Naročnina Ljudskega tednika se plačuje:
za STO tn Italijo pri uprav: v Trstu ul. S. Frančiška 20
za cono B pri Centru tiska v Kopru.
za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, ,Tyrševa 34 ali , na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - 1	90603 - 7
Cena listu: lir 30. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B.
JUJ
CENA 20 lir.
Poštnina olačana v gotovini.
TllHT »9. septembra J 950
LETO PETO SteTilko 733
Spedizione In abb. post II. gruppo
Uredništvo Ljudskega tednika:
Trst, ul. Montecchi 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Jt
i
treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega ti. ska r Trstu, ul. S. Frančiška 2*.

(Foto Magajna)
2
ljudski TEDNIK
Politični obzornik
Kronika
Avstralski ministrski predsednik Menzies je predložil skupščini osnutek protikomunističnega zakona. Ta zakon predvideva razpust KP in množičnih organizacij pod njenim okriljem ter odpustitev komunistov iz nekaterih služb.
V	Italiji so komunisti že dolgo časa razpravljali o tem, v kakšnem primeru bi Sil v morebitno vojno. To je izrabila vlada, ki napoveduje ustanovitev milice, ki bo po nalogah in pomenu podol)-na faSistični milici.
V	Varnostnem svetu so razpravljali o Formozi, Končno so se zmenili, da vprašanje odlože.
Italijanski železničarji co prenehali s stavko, ker jim je minister za promet obljubil, da se bodo pogajanja nadaljevala do zaključka sporazuma.
Ukinitev vojnega stanja med ZDA in Zapadno Nemčijo pričakujejo, po izjavah nekega predstavnika ameriškega komisarja v Nemčiji, v začetku prihodnjega leta. Na zasedanju, ki se prične 27. novembra, bo ameriški kongres proučil tozadevni zakonski osnutek.
Avstrija je znana po nizkih plačah. Sedaj je vlada zopet izdala naredbo o povišanju cene osnovnih življenjskih potrebščin. Nastale so precejšnje stavke, promet je paraliziran Ud. V zadevo avstrijskega delavstva se precej meša ZSSR. Menda si išče simpatije, ki jih doslej ni dobila.
Londonske plinarne še vedno stavkajo. Najbrže bo vlada nastopila z vojsko, da zagotovi dobavo plina.
Bolgari izganjajo Turke.
Poslanik ZDA v Londonu Lewis Douglas je odstopil iz «zdravstvenih razlogov». Truman se mu je za njegovo dejanje zahvalil v posebnem pismu.
Maršal Tito je obiskal patriarha pravoslavne cerkve v Beogradu.
Kljub vetu Trumana je ameriški kongres sprejel zakon proti komunistom. Ameriška KP je izdala izjavo, ki pravi, da še ni treba obupati.
Nehru je dal izjavo, v kateri jc naglasil, da bo napravila Indija konec s tujimi posestvi na indijskem ozemlju pa naj bodo ta francoska ali portugalska.
Indonezija je zahtevala sprejem V OZN.
V	ZDA se višajo cene.
Upravnik ECA Paul Hoffman je tudi odstopil. Zamenjal ga bo William Poster.
Schumacher je dejal, da so Nemci pripravljeni znova iti pod orožje, če bpdo tudi zapadni zavezniki tvegali, da si dele z njimi težkoče pri obrambi Labe. Kakor poročajo, so že dosegli število novih članov za policijo posameznih nemških dežel. Prostovoljno se je javilo še več bodočih policistov, kot jih «potrebujejo».
V	Grčiji bodo 28. oktobra občinske volitve.
Konferenca Commonwealtha se
je zaključila. Po njej so izjavili, da bodo vsi člani britanske skupnosti gledali, da zaslužijo čim več dolarjev.
Na Finskem stavkajo kovinski delavci. Podvzeti so bili prvi koraki, da se najde rešitev med zahtevami delavcev in ponudbami delodajalcev.
V	Sredozemlju je trenutno 52 ameriških vojnih ladij. Iz Kanade pa javljajo, da grade tam 18 vojnih ladij v vrednosti 43,3 milijonov dolarjev.
Franco se je sešel s Salazarjein. 2e v oktobru bodo razpisali v ZDA nove davke v skupnem zne-šku 4,7 milijard dolarjev. Denar potrebujejo za vojaške s j roške.
Indijski kongres Je odobril Nehrujevo zunanjo politiko. Pro tl Je glasoval samo en poslanec.
