ICS Ov Ptywima IHk«. 28.32?0 ImOU Št. 40/ Leto 64/ Celje. 26. maj 2009 / Cena 0,81 EUR n A □ OtfQOvoms uredni NT; Tabana Cvim Naporna majska V ■ vročina Savinja je še vedno priljubljena točka za hlajenje tudi v teh nenavadno vročih majskih dneh. Mogoče pomaga tudi, ko se je treba ohladiti zaradi vročih sporov v nekaterih podjetjih, o Čemer pišemo na strani 4. Po Galiciji so hrumeli »štirjaki« Na tradicionalno srečanje pride vsa* ko leto več lastnikov motorjev s štirimi prestavami* Na Reki sodijo Kameníku Avtocesta medvedu prekrižala pot Pecivo gospodinj celjske škofije so pomagali razdefitJ tudi skavti. Tretja obletnica celjske škofije Celjska škofija je te dni praznovala tretjo obletnico. V nedeljo so pripravili veliko praznovanje. Začelo se je s šmamicami in mašo, ki jo je daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Santos Abríl y Castelló. Po maši so zbrane pogostiti s pecivom, ki so ga napekle gospodinje celjske škofije. O multipli sklerozi tudi v Celju ^iniženje multiple skleroze Slovenije tudi letos pripravlja teden multiple skleroze. V tem času seznanjajo javnost s to nevrološko boleznijo, s katero živi v Sloveniji najmanj 2500 ljudi. To je tudi najpogostejše nevrološko obolenje med mlajšimi odraslimi osebami v starostí od 20 do 40 let. Vzroka bolezni še niso odkrili, prav tako ne zdravila» ki bi jo pozdravilo. V celjski podružnici združenja bodo življenje in tego^ be bolnikov z multiplo side-rozo predstavljali 29. in 30. ma)a v Mercator œntru na Hu-dinji, oba dneva od 9. do 20. ure, »Pokazali bomo, kako s to bolesaiijo živimo in kako si poma^mo pri spopadanj u z njo. Na stojnid bodo na voljo različni materiali o tej bole^ cuds časopisi, prodajali bomo majice in kape. ledali si boste lahko tudi razstavo izdelkov naših Članov»« vabi predsednica celjske podružnice Ida Srečko. MBP opske volitve Jeseni na obnovljeno celjsico tržnico? Obnova celjske tržnice ni več daleč. Dobesedno. Čeprav so že govorili, da jo bodo obnavljali pozno jeseni, so nam na občini povedali, da jo bodo po vsej verjetnosti obnavljali že poleti. Sestali so sejiamreč z nekaterimi branjevci, ki so pojasnili, da je poleti najbolj outev čas sezone, saj je veČina ljudi na dopustu. Tržnico bo obnavljalo. vzdrževalo in upravljalo podjetje CM Celje. Kot smo že poročali, je bi) brali koncesionarja, tudi pri- maj ski razpis za koncesionarja, ki bo obnavljal, vzdrževal in upravljal s celjsko tržnico, precej bolj uspešen od februarskega. Tokrat so namreč iz- java je bila le ena. CM Celje. Pogodbo naj bi podpisali v prihodnjih dneh, bi jo pa verjetno že prej. Če se ne bi podjetje s Ptuja pritožilo na po- stopek razpisa, Omenjeno pritožbo so zavrnili. Obnova tržnice naj bi se začela že poleti, saj naj bi bil takrat najbolj primeren čas. Tako z vidika gradbeništva, pri (^mer naj bi bil takšen celo predlog branjevcev, kar so nam povedali na občini. Sestali so se namreč z nekaterimi branjevci, ki so jim pojasnili, da v tem času ne prodajo veliko, ker je precej ljudi na počitnicah in obnova ne bo tako moteča. Sploh pa bo tržnica Se vedno obratovala, nadomestno lokacijo pa bo moral poiskati koncesionar sam. Pred časom se je največ govorilo o parkirišču pri TUil-ki mački, pa tudi na prostoru ob tržnici, ki še ni izkoriščen. Dosedanji upravitelj tržnice, Vrtnarstvo Celje, se tako s tržnice umika. Glede na to, da njihova pogodba o upravljanj u Xržrúce ni časovno ome-jena, kot nam je povedal direktor Franc ZdoÛek. pa lahko predvidevamo, da bodo ostali upravniki tržnice do prevzema koncesije CM Celje. ŠK Gradnjo novega mostu je spremljalo nemalo težav. Najprej je bilo treba za začetek del pridobiti celo vrsto projektnih pogojev, tako da je btl projekt izdelan šele marca lani. Ko bi se dela lahko začela, se je zapletlo pri pridobivanju zemljišča za novi most, saj so nekateri lastniki šele po dolgotrajnih pogajanjih pristali na prodajo zemljišč. Gradnja novega mostu se je tako lahko začela šele avgusta lani. Naložba je stala dobrih 730 tisoč evrov, BA, foto: GrupA Po ctvah ÍBlih jfi nov most v Višnji vasi končno zgrajan in odprt za promet Ob gradnji mostu so uredili tudi strugo potokh Tosniea. Končno po novem mostu Vozniki in krajani Višnje vasi so si oddahnili. Po skoraj dveh letih je minuli teden končno stekel promet po novem mostu. Kot je znano, je stari most odneslo neurje, zato je bil od čez Tesnico septembra 2007 takrat do minulega tedna pro- met enosmerno speljan po nadomestnem lesenem mostu. Tega je na dan prečkalo okoli 6 tisoč vozil, med njimi tudi težki tovornjaki. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Erjavec zd obnovo koče na Šentjungerti v soboto popoldne je Krajevno skupnost Galicija obiskal minister za okolje in prostor Kari Erjavec, predsednik De-SUS in tudi kandidat na evropskih volitvah. Kot je povedal predsednik Planinskega društva Galicija Viktor Furman, si je minister ogledal pogorelo kočo na Šentjungerti, predvsem ga je zanimalo, kako poiekajo obnovitvena dela. Planinci se v tem času trudijo z zbiranjem finančnih sredstev, pri čemer je minister obljubil pomoč. Erjavec je obiskal tudi dom na Grmovju in se udeležil občnega zbora stranke upokojencev na Ponik\i. SDS na Boču Članice ženskega odbora SDS celjske regije so v nedeljo pripravile družabno srečanje na Boču, med Številnimi člani in simpatizerji pa so bili poslanca SDS Vinko Gorenak in Jožei Jerovšek ter kandidati SDS za slovenske poslance v Evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj, Dragutin Mate in Mirko Zamemik. Poudarili so, da je zelo pomembno, da se državljanke in državljani udeležijo volitev, ki bodo 7. junija, saj imajo le tako možnost vplivati na to, kdo bo Slovenijo prihodnjih pel let zastopal v EP. LDS v Celju in Žalcu Kandidati in kandidatke, ki na volitvah za EP kandidirajo na listi LDS. Jelko Kacin, Mirjam Muženič> mag. Sonja Kralj Bervar, Aleš GuliČ in Borut Cink, so v nedeljo obiskali širše celjsko območje. Dopoldne so se predstavili v središču Celja oziroma Na zvezdi, popoldne pa se v Šempetru srečali s člani in simpatizerji lokalnega odbora LDS Žalec in nato obiskali mladinski center Hiša nasproť sonca, kjer so si ogledali različne mladinske delavnice. Nato so se ustavili še pri ribniku Vrbje, kjer jih je sprejel predsednik KSVrbjeJože Meh. US Vroče! Če je že maja tako vroče, kako bo šele sredi poletja, te dni vzdihujemo mnogi. Nekateri so si osvežitev poiskali kar v in ob Savinji. Je najceneje in najbližje. Foto: SHERPA Polnilnica za avte, ki večkrat hupajo Motor na elektriko je serijske ndeleve, prihaja iz Amerike, sestavljajo pa jih v Italiji. Velja 6.400 evrov, hitrost je omejena na 100 kilometrov na uro. Napolni se v dobrih dveh urah, in po izračunih velja 80 do 100 kilometre v vožnje 40 centov. V Logarski dolini si že dlje časa prizadevajo za omejitev klasičnega prometa po dolini in se usmerjajo v okolju prijazne načine mobilnosti. V ta sklop sodi tudi nedeljski Dan solarne mobilnosti» v okviru prireditve pa so odprli prvo javno poinilno točko za električne avtomobile v Sloveniji. V dolino namreč prihaja vse več gostov, predvsem z avstrijske Koroške» ki bi želeli krafinsid park obiskati z električnimi vozili, vendar na slovenski strani ni bilo zagotovljenih polnilnih točk. Kot je poudaril direktor podjetja Logarska Gusti Lenar, si na Solčavskem že od leta 1992 prizadevajo za prijaznejši odnos do narave, obiskovalcev in do- Predelava avtomobila s klasičnega na elektro pogon stane približno 30 tisoč evrov, strošek vožnje pa je 2 evra na 100 kilometrov. V povprečju je treba avtomobil polniti pet ur, s čimer prevozijo med 150 in 200 kilometri. Seveda je marsikaj odvisno od modela in znamke, serijske proizvodnje avtomobilov na električni pogon pa še ni. Vožnja je menda čisto običajna, le malo pogosteje je treba »hupati«, ker so, vsaj nekateri» avtomobili skoraj neslišni. Večina avtomobilov na električni pogon se je pripeljala iz Avstrije. V Logarski dolini že omogočajo izposojo električnih koles, na katerih za energijo skrbi akumulator. Kolo si obislu:»valci lahko izposodijo, se preko prelaza Pavličevo sedlo (zaradi strmine je elektromotor precej dobrodošel) odpeljejo do Železne Kaple, kjer lahko akumulatorje menjajo in se potem vrnejo v Logarsko dolino. izjava tedna Realnost Solčavskega »župan m Marko imata obhajíloy pa je sistem čisto razpadel.« Direktor podjetja Logarska Gusti Lenar, ki je sam prevzel stike z mediji (er vlogo gostitelja in glavnega go-vornika na Dnevu solarne mobilnosti v Logarski dolini. »Odpovedala« sta na- mreč župan Aiojz Upijiik in Marko Slapnik iz podjetja Logarska- Da ne bo pomote, prvoobhajanca nista bila »župan in Marko«, temveč njuna otroka v Solčavi oziroma v Mozirju. BREZPIAČM PftOMrm TILEFON RADIA CELJE mačinov. Začeli so z uvedbo prispevka za urejanje parka, hkrati pa so ob vstopu uredili informacijsko točko. Poleg tega so uvedli peš pol skozi dohno, ki }o letno prehodijo tisoči obiskovalcev, ob vhodu v Logarsko dolino pa uredih parkirišča. Naslednja stopnja je nedeljsko odprtje polnilnice, ki bo porabnik čiste ener- gije. Na Solčavskem je namreč 12 malih hidroelektrarn, ki bodo napajale to polnilnico. Logarsko dolino so v nedeljo obiskali vozniki oziroma lastniki električnih vozil, ki so ob Vrbskem jezeru spoznavali vožnjo vozil z alternativnimi pogoji, vsi pa so pozdravili prvo javno polnilno točko. V pri- hodnosti naj bi podobno polnilnico postavili še v Solčavi. Zaenkrat bo polnjenje za uporabnike brezplačno. Za napajanje bodo uporabljali energijo Iz domačih hidroelektrarn, pri urejanju polnilnice pa je sodelovalo tudi podjetje Elektro Celje, ki ga je v Logarski dolini zastopala Andreja Bezjak. US Andreja Bezjak tr> Gusti Lenar med uradnim odpiranjem polnilnice. Da ne bo pomote, gre za dokaj navadne "Štekerjeu, ki pa morajo biti prilagojeni tehnološkim in tehničnim standardom in nonnativom. (Foto: JOŽE MIKLAVC) mrna: Samo v Banki Celje pri avto kreditu sedaj: • nominalna obrestna mera - nižja za 0,5 do 0,8 odstotne točke • pribitek pn referenčni obrestni meri - nižji za 0,4 odstotne točke • enake obrestne mere za komitente in nekomitente Avto kredrt > Najnižja obrestna mera za namenske kredite v Banki Celje. > Odplačilna doba: do 7 let. Posebna ponudba avto kredita z znižano obrestno mero vetja od 1.4. do 30.3.2009. Već informacij najdete na: www.banka-celie.si Stavka pritisk na delavce ali upravo? Četrtkova stavka delavcev Acer furoimice ima še danes grenak priokus. Ker delavci niso sprejeli predloga, da jim vodstvo plače izplača v dveh deliti do konca tneseca» so bili v petek na prisilnem dopustu. Pojasnila iz uprave se iz dne* va v dan spreminjajo. Na dan stavke so omenjali možnost popolne zaustavitve proizvodnje, kar so dan zatem zanikali ter govorili le še o prestrul^uriran ju podjetja. Včeraj pa so izpostavili. da stavkovne zahteve resno ogrožajo izvedbo programa prestrukturiranja podjetja. Kdo je sedaj večja »žrtev«? Uprava, ki jim je stavka podrla načrte, ali delavci, ki želijo tisto, kar jim pripada? Korespondenca z direktorjem podjetja Acer furnirnica Francem Jagodičem je zanimiva, Prvo njegovo sporočilo je bilo: »Lastniki in uprava podjetja je sprejela sklep, da so vsi zaposleni do nadaljnjega na dopustu, do ponedeljka pa bo znano, ali se bo proizvodnja nadaljevala ali pa za vedno zaustavila.« Naslednje se je glasilo takole: »Kot prvo» uprava in lastniki niso in ne bodo predlagali ste-čaja podjetja oz. zaprtja podjetja. Proizvodnja se bo nadaljevala» vendar v zmanjšanem obsegu.« Ter dodaly »Program prestrukturiranja je bil Je lahko enodnevna stavka kriva zb vse težave podjela? Podjetje je lani septembra prejelo državno pomoč v obliÛ kratkoročnega, šestmesečnega posojila v višini 650 tisoč evrov. Takrat je bilo delavcem tudi obljubljeno, da bo dobili Izplačan regres» ki jim ga dolgujejo še danes. pripravljen in potrjen s strani lastnikov kol tudi državne komisije mirustrstva za gospodarstvo (prejeli bi 1,8 milijonov evrov kredita ter 565 tisoč evTOvsubvencij, op. p.) kar pa žal zaradi izvedene stavke In neomajnih zahtev delavcev pade. TXidi to je bilo zaposlenim povedano in predstavljeno.« Nazadnje pa je direktor kočljivo situacijo v podjetju še podrobneje razložil. »Stavkovne zahteve resno ogroža-jo izvedbo programa prestrukturiranja podjetja, ki zagotavlja ohranitev delovnih mest> finančno, tehnološko in kadrovsko prestrukturiranje. V mesecu novembru preteklega leta je bil na ministrstvo za gospodarstvo po- V stiski tudi Rogaška Les če bo direktor podjetja Rogaška Les uspel zbrati manjkajočih 4 tisoč evrov od skupno 17 tisoč evrov dolga, kolikor znaša znesek za uporabo omrežnin Elektra Celje, bo 70 delavcev danes znova začelo z delom. Do konca tedna pa delavci želijo vsaj delno akontacijo plače, ki je niso prejeli že dva meseca in pol. ivied podjetji, ki so trenutno v resnih težavah, pa so septembra prav tako dobili državno pomoč v obliki šestmesečnega kratkoročnega posojila v višini 550 tisoč evrov, je tudi podjetje Rogaška Les iz Me-stinja. Ker so Elektru Celje dolžni 17 tisoč evrov, so že dva ledna brez električne energije, zato kljub obilici naroČil ne morejo delati. Kot so nam pojasnili na Elektru Cdje, znesek vključuje le stroSke omrež-nine, koliko pa so dolžni njihovemu dota vitel ju. ni znano. »Ker je dobavitelj z njimi prekini] pogodbo, smo jo v skladuzzakonodajomor^tu-di mi. KÓ si bodo uiedili novega dobavitelja ter poravnali svoje ot)vezností do nas, bodo znova lahko dobili električno energijo,« so sporočili iz Eîektra Celje. Za dva meseca in pol doiga pa ima podjetje tudi do svojih 70 zaposlenih. IXidi ti že težko čakajo na plače, saj položnic ne morejo plačevati z zamikom, kot to delajo kupci. Zato želijo najkasneje do konca tedna prejeti vsaj del plače. RP Acer fumimica ter Rogaška les nista edina, ki dobavitelju električne energije že nekaj mesece nista poravnala zapadlih računov. Konec marca je skupen dolg dolžnikov Elektru Cdje znašaj skoraj 734 tisoč evrov, deconbia lani 645 tisoč, medtem ko je konec letA 2007 znaša] »le« 378 tisoč evrov. Včeraj so spet potekala pogajanja med sindikatom in vodstvom podjetja. Do zaključka redakcije še niso bila končana. Neuradno smo izvedeli le, da je vodstvo delavcem pred začetkom dela vendarle obljubilo» da jim bo plačo nakazalo nekaj dni prej, kot je bilo sprva ponujeno. sredovan program za prestrukturiranje skupaj s vlogo za dodelitev pomoči podjetjem v težavah. Ta program je medresorska komisija tudi potrdila oz. podala pozitivno mnenje o izpolnjevanju pogojev za dodelitev državne pomoči na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranj e gospodarskih družb v težavah. (...) Sklep komisije čaka le Še na potrditev na vladi in podpis pogodb. Pri izvedbi programa ima pomembno vlogo tudi lastnûc podjetja, ki bo vse svoje terjatve do družbe konvertiral v kapital.« Na dan stavke sta obe banki, pri katerih ima podjetje odprta računa, blokirali transakcijske račune. Ali je temu botrovala sama stavka ali sprva izrečene »grožnje« delavcem s strani uprave o stečaju? ROZMARI PETEK Foto: GnjpA mm: Bo Krka presegla mejo 70 evrov? Optimistično vzdušje na Ljubljanski borzi, ki se je začelo sredi meseca, je s polno paro dražilo domače »blue chipe« tudi v preteklem tednu. Največje zasluge za rast domačega kapitalskega trga Ima vsekakor vpliv iz tujine, kjer trgi iz dneva v áítn dosegajo nove rekordne vredno stL Poleg tega pa tudi zaostala rast domačega kapitalskega trga za zahodnimi borzami ponuja tujcem nekaj nii^a vrednotenja posameznih domačih dnižb» ki s tem privabljajo tuje investitorje na Ljubljansko borzo. Ti so se v zadnjih dneh v večji meri odločali za nakup Krkinih delnic, saj so le-te prispevale kar 53 odstotkov celotnega tedenskega prometa. PAEGLED TECAJEVV OBDOBJU MED 18.5 IN 22.5.2009 OlWÉi mtamm Dwtwittfat PuMHvgPW CICG Ankama Dslje 53,00 56.80 1,92 CPTG Cetis 0,00 0.10 8.93 GRV6 Gorenje 10,34 430.30 •1.34 PíLfl Pivovarna laika 41.18 249.20 •2,99 JTKS Jutfiks 42,95 16.10 9.02 ETOG Etol 120,00 59.00 0,00 Naval tujih investitorjev je potisnil indeks SBl 20 preko 4.000 indeksnih točk, kar pri zaključnem tedenskem tečaju 4.104 točk znaša 3,4-odstotno tedensko rast. 'T\idi indeks najpomembnejših domačih družb SBl TOP se je po dolgem času spet povzpel preko psihološke meje 1.000 indeksnih točk in beležil 3,î5-odstotno tedensko rast. Daleč najvišjo rast so beležile delnice Pozavarovalnice Sava. V preteklosti nekoliko pozabljena vodilna domača pozavarovalnica je dva tedna nazaj po rasti nekoliko zaostala za drugimi pomembnejširrii delrucami Ljubljanske borze, a zato v prvem delu preteklega tedna našla svojo pozornost pri investitorjih. T^o so delnice Pozavarovalnice Sava pridobile dobrih 22 odstotkov in zaključile petkovo trgovanje pri enotnem tečaju 13,60 evia. INDEKSI MED 18.5. IN 22.5.2009 V '^fmmmt 3.969,60 ^ 1.30 SBI2Q Ker so tuji investitorji ustvarili proporcionalno velik del celotnega prometa, so najvišjo rast poleg Pozavarovalnice Sava belefile največje domače družbe. Najuspešnejša družba Ljubljanske borze letos, Telekom Slovenije, ki je letos ustvarila že 50-odstotni donos, je pridobila 4,8 odstotka in zaključila sredino trgovanje pri 170 evrih. Med zmagovalci tedna sta bila tudi Zavarovalnica Triglav in Mercator, ki sta pridobila 5,5 oz. 4,7 odstotka. Najprometnejša družba domačega kapitalskega trga je v uvodnih trgovalnih dneh preteklega tedna ustvarila 9,2 milijona evrov prometa, cena delnice pa je dražja za 3,7 odstotka. Najvišji posli so se s Krko skiepali tik pod 70 evri, natančneje pri 69,80 evra. Glede na dogodke in evforijo med vlagatelji na zahodnih trgih lahko kratkoročno pričakujemo še nekoliko dražje borzne indekse in delniške tečaje. To bi lahko pozitivno vplivalo tudi rast domačih »biue chipov«, medtem ko bi vrednost Krke lahko z lahkoto presegla psihološko mejo 70 evrov. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni or^: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Stjepan Miklaužić (na sredtrrl) razmišlja, da bodo delavci kljub vsemu odšli v Ljubljano. Oa komu zbudijo slabo vest... Realnost za Steklarsko novo Delavci Steklarske nove v stečaju so se včeraj sestali s stečajnim upraviteljem, danes pa naj bi prejeli odpove-di o zaposlitvi s IS-dnevnim odpovednim rokom. Kot je povedal predsedrUk sindikata Neodvisnost v podjetju Stjepan Miklaužić Ûjub obljubam Kada o ponovnem zagonu proizvodnje, pa tudi napovedim podjetnika Joca Pečečnika o še večjem in močnejšem podjetju, ni op- timist. Stečajni upravitelj Štefan Rola jim je namreč že prvi dan pojasnil, da je v podjetje prišei kot stečajni upravitelj ter se bo pri tem držal Črke zakona. Če bo kdo izrazil poseben interes po podjetju, ve, kje ga najde, naj bi šedodai. Edino upanjeostaja peč, ki kljub stečaju še ni ugasnila. '»Danes nas bo 24S zaposlenih prejelo odpovedi, nekaj pa jih bo ostalo do dokončanja proizvodnje. To je dejs- tvo. Vendar pa se zaradi izrečenih obljub Kada v času odpovedi še lahko zberemo pred njihovo stavbo v Ljubljani in j im zbudimo, če dniga ne, vsaj malo slabe vesti,« razmišlja Miklaužić. Štefan Rola pojasnil za medije še ne želi dajati. Opozoril je le, da je rok za prijavo terjatev 21. avgust. VeČ informacij naj bi podal konec tedna. RP» foto: SHERPA Eden naj premožnejših Slovencev, podjetnik Joc Pe-čečnik, ima načrt, s katerim naj bi v dveh letih iz borze znova rekrutiral vse nekdaj zaposlene in morda število zaposlenih še podvojil. Pečečnik je tudi edini> ki je dosedaj kritično ocenil déío vodstva v zadnjem letu. NOVI TEDNIK ALNO Šentjur je za izgradnjo svojih Industrijskih con pridobil tudi dva milijona nepovratnih evropskih sredstev. Isti čevelj nI vsem enako prav Poslovno-industrijske cone učinkovite, vendar drage -Bodo občine morale vračati evropski denar? v času recesije in finančne krize strokovnjaki na vseh področjih poudarjajo samoiniciativnost in gospodarsko pobudo predvsem na lokalni ravni. V tem pogledu so občine velike obete polagale v razvoj poslovno-in-dustrijskib con, za katere so večinoma poskušale pridobiti tudi nepovratna evropska sredstva. A kot kaže v globalnem pogledu zaradi teh naša zemJjišča niso prav nič bolj konkurenčna. Izvirni greh je za ene v skladu kmetijskih zemljišč, ki tovrstna zemljišča tudi na strateških občinskih lokacijah menda ščiti čez vse meje. Tako so mnoge občine pri vlogah za spremembo prostorskih načrtov v veliki meri zavrnili. Težava pa je tudi v lastništvu. Ko izpeljejo spremem- Boris Klančnik bo namembnosti iz kmetíjske v gradbeno rabo» cene nenormalno poskočijo. Najbolj pri zasebnikih. Boris Klančnik iz re^onaine razvojne agen- V Šentjurju zgledno iztržili Občina Šentjiu* je svoje poslovne cone preko RA Kozjansko začela samostojno urejati že pred leti in je bila Izjemno uspešna čudi pri pridobivanju evropskih sredstev. Že takrat pa je biJo slišati nemalo pomislekov, češ da bodo subvencije EU namesto spodbude novim podjetnl^um poskusom končale v zaslužkarskih žepih dobro obveščenih pr^)rGda-jalcev. Kot sicer pravijo pristani, naj bi bila taka bojazen povsem odveč. V industrijski coni Sentjur-jug so od leta 2003 od 44 komunalno opremili 25 hektarov zemljišč. Občina trenutno razpolaga še z manj kot tremi hektarji. Površine naj bi bile predvidoma zazidljive do konca leta 2011. Na AnderiDurgu je urejenih okrog deset hektarov, v Usti občine je še 1600 kvadratnih metrov. Približno tako velika je še cona ob železniški postaji, ki je že dolgo komunalno opremljena in v veûni namenjena Alposu. Z i^^radnjo trgovskega cemra Mercatorje občina svojo vlogo na tem območju končala. V načrtih je še osem hektarjev v Tmovcu ozlrooia Dramljah. Od leu 2003 so v Šenčurju v urejanje industrijskih con vložili 3>7 milijona evrov, od tega dva milijona nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Vse na eni karti Na območju občin Savinjske re^je so nekatere poslov- ne cone nastajale na že ob-stoječih tovarniških območjih, kjer je bila infrastruktura vsaj delno že zgrajena. Občine pa so običajno z gospodarstvom same širile stavbna območja za nove gradnje. Dosti večji projekt pomeni ustanavljanje povsem nove poslovne cone. Da zaživi, traja vsaj pet let. Tti vzamejo priprava prostorske in projektne dokumentacije ter izgradnja infrasinii^ure. Sledijo parcelacija, prodaja pripravljenih gradbenih parcel ter gradnja poslovnih objektov. Po izkušnjah traja vsaj Še dve leti, da zemljišča in objekte napolnijo z ra^čnimi gospodarskimi dejavnostmi. »Ureditev 10 hektarov od začetka zahteva finančni vložek med 80 in 100 evri na kvadratni meter, kar pomeni, da je takšen kompleks vreden tudi do 10 milijonov evrov. Seveda je odvisno od dejavnosti in potreb podjetij, vendar se načeloma pripravi 10 do 15 gradbenih parcel, ki lahko pomenijo rudi med 200 in 400 delovnih mest,« razloži Jože Lorbek iz RRA Celje. »I\3 pa se kaže močna potreba po sodelovanjujâv-no-zas^egâ paitnerstva med 1 JozeLodïek občino in v našem primeru RRA-jem. Brez podpore bank, občin in EU sredstev tak-šili projekt! sploh niso možni.« V Savinjski regiji je teh površin bruto okrog 63, predvidenih pa je Še 42 hektarov novih. »Večino je že zasedenih, je pa jasno, da so ene lokacije bolj atraktivne, druge pa naložbe na dolgi rok.« Agencija v sodelovanju z občinami pripravlja katalog poslovnih in turističnih con ter stanovanjskih pozidav. Izšel naj bi sredi tega leta. SASKA t OCVIRK cije je kritičen. Za tuje vlagatelje smo menda pod vsako mejo konkurenčnosti- »Tovrstne cone se delajo zato, da se pospešuje razvoj gospodarstva. V svetu je povsem običajno - tako prakso imajo na primer v Avstriji - da država ali občina zemljišča v cono proda po simboiični ceni na primer en evro. Temu dodajo še in^astrukturo in na koncu pride kvadratni meter v komunalno opremljeni coni od deset do dvajset evrov. Pri nas pa se cene začnejo pri 50 in gredo tudi do 100 evrov na kvadrat. Če kupiš že koruzo po 50 evrov na kvadrat, subvencije ne rešijo veliko,« pravi Klančnik. » To pa Je že cena, zaradi katere so industriji namenjena območja marsikje prazna, po drugi strani pa se razni iz garažnih poslov zrasli podjetniki širijo kar na kmetijskih površinah, vodo-varstvenih območjih in v stanovanjskih soseskah. Kol je pred časom dejal takšen podjetnik iz Šentjurja, je ceneje vsake toliko plačati kazen inš-pektorju. Ta mu pod črto tako ali tako ne more nič, A to je že del druge, bolj žalostne zgodbe. Kot kaže pa posiovno-indu-strijske cone dolgoročno le niso same sebi namen. Njihovo polnjenje je gotovo še posebej v interesu občin, ki so za komunalno ureditev teh območij dobile evropska sredstva- V pogodbi so se namreč zavezale, da bo iz tega denarja v določenem času zraslo toliko in toliko novih delovnih mest. Sicer se lahko zgodi, da bodo morale pridobljena nepovratna sredstva vrniti. Da so pogoji še strožji, števiio trgovcev v velikih trgovskih centrih pri tem sploh ne šteje, razp.nim jodra Itveza vse, ř »športajo o u o Û. Bo dvorana premajhna? oš Pranja Maigaja v Šeni-jurju je ta teden v znamenju dveh pomembnih jubilejev. Obeležujejo stoletnico šolske zgradbe ter 240-Ietnico Šolstva v Šentjurju. Osrednja slovesnost ob jubilejih bo v petek ob 17. uri v Šentjurskem kulturnem domu. Organiziran osnovnošolski pouk v Šentjurju seje začel leta Î769 in bii vse do leta 1818 v najetih zasebnih hišah. Tega letâ so zgradili novo šolsko poslopje z dvema učilnicama. Šola je tako iz enorazrednice prerasla v dvorazrednico, ki jo je obi- skovalo 125 otrok, od tega le 9 deklet. Šola je kmalu postala pretesna in tako je leta 1873 prerasla v trorazredni-co, že v naslednjem letu pa v Štirirazrednico. 2 uveljavitvijo osemletnega obveznega šolanja leta 1869 pa je Število otrok v šoli nenehno raslo. Ne- OŠ Franja Maigaja v Šentjurju letos obelaruja dva visoka jubileja. Petkova proslava, ki so jo poimenovali Čigav je svet, ali moj ali tvoj ali nikogaršnji, bo namenjena sprehodu skozi zadnjih sto let človeške zgodovine, pravi avtorica proslave Bojana Potočnik: »Imamo sanjsko ekipo učencev» s katerimi pripravljamo petkov program. Nastopajoči se bodo vživeli v različne zgodovinske osebnosti, vmes pa se bo prepletala ljubezenska zgodba Romea In Julije. Vse imamo pripravljeno, le nekaj nas skrbi - kako bomo vse obiskovalce stlačiU v premajhen kulturni dom.« Proslave se bo udeležil tudi minister za šolstvo dr. Igor Lukšič. koliko se je zmanjšalo leta 1886, ko so šolo odprli tudi na Blagovni (ta je let« 1963 postala podružnica OŠ Šentjur). Šentjurska šola se je tedaj razširila v petrazredni-co. Nekaj let kasneje se je ločila na deško in dekliško, pri čemer sta Soli delovali v različnih z^adbah. Ker je začelo primanjkovati prostora, so krajevni veljaki začeli razmišljati o gradnji nove šole, v kateri bi bilo 12 učilnic, telovadnica, kuhinja, stanovanje za upravitelja šole in hišnika, kabineti in sanitarije. Ta načrt je krajevni šolski svet odobri! in 29. marca 1908 razpisal gradnjo. Nova šola je vrata odprla na rniklavževo leta 1909. Pred 32 leti so k šoli dozidali prizidek z 20 sodobno opremljenimi učilnicami in kabineti. Tedaj se je šola tudi preimenovala v OŠ Franja Malgaja Šentjur. Potrebe po obnovi so Še vedno. Lani so tako na centralni Šoli sanirali še zadnja lesena stropa in prepleskali hodnike starega dela Šole, podružnica Blagovna pa je dobila novo učilnico za 1. razred in podaljšano bivanje, računalniško učilnico z nekaj dodatne opreme ter veiik večnamenski oder v telovadnici. OŠ Franja Malgaja v letošnjem Šolskem letu obiskuje 430 otrok in Še okoli 50 na podružnici Blagovna. Kot Ravnatelja OŠ Franja Malgaja Marjana Gradišnika najbolj skrbi. ali bo šentjurski kulturni dom. kjer bo v petek osrednja proslava ob obeh Šolskih jubilejih, dovolj velika za vse obiskovalce. »Morda bo pa petkov dogodek komu dat misliti, da Šentjur s tako majhno dvorano ne more shajati,» dodaja. pravi ravnatelj Marjan Gradišnik, njihovi učenci vsako leto žanjejo lepe uspehe na vseh področjih in želi si, da bi tako ostalo tudi v bodoče. radimo na tradiciji in na tistih dobrih stvareh, za katere smo ugotovili, da držijo, ne glede na to, kako se Šolska politika in zakonodaja spreminjata. Gradimo predvsem na medsebojnih dobrih odnosih, kajti le takšna Šola, ki goji odnose iň jih razvija, ima prihodnost,« je prepričan ravnatelj. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A Proti predlagani podražitvi ♦ - Celjski Dom ob Savinji, ki v vojniški občini izvaja storitev pomoč na domu. je predlagaj povišanje cene storitve. Čemur so se voj-niški svetniki uprli. Ekonomska cena storitve bi se povečala za 70 centov in bi znašala 17,15 evra, od tega bi uporabniki plačali 3,7 evra na uro oziroma 10 centov več kot doslej. Občina Vojmk bi morala letno za 23 uporabnikov nameniti 39 tisoč evrov. Svetniki so menili, da je ta cena previsoka, ob tem pa niso prepričani, ali Je podražitev res nujna. Kar pa Se ne pomeni, da do podražitve kljub nasprotovanju svetnikov ne bo prišlo. Občinska uprava zdaj glede predlagane podražitve pričakuje dodatno obrazložitev Doma ob Savinji In nato ponovno obravnavo na občinskem svetu. Podobno se je zgodilo tudi lani, ko so novo ceno storitve vojniški svetniki potrdili šele avgusta. Svetniki so minuli teden sprejeli tudi sklep, naj poskuša občina najti drugega, cenejšega izvajalca te storitve. Trenutno kot edinega primernega za to dejavnost vidijo Špesov dom, ki pa je že lani to ponudbo zavrnil. BA Kdaj mladinski hotel? E'rejŠnji teden se je iztekel razpis za direktorja javnega zavoda Celjski mladinski center. Poleg dosedanjega direktorja Primoža Brvarja se za dir^orski stolč^ potegujeta še kandidatki iz Ljubljane in Celja. Ne glede na to, kdo bo direktor oziroma direktorica, pa največja naložba, ki je financirana tudi iz evropskih sredstev, ostaja izgradnja mladinskega hotela, kjer pa se malo zapleta. Trenutno so pri izgradnji oziroma ureditvi mladinskega hotela v delu stavbe, kjer že deluje mladinski center, v fazi pridobivanja projektnih soglasij. TU pa se jé zaradi nove zakonodaje malo zapletlo. Po novi zakonodaji, kot nam je pojasnil direktor Primož Br-var, celomo območje Celja sodi v poplavno območje in mo-rajo tako tudi pri ureditvi mladinskega hotela pridobiti hidrološko študijo. Trenutno na ministrstvu za okolje in prostor iščejo ustrezne rešitve in tako naj bi bilo še ta teden znano, ali bo ministrstvo dovolilo pridobitev gradbenega dovoljenja brez hidrološke študije- V tem primeru bi se dela lahko začela avgusta ali naj- kasneje septembra- Če bodo morali izdelati hidrološko študij o. ocenjujejo, da bi po najbolj optimističnih napovedih dela zamujala za najmanj dva meseca- Sicer pa se ta teden nadaljuje tudi izbira novega direktorja. Včeraj se je sestala komisija, ki je izbrala enega od kandidatov. Nato bo predloge obravnaval svet zavoda, ki bo svoje mnenje in svojo izbiro predlagal v potrditev mesmernu svetu- Novega direktorja po potrditvi mesme-gasvela imenuje svet zavoda. ŠK Knjiga za polno dvorano Mnogi Petrovčani ne pomnijo, kdaj je bila dvorana njihovega zadružnega doma polna do zadnjega kotička, kot je bila na predstavitvi knjige Jožeta Komeričkega Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrov-čah. Prisrčno predstavitev knjige zgodb in doživljanj mesarja Pe-pija ter tudi njegovih družinskih članov so pospremili na pot s številnimi pozdravnimi nagovori, glasbenimi gostoma Nataliio in Aleksejem Erma-kovim, degustacijo vin in po-skušnjo prleških dobrot, predvsem pa z veliko dobre volje in glasbe. Še avtor, Jože Komerič- ki, se je čudil, kako lepo je zapela dvorana, svoj knjižni prvenec, nastal v tretjem življenj- skem obdobju, pa je predstavil v pogovoru z Ireno Štusej. US, foto: rr Irena Štusej v pogovoru i Jozetom Komerickim m SIH KRAJEV Koncert ob otvoritvi novih poti »Velikicc četrtek za Rogaško Slatino Obnovili park in podpisali pogodbo za gradnjo obvozne ceste, ki je ocenjena na 700,000 evrov četrtek je bU za SUtihča-ne pomemben dan. Dopoldne so podpisali pogodbo z iz-vâjalcem za gradnjo obvoznice ter obenem položili temeljni kamen» popoldne pa so slavnostno obeležili zaključek prve faze prenove Zdraviliškega parka. Gradnja obvoznice, v okviru katere bo zgrajeno tudi kro-žišče v Prvomajski ulid, je druga največja letošnja naložba v cestno infrastrukturo. Naložba je ocenjena na 700 tisoč evrov, polovico sredstev so uspeli pridobiti iz evropskega sklada zar^onaini razvoj. Kot pravi župan mag. Branko Ki* drič, bo z naložbo, ki bo pred- vidoma končana že jeseni, kro-žišče povezano tudi z leta2006 2^ajeno cesto v Žibemik. Isti dan so ob zvokih Policijskega orkestra in laških ma-žoretk obeležili tudi zaključek prve faze prenove Zdraviliškega parka. Čeprav je ta v lasti Zdravilišča Rogaška, je pobudo za obnovo prevzela občina, saj, kot pravi župan, lastnik ni imel ne volje niti sredstev. Ker pa je park vseeno sinonim Slatine, so v ta namen iz obânskîh sredstev primak-nili 216 tisoč evrov, dobrih lOO tisoč pa je dodalo ministrstvo za kulturo. V prvi (azi so zamenjali vse tlakovane površine z betonsko pioščo, travno rušo pod Kostanjevim drevoredom so zamenjali z umetno travno rušo in uredili zapornico za invalide, kjer je tudi nov vhod v Zdraviliško dvorano. V prihodnje bodo poskušali obnovili še osrednji del parka, torej gredice in zeleruce, na novo želijo postaviti tudi vodomet ter namestiti historična svetila. Če bodo tudi tokrat na razpisih uspešni, bi lahko z drugo fazo obnove zaklj u-čili do leta 2011. V načrtu pa imajo še ponovno postavitev glasbenega paviljona, s katerim bi obnovo parka v celoti zaključili. RP, foto: ŠTEFAN JEREBIC Dom Čebelice postaja pravi dom Nadškof in metropolit mariborske nadškof i je di. Franc Kramberger je v petek v Slovenskih Konjicah slovesno blagoslovil prizidek za bivalno skupnost doma Čebelice. Ob tem je ^elel> naj ta zavod obogati Slovenske Konjice, da bodo ne le mesto cvetja in vina, temveč tudi mesto ljubezni in socialnega čuta do vseh, ki so drugačni. Kot sta poudarila konjiški moč. Dnevno varstvo za ose- nadžupnik, arhidiakon Jože Vogrin, in konjiški župan Miran Gorinšek, čuta za sočloveka v Konjicah ne manjka, V zadnjih 17 letih so že veliko naredili za vse tiste, ki zaradi drugačnosti potrebujejo po- be z motnjo v duševnem in telesnem razvoju so uredili že leta 1996 med prvimi v Sloveniji. Glavni delež je sicer prispevala mariborska nadškofi-ja oziroma njena Karitas, ki je tudi ustanoviteljica Zavoda Če- bela, vendar so pomagali tudi posamezniki, društva, podjetja in lokalna skupnost Najzaslužnejšim so se na slovesnosti tudi zahvalili. Tudi zato so lahko ob 10-letnici delovanja doma že položili temeljni kamen za prizidek. ki so ga v petek slovesno odprli. V njem bb bivalo devet oseb s težjimi motnjami v razvoju. Kot je povedala vodja doma Karmen Kos, se je za stalno bivanje v domu že odločilo osem sedanjih varovancev doma oziroma njihovih staršev. Prizidek, ki so ga tudi skrbno opremi* 11, bo tako poln že poleti. MBP Prihajajo presenečenja, novosti, nagrade in še veliko več! ià P P ^^ÊjÊÊjllK 5 ' i" Pripravite se na dar\. poln nepozabnih S doživetij, presenečenj in novosti! V vaš kraj prihaja Debitelov potujoči center, ki vas bo zagotovo navdušil s številnimi pozornostmi: lahko si boste brezplačno naložili melodije in ozadja, priklicali srečo na kolesu sreče, sklenili naročniško razmerje, ob nakupu telefona prejeli nadvse priročno darilo, dobili koristne informacije ter spoznali edinstveno in revolucionarno novost v Sloveniji - prvi prilagodljivi naročniški paket MojD! Pridite in doživite čudovito druženje z Debitelom. Jaz. ^ z^tava daríía ^ debitel Prizadevanja, da bi v Slovrnkih Konjieah ljudje z matnjo v talssnem in duševnam razvoju dobili svoj dnigi dom, kjer bodo lahko sračno žhrali, ja vadil Stane Pavric (na sliki v ospredju). - Si. 40 nuj 2009 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Prijazen pozdrav kot zahvala v petek so s slavnostno akademifo na Rećid ob Savinji proslavili 30 let delovanja vrtca MozíTie in Rečica. Poleg programa, ki so ga z otroS-ko prisrčnostjo oplemenitili najmlajši, so strokovnim delavkam podelili tudi priznanja za dolgoletno delo. Vrtec je v teh letíh doživljaj številne organizacijske spremembe, saj se je iz nekdaj enotnega vrtca v celi Zgomj i Savinjski dolini skrčil na Javno izobraževalni zavod Mozirje z enotami vrtec Mozirje in Redca ter OŠ Rečica. Kot je omenila ravnateljica Ana Nuša Rebemik» se je zaradi mno^ vetrov vrtec po zunanji podobi nekoliko postaral, vendar pa po vsebini ostaja močan in prekaljen ter v stalni rasti in sk^i za raz- voj stroke, Seveda so v ospredju najmlajši, varovanci torej, ki sta jim namenjena vzgoja In izobraževanje, ki ju nudijo zaposleni v vrtcu. Tem je največja zahvala piijazen pozdrav mladeniča ali mladenke, ki se z občutkom sreče spominja svoje ga zgodnjega otroštva. Seveda je vrtec nenehno pred novimi izzivi, sploh ker jim za prihodnje šolsko leto tako v Mozirju kot na Rečici zaradi Številnih na novo vpisanih otrok primanjkuje prostora. Kot sta napove^la župana, mozirski Ivo Suhoveršnik in rečiški Vinko Jeraj, bodo problem rešili 8 skupnimi močmi, vrtcu pa je ob jubileju tudi Čestitala Sonja ^jc, predstojnica celjske enote zavoda za Šolstvo. US Malčki 2 nagrajenimi strokovnimi sodelavkami na prireditvi, ki so jo naslovili Ni majhnih bm veliklFi, ni velikih brez majhnih. Dobrodelni mandlji in rozine Vita Mavrič in kvartet Akord so gostje dobrodelnega koncerta, ki ga jutri (v sredo) ob 19.30 v SLG Celje pripravlja Lions kJub Celje Mozaik. Gre za edinstven koncert ene najbolj uveljavljenih slovenskih šansonjerk in ambasadorke Unicefa, ki jo bo spremljal izvrsten celjski sestav Akord. Za koncert so izbrali židovski klezmer • vesele, pa tudi žalostne židovske šansone. Za prevode je poskrbel Klemen Jelinčič Boe-ta> prepesnitve so delo Milana Dekleve, glasbeno pa so jih obdelali akordovci. Glasba je po koncertu v Čanka rjevem domu izšla tudi na Istoimenski zgoščenki. Zbrani denar bodo celjske lion^ namenile socialno ogroženim otrokom za letovanje, §oIske potrebščine, hrano in obleko. Cena vstopnice je 15 evrov. BS RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za (/elcne in male ^oópodinje odi nie! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Informacije: 03/4225-100 na^ov: NAROCIUNICW mpnklícM nar»afn neprehlieno nanjčam nepreMicno na/o^am nspreklrcno ruročam bmolatOTtreh kntio v AKCIJSKÍ PfiOOAJI nmtH úit dobiS tri po ceni 20 EUR {* polinn»} izvodov KuhBf3te hukn tlowafcih yapadifli pp cgi Ki EtíR za izvodi* poštnina). izv&dov knjige mwtiti baba - vtopnk thfiiýwitt m zinnoHifB žhril po cani 7.93 u í2vod {+ poSinns). inodov knjige Z^wrilna aliiia. t^i in Ča^oa tiggmce po caii 10 EUR 2a izvod t*^ poitrmaK NarvCiltvco poiljite na na:loy: NTâRC d.o.o., Pr&i&mova 19,3D00 Cerja ftáfk. Dobra kapljica iz tovarne pod milim nebom v 2alcu so v četrtek pri-pravili Praznik vina. Vzdušje v dvorani Doma II. slovenskega tabora je bilo v resnici praznično, saj so podeliti priznanja najboljšim vinarjem, ob tem pa pri-pravili še pokušino desetih najboljših vin. Koc je poudarila enologinja Tadeja Vodovnik Plevnik, je vinograd oziroma vinska trta tovarna pod milim nebom in seveda precej odvisna od vremena. »Lani ni bilo lahko pridelati dobrega, zdravega vina, saj vremenske razmere vi-narjera niso bile najbolj naklonjene,« je omenila Vodovnik Plevnikova in izpostavila nekaj težav pri kletarjenju. Kljub temu so savinjski vinogradniki prejeli 39 zlatih in 33 srebrnih plaket. Minuli teden so v mariborskem zavodu zaključili 43. ^ 4 O ^ v» ti ocenjevanje vin Podravske-ga okoliša, med 164 vzorci pa so se tudi savinjska vina odlično odrezala in se tako vpisala na zemljevid najboljših slovenskih vin. Naj\išje ocenjeno vino vSavinjski dolini, 18,73 ločke za chardon-nay izbor, je tudi tokrat »pridelal« SiJvo Marič, predsednik Društva savinjsíOh vinogradnikov. US, foto: TT Med pokušino najboljših vin sta Tadeja Vodovnik Plevnik in Silvo Maric (z desne) ugotairfjaia, da so savinjska vina lepih ban, prijetna in sveža na okus. Slavica Biderman v Elektru v prostorih Elektra Celje je na ogled razstava slik in ikon celjske ljubiteljske umetnice Slavice Biderman. Ob svojih že znanih delih, predvsem portretih Mozarta, je Slavica Biderman tokrat razstavila tudi serijo novih ikon, saj je prav v delu na lesu in s pozlato našla nov izziv, Posebej pa so pre-pričJjiva njena velika abstraktna platna. Otvoritev razstave, ki bo na ogled do 19. junija in ki si zasluži ogled, so z imenitnim nastopom popestrili mladi celjski saksofonisti Glasbene šole Celje - Ži- ga Vešligaj. Nejc Kelner in Jaka Krušič - letošnji državni prvaki med mladimi glasbeniki v disciplini komornih skupin s pihali pod mentorstvom mag. Leva Pupisa. BS Sijoče velenjske barve v Splitu Mesto Velenje je na 34. tradicionalnem prazniku cvetja >»Splitska cvjetna bajka« v Splitu osvojilo 1. mesto med tujimi razstavljavci in prejelo priznanje za predstavitev in domiselno ureditev prostora. Na prireditvi se )e predstavilo več kot sto razstavljavcev cvetja. V spiitski Dioklecijanovi palači se je podjetje Pup predstavilo z moderno inštalacijo iz cvetja v barvah, ki se pojavljajo v grbu Mestne občine Velenje. US Prvi magister in turistični programi FakukeU zê komercidl-ne in poslovne vede s sedežem v Celju je v soboto obe-ležiU 5-letnico delovanja $ srečanjem študentov iz ceil-$ke. ljubljanske, mariborske, novogori$ke» mursko-soboške ter kranjske enote. V Celju 50 odprli nove predavalnice in apriJa dobili prvega magistra poslovnih ved. medtem ko za naslednje leto celjska fakulteta obljublja nove študijske programe. Nekdanja visoka šola je bila kot fakulteta v razvid ministrstva za visoko šolstvo uradno vpisana 10. marca. V tem času so pospešeno urejali nove predavalnice, ki so jih odprli konec tedna. Nove prostore v velikosti skoraj 800 kvadratnih metrov so doku- Celjska fakulteta je ponosna še na en dosežek, saj so pred kratkim njen bolonjski program komerciala 1 zače-U Izvajati tudi na partnerski izobraževalni Inštituciji Institut fiir Management v Salzburgu. V program, razvit v Celju, se vpisujejo tako študenti iz Avstrije kot tudi Nemčije. pili lani ter skupaj z vso potrebno opremo za ureditev porabili skoraj milijon evrov. V aprilu je podiplomski program komerciala n, ki so ga na Fakulteti za komercialne in poslovne vede začeli izvajati v minulem študijskem letu, kot prvi končal Cvetko Križan in tako postal prvi magister poslovnùi ved na tej fakulteti. Kot je ob priložnostni novinarski konferenci poudaril direktor zavoda Jože Geršak, bo naslednje študijsko leto Jože Geršak. direktor Fakulteto za komercialna in poslovne vedo, obljublja nove študijska programe na dodiplomski in podiplomski ravni. prineslo kar nekaj novosti. Poleg dodiplomskih programov komerciale ter poslovne infom^atike, ki so jo uvedli letos, se bodo študenti v študijskem letu 2009/10 lahko vpisali tudi v dodiplomski program turizma, ki so ga ob precejšnjem zarúma-nju kandidatov na fakulteti oblikovah glede na potrebe turizma, predvsem zdraviliškega» na Celjskem. Geršak v okviru programa turizma obij ubij a zanimive module, kot so wellness tiirizem, menedž-ment prireditev in športa ter marketing turizma. Na dodiplomski ravni se trenutno izobražuje približno 2.400 Študentov, na podiplomski ravni pa 322 Študentov. Skupno je do 20. maja letos diplomiralo 836 diplomantov. Oktobra pa se obeca tudi širitev programov na podiplomski stopnji, kjer bodo Študentom poleg že uveljavljenega programa komerciala n ponudih še nova programa turizem II in poslovna informatika II. Gre za študija na drugI bolonjsk: stopnji, trajata dve leti in )u bodo v obliki izrednega študija izvajali v Celju, Ljubljani in Mariboru. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Šport tudi po pouku v Srednji šoli za logistiko in storitvene dejavnosti Celje že dlje časa uspešno deluje skupina uâtel jev Aktivni šolniki, ki so združeni tudi všportno društvo. V torek in sredo so se v športnih igrah pomerili z dijaki. Skupino učiteljev druži predvsem ljubezen do dela z mladimi in športa, še posebej v časih» ko se zdi, da mládl svojo energijo pogosto usmerjajo v napačne smeri. Z njimi želijo zato deliti navdušenje nad športom in jim pomagati do bolj zdrave in aktivne mladosti. Vsako leto tako v okviru izbirnih vsebin ponudijo možnost jadranja, pianinarje- nja in smučanja, ne pozablja-jo pa niti na redno tedensko relu^adjo za odrasle in mladino. Letos so se lotili Še projekta Šport po pouku, v katerem so učitelji in dijaki v šolski telovadnici pripravljali razne športne aktivnosti. Projekt so končali s tekmami v košarki za učitelje in dijake cer odbojki za predstavnice nežnejšega spola obeh generacij. PM, foto: GrupA OijeNinje in učiteljice so se pomarils v odbojlu. Zaradi vloženega truda, premagovanja strahu, ovir in doseganja cilja so prav vsi udalazanci spacialne a I itn pí jede zmagovalci. Vsi so zmagovalci! Osnovna šola Glazija je bila organizatorica letošnjih regijskih iger specialne olimpijade MATP, namenjene osebam z motnjami v duševnem razvoju. Pomen MATP programa je v tem, da tudi osebam z najtežjimi motnjami v razvoju omogoča treniranje in udeležbo na športnih tekmova- njih. Regijskih iger specialne olimpijade se je udeležilo 31 tekmovalcev iz desetih zavodov iz celjske in koroške re^je, ki so svoje sposobnosti preizkusili v plezanju, hoji, vožnji z vozičkom skozi tunel, trakove ali čez oviro. v zbijanju žoge s stožca, podiranju kegljev, metu na koš, brcanju oziroma poti- skanju žoge v gol, hokeju in podobnem. Namen specialne olimpijade ní le doseganje športnih rezultatov, saj so prav vsi tekmovalci tudi zmagoval ci, ampak predvsem druženje in socializaciji ljudi z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki si želijo živeti kot vsi ostali. BA, foto: SHERPA Rastejo tudi v Medlogu Da je mogoče okusno in zdravo zelenjavo, vedno bolj priljubljeno med številnimi jedci, najti tudi v Celju, so pred dobrim tednom opozorili v Srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Pripravili so tradicionalni spomladanski dan Špargljev. Obiskovalcem so nekaj zanimivosti o rasti divjih in gojenih špargljev predstavili v predavanju, nato pa so si skupaj ogledali tudi šolski nasad z rastiščem špargljev. Če pa morda kdo ne bi veijel na besedo, na koliko načinov je iz njih mogoče pripraviti okusne jedi, so za praktičen prikaz v obliki Številnih dobrot poskrbeli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. PM Foto: GrupA Četrtek obll.15 na Radiu Ceije ra^ocelje ■pj""»,! nA 1M.Î Sfl.i ( £S.- — 10 • í ř ' gpia ČASOPIS noví tednik OÍROSKI ČA50W5 Od vodnega do živalskega sveta Gríškí učenci so pripravili 8. Unescov naravoslovni tabor. Na vabiJo se je odzvalo 26 šol, 22 iinescovib in âtiri šole savinjske regije. Na delavnicaii, ki se niso odvijale le v šolskih prostorih, temveč tudi v naravi, so učenci s pomočjo mentorjev spoznavali pomen vode v naravi, obiskali nekdanji premogovnik v Zabukovici, se znebili predsodkov do živali in še mnogo drugega. Učencem je bilo na voljo V naravoslovni delavnici so krivali, kaj v vodi plava in kar 26 različnih delavnic, delali poskuse z vodo in od- kaj potone, kako spremeniti ^ n k Na dotik prijetne, d lakaste in luskaste živali, ter tiste, pred katerimi imamo strah, so bile med otroki nadvse 2animiwe. Otroci so v stiku z živalmi odpravljali stereotipe o njih. Malčki navdušili z Repo velikanko neplavajoče predmete v plavajoče, povzročili vihar v kozarcu vode, si naredili svojo ledeno goro ter vodnega duha. Z vodo je bila povezana tudi fizikalna delavnica pod naslovom A si ti tuď u vodo padu, ki se je končala s spustom s kajakom po Savinji. V keramični delavnici so učenci gneth glino in iz nje na lončarskem vretenu izdelovali posodo ter »vodno vilo«, prav posebno posodo» ki izboljšuje kakovost vode v njej. Zanimiva je bila odprava po poti vaških vodnjakov, v katerih so Izmerili pH vrednost vode in jo med sabo primerjali. Vodnjake so fotografirali in iz fotografij naredili obziren zbirnik, na poti so iskali tudi zanimivosti za razvoj turizma. Dlakaste in luskaste živali če ste tudi vi poini predsodkov do živali» nikar! Vzroki strahov so v nepoznavanju in nerazumevanju narave ter v vse bolj odtujenem odnosu do nje. Otroci so se srečali s kačo, palič-njakom, činčilo, pajkom, ščurki, mokar j i, žuželko imenovano živi list in hrčkom, »Ko sem imela kačo okoli vratu, me je bilo zelo strah. Bala sem se, da me bo pičila. Začela sem globoko dihati. Kača je začutila, da sem se umirila-, in postalo ji je prijetno,« je dejala Maja. »Pajka se nisem ustrašila. Prijetno ga je bilo imeti na dlani, Čeprav so me njegove noge malce žgečkale,« je dodala Petra. Nika pa se ne boji živali, toda v naravi je zelo previdna. »Če bi srečala kačo, bi jo pustila pri miru, saj ne veš, kaj Ima v mislih,« Poleg dela v delavnicah, so učenci pripravili bogat kulturni program, v katerem se je predstavila šoiska gledališka skupina z igro Gospod volk in 7..., ter prisluhnili zanimivemu predavanju priznanega fotografa, jamarja, potapljača in urednika fotografije National Geografie Slovenija Arneta Hodaliča. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Saj poaiate zgodbo o Repi velikanki, ki je bila tako debela, da je nista mogla izpuliti ne dedek ne babica ne kopica živali, ki sta jih poklicala na pomoč. Uspelo jim je šeJe, ko )e sraje mišice napda drobcena miška. Otrokom iz vrtca Anice Čemejeve, aiiXa Mavrica, je z^^ica tako príra-sla k srcu, da so se odločili, da jo uprizorijo. Premiemo so z njo nastopili pred starši, ponovili so jo za prijatelje, z njo pa so se uvrstili celo na Oder mladih v Celju, območno srečanje otn^kih ^e-daliSč in gledaliških skupin, in poželi bučen aplavz. Ideja o gledališki predstavi se je med celjskimi štii- in petletniki porodila povsem spontano, pripoveduj e njihova vzgo- jiteljica lilljana Javšinek: »Jeseni sem jim predstavila slikanico o Repi velikanki, poslušali smo tudi pravljico in otrokom je postala tako vŠeČ, da so sami začeli pripovedovati zgodbo. Odločili smo se, da bomo ^odbico uprizorili. Starši, ki so si jo prvi ogledali, so bili zelo navdušeni, zato smo se pri-. javili še na Oder mladih, kjer smo t)ili najmlajša ^edališka skupina. Otroke je Repa velikanka tako navdušila, daje kar ne morejo nehati poslu&d in kar naprej bi jo igrali.« To pa ni vse, s âmer se malfld enote Mavrica lahko pohvalijo. V vrtcu se u6jo tudi folklornih plesov in tako so nastopili na srečanju otroških folklori skupin v Rogaški Slatirû. BA www.radiocelje.com www.novitednik.com Otroški mozaik pesmi in plesa Glasbena in plesna vzgoja sta pomembni sestavini izvedben^ kurikula vsakega javnega vrtca. V^ojno-izobraževaloi proces na področju glasbe in plesa je celostni proces, ki je umeščen v področje umetnosti. Osnovna naloga tega področja dejavnosti je razvijanje glasbene in plesne občutljivosti otrok s spodbujanjem bogat^ doživljanja, zaznavanja, poustvarjanja in ustvarjanja. Bogato dejavnost tega področja je Vrtec Tončke Če^ ve Celje predstavil na letošnji javni prireditvi Otroški mozaik v Narodnem domu. Prireditev je bila namenjena staiiem predšolskih otrok in vsem ostalim ljubiteljem otroškega petja in plesa. V dobri uro trajajoči prireditvi so se s po tremi pesmicami predstavili štirje otroški pevski zbori enot Gaberje, Hudinja, Center in Aljažev hrib, pod vodstvom zborovodkinj Tatjane Kovačevič, Marijane Glu-šič, Brigitě Stepišnik in Barbare Kelner. Otroška instrumentalna Orff skupina enote Hudinjâ, ki se je letos udeležila tudi državnega tekmovanja, je zaigrala pod mentorstvom Silve Smrečnik. Plesni del prireditve je zapolnila otroška folklorna skupina enote Center, ki je pod mentorstvom Jolande Zavšek prikazala niz otroških ljudskih iger, ki se prenašajo iz generacije v generacijo otrok. Skupina otrok iz enote LjubeČoa pa se je predstavila s sodobno plesno predstavitvijo. Delo vzgojiteljic - mentoric zborov, instrumentalnih in plesnih skupin je zasnovano tako> da združuje čim več različnih dejavnosti v smiselno celoto. Temelji na redni celoletni dejavnosti Vrtca Tončke Čečeve. EV Pumovci končali šolsko leto Mladi iz vse Slovenije so se v torek na igrišču pred Don Bos ko vi m centrom na H u dinji pomerili na medpumovskem turnirju. Iz devetih centrov, ki izvajajo program projektnega izobraževanja za mlade, se je v Celju tako ponovno družilo okoli sto udeležen» cev. Program, ki ga v Celju Zavod Salesianum Izvaja za občine Laško, Žalec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice, je namenjen mladim med 15. in 26. letom. Vanj se vključujejo tisti, ki iščejo pomoč pri nadaljevanju opuščenega Šolanja ali Iskanja zaposlitve, gre pa za javni program neformalnega izobraževanja. ki se financira iz evropskih skladov ter s sredstvi ministrstva za delo. Udeleženci programov projektnega učenja pa so na torkovem srečanju izmenjali izkušnje, končali šolsko leto ter se pomerili v več športnih igrah. PM, foto: GrupA IH KRAJEV Palačinke braz jajc in mleka? Palačinke brez jajc in mleka? Kako jih pripravijo in kakšen okus imajo, so lahko mimoidoči v soboto po-novno ugotavljali v središču Celja na zvezdi. Opogumljeno z dobrim odzivom lani je Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice v Celju ponovno pripravilo vegetarijanski dan. člani in simpatizerji so radovednežem vse dopoldne ponujali vegetarijanske jedi ter izdelke miroljubnega kmetijstva, ki jih je bilo mogoče (udi kupiti, predvsem razne bio-vegetarijanske namaze in podobno. Na žaru so se obračali tudi polpeti iz vegetarijanskega »mesa« iz pšenice, pekle so se palačinke brez jajc in mleka: vse jedi pa so bile popolnoma brez kakršnih koÙ živalskih dodatkov. Čeprav so se člani druàtva dobro založili, so jedi hitro kopnele. saj so po njih posegali števiini radovedneži: od navdušencev nad vegetarijansko prehrano do dvomljivcev, za katere nedeljskega kosila ni brez goveje juhe in pečenke. »Nikomur nočemo vsiljevati svojega prepričanja, gre le za prijetno druženje, naš glavni namen pa je pokazati, da obstajajo rudi alternative uveljavljeni prehr^i, TXi-di vegetarijansko prehrano je mogoče pripraviti na številne načine in lahko je izjemno okusna,« pa je ob stojnici povedal predsednik društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič. PM Foto: Grup A Stojnica Dniřtva za omludrtev živali ja bila dobro obiskana. Zlati zreški grb Uniorju Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Zreče bo v četrtek, 28. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu - domu krajanov na Stranicah. Na njej bodo podelili občinska priznanja in grbe. Zreški občinski svet se je odločil, da podeli najvišje priznanje občine, zlati grb, delniški družbi Unior za 90 let uspešnega delovanja v občini. Srebrni grb bo prejel Mirko Beškovnik za uspešno deio in dosežke pri razvoju krajevne skupnosti Sko-marje, bronastega pa Mari- jan Jeleoko za delo na področju zaščite in reševanja. Župan Občine Zreče Boris Podvrtnik bo podelil priznanje občine Karolini ČreSnar za dolgoletno vodenje Društva kmetic Zarja. Na prireditvi, ki jo je zasnoval Zdravko IvaČiČ, bodo nastopili Godba na pihala Zreče z dirigentom Avgustom Skazo, Otroški pevski zbor podružnične OŠ Stranice z zborovodkinjo Jano Deželak, plesna skupina Pupe dance KUD Konrada Sodina Stranice, obogatila pa jo bo tudi Foto video sekcija KUD Vladka Mohoriča Zreče. Z osrednjo slovesnostjo letošnje prireditve ob prazniku še ne bodo končane. Med več-jtmi izstopa 15. mednarodni odbojkarski turnir za pokal Občine Zreče, ki bo 29. in 30. maja bo v Športni dvorani Zreče. Za zaključek bo 31. maja ob 18. uri v Kulturnem domu Zreče še tradicionalna prireditev Praznik petja - Zreče po-jo, na kateri se bodo predstavili pevski zbori, ljudski pevci, solisti in male skupine. MBP Od teka do Savinjskega mundijala Zavod za kulturo, Šport in turizem Žalec je v sodelovanju s športnimi društvi v občini, tokrat ob ribniku Vrbje, pripravil tretjo od šestih prireditev Razpni-mo jadra. V štirih tekih, v kategorijah od najmlajših do najstarejših, se je pomerilo okrog tristo ljubiteljev teka. Zbra- ne je pred tekom pozdravil vodja enote za špon v žalskem zavodu Uroš Vidma-jer. Najhitrejša v Članski konkurenci, na progi dolgi 4,3 km. sta bila Peter Pieifer iz Petrovč in Ina Ravnjak iz Brasiovč. ki. sta za nagrado prejela leseni skulpturi, delo Vinka Kovačca, ki ustvarja ob ribniku. ŽaJčani bodo ponovno razpenjali jadra v nedeljo, ko bodo na svoj račun prišli ljubitelji nogometa. Nogometno dogajanje se bo na različnih prizoriščih začelo ob 10. uri, poleg tekem in dru^ obračunov pa bodo del dogajanja na Savinjskem mimdijalu namenili tudi nenogometašem. TT Ob ribniku Vrbje je teklo tristo tekačev. TOREK, 26.5. )6.Q0 Dom n. slovenskega tabora Žalec_ Predstavitev raziskovalnih nalog 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Popravijiddiài pravljična um z Ireno Šta-sej_ 17.00 Dom kulture Velenje (^razi mladosti kuituma prvediiev OŠ Ca-stavaSiiiha Veler\je 19.00 Mestni kino Metropol Hvala ti predstauiiev pesniške zbirke Nuške Colûbii - Malene. Pesmi predstcwíja Žaba gledališče 19.00 Narodm dom Celje Pevski žbori 111. osnov-oe šole Cet je koncert podvodstvom prof. Špele UpuŠ 19.30 Celjski dom_ Koncert Mladinskega o^ keetra harmonikarjev iz BadeD-WQrttemberga SREDA, 27.5. 17.00 Knjižnica Pri Mišku Knjižku Cdje_ Pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Knjižnica Velenje_ Pravljične ure o knjigah Zajček skokec in TiiTwtej in r^jegijvasupeT pižama vodnik 19.30 Narodni dom Celje_____ Koncert MeMPZ ŠoMui-ga centra Celje 12.00 Osrednja knjižnica C^je Mladi za Celje 2009 otvorUev razstaw razisk/y-vainifi nabg 16.00 tojMca SoStanj_ Ure pravljic o knjigi Ne, n£ grem 19.00 Knjižnica Šentjur_ Vojni spomini 1914-1919 predstavitev knjige'Franja Malgaja 2\.00^ T^àSà Mozaik Velenje Mae Valens: Uglašena potopisno predavanje HNO 19.30 SLG Celje VIU Mavrlč In kvartet Akord dobrodelni koncert Uons kluba Celje Mozaik Id.OO Galerija sodobne umetnosti Celje_ S. Študijska razstava likovne dela dijakov Gim-nazijeCetje-Cenier • umetniške ^mnazije 18.00 MiadmskiceaterVejCTje šoia afriškega bobnan ja 18.30 Celjski dom_ Koncert Aom ter Orf-fore skupine iz Oš Lava 19.00 Domsv. Jožefa Celje_ Ljubitelji kemikall j? v okviru medrmrodnega projekia KemQska vanwsi S. predava Tàtjana Kruder inventura odprtje razstave dijakov ametniikegimruizifeVeie-r^ 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Konce rt simfoničnega orkestra GŠ Rjsto Savln Žalec ^.00 Knjižnica Laško_ Spominski večer na na-džupnika Jožeta Horvata na ve^rubodospreffjvori-liJoŽe Kužnik, prof, Anka Aškercindru^ SM^aZÎ'mirt KíiiíMtipifi • priÉÍiiji)> jmríM iê tffmmk% pnffiBft. kríminánidrvM 16.ia 1140.19.00.20.30.21.50 CAnkm. •wnnnadnóiiaka piBtQíovsfina 30 I5ia 17.35 ĎwnzBfMrtrlBbt. kcraićnt dniSfoki pvstolovlfina 15,30. ta30 Dvoin igrt, kninruBj 1B.D0 Knrm valMMVi, grod|Mu v 30 ttfniá ((tfipanâjm starm 18*^} 19.45. 21.55 Mo^ X Ht ZBMthK Wohřwww, skojslB don^jsto triler 1S.40. 2a40 Hoi v lomiH 2. fikojski komoèi» 15.50, )a30. 2110 Stm. ná tt mmB, komedía 20.50 Š« Mkrit 17, kcmed^ 16.3a ld.40 Takli 4. skd^ ](Offl»jíja !8.50 17.30. 21.30 ZmArt fUa. manstveno fwtastiini 15.00. 21.00 mm ÍnAi. 27.6. 2100 Imm^ Vvwèna drams Zavrl zavrl Celje Od boja za naslov do četrtega mesta - Rudar tretji in v »Evropo« Celjani se niso uspeli izogniti petemu zaporednemu porazu, â tudi remi v Len* davi bi jim šel na roko v boju za tretje mesto oziroma za evropsko ligo. Tako pa so v zadnjem krogu poraze doživela vodilna tri moštva, usoden pa je bU zgolj za celjsko. Velenjčani so slavili v Lendavi: zmago, tretje mesto in zadnjo vizo za evropsko ligo. Za zaključek še pretep Vratar Kopra HasiČ je v 23. minuti z žogo v naročju padel iz kazenskega prostora in poškodovan obležal. Mnogi menijo, da je poškodbo hD-nil. Zamenjal ga je Subonjič> takoj obranil prosti strel Aiieju Lovrečiču. Dario Biščan pa je odbito žogo iz zelo ugodnega položaja poslal preko vrati Gostje so bili boljši do odmora in še po njem, toda Biščanu je uspel lep prodor, po katerem se je iá^azal Su-honjič. Sledila je nerazumljiva poteza Janeza Zavrla, saj je precej daleč od vrat žogo po nenevarnem předložku udaril z roko. Dobil je rumeni karton, naslednjega in Še rdečega pa že devet minut kasneje. Zrušil je Vladimirja Petroviča, ko seje žoga že bližala Čelni črti. Obakrat je bil z bele točke zanesljiv Kristijan Po-lovanec. Primorci so imeli v Usodo Koprčanov, pa tudi uspeh Caijanov, je Imel v nogah Darijo Bisčan, toda »ni bil pri strelu«. nogah vsaj dodatne kvalifikacije za L SNL, njihove upe pa jezamajal Nejc Pečnik z imenitnim udarcem s 25 metrov. Ob koncertu žvižgov so manj-številni domačini valili napade, Biščan pa je poslal žogo preko vratarja, toda tudi čez gol. Agiini Patrik Ipavec je v finišu (s prekrškom) odvzel žogo Spasoju BulajiČu, prei-gral Šeligo, nato pa zadel pravočasnega Bulajiča. Koprsko veselje ni bilo zato nič manj- še, Arena Petrol za njih ostaja prava Meka. Da je bilo romanje v Celje popolno, je poskrbela vest iz Domžal. »Tekma je bila zelo čustvena in napeta. Gorelo nam je pod nogami, Prikazali smo več želje »Hvala bogu, da je konec! Trener Celjanov S) a viša Stojanovič je večino spomladanskega dela svojim varovancem dopovedoval, da so lahko državni prvaki. Zelo se je zalomilo s Koprčani, toda na Bonifiki, ko je pretkani Ipavec zgoljufijo (roko) dosegel zadetek, MIK CM Celje pa je, predvsem psihološko, začel izgubljati stik z Mariborom, kasneje je zaostal za Gorico, po porazu s Koprom pa Še za Rudarjem. StojanoviČ )e najprej govori) o zadnji tekmi, ko so manjkali Šarič ter levičarja Gobec in Travner. »Imeli smo težave s sestavo ekipe, posebej na levem boku, kjer je sprva zaigral Kačičnik, nato pa se je poškodoval. Koper je vžei vse, kar mu je bilû ponujeno. Hvaia bogu. da je konec, kajti takšnega trpljenja na vseh možnih področjih si igralci in trenerji nismo zasiužili. Zadnjo plačo sem dobil decembra. Garali smo do konca, toda očitno je bilo, da v glavah ni bilo vse na svojem mestu. Nismo si tudi zaslužili takšnega odnosa delilcev pravice na ve-čih tekmah. Še enkrat, hvala bogu, da je konec, saj se v takšnih pogojih ne da več delovali!« Ste pričakovali reakcijo sodnil^ Gregorja Gostenč-nika po posredovanju vra* tarja Ermina HasiČa? To je rdeči karton, Pravila so jasna, vratarje preprečil zadetek izven kazenskega prostora. To je sodnik navsezadnje tudi dosodil, kartona pa ni pokazal. Kam so še bili usmerjeni protesti sodniku? Pri prvi enajstmetrovki ni dvomov» pri drugi pa nekaj. Ko je žoga zadela enega od gostov v njihovem kazenskem prostoru, nisem dobro videl, ali tudi v roko, vendar če deset naših igralcev skoči v zrak v znak protesta, potem je vse jasno. Kaj pa Zavrlovo igranje z roko, ko se je bližal robu kazenskega prostora?! Ne vem, trdno pa sem prepričan, da tega nI storil namerno. Předložek ni bil nevaren, najbrž je reagiral instinktivno. Ste načrtovali program dela, Če bi bilo Celje tretje in bi evropsko tekmo moralo po zmagi. Nič nam ni bilo podarjeno,« veselja nI skrival strateg Kopra Nedžad Okčič, tik preden sta si na hodniku v lase skočila Argentinca, Martin Šarič in Juan Vitagiiano, a so ju redarji uspeli ločiti, ko posledic še ni bilo. Vstop je bil prost, odločitev (ali obvestilo) za to sicer prepozna, pa vendar bi pričakovali vsaj (ubogih) tisoč gledalcev, ko se je celjski Wub boril za nastop v evropskem pokalu. Denimo v Murski Soboti pri NK Mura bi za takšno priložnost »ubijali«... Morda so bili Celjani naslovu celo bližje kot leta 2003, toda zaradi neurejenih razmer so bili daleč od uresničitve. Pušnik utišal (velenjske) kritike Nařta je bila odlična jeseni. Rudar spomladi. Velenjčani v Lendavi sploh niso imeli priložnosti pred zadetkom Denisa Grbi^ v 43. minuti. Vratar Boban Savič jih je reševal, domači napadalci so zapravili Na 180 tekmah je v povpi sojenih je bilo 37 enajstmetJ krogih), padlo je 12 avtogoi porednih zmag (7), pa tudi ] 17 krogov, Maribor pa 12 teki je Etien Velikonja (17 golo^ §eliga sta nastopila na vsel zbral največjo minutažo (3. Šarič (oba Celje) in Jankov dva rdeča kartona. Na tekj 1.200 gledalcev. Celjani so glede obiska: v Mariboru 9. je imela četrti najboljši obi izjemne priložnosti, nato pa je bil izključen domači vratar Aleá Luk, To sceno iz 30. minute je U'eba videiiî Daleč izven kazenskega prostora je v skoku visoko dvignil nogo in upravičeno prejel rumeni karton, nato pa odrinil sodnika Skomino in tako dolgo tulil nanj, da je dobil Še drugi rumeni karton. Fant je bil tak, kot da si je v tistem trenutku od vseh stvari na svetu želei le rdeči karton... Prekinil je Naf-tino premoč. Rudarju čestitke! Prišiek iz 2. lige se bo že v za- »Redne plače pritiska« Slavila Stojano^č odigrati že 2. julija? Seveda, mi delamo svoj posel, kot ga moramo. Žalosti me, da nismo znali izkoristiti položaja, ki smo ga imeli večji del prvenstva. Če bi drugi poznali dejansko stanje v klubu, torej razmere, v kakršnih smo debvali, bi nam nudili podporo in nam čestitali za storjeno v spomladanskem delu. Kakšen pa je načrt vodstva kluba? To pa je v tem trenutku znanstvena fantastika. Vem, kaj si želim, nisem pa dobil odgovora, kaj si oni želijo. Je igralski kader za naslednjo sezono pripravljen vsaj v manjši meri? Niti približno. Na žalost. Tako kaotične sezone v celjskem prvoligašu bržkone še ni bilo. Ste vi že bili kdaj v podobni situaciji? Pretrpeli smo resnično težko sezono. Zgodaj so se začele peripetije okoli razhajanj predsednika Vengusta in direktorja PliberŠka. Govoriti se je začelo, da bom moral oditi. Pozimi smo imeli težave s pripravami. omenjal seje prihod trenerja iUevskega. Potrudili smo se do konca brez denarnih nadomestil. Očitno je, da je bil to naš »maksimum«. Kako pa je s finančnim dolgom do Igralcev in trenerjev, kdaj naj bi bil poravnan? Ne vem niti, kako so se dogovorili igralci, ki so podpisali anekse k pogodbam, niti kako so se ostali. Vsak mesec moramo poravnati obveznosti do države, mi pa denarja ne dobimo. DEAN ŠUSTER Rudar je senzacionalno tretji in si je zagotovil nastop v kvalifikacijah evropske lige. V enem letu mu je uspelo priti od druge lige do »Evrope«. 'lYener Marijan Pušnik je ,v5em nasprotnikom dokazal, da je vreden spoštovanja, navijačem pa pričaral sladke trenutke. Uspeha je bil zelo vesel: »Čas je za slavje. Čestitke fantom, upravi in zvestim navijačem, ki so del tega mozaika. Pred začetkom prvenstva res nismo pričakovali takšnega uspeha.« Lendava je postala srečen kraj... Srečanje je bilo zelo živčno. Nafta je začela zelo dobro. vratar Savič pa nas je dvakrat rešil. Po izključitvi domačega vratarja in zadetku Gr-biča smo prevzeli pobudo. Do konca srečanja smo vseskozi napadali, imeli veliko priložnosti, a žal nismo zadeli, da bi lahko sproščeno čakali na konec. Vedeli smo za rezultat iz Celja, tako da je bilo zadnjih 20 minut zelo stresnih. Ključ do uspeha? Predvsem delo in dobro vzdušje, pa pomoč vodstva kluba. Imeli smo dobre pogoje za trening, redne plače, pritiska ni bilo. Vodilni pa so pred vsako tekmo povsem upravičeno zahtevali poštenost, agresivnost in borbenost. Naš dvanajsti igralec so bili zvesti navijači. Vam je bilo zelo težko po odhodu najboljšega strelca J un uzo Viča? Nedvomno. Če izgubiš prvega strelca, ne moreš biti vesel Omogočili smo mu prestop v tujino, klub je tudi nekaj zaslužil, a primerne menjave ni bilo. Ob zaskrbljenosti pa so preostali fantje Še z dodatno motivacijo in večjo željo pokazali, da tudj oni znajo igrati nogomet. Z rahlimi vzponi in padci smo nadaljevali. Nihče nam ne more vze- Marijan Pušnik ećju padlo po 2,6 zadetka» do> ovk (pet Kopru v zadnjih dveh lov. Dravi je uspelo na|več za->orazov (6). Brez zmage je bila »m brez poraza. Najboljši strelec Tim Lo Duca in Aleksander 1 36 tekmah. Celjski vratar je 214). Sebastjan Gobec, Martin ič so dobili po 11 rumenih in mah je bilo povprečno skoraj )iit na obeh rekordnih tekmah [)00. v Kopru 150. Arena Petrol ik. četku julija pohvaliî z evropsko tekmo Ob jezem. DEAN ŠUSTBR Foto: GrupA LESTVICA 1.SNL llilARIBOR 36 2. H(T GORICA 36 3. RUDAR 36 4.MIKCMCBJ£ 36 5.ĐOrMŽAL£ 36 6JHTER6LOCK 36 7. NAFTA 36 6. LUKA KOPER 36 a. LABOD DRAVA 36 10.PfilM0flJE 36 17 12 7 17 5 M 16 7 13 16 6 13 12 14 10 13 8 15 11 10 16 10 12 14 12 6 n 9 14 13 62:44 63 60:55 56 44:39 $5 43:39 53 44:40 50 62:51 47 36:52 43 39:47 42 47:53 42 36:48 41 ■ V in nic ti dejstva, da smo v spomla-dacskein delu osvojili največ točk in da smo prikazali najboljše igre. Za trud ste poplačani celo z nastopom v evropskem pokalu. To je želja vseh, dokazati, da slovenski nogomet ni lako slab. kot ga nekateri želijo predstaviti, Mislim, da se bomo šeie čez nekaj tednov zavedli, kakSen uspeh smo dosegli. V kolikšni meri se bo spremenil igralski kader? Ob dobri organiziranosti v klubu o tem že razmišljamo. Na včerajšnjem treningu smo Imeli na preizkušnji osem Igralcev iz tujine. Sledil bo zaslužen počitek do 15. juruja, ko začnemo trenirati, Na vsak način se bomo skušali okrepili in Še bolje zaigrati v samem začetku, ko bomo že 2. julija igrali v kvalifikacijah evropske lige. Najprej pa bom z družino odšel na prepotreben dopust. saj me je v preteklih mesecih videla zelo malo. MITJA KNEZ Laščani končali sezono »»orama lïetjo tekmo poli ina la končnice lige UPC je po pri* čakovanjih v Tivoliju dobila ekipa Uniona OUmpije, ki se je uwstila v veliki finale prvenstva, medtem koje poraženi Zlatorog s petkovim porazom zaključil sezono. V Tivoliju smo v prvem polčasu gledali ponovitev prvega po I final nega obračuna teh nasprotnikov v isti dvorani. Zlatorog je namreč krenil odločno in hitro povedel z 10:1. Ni se ustavil niti po seriji košev Ljubljančanov, saj je po zaostanku, ob koncu polčasa zahvaljujoč razpoloženima Vincentu Hunterju (23 točk) in Dariu Krejiču (14), znova prišel do prednosti in ob skromnem napadalnem učinku obeh moštev dobil prvi polčas z 28:26. Odločitev je padla v tretji četrtini. »Zmaji« so postavili še trdnejšo obrambo, v vrstah Zlatoroga pa z izjemo omenjene dvojice ni bilo igralca, ki bi lahko zadeval v seriji. Ta del so tako domačini do-bili za 14 točk in pred zadnjo četrtino prišli do naskoka-1-12. Boj v Tivoliju je bil neizprosen V zadnjem delu so sicer pivo-varji iz Laškega dali vse od sebe in se še približali na 51:5d. a je takrat prvi mož srečanja Marko Maravič (20) zadel trojko, na drugi strani to ni uspe- Slavnostna skupščina ob 40'letnici KK Zlatorog Laško bo danes ob 18.30 v Srebrni dvorani Zdravilišča Laško. lo Laščanom in zmaga je ostala v Tivoliju. OUmpija t^ v &naiu igrala proti Heliosu, torej bo to ponovitev lanskega finala, medtem ko bodo v l^kem najveijetne-je Še nekaj Časa trenirali, nato pa odŠD na počitek. Pred tem pa bodo v klubu morali naredili oceno sezone, ki ni prinesla pričakovanega, kajd v načrtu sta biii uvrstitvi v oba domača finala (ali vsaj v eno) ter morebitna vrnitev v Jadransko NLB ligo. Zakaj jim to ni uspelo in kako r«prej, pa bo. kot rečeno, moralo povedati vodstvo kluba iz mesta piva in cvetja. JANEZ TERBOVC Foto: KZS Poraz, ni pa bilo porazno Rokometaši Gorenja so v zgodovinskem finalu pokala EHF v Rdeči dvorani morali priznati premoč nemškemu Gummersbachu (28:29). Pred povratno tekmo, ki bo 1. junija, ostaja vseeno še vse odprto. Po prvem polčasu so gostje vodili z dvema goloma prednosti (11:13), v nadaljevanju pa razliko še povišali na štiri zadetke. Velenjčani se niso predali, predvsem po zaslugi odličnega Adnana Harmandiča in v vratih razpoloženega Ivana Gajiča so se znova pribil-' žali. Goste je v teh trenutkih v igri držal nekdanji Član Gorenja Momir Uič. ki je v 2. delu dosegel 7 zadetkov. Poleg njega sta za Nemce zaigrala še dva bivša Člarta Gorenja, Drago Vu* ković in Vedrán Zmič. Dobro minuto před koncem je Mla- kar zmanjšal le na gol zaostaň-ka, na drugi strani pa se je izkazal Gajič.V dvorani je odjeknila eksplozija navdušenja, ko se je domačim ponudila priložnost za izenačenje, a je bila nato Bezjakova podaja proti Mlakarju preslaba, kžir je kaznoval Wagner in dokončno odloČil zmagovalca, V zadnjih desetinkah je svoj 11 zadetek dosegel Harmandič. Trener Ivica Obrvan je bil zadovoljen nad pristopom: «To je velika stvar, da se je Gorenje uvrstilo v finale, Mislim, da smo odigrali zelo dobro, čeprav smo izgubili. Če morda ne bi grešili pri odbitih žogah in čistih kontrah, bi lahko tudi zm^ali. To bi bil odmeven dosežek. Kljub vsemu sem zadovoljen. Čestitke mojim igralcem, saj ko so zaostajali že za štiri zadetke, se niso pre- Vslonjsko igro je odlično povezoval Adnan Harmandić, obonem pa še zadeval kot za stavo. ' rza neomejen obisk fitnesa skupinske vadbe o za neomejen obisk fitnesa skupinske vadbe dali. Vrnili so se v tekmo proti zelo močni ekipi iz vrha Bun-d es lige. Pred gostovanjem imamo aktiven rezuhat.