is now in progress. They are to be elected from July 1, to August 12. Purpose of the special convention as «tated in the convention call is: First, to consider a resolution for the ratification and adoption or rejection of a proposed merger agreement between the Slovene National Benefit Society and the Slovene Progressive Benefit Society. Second, to consider and determine such other matters pertaining to the proposed merger agreement as may properly be brought before the special convention. The Federal Wage-Hour Law provide» for a fine up to $10,000 for employers found guilty of violating the Fair Labor Standard Act. "May Herald" Foremost English-Slovene Publication of the Day 80 illustrated pages of shojrt stories, poems, and articles of general interest about our people and their activities throughout the past 36 years. For the email price of twenty-five cents, a bigger publication than you can buy anywhere on the news stands. Order a copy or more and sell them among your reading friends. Order from: Proletarec 2301 So. Lawndale Are., CHICAGO, ILL. Ford Workers' Fight Is Battle of America DETROIT.—"This is the battle of America—to organize the unorganized millions," CIO President Philip Murray told a cheering crowd of more than 50.000 who filled Cadillac Square at a Ford election rally. Predicting the smashing victory for the CIO United Automobile Workers which later brought the world's biggest industrial plant into the CIO fold, Murray declared: "The Ford empire down through the years has believed itself to be mightier than the American people. "That great captain of industry, Henry Ford, has stood aloof, has defied America and has defied his workers. "But Ford is now confronted witk »he inevitable, the orfauisatioo of his employes into the UAW—CIO. "After five years of travail, discrimination and anti-union persecution, the Ford workers today are free men and women. "The Ford empire will crumble and out of its ruins will rise the power and dignity of that mighty force known as the UAW—CIO." Relating the growth of the CIO from 800,000 to five million members, Murray declared: "From c