Kakor javljajo Iz Londona, je Zarubln pripravljen v decembru nadaljevati razgovore namestnikov zunanjih ministrov glede avstrijske mirovne pogodbe. Glasnik Forelgn Officea Je Izjavil da se še niso zmenili za natančni datum.
Ministrski komite evropskega sveta se bo sestal v pričetku novembra v Rimu.
Angleška transportna podjetja imajo 20.800.000 funtov deficita.
Glavna skupščina razpravlja v glavnem še o dnevnem redu
Važna predloga jugoslovanskega delegata Edvarda Kardelja
En leden tlela Glavne skupščine OZN so porabili v Flushing Mea-dowsu za to, da so pripravili v glavnem načrt vprašanj, o katerih bodo razpravljali na 5. zasedanju.
Kratek načrt bodočega dnevnega reda
Plenarna skupščina bo obravnavala sledeča vprašanja: 1. sprejem novih članov; 2. nadzorstvo nad a-tonisko energijo; 3. dvajsetletni programi miru, ki ga jc predlagal glavni tajnik OZn Trigve Lic: 4. vabilo Arabski Jigi, da prisostvuje sejam skupščine; 5. raz.glasdtev domnevne smrti pogrešanih oseb.
Pred političnim ali pravnim odborom bodo razpravljali o današr.ih najvažnejših vprašanjih splošne politike:	1. Koreja; 2. Aehesonov
predlog o razširitvi pooblastil glavni skupščini (Xa Predlog je. Višinski podprl, čeprav je v bistvu na. perjen proti sovjetski politiki vetov v Varnostnem svetu; 3. predlog Višinskega za sprejem deklaracije za mir (nadaljevanj^ sovjetskega lan-sfcega predloga p paletu 5. velesil. Z drugim; besedami: vremeniti bi smelo svetu sauro 5 velesil, male države bi se jim pa morale pokoravati); 4. ogrožanje politične neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ki. tajske (to je sovjetski predlog, ki ga je s svoje strani podprl Aehe-son za protiuslugo, ker je Višinski podprl predlog o razširitvi pooblastil glavni skupščini);5.grško vprašanje.
Socialni odbor b» razpravljal o vprašanju nemških jiv japonskih ujetnikov v ZSSR ter o kršitvi človečanskih pravic v Romuniji, Bolgariji hi Madžarski.
Vendar pa se ta seznam med zasedanjem še izpopolnjuje.
Oba bloka nočete razprav Ijati o osnutku deklaracije o pravicah in dolžnostih držav
Med razpravljanjem o dnevnem redu splošnega odbora, o čigar predlogih potem Jc sklepa skupščina so med drugimi vprašanji razpravljali tudi o vprašanju mednarodne deklaracije o pravicah In dolžnostih držav. Sovjetska delegacija se je odločno .uprla predlogu, da bj na dnevni red .‘.prejeli to vprašanje. Višinski je izjavil, da sovjetska vlada nasprotuje temu, da bi glavna skupščina razpravljala p tej deklaraciji. Višinski ni hotel pojasniti, zakaj j)e sovjetska delegacija proti. Toda sovjetskemu delegatu Višinskemu se ni bilo treba preveč truditi pri nastopanju proti deklaraciji q pravicah in dolžnosti držav, ker so ga podprli tudi delegati drugih velesil.
Pri obravnavanju tega vprašanja se je če enkrat jasno pokazalo, da so velesile proti deklaraciji o pravicah in dolžnosti držav, dia velesile nasprotujejo razpravljanju o tej deklaraciji, da so celo odločno pro ti temu, da bj tp vprašanje sprejeli na dnevni re.d. Splošni odboje sklenil predlagati glavni skupščl ni naj se ta deklaracija ne sprejme na dnevni red skupščine.
Znano je, da je n« lanskem zasedanju glavne skupščino OZN jugoslovanska delegacija predložila skupščini svoj osnutek deklaracije o pravicah in dolžarosti držav, ki vsebuje 25 točk. Seveda fo velesile V prvi vrsti zavrnilo jugoslovanski osnutek in so nato v odboru za pravna vprašanja sprejeli nov o-smitek, iz katerega so odstranili vse konkretne odredbe, ne da hi v njem upoštevali pritisk imperialističnih sil na neodvisne države. To je dokaz, da se velike države izogibajo natančni opredelitvi odnosov med državami.
