PoStnfna plačana v gotovim. Leto K- St. 15. H Ljubljana, ponedeljek rt. junija tiffl Cena 2 Dir Upravnjstvo. Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St. 3122, 8123, 3124, 8125, 8126. -iseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon 6t. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora št. 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št- 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja „življenje in svet" Uredništvo: Odbitima: Knafljeva oBea 5, Telefon «.3122, 8123, 8124, 8125 to 8126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ae posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka nlica 11. Telefon št. 2440. Celje: Stroaamayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po . tarifo. SOKOLSKI PRAZNIKI V BEOGRADU ) udeležbi iz vse države razvija beograjska sokolska župa sv prapor, poklonjen ji od Nj. Vel. kralja Petra II. Beograd, 20. junija p. Pravoslavni binkoštni prazniki, ki so se pričeli danes, so v Beogradu docela v znaku Sokolstva. Beograjska sokolska župa ima svoj župni zlet, ki pa je dobil še svoje posebno obeležje na eni strani zaradi tega, ker sodelujejo na njem tudi bolgarski Junaki, na drugi strani pa zaradi tega, ker je bila beograjska sokolska župa in z njo vred vse jugoslovensko Sokolstvo deležno najvišje pozornosti in najvišjega priznanja s strani svojega visokega starešine in pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra II., ki je so-kolski župi v Beogradu poklonil krasen prapor in mu bo tudi osebno ku-moval. Posebne pozornosti in posebnih simpatij so deležne sokolske deputacije, ki so prišle na beograjski sokolski praznik iz Slovenije. Zato se je zgrnilo te dni v Beogradu od vseh strani Jugoslavije neštevil-no Sokolov, tako da je Beograd te dni zares ves Sokolski. Kakor za časa velikega vsesokolskega zleta, so tudi sedaj beograjske ulice poplavljene z rdečimi sokolskimi srajcami. Z vseh strani pa se čujejo odmevi sokolske himne in sokolskih pesmi. Beograd tudi na zunaj na vsakem koraku kaže, da misli sokolsko in da spoštuje, časti in priznava veličino sokolske ideje. Raz vseh hiš plapolajo v pozdrav Sokol« stvu državne trobojnice. V izložbah so slike sokolskih voditeljev in ideologov, vsem na čelu slika vzvišenega starešine jugoslovenskega Sokolstva Nj. Vel. kralja Petra II. Sokolske svečanosti so se pričele že včeraj in so dosegle vrhunec včerajšnjega dne ob prihodu bolgarskih Junakov, ki so se v izredno velikem številu odzvali povabilu jugoslovenskega Sokolstva in prišli v Beograd, da tudi pri tej priliki manifestirajo za bratstvo in slogo med obema južno-slovanski-ma narodoma. Beograjčani so jih sprejeli bratsko in iskreno in jim na vsakem koraku izkazujejo svoje simpatije. Sinoči je bila otvorjena vzorno urejena sokolska razstava, ki zelo nazorno prikazuje delo in uspehe Sokolstva na vseh poljih narodne vzgoje. En sam bežen pogled po tej razstavi priča, kako zlobne in neosnovane so vse klevete proti Sokolstvu , ki se zlasti v zadnjem času zopet pojavljajo v gotovem delu jugosiooenske javnosti. Razstavo je otvoril ob navzočnosti najvišjih predstavnikov prvi podstarešina SKJ br. Gangl s primernim nagovorom. Danes dopoldne so priredili bolgarski Junaki v Narodnem gledališču ze- lo uspelo akademijo, na kateri so se zbrali poleg odličnih predstavnikov slovanskega Sokolstva tudi člani vlade ter mnogi drugi visoki dostojanstveniki. V telovadnicah so se danes vršile zadnje priprave za jutrišnje glavne svečanosti. Jutri dopoldne bo na igra-lišču SK Jugoslavije poskusni nastop, ob 11. pa se bo izpred Sokolskega do= ma formirala sokolska povorka, ki bo krenila po glavnih beograjskih ulicah do Kneževega spomenika, kjer bo velik sokolski zbor. Jutri popoldne ob 4. bo na slovesen način razvit prapor, dar Nj. Vel. kralja Petra II., nakar bo sledil javni nastop. Danes so se pričele v Zemunu sokolske tekme v vseh disciplinah za meč kralja Aleksandra, ki predstavlja najvišje sokolsko odlikovanje. Rezultati bodo objavljeni ob priliki jutrišnjega nastopa in bo zmagovalcu pri tej priliki na slovesen način izročen meč kralja Aleksandra. Istočasno s zletom beograjske sokolske župe se vrši v Beogradu tudi kongres Ruskega Sokola. Na kongres so prispeli številni delegati tudi iz inozemstva, zlasti iz Češkoslovaške, Bolgarije, Francije in Litve. Kongres bo trajal tri dni. Triurni mskega letalstva Polet preko severnega tečaja v Ameriko je kljub nevarnostim in neugodnim vremenskim prilikam uspel Nemška nevoščljivost Newyork. 20. junija d. Vsa svetovna javnost z napetostjo zasleduje drzen podvig treh smelih ruskih letalcev, ki so v sobo-to zjutraj z enokrovnim letalom krenili iz Moskve preko severnega tečaja v San Francisco, da preizkusijo to doslej še popolnoma neraziskano, a najkrajšo zračno pot iz Rusije t Ameriko. Letalo ima 8000 litrov bencina, tako da lahko ositane v zraku najmanj 100 ur. Že včeraj Je prispela vest, da So kljub »kraj no neugodnim vremenskim prilikam srečno preleteli preko severnega tečaja ter da s© bližajo ameriški celini. Davi so se iz doslej še neznanega vira razširile vesti, da se je polet ponesrečil ter da je moralo letalo zasilno pristati na »everoameriškeni otoku kraljice Charlotte. Ta vest je vzbudila tako v ruski kakor v ameriški javnosti veliko obžalovanje, ki ga je omilil le dodatek, da so letalei živj in zdravi. Ameriška vlada je naročila vsem radijskim postajam v Severni Ameriki, naj bknšajo dobiti zvezo z letalom. Kmalu se je pokazalo, da so vesti o zasilnem pristan- ku neresnične. Splošno sodijo, da so jih razširili Nemci iz nevoščljivosti zaradi tega kolosalnega uspeha ruskega letalstva. Zjutraj ob 9. se je rusko letalo javilo radijski postaji v Oaklandu ter zahtevalo poročil o vremenskih prilikah okrog San Frančiška. Kmalu zatem je sporočila radijska postaja v Seattleu, da so opazili letalo 50 milj zapadno od Vancouvra. Uro pozneje je prispela vest iz Edmontona v državi Alberti, da letalo nadaljuje polet ter da je že prekoračilo najbolj nevarne višine Rocky Mounta. Letalo je prevalilo povprečno 200 km na uro in leti v višini 2 do 4 tisoč metrov. Na letališču v San Franciseu je zbrana stotiso čglava množica, ki nestrpno pričakuje, kdaj se bo pojavilo letalo na obzorju. Ameriška vlada je poslala nasproti smelim letalcem več letal z nalogo, da spremljajo hrabre ruske letalce do San Frančiška. Na letališču je že vse pripravljeno za njihov sprejem. Pričakujejo jih vsak čas. Kdo je napadel »Leipzig" Zmagoslavje v Francovi Španiji - Danes bodo zmago uradno proslavili Valencia, 20. junija. AA. Agencija Fa-bra poroča, da je ministrstvo za drža\-no obrambo izdalo komunike, v katerem pravi, da so nemške poluradne agencije objavile vest, po katerih naj bi bila nemška križarka »Leipzig« te dni dvakrat napadena od podmornice, ki je baje v službi va-lencijske vlade in ki je izstrelila proti kri-žarki več torpedov. Komunike pravi dalje, da te vesti niso točne in da nobena izmed pomorskih edinic valencijske vlade ni izvršila kakršenkoli napad na omejeno nemško ladjo. Minister za državno obrambo je sam podpisal ta komunike. Glede na to povdarja, da osebno jamči za te svoje ugotovitve nele kot minister, nego tudi kot človek, ki nikoli ne bi pristal na kakršnekoli zlorabe v politične svrhe. Pariz, 20. junija. AA. »Petit Journal« polemizira danes z nemškimi in italijanskimi listi glede incidentov, ki so se baje pripetili nemški križarkd »Leipzig« v poslednjih dneh. List izraža bojazen> da se ne bi po- novili dogodki, kakršen je bil oni pred Al-merio. Napad na Almerio je izzval v Angliji silno ogorčenje. Nemška vlada je bila tedaj gotovo dobro informirana o angleškem razpoloženju. Zaradi tega ni pričakovati, da bo sedaj ugodila zahtevam nem-§kih in italijanskih strankarskih listov, po katerih bi morala izvajati nove represalije. Berlin, 20. junija. AA. Listi tudi danes ogorčeno napadajo republikansko Španijo zaradi poslednjih incidentov, ki so se pripetili križarki »Leipzig«. »Volkischer Beob-achter« pravi, da nima smisla pogajati se s pirati. Nemški narod se ne pusti kar tako uničevati. Sedaj mora spregovoriti tudi Anglija kot izrazito pomorska sila. V interesu svetovnega miru je> da se boljševi-ški zločinci enkrat za vselej strogo kaznujejo. Države, ki sodelujejo pri pomorski kontroli, morajo nemudoma intervenirati, da bi se preprečila katastrofa, katere posledice bi bile vsekakor nedogledne. stva in tovarnarjev k pogajanjem. Spričo tega preokreta je bil pohod, pri katerem je sodelovalo hlizu 80.000 stavkujočih, ustavljen in eo se udeleženci tega pohoda mirno razšli, ker pričakujejo, da lx> energični nastop državnih oblasti napravil konec izigravanju ter da bo ustreženo upravičenim zahtevam delavcev. Amerika v znaku stavk Stavkovni pokret se naglo Mri — Ponekod je moralo posredovati vojaštvo Newyork, 20. junija r. Stavkovni pokret, ki ee zadnje čase zelo naglo širi v skoro vseh državah Severne Amerike, zavzema skoro že značaj nekake socialne revolucije. Po velikih stavkah v avtomobilskih tovarnah so začeli -daj stavkati kovinarji, katerim se bodo, kakor vse kaže, pridružili tudi rudarji. V državi Pensilvatriji so zaprte že vse tovarne in grozi nevarnost, da bo prišlo do prave revolucije. Ker delodajalci odklanjajo pogajanja s etavkuiočimi, ki co zasedli tovarne, je postal položaj skrajno resen. Guvernerji prizadetih držav so 6e že pred par dnevj obrnili na predsednika Roosevelta in ga prosili za posredovanje. Eooeevelt je pooblastil ministra za delo gospo Hastings, da posreduje. To posredovanje pa ni rodilo zaželjenega uspeha. Najbolj kritičen položaj je nastal v John-etownu, kjer je tamošnji župan očitno stopil na stran delodajalecev in zlorabljal policijo za svoie namene. Delavstvo je bilo zaradi tega tako ogorčeno, da je zagrozilo z najhujšimi represalijami. Za danes so stavkujoči organizirali pohod na to mesto. Stavkujočim ee je pridružilo še 40.000 rudarjev. Ni dvoma, da bi prišlo do zelo krvavih nemirov, da ni guverner posegel vmes. Poslal je v mesto močne vojaške oddelke, kj so zamenjali policijo, izpraznili zasedene tovarne in zasedli vsa javna per slopja. Obenem je vojaški poveljnik polkovnik Johnway pozval zastopnike delav- Mogočen zbor JNS Sarajevo, 20. junija, r. Danes se je vršil na poljanah v Novem Sarajevu mogočen javni shod JNS. Pristaši so prispeli iz vsega sarajevskega okrožja v takih množicah, kakor ni nihče pričakoval. Ogromno večino so tvorili kmetje in kmečka mladina. Na shodu, ki je trajal od 10. do 14.30 in je potekel v dostojanstvenem, oduševljenem razpoloženju, so govorili predsednik JNS g. Peter Živkovič, senator Miljutin Drago- vič, poslanec Mustafa Mulalic, senator dr. Grga Andjelinovič, poslanec Boško Jevtic, poslanec Milan Mravlje in končno senator Jovan Banjanin. Navzočih je bila cela vrsta senatorjev in poslancev JNS iz vseh krajev države, med njimi poleg g. Mravljeta tudi ljubljanski poslanec