S SEJE OBČiNSKE KONFERENCE SZDL Strnjena razprava o dolgoročnem razvoju Na 7. seji občinske konierence SZDi 5. niatcu. .o dcU- ;a«i.SZDLsfniiliširokorazpravooosnu; „ :,LjabljaHa2G06, ki ;e potekaSa v samoupravnih erganizadjah inskupnostih, rinižbenopo-J.Jjraih organizadjah, izvršnem svetu In občinski skupščini ter na še-stih specializiranih sekcijah. Poieg te osrednje točke pa so delegati str-nili tudi razpravo o predlogu za lelošnje prejemnike srebmih priznaoj OF. ki je bil objavljen v 4. ši. Naše skupnosti. Predlog so rieiegati brez •jripomb in sogiasno sprejeli. priznanja bodo vročena na občinski pro-•iavi 25. aprila. Na koncu so deiegati potrdili uresničevanje finant-siega naerta OK SZDL v lehi 1984 in sprejeli finančni načrt za ieto 1985. da je o razvoiu ¦Ljuoijane tja do Ifcta 2000 in Še maprej tekla široka razprava že lani ob delovnem gradivu. je bila tudi tetos ob osnutku temetjita in zavzeta na vseh ravneh in v vseh okoljih. Z veseljem so razprav-ljalci ugotavljali, da so priprav-ljalci osnutka mnoge predloge in zahteve iz lanske razpravc upoš-tevali in da je to že sedaj doku-ment, ki jasni dolgoročni razvoj Ljubljane in je že v veliki meri po meri današnjega in jutrišnjega Ljubljančana. Seveda pa je še kljub temu ostalo kar nekaj od-prtih, premalo strokovno uteme--Ijenih ali pa preprosto za neka-tera okolja nesprejemljivih reši-tev nadaljnjega razvoja. Tokrat je socialistična zveza ponovno ši-roko odprla vrata razpravam in dala slehernemu občanu prilož-nost, da izrazi svojo oceno in vgradi svoj interes v širšega, družbenega. Še zlasti so to pot sekcijske razpraveza šest najbolj ročii dalekv-.-,- nteien pnspevek k nadaljnjigra-ditvi tega doigoročnega doku-menta. Seveda pa vseh 44 področjih. kolikor jih sestavlja načrt dolgo-ročnega razvoja Ljubljane. ni bilo moč obdelati na sekcijah. Dopolnile so jih razprave v raz-nih drugih okol jih in organih. kot je rekel Janez Lah. predsednik OK SZDL, ki je to sejo vodil. Na podlagi vseh teh razprav je dele-gatom občinske konference predlagal stmjene zaključke in pripombe k osnutku dolgoroč-nega razvoja Ljubljane. ;,'ili je potrebno dej-¦¦tvo. da na sekiij>ki načiit dclu in z organizirano javno ra^pravo pianiranje postopao postaja se-stavina deia in razmišljanja vsa-kega posameznika. Ljubijaoa 2000 tako hote ali nehote (velja (udi za tiste. ki osnuitek plana za-vračajo) postaja slkupen doku-ment vseh ohčanmv mesla, ne s-.4 irte ali osa- 2. Ob planiranjui kot že nepo-grešljivi sestavini ži«ljenia in dela je še večja povezanmsl občar.ov v mestu kot enolnemi prostoru. ki ga ni več možno obiravnavati po delih~ali ga ločeno po delih tudi oblikovati. To skupjnost smo do sedaj pogosto srečcvali le pri do-ločanju enotne prispevne stopnje za financiranje projgramov sisov družbenih dejavnosti; ob os-nutku dolgoročnega plana pa se zavestno opredeljujemo za hi-trejši razvoj južnega dela mesta, kar postaja naša skupna usmeri-tev pa tudi skupno vlaganjc sko- raj neizmcrljivih f!r;ai:cni;i -red-stev za realizadjo. Kljub iemu. da je bil« na sejah sekcij ia še bolj n& «ejah. pogovoriSi v KK SZDI. v prvem planu neposredno oko-lje, kar je tudi razujnljr. o. smo dobili dovolj spodbud, da naše neposredno okolie povežemo v sknpno načrtovano obraočje mesta Ljubljane. Čeprav to dejstvo še vedno ni -. -.- ._. --.i.--------- -,.{)_ ¦n sKupm eiement — in nui nalo-ga, da postane sestavina naše za-vesti. 3. Maio je bilo razprav, ki bi ocenjevale dokument kot nepri-meren. V mnogih pa je bila izra-žena zaskrbljenost o sposohno-stih in zmožnosteh za njegovo uresničitev. To zaskrbijenost po-večujejo še napake in ncuspehi, ki smo jim priče v zadnjem ob-dobju, do vpliva izredno zaostre-nih gospodarskih razmer v med-narodnem prostoru. In vedno znova se, pri mo/nem poskusu zavreti intenzivnost na manjšo in bolj oprcjemljivo hilrost. zausta- virno ob dejstvu. da jc siiovit ra-zvo| pa tudi silovito odstranjeva-nje .siabosti, napak in neuspehov edino moina pof. V akdjskem programu gospo-darske stabiiizacije pomeni pla-niranjc izhodi.