« Vedrán Zmić je bil ganjen ob sprejemu navijačev: »Gorenje je sedaj v naletu, zato smo pričakovali težko tekmo. Izkazalo se je, da so domači pustili srce na igrišču. Navijači me niso presenetili» kajti ve- Če Koper v Četrtek zmaga> bo prvak, Celjani pa bodo igrali v pokalu pokalnih zmagovalcev. Če Koper izgubi ali igra neodločeno, bo prvak Gorenje. Celjani pa bi igrali v pokalu EHF ob zmagi aH remiju s TVimom» v pokalu Challenge pa, če izgubijo. Tekma s Trebanjci bo jutri. (DŠ) del sem, da lepo pričakajo vsakega igralca, ki je nekoč igral v Velenju. Mislim, da smo jim mi s korektno tekmo in odnosom v igri pokazali, da smo oscaii isti, takšni kot tedaj, ko smo od tod odšli stopničko višje v rokometnem svetu. Hvala jim.« Gorenje se bo v četrtek v tekmi leta za naslov prvaka v Kopru pomerilo s Cimosom. MITJA KNEZ Foto: GrupA NOGOMET 1. SL, zadnji, 36, krog: MIK CM Celje - Koper 1:2 (0:0); Pečnik (79), Polovanec (óO-11 m. 69-11 m). Nafta - Rudar 0:1 (0:1); Grbič (43). 2. SL, zadnji, 27. krog: Šentjur - Zagorje 3:0 (0:0); Nahti-gal (57-ag). Kuljanac (70), Firšt (73). Končni vrstni red: Olimpija 56, Aluminij 49, Triglav 43, Mura 36, Šentjur 35, Krško 33, Bela krajina 31, Livar 30. Zagorje 13. 3. SL - vzhod. 25, krog: Dra-vograd-Ko\nmrŠtore4:0 (2:0), Dravinja - Šimrtno 6:0 (3:0); Štante (8). Mahmutovič (20,37, 90), Čerenak (51), Čander (63), Šmarje-Veržej5:1 0:1); Vran (14), Mauher (63), Džaferovič (8i). Simer Šampion - Mans Claudius 4:0 (2:0); Dobnar (5). Omanovič (30), Bodiroža (64), Kožar (87). Vrstni red: Dravinja 64, Dravograd 53, Kovinar 49. Odranci 47, Šmartno 42. Stojnd 37. Simer Šampion 36, Malečnik 34, Veržej 33, Čarda, Paloma 24, Mons Claudius 19, Črenšovcí, Šmarje 18. Štajerska liga, 24. krog: Zreče - Podvinci 2:1 (2:1); Kave (15, 39), Rogaška - Pesnica 0:2 (0:0), Cerečja vas -Šoštanj 3:0 (0:0). Vrstni red: Zreče 51, Pesnica 48. Pohorje 46. Gerečja vas 38. Ormož 37. Bistrica 35, Rogaška 34. Šoštanj 33. Partizan 32. Podvinci 31, Peca 30, Bukovci 27. Brežice 17, Šentilj 5. MALI NOGOMET 1. SLMN, za obstanek, 5, krog: Benedikt - Živex 5:7 {l:2);Banovšek (4,23),Adri-njek (8, 38), Rusmir (27, 29. 40). Vrstni red: Izola 10, Sevnica Živex 7, Bened5 bega Holland likovno kritiko» ki pravzaprav ne ve, kam bi njegova dela umestila. Enotni so si le v tem, da njegova dela ne sodijo vkategorijo t.i. out-siderske umetnosti, kamor prištevajo umetniška dela umsko prizadetih, psihotič-nih in otrok. »Od začetka 80. let deluje kol sodobni umetnik. Bil je pionir mail arta pri nas, bil je eminenten pisec v Tribuni, Katedri, Prob- lemih. Bil je politično angažiran, šele potem se je pri njem zgodil premik - srečanje z antropozofijo Rudolfa Steinerja, ko se je začel zanimati za subtilnejše od realnega,« pravi Nevenka Šiva-vec. Borut nanueč sočasno živi v dveh vzporednih svetovih - našem, reainem, in svojem. Sam meni, da je posrednik, nekak medij med obema, sporočila, ki jih pošilja skozi svoja dela, pa so most med obema svetovoma. Holland biva v leseni uti v Pečovniku, brez vode in elektrike. Je samotar, puŠČavnik. »Ima posebno disciplino, kjer ni ločnice med življenjem in delom. Po jutranjem umivanju v ledeno mrzlem bližnjem potoku se uro ali dve ukvarja s hata jogo» nato študira, riše, bere, slika ... Zatem gre v študijsko knjižnico, se sprehodi po svetovnem spletu, preveri elek- tronsko pošto, kaj prebere, nato gre domov in - ustvarja,« pravi Nevenka Šivavec. Konec meseca bo o tem celjskem umetniku izšla tudi knjiga, ki ne bo klasični katalog. »Gre za knjigo bogato ilustriranih esejev» kjer sodeluje kustosinja Petra Kapš ter dva umetnika in teoretika, ki sta sodelovala v našem programu Umetnik na obisku. Letos sta bila v Celju še enkrat, da sta obiskovala Boruta in napisala vsak svoj poglobljen esej. Za knjigo sem napisala tudi obsežen Intervju, ki dokazuje, da ob monologu Holland obvlada tudi dvogovor,« pravi Sivavčeva. Vsekakor morate razstavo, postavljeno na umetni steni v Likovnem salonu, na kateri so na eni strani Hollan-dovi angeli, na drugi pa njegovi kseroksi, videti. Sodbo si boste ustvarili sami, BRANKO STAMEJCIC Foto: Grup A Borut Holland pred svojimi angeli... Gostovanje nemških harmonikarjev V dvorani Celjskega doma bo nocoj (torek) ob 19.30 na koncertu nastopi) Deželni mladinski orkester harmonikarjev iz nemške dežele Baden-Wurttemberg, Gre za najpomembnejši izbrani orkester harmoriikar-jev te nemške dežele, ki združuje najboljše mlade harmonikarje, mnogi med njimi so glasbeni Študentje, nagrajenci državnih in mednarodnih tekmovanj. Za orkester vsako leto znova izberejo 30 članov, starih med 16 in 27 let. Vsako leto izberejo tudi novega dirigenta, kar orkestru daje svežino in zadrži visoko kakovost. Raznolik glasbeni repertoar vsebuje poleg sodobrúh tudi klasična in folklorna dela. Deželni orkester harmonikarjev je trenutno na turneji po srednji Evropi, za svoj edini koncert v Sloveniji pa je Izbral Celje. Dogodek je pripravil ljubljanski Goethe-Institut Ljubljana pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje. BS Gledališčniki v Srbiji Na gostovanje v Srbiji se je včeraj s predstavama Ef-ling in Hiša Bernarde Alba odpravilo SLG Celje. V tednu dni dolgem gostovanju so sinoči v Beogradskem dramskem pozoriStu uprizorili Eilinga, nocoj pa je na vrsti Hiša Bernarde Alba. Slednjo predstavo bodo odbrali še na odrih v Kruše vcu, Zrenjaninu, Suboti-ci in Somborju. BS celje 95.1 9S.9 V»3 90.6 MHi hoví tednik L KULTURA 15 ocenjujemo Samorog Poetična drama Samorog Gregorja Strniše (1930-1987) je izšla pri manborski založbi Obzorja leta 1967» ^bruarja naslednje leto pa so jo uprizorili v MCL v režiji Andreja Hien^a. Predstava je dobila prvo nagrado za besedilo na Sterijevem pozorjn v Novem Sada (avtor je nagrado zavrnil), Světlana Makarovič pa je bila nagrajena za vlogo Uršule. Tokratna iiprizoňtev pod režijskim vodstvom Janeza Pipana. ki je nadomestil napovedanega Aleksandra Popov-skega, je po postavitvi v ljubljanski Drami v začetku 90. let šele tretja na slovenskih odrih. Zgodba je postavljena v srednjeveško m£sto, ki ga po legendi straži samorog; ustanovitelj mesta je bil Henňk Sekira, ki je samorogu odsekal glavo, zato je njegov rod preklet Mesto, v katerem živita Henrikovi potomki iz bogate družine Axtlingov. dvojčiđ Mar-gaňia in Uršula, oblega sovražni Berenger, v njem pa se znenada pojavita vojak Wolf in špilman Dizma, v katerem krčmar Pinças in Uršula prepoznata umetnika, ki je nekoč na njihovi hiši naredil barvasto okno z motivom samoroga, nato pa izginil neznano kam ... Igra je razdeljena na tri mračna obdobja dneva - večer, noč. jutro, ki pa jih celjska predstava združi v dve polovici, dve dejcuijl Noč se prevesi v jutro, zaradi česar dramaturško stopita v ospredje lik in usoda krvavega sodnika Bertra-ma. ki s pomito knvoprisežnika Pirwusa že leta uveljavlja v mestu svojo nasilno oblast, konflikt med sestrama, dvojčicama - racionalno, hladno in lepo Margarito in intuitivno, čutno in noro Uršulo, pa prestopi v funkcijo razkrinkavanja sodnikovega zločina. Na ta način je podana bgika totalitarizma. ki temelji na skupnem imenovalca krivde, po pnncipu, da kdor ni kriv, ne more biti oproščen ozirorrui so oproščeni, in s tem pripuščeni v skupnost, samo zločinci. Margaritin zločin je kriva obtožba sestre, s Čimer si ob koncu reši življerye. Uršula mora biti žrtvovcuia, da bi totalitar-rui struktura, ki dobro funkcionira sarrw, kadar je oblegana z vseh strani, lahko preživela. Ta optika se delno razlikuje od Stmiševe. Njena šibkost je vloga umetnika in kasnejšega roparja Dizme, ki ga Uršula ljubi, a ga Bertram z lažjo prisili v sodelovanje. Toda kot umetnik je Dizma vez med starodavno legendo o samorogu in svetom - torej mestom. Dizma, stvaritelj novega, Marga-riti namreč proda svojo čudežno ptico, simbol njegove svobode, ki v družbi, kakršno predstavlja mesto, pnnaša nesrečo. Dizma izgubi orodje svoje kreativnosti - odsekajo mu roko. 7)i se zaradi nedoslednosti v celjski predstavi simbolika kreativnosti poruši. Obstane samo groza sedmih ječ, nekakšnih krogov pekla, v katere je postopoma vržen vsak, katerega svoboda je naprodaj cdi pa zgolj v rabljevem dosega Sistematika teksta je zastrašujoča: vsaka oseba govori v svoji metrični shemi, vse skupaj se srečujejo v vloženih pesmih, a so te motivno skrojene tako, da le še poudarjajo nemožnost odrešitve. V predstavi velja pohvaliti scensko domišljenost Marka Japlja in kostumografijo Bjanke Ađjić Ursulov ter vse nastopajoče. m£d kateňmi sta že zaradi zahtevnosti besedila izstopali sestri dvojčici - Nina ivanišin in Minca Lorenci. MARJAN STROJAN XXXI INTERNâTiONAL MAY CHOIR COMPEririON DIMITROV 9- ^ i i • ^ i I Ša leski APZ Vele nje z zborovodkinjo Danico Pirečnik Šaleški pevci med »velikimi« Šaleški akademski pevski zbor Velenje, ki ga vc^ Danica Pirečnik, je mioiili konec tedna zmagal na enem najpresdžnejáih svetovnih zborovskih tekmovanj v bolgarski Vami. Zbor se je od srede do ned^ Ije udeleževal 31. mednarodne^ majskega zborovske^ tek- movanja, zmagali pa so v kate-gonji mešanih odraslih zborov in postali zmagovalci tekmovanja Grand Prix Vama 2009, Iger so se pomerili trije najboljSi zbori raďičnih kategorij. Vzaključnemdeiu dvodnevnega tekmovanja sta v finalu poleg Velenjčanov nastopila ki otioSId zbor Cantica/Zlin in venezuelski komorni zbor Ant-hiphona iz Maracaiba. Dirigentka Danica Wrečnik je na tekmovanju prejela nagrado za najboljše^ dirigenta tekmovanja. Telonovanje je ocenjevala sedemčlanska žirija priznanih glasbenih strokc^jakov iz 6 evropskih držav, šáleéki APZ Velenje se bo naslednje leto prav tako v Vami potegoval za naziv grand prix Evrope, kamor se uvrstijo zmagovalci 7 »velikih« evropskih tekmovanj. Velenjsld zbor letos praznuje lO-letnico delovanja in je v tem času postal eden najuspešnejših domačih mešanih ^oo-rovskih sestavov US Plusi abonmaja plus Celjski zavod Celeta je s koncertom skupine Orleki in gosti sklenil prvo sezono tako imenovanega abonmaja plus. Ta se je s štirimi žanrsko zelo različnimi dogodki izkazal za izredno dobro popestritev dogod-kovne ponudbe v Celju. Vodja glasbenih dejavnosti v Zavodu Celeia Nenad Firšt praW, da so v zavodu zadovoljni tako s sporedom, ki so ga ponudili, kot z odzivom občinstva nanj. »Namen abonmaja je bil, da se predstavijo Izvajalske forme, ki živijo paralelno življenje na naSih odrih. Pojavljajo se nove izvajalske prakse, ki z občinstvom komunicirajo na drugačen način kot koncerti tako imenovane klasične ali resne glasbe. V tej ponudbi smo našli nekaj tipičnih pred-stavnikov različnih žanrov. Tako smo prisluhnili šansonu, kabaretu, rok koncertu in gledališko glasbeni predstavi.« Odzivi po dogodkih so bili zelo dobri in to kaže, da bodo z abonmajem plus nadaljevali, tokrat s petími dogodki. Dokončnega sporeda še nJ> oblikovali ga bodo tudi glede na dogajanja na tej zelo živahni umetniški sceni. Želijo žanr-^o pester, raznolik in kakovosten spored» ki bo dopolnjeval siceršnjo abonmajsko ponudbo in ne bo zgolj všečen, ampak bo tudi na visoki pous-tvarjalni ravni. BRST 5A5D LEBAN V GALERIJI MIK Zaključek pred maturo Pod slovitim celjskim stropom so svoj zaključni nastop v četrtek opravili maturanti 4. letnika umetniške gimnazije s I. Gimnazije v Celju. 12 dijakov in dijakinj se je predstavilo s po eno glasbeno točko in duetom na svojih inštrumentih in pričaralo lep glasbeni večer. Zaigrali so: Tadej Kopitar - rog, Urban Krč - marimba, Janez Habe - trobenta, pianisti Monja Gobec» Marina Kline, David Popovič in Domen Pihler, klarinetisti Tomaž Adamič, Jernej Lipec, Katja Malnarič in Domen Marn ter flavtistka Melanija Pin-tar. BS. foto: GrupA > C Prejšnji teden so v Galeriji hlK Celje še zadnjič pred poletjem pripravili otvoritev nove razstave. Izborslikarja je za poletni čas več kot primeren, saj akademski slikar Sašo Leban skozi svoje slike pripoveciuje tri zgodbe, vse obarvane z odličnimi kombinacijami različnih barvnih in slikarskih tehnik. "Tehnika vseh pričujočih likovnih del (razen dela Spomini na secesijo] je akril na platnu z elementi kolaža. S to tehniko je ustvarjalec, kljub likovno vnaprej premišljenim kompozicijam, dosegel hitre in impulzivne rešitve, ki se zrcalijo tako v impresiji kot tudi ekspresiji. Če še dodatno odstremo tehniko samo, je treba opozoriti na elemente čipke s katerimi slikar po eni strani razširja svoje likovno polje v slovensko kulturno izročilo, po drugi strani pa so opazni zametki večslojnosti oziroma slojevitosti/' je o razstavi povedal metnostni zgodovinar Matija Plevnik. Razstavo si lahko ogledate v Galeriji fllK v Vojniku do 18. septembra. www.mik'Ce.si * g8lerija@mik-će.sl REPORTAŽA Ko po Galiciji zahrumi i ■. . ■ f/ Na parkirišču pred osnovno solo v Tiju so jo v nedoljo trlo takšnih in drugačnih »prdec6Vi(. Ta Izraz sicer lahko uporabite le, če se želite komu zameriti. Sama so bom hitro popravila: trlo so js »Itirjakov«! »Pa kň grmi?« »Ne.« »A v kamnolomi minirajo?« »Pa ne. Sp*t 'majo srečanje štirjakov. Sej ve$, da so tote štirjake dedi že ceu kedn prej polirai.« V Galiciji kljub novi generaciji skuterjev ne boste videli, da kakšen »štirjak« [za »nerazgledane« pojasnilo, gre za motorje na štiri prestave) leži popolnoma zanemarjen pod kozolcem. Vsaj od leta 2007 naprej ne> ko so v okviru tradicionalnih Ga-liškib dni prvič pripravili nedeljsko srečanje »Štirjakov«. Od nedolžnega pogovora dveh prijateljev o tem, kdaj bosta šla skupaj s »štirjaki« do Kunigunde in nazaj, se je panoramski nedeljski vožnji po Galiciji pridružilo 107 lastnikov brnečih dvokolesni-kov. »Najprej naj bi nas bilo devet, ker sva s prijateljem povabila vsak $e svoje sorodnike. Sploh ne vem, kako, ampak na koncu se nas je zbralo več kot petdeset. Lani nas je bilo okoli 80. letos pa smo šte-vilo podvojili,« pripoveduje pobudnik srečanja Tomaž Cokan. »Štirjaki so bili nekoč, v dneh naše mladosti» zelo priljubljeni» zato sem se sam §e velikokrat rad peljal z njim. Očitno nisem edini,« se §e nasmeje Tomaž. V nedeljo se je na panoramski vož-nji po Galiciji domačinom pridni-žiio 5e veliko lastnikov »štirjakov« iz cele Savinjske doline, nekaj jih je prišlo celo s Koroške. Letos so svoje drveče (in predvsem brneče) ljubljenčke peljali ludi »na žegen« k župniku Janku CIgali. Cilj srečanja pa ni bila le vožnja, ob kateri so lahko domačini z odprtimi usti občudovali par koles in pločevine, temveč druženje v stilu: »Koliko je pa tvoj star? Si ga mal' predelal, a ne? Kdo ti ga je pa porihtal?« No, dâ njihova zaljubljenost v »mašine« ni bila tako očitna, so druženja poimenovati balinanje, pikado in podobno. Pa še nekaj zanimive statistike: najstarejši udeleženec srečanja Je bil domačin iz HramŠ Zoran Vengust [bolj poznan kol Kavčekov Zoran), ki je dopolnil 72 let. Znova edina ženska na »Štirjaku« je bila Marjeta Ježovnik (ker je še mlada, letnica tako ali tako ni pomembna). Ključna letnica srečanja pa naj bi bila 1970. Tega leta naj bi izdelali »štirjaka«, ki ga je včeraj ponosno razkazoval Bojan PeČnik. Oldtimer sicer ni bil edini, vendar naj bi bil njegov še edini nepredelan- ROZMARl PETEK Veter v lasoh, bonomski hlapi v nosnicah ali kaj je le tisto, kar tudi ženske očara, da sedejo na motor. No, v primeru >»9tiriakov«( bi so morali vpiažiti, kaj jih odvrača, da jo vsako leto le erta udelùenka, Marjeta Ježovnik. »Zastavonoša prireditve To maž Cokan PRODAJA-NAJEM POSLOVNI PROSTORI, LOKALI Nogometni stadion ^'ARENA-PETROL" CELJE ren ata. vezna ve r@cm -ce Ij e. s I VEŽNAVER 041 504*283 >»Lul'n]e b1o. Prav pele takšno dnižonjo,« je povedal najstarojsi udololenec Zoren Vengust KRONIKA Da se pc^pM v nes s smrtnimi nesrečami vlečejo v nedoglod, kar le škodi, sajpfico manikaj vmes pozabijo, zdaj čutimo tudi sami. Toda za nas primerne bo zastaral.... Kdaj vendarle sojenje za smrt? Dve leti od smrti naše novinarke Jasmine Žohar v hudi nesreči - Še »kakšno leto« bo treba počakati na sodno obravnavo Danes minevata natanko dve leti, odkar je veni hujših prometnih nesreč na Celjskem umrla 26-letna Jasmina Žohar, šest oseb pa je bilo poškodovanih. Vsi so bili stari od 24 do 27 let. Žoharjeva je bila pred teni veČ let naša športna novinarka, sodelavka, prijateljica. Med ponesrečenimi je bil Še en naš sodelavec, ki je bil v nesreči hudo poškodovan. Nesrečo je povzročil takrat 21-le(ni voznik iz Celja> ki naj bi vozil vinjen. Glede na to> da se postopki, kadar gre za povzročitev najhujših nesreč, pri nas vlečejo kot jate kač« in še nič ni videti» da bi se kaj spremenilo, smo se na policiji, sodišču in tožilstvu pozanimali. kaj se trenutno dogaja s tem primerom. Naj spomnimo: 21-letni Celjan (ime je znano uredništvu) in nje- gov sopotnik sta v svoje vozilo Volkswagen Passat vzela mlado druščino, ki je v Šempetai v jutranjih urah čakala na taksi. Dnjžba, v. njej tudi dva naša sodelavca, naj bi poklicala taksi« saj se na zabavo ni odpravila z avtomobilom prav zaradi varnosti, čeprav so imeti vsi avtomobile. 2ai je mladost botrovala temu, da so se, kljub temu, da jih je bilo preveč za eno vozilo, odloČili sesti vanj. A vožnja proti Celju ni trajala dolgo. »21-letnik je na regionalni cesti iz smeri Šempetra v Savinjski dolini proti Žalcu po rahlem klancu navzdol, kjer vozišče poteka v levi nepregledni ovinek, za odcepom za Savinjsko cesto, zapeljal desno izven vozišča, kjer je trčil v prometno signalizacijo in zatem še v drevo ob desnem robu vozišča. Po trčenju je vozilo odbilo nazaj na vozišče. Med Já Zakaj je morala umreti naša Jasmina? Svoja vozilo je ravno zaradi varnosti pustila doma. trčenjem so iz vozila padle tri osebe, štiri pa so poškodovane ostale v vozilu. 26-leina potnica se je pri trčenju lako hudo poškodovala^ da je na kraju umrla, štiri osebe so se hudo telesno poškodovale in dve lažje.« so takrat povedali na celjski policijski upravi. Podrobnosti nesreče javnosti niso bile znane, čeprav so nekateri poli- Avtocesta medvedu prekrižala pot V petek zjutraj so v Čepljah na Vranskem opazili medveda. Kosmatinec je prišel iz smeri Crete, nh&mi pa so ga opazili na magistralni cesti blizu krožiŠČa in podhoda pri avtocestni bazL Od tam se je odpravil proti Čemšeniški planini in naprej v Posavsko hribovje. Ùani lovske družine Vransko in Tabor so spremljali njegovo gibanje. Pričakovali so, da se bo vrnil v gozdove Posavskega hribovja, od koder naj bi tudi zašel na Vransko, Medveda, ki lahko dnevno prehodi do 30 kilometrov, sta »magistralka« In še bolj avtocesta zmedli do te mere, da bi nadaljeval pot. Na veselje mnogih ali na žalost nekaterih je našel pot nazaj v zavetje gozda. Šlo naj bi zd tri leta starega medveda, težkega okrog 90 kilogramov. Medved je med občani sprožil vrsto ugibanj in preplah. Sprva so med očividd krožile govorice, da ima okoli vratu ovratnico, zato so menili, da gre za istega medveda, ki so ga pred časom opazili na ljubljanskem Rožniku. Predsednik Lovske družine Vransko Voj-ko Križnik je zavrnil te govorice. V »dvilizadjo« naj bi zašeí kosmatinec. ki se že ne^j Časa zadržuje na območju posavskih gozdov. Pred tem so ga opazili že v Marija Reki nad iVeboldom» vgozdovih nad Taborom, v trboveljskih Čečah, in to tudi ni njegov prvi pojav rw območju Vranskega, saj so ga pred mesecem opazili v gozdu v laaju Vologa. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo na štes^čnost medvedov, ki otežujejo življenje in delo ljudi v naseljih. V Sloveniji vsako leto beležijo do tri napade medvedov na ljudi, povečuje se tudi napad na pašno živino. Medved na Vranskem ni povzročil škode, le nekoli- ko evforije med ljudmi, ki pa se bodo kot kaže tudi na tem območju prej ali slej morali privaditi na sobivanje z zvermi. Pretiran strah pred njimi je odveč, pravijo na 21avodu za gozdove. Opozarjajo pa, da naj se občani pri srečanju z medvedom skušajo čim prej umakniti in ga ne strašili ali kako drugače vzneminati. MATEJA JAZBEC • -tu K )Tal6 casta mi načenja zivee. Kaže, da se bom moral navaditi na promet in ljudi, ki iz gnnovja >buljijo< vame, me opa2ujdjo in snemajo... kot da s^m zadnja čudo zvari, ki je iz gozda prišla med ljudi.« si je rekel kosmatinec, ki je v petek zašel na Vransko. cisti, ki so bili na kraju trčenja, sami povedali, da tako hude nesreče že nekaj časa niso videli. Prevračanje vozila In predvsem žice z bližnjega hmeljišča naj bi v silovitem trčenju naredile svoje. Eden izmed sopotnikov je ostal tudi brez roke... Več kot očimo je 2I-leinik na izredno nevarnem cestnem odseku vozil prehitro in - vinjen. Družba. Id je sedla v njegov avto, ga osebno ni dobro poznala, zato verjemo tudi ni presodila, da naj bi bil mladenič pod vplivom alkohola. Policisti so ga ovadili zaradi povzročitve smrtnepromeGie nesreče. grozi mu večletna zaporna kazen. Glede na to. da se je pred tedni v Celju končalo sojenje nekemu mladeniču prav tako zaradi povzročitve smrtne nesreče in je za to dobil več kot leto zapome kazni, j e morda tukaj pričakovati podobno. Če se bo sojenje sploh začelo. Pred kratkim naj bi na okrožnem sodišču v Celju konč^ s sodno preiskavo. To pomeni, da je primer zdaj v rokah tožilca. Ta ga lahdco da v dopolnitev, odstopi od pregona povzročitelja ali vloži obtožnico. Skoraj za- gotovo se bo zgodilo slednje. Ker pa morajo obtožnico nato poslati še obtoženemu, ki se bo verjetno nanjo pritožil, bodo vse to sodiii mlini očitno mleli še kar nekaj Časa, preden bo sploh razpisana glavna obravnava. Sodeč po podobnih primerih, bo to trajalo še kakšno leto ali Še več. In še to. Če ima policija podatke in informacije o tem, da je bil povzročitelj pred nesrečo v kakšnem lokalu, kjer so mu kljub vinjenosti 5e vedno točili alkohol, lahko ukrepa proti gostinskemu lokalu, ki se glede na zakonodajo znajde v prekršku. Po nesreči so nas namreč nekateri tiho opozaijali, da se je gostinski lokal, kjer naj bi se povzročitelj pred nesrečo zabaval, po »čudnih« okoliščinah izognil kazni. Vendar se zna zgodili, da bodo na to pozorni na sojenju in bodo zahtevali še kak podatek v zvezi s tem. Zato smo na celjsko policijo naslovili še vprašanje. ali so v dneh po nesreči morda zaradi tega kaznovali kakšen lokal. Odgovor je-ne. SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA E o y .si « w O ■B (Z C o Kameníku grozi večdesetletna zaporna kazen Na okrožnem sodišču na Reki se je včeraj vendarle začelo sojenje skupini tihotapcev heroina, med katerimi je vidnejši Član Ko-njičan Kristijan Kameník. Ta je v priporu že od lanl> ko so ga skupaj z ostalimi člani kriminalne združbe prijeli na Reki ter jim zasegli večjo količino droge In denarja, orožje in več avtomobilov. Droga, ki so jo tihotapili iz vzhodnih držav, je bila namenjena hrvaškim uličnim preprodajalcem. Kot smo že poročali, se sojenje Kameníku za večkratne umore v Tekačevem ne nadaljuje ravno zaradi njegovega pripora na Reki, saj se v Celju še niso izjasnili, ali bi mu lahko sodili v nenavzočnosti. Sodno obravnavo bodo na Reki nadaljevali vsak dan do petka, ko naj bi se sojenje končalo. Sodnica Ika Šarič, ki vodi primer, velja za eno najstrožjih na HrvaŠkem, če Kameníka obsodi, mu grozi večdesetletna zaporna kazen, Sojenje bi se moralo začeti že aprila, a (e Šaričeva v dvorani skoraj ponorela, ker je takrat manjkal eden izmed obtoženih. Očitno jim jeapri-la nagnala strah v kosti» saj je dejala, da je edino opravičilo, ^ bi ga sprejela za izostanek na majskih obravnavah, rak... Slo pa naj bi za eno največjih kriminaliiih združb na območju nekdanje Jugoslavije, ki je drogo tihotapila po tako imenovani balkanski poti. Včerajšnja obravnava se je začela z branjem obtožnice kar na 33 stra- neh. Sodnica Šaričeva je včeraj brala tudi številne zapisnike o aretacijah in preiskavi. Že pred obravnavo naj bi Kameníkovi odvetniki zahtevali izločitev nekaterih njegovih tajno posnetih telefonskih pogovorov, češ da so jih kriminalisti pridobili nezakonito. Sodni senat naj bi o tem odločal kasneje. Na številne prebrane dokumente in zapise Kamenik ni imel ugovorov, niti na pismo, ki ga je paznik našel pri njem lani. V njem je namreč pisal znancu, na; mu pošlje diamantno pilo, zraven pa je priložil skico dvorišča zapora z navodili za beg ... SUTONA ŠOUNIČ Foto: Željko Šop/CROPIX I ^ m . >1 m Kamenik se je v priponi vidno spremenil. halo, 113 S palico nad mimoidočega Polidšti iščejo Štiri roparje, ki so v nedeljo v Celju napadli moškega, ki seje sprehajal s prijateljico na Golovcu. Neznanci, eden naj bil imel bejzbol palico, dn^ pa nož, so moškemu poškodovali vozilo, ga zatem napadli in poškodovali po obrazu ter mu vzeli denarnico z dokumenti in mobilm telefon. Po dejanju so pobegnili proti Novi vasi, S ceste na njivo v sobotni prometni nesreči, ki se je zgodila na regionalni cesti iz- ven naselja Kapla, se je hudo poškodoval 24-letni sopotnik v osebnem vozilu. 29-letni voznik je na-rrueč v nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na makadamsko bankino. Vozilo je nato zdrselo na travnik ter njivo in se prevrnilo. 24-letnik je iz vozila padel med prevračanjem in se pri tem hudo poškodoval- Istega dne je do nesreče prišlo še v Celju. V križišču Dečkove in Čopove ulice sta trčili osebno In tovorno vozilo, vendar okoliščine nesreče še niso povsem jasne. Je pa bilo med vikendom na Celjskem zaradi vinjenosti pridržanih kar 12 voznikov. SŠol m w Vransko je nekaj mesecev nazaj s Cenîrom varne vožnje v slovenskem merilu postalo nekaj posebnega. V Centru vame vožnje, ki deluje pod okriljem AMZS, lahko preverite, kako dobra se odřežete pri spreînostni vožnji avtomobila. Potem ko boste izkusili, kakšen je na primer občutek pri zdrsu zadnjega dela avtomobila, bo okrepdio kako prijalo. Ni vam potrebno oditi daleč, samo v ô'^adstropje stavbe AMZS, kjer boste našli Restavracijo pri Lisjaku. Modwn ambient s stotimi sedeži, ki ga popestrijo staro-3 moKfna vozila, v dopoldanskem času vse dni v :ednu '{»nuja malice in kosila (vse bolj priljubljena f^stajajo njihova nedeljska kosila). V bogati paleti jedi iz a^a carte ponudbe najdete tudi jedi z žara, ki vam jih jpravijo pred vašimi očmi na žam na letni terasi. Glede to, da lisjaki ljubijo perutnino, je ta v Restavraciji pri ^aku malenkost bolj v ospredju. Vodja kuhinje Danica Kamicnik ponudi zlasti njihovega ocvrtega piščanca. Sicer pa je Lisjak izjemno primeren tudi za organizacijo raznih poslovnih srečanj, dogodkov, porok, obletnic, rojstnih dnevov... praktično vseh priložnosti, ki v vaših življenjih predstavljajo nekaj posebnega. Takrat vam lahko pripravijo bodisi hladno-topli bife in "finger fooď' ponudbo ali pa vašim gostom postrežejo klasično. Pripravijo vam krepke in preverjeno odlične jedi ali kaj bolj eksotičnega in posebnega - odvisno, kaj bolj ustreza vašim želodcem. RESTAVRACUA PRI LISJAKU Ceplje 29^ 3305 Vransko Tel: 03 5725 785 GSM: 051365040 E-pošta: lisjak.cvv@siol.net Al40imír DELOVNI ČAS: Ponedeljek - petek: 8h - 20h Sobota: 8h - 22h Nedelja in prazniki: 8h - 20h S ZLATI GRIG Zlati grič d.o.o. Stan t^ 29a SI-Szio Slovenske Konjice T:+38637580350 F:*3863758o378 WW. zlat i "grič. s i ■■V* SU Tdj 03 748 Jd I O, ^ 0«0 S« I Bohorč "ift^ DOMAČA KUHNJA, MALKI« KZZ£. KOSKA, AU CAR^ fpwj tWMM a vc^ lek^tnt dngb» ieM MMirn s^, Di^ Kvtdra H Senijur pri Ctlju, Tel.: •»•^aSA (0)3 746 14 30, MbUfe ^386 (0)41 666 766 www.gostisce-bohorc.com ^ K "PRI^ omânP}ajikds.p. .PeMkiriindrtàMpoflw&a «PrortofltepMwlbeïa Sezonska kuhín|a INFORMACIJE Ena življenjskih prelomnice tudi poroka. 0n Lisjaku se junijíiaféli z organizacijo tematskih večerov. Kaj vec tega dobro zavedajo, za(o\^ nudijwH&žnost civilne poroke na njihovi letni terasTTjfsledi zabava, na kateri je lahko prisotnih tudi do 300 svatov. Zakonsko zvezo lahko sklenete tudi v mirnem in idiličnem okolju majhnega ribnika, v popolni intimnosti nedaleč stran od Centra vame vožnje AMZS... kot to, da bodo njihovi večeri predstavljali druženje hrane, pijače in glasbe, zaenkrat še ne želijo razkriti. Ko boste spoznavali Lisjakove dobrote na Vranskem, /i\ Ob ribniku je tudi opremljena brunarica, zato kraj predstavlja krasno lokacijo za ribolov manjših skupin, za piknik ali zabavo na prostem. Za najem prostora se iahko dogovorite v Restavraciji pri Lisjaku, kjer bodo mimogrede spoznajte še ostale lepote, ki jih nudi kraj, Ce so vam všeč starodobniki v restavraciji, se morate obvezno oglasiti v Muzeju motociklov Vransko, ki prikazuje zgodovino motociklizma in prometa na Slovenskem, v našem prostom pa je nekaj posebnega. Tuje še Gasilski muzej Vransko, kjer posebno znamenitost predstavljajo velike vodne brizgalke na lesenih vozovih iz 19. stoletja, pa Schwentnerjeva hiša, ki vas popelje v čas 19, stoletja. Številni sakralni objekti so prav tako vredni vaše pozomosti, da ne omenjamo graščin in dvorcev, gozdne učne poti, planinskih poti po Creti... íkstamájo pr\ Usjaku so tudi uradno odprli ob oblinsksm prazniku, ko so trak prerezali (od leve) vodjo restavrocije Vesna Pidtr^ laStmk re^íímáje Matjaž Usjak in župan Vranskega Franc Susnik. ^řtct JABOLČNI ZAVITEK sestavine: jabolka skuta listnato testo sladkor rozine olje kmšne drobtine ^ , postopek: Najprej razvaljamo listnato testo, nanj damo naribana jabolka, dodamo skuto, rozine in drobtine ter sladkor. Testo zvfjemo in ga pomažemo z oljem. Skrivnost: če dodate še malo kisle smetane, je zavitek še bolj okusen. Količine so poljubne! Dober tek! Tel. Gostilna Emavs: 02/80-50-830 • cinajl: mfD^klcr^bisfríca.com . < s. Klet Bistrica WCriČlVSX in (Stilna Emavs '\J_LJJJ_L1 Vinarska ul. 3 2310 Slovenska Bistrica Dtlovni iasi pQn.-sob.: 08^00-20:00 nd.r 00:00-20:00 QOSCÍIDA Gotov Ije 74 3310 Žalec Tel: 03/571 82 66 DELOVNI ČAS: Pon.-Cet.: 07h-23h Pet.'Sob.:07h-24h Ned.: 08h-22h )0drič$v9 20 33l0iâ!ec Tel: 710 3090 GSM: 040 ÔTQ 610 DELOVNI CAS: Neti. in VSI praznlM s /Vlamma^ \ 'Hffhl ŠTORMAN CELJE M3ribor$lgmail.coni m iscemo topel doni Na enem od spletnih por-talov je bild novica, da je 16-letni Novogoričan vozil motorno kolo in za seboj vlekel psa. Res ne vem, od kod fantu ideja> da ga vleče za sabo? Je to naredil iz čistega veselja, da bi videl, Če lah-ko psička teče tako hitro kot on pelje? Po moje že, saj nekateri, najsi bodo otroci, najstniki ali odrasli, nimajo prav nobenega čuta za živali. Zanje so očitno le igrače, stvari, nepomembna tn nepotrebna bitja, ki so na svetu le zato, da služijo kot boksarske vreče za izživljanje jeze in frustracij. Fant se je sicer opravičil lastnici psičke, poravnati bo moral veterinarske stroške, grozi mu tudi do ó-mesečna zaporna kazen in denarna globa» vendar si ne morem kaj, da ne pomislim - ali je to res dovolj? Bo to potolažilo lastnico, predvsem pa psičko, ki verjetno nikoli ne bo pozabila grozovitega dogodka in morda ne bo nikoli več ista? Pravilna vzgoja, vzgoja in še enkrat vzgoja. Toda tokrat ne psa. temveč človeka. Jaz S6m Mali m sem mali. TucTi. ko bom mifasal, bom s% vedno Mali. Amfuk ne bom pa već maH Zapleteno, no? Brezčutno ravnanje Vem, da sem vam prejšnji teden obljubila, da bom povedala kaj več o gradbenih spremembah v zavetišču, vendar se je v tem vmesnem Času zgodil pretresljiv dogodek, ki ne more ostani nekomentiran. Poznam imena vseh cvetTie. Botanik po duli^. (Žak) Do naslednjič lep pozdrav in pomislite, kako bi bilo vam, če bi vas privezali za motor in vlekli za sabo. NINA ŠTARKEL šncf, Inof.M Šnof, inof... Pa kaj nekaj tako smrdi? Tale cvetlica le no. Smrtfi po neumitih nogah... (Nell) Iz mene so poskušali narediti dobomiana. pa jih moje desno uho nikakor ni utwgalo. No, ja, tudi nemški ovčar ni slabo biti, kajno?(Beni) Ljubljenčki, vročina in popotovanja Nenadna zgodnja poletna vročina v sredini maja nas je vse presenetila. Da vas ne bodo presenetile Še neprijetne posledic« vročine pri vašem ljubljenčku, si preberite spodnje vrstice. Pretirana vročina je obremenjujoča za vse, predvsem za zelo mlade, stare ali bolne. To velja tako za ljudi kot za živali. Sliši se logično, a na to ljudje velikokrat pozabijo. Dostikrat ne pomislijo, da njihova živalca tehta do nekaj desetkrat manj kot oni ter se za to veliko hitreje pre-greje (kot na štedilniku veliko hiireje zavremo liter vode kot deset litrov). Ta pozabljivost lahko njihovo živalco stane celo življenja. Če jo pustijo v vročem avtomobilu, medtem ko »skočijo samo po eno stvar v trgovino«. V njej je lahko vrsta, srečajo znanca ali kaj podobnega, žival pa se vavtu pregreva. Vča- TRNOVEUSKA CESTA 2. CEUE akcija -10% za sttriUzadjf in kastracij« mačk in psov ZVITOREPKA 2a uvel^vitev popustd v ma prinesite v Zvitorepko ta og u 2009 as 03 690 31 93 Í WV^W.ZVîTOREPKA.Sl sih je dovolj le deset minut v vročem zaprtem avtomobilu. da žival doživi usoden toplotni udar. Podobno se lahko dogodi na poti k morju. Ko se znajdejo v koloni, izklopijo motor in s tem klimo, sami izstopijo iz avtomobila, pozabijo na štirinožnega sopotnika, medtem pa lahko malo kosmato življenje v prtljažniku tiho ugaša. Ravno zaradi tega se priporočajo potovanja ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah spogostimi postanki. Seveda pa sonce neusmiljeno žge tudi na strehe hiš, pesjakov, dvoriSča ipd. T\idi tu lahko živali poginejo zaradi pregrevanja. Pred začetkom poletnih' vročin pomislite. ali bo vaša žival imela hladno, senčno» zračno za* vetje in dovolj vode, da vas pričaka živa, ko boste prišli domov iz klimatizirane službe. Poleti se tudi dogaja masovna migracija ljudi (in njihovih živali) na morje, jezera, reke. Prijetne večere ob vodi pa lahko malo pokvarijo pikajoči insekti» Id se tam nahajajo, Vsekakor so mali krvosesi nadvse nadležni, zaradi tega ne pozabite na zaščito pred njimi. Pa ne samo zase, pomislite tudi na svoje družinske Člane, ki ne znajo povedati, da jih komaiji pikajo in ne morejo spati. To je še posebej pomembno ob morju, saj je tam veliko nevarnih bolezni, ki jih krvosesi prenašajo. O njih smo nekaj že pisali, tako da jih tokrat le naštejem skupaj s přena Said: leišmanioza (flebo-tomi ' komarjem podobne male pikajoče žuželke), bo-relioza, erlihioza=aiiaplaz-moza, babezioza (klopi)» di-ro£ilarioza=srčna glista (komarji). Kako pred njimi zaščititi svojo žival, pa pred odhodom na dopust povprašajte svojega veterinarja. ROK KRAJNIK, dr. vet. med. rožice in cajcki Zeliščna pomoč pri herpesu Nastanek gnojnega, krastavega, srbečega in sploh zelo motečega mehurčka na ustnici. ki mu pravimo herpes, pogosto povzroči prevelika izpostavljenost soncu. Kateri zeliščni pripravki so nam v pomoč pri tej neprijetni nadlogi, ki kvari líaš videz? Sonce seveda ni edini krivec herpesa. Nastanek pogosto povzroči tudi čustvena napetost ali telesni dejavniki stresa, menstruacija, hormonske spremembe, padec odpornosti Najpogosteje pa se z virusom herpes simpleksa, ki povzroča herpes labialis oz. ustničru herpes, okužimo na zabavah in po lokalih. Prenaša se z neposrednim stikom okužene telesne tdcočine ali izločka z zdravo sluznico oziroma kožo. Od tu se z limfno tekočino in krvjo prenaša v druga tkiva. Najraje se naseli v najbližjih živčnih celicah, kjer je skrit pred človekovo obrambo. Virus nosi v sebi večina ljudi, akdvira pa se le v določenih okoliščlruih. Ko se pojavijo simptomi, so virusi že cako številni, da imajo an-tívúusna zdravila le malo učinka. Zato je najbolj modro, če v času, ko se nam zdi, da bi bili lahko bolj dovzetni za nastanek herpesa, okrepimo odpornost proti wusu. Deset dni zapored po trikr^ dnevno zau-žijemo pol žličke izvlečka ameriškega slamnika (Echinacea purpurea) ali pijemo slamnikov čaj. Ne pozabimo na česen (Allium sativum), ki je močno antivirusno sredstvo. Vsak dan zaužijmo strok ali dva. Če kljub temu začutimo značilno skelenje, ki naznanja pri-hod herpesa, si na boleče mesto pritisnemo kocko ledu. Včasih smo s tem uspešni in lahko povsem preprečimo pojav herpes. Če se vseeno pojavi, se spomnimo na ognjič (Calendula ofScinalis), ki poleg svojih protivirusnih lastnostih slovi tudi po tem, da spodbuja celjenje herpesa. V ta namen si pripravimo precej močen poparek: skodelico vrele vode prelijemo Čez dve žlid posušenega ognjičevega cvetja, pokrijemo, pustimo stati dvajset minut, precedimo. Čaj večkrat dnevno z vato ali vati-rano paJčko nanesemo na herpes. Piše: PAVLA KUNER Zeliščni pripravki in izvlečki kamilic (Matricaria recutita), vi^nskega nepozebnika (Hamamelis virginiana), melise (Melissa officinalis), giji-senga (Panax ginseng, sladkega korena (Glycyrrhiza glabra) lahko prav tako zmanjšajo vnetje ter lajšajo srbenje in skelenje. Ognjič deluja protivinisno în spodbuja celjenje herpesa. Pri pospeševanju celjenja pa se kot izjemno učinloDvit izkaže tudi ožepek oz. izop (Hyssopus officinalis). V času. ko nam videz kvari herpes, pijemo velike količine čaja. Bolečino bo pomirjala in blažila Čajna mešanica divje mačehe (Vioia tricolor), brezovih (Betula pendula) inkopriv-nih (Urtica dioica) listov. Dve žlički mešanice prelijemo s skodelico vrele vode in pijemo po dve skodelici poparka na dan. Za učinkovito pomoč velja tudi eterično olje čajev-ca oz. teatree (Melaleuca al-temifolia). Učinkuje proti virusu in pripomore k sušenju mehurčkov herpesa. Olje razredčimo z enako količino rastlinskega olja, da preprečimo draženje kože. Na herpes nanesemo štirikrat dnevno majhno količino tekočine. HyOtAIMJi 8 ^ 12 kg mese€no Dr. PIRNAT 55,01/51935^ www.plmat.si Ameriški slamnik je eno najuspeinajiih zelišč proti vinisnim okinbem koža. m Ponosne na rezultat Od S. do II. maja smo se košarkarice letnikov 1992 in 1993 udeležile svetovnega srednješolskega košarkarskega prvenstva v Istanbu-lu, ki ga ]e priredila Mednarodna zveza za Šolski šport (ISF). V okviru tekmovanja smo predstavile našo 1. gim* nazijo v Celju, mesto Celje in državo Slovenijo, saj smo pripravile predstavitveno točko, ki so si jo ogledale vse sodelujoče ekipe. Nastopilo je 27 srednješolskih ženskih ekip, ki so se potegovale za naslov svetovne prvakinje. Igrale smo v pred tekmoval ni skupini B, skupaj s Španijo in Brazilijo. S tem žrebom nismo imele sreče, saj sla bili obe ekipi, še posebej pa Španija, ki je na koncu dosegla 1. mesto, močnejši in bolje pripravljeni. Zato smo po teh dveh porazih avtomatsko igrale za mesta od 19. naprej in na koncu dosegle 20. mesto. Z malo več sreče in manj poškodbami bi se zagotovo uvrstile više. prav tako pa nas je oslabila tudi nesrečna odsotnost Nike BariČ. Vseeno pa smo na ta rezultat zelo ponosne, v čast nam je že to. da smo dobile priložnost zastopati državo na ta- ko pomembnem prvenstvu. Rebeka Abramovič pa je na celotnem prvenstvu zasedla 1. mesto v ukradenih žogah. Prvenstva smo se udeležile: Tja-ša Gaberšek, Janja Stvarnik, Nina Vodeb, Tina Krajnik, Mateja Bališ, Urša Belak. Neža Belak, Patricija Gračner, Sandra Jevtović, Rebeka Abramo-vič, Tina Jakovina in Veronika Šoster, spremljale pa so nas profesorice Mateja Knez, Maja Medvešek, Alenka Jerome! ter sodnik Edo Javor. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so nam omogočili tekmovanje. VERONIKA ŠOSTER Z otvoritve razstave na gradu Strmol stricu v spomin Poslovno-komercialna šola Celje je podprla razstavo likovnih del AJeša Hofmana, profesorja likovne pedagoške, ki na šoli poučuje umetnost. Svoja likovna dela je 8. maja postavil na ogled v gradu Strmol v Rogatcu. Ob otvoritvi razstave so med zidovi gradu odmevali klavirski zvoki Beethovnove sonate izpod spretnih prstov Domna Pihlerja, džezovski vokal Klavdije Trnovšek, než- na in čutna poezija Branke Hofman. Številni obiskovalci razstave pa so lahko občudovali tudi plesne gibe Karmen Perme in Višnje Kučiš Hofman. Leta 1967 rojeni Aleš Hofman, se kot mnogi slikarji s slikanjem ukvaija že od otroštva. V akrilni tehniki slika predvsem konje, ki mu prav tako kot Človeška podoba pomeni j o svobodo, predvsem, ko so brez sedel, uzd... Njegov naslednji najljubši mo- tiv je narava kot del univerzuma. Umetnik pa ustvarja tudi skulpture iz lesa in gline. Motiv njegovih skulptur je svoboda. V zadnjih petindvajsetih letih je razstavljal samostojno ali pa se je udeleževal skupinskih razstav. Svojo zadnjo razstavo avtor posveča jubileju, 80-letnici rojstva strica Branka Hofmana, avtorjakar osmih pesniških zbirk, dramatika z več uprizorjenimi dramami, pisca treh romanov, publicista in pisca del za mladino. ZDENKA GRUČA Zven Zvonarijade Pevci Pevskega društva Šempeter so v soboto, 16. maja, pripravili Zvonarijade - srečanje pevskih zborov z imenom zvon. Ideja o srečanju pevcev iz različnih krajev Slovenije se je pred 11 leti porodila Milanu Kralju, pevcu Mengeškega zvona. Od takrat se vesela ka-ravana seli iz kraja v kraj. Pri tem projektu sodeluje osem zborov in sicer Komorna skupina Zvon Jakobski Dol, Pevsko društvo Zvon Šmartno pri Litiji, Mešani pevski zbor Tratarski zvop Gorenja vas, Mešani pevski zbor Šentviški zvon Lukovica, Moški komorni zbor Mengeški zvon. Mešani pevski zbor Zvon Muta, Vokalna skupina Triglavske zvonovi Dovje in domači moški pevski zbor Savinjski zvon iz Šempetra v Savinjski dolini. V naravnem biseru naše doline - jami Pekel, sta pevce sprejela hmeljski starešini skupaj s hmeljsko princeso. V imenu občine Žalec kot generalnega sponzorja jih je pozdravila podžupan ja Ivica Čretnik. ^ Vrhunec je srečanje doseglo zvečer v dvorani Hmeljarskega doma Šempeter s koncertom. Cerkveni otroški pevski zbor Zvončki iz Šempetra pod vodstvom Mateje Zvonar Kandare je z uvodno pesmijo segel v dušo obiskovalcev in požel bučni aplavz, Za njimi so se predstavili domačini in organizatorji srečanja, MoPZ Savinjski zvon PD Šempeter z zborovodki-njo Metko Jagodič Pogačar. Pevce in obiskovalce je pozdravil župan občine Žalec Loj -ze Posedel, veiik ljubitelj petja, Rdečo nit koncerta je spretno vodila Alenka Vrenko. Ob 'zvonjenju zvonov iz domaČe farne cerkve je ob koncu iz stoterih grl pevcev in poslušalcev ob spremljavi har-monikaiskega orkestra Griže in njihovega vodje Dejana Mastnaka zazvenek Ber-gerjeva Savinjska dolina. Zapeli so še Poletno noč ob spremljavi pianista Dejana Mastnaka in tolkalista Nej-ca Pogačarja, ter Čas je da končamo, s katero so se poslovili od navdušenega občinstva, ki si je v avli lahko ogledalo še domiselno razstavo o Zvonarijadi in delovanju MoPZ Savinjski zvon. MJP» foto: TT Žalski irupan Lojie Posedel In MoPZ Savinjski zvort z zborovodkinjo Metko Jagodič Pogačar ^^—^ f '( mmr hymf Srebrn v nemščini Gašper Kiadnik. dijak 3. P1-razreda Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko, se je 10. aprila ude-]ežiJ državnega tekjnovanja iz znanja nemščine na Gim-nazijl Ljutomer. Dosegel je odlično 8. mesto, v kategoriji srednjih strokovnih in poklicnih šol in s lem usvojil srebrno priznanje. Center Oxford Ljubljana je v letošnjem šolskem letu razpisal natečaj Kurzgeschichten {Kratke zgodbej, na podlagi ^terega so dijak pisali kratke zgodbe v nemščini. Tako sta svoji zgodbi napisala in poslala na natečaj tudi Gašper Kiadnik in Sonja Kugonič iz 2. P1-razreda. Sonja Kugonič jezzgodbo MeinTtaiim (Moje sanje] zasedla izvrstno tretje mesto, Gašper Kiadnik pa z zgodbo Herensbuig (ime gradu iz zgodbe) (3. mesto. Oba sta prejela knjižni napadi. Dijaki so ustvarjali pod vodstvom učitelja Valentina Pun-čoha. Zavedanje, da je večjezič-nost v Evropi realnost in nujnost, vodi in usmerja delo pri poučevanju tujih jezikov na šoli. Zelo dobro izhodišče za dodatno delo in motivacijo dijakov so tudi omenjena tekmovanja. Upamo, da se jih bodo dijaid z veseljem udeleževali tudi v prihodnje. NP RZADELA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci {delo za določen čas. zahtevana delovne izkušnje, posebno • znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domaČi strani 2^voda RS za zaposlovanje: h ttp://VWW. ess .gov. si: • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UECEUE OSMOVNOŠCIUIU IZOBRAZBA OEUVKV SKLAOI^ SVE2KA MESA. H/t SKIA DJ^ MESO, POMAGA Pffi ODPAEMI MESA. OtlLOČU ČAS. 12 MISKEV. SSmS; CBJSIS MESNINE Si). CEUtOSTA VTRMOVU T?. 3000Caje D€LAVEC BREZ POKUCA tsii\]iÀ m V fsu\i vi/ítŘtm,míB 6AS. 5 MESEGV. 27.5^009:6I0W) CmH PODJETJE ZA BJIB.D^ ^iïVL MEOHARODNI MARKE^ nus. nGOVlNO H OSTAlf STDHrTVt ILOJIL Hm & 19,1Z361BZÍN VOZNIK VQZMK mmfA • M/t' VD9NK TQVQMJAKA. HALAfiAUE IN HfJMkJi BlAfiA PO SUMKN. OOLDČU CAS. 4 MESEŒ. llimi AWBfVĐZNI> SrVO KARUUPOVŠEKIP. HESLD6S0.3000CEUE VOZNIK TOVORHMKA • M/2: VOZNIK IDVOflNJAKA V m*tOt IN MESMAROO^M PROMEni (flAZVOZ TOVORA PO SmVENUf (OKOUCA CaiAL NEOOIOČEN ĆAS. AVTDPf^FVOZiK IVAN ^ IP. POO [ff/MU.mttíX VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA • M/2: VOZWK TOVODNiAKA PO SIOVENUI. VOZMK V CE^TNOil PROHETO, tti ČA&. : msm, ujm w BI^OUP PREVOS. GRANOe^. TRGOVINA Sili). »RTNA QSTA S3.360GCEJE ZIDAR DDAR M/l ZIDARSKA IN TESMSKA DELA. OOU^ £AS. 12 MESECEV. It2m T6T GftOl? PREVOZI CRADSENl^rVO, TR60VftA 0,0J). ĐBfflNA OSTA S3.3IKI0CaiE UJUČAVNIĆAA KLJUČAVNifARSKA OEU M/l VARJENJE S CG\ IZ OHAVA BAU(WSKIH OGRAJ, DOIOCEN ČAS. 1MESC, SIMK KUUČAVN toTVO SUVESB KRE-SNIK$.P.IVENCA 2.32^2 VOJNIK MWrt • M/t MONTAŽA CtVI • PQHOÍ 9UDNJI GRADUA mi DOlDČUr ČAS. U Himi aO.SJOfiS; U ANE KGNSTRUKCUE TRGOVINA IN ST» RÍTVI D.aO..SlANCE 8.3221T9WUE MOITTER VODOVODNIH NAPftAV VOPmNA IN PmOÍNA OEIA • l$TAiAT@ VOOnoOA. VOOEMJE SKUPINE. OOlOiÏN US. I MESECE. 291.^ SERV5 VDQDVDONIK INSTAIACU. 1601 SENICAR. S.P.. GORICA PRI !MAFnEM44.3900 cajE SREDNJA STROKOVNA AU SPlOlPfA J20BRAZBA KUflM • RAZNA^EC ČI^PtSA IM REKiAM Ufi: MJRIRSKE STDRíTVE, PREVZEM IN DOSTAVA POàUK. fUZMiAUE ČASIPESA IN RBUAM; DOlOČEN CAS. S MESESV. ISm: TOlPO • KURIRSKE STQHTVE â3PERiP. GffiliKAUUCAS 3000 C&JE KOMERCUUIST V MARKETINGU DELO POTEKA V ImU VAS • H/l (S PflfPtSOtt >ZA EKO UNE TRADE DJ),0,<). PRODAJA KOMUNALNE OPREME NA TERENU. PREDVSEM PRIDOBIVUilE NOVIH STRANK. GBISKOVAUE IN SKRB ZA STRANKE. SAMOSTOiNO PISANJE PMUn IN POGODB: DOLDÍEN ÍA1 S MESECEV, ieim SKUPINA KARIERA NACHNAUI KADROVSKI OPERATER [LIO. DUNAJSKA CESTA 21. 106(1 UUBUAffA POSIOVOUA PflODAJALNE • OEIOVKO MiSTO V CEUi M/l (S PRIPISOM iZAACRONc) DELD S STRANKAMI. PftOOAiA viraaov. VOOEUETRGOVINSKIKF^aDENC. PREVZEM IN NAROČANJE OLA&A: DOLDČEN ČAS. 3 MESECE, 9.6J0D9; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI mtim D.D.D.. OtTNAJSKA CESTA 21. lOOCUUBUANA SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VOZNIK KOMfiUA • M/l VOZN» KOMBUA PO SLOVE* NLII HI TILHNI. OOUKEN ČAS. \2 MESECEV. 1^2669; lAVA SVETOVAfilE VbUlMIR VA^nC IK Gf^fV tt{VAUUCA7.3DQfiCELE NATAKAR SnEŽBA HRANE IN PUAÍE - M/l HRE^BA NA AlACARTU. ZAŽEUENE IZKUUlE V POZNAVAMU VIN. MOÍNOST NAPREDOVANJA V VODJO STREŽBE' OOUÚM ČAS. 3 MESECE, 27À2CID9: EOSTIINA K& REN JOUNOA fOOeiUU^K S.P. PRlSTtCVA II. 3204 DOBfWA FRIZ£R fRlZERN/1 FRCSRAIUI08UKOVANJE PRIČESK. LOČEN ČAl ZttSECA. 2&i2II(tS:FRIZaSTVQĐNKA PASARIČS.P, CANKARJEVA ULJCAZ1,3Z30lENTJUR PRODAJ Al£C PRDOAJALfC • M/l DEU) S STRANKAMI W PRODA' JA ARTIKLOV, PREVZEM BLAGA. tlflUANJE IZLOŽB ITD: DOLOČEN US. 3 MESECE. ZS.BiOOS; ACRON TRBOVSKS PODJETJE 0.0.0, POD »AĐOK 1 2380 SmVBU GRADEC PROOAJAliC V TRGOVINI 2A MALE âVALJ. GEÍ0VNO mm v CELHl li^ PflOOAJA OPREME ZA MALE VAU. NEflOLGČEN ČAS. 21.6.2D09.'Al^APET TRGOVINA D.Di}.-inAlâlA CESTA 29,1IHH) LABUANA STROJNI TEHNIK AVTĐME»ANK S^RVISDí - M/l SERVNRAKJE VOZL NEDOLOČEN ČAS. iUm AVTO GOlf t IVAN {JOLKS.P. OBRTHA CESTA 2S. im CEJE PROMETNrnHNIK REFER»T PREVOZOV M/l laUilE PREVOZOV V MEDNARODNEM TDV0RNEMPR0MET)J.00LDČEN Ctô. 1 MESEC. 27.SÍ009: TDVDRNi PROMET IK TROOV1NA GRETA PVŠNIKS.P., IVENCA30.3212 VDJNIK TR60VINSKJ POSLOVODJA TRGOVINSKI POSLOVGIUA • M/l OUO S STRANKAMI IN PROOiUA ARTIKLOV. VODEIUE TRGOVINSKIH EV^ DENC, PREVZEM BLASA ITO.: 0QIDČEN ČAS. 3 MESECE. Ziiim ACAON TRGOVSKO f^DJETJE DJI.O,, POD GRADOM 2. Z3Í0SICIVEU GRADEC VIŠJA STROKOVNA IZOBRAZBA KNJIGOVODJA • DELOVNO MESTO V CEUU • hVl (S PRIFtSOM >ZA TEHNOP%JS<] KHJKiCPirODSKA DELA ZA mm DRU2BE m sestava bilanc, ooloč» čas. B MESCEV, 4.BÍ009: SKUPINA KARIERA NAGOKALJf I KADROVSKI OPERATER D.aa, DUNAJSKA CESTA 21. lOOOUUBUANA VODJA K0MEflQALIlE6A OOOELKA • DSUKOVA-ILS IN IZVAJAWE NABAVNE IN PRODAJNE VOD£ll£. GRGANIZIRAIUE IN NA&ZAAfUE DELA V ORSAMZACUSKI WTl DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. n.lZttS; Am WJi TR60VSKCÍ IN SERVISNO REHOimO PnUETJE OJl CEUE ÍAVČEVA UL ?l. IPAVČEVAUUCA2I.3000CEUE OlPlOHimAltl MIKROBIOLOG (UN]/I A3LST/. SPECIALIST ZA IN VfTRQ KASNOSTIČNE MEDIONSKE PRIPOMOČKE • M/l SifUEfUE PRISOTNOSTI NA TR2JSČU PRIDOBIVAÍUE NOVIH UPORABNIKOV. PODPORA. IZOBRAŽEVANJE IN PRSJSTAVnVE NOVO^ OBSTOJEĎM mUKAH. NEODLOČEN ČAS. 7.U009: PTOBO. TWOVWSKA DfiUZfiA ZA PROMn Z MEISCIN9(fVl PRIPOHOČR. aao. PBEKDRJE 48.321 ! dlOEJA VAS UNEVÏRZJTETIII DEPLOMIRANl EKONOMIST ZA KOMEROALMO DEJAVNOST KOHEHOAUST ZA PROOAJO VUM0V IN OKOVJA • M/l PRODAJA IN NABAVA BUKA V VOBVODAJI, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. ROJDO^ INPOS. TEHMČ. NA IRBOVINA NA DSaO IN DROBNO. 0.0.0. CEUE. OmARNâU CESTA Z 3000 CEUE UNIVERZrTFTM ĐIPLOMIftMl INŽENIR ARHETEKTURE VliJI SVETOVALEC • M/l KLO V SEKTOUU ZA UfSA NfZEM NA P0Dft06t(j UISANIZMA. NEDOLOČEH ČAS. ZJiiOOa- MESTNA OBÙNA CEJE ŒJE TR5 CEli SIÙK KNEZOV 9.3000 CEUE uc laSko DEUVEC BREZ POKLICA POMOŽNA m • NATAKAR • M/l STREŽBA V GOSTUJ SKEM lOKALU. POMOŽNA UEU V KUHUUI, DOLOČEN ČAS. 6 MESeXV. liiOmt GOSTILNA JANEZ XRIVHL IP. ZIDANI MOST 18.1432 ZIOANIMOSt XLmAftSKI POMOČNIK POMOŽNA BOSDNSKA DELA M/l POMOČ VSTREŽBI PUAČIN W1ANLP0MQČVKUMNJ1.00L0ČENČAS.3 MESCE mM. OKREPČEVAINICA »BISTRO R& TDV2< ANDREJ QNFALT. DflOŽNOV TR5132») lAâCD PRODAJALfC RKOAmTIKSIUNIH ESmOV • M/l PRODAJA. OOUlČa ČAS. 12 MESECEV. 2112009; TARAKTOA TBGOVSUL POSREDfBŠKŮ M GOSTINSKO POOJTJE 0.0.0. KDLGDVWSKA UUCA 37 i 231B SLOVENSKA BISTRCA BOLNIČAR BOLMČAfl PRIPRAVNIK N/1 IftGA 6QJIKA. 00il> ČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.S.2089: TtfRMANA DJL, DRU2BA DOBREGA POČUTJA. ZMAVtUâiA CESTA 4. 3270LA§KO DIPLOMIRANI HZIOHRAPEVT (VS| OimiNISANI íiZRmnAPCVT M/1 IZVAJMJE TERA-njE. NEDOLOČEN ČAS. 39.Í20B9; THERMANA OA, ORUZBA dobrega POČinJA. ZDRAVlUlKA CESTA 4, OtPUWIRANI RZHJTERAPEVT • M/l tZVAJANJE TERA^ PU. DOLOÍEN ČAS. \l MESECEV. 3Bi.2l}09:niEHHA NA 0.0. DRUŽBA OOBSEGA POČUTJA. ZDRAVILIŠKA CESTA 4.3279 U^ m Moaw JE DOAVEC BREZ POKUCA DEUVECNA ŽASI M/l OPRAVLJAUEm PREPAO STIH OaiZLAGMIE f^ECALESA), DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 27ÍJ009: PREVOZI IN PREDELAVA LESA. ERMENC MATUAIP. fLOUAN m GORKIEM GRADU 13342 »RNJI WO AVTOEUKTRIKAR AVTDUEKTRIKAR • M/l EZVUA AnOElEKTRnOU-SKA KU (DtASNOSnClRA. NASTAVUA. VZDRŽUJE K ODPRAVLJA NAPAKE ElfiCTRO DELOV, SKIOPOV IN IVSTAlAOie). OQLOČEN ČAS, U MESECEV. 27.5^009; TRANSPORT KOKAU. PREVOZNIŠTVO IN STORITVI Oilil. GOUČNIKOVAUUCA &333Q MOZIUE UE SiOVE WKE iCOWJICÊ OSNOVNOŠOLSKA U08RAZ6A POMOŽNA OOA. fá/l ČIŠČaUE AVTOMOBILOV, m PRAVA STROJEV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. liittS: SIRENA D.OJ. STORITVENO imm POEUETJl PAKA 4. VITAMIE PAKA 4.32K VTTAME nCOPEK • PWOCHIK V KilHHJL DELOMO MESTO V SLOVENSKIH UWJICAH • M/l {S PRIPISOM ZA »OKREPČEVALNICA OAMA«| PRIPRAVA Pd JEOIZ ŽARA. SOLAT, NEOOU^ CA& I.SiOOS; SKUPINA KARIERA NADONALJil XAORDVSKI OPERATER Dil.0. DUNUSKA CESTA 21.1000 LUBUANA VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETNI M/l PREVOZ BUfiA V MIONARODNEM PROMETU KOSOVO ALBANIJA. DOLO^ ČAS. 12 MESECEV, mjm AVTK'RE-VOZW§TVO GORAZO ODR^Z S.P. POUSKA CESTA 3. 3210SL0VEJISKEK0IUICE AVTOKLEPM AVTOKLEPARSKA iN UČARSKA m H/l m KLEPARSKA IN UČARSKA DEIA. NEDOLOČEK ČAS. 1.BiOOS; SfflEHADJLL STDRrTVENOTUGOVSKDPOft JETJE. PAKA 4. VHANJE. PAKA 4.3295 VTTMJE SLAŠČIČAR StAlÚČAR - M/l PRIPRAVA IN IZD^AV VSEH VRST SLAŠáC V SKLADU Z NORMATIVI. DOLOČEK ČAS. 3 MESCE. 2U2m: UNIDfl KOVA^tA HOUSTRUA D.D. KOVAŠKA CEHA la 3214 ZREČE EKONOMIST ZA KOMERCLALMO DUAV M$T DISPONENT fà/î: KONTAKT S SlRANKUd IN VOZN^ Kl, RAZPOREJAIUE VOZIL BKAKIE NOVIN STRANK TRŽENJE REKIAME' DOLO&N ČAS. 12 MESCEV. 3.52009: RJAVŽ TRANSPORT D.aO. m VSKA UJCA 34 G. 32ID SLOVOSKE KOKJKE UNtVERZnUNI DIPLOMIRANI EKONOMIST KRREliï ZA PROMr M/l REfEREXT ZA PROMET. HHJOlOČEN ČAS. 7.BÍ009; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREĐOVAklE ANTDN m IP, POLAJNA 4.3206 STRUUCE UE ŠEltTJUR PRI CElJiT GRADKNI DELAVEC STROJNK TGM - M/l DELO NA STROJIH TGM: BASER. MINI BAGER. BUUloha RDVOKOPAČ; DOLOČEN ČAS. 8 MESEov, zaijana; AvropREVozNičTva SRADK NA MEHANEZACUA JOŽEF AHZEN^EK $.P. TURNO 2 A. 3263 6{H)ICA PRI SUVNia VOZNIK VOZMK C KATIGORUE M/l VOZNIK C KAT^UE. DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 26.5ÍOOS: AVTOPREVOZ-MSTVO, BRANENA MEHANtZACUA JDŽEFZA MIRUSi) DELO PO DOGOVORU Z NAORE JENH.DOLOČei ČAS. 5 MESECEV, 3.9J009: SKUPINA KAMERA NAOONAINI KADROVSKI OPERATER O.OJ}. OUNAJSKA CESTA ?1. KBSUUBLJANA MIZAft MONTAŽER IVl MONTER MONTAŽNIH OBJOOOV. MONTAŽNE HCSE. SIPS PLOŠČ. NOTRANJA ZMUliČNA DELA.' DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.S.2009; BORDEA-irx SVmAKJE IN STORITVE ao a. KAMNA 60RCA S A. 3241 PODPLAT ZDRAVSTVENI TEHNIK ADMINISTRATIVNA DELA IN PRODAJA MEDICtKSKfH PRIPOMOČKOV NA TERENU - UVl KRQRMJE SPREMUAKIE IN FVIDENTIRAHJE QOXUMEHTOV P» SLOVNESA PROaSA (NABAVA. PREVZEM. PRDOAJA) TER INTERNIH DOKUMENTOV PODJETJA. PROOAJA MEOrONSKIH PRIPOMOČKOV NA T»ENU IN DOSTAVA BLAGA KONČNIM KUPCEM. SPREMUANJE JAVNIH RAZPISOV TER IZKLAVA IN DODAJA P0NUD8E NAROČ-NIKa DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 4.6.2999; OlilANA. PODJETJE ZA TfiGOVINO UVOZ • mi 0.0.0. ROBA-TEC. SLOMŠKOVA UL£A2.3252 ROGATEC âV^KITiHNIK MESAR M/l PR(0AJA MES^ DOLOČEN ČAl 3 MESECE 27.S.2B09; K£ROS, PROIZVODNJA CEMENTNIH IZDELKOV iN TRGOViA. 0J3J1. TVŽEŠČE 12 A. 32B0 RDGAilLA SUŠTINA EKONOMSKI TIHNIK ADMINISTRATOR V SODELA\f C V SPRUEMNIPBAR-M • M/l SPREJEM m DOPRAVA PISANJ. OPRAVUA-UE NAJZAHTEVKJâH KALOG V ZVEZI S SPSEJEMOM IN OOOAJD POŠIUK. Z ZAGOTAVUAHAM DSfMEGA VROČAUAPOilUK.KlSEVlH)ČlUO NA SEDEŽU SODIŠČA. SKLADNO S PROCESNIMI PREDPISI. ODLOČEN ČAS. OKROŽNO SOOtiČE V CM OKRAJ» SOĐl!ČE V ^U, AŠKERČEV TRS II. 3240 âURJE mJtlÈM EKONOMSKO KOMEROAIMI TUNIK raOOAJA AV7OH0BIUIV • M/l PRODAJA NOVIH IN RtfUEMH AVTOMUILOV. DOLtôN ČAS. 1? MESECEV. »SZm ŽGAJNBI • PODJETJE ZA POPUA-VUD CESTNIH MOTORNIH VOZIL IN TR60VUIO, ŮU, ROGAâ(A SIATWA. ZGGIWJE NE60NJE 3S i 32BO ROGAÍKA SLATINA ADMINISTRATIVNI TIHNLK SOONI ZAPISNIKAR V • I PISANJE PG NEPOSREDNEM DHaATO NAGLAVNW 06HAVNAVAK NAROKM. ZASU&UUBI NA SEDEŽU ORGANA IN NA ZUNANJEM POSIOVMJU SODI^ SAMOSTOJNO SESTA\UAXIE ZAHÎEWEJâH DOPISOV. SKUPOV. ODREDB.. DOUlČEN ČAS, 27.EÍ009: (KROŽNO SODIŠČE V CEUU: OKRAJNO SODI^V^iUUUU. A^ČEVTRG 11.3240 ^RJE PRIJELŠAK EUKTR0TEHN1K ELEKTRONIK VZDRŽEVALEC OaOVNO MESTO V ŠMAfUU PRI ' M/l VZEflZEVAME STROJEV IN NAPRAV V INDUSIRUSnPRALNID TER OSTAUOEtA PONAIOGIT NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS. t2 MESECEV. 1.6Í0D9: SALESUMIR MIETTEX PERHIKS, NEGOVAUE IN IZPD SOJA TEKSTILA. DD.D.. BLATKICA 2.1236 TRZIN VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VODJA GAASBiSCA'M/l VODENJA GRADBIŠČA. PRt ODBIVMIE OOVOLENJ TER V^H POTREBKIH DOKU-MfKTDV DOLOČEN ČAS. B MESOB, 2UZ009: JA* GROS TRGOVINA. PRDlZVODfUA IN STORITVI OJLO. ifk VB. PODPLAT, Uâ ^ B.3241 PODPLAT LOCOPED Loeorai M/l LOGOPED. DOLOČEK ČAS. 1.6Í009: JAVNi VZGOJNOODBRAŽEVfáJIÍ 2AVĐD UL OSNOVNA â)lA ROGAkA SLATINA. (ZLflM^ ULJCA IS. 32U ROGAŠKA SLATINA INŽENIR 0RAE>6ENI§TVA VDOJA GRADBĆČA - M/l VOOEKJE GRADBI^ PRIDOBIVANJE DOVOLEIU TER VSEH POTTSBNlH SOKUlfiNTOV. NEDOLOČEN ČAS. 21.U009: JAGROS TRGOVINA PROIZVODNJA IN STORiTVt OJLO. LASE t/B. PmPUT U^ T 8,3241 PODPUT UEVEi£ilJE ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KUHAR M/l POMOČ PRI KLMANJU IN PRIPRAVI JEDI Te^ POSPRAVUAMJE POSODE ODLOČEN ČA& 12 MESECEV, 27.6.2099.' GOSniČE HAJITl MARINA OSTROVR-SNIVL íý.. PAHTIZANSKA CESTA S2.3320 VREUE NATAKAR llVl STREŽBA PUAČE IN HRANE POMIVA UEKÛZARCEVTER IZDAJAUERAČUNOVZAZAPrTKi. OOLflČEN ČAS. B MESECEV. 