g. Rajko Turk. Ob prepevanju jugoslovenskih popevk so se množice po pol 3. uri začele mirno razhajati. Dramatična borba med Isnovo vlado in senatom če Blum ne dobi zahtevanih pooblastil, bo ali odstopil ali pa predlagal neve volitve Kongres invalidov Beograd, 20. juz>. p. Danes dopoldne se je pričel kongres invalidov iz vseh krajev države so v velikem številu prihiteli delegati, kar priča, da so vojne žrtve v izredno težavnem položaju ter da je rešitev invalidskega vprašanja zares že nujna in pereča. Ker je predsednik združenja invalidov obolel, je vodil zborovanje podpredsednik Grubič. Za predsednika je bil izvoljen g. Svetczar Milojkovič iz Zaječa-ra. Kongresu so prisostovald zastopniki oblasti, zlasti pa ministrstvo vejske in ministrstvo za socialno politiko. Kralja je zastopal polkovnik Leko. Ob otvoritvi kongresa so bdli iposlani brzojavni pozdravi Nj. VeL kralju, kraljevim namestnikom, predsedniku vlade in vojnemu ministru, V imenu ministra za socialno politiko je načelnik Hofmanovič obljubil, da bodo vpo-števane vse upravi-Uine zahteve invalidov ter da se bodo popravile vsaj najhujše krivice. Nato se je razvila debata o delovanju organizacije in so bile izvoljene posamezne komisije za proučevanje glavnih problemov. Kongres se bo jutri nadaljeval in bo na koncu sprejeta resolucija, ki bo vsebovala vse glavne zahteve invalidov. Danes bo ol^orjen jugoslovenski paviljon na pariški razstavi Pariz, 20. junija. AA. V Pariz je danes prispel jugoslovenski trgovinski minister dr. Milan Vrbanič v ispreni-stvu svetnika minstrstva. g. Jaše Grgaševiča. šefa tujsko prometnega odseka- Jutrj bo otvoril jugo-elovenski paviljon na svetovni razstavi. Tej svečanosti bo pole? dragih osebnosti prisostvoval tudi francojkj trgovinski minister Pa«! Bastid. Zastopnik trgovinskega ministra Beograd, 19- junija AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namest-ništva in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra je imenovan za zastopnika trgovinskega ministra, ki se bone kaj časa mudil v tujini, dr. Marko Kožulj, minister za gradbe. Strašen požar v Stockholmu Stockholm. 20. junija AA. Strašen požar je uničil dobršen del stockholmskega predmestja Šveda. Škoda znaša več milijonov švedskih kron. Pariz, 20. junija, r. Borba med Blu-movo vlado in senatom postaja vedno bolj dramatična. Senat je včeraj odklonil zahtevana pooblastila in je vladni zakonski načrt bistveno izpreme-.iil ter ga vrnil poslanski zbornici. Poslanska zbornica je obnovila svoj prvotni sklep in znova vrnila zakonski predlog Senatu. Obe zbornici sta bili zbrani v?o noč in ves današnji dan. V vrstah ljudske fronte vlada veliko ogorčenje in nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, če bo senat vztrajal pri svojem stališču. Blum je stavil senatu poslednji rok za sprejetje zakona do jutri zjutraj. Ce do tega roka ne bo imel zahtevanih pooblasti, ni izključeno, da bo ali odstopil ali pa predlagal razpust parlamenta in nove volitve. V obeh primerih utegnejo nastati izredno napeti odnošaji. Komentarji tiska Pariški tisk se bavi dane3 z notranjepolitičnimi težavami, ki so nastale spričo opozicije v senatu proti vladnim finančnim načrtom in zahtevanim pooblastilom. »Ma-tin« ugotavlja, da i senat i poslanska zbornica odločno vztrajata pri svojem stališču. Zaradi tega bi lahko nastale hude politične in gospodarske težave, ki bi jih ne mogla odpraviti niti močna Blumova vlada. »Echo de Pariš« pravi med drugim: Senat more, pa tudi mora včasih pristati na politične koncesije. V tem primeru pa gre vsekakor za Izredno važne stvari in ne le za vsakdanja politična vprašanja. Senat odločno brani življenjske interese Francije nasproti temnim podvigom režima, ki jih ni znal niti natanko definirati. »Figaro« ugotavlja, da je Blum odličen političen taktik in še večji socialist. Pripravljen je umakniti re, toda le kot žrtev velekapitala, ker bi na ta način med maso samo pridobil. »Petit Journal« naglaša, da je Blum v poslanski zbornici baš v tem težavnem trenutku dosegel prav toliko glasov .kakor pri vseh prejšnjih glasovanjih. Sodeč po tem niso u peli manevri .posameznih prizadetih elementov, ki so hoteli omajati slogo strank ljudske fronte. Zaradi tega pa je pričakovati, da bo Bhi-mov režim izšel iz sedanje politične borbe samo še bolj ojačen. Grožnje ljudske fronte Državni odbor ljudske fronte, ki je imel snoči daljšo sejo, je sprejel resolucijo, v kateri je ponovno izražal Sv°j znani poziv z dne 15. junija in ugotovil, da je sena* v prvi debati o novem finančnem zakonu odklonil vladne zahteve, ki so bile v poslanski zbornici z veliko večino glasov sprejete. Odbor izraža svoje prepričanje, da bosta zbornična večina in republikanski del senata znala izpolniti voljo naroda, ki je prišla do izraza pri volitvah. Celonočne seje Snfofii takoj po seji senata se je ponovno sestala poslanska zbornica in nemudoma začela ponovno razpravljati o načrtu finančnega zakona, ki ga senat ni hotel sprejeti. Poročevalec zborničnega finančnega odbora je predlagal, da bi poslanska zbornica ponovno potrdila svoj prejšnji sklep. Delničarski poslanec Boussu pa je zahteval, da se pred tem urede še nekatera druga vprašanja. Finančni minister Auriol je to zahtevo odklonil. Prav tedaj je vstopil v dvorano ministrski predsednik Blum, ki so ga socialisti pozdravili z navdušenim ploskanjem. Bivši finančni minister Petri je v svojem govoru obeležil celokupni težavni položaj in menil, da vendarle ni mogoče preko dejstva je senat vladi le dal pooblastila, čeprav nekoliko bolj omejena. Tudi se ne sme pozabiti, da so pooblastila vobče politična sredstva diktature. Zbornica je nato sprejela zakon v prvotnem besedilu in je bil danes dopoldne spet predložen senatu. Senat se je takoj sestal k seji in je pričakovati, da bo še danes dokončno rešeno vprašanje finančnih pooblastil, ki jih vlada zahteva v svojem zakonskem predlogu. Po zavzetju Bilbaa Valencijska vlada zanika trditve nemške vlade o napadu na križarko »Leipzig" Salamanca. 20. junija. AA. Začasni dr-žavnj poglavar general Franco je imenoval za guvernerja biskajske pokrajine Miguela Ganozo del Rjcgo. Doslej so bili zavzeti biskajski predeli upravno pod oblastjo gu-vernerja pokrajine Guipuscoe. Listi so danes objavili zelo obširna P?" ročila o zavzetju Bilba.a. V njih poročajo posebno o navdušenju, s katerim je bil" bajsko prebivalstvo sprejelo nacionalistično vojsko. LV?tj razpravljajo tudi o moralnem pomenu tega nacjonal:stičnega uspeha- ki ne pomeni samo povečanja nafK?nalistične Španije, neco tudi novo politično zmago nacionalističnega pokreta. Vest o pade" Bilba.3 je izzvala v Burgosu silno navdušenje. Kar naenkrat je bilo mesto v zastavah Po ulicah je sinočj manifestiralo okrog 50.000 ljudi z zastopniki civilnih in cerkvenih oblasti na čelu. Ljudje flo prirejali generalu Francu velike ovacije. Tudj v Salamanci je prišlo do velikih manifestacij zaradi zavzetja Bilbaa, pri katerih so sodelovale vse formacije nacionalističnega pokreta. Pred palačo generala Franca se ja zbral* veljika množica ljudi, ki je generalu nenehoma vzklicala. Za jifcri so napovedane velike manifestacije po vsej nacionalistični Španiji. Ob tej priliki se bo službeno proslavilo zavzetje Bilbaa. VeS uradi bodo zaprti. London, 20. junija. AA. Na vest o padcu Bilbaa, ki so jo po radiu izvedeli tudi bil-bajski otroci v nekem taborišču blizu Sou-thamptona, kamor so prispeli pred nekaj dnevi, je nastal med deco velik strah. Od 500 otrok je velika večina zbežala iz taborišča. Do večera so v taborišču spet zbrali okoli 350 dečkov in dekletc. Okrog 150 pa jih je pač prebilo v bližnjem gozdu. Tudi ponoči so manjši cddelki policije in vojaštva s prižganimi hakljami iskali prestrašene otroke Nadzorno osebje je izjavilo, da je vest med deco. ki je vsa stfana-tizirana, vplivala silno porazno in da je otroke popadla neka kolektivna blaznost, tako da jih nihče ni mogel več zadržati. Saint Jean de Luže, 20. junija. AA. Po informacijah poročevalca agencije Reuter prodirajo uporniki iz Bilb3a že proti Alon-zu. Baskovska vojska si naglo gradi neve obrambne utrdbe na obronkih gora za>-padno od Baraoalda Zorose in Zadabide, ki leži zapadno in severo-zapadno od Bilbaa. Iz republikanskega tabora Saint Jean de Luz, 20. junija AA. Po neki vesti iz San Sebastiana Bilbao v celoti še zmerom ni v rokah nacionalistov. Zlasti v mestnih okrajih na levem bregu reke Nervion so 6e včeraj celo popoldne in potem vso noč ter še davi vršile ogorčene borbe med nacionalisti in republikanci. Madrid, 20. junija AiA. Snoči ob 20.30 je general Miaja sprejel novinarje in jim sporočil, da so republikanske čete včeraj zjutraj pognale v zrak poslopje, ki je znano pod imenom Bela hiša. Hkratu so se zrušile tudi tri manjše sosedne zgradbe. Ta naselbina se nahaja na cesti v Estre maduro. Uporniki, ki eo bili zabarikadi-rani v teh poslopjih, so imeli velike izgube. Vsekakor je bila te zelo važna nacionalistična postojanka, ker je obvladala vso okolico. Opozorilo učiteljem Beograd, 20. junija. AA. Kakor znano, je bilo z odlokom on. br. 40720 z dne 6. maia 1937 odrejeno, da morajo učitelji in učiteljice narodnih šol vložiti prošnje za premestitev pri upravitelj sivih svojih šol najkasneje do 20. junija in da morajo banske uprave vse gradivo za novo razmestitev učiteljstva dostavili prosvetnemu ministrstvu do 10. julija t. 1. Prosvetni minister ie sedai z odlokom on. br. 41548 z dne 19. t. m. podaljšal rok za vlaganje teh prošenj do 30. t m., za njih predložitev ministrstvu pa do 15. julija t. 1. Povratek francoskega poslanika v Beograd Beograd, 19. junija A A. Francoski poslanik na našem dvoru grof De Dampiere ee je vrnii v Beograd ia prevzel spet posla nižke posie. Ljubljana, 20. junija. Na kongresu Združenja uradnikov, poštne telefonske in telegrafske stroke kraljevine Jugoslavije, ki se vrši od nedelje do torka v Ljubljani, je že včeraj prispelo veliko število delegatov in udeležencev iz vseh krajev države, z večernim brzovlakom pa se je pripeljala še skupina bolgarskih po-ki so ciali s svojo navzočnostjo zborovanju svojih jugoslovenskih tovarišev še posebej manifestativen značaj. K sprejemu bratov Bolgarov se je na kolodvoru zbrala velika množica naših štarjev in narodnega občinstva, ki je goste pozdravila z navdušenimi ovacijami Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vel. Borisu III. Ko je poštarska godba odigrala pozdravno koračnico, je v imenu mestne občine in župana izrekel Bolgarom iskreno dobrodošlico mestni svetnik šalehar, nato pa še predsednik ljubljanske sekcije združenja Šturm. V imenu gostoy se je za prijazni sprejem toplo zahvalil predsednik Zveze bol garskih poštnih nameščencev Hristo Marino v. Godba je zaigrala bolgarsko in jugoslovensko narodno himno, nato pa so morali gostje zavoljo dežja, ki se je tisti mah razlil nad Ljubljano, pohiteti v hotel Slon, kjer so nastanjeni za čas svojega