Jugoslavija Pa jc si svojim osnutkom dala aktiven in važen doprinos k naporom malih držav in inalili narodov, da si zagotovijo svojo neodvisnost ter da preprečijo poizkuse dingih držav, v m'vi vrsti veli kih držav, da bi sc vmešavale v njihove notranje zadeve. Osnovni namen jugoslovanskega osnutka je urediti z mednarodnim aktom in na demokratičen način odnose med državami, Jugoslovanska delegacija se
je uprla predlogu, da bi odložili to vprašanje na eno izmed' bodočih zasedanj. Jugoslovansko resolucijo so podprle številne male države, toda ZDA in ZSSR sta enoglasno zahtevali odložitev razpravljanja, Malik jo govoril, da ni časa, Austin pa o tem, da je treba razpravljati o vprašanjih, ki se nanašajo na sedanjost. Končno sta oba bloka glasovala proti jugoslovanski resoluciji, ki je vseeno dobila 11 glasov. S tem sq velesile še enkrat dokazale, da jim je njihova glavna ski-b hegemonija ne pa demokratični odnosi med državami.
Debata obstaja v glavni skupščini v tem. da se posamezni delegati izjavljajo za alt proti predlaganim predlogom. Velike države Pa kritizirajo predloge svojega nasprotnega bloka.
Govor jugoslovanskega zunanjega ministra Edvarda Kardelja
V ponedeljek je govoril tudi jugoslovanski zunanji minister Kardelj. Za njegov govor je vladalo veliko zanimanje. Edvard Kardelj je poudaril potrebo, da glavna skupščina OZN najde sredstva, da se prenehajo vojaške operacije na Koreji in Se začasno vzpostavi stara demarkacijska črta na 38. vzporedniku. Poudaril je, da korejska vojna ogroža svetovni mir in predstavlja udarec vsem miroljubnim naporom vsega sveta. Dejal je nato, da je mnenja, da sedanja politika severnokorejske vlade nikakor no služi pravi neodvisnosti in združitvi korejskega ljudstva. Tisti, ki navdihujejo dejanja vlade severne Koreje, so se dejansko vrgli v politično igro napada, katerega posledice bi> moralo nositi korejsko ljudstvo.
Kardelj je nato obsodij napadalno politiko Sovjetske zveze pamti Jugoslaviji in nadaljeval. «Mir se lahko ohrani samo z borbo proti hegemoniji in napadu, kjer koli se pojavita, ne glede na politična in ideološka gesla. Poudaril je nato, da Jugoslavija ne pripada nobenemu bloku, ni sklenila z nobeno vlado javno ali tajno nobenih vojaških dogovorov in nobena tuja Mia ne razpolaga neposredno ali posredno z vojaškimi oporišči ruj jugoslovanskem ozemlju. Jugoslavija nima nobenih napadalnih namenov prot j kateri koli sosedni državi. Nato» je
minister Kardelj predlagal, naj se vpišeta na dnevni red razpravljanja dve novi vprašanji: «ustanovitev stalne posredovalne komisije» in «dolžnost držav v primeru, da v kakem delu sveta nastanejo sovražnosti». Verjetno bosta ti dve vprašanji vpisani na dnevni red. Obe imata obliko resolucije. Osnutek prve predlaga imenovanje stalne posredovalne komisije, ki naj bi omogočila neposredna pogajanja in posredovanja v primeru mednarodnih sporov. Komisija naj bi bila se. stavljena jz dvanajstih članov OZN, in sicer iz šestih nestalnih članov Varnostnega sveta in petih članov, ki bi jih imenovala skupščina.
Dva važna jugoslovanska predloga
Besedilo drugega osnutka pa jc naslednje: «Vsaka država, ki začne ali vodi vojaške operacije proti drugi ali več državam, mora v trenutku, ko se začnejo omenjene o-peracije. ali pa najpozneje v 24 u-rah po začetku sovražnosti javno izjaviti, da je pripravljena ustaviti sovražnost; in umakniti svoje oborožene site onstran meje ah demarkacijske črte ali teritorialnih voda nasprotnika v primeru, la so jih njene sile prekoračile.
Vsaka °d omenjenih držav mora opolnoči istega dneva, ko jc bila podana izjava obeli strani, prenehati sovražnosti in začeli z umikom svojih oboroženih sil onstran meje ali demàrkacijske črte ali teritorialnih voda druge strani; ta umik se mora izvršiti najkasneje v 48 urah od prenehanja sovražnosti. Vsaka država, ki je začela vojno, ali je v vojni proti drugi državi ali več državam in ni podala omenjene izjave ali pa jo je pedala, ne da bi se popolnoma prilagodila omenjenim obveznostim, bj se sama posta vila v položaj napadalca in bj nosila odgovornost kršitve miru pred mednarodno skupnostjo».