2712069: GOSTtSČE KAft TV MAilINA OSTROVR^NIK. Si.. PARTIZANSKA CESTA S2.3329VIUNJE AVTDMEHANIK POMOČ V SERVISNI OELAVNIO • M/l POMAGA PRI AVTOMEHAMČNIH OEL^ V SQiVSU. ZASOTAVUA NADOMESTNE OOE. ORODJA K MATERIAL DIAGNOSTU} RA. NASTAVLJA. VZDRŽIUE H OOPRAVUA NAPAKE POSAMEZNIK KLOV IN SKLOPOV, IZVjUA POPRAVIU VCZIL IPO: OOUJČEN ČAS. 6 MESECEV. 2942008: AVTO SHOP POOGOR^ PODAJE ZA TRGOVINO V Zl^ NAKáM IN NOTRMJEM PROMETU. OID. METIE& ia332&iOSTA)U SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VARILEC • V tUàK REGLII - M/l VA^ KALDSE BOOO ZUEMALE SESTAVO R VAAJEHJE PREDHD DNO RAZREZANIH POUZDEUDV V SUHU NUDIMO VAM MOŽNOST ZAPDSLiTVE ZA IHmtBt ČAS IN STWULAT1VM) PUÛLO. OOLilČEN Či^ 6 MESCEV. 30.5JB99: TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE. aaa,LESX0ŠK0VAIXSTA6E lOOOUUBUAffA FRIHR RI(SR • Wl PRlZEa DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. m2m. FRiZERSKi STUDIO PERO STOiNG PETER POPRŽEN i?., KIDRIČEVA CESTA 2 6,3320 VEZENJE PRODAJALfC PRODAJALEC TEXSTUMHIZKLKOV • M/l SmOVA UE STRANKAM. SKRB ZA UREJENOST PRODAJALK ^ DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. I.BiOOd; METRO TR6& VSKA ORLIŽSA 0.0. UVA B. 3000 CEUE TRGOVINSKI POSLOVODJA PQSU3VOOJA TEHMČNEGA ODDELM - M/l PRODAJA. NABAVA.PREV3M. VOOENJEODDELKA TER ODGOVORNOST ZAU ^ DOLOČEK ČAl B MESECEV, 2I.BJ0m JANDS TRGOVINA. PROIZVDONJA IN STORfTVE. D.O.O. LA^ VB. PDOPUT. IAIE I a 3241POOPUT KOIIlKRCIAUST(VSŠ) K0MEIH3AUST (PROGRAM ŽIVILA ) • liVl NABAVA BLAGA, VOOPUE.nfGMIZIRANJE IN fZVAJANJE PRODAJE KAGA NA TRGU. ANAUZL KOITTROLA SLOVAUICE _ DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 21.6 J009; JABROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVI DaD lAâE )fíi, PODPLAT. LAáE I a PODPLAT UEŽALEC ~ OSNOVNOŠOLSKA LZOBRAOA NATAKAR • M/l'^S PRIPISOM iDNEVNI BAR PALNAij OaOPOOOCOVOfmZNAORUENIM. NEDOLOČEN ČAS. 9UQ09: SKUPtXA KARIERA KAQOVALNI KADRC^ V90 OPERATER DJ^JI. OUNAJSKA CESTA 21. lOOD LtUBUANA DELAVEC BREZ POKUCA STREŽBA PUAČ • M/l'Sn^ PUAČ V BARU KARLA. mHn ČAS, G MESECEV. 2I.BJ009: ONEVM BAR KARU MlADEN SVRŽHIAK Si*.. LEVEČ &3. 3301 PETROVČE AVTOMHANIK VOZNIK TOVOnUAKA - M/l VOZNIK TOVORNJAKA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 312909; OOMBEK KSfMlUAN. AVTOPREVOZNISTVO Sf.. §1ANDRDV TRG a33!fl2ALa: STROJNIK 6RADBCNE MEKANBACUE STROJN« TEŽKE GRADBENE MEHAHIZACUE • Ufl: DKOPL ZA^PL NAKLADMJE NA ODPRTEM TERENU, NEDOLOČEH ČAS. iHVm GRAŠKOM GRAOdBO PODJETJE Dil.D. ULKA IVANKE URAUEK 1. 3310 ŽALEC VOZNIK VOZNIKTOVtffiNEGAVQZRAm-pREVOZlN RAZVOZ TUVDRA PO GRAOBFŠČW. NEDOLOČEH ČAS. SaSiOOO; GRADIKOM BHADBENO PODJETJE D.aa, Lm IVANKE LIRAUEK1,3310 ŽALK GRADBENI DELAVEC GRADBENI DEUVEC - M/l ENOSTAVNA DELA V SKUnNL NEODLOČEN tà. 30.5^009: GRAOIKOM GHADBEMIPCOJEUE ODO. UUCA IVANKE URAfUEK I.33ID ŽALEC nSAR TISAH • liVl TESARSKA DEU NEODLOČEN ČAS. 3l&20e9: 6RA0IK0M S1A0DW PODJETJE DDO. ULJCA IVANKE URAIUEK13310 ŽALiC ZIDAR ZIOAR M/l* ZIDARSKA oaX NOKIOČ» ČAS. 30.SÍBH.' GRiUUKDM SUDBENO PODJEUE aCLO. ULJCA IVANKE URAHJEK1.33» ŽALEC MOfTTIR PVC OKEK • MONTAi^ PVC 0I3N, OE-MOtflAŽA U RAZVOZ OKOf. ZAKUUĎIA GRADBENA DEIA: OOLDČE» ČAS. 3 MESECI 7.6Í009: IHaH. PODJETNIŠKE STORITVE. DLIAN HRIBAR Iř. MARUA REKA 71.3312 PREBOLD KLJUČAVNIČAR KUUČAVNIČAR, STRUGAR • M/l KLO V OELAVNIQ ft NA TERENU DOLOČBI ČAS, 3 MBECE. 30.^009: BASIE TRGOVINA H STOHTVE. aO.D. TABOR. OJSTRt ^ VAS Z6.3304 TABOR KUUČAVMČAR.VARlifi: -M/lVAfUENJE. DOLOCîN ČAS. IZ MESECEV, 30Í2D09: KLJUČAVNIČARSTVO. ANTON CENCEU. Si, PETTKIVĆE17 A 330} PETROV ČE SREDNJA POKliCNA IZOBRAZBA STREJSA HRANE N PUAČ • M/1' STREŽBA HRAN IN PUtí INÛMDUA1NH GOSTOM IN ZAKLJUČENIM DRUŽBAM, DOOČEN ČAS, 12 MESECEV. 27.6^009: GOSTILNICA • PIZZERU MATEJA. UROS UPIČNIK Si, POUELA 38.3313 P0L2LA KASTAfOJALK STROJA ZA BRIZGANJE PLAmE V SAVHUSKIOOUH M/l VASE OELO BO ZAJEMALO NA-STAV7TVE STROJA. MONTAŽO IN DEMONTA^ ORDOU ZA PRESEUVO PLASTIKE. PRIPRAVO MATERIALOV TER ZAGOTAVUANJE NEMOTENEGA POTEKA OaiTVNEOA PROCESA. NUDIMO VAM DOLGOROČNO ZAPOSL/TEV IN STIMULATIVNO NASRAJEVANJE. OAOČEN ČAS, 6 ME^ SECEV, 30 BiOOS; TREMCiVALKR XADROVS^ STOR^ TVE. OOa. LESKOMA CESTA 9 E1000 LlUBLtANA SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOSUOBA OROCLJAR V SAVIUSKI DOLINI • M/l VAŠE OELÛ 60 ZAJOULO PHPRAVO POSAMEZMH SESTAVNEH DELOV ORODJA OiSE NAPIAN PHHZVOONJE SESTAVO OROOU ra NAČRTIH TER VZSRŽEVAKJEORODLI ZA P& TTtEBE KKNZVOIKJE • BRIZGAfUEPlASTHl NUDIMO VAM DOLGOROČNO ZAPOSLITEV H STIMULATTVW NA- REE Migration Seminars www. AustralîaNeddsYou .com GRUFVAUL ODUĎN ČAS. B MESECEV, mm, TREIrï(WALDER KADROVSKE STOfflTVE. OJIJL. USK» ŠKOVACESTAOilONLlUftUANA OPÏÏK OPTIK E€LOVNQ MÉHO Ji V ÍQiIPETRU M/l IZDELAVA IN POPRAVILO GČAI. SPREJEM SÎKANK « PROOAJA DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.1.2009; OPTIKA iSlMONAi. SMONA KODR» Si*. UUCA FRANKOUV VSKIH ŽRTEV 56.3000 CELJE PRODAJALEC PRODAJALK V TRGOVIN! PRETEŽNO Z tm - íáfí: PWOAJA BUGA V TRGOVINI Z ŽMU mo NA BUGAJNL V OOJKATISL UREJANJE IN ZALAGANJE POUC DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. ?7.E J009: PAITER TRGOVSKO PODJETJE 00.0. BRASLOVČE. BRASLOVČE 2B.3314BRASLÍ3VČE NATAKAR SIRE^ PLJAČ IN PRIGRIZKOV-M/l STTtEŽa^ PUAČ IN PflIGffiZKOV, DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 29.S JOOS; TURISMO, POSLOVNE STORfTVE. NINA VI^AR S.P, PRESE&IE IB. 3314 BRASLOVČE NATAKAR V ÍALCU li^ STREŽBA PU^ V GOSTINSKI}^ LO»L ONE\W BAR DOLOČEN ČAS. 3 HESBX 4.6ÍOC9; MMROČIP TRGOVINA NA DEBELO IN OftOD NO, IZVOZ m UVOZ OJlil, SPODNJI KRAJ 32. Z391 PRFVAUE KUHAR PICOPEK • hVl PRIPRAVA IN PEKA PK V HIUSNI PEĎ. PRIPRAVA nSTENM. SOUÎWK KROŽNIKOV , VZDRŽEVANJE KLMINJE NAROČANJE BLA&A ^ DELO V PQZERB AfRKA: NEDOUl&N ČAS. Z7.6.2D09: AL GOSTINSTVO, TRGOVINA. STOROVE. 0.0.0. BRASUIV-02G.33I48RASU3VČI EKONOMSKI TEHNIK »ZAVAROVALNO FINANČNI SVETOVALEC • f»/l VU-PAME ZAVAROVANJ H RNANČNIH STORREV PRI ZNANIH IN NOVIH ST1UNKAH. SXRO ZA STRAMKE OD SKLENmif POUCE QL POGODBE 00 POTEKA POMOČ STRANKAM V PRIMERU âOffi IN NEZGItt, INPOHMk RANJE STRANK O MOVIH PRODUKT»«. NEODLOČEN ČAS. I4.6Í0DS; ZAVAftDVUNO ZASTOPAIUE. MODRA TOČKA, CUU^ HOC£VAa SPv BRČE 26.33)1 PETERVSAVWJSKIDOUNI iTll£=ONIST. ORGAMZATOfl DELA- M/t DOGOVARJA UE TlRMfNOV ZAVAROVALM flNANČNIH SVETW CEVS STRANKAMI, Ki 1ZRAZU0 ŽEUO ZA PREDSTAW TEV ZAVMOVANJ OZIROMA POMDČZ INEftiMAClJAMI STRANKAM V PRIMERU ^00 OZIROMA NQGOD IN POMOČ STRANKAM Z OSTAllMI VPHAÍAIUI V ZVOl Z ZAVAROVANJI AU nNANČNIMi STORITVAMI.! tm LOČEN ČAS. I4.6Í009.' ZAVARDVAUiO ZASTOPAKIE. MODRA TOČKA OAIKIUA HOČEVAR S.P. GRČE 2B. SSnŠEMPOER V SAVINJSKI OOitNI 6RAD6ENI TEHNIK GRADBENI Đ&OVDDJA • h^l VODENJE SKUPINE NA GRAOK^ RAZPOREJANJE DOOVNE SU KEMU^ ČEN ČAS. 30.5200S: GRADIKOM SUD6EM POOJETJE 0X1.0. UUCA IVANKE URANJEK 33)0 ŽALE C MÎaiH 6AADBENIŠTVA VOOJAGRAIMA M/I VODENJE IN IZVAJANJE OH NEDOLOČEN ČAS. 30.5.2009: SUDIKOM GRADBENO PODJETJE DDD., UUCA IVANKE URANJEK ^,3310 ŽALEC UNIVERZnnNL DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNICA PtHOČNIK DIKKTORJA • M/l POMOČ PRi VOOEILHI PODJETJA. POGAJANJE S KUPCI IN DOBAViïEUI. NEDOLOČEN ČAS. 26.12009; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA aao. PETROVČE I IS A 3301 PETROVČE "đ-.f" VSAKO NHOLIJO ('»B 20. I Rl radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz V, ZA. N(JV ANSAMBEL vv w vv. raíáiocelje.com *> l'C»t>í/-t »KJ J fO;«^ HDSt Ki I i-K i \\mi novi tednik MALI OGLASI - INFORMACIJE 23 wDtednik Narocmkl Novega teMka boste lahko Izkoristili IzMJuCno s svojo rwUrà&no kartico, naročniško polotnico oziroma z oseOnIm dokumen^m naročnika Novega tednika. NetskortMene ugodnosti m ne preneselo v naslednje leto! llaÉ iBdCH plllttl IKI taelitSm H a MI luMrriA Moinost honorarnega (teta a!> kâsncj^ ledne zaposTifvt Inf. na tel. 63 od pon. do petka od 8.00 00 15.00. Jakoma do.0. Martorskâ C. 44,3000 Ceiji GOSTILNA ASAOO L£VEC zaposli kuharja aH kuharja pomočnika Informacija: 041/680 fiOd Kukovi Srečko, s.p. L«v«c 4d. 3301 Patrovče STROJI KUPIM URSUS oil Ferguson bpim. Telefon (Ml 630464. p UNIVERZA! olj Store kupim. Telefon 051 639777. p MORbpiin.Tel^OSl 06^34. p RAKTOR Imt S33 oli 539 kupim. Telefon 031867-838. p PROPAM V MIRNI dolinid prodom porielo, v veliko^ 18 o, primemo zo poslovl^ev bninome, no lekociji ^ntjur-flonlno. Ceno po dogovom.íeWfon 031 378403. š 225 23B4 STANOVANJE PROPAM !NOSOBNO stonovonje v Celju« Lova, 41 m^, obnovljeno, klimo, prodom 20 55.000 EUR. Ceno fe okvirno. Telefon 031614-424. 2349 08N0VUÍN0 slonovonje, 76 m^ v centru Cetjo, prodomo oil oddomo. Telefon 031 770.943. 2428 OVOSQBNO opremljemi slonovonj«, vŠkopi-novi uho 10 v C^ju, prodorno. Ceno po do9Ovmi.TelefDn041 233-116. 2439 KUPIM STAMVAKJEoi vjlunl. doéO m^ izCeTio do 20 km, polovino, kupim. Telefon 031 400473. 2243 OPPM V SAVUDRUI oddam opoftmo zo 3 do S o$eb.relefon041424^e6. 28S V PIRANU odd^m po ugodni ceni popdno- mo opremljeno gor^onjero zo pontniko-nnje. Telefon 040 24^454. 2432 DVOSOMO sftno^nje, 90 m^ opremljeno. 2 balkone, 2 kleti, De&ovo naselje, vzdr-zevan Uok, eddom oli prodom. Telefon 041 62^^44. 2460 KUPIM GARA20 kupim v Celju oli okoGci. Telefon (03) 5862-523; OSI 348^02. p PROPAM PRALNI stroL suSini slro| in zomnovolno omaro prodom oli zomen jom zo kloftro bukovjhdnr.Telefon545347!. 2464 HLAOlLilIK, zomrzovolno omaro, »dežno, šted'^nik. pnini stroj, siâlni stroj, hlodil-nikzzamrTOvolnikom, prodam. T^fon 040869481. 2463 PROPAM BUKOVAmelr^kii dmi prodom. Telefon 041 330477. §233 ŽIVALI PROPAM ïïliCÛ simentolko, težko 700 kg, brejo v 9. meseni, prodom. Telefvi 040 37ÍK051. 23Ô2 PONI žrebko, staro 9 mesecev, prodom. Telefon {03} 5738^82,031 249-934. L 216 T!LiCO, storo 2 meseca, posmo Is/tim, pro-dom.Telefon031 224-559 . 2435 JACNJEÍA oli iomoće perelir^e prodom, lefon04150C^394. S236 KMETIJSKI »OPAM QPRESC. sodike, do visine 1 m, prodom po ugodni ceni. TMn 031 383^56. 2386 SlADKO vino, sodo souvignon, ugodno prodom. Telefon04186M8I. 2450 ROEĆE vino, možno dostovo, prodom po ugodniceni. Telefon 041 382-735. 2AS9 OSTALO PROPAM DVE Uliški obleki bi obhojib, enkrat rob-Ijeni, prodam. Telefon 041 345^23. 243â BlVi^l vikend z vit»g rodom prodam ali oddam v nojem zo stonovanje. Prodam M(o.TelefQn041 267461. S232 Ko pošle so ti moči. zaprla (rudne $i oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame ŠTEFANIJE PLANK roj. Premrl iz Kompol 105, Store (9.12.1936-7.5.2009) se iskreno zavaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveie in za svete maše ter izrazili usma in pisna sožalja. Posebej se iskreno zahvaljujemo Franclju in Pavli iz Vevč za velikodušno pomoč. Zahvaljujemo se vokalni skupini Kompolčani, pevcem Idila, trobentaču in gospodu župniku Zupančiču za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči vsi njeni 2447 V 100. letu življenja se je za vedno poslovila draga mama» babica in prababica PAVLA ERJAVEC roj. Šuhel iz Laškega Zadnje slovo od drage pokojnice bo pred mrliško vežico v Laškem v sredo, 27. maja, ob 14. uri. Pogreb bo ob Î5.30 uri na Dolu pri Hrastniku. Žalujoča: sinova Jože in Marijan z družinama 2478 MONTAŽNO gradbeno barako, podnkano, 5,2-2,6 m, prodorno zo 600 EUR. Telefon (OS) 5743-914.051828-518.2472 OPDAM KO^O v ^olki Lmkego oddom v nojem. Te!efon05142î^l48. 2443 PRIVIAOIO 2SJetno som^ dek^želi vezo z mo^im do S3 let. TeMon 041 248-647; ogencijo Super Alon. 2462 PREMOŽEN zdomec. 54 let, zeli pr^o-leljico od 40 do 50 let. Resno. Telefon 041248-647; ogend jo 5upef Alan. ZELO simpotKno Celjartko, 39 let, želi pečenega pnjolelja. Lahko tudi vdovec oli (ozvezon. Telefon 041 248-647; ogerv cijo Super Alon. 2462 Brezplačna posredovanja 28 ienske do 46 let. Posredovalnice ZAUPANJE 03 57-2e-319, 031 83G-378 ^eogol^Orešnij^^g^^rebol^^ Zenitna posredovalnica za vse omamljene 03 97-ae-3-«9« 03t SOS-493 LeoDoid Orešnik s.d.. Prebold KAKOVOSTNO In po zelo ugodnih tenoh izdelujemo demrt fosode. MSGrod, d. 0. 0.. lío^wsvetsko 3, Celje, telefon 041 771-104. 2Í79 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! HAKOJSNJE !ZPLAClLi)l Zneski od 500-1.500 EUR na 11 rnesecev. IPREVERTŒl PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 20016 20. 040 633 332 PE CEUE. Ulica XIV divizije 14 teh 08 20016 30,040 633 334 IShuplni O, Finančne storitveii.o.o.l KMETUA Malek-Gmpennon, Podvin pri Polzeli, se zo pomočzobvoljuje gosllcem, sosedom fnprijotdtjem. 2453 IZVAIAMO izkope s kombinirko in mini bo-gri, kiper prevoze, nišenje objektov in odvoz moteriolo, izgrodnlo konalizoo-}e, dvori« |tlokovanje,o$fQ hiranje...), morrložo gips plosć in ostalo grodbeno delo. GMG Vinder, d. 0.0., Zodobrovo 126,3211 Škofjo vos,telefon 051 377-9 00; gmgvinden&gmoil.com. 2092 Sporočamo žalosmo vest, da je svojo življenjsko poi v 79. letu sklenila naSa draga mama in stara mama ERNA DOLINAR roj. Lebič iz Celja Slovo od pokojne bo v torek, 26. maja. ob iS. na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči vsi njeni HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na tadan, ob torkih in patfcih, tanimivo branja o iivljanju in datu na območju 33 občin na Caijakam. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za poi leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 letnik 2009 m^ i-i prilogo TV-OKNOl ^^ ^^ Vsak petek 41 banmih stram triemjskega spereda m laniflKv^^ nn PreSemova 19 3000 Celje NAROCILNICA Im« inprank Ki^: Datum rojstva: tllka: Napreklieno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podjhs: NT&RC d.ox). bo podtike uporablja} smo za potrebe naročali službe Novega ledcika Podjetje r^&RC, d.o.o. Direktor; Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno*založniSko, radijsko ,in agencijsko-1 rîno dejavnost Naslov: PreSerriovâ 19, 3000 Celje, telefon (05) 42 25 190, fax: (03) 54 41 052. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 £Ua petkovega pa 1.25 EUR. Ta)ciicđ: Tea Podpe-čan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnir^a je 7,90 EUR. Za tujino je lema naročnina 189.60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320- Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d-d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za kaiere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana SlamejČiČ Računalniikj prelora; Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail ur^niâtva: tedni k^ni-rc. si E'mail tehnična uredništva: tehnika.tednik<^t-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio^^m-rc.si. E-maiJ v studiu: info^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko Poklič. Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek. U^ka Selišnik, Branko Stamejčič, Simona ŠoliniČ, Dean Šusier, Saška l^r&m Ocvirk AGENCUA Opravlja uienje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi osl^e agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Crabar, Viktor Klenoviek. Nina Pader, Rok Založnik. Alenka Za- pušek, Marjan Brečko Telefon: [03)42 25 190 Fax: {03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po etekt. pošti: agencija@^nl*ic.$i m - esrvuj/jii ZiÎru 's/y. f. Dijakinje Srednje zdravstvene šole Celje, smer kozmetični tehnik, so imele maturantski ples 28. februarja. Na sliki je 4. kt. razred. Prva vrsta zgoraj (2 leve]: Jasmina Selič> Inge Štefanič, SaSa Zamernik, Patricija JakŠiČ, Nina Fink, Ana Verdnik, Maja Sivka. Dru|â vrsta (z leve): Jasmina Coručan, Maja Paiir, Me-lanija Stravs, Vesna Klopčič, Jerneja Privšek, Doroteja Me-lave, Špela FDs. IVetja vrsta {z leve): Anja Lopan, Nina Kmelič, Tadeja Kušar» Nataša Trupi, Lučka Poprijan, razredničarka Tanja Leskovšek. Anja Petkovnik, Barbara Tekavc, Katja Volk. Jerneja Drame, Darinka Kosem, Ines Majcen. Manjkajo: Ines Imširovič, Anja Verbič, Anja Drobne. Anja Rek, Alenka Zorko, Petra TXír^čak, Janja Dobnik. Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa, opremJjeno s podatki o svojem razredu in $oli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev (po vrstah in od ieve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali t^niViSfnt-rc.n (fotografi-ja mora biti v čim večji resoluciji). foto tedna Foto: SHERPA Presenečenje za zlatoporočenca 2. maja je miniio petdeset iet, odkar sta Terezija in Jože Smodej dahnila da na poroki v Novi Cerkvi. Na ta dan so jima svojci in prijatelji letos v tajnosti pripravili ponovni obred v cerkvi pred oltarjem. Uspeh je bil popoln in ganljiv» saj tega nista pričakova* la. Leta, preživeta v zakonu so bila lepa. pa tudi polna dela in odrekanja. Tudi sedaj ne sedita križem rok. Terezija gre skoraj vsak dan na trg s pridelki» ki jih sama pridelata, Jože pa je doma in se ukvarja s kmetovanjem. Njuna otroka, sin Jožko in hčerka Anja, sta se zelo potrudila, da je bilo vsera la dan lepo. Še najlepše je bilo gotovo pri srcu njunima staršema, ki imata takšne otroke in vnuke. Gotovo jima bo ta dan ostal v trajnem spominu. FRANC LEBlC Zlatoporocenca in svatje pred dvorcem Novo Celje K zlati poroki z motorjem V dvorcu Novo Celje sta v soboto zlato poroko praznovala Valentina in Boris Šket iz Podvina pri Žalcu, obred pa je opravil žalski župan Lojze Posedel. Boris in Valentina sta se spoznala kot dijaka prve gimnazije in učiteljišča v Celju, se zaljubila in po končanem šolanju ludi poročila. V zakonu sta se rodiii dve hčerki, Laura in Monika, ki sta bili tudi zlatopo-ročni priči. Sedaj sta poročeni, družina pa se je povečala za vnukinji Valentino in Nežo ler vnuka Jakoba, ki razveseljujejo babico in dedka. Ker je bil Boris dolga leta vnet motorist, je zlatoporočenca na obred zlate poroke z ruskim motorjem s prikolico, letnik 1968, pripeljal Iztok Medved. Čakalo ju je veliko svatov, ki so nato prisostvovali obredu, družabni del pa so pripravili v enem izmed gostišč v Spodnji Savinjsld dolini. Kljub letom sta zlatoporočenca še dobrega zdravja, z veseljem skrbita za dom, njun konjiček pa je fotografiranje. TT m