bivanja v Ljubljani. Otvoritev kongresa Davi pa so se delegatje in drugi kongre-sisti zbrali v dvorani Delavske zbornice, da so jo napolnili do kraja. Z odra, okrašenega s sliko našega mladega vladarja ter z jugoslovensko in bolgarsko trobojnico, je zborovalce pozdravil najprej predsednik združenja Dragoljub Mihajlovič, ki je posebej poudaril šc pomen dejstva, da -so prišli tovariši iz Bolgarije z našimi poštarji v Ljubljani manifestirat za skupne stanovske interese in za nerazrušeno sodelovanje obeh bratskih, narodov in njunih držav, s čimer je storjen nov važen korak k pobratim-stvu. 2£ed predstavniki oblastev je predsednic posebej pozdravil še načelnika splošnega oddelka pri poštnem ministrstvu ša-riča kot ministrovega odposlanca, mestnega svetnika šaleharja in direktorja domače poštne direkcije dr. Vagajo. Potem je v imenu ministra dr. Kaludjerčiča poželel kon ,qresu najlepšega uspeha načelnik šarič, ki je podčrtal veliki pomen poštne, telefonske in telegrafske stroke in hvalevredno požrtvovalnost njenih nameščencev v službi. Ko se je v pozdravnih besedah Bolgarom spominjal zgodovinskega dela blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uediniteija in bolgarskega kralja Borisa, so zborovalci ponovno priredili živahne ovacije po obeh vladarjih utemeljeni politiki večnega prijateljstva. Na koncu se je načelnik šarič toplo zahvalil še zastopnikom tiska za njihovo pozornost in opozoril na veliki pomen javne kritike pri vsakem ja.vnem delu. Za njim sta izrekla dobrodošlico zborovalcem in gostom iz Bolgarije še predsednik ljubljanske sekcije šturm in mestni svetnik šaiehar, nato pa je predsednik bolgarske zveze Marinov izrazil svojo radost, da morejo Bolgari sodelovati na kongresu svojih jugoslovenskih tovarišev. V Ljubljano so prinesli pozdrave vseh poštarjev iz bratske Bolgarije. pa tudi pozdrave svojega vrhovnega šefa ministra generala Jovova in vsega bolgarskega naroda. V vznesenih besedah se je Hristo Marinov spominjal bolgarskega kralja in prestolonaslednika, ki se ja pravkar rodil, poudaril poslanstvo slovanskih narodov v borb iza ohranitev miru in vseobči napredek ter zaključil z vzkliki obema narodnima vladarjema in čim trdnejši zvezi jugoslovenskih in bolgarskih poštarjev. Kongres poštnih uradnikov v LJubljani Vsestransko pojasnjen položaj stanu in poštne službe 37S9 članov Med živahnim odobravanjem so bile sprejete brzojavke N.j Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu-regentu Pavlu in ministru dr. Kaludjerčiču, nato pa je bilo po daljšem premoru prečitano poročilo verifika-cijskega oabora, iz katerega povzemamo, da šteje organizacija v vsej državi 3789 članov, ki jih na kongresu zastopa 40 delegatov. Iz poročila upravnega odbora, ki je bijo zborovalcem predloženo v tisku, je razvidna živahna in vsestranska, delavnost dosedanjega vodstva, čeprav je mnogo njegovih sil zahtevala 3krb za notranjo konsolidacijo razmer. Ena najtežjih nalog združenja je borba, za izboljšanje gmotnega položaja poštarjev. Na žalost pa tudi v tako važnem vprašanju, kakor je borba za zagotovitev eksistenčnega minima, ni bilo mo goče doseči popolnega soglasja vseh prizadetih. V zvezi s prošnjo za izboljšanje gmot nega položaja so predstavniki organizacije zaprosili tudi 7a sprejem pri predsedniku vlade, pa do sprejema ni prišlo. Uprava združenja je v preteklem letu izvršila 387 raznih intervencij, predvsem v primerih, kjer je šlo za dolgoletna čakanja na napredovanje za premestitve po lastni prošnji in po službeni potrebi, za hitrejši postopek v ureditvi penziiskih prejemkov, za težke delovne pogoje pa za pretirane in nepravične kazni. Mnogo intervencij je bilo oprav ljenih pri upravnih sodiščih in držsvnem svetu se pospešijo disciplinski postopki. V odnosu do razvojna notranje-političnih razmer je- organizacija zmerom zavzemala strogo nevtralno stališče. V tem pogledu ji je bilo zmerom pred očmi vodilo, da ni stanovske svobode brez svobode. Premajhno število osebja Največje težave prizadaja prospehu poštarjev in njihove stroke premajhno število osebja, zaradi katerega se stalno viša število delovnih ur, obenem pa je prav onim uradnikom, ki so najbolj izmučeni od čezmernega dela, onemogočeno, da bi izkoristili svojo pravico do rednega letnega dopusta. Pa kakor so posamezne ustanove pošte in telegrafa preobremenjene z delom, tako opažamo po nekod spet preveč osebja, da si nekateri izbranci lahko privoščijo luksus čistega brezdelja. Odločujoče instance so bile že ponovno opozorjene na te razmere, a doslej še zmerom brez konkretnega uspeha. Najslabše se godi uradnikom na ob mejniw poštah, ki vrše skoraj permanentno službo. Ti poštarji ne pridejo do svojega dopusta po navadi niti na dan svoje poroke, ker ni kredita za nadomestovanje. Posebno težko je življenje onih, ki leta in leta službujejo v pasivnih in malaričnih krajih. Za službovanje na takih mestih bi bilo treba izdelati poseben načrt. V novem budžetu je Število osebja povišano za 170, okrog 50 nameščencev pa bo prišlo z manjših pode želskih pošt, ki bodo razdržavljene. Toda vse to je še mnogo premalo, da bi moglo zadovoljiti potrebe službe in osebja, po vrhu pa bo še nova direkcia v Banji Luki, ki se organizira iz obstoječega osebja, odvedla iz posameznih poštnih edinic občutno število delovnih sil. Po statistiki iz leta 1935. je bilo v vseh panogah poštne službe takrat zaposlenih 8172 moških in 2964 ženskih delovnih moči. Spričo tega stanja združenje odločno zahteva: cla se takoj poveča število osebja; da se definira pojem delovne enote .ker je pač razlika med prejemom priporočenega pisma in prejemom nakazila nekaj desettisočev din, da se po kakovosti in količini delovnih enot določi maksimum delovne obremenitve za vsakega nameščenca; da se v skladu s tem maksimiranjem izvrši tudi sistematizacija službenih mest; da se normirajo idravstveni pogoji za sprejem naraščaja in da se končne z zakonom zagotovi 40 urni tedenski delovni čas. Posledice preobremenitve Zaradi preobremenitve z delom je med uslužbenci poštne, telefonske in telegrafske stroke stalno izredno velike število obolenj. Lani je bilo med 11159 uslužbenci 5640 bolnih J 71900 dni. če bi se izvršil generalni zdravniški pregled vsega osebja pa bi bila slika brez dvoma še bolj katastrofalna. V manipulativnih ustanovah je bil delovni čas sicer znižan od 8 na 7 ur. toda po ustanovah. ki jim manjka personala, delajo uslužbenci še zmerom po 8 do 10 ur na dan. P^ed dvema letoma so bili državnim uradnikom znižani prejemki — formalno — za 7n'o. v resnici pa. to znižanje znaša v nekaterih uslužbenskih skupinah do 25% in še več. Ravno uslužbenci z najskromnejšimi prejemki in z največjimi družinami so bili pri tem znižanju najhuje prizadeti. Zadnji ča.s so na naglem začele rasti cene vseh živ-ljenskih potrebščin in poštni uslužbenci, ki s svojimi plačami že doslej niso mogli živeti. prihaja io v prav obupen položaj. Poštarji ponavljajo zahtevo lanskega kongresa, naj se za njihovo stroko in osebie ustanovi poseben zakon, kakor to zahteva specialni značaj poštne službe. Na koncu se poročilo obširno bavi še s socialno-zdravstvenimi problemi. Združenje je pri ministrstvu izposlovalo pravico, da uporabi poštne nabiralnike po mestih za organizacijo svetlobne reklame, ki bi utegnila stanovskim socialnim fondom donašati lepe zneske. V vsej državi bi bilo za takšno svetlobno reklamo pripravljenih okrog 1C00 nabiralnikov. V zvezi z raznimi socialnimi akcijami je širša uprava pripravila za kongres naslednje predloge: naj se vprašanje okrevališč v Kaštelu-Lukšiču in Vr-njački banji uredi tako. da prvo prevzame Združenje uradnikov, drugo pa Združenje zvaničnikov in služiteljev, pri čemer bi Združenje uradnikov plačalo razliko; za zgradbo okrevališča na Pohorju naj se da ljubljanski sekciji na razpolago 200.000 din; za dograditev okrevališča v Vrnjački banji, za odkup polovice doma v Zagrebu za ambulanto in za zgradbo okrevališča v žabljaku v zetski banovini naj se prav tako nakažejo sorazmerne vsote. Iz blagajniškega poročila povzemamo, da je za novo poslovno leto proračunanih 702.600 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Predstavniki nadzornega odbora so predlagali vsa. poročila v odobritev in razrešnico. Incident Na začetku debate je prišlo zaradi nediscipliniranosti nekaterih članov, do incidenta, ki je bil za udeležence toliko bolj mučen, ker so mu bili priče gostje iz Bolgarije. Pred prehodom na dnevni red je namreč upokojeni poštar Zarij eRadulovič iz dunavske banovine, ki ni član združenja, z vso vehemenco zahteval besedo. Po dolgem in razburljivem prerekanju je predsednik prepustil kongresu odločitev, ali naj Radu-lovič govori, in pretežna večina se je izrekla proti, nakar je predsednik odločil, da se mu dovoli beseda, ko pridejo raznoterosti na vrsto. Ta incident je vrgel piecej nerodno senco na ves potek debate in je dal slutiti, da se v okviru združenja snujejo neke akcije, ki stanovskim koristim poštarjev ne morejo biti v korist. Predsednik je odredil še čitanje brzojavnih čestitk, ki so — okrog 60 po številu — prišle kongresu od blizu in daleč in med katerimi je bila tudi brzojavka predsednika sofijske organizacije bol garskih poštarjev Dimova. Vse brzojavke izražajo simpatije delu dosedanje uprave in naročajo kongresu, naj tudi za bodoče poslovno dobo zagotovi nadaljevanje v zadnjih dveh letih začrtane smeri. Živahna debata V debati je najprej govoril delegat Mio-drag Milovanovič iz Beograda o skrajno tež kem gmotnem stanju nameščencev poštnih strok in je sprožil pobudo, naj bi država za izplačevanje svojih uradnikov uvedla gibljivo skalo, tako da bi plače avtomatično rasle in padale, kakor se gibljejo cene življenjskih potrebščin na trgu. Zadnji čas opažamo boljšanje življenjskega standarda po raznih stanovih, samo državni nameščenci so deležni zmerom težjega obstanka. Na koncu je govornik v celoti odobril poročilo uprave. član združenja Ljubiša Nikič iz Beograda je v imenu opozicije v dve uri trajajočem govoru grajal upravo, zlasti pa je napadal pisanje strokovnega glasila združenja. Zatrjeval je, da sta zadnja dva kongresa, ki ju večina smatra za osnovo svojega programa, prinesla članstvu mnogo manj praktične koristi kakor katerikoli izmed prejšnjih. Delegat Marko Mataček iz Zagreba je ostro zavračal Nikičeve trditve. Gmotni položaj poštnih uslužbencev je dovolj resen da bi se morale na tej točki strniti vse sile stanu. Pograjal je sekcije, da se niso odzvale pozivu glavne uprave na skupno akcijo za povišanje plač, ki jo je bila podvzela pred mesecem dni, upravi pa je očital, da ni posvetila skrbnejše pozornosti vprašanju prevedbe dnevničarjev. Med poštarji je mnogo koleginj, ki služijo kot dnevničarke že po 15 let. Stanje v Sloveniji Delegat Ferdo Nadrah iz Ljubljane je v izčrpnem poročilu orisal težko stanje usluž-benstva poštne, telefonske in telegrafske stroke na področju ljubljanske