šč za njegovo reali-zacijo — seveda planiranje, ki je že rešilo neznanke in pomeni skupno uresničevanje dru/benih ciljev. Zatu so tudi razumljive zah1 čin- proizvodnšti programov — ob dejstvu, da inoranio stare ozi-roma sedanje programe f-proti spreniljati, dopolnjevati pa tudi nadomeščati z novimi. Oolgo-rocni plan bomo zakijučiii leta 2000. Od tega nas loči le še 15 let. V teh 15 lelih moramo stabi-lizirati gospodarstvo. uravnote-žiti razvoj mesta, mu dati pravo mesto in vlogo republiškega sre-dišča, dvigniti kvalitcto dela, ki bo osnova za normalne življenj-skc razmere in bodo družbene denarne pomoči le izjema. Zato moramo vzgojno-izobraževalno, (nadulievanje na 2. strani) (nadaljevanje s 1. strani) znanstveno-raziskovalno in na-rionalno kulturno delo trdno po-vezati s proizvodnim delom, / naČTtovanjcm in uveljuvljanjem na svetovnem trgu. Takšna na-loj»a je tudi prva med nalogami vsake dnižbenopolifične skup-nosti, uzda in KS. In če to nalogo preverjamo v naši neposredni okoiid, moramo dodati še nujno modernizacijo proizvodnje in zamenjavo zastarele ter iztro-šene opreme; krepko izboljšati izobrazbeno strukturo delavcev in močno spremeniti podobo sta-rega industrijskega jedra. Ob go-spodarski rasti južnega dela mesta sta posodobitev in pro-gramska uskladitev ub minimalni prostorski dopolnitvi nujna in edino možna pot. Rešiti pa moratno predvsem pri nas v vzhodnem delu mesla, osnovni konflikt: Ali razvoj in zagotovitev osnovnih življenj-skili razmer prebivalcev mesta (s čimer je povezan razvoj gospo-darstva in stanovanjske gradnje, kar oboje posega v prostor, kjer se ni moč izognili rabi kmetijskih zemljišč tudi 1. in 2. kategorije) ali zaustavitev razvoja in 100-od-siotno varovanje kmeiijskih zemljišč ob razumljivem uveljav-Ijanju intenzivne izrabe kmetij-skih površin. Druge možnosti — od nekazane usmerjene blo-kovne stanovanjske gradnje na manj kvalitetnih zemljiščih ali v gričevnatem in hribovitem obrobju Ijubljanske kotline, npr. v Javoru ali Sadinji vasi? prak-tično ni. Konflikt ali bolje rečeno problem je prcvelik, da bi ga mogli reševati brez usklajevanja vseh elementov družbenega ra-zvoja. Zavedati pa se je tndi Ireba. da sprejem dolgoročnega plana pomeni tudi prenehaiqe in-tervencijskega kmetijskega za-kona. To seveda ne pomeni pre-prosto zavmitev zahtev in pobud kmetijske zemljiške skupnosti, temveč soočanje le-teh z vsemi drugimi nosilci razvoja. Razpravljalci so dali polno podpro predlaganim zaključ-kom in ob njih nekaterc šc pod-črtali. Nekaj teh sodi bolj v naši občinski srednjeročni načrt ra- zvoja. o katerega družtenem do-govoru bomo razpravljali že aprila. Tako je bila v razpravi dana zahteva za prometno uredi-tev Smartinske. Sneberške. Za-dobrovške ceste in njih križišča; dalje nujnost celovitejše aradnje in urejanja stanovanjskih sosesk, v kaieri bi morale sodeiovati vse V razpravi so sodflovali Jane/. Trtnik, Niko Lukež. ianez Ru-dolf. Milan Jelenc. Milan Prite-kelj in Dušan Rozman. samoupravne skupnosti družbe-nih dejavnosti in materialne proizvodnje kot tudi štcvilne oskrbovalne delovne organizaci-je; dolgoročni načrt ra^voja Ljubljanc bi moral krajevnc skupnosti in njih ustavni razvoj jasneje prikazati ter usmeriti tudi reševanje njih financiranja; manjka tudi celoten kompleks družbenega sistema informiranja in javnega obveščanja, ki sodi med temelje vsakega sodobno vodenega in organiziranega živ-Ijenja v naši družbi; kot že toli-kokrat. je bila tudi tokrat dana zahteva po celovitem urejanju susesk. konkretno Štepanjske in Jarške. s poudarkom na gradnji načrtovane infrastrukture: za-ncmarjamo staro Ijudsko kulturo in komaj b'omo najbrž še kaj re-šili od kmečke (tudi svobodnja-škc) arhitekture ali materialne kulturc na našem vzhodnem ljubijanskem področju; prav tako pozabljamo na nekatere starejše zgodovinske spomenike. napr. grad na Selu v samem een-tru Most ali na grad Dolsko. V razpravi je bilo tudi ugotov-Ijeno, da preštevilni zapleteni predpisi utesnjujejo vilalno ustvarjalnost delovnih Ijudi in občanov. Morda je prav tu tudi vzrok, da smo omrtvičeni pri reagiranju na nevzdržne podra-žitve in velike družbenc nesklad-nosti. Težko bo uresničevati te naše smele dolgoročne načrte, če ne bomo sprostili velike Ijudske ustvarjalnosti in tudi kritičnosti. SLAVKO GERLICA