direkcije, obenem pa je pobijal kritiko opozicije. Do- sedanja uprava je vestno in skrbno delala po smernicah, ki jih je začrtal zadnji kongres, samo obžalovanja je vredno, da je bila borba zaman in da se mora danes združenje prav tako brezupno boriti za povišanje števila poštnega osebja, kakor se je borilo pred leti. Razmere v Sloveniji so v tem pogledu še mnogo bolj žalostne kakor pa v ostalih pokrajinah države. Medtem ko se je v letih 1928—1935 število poštnega osebja v vsej kraljevini vsaj za neznatno razliko zvišalo, se je število osebja na področju ljubljanske direkcije skrčilo od 1761 na 1573, kar pomeni nič manj ko za 10%. Za merilo prometa v tem času naj vzamemo odstotek v Sloveniji prodanih poštnih vrednotnic. Ta odstotek je nasproti ostalim direkcijam znašal leta 1931. še 14.5%, leta 1935. pa že 18.5%. Jasno je razvidno, da promet na področju ljubljanske direkcije vzdržema rase. vzporedno pa se krči število zaposlenih delovnih moči. Za pozornost, ki bi jo morala osrednja uprava posvečati Sloveniji, so poučne številke o čistem dobičku, ki ga daje poštni promet. V vsej državi je od leta 1933. do 1935. padel ta dobiček od 129 milijonov din na 109 milijonov (18%), na. področju ljubljanske direkcije pa je v istem razdobju narasel od 15,177.000 na 21,587.000, lani pa je dosegel že 27 milijonov. Podobno sliko nam nudi zadeva z napredovanji. V vsej državi čaka 45% poštnih uradnikov na napredovanje, v Sloveniji 56%, v Beogradu pa simo 38%. Po številu zaposlenega uradništva bi moral; imeti na področju naše direkcije 14"'« naraščaja ali še več. ker imamo velik kader osebja z mnogimi službenimi leti. V resnici pa imamo pri nas samo 9.4% pripravnikov pa 8.8"'n dnevničarjev. Te razmere pa se pri novih nastavitvah prav nič ne upoštevajo. Tako je službeni načelnik kulturnega oddelka mestnega poglavarstva. Kronika ne beleži do večera posebno hudih dogodkov, lz Mengša so ljubljanski reševalci pripeljali v bolnišnico 35-letnega Franca Oražma. Mož je doma iz Stožic in se je kmalu popoldne odpeljal s kolesom proti Mengšu. Tam pa je po nesrečnem naključju padet pod neki tovorni avto in obležal nezavesten, z zlomljeno roko. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Zajec, ki je tudi poklical reševalce. Ljubljanski grad je kakor nalašč ustvar- jen za velike ljudske prireditve. Danes je tam gori priredil Rdeči križ kresovanje. Dan je bil lep, zato so se mnogi v zgodnjih popoldanskih urah napotili na Grad in nekateri so se povzpeli na stolp- odkoder se je nudil lep razgled na planine in na prostrano ljubljansko okolico, ki je zdaj v najlepšem zorenju Ob 15. se je pričela veselica, dve godbi sta vabili občinstvo; starodavne šance so se zlasti proti večeru napolnile z občinstvom. Čim je nehala vojaška godba, je že udarila godba poštarjev, nastopili pa so tudi naši vrli mali harmonikarji in želi od strani občinstva mnogo priznanja. Grajska planota je nudila vsem dosti neskaljenega užitka. Nebo je bilo popoldne naklonjeno. Zabave je bilo obilno. Ljudje so se kosali v> lovu za srečo, saj si je marsikdo zaželel dva tisoč kilogramov premoga, čeprav je ob kresu največja vročina> zato pa bo premog brez dvoma prav prišel na zimo. Na dveh lesenih plesiščih so se vrteli pari v večernem hladu in očitno je tudi ljubezen mladih src imela ob tej priliki svoje veliko kresovanje. Izvrstne je-stvine in pijače po paviljonih so nudile dovolj utehe žeji in lakoti. Razgibane množice so zlasti zvečer navalile na Grad> da je življenje zavalo\*alo v vsej pestrosti in živahnosti. Posebno pa je pozornost Ljubljančanov obrnil nase velik kres, ki so ga zvečer zažgali na Gradu. To ie bil »ofici-elni« uvod v naše poletje. Prireditev je v vsakem oziru dobro uspela. Tudi med irebci ne gre brez politike Poslanec Brenčič Je moral zapustiti zbor konjerejcev Maribor, 20. junija. V hotelu »Orel« je bil danes redni letni občni zbor Konjerejskega društva za dravsko b3ncv'no. Zborovanje je vodil dolgoletni in zaslužni predsednik g. Lovro Pe-tovar, udeležili pa so se ga v zelo velikem številu konjerejci iz vseh krajev Slovenije Navzoči so bili tudi zastopniki banske uprave, sreskega načelstva in državne žreb:ane na Ponovičah. Na predlog predsednika sbile odposlane brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevim namestnikom, kmetijskemu ministru Stankoviču in ljubljanskemu banu. Predsednik g. Petovar je podal obširno poročilo, v katerem je orisal položaj konjereje in prizadevanje društva za povzdi-g-j te, za naše kraje tako važn° gospodarske panoge. Podčrtal je tudi nerazumevanje, ki ga kažejo do društva poklicani krogi. Društvo ima 12 podružn e in šteje 790 č 1-3nov. Vso skrb je posvečalo poleg splošnega pospeševanja konjereje tudi selekcij-skemu delu in premovanju. Zaradi pomanjkanja sredstev je moralo društvo do skrajnosti štediti. Odločno je predsednik zavrnil zlonamerne govorice, da je odbor zapravljal društveni denar. Vsa uprava je p-rab la samo 3.190 din. S »omočjo kmetijskega ministrstva je društvo izdalo pri nas edinstveno publikacijo »Konjerejec«, ki jo je brezplačno odlično uredil g. dr. Veble iz Ljubljane. Prvič se je letos zgo- dlo, da se je izvršila razdelitev žrebcev brez sodelovanja društva. D:čim druge banovine žrtvujejo za pospeševanje konje-leje velike vsote, ki segajo v stotigoče, je v proračunu dravske banovine v ta namen določenih samo 60.000 din. Letos je bilo premiranih 460 žrebcev. Društvo je izplačalo v ta namen 72.356 din. Društvena imovina znaša od zaključka poslovnega leta 33.700 din. V debati, ki je bila zelo živahna je delal narodni poslanec Brenčič razne neumestne medklice, ki so imeli kaj malo opravka s kenjerejo, pač pa so močno dišali po pol tiki. Zborovalci so bili zaradi tega skrajno ogorčeni in ko so ugotovili, da poslanec Brenčič sploh ni član društva, so mu svetovali, da se je jadrno umaknil z zborovanja, o delu žrebčame na Ponovičah je poročal inž. Hoete, o rodovniškem delu pa predsednik g. Petcvar. Zborovalci so izrazili željo, naj bi se žrebčarna s Ponovič premestila v središče živinorejskih okrajev in so v tem smislu sprejeli tudi posebno resolucijo, ki bo dostavljena kmetijskemu ministrstvu. Zborovalci so izrazili odboru društva polno priznanje za požrtvovalno delo. Pri nadomestnih volitvah sta bila. izvoljena za preglednika računov gg. šuman in Bedjanič. Zborrvanje je trajalo od 10. do 15. in je pokazalo, da ho*.e naše ljudstvo trezno gospodarsko delo ne pa strankarsfch hujskanj. Maribor preko nedelje Maribor, 20. junija Izredno nestalno in z nevihtami oblago-darjeno vreme nj dopustilo tistega običajnega mariborskega nedeljevanja po raznih okoliških in periferijskjh postojankah, ki eo pri družabnosti in razvedrila potrebnih Mariborčanih tako zelo v čisljh. V soboto zvečer, se je spet vljlo in so hudourniki i-n potoki silno narasli. Zlasti iz Pesniške doline prihajajo obupn; klicj. saj povzroča preobilje padavin ljudem ogromno škodo. Za dane« .je tjlo napovedano razvitje naraščajskega sokolskega prapora v Studencih. piij katerem so strumno sodelovala vsa mariborska sotkolska društva in za katero je vladalo v krogih nacionalno zavednega in sokolskega Maribora 6ilno veliko zanimanje. B;lo je pa na sporedu današnje nedelje tudj nekaj društvenih zborovanj. Zbor Narodne odbrane Dopoldne so se zbrali v gornji dvorani Narodnega doma delegatj in člani NO na področju mariborskega oblastnega odbora NO. Občni zbor. ki je bjl prav dobro obiskan, je otvoril predsednik prof. dr. A. Dolar, ki je predlagal. da se odpošlje z občnega zbora vdanostna brzojavka Nj. ^ el. kralju Petru II.. pozdravna brzojavka pa predsedniku NO v Beogradu Uiji Trifuno-viču-Birčaninu. Po pozdrav" predstavnikov nacionalnih društev, ki so se v velikem številu udeležili občnega zbora, je sledila pjetetna počastitev spom;ni narodnega borca in junaka dr.. Ljudevita Pivka ter sokolskega škofa Ucceljnija. Sledjla so poročila funkcionarjev oblastnega odbora in krajevnih organizacij. Tajniško poročjilo je podal inž. Borut Maister. blagajniško v blagajnikov^ odsotnosti dr. Vauhnik, nad-zornjško pa dr. Senekovjč in Franjo Peric. Na dnevnem red" je bil tudj referat predsednika dr. Anton Dolarja o splošnem nacionalnem položaju ob naši meji te* o potreb«" nadaljniih pobud na polju narodno obrambnega dela. poudarjajoč, d^i js upati. da bo v kratkem prišlo do ožje kooperacije v narodno obrambnem delu posa- i meznih organizacij ter 6» bo v to evrho I razdelila meja na 22 sektorjev g centralo v Mariboru, od koder bodo izhajale inci-jative posameznim sektorjem. To je potrebno. da se usrotov; dejansko stanje nacionalne situacija in da se ugotovijo metode nadaljnega naiodnoobrambncga dela. Oblastni odbor NO v Mariboru združuje 13 krajevnih organizacij in dve povcijeništvj. Med drugim sta bila na dnevnem redu tudj rcf"rata urednika »Pohoda« Bojana Šinila. in delegata ljubljanskega oblastnega odbora Franka Kokalja. V okviru občnega 7.bora se je zbst-i nagiašala potreba posvečanja pozornosti našomu Kozjaku, kamor naj b; se sistematično usmerjali izleti ▼ svrho vpostavitve družabnih in prijateljskih stikov z našim obmejnim žjvljem. Orožnika sta rešila otrok" življenje Selniška orožnika Ivan TI i ja ž jn Andrej Kranjc sta bila na službenem obhodu v Spodnjem Boču nad Selnico ob Dravj. Nenadoma pa sta zaslišala iz smeri močno naraslega Bistiiškega potoka obupne klice na pomoč. Pohitela sta v smeri protj potoku. kjer sta sredj lesa jn drug:h predmetov. kj jih je odnašala do poldrugega metra narasla voda. opazila štiri in polletno Ivanko, hčerko k o'"a rje ve žen? Jožefe Jarčeve. doma iz Slemena. Mati je stala ob vodi in obupno vpila na pomoč, dočim sta orožnika takoj odvrgla svoji puikj ter se pognala v vodo. iz kater« sta privlekla ž» popolnoma nezavestno in pre-mraženo dekletce, ki -sf3 mu najprej iz-pnr/nila želodec od vode ter jo potoni z umetnim dihanjem obudila k življenju. Nesreča. k; b; skoro zahtevala življenje ubogega dekleta, se .jc pripetila na ta način, da s& je mala Ivanka, ko je šla z materjo preko brvi. spodrsnila in zatem padla v močno nar?slj potok, ki jo je odplavil in kjer bj nedvomno našla smrt, ako bi ne bilo v bližini požrtvovalnih orožnikov. Boleči vozli v sklepih so znaki protina (gihta). Zahtevajte od Piščan-biroja, Beograd II, Maršala Pilsud-skog 22, ali pa od Pieštanyinformator, Zagreb, Slrossmayerov trg 1,H. kat, brezplačno brošuro ,,Zakaj kopališče Pieštany". čitali boste v njej o izločujočem učinkovanju blatnih kopeli v Pieštanyju (češkoslovaška) in istočasno o dieti. Kopališče Pieštanj prinaša ozdravljenje! V zračnem prometu 70% popust na povratku Namestnik patriarha je obiskal Celje Celje, '20. junija Danes dopoldne ob 10. je prispel z zagrebškim izletniškim vlakom, ki je imel pol ure zamude, v Celje znani nacionalni delavec in odlični predstavnik pravoslavrs cerkve, podpredsednik arhierejskega sinoda in sedanji zastopnik bolnega patriarha g. Varnave, metropolit zagrebški g. Dositej s spremstvom. Ko je izstopil iz vagona, so ga pozdravili zastopniki sreskega na-čelstva, meslne občine, rimsko-katoliške in evangelske cerkve, pravoslavne cerkven« občine in Bralstva pravoslavnih Slovencev v Celju. Sokola, gasilcev, uradov, korpora-cij in šol ler mnogo drugega občinstva. Mitropolit g. Dositej se ja prisrčno zahva lil za lep sprejem ter v globoko zasnovanih besedah poudari] predvsem potrebo ljubezni, prijateljstva, miru in edinstva, ki naj vlada med nami v smislu Kristusovih naukov. Med živahnim vzklikanjem množice je odšel pred kolodvor, kjer ga je pričakovala zopet velika množica nacionalnega prebivalstva. Izpred kolodvora se je odpeljal s spremstvom z avtomobili v pravoslavno cerkev sv. Save, kjer je bil prav tako svečano sprejet. V cerkvi je nato opravil službo božjo ob asistenci ostalih svečenikov. Danes je bil prvi dan pravoslavnih binkošti. Po službi božji je mitropolit g. Dositej poročil odvetnika g. dr. Nikolo Badovinca iz Karlovca in gdč. Radmilo Milulinoviče* yo, nečakinjo predsednika Cinkarne d. d. in predsednika pravoslavne cerkvene občine v Celju g. Todorja I^zarevifa. Kuma predsednika JNS armijskega generala v. p. g. Petra Zivkoviča je zastopal odvetnik g. dr. Majski iz Nove Gradiške, stari svat je bil industrijec g. Svetozar Ilič iz Karlovca, dever pa gardni kapetan g. Branislav Ču-mič. Med poročnim obredom ie bila v cerkvi in okrog cerkve zbrana velika množica nacionalnega prebivalstva. Po poročnem banketu v Celjskem domu je mitropolit g. Dositej sprejel pravoslavne vernike, z večernim vlakom pa se je po prisrčnem slovesu vrnil s spremstvom v Zagreb. Drevi ob 18.15 bo v veliki filharmonični dvorani sklepna produkcija ljubljanskega državnega konservatorija, na kateri nastopijo gojenci Osana, Rueh, Sagadin, Hvagtija, Kruljčeva, Rakovec, Pavlovčiče-va, Eiletz, Prinčičeva, Sokova, Korenča-nova Demšar in žižmomd ter skupni orkester drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice. Gojenci so iz Šole ravnatelja Betetta profesoric Trostove in Wistinghaumove, dalje prof. Vogelniko-ve, Lipovška, šivica, Zarnikove, Toneta Ravnika lin prof. Pfeiferja, r 8rad}ansd izpadel Tekmovanje za srednjeevropski pokal je letos za nas končano — Poleg Gradjanskega izpadeta še Prostejov in Venus — Železničar igral v Varaždinu neodločeno Prostejov: Grass-hoppers 2:2 (1:1) Zagreb, 20. junija. 2e davno ni bilo za kako tekmo tolikega zanimanja, kakor za današnjo, ko se je odločilo ali bo naš državni prvak Gradjanski letos' še dalje sodeloval v enem največjih nogometnih prireditev, namreč v tekmovanju za srednje-evrop-ski pokal. Gradjainski je prevzel težko nalogo, ki mu pa žal ni uspela. V prvi tekmi v Genovi je podlegel svojemu nasprotniku z 1:3; toda vsi ljubitelji našega nogometa so pričakovali, da se bo Gradjanski na lastnem igrišču vendarle pokazal tako močnega, da bo Italijane odpravil z razliko treh golov ter tako ostal v tekmovanju. Fezultat pa je še slabši, kot je bil v Genovi in tako je to tekmovanje za našo državo za letos končano. V Zagrebu je danes deževalo, vendar pa se je pred pričetkom tekme razjasnilo. Tekma je bila določena za 5. uro. igrišče pa je bilo že pol ure prej popolnoma zasedeno. 15.000 gledalcev je z veliko nestrpnostjo pričakovalo začetek igre. Na igrišču je bil tudi delegat komiteja za srednjeevropski pokal dr. Ge-ro z Dunaja. Genova:Gradjanski 3:0 (3:0) Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Genova: Baccigalupo — Agosteo, Gen ta — Pastorino, Bigogno, Perassolo — Arcari, Fascinelli, Servetti, Scarabello, Marchionechi. Gradjanski: Glaser — Hiigl, Bivec — Kovačevič, Jazbinšek, Kokotovič — Me-darič, Antolkovič, Lešnik, Djanič, Pleša. -i- Potek igre Občinstvo je odlično razpoloženo in fakoj začetkoma strastno bodri domače igralce.--Italijani se hitro znajdejo, do-čira zlasti krilska vrsta Gradjanskega ne pride v polet. Ze v 6. minuti dosežejo Italijani vodstvo. Desni krilec Genove daje lepi pas na levo krilo in Marchionechi doseže efekten gol z glavo. 1:0 za Genovo Igra se nadaljuje v živahnem tempu. Genova je zopet pred vrati Gradjanskega, toda domača obramba je to pot boljša. Gradjanski pa se še vedno ne znajde. kar izkoristijo Italijani in dosežejo v 12. min! drugi gol. Srečni strelec je bil Servetti, ki je z močnim in plasira-liim strelom potisnil žogo v mrežo. 2 : 0 Po tem ponovnem uspehu Italijanov fe bitka za domače skoraj že izgubljena in ni več izgledov, da bo Gradjanski ostal v tekmovanju za srednje-evropski pokal. Genova ima tudi dalje več od igre. Tempo igre je popustil, ker se Genova že smatra za zmagovalca. Hitri start Italijanov onemogočuje igralcem Gradjanskega skoraj vsako akcijo. Posebno se je v tem času odlikovala obramba Genove. Od 18. min. dalje se Gradjanski nekoliko popravlja in napada, toda vsi napadi so počasni in neodločni. Tudi občinstvo je že izgubilo vsako nado: V 19. min. je Servetti zopet pred vrati Gradjanskega, toda Htiglova intervencija je bila to pot uspešna. V 27. min."Je"Gradjanski imel krasno šan-so. Lešnik hiti s žogo sam proti golu in strelja. Vse pričakuje siguren gol. toda italijanski vratar reši v korner. Genova pa se kmalu reši pritiska domačih. Lepa akcija Medariča se konča v outu. Genova je popustila in prepušča inicija-tivo Gradjanskemu. Italijani so sedaj cjačili svojo obrambo. V napadu imajo samo tri' igrače. Toda tudi ta napad je bil dovolj močart, da je povečal score. V 33. min. zaključi na oko nenavaren napad Italijanov njihova desna zveza s strelom iz daljave 25 m in tretji gol je tukaj. ' 3:0 Glaser bi bil lahko obranil ta zgodi-tek. Obramba in napad Gradjanskega sta bila želo slaba. V drugem polčasu se prične igra zopet v živahnem tempu. Odlične kakovosti italijanskih igračev prihajajo zopet do izraza. Igra se večinoma v sredini igrišča. Edini igrač Gradjanskega ki se je izkazal, je bil Kokotovič. Gradjanski je nekoliko izpremenil svoj napad. ša je šel na desno, Antolkovič na levo zvezo, dočim je Djanič igral levo krilo. V 17. min. je bil pri ostrem, toda brezuspešnem napadu domačih poškodovan levi branilec Genove. Sodnik ni prekinil igre, čeprav je poškodovani igrač ležal v kazenskem prostoru. V tem težkem položaju reši vratar Genove. Gradjanski sicer še napada dalje, toda rezultat se do konca ne menja. Malo kritike Genova je bila mnogo boljša od Gradjanskega. Zlasti se je odlikovala italijanska obramba, dočim je bila obramba Gradjanskega danes posebno slaba in nesigurna. Zato pa so bili tudi vsi napadi Italijanov zelo nevarni. Napad Gradjanskega je igral zelo klaverno vlogo. Skoraj ni mogel plasirati nobenega strela na gol. Pri Italijanih so bili napad, krilska vrsta in obramba, torej vse moštvo, kot ena celota. Vse njihove akcije so dobro premišljene. Z energičnim star tom onemogočajo nasprotniku vse akcije. Njihova igra je lepa in koristna. Reči je treba, da Genova ni pokazala pravega italijanskega stila, temveč je igrala bolj po dunajski ali škotski šoli. Sodil je dobro Čehoslovak g. Beranek. Prostejov, 20. junija. Današnja druga tekma za srednjo-evrop-ski pokal med Prostejovom in curiškim klubom Grasshoppers je ostala z 2:2 neodločena. Ker so Švicarji zmagali v prvi tekmi, izpade Prostejov iz nadaljnjega tekmovanja Ujpest: Venus 4:1 (2:0) Budimpešta, 20. junija. Bukareški klub Venus je doživel svoj drugi poraz proti Ujpeštu. Ujpešt je danes zmagal s 4:1. Prejšnjo nedeljo so istotako zmagali Budimpeštanci, in siccr s 6:4, tako aa ostanejo še dalje v tekmovanju. Slavija (V): železničar (M) 0:0 Varaždin, 20. junija Pred številnim občinstvom se ie danes vršila v Varaždinu prva kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo med va raždinsko Slaviio in mariborskim Železničarjem. Tekma je prinesla Mariborčanom lep U6peh. Ostala je neodločena, celo brez pola. in je unati. dri bodo Železničar^ na domačem terenu nadvladali Varaždince in tako še sodelovali v kvalifikacijskih tekmah za nacionalno ligo. Sodil ie g. Habdiia iz Osijeka slabo. Ostale nogometne tekme Murska Sobota : SK Mura : SK Radeče 10:0 (2:0). Odločilna tekma za vstop v I. razred. Mura se je pokazala znatno močnejšo. Njena zmaga je docela upravičena. Sodnik g. Konic strog in objektiven. Beograd : Bask : Lazio 2:0 (2:1). Nočna tekma v soboto zvečer. Med tekmo ie nenadoma ugasnila luč- vendar pa se je igra po kratkem neprostovoljnem odmoru v redu nadaljevala. AMSTERDAM: Srednja Evropa : Zapad-na Evropa 3:1 (1:0). BERLIN: Falke 04 : I. FC. Nilrnberg 2:0 (2:0). Falke je s tem postal nemški prvak. Izbirni miting lahkoatletov Bru&an je postavil na 10 km rekord mednarodne vrednosti — Izvrstni rezultati na I500 m V nedeljo dopoldne je Zveza slovanskih lahkoatletskih klubov priredila na igrišču Primorja svoj drugi izbirni miting za. sestavo reprezentance za troboj Ljubljana— Becgrad—Zagreb. Kakor prvi je tudi ta prinesel poleg nekaterih izrazito dobrih, tudi nekaj podpovprečnih rezultatov, ki so ponovno potrdili, da v tehničnih panogah nimamo gofccvo nobenih dobrih zastopnikov. Tem pomembnejši je bil uspeh Rru-čana v teku na 10 km. Bručan je trenotno v izvrstni formi in je z lahkoto žboljšal svoj lastni rekord, ki ga je postavil 18. avgusta 1935 na državnem prvenstvu v Ljubljani za celih 34.8 sek. Njegov rezultat 32:28.6 je tudi mednarodno jako dober in je znatno boljši od balkanskega rekorda. Razveseljivi so bili tudi rezultati na 1500 m, v kateri panogi smo v zadnjem času dobili vrsto odličnih juniorjev, ki bodo prav kmalu predstavljali isti razred kakor Goršek. škoda, da je naš najmlajši reprezentativne Kotnik prišel prepozno na start, sicer bi bdi v bortoi dosežen prav gotovo še zna: no boljši rezultat. Za tro-mateh razpolaga Ljubljana zdaj s četverico, ki v Jugoslaviji nimajo enakovrednih. Prav dober je bil tudi rezultat Ple-terška v teku čez zapreke na 110 m, dosežen v solo teku. V naslednjem tehnični rezultati: Skok ▼ d*HjavO: l Požar (Primorje) 6.34, 2. Pavlič (Planina) 6.10, 3. Korče (Pr) 5.93, 4. Bnanicl (Hirija( 5.89. Kopje: i. Hovar (I) 41.80, 2 Krenar (Pr) 39.55. Kladiv®: L Zupan (I) 39.45, 2 Jeglič (Pl) 37.19, 3. Korče (P) 34.79. Tek na 10 km: 1. Bručan (I) 32.28.6, nov jugoslovenski rekord! (dosedanji 33:03.8), 2. Pere (Pr) 34:16.6, 3. Krpan (Pr) 34:25, 4. Tavčar (Pr) 36.45.4. Bručan se je kmalu otresel nasprotnikov in v enakomernem tempu tekel krog za krogom. že v 9. krogu je prekosil Tavčarja za cel krog, v 14. krogu sta pa isto storila tudi Pere in Krpan. V 20. kregu, po približno 8 km je Bručan pretekel za en krog tudi Perca in Krpana in končno Se enkrat Tavčarja. Na cilju ga je ločilo od drugega dobrih 650 m. Troskok; 1. Korče (Pr) 12.91, 2. Požar (Pr) 12.56, 3. B ranici (I) 12.37. 400 m: 1. Pleteršek (Pr) 52.7, 2. Sku-šek (Pr) 53.3, 3. žorga (Pr) 53.4 1500 m: 1. Košir (Pl) 4:15.8, 2. Pogačnik (Pr) 4:16.8. 3. Srakar Iv. (Pr) 4:21.2. Najlepša točka sporeda. Pogačnik je voda"! do 80 m pred ciljem, tu mu je pa v silnem finišu pobegnil Košir. Kotnik (I) je v solo-teku dosegel čas 4:16.8. 100 m: 1. Gabršek (Pr) 11.8, 2 Pavlič (Pl) 11.9, 3. šušterfiič (Frj 12.2. Rezultati so zaradi rezmehčane proge slabi. 110 m z zaprekami: Pleteršek v sMo-teku 16.5. Mednarodni damski lahkoatletski miting Beograd, 20. junija V soboto se je na igrišču Jugoslavije pričel mednarodni damski lahkoatletski miting, na katerem sodelujejo poleg naših še atletinje iz Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske. Miting je prinesel nekaj dobrih rezultatov, med njimi tudi nov jugoslovenski rekord v metu diska. Včerajšnji prireditvi ie prisostvovalo okoli 500 oseb. Rezultati so bili: Predtek 100 m: I. skupi da: 1. Schmidt (A) 12.S, 2. Kolbach (A) 13.1; II. skupina: 1 Gottlieb (A) 12.8, 2. Šilarova (C) 13.3; III. skupina: 1. Vančura (C) 12.8, 2. Hor-manri (J) 13. Met krogle: 1. Pekarova (C) 12.99. 2. Stefanini (J) 10.82, 3. Neferovi« (J) 10.82. Tek 80 m juniorke: 1. Kunodi (J) 11. Ta rezultat bo najbrž verificiran kot novi jugoslovenski rekord. 2. Škodrič (J) 11.3, 3. Miloše vid (J) 11.8. Startale eo samo Ju-goslovenke. Skok v višino: 1. Szak (M1) 1.53. 2. Gottlieb (A) 1.50. 3. Novak (A) 1.50, 4. Stefanini (J) 1.45. Tr* zapreke 80 m: 1. Vertesi (M) 12.8, 2. Kolbach (A) 12.8. 3. Stefanini (J) 13.1. Met diska: 1. Nefcrovič (J) 37.25 (no? jueo-lovpiiski rekord), 2. Kolbach (A) 35.90 3. Ililandrova (C) 31.98. 4. Stefanini (J) 29.23. Met kopja: Pekarova (C) 43.49, 2. Bau ma (Al 41.45, 3. Kolman (J) 33.88. Rezultat Pekarove ic nov češkoslovaški rekord. Finale 100 m: 1 Vančura (C) 12.2. 2. Schmidt (A) 12.4. 3. Ggttlicb (A) 12,S, 4. Hofmann (J). Desetoboj v Mariboru Maribor, 20. junija SK Železničar ie priredil v soboto po l>oldne in v nedelio dopoldne tekmovanje v olimpijskem desetolx>ju. Rezultati so bili: 1. Klaic (Železničar) 4.255. 2. Hlade (Železničar) 4.216. 3. Smer-delj (Maraton) 3.734, 4. Vidic (Maraton) 3.079 točk. Državno kolesarsko prvenstvo juniorjev Koturaški savez kraljevine Jugoslavije je priredil danes dopoldne kolesarsko dirko za državno prvenstvo jun:orjev za 1. 1937. na progi Ljubljana—Celje (75 km). Ob 10. je staitalo v Ljubljani 10 dirkačev (5 iz Zagreba, po 2 iz Maribora in Celja ter 1 iz Ljubljane), ki so vsi prispeli ha cilj v povoljnecn času. Zanimivo je, da je vseh prvih devet dirkačev vozilo enako in doseglo čas 2:24.38.2. Prc-ga je bila dobra, samo cesta med Vranskim in št. Petrom je slaba. Rezultati: 1. Mirko Košar (železničar, Zagreb), 2. Pavel Premk (Henmes, Ljubljana), 3. Leo Ovelbar (HKB, Zagreb), 4. Ivan Rebrovič (železničar, Zagreb), 5. Rudo Vrbanec (HKB, Zagreb), 6. Karel Sodeč (Maraton, Maribor), 7. Ivan Kramar (Klub slov. kolesarjev, Celje), 8. Dušan Davidovi č (Orao, Zagreb), 9. Oton Jerneje (Klub slov. kolesarjev, Celje), vsi 2:24.38.2; 10. Ivan Štiaigl (Perun, Maribor) 2:31.08. Državno kolesarsko prvenstvo juniorjev si je letos priboril Mirko Košar iz Zagreba ter prejel državni dres in kolajno, drugi in tretji sta prejela plaketi, četrti, peti in šegti pa kolajne. Razdeliev daril je bila takoj po tekmi v hotelu >Hubertus«. Dirko je vodil savezni delegat g. šef iz Zagreba kot predsednik komisije, savezni tehnični referent g. Kranjc iz Zagreba in gg. Vrbanc in Kržič iz Zagreba, na cilju pa še sodnika g. Fajs iz Celja in Kebrič iz Maribora. SK Ilirija (lahkoatl. Sekcija). Pozivamo člane, da se udeleže pogreba matere tovariša Megušarja danes Ob 17.30 izpred mrtvaške veže bolnišnice. šahovski turnir v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 20. junija, i. Današnje 8. kolo se je zaradi številnega obiska Zagrebčanov in Varaždineev igralo od 14. do 18. Turnir si je ogledal tudi pred ednik Narocžne skupščine dr. čirič, ki je predsednik šahovskega saveza in bo ostal v Rogaški Slatini nekaj dni. V prekinjeni pa.tiji 7. kola je Tcmovič podlegel Gere- benu. Popraviti je treba izid partije Ge-reben—Vukovič, v kateri je zmagal slednji in ne prvi, kakor je bdlo pomotoma javljeno. V današnjem kolu je Vukovič dobil točko proti Drezgi, ki ponovno ni prišel na turnir in je bal kontumaciran. Schreiber je po odlični indijski obrambi dosegel remis s Foltysom. Najdorf je z zmago zaključil napad na Nedeljkovičevo rohadmo krik). Samisch in Trifunovič sta se v izenačenem položaju sporazumela na remiz. Tudi partija Konig—Pire se je končala remis v nekoliko boljšem položaju za belega. Ostale partije so bile prekinjene. Ko če bo ta še" nadalje navezana na tako majhno zanimanje s strani državnih in drugjh činjteljev kakor doslej. Glavna organizacija ru mu nekih amaterjev je združenja »F. A. R.« v Bukarešti, ki izdaja svoje i zborno urejevano in že na zunaj odlično glasjlo »Fotograf ia«. Kakor se pri- pravlja »F.A.R.« trenutno na to, da bi priredil v Bukarešti prvo mednarodno razstavo. Nj dvoma, da bo ta razstava spričo ugleda, ki ga uživajo vodilni runmnski fo-tografi v svetu dobro uspela. Predsednik »F.AR.-a« dr. Sp. Oonstantinescu je tisti, ki je dal lansko leto prvo pobudo, da bi ee ustvarila posebna zve-^i vodilnih amaterskih organizacij iz dr//av Male antante. Ta ideja polagoma dozoreva in zdi se. da pride do prvih stva.rnjh razgovorov v tej stvari še letošnjo jesen. ko namerava »F.A.R.«, kolikor je razvidno n neke notice v njegovem glasilu, ob priliki mednarodne razstave umetniške fotografije in fotografske literature v Zagrebu organfri-ratj ekskurzijo svojih članov v Zagreb in - Ljubljano! - Med drug jim i zanimivostmi, kj smo jih našli v »Fotografiji«, ie zbudila našo pozornost statistika o sljkah. ki jih je objavila v lanskem letu mednarodna fotografska revija »Galerija«. Med avtorji h 29 držav so bili jugoslovenski avtorji s 4.584 odstotkov objavljenih slik skuhaj s francoskimi na šestem mestu. Najvišji odstotek so imeli Angleži (12,084\ za Jugoslavijo je še n:č mani nego 17 držav med njim; celo Poljska. Zednjene države. Japonska, Švicarska. Belgija, Danska i. t. d. V nekem oziru na so naši amaterji absolutno nad amaterji vgeh drugih držav; med 11 jugoslovensk.in>i avtorji jih je nič manj nego 8. k: so član; Fotokluba Ljubljane. V tem pogledu ne more do danes konkurirati ljubljanskem« fotoklubu ntfi ena poedina amaterska organizacija na svet«, čeprav eo med njimi takšne, ki štejejo na tieoče in deset t?soče članov, ne T>a skopo stotj-no. kakršna sestavlja naš klub. Razstavo malih formatov (Lejcal pr reja Jugoslavensko udruženje r& fotografiji i kinematografij« v Beogradu. To jc prvi nastop te mlade amaterske organrzaeije v središču naše države. Na račun njene mladosti in neizkušenosti .ie pač zapisati to, da je določila zadnji rok ja prijavo s 1. t. ni., obvestrla in prijavnice pa je poslala drugim amafe-skim organizacijam v državi šele sedaj, tako da je vsakennu zunanjemu interesentu sodelovanje nemogoče, tudj če bi imel še tako dobro voljo... Za amaterjevo knjižnico »Photographie fiir Alle« priobčuje v prvi junijski številki nad vse zanimivo poročilo o novem načinu razvijanja z električnim tokom, ki ga je odkril dr. inž. Johan-nes Rzvmkowski iz Jene. To poročilo pa-daja sam. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da jc danes brez nadaljnjega mogoče s pomočjo mokre baterije, ki sc eventualno priključi na hišno napeljavo razvijati brez vsake izmed doslej znanih razvijalnih snovi vsak film ali ploščo. Rzvmkovvski daje poleg podrobnega opisa svoje metode tudi siikovni primer, ki dokazuje, da je njegova metoda enako uporabna kakor katerakoli druga dosedanja razvijalna metoda. Ker se vršijo po drugi strani tudi že poskusi električnega fiksiranja slik. nam je po vseh senzacionalnih fotografskih odkritjih zadnjih dveh let (n. pr. v področju barvne fotografije) pričakovati, da bo fotografska praksa v nekoliko letih povsem drugačna, nego smo jo poznali do danes. — Zelo zanimiva so v tej številki poleg vsega drugega tudi poročila o orjaški fotografski razstavi ob priliki četrte obletnice hit-lerjcvskega režima- ki se vrši ta čas v Berlinu. Ko človek bere ta poročila in pomisli malo, kako maihen interes imajo za fotografijo in specialno amatersko fotografijo odločilni činitelji pri nas, mu posrtane malo hudo ... I »Phototechnik«. hišni list tvrdke Zeiss Ikon, priobčuje v 3. letošnji številki kot glavna prispevka članek o »Protivni luči« znanega budimpuštanskega mojstra prof. Jenoja Dulovitsa in članek Johannesa Pa-dolta o snemanju drobnih predmetov iz bližine z malo kamero. Zelo poučna je ko-zerija J. W. Stegiiicha z mnogimi številkami s fotografskega področja. Ali veš n. pr. da tehta 1000 vijačkov, kakršne potrebujejo za sestave moderne male kamere- komaj 13 g, in da je treba samo za izraču-nanje e-neg-a objektiva toliko računskega dela. da napolni s številkami 3200 strani obsegajočo. 90 cm debelo knjigo? »Foto-Beobachter« poroča v novi številki tudi o veliki fotografski razstavi v Berlinu, ki jo omenjamo zgoraj- m priobčuje amatersko sliko, ki je na tej razstavi prejela prvo nagrado. Kako znajo Nemci prirejati takšrne stvari, je najbolje razvidno iz tega, da so eno samo sliko posneto na običajen format, povečali za to razstavo na ploščino 800 štiri jaških metrov! Nadaljnji članki razpravljajo o kopirni metodi ločitve tonov, o rabi rdečega filtra, o sto malenkostih- ki so važne za fotografsko delo. Odlične in številne so. kakor vedno, tudi slike v tej zelo razširjeni reviji, ki jo izdaja znana založba . Knapp v HaMeju. »Peruiz-Kreis*, malo amatersko glasilo Perutzove tvrdke- piše o pojmu lepote in kompozicionalnih elementih v pokrajinskih slikah, o snemanju cvetov, o lastnostih idealnih negativov, o gradaciji i. dr. Slike so manjšega formata, odlična pa po svoji reprodukcijski tehniki in poučne po tekstu-ki jih spremlja. Priporočajte „Jntro"! »JUTRO« ponedeljaEa fe3aja 4 Ponedeljek, 21. TI. 1937. Teden dni filma Pogreb Jeane Harlow Slavno filmsko zvezdnico Jeano Harlow to pokopali na zelo svečan način. Nič čud-rtega, saj je bila igralka, ki si je v kratkem žasu priborila tako veliko slavo, da je z njo zasenčila marsikatero kraljico Holly-Vooda. Jean Haiilow je zgodaj začela svoje življenje in ga tudi zgodaj končala. S šestnajstim letom se je že omožila. V dvajsetem letu je zaslovela. V šestindvajsetem je umrla. Njeno pravo ime je bilo Helilen Car-penter. Kot filmska igralka si je nadela dekliško ime svoje ljubljene matere, ki je bila v mladosti tudi znana igralka. Njen pogreb je bil veličasten. Udeležil se ga je ves filmski Hollywood in izkazal tako poslednjo čast veliki umetnici. Pokopali so jo na pokopališču, kjer počivajo že Rudolf Valentino, ThaMberg. Marija DressJer, Renee Adoree in drugi filmski velikani. Ko so spuščali krsto z njenim truplom v grobnico, sta zapela Jeannette Macdonald in Nelson Eddy nekaj njenih najljubših pesmi, ki jih je v filmu spoznal in se jih naučil svet. Pravijo, da takrat na pokopališču ni bilo suhega očesa. Televizija in moderni Silm V nekem intervjuvu je dal znani filmski Industrijalec Jesse B. Lasky zelo črnogledo prognozo za filmsko industrijo, ki bo baje že to leto dobila nevarnega tekmeca v televiziji. Lasky meni, da se bo televizija že letos tako razvila, da si bo vsakdo prav tako lahko nabavil aparat zanjoi kakor zdaj za radio. Kar bo aparat več stal, bo pa kupec prihranil pri izdatkih za obisk kinematografov, saj bo lahko tu videl prav tako najnovejše filme in svoje naj-ljubSe zvezdnike. Ameriški radio je odtujil filmu že celo rrfeto filmskih umetnikov, ker sklepajo družbe Sistematično pogodbe, po katerih zvezdnik Ob času, ko je vezan pri radijski družbi, ne sme nastopati pri filmu. To ee bo najjbrž tudi v bodoče nadaljevalo, saj so radijske družbe v Ameriki tako močne v svojih financah, da lahko tekmujejo s filmskimi družbami. Položaj pa je v Ameriki še slabši zara- di tega, ker lastniki večine kinematografov niso privatniki, ampak filmske produkcijske družbe. Veliko zmanjšanje števila obiskovalcev kinov bo takoj delovalo tuidi na produkcijo, ki bo postala slabša, ker družbe v filme ne bodo mogle več vtakniti toliko denarja kakor doslej. Prav kmalu že lahiko računamo na čas, ko bo televizija odrinila film v stran. Lasky računa na preobrat v celotni kinematografiji, ki ge bo dal primerjati samo s preobratom ob nastopu govorečega filma. Edina možna rešitev je v tem, da se filmske družbe čim prej sporazumejo z družbami za televezijo in da začno delati skupno z njimi. Ker ni mogoče kupiti vseh patentov za izdelavo televizijskih aparatov in je onemogočiti, ne ostaine nič drugega kakor to, da se organizira njihova prodaja, in to se pravi z drugimi besedami, da je treba dati samo lastnikom kinematografov možnost, d'a gi te aparate nakupijo. Žena v sodobnem svetu Na Finskem je ženska tovariš moškemu V poklicnem življenju je finska ženska pač izenačena z moškim in se je tudi v neštetih primerih izkazala kot enakovredna in zanesljiva delovna moč. Z vztrajnostjo in žilavostjo državljana majhnega naroda izpolnjuje z veliko energijo svoje dolžnosti. Je pa tudi zastopana skoro v vseh poklicih. Pri delu na zgradbah, v industriji vseh vrst opravljajo finske ženske svoje težko delo. Na polju poprimejo za vsako delo, če je še tako težavno in stoje vedno ob strani moškega delavca. V mestih opravljajo službo na cestah, železnicah skoro izključno ženske. Nasprotno našim razmeram je v frizerskih moških salonih najti po večini žensko postrežbo, enako v hotelih in restavracijah. Bančna in zavarovalna podjetja zaposlujejo predvsem ženske. Značilno je, da so ženske zelo številno zastopane v akademskih poklicih. Kakor v drugih državah, imajo tam mnogo zdravnic, toda ženske dovršujejo študije z uspehom tudi na fakultetah, ki so sicer od njih le bolj redko obiskovane. Med te spadajo kmetij-sko-gozdarska, pravna in tehnična področja. V novejšem času se mnogo žensk posveča tudi gimnastiki. Čeprav finski cerkveni predpisi določajo, da ženske ne morejo opravljati duhovniške službe, je vendarle mnogo žensk dokončalo teološke študijo. Poseben položaj pa zavzema finska ženska v svojstvu vojaka. Če pravi finska ustava, da je vsak finski državljan obvezan udeleževati se ali pa kakorkoli pomagati v obrambi domovine, odgovarja na to finska ženska s trditvijo, da je tudi ona državljan v svoji domovini. Enako kakor je tovariš in podpora moškemu v miru, mu FILATELIJA Novosti iz naše filatelije Pretekli mesec je izdal poštni minister naredbo, da se puste v promet nove letalske znamke. Obsegale bodo naslednje vred note: Znamka po 50 par v rjavi barvi bo imela sliko samostana sv. Nauma. Olivna po 1 dinar bo kazala pogled na Rab. Jekleno-vilnjeva po 2 dinarja bo imela sliko Sarajeva. Rdeča po 2.50 dinarja pogled na Ljubljano. Temnovijoličasta po pet dinarjev bo kazala samostan sv. Nauma. Opečnata po 10 dinarjev Rab. Temnozelena po 20 dinarjev "Sarajevo, indigasta po 30 dinarjev pa spet Ljubljano. Ali so znamke že izdelane in kdo ie zanje delal načrte, Že ne vemo, očitno pa je bilo naročilo za osnutke spet oddano pod roko ali pa so jih napravili v markarnici sami. Kakor vidimo je cena za celotno serijo zelo visoka, saj znaša 71 dinarjev, kar je za naše filateliste, ki niso med najbogatejšimi sloji, skoraj preveč. Celotna naklada vseh znamk bo znašala pol milijo-an serij. Seveda ie vprašanje, kje ee bodo našli ljudje, ki bodo izdali za te znamk° 35 milijonov dinariev. zlasti zaradi tega. ker bodo znamke dopustne samo za fran kiranje pošiljk za letalsko pošto Tako hitro od filatelistov denar tudi ne gre — upo Žtevati je namreč treba, da se poslužujejo letalske pošte po večini le filatelisti — in že je poštna uprava pri teh znamkah ra Jfunala nan je, ne bi bila smela izdati znamk v tako veliki nakladi. Druge države delajo v takih primerih čisto drugače. Nižjih vrednot že izdajo veliko število, višjih pa prav malo. Tako je n. pr. Italija izdajala dražje letalske znamke samo v nakladah po 10.000 do 25.000 kosov in so se vse kmalu prodale. Ko so bile te prodane, je pa izdala spet druge, seveda z drugačno sliko. Pri znamkah je izdatek za osnutek in izdelavo v primeri s prodajno ceno tako majhen, da iz razlogov varčevanja ne kaže izdajati velikih naklad, ki se poiem ne prodajo. Razen tega je seveda odločilna tudi zunanjost znamk. Zlasti pri letalskih znamkah je treba gledati na čim lepšo izdelavo, če hoče država znamke tudi prodati. Zmazkov dandanes filatelisti ne kupujejo več. ker ie lepih znamk po vsem svetu dovolj in preveč. Tudi to naj bi naše poštno ministrstvo upoštevalo. * Dodatno k znamkam Unije za zaščito otroka, ki so izšle v začetku prejšnjega meseca, smo zvedeli še to, da so bili ti osnutki izdelani po fotografiji v markarnici. Znamke eo bile tiskane v polab po 10 krat 10 kosov, najvišja vrednota po 2 dinarja pa v polab po 5 krat 10 kosov. * Znamke za Malo antanto še zdaj niso izšle, čeprav so že davno tiskane in pripravljene za izdajo Vzrok je baje v tem, ker naj bi te znamke izšle hkratu s češkimi in rumunskimi, pa poštni upravi teh hoče biti v vojni in v obrambi domovine. Ko se je Finska 1. 1918. postavila boljše-viziranju s strani Rusov po robu in je z nemško pomočjo zatrla rusko prizadevanje, so se Finke združile v pomožne čete, da bi podpirale vojujoče se moške. Iz tega sodelovanja žensk se je potem izcimila na svetu edinstvena organizacija, imenovana »Lotta Svard«. članice te organizacije — finski ženski vojaki — so prevzele vsa dela, ki leže izven prave vojaške delavnosti (preskrba, bolničarstvo in slično). Ta organizacija je do pred leti štela nad 60.000 članic, h katerim je treba šteti še nad 10.000 podpornih članic. Organizacija je pravzaprav popolnoma vojaška ustanova in je kot taka podrejena vojski. V vseh zgornjih prostorih Kazine pa se je medtem vršil obrtniški ples, ki vsako leto zbere k neprisiljeni družabni zabavi zastopnike enega naših najvažnejših pridobitnih stanov in njihove številne prijatelje iz vseh krogov naše javnosti. Velika dvorana je bila prav okusno dekorirana z nacionalnimi zastavicami, ki so nosile embleme vseh posameznih obrtniških strok Godba Sokola L je z vztrajnim igranjem plesnih komadov skrbela za najboljše razpoloženje. Prireditelji — za organizacijo plesa poskrbe vsako leto odborniki Obrtniškega društva s predsednikom Rebekom na čelu in ob sodelovanju svojih marljivih, domiselnih gospa — pa so ukrenili tudi vse potrebno, da so bili gostje po zmernih cenah postreženi z najboljšim, kar se tiče pijače in jedi. Med drugimi uglednimi gosti so i ples počastili s svojo navzočnostjo tudi načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Mam, predsednik Zbornice za TOI Jelačin, namestnik župana mestni svetnik, stavbenik Zupan, generalni tajnik Zbornice za TOI narodni poslanec Mohorič s tajnikom dr. Plessom in dr. Pretnerjem, za nekaj časa pa sta prišla med obrtnike tudi minister dr. Kramer in podžupan dr. Rav-nihar. Prjreditev, katere dobiček gre onemoglim obrtnikom, njihovim vdovam in skladu za pospeševanje obrtno-strokovne literature, je v celoti dosegla uspeh, kakršnega že vsa zadnja leta ne pomnimo. Obrtniki so imeli gostov, da so bili obsežni prostori skoraj premajhni. Zabavni spored so poživili z nekaterimi dobrimi domisleki, ki so gostom prinesli mnogo najlepšega razvedrila, socialnim skladom Obrtniškega društva pa nekaj potrebnih dinarjev. Ples je bil združen s tekmo za največje število nageljnov, ki jih bo zbrala najsrečnejša plesalka. Za nagrado je kraljica plesa dobila dragoceno vazo iz brušenega stekla, ki jo je v dar poklonila tvrdka Agnola. Med srečne tekmovalce pa je bila razdeljena še cela vrsta praktičnih in veselih daril od kolesa do srca iz lecta, Mnogo živahnega prometa je imela stojnica, ob kateri so dame prodajale dekorativne predmete iz domače suhe robe. V neprisiljeni zabavi so gostje ostali do prvih jutrnjih ur, nato pa so se razšli, da se ob letu spet snidejo na tej priljubljeni prireditvi Politična pridobitev bolgarske žene Bolgarska je kakor Jugoslavija med redkimi državami na svetu, ki še nimajo vo-livne pravice. Bolgarska in jugoslovanska ženska zveza se že dolgo borita za državljansko in politično enakopravnost žene. Dočim so naše zahteve še vedno le papirnate resolucije, imajo Bolgarke vendar nekaj vidnega uspeha: z letošnjim letom se bodo žene lahko udeležile občinskih volitev. Volivna pravica, kakršno je dala ženi vlada dr. Kjuseivanova, pa nikakor ni zadovoljila zavednih, organiziranih žen. Zakonodajalec jo je okrnil tako, da predstavlja v bistvu le delno nagrado za materinstvo ne pa priznanja državljanske enakopravnosti. Voliti bodo namreč smele samo matere. Spričo dejstva, da je dobila voliv-no pravico samo poročena mati, samo za občinsko, ne pa tudi za državno zastopstvo, in samo v toliko, da lahko voli, ne more pa biti sama izvoljena je tudi ta nagrada za materinstvo močno okrnjena. Zato se gotovo marsikatera bolgarska feministka začudeno vprašuje: kateri razlogi so vodili zakonodajalca, da niti materi s kopico dobro vzgojenih otrok ne more priznati tiste polne življenjske in politične zrelosti, kakor jo priznava vsakemu duševno zdravemu a življensko neizkušenemu 21 letnemu fantiču! Bolgarske žene so porabile vsako priliko, kjerkoli so mogle govoriti za politično enakopravnost in zlasti za popolno izenačenje pred volivnim zakonom. Udeleževale so se folivnih bojev in so nastopale na volivnih shodih vseh onih kandidatov, ki so priznavali upravičenost ženskih zahtev. Vedno so se zavzemale za popolno politično enakopravnost, to je za aktivno in pasivno vo-livno pravico v samoupravna in državna zastopstva. Dasi je bolgarska vlada z volivno pravico v tej prvi izdaji žene močno razočarala, so se ji ženska društva vendar zahvalila, ker vidijo, da ima njih vztrajno prizadevanje vsaj nekaj uspeha. Cerkveni in državljanski zakoni smatrajo ženo za nižjo od moža ter so ji do danes odrekali duhovne in politične pravice. Ko so se šle sedaj predstavnice ženske zveze zahvalit za podeljeno volivno pravico, so dobile pri notranjem ministru zagotovilo, da bodo prvemu koraku sledili še drugi in bo bolgarska žena postopoma kmalu dobila vse politične pravice. Sicer je pa bolgarska zakonodaja že pred leti uvidela, da je za pravilni razvoj življenja sodelovanje žene vendarle potrebno. L. 1909. je namreč dala demokratska vlada ženam volivno pravico za krajevne šolske svete, a to zopet v neverjetno okrnjeni obliki: po tem zakonu smejo biti žene izvoljene, voliti pa jih morajo moški, kajti ženi je priznal ta zakon samo pasivno volivno pravico, in sicer le ženi s srednješolsko izobrazbo. Bolgarske žene se sedaj z vso vnemo pripravljajo, da bodo dostojno izvršile svojo dveh držav svojih znamk nista mogli ob pravem času izdati. Točen termin, kdaj bomo te svojstvene znamke dobili, zaenkrat ie ni znan. poučeni ljudje pa pravijo, da najbrž še ne prav kmalu. Proti Špekulaciji z znamkami Nekatere države špekulirajo z znamkami na debelo. Med temi državami je nedvomno na prvem mestu mali Liecbten-stein, kjer izhajajo neprestano nove znamke. To ni nič čudnega, saj je o tej državici znano, da ji znamke prinašajo večje dohodke kakor davki. Seveda je nastal proti taki politiki med filatelisti velik odpor. Nedavno je mela švicarska filatelistična zveza svoj kongres in na njem ugotovila, da počenjajo v Liech-ten6teinu še druge nepravilnosti. Običajnih znamk te državice ni mogoče dobiti na poštah, ampak jih je treba kupovati za drag denar pri liecbtensteinskih trgovcih z znam kami. In če je kakšna znamka razprodana, je poštna uprava ne natisne ponovno, ampak izda takoj novo vrsto, ki jo spet pokupijo špekulanti. Mnogi zbiralci so zaradi tega nehali zbirati liechtensteinske znamke. kakor nekoč španske in italijanske. Podobno je tudi e švicarskimi znamkami. ki imajo pretisk ->Societ6 des Nations* in >Bureau international du Travaik. Te znamke se nerabljene oficielno ne smejo prodajati, toda pri trgovcih z znamkami se za pretirano visoke cene zmerom dobe. O takih in podobnih primerih bi morali biti filatelisti po svojih listih obveščeni in bj morali iz tega izvajati konsekvence na ta način, da teh znamk ne bi zbirali. prvo nalogo v političnem življenju. Ženska zveza prireja zborovanja in predavanja, kjer seznanja žene volilke z ustrojem in nalogami občine, ter jim vzbuja državljansko zavest in odgovornost. Občine že preurejajo volivne imenike in v Sofiji sami pojde lahko na volišče 60.000 žen materi Omejena volivna pravica bolgarske žene je tudi nam nov dokaz, kako težka je borba za enakopravnost. Po tolikem uspešnem javnem delu, po tolikih uspehih v socialnem, gospodarskem in poklicnem življenju — v tovarni, na njivi, delavnici in uradu — še ni mogla žena pripraviti moža do tega, da bi gledal nanjo kot na enakovrednega sočloveka in državljana ter ji priznal prirodno pravico do skupnega urejevanja življenjskih pogojev. P. Hočevarjeva čez drn in strn Trije naslovi o Blumu Bluma pozivajo: »Pojdi!« (Slovenec*, 15. VI.) Puč Kominterne v Franciji...? Vlada ga Je odkrila in zadušila. (»Slovenec«, 16. VI.) Komunisti so rešili Bluma. (Slovenec«, 17. VI.) Parlament se za glavo drži Najbolj porazni vtis je napravil govor nekdanjega finančnega ministra Raynauda, ki je s številkami v rokah razložil parlamentu, da morajo pričakovati na koncu proračunskega leta primanjkljaj v znesku 50 milijard frankov... Parlament se je prijel za glavo, ko je to slišal. (»Slovenec«' 15. VI.) Štetje po boju Seda] je izšel tretji izkaz padlih Italijanov na Španskem. Po tem izkazu je med 8. in 18. marcem padlo na Španskem 175 Italijanov. (»Slovenec«, 15. VI., stran 6). Danes je bila objavljena četrta lista padlih legionarjev v Španiji. Iz te liste izhaja, da je padlo v bojih na Guadalajari od 8. do 18. marca tisoč Italijanov. (»Slovenec«, 15. VI. stran 1.) Zmagoslavje in žrtev Med tem časom pa je privozil na mesto drugi avtobus s kakimi 30 akademiki. Sedaj se je položaj na mah izpremenil. Novo-došli fantje so si bili takoj na jasnem, kaj se godi, naglo so poskakali iz vozila, na bližnji njivi so populili fižolovke ter začeti strojiti orjunske hrbte. »Junaki« iz Maribora so se jadrno obrnili v beg. Hlačali so> kar so jih noge nesle, na vse strani. Eni so se poskrili na hleve bližnjih posestnikov, drugi so pobegnili v gozd in kmalu je bilo bojišče očiščeno. (»Slovenski dom«, 15. VI.) Šele v Konjicah so utegnili fantje prešteti svoje vrste. S strahom so opazili, da Doti-narja ni nikjer. Nihče ni niti pomislil, da se je zgodilo najhujše. Akademiki so menili, da je Dolinar padel napadalcem v roke kot ujetnik... (»Slovenski dom«, 15. VI.) Hudiča se boj V Varšavi je Uvel statinar, ki Je vse življenje vneto zbiral redke starine ter jih za drag denar in z velikim dobičkom tudi prodajal... Zlasti ga je veselilo, če je kje dobil kak kipec ali sliko hudiča. Imel je zbirko najraznovrstnejših hudičev, katere je hranil za svojo zbirko in ki niso bili na prodaj... Da bi bila njegova zbirka čim popolnejša, je veliko potoval, da je svoje starine iskal in presojal na licu mesta. Z nekega takega potovanja je prinesel s seboj domov dva metra visoko soho hudiča, kakršno je nekdaj, pred več stoletji, iz lesa izrezal neznan umetnik ... Vendar mu ta kip ni prinesel sreče. Mož se je kipa silno veselih kakor da bi bil dobil v hišo nepojmljivo bogastvo. V resnici pa Je kmalu nato v njegovem muzeju, kjer je kip stal, padel gospodarju na glavo in ga prt priči ubil. Kako se je to zgodilo, tega nihče ni mogel ugotoviti. (»Slovenec«; 16. VI.) Dvakrat ustreljen Trgovec K ost a Vučurevič je bil znan okrutnež, ki je za vsako malenkost pretepal svojo ženo in otroke... Žena je z otroki odšla k svojemu bratu Dušanu Kun-tiču. Ta je odšel takoj k trgovcu in ga vprašal, zakaj tako grdo ravna s svojo družino. Trgovec pa je Kuntiču surovo odgovoril, nato pa potegnil revolver in ga dvakrat ustrelil. (»Slovenski dom«, 17. VI.) Počasi se avanzira Upravno-pisarniški uradniki ... in Danilo Vinko pri komisarijatu železniške in obmejne komisije v Mariboru so napredovali za upravno-pisarniške uradnike v VIII. skupini. (»Slovenec«, 18. VI.) Dne 27. maja pa smo brali v »Slovencu«* da je v čakovski bolnišnici po daljšem boleh an ju umrl g. Vinko Danilo. Krščanska mera Pred varaždinskim sodiščem so sedeli tatovi, ki so prejeli zasluženo kazen že od kmetov takrat, ko so jih zasačili pri tatinskem delu ... Nemilo so jih pretolkli, da so morali tatovi po nekaj mesecev prele-žati v bolnišnici. Nekateri med njimi pa so za trajno ostali hromi in gluhi. Sedaj je pa še sodišče prisodilo tatovom precej težke kazni. (»Slovenski dom«, 18. VI.) Utrinki iz Trsta Prav za prav smo pa dejali. da bomo govorili o »utrinkih«. Utrinkih ali ocvirkih! ... Težko reporterju, ki šviga po z 80 kilometrov brzečim vlakom ... Sicer pa o gori grede ne bi bilo toliko »oc\>irkov«, več jih je od tam, posebno pa še od nazaj. (»Slovenski narod«, 19. VI.) Mladinska literatura z velesejma Vprašal sem debelega gospoda, ki je stal blizu mene, koliko stane takle avtomobil, in se mi je zarežal v obraz: — Malenkost: samo 100.000 dinarjev/ Segel sem v žep, in ker sem otipal v njem samo dva dinarja, ki mi jih je dal očka, sem s žalostnim srcem odšel dalje. (»Slovenec«, 20. VI.) Tempo Elektrarna za Kobaridom, neka) desetin metrov severno od drežniškega mostu čez Sočo... Izvršitev te elektrarne je zaenkrat odložena, dokler ne bo končana. (»Slovenec«' 20. VI.) Inseratni stil »Morana«, smrt plešavosti, potrebna j* vsakomu. Prepričajte se!... Lasje poraste-jo tudi na plešastem mestu. Steklenica po povzetju... (Iz inseratnega dela slovenskega dnevnika.) ,— Kra — Znamka za spomenik Francoska poštna uprava Je dala v promet poštno znamko s sliko maršala Joffreja, Z izkupičkom, ki ga bo vrgla prodaja t* znamke, bodo pozneje postavili zaslužnemu vojskovodji primeren spomenik Nove znamke Avstrija: Znamke za stoletnico Dunav-ske paroplovne družbe eo izšle. Na črno-rjavi po 12 grošev je slika panrika »Marija Ana« iz leta 1847. Na temnosinji znamki po 24 grošev je moderni parnik »Franz Schubert«. Na temnozeleni znamki po 64 grošev pa je remorker »Austriac. Bhopal: Znamka po 6 piesov v 1 i lasti in sinji barvi ter po 2 ana v 6inji in rjavi barvi sta dobili pretisk »Service«. Birma: Službene znamke Britanske Indije po 3 piese siva, po pol ana zelena, po 9 piesov temno zelena, po 1 ana rjava, po 2 ana rdeča, po 2 in pol ana oranžna, po 4 ana olivna, po 6 ana olivnorumena, po 8 ana rdeča lilasta, po 12 ana rjavo-karmi-nasta, po 1 rupijo zelena in rjava ter 2 rupiji rumeno rjava in karminasta so dobile pretisk »Burma«. Brazilija: Z novim vodnim znakom je izšla frankovna znamka po 600 rei60v v rjavo-oranžni barvi. Danska: Izšle so jubilejne znamke za 251etnico vlade kralja Kristijana X. in sicer po 5 orov zelena, 10 orov rjava, 15 orov rdeča in 20 orov sinja. Filipini: Frankovne znamke po 4 cente zelena, 8 centov vijoličasta, 12 centov črna, 20 centov olivno rumena, po 26 centov temno sinja, po 2 pesosa rumenorjava in po 5 pesosov zelena in črna 60 dobile pretisk »COMMONWEALTH«. Francoska Južna Kina: S pretiskom >KOU-ANG TCHEOU< so izšle vse sedanje frankovne znamke Francoske Indokine od 1 centa do 2 dolarjev. Liberija: Serija provizorijev se nadalju-js. Stara znamka po 25 centov rjava in ze- I lena je dobila pretisk »1936c. 1 Island: Za 251etnioo vlade kralja Kristijana X. so izšle tri spominske znamke in sicer po 10 aurov zelena, 30 aurov rumeno rjava in po 40 aurov rdeče lila6ta. Japonska: Izšli 6ta novi frankovnl znamki po 4 6ene rumeno-zelena in po 20 senov sinja Mandžurija: Izšle eo nove frankovne znamke, in sicer po 2 fena zelena, po 4 fene olivna, in 12 fenov oranžna. Izdana je bila tudi nova letalska znamka po 17 fe nov v sinje-zeleni barvi. Za promet s Kitajsko je bila izdana posebna frankovna znamka (doplačilna) po 2 in pol fena v vijoličasti barvi. Mekgiko: Izšli sta dve frankovna znamki in sicer po 1 centavo« oranžna in 2 cea-tavosa zelena v manjšem formatu kakor doslej in z grebenastim zobčanjem 14. Paragvaj: Izšli sta letalski znamki po 33.75 pesosa v rdeči barvi in po 102 pesosa (!) v lilasti barvi. Vprašanje je le, kdo bo kupoval te znamke. Združene države: V seriji spominskih znamk za vojsko in mornarico sta izšli dve novi vrednoti, in siceT temnosinja po 5 centov s sliko vojne akademije v West Pointu ter temnosinja po 5 centov z grbom pomorske akademije. Švica: Poštna uprava je izdala 4 por tovne provizoriie in sicer: po 5 na 15 cen-timov, po 10 na 30 centimov, po 20 na 50 centimov in 40 na 50 centimov. Vsi provi-zoriji so na prvotnih znamkah, ki so ▼ olivni in rdeči barvi Anglija: Na papirju z novim vodnim znakom sta izšli portovni znamki po 1 pen.ny v karminasti barvi in po 2 šestinki šilinga v rjavi barvi na rumenem papirju. tfojnje Davorin Ravflen. — Maja a tčonzordl »Jutra« Adolf Rlbnlkar. — Za Narodno tiskarno d.