Besede indijskega delegate
Od vseh govorov Se na<m zdi v zadnjem tednu zopet najvažnejši govor indijskega delegata. Predvčerajšnjim je indijski delegat Bene-gal ugotovi), da kljub temu, da je skupščina zavrnila indijsko resola cijo za sprejem nove Kitajske v OZN, se niso zaprla vsa vrata.
Pripomnil je, da čeprav je samo
hi držav glasovalo za sprejem npr ve Kitajske .v QZN, predstavlja ujm hovo prebivalstvo absolutno večino. Prebivalstvo vseh držav, ki so glasovale proti indijski resoluciji, zn ar ša 412 milijonov duš, dočdm onih, ki so glasovale za resolucijo. 80!) milijonov duš. Tudi če se ne vpor števa prebivalstvo komunističnih držav — je poudaril Benegai Rau — je skupno prebivalstvo držav, ki so naklonjene indijski resoluciji-, večje od prebivalstva onih, ki lej resoluciji nasprotujejo.
Glede Koreje in Formoze je Rau izjavil, da se jima mora dovoliti neodvisnost ob določenem času po začasni zaupmiški upravi, kakor se je to napravilo za bivše italijanske kolonije.
Nato je sir Benegai Rau pripoeor čal ,naj bi zunanji ministri Francije. Velike Britanije, SZ in ZDA izkoristili svojo navzočnost y New Yorku in se sestali morda tudi s posredovanjem drugih osebnosti, da ponovno skušajo najti rešitev za vprašanja, ki jih ločijo. Gre je pripomnil Rau — za poizkus, ki ga jfi vredno izvršiti.
Drugi delegati pa so govoriti tem, kar sta že povedala Acheson in Višinski prejšnji teden — razen Schumann, ki k zopet propagiral svoj načrt za združitev francoske in nemške jeklarske ter premogovne industrije.
Govorice o mirovni ponudbi Severne Koreje
Medtem, ko se že nadaljuje razpravljanje o dnevnem redu, so se pričeli širiti glasovi, češ da ponuja Severna Koreja preko Pekinga in nato Novega Delhija premirje na Koreji. Indijski delegat je povedal, da o temi nič ne ve, sovjetski delegat pa je ozaiačil te govorice kol propagando. Kijub temu pa javlja «United Press» tele dozdevne severnokorejske predloge: 1. Premirje za ukinitev sovražnosti; 2. Umik severnokorejskih sil čez 38. vzporednik; 3. Umik ameriških si] na pusansko mostišče. Ostale sile držav članic Združenih narod' v, k; operirajo na Koreji, bi pa zasedi•-ostali del Južne Koreje; 4. Volil-ve pod nadzorstvom OZN v Severni in Južni Koreji.
Zapadne sile pa razpravljajo, kakor poročajo iz Flushing Meadow-sa, o naslednjih vprašanjih y zvezi s Korejo: 1. Ali naj sile OZN napredujejo čez 38. vporednik. ko ga bodo dosegle; 2. kako naj bi reagirali na morebitna prizadevanja Severa Za dosego miru,
ZDA so še vedno mnenja, da mora dokončni sklep o tem sprejeti OZN. Nadalje izjavljajo, da bodo morali Severnokorejci razpravljati o mirovnih predlogih z OZN in ne z ZDA. Vse orožje Severa kol Juga bi zbrale sile OZN.
Atlantski svet je končal z delom
Precej lakonične izjave so padle ob koncu zasedanja atlantskega sveta v newyorSkem Waldorf Astoria. Po urad. nem dokumentu, ki so ga izdali atlantski ministri, vidimo, da je bilo sprejeto načelo sKupne armade in enotnega poveljnika. Glede Nemčije pa bo še razpravljal obrambni odbor. Z drugimi besedami je bil namreč pri tem vprašanju dosežen kompromis: odloči. 11 so se, da to zadnje vprašanje Se bdložc.
Med tremi zunanjimi ministri in njih tovariši iz posameznih vojnih ministrstev so namreč nastala glede tega vprašanja precejšnja nasprotja. Angli, ja je v pričetku posredovala med Francozi In ZDA, vendar so bili- po načelih bližnji Američanom. Kot Je znano, so ZDA predlagale takojšnjo vključitev Nemčije v obrambni sistem Zapada. Francija je temu nasprotovala, An. glija pa zastopala stališče, da se morajo prej oborožiti druge države, da bi potem Nemci brez nevarnosti prišli v atlantsko armado.
Končno so se zedinili takole: 1. do. seženo mora biti politično in vojaško ravnotežje z ZSSR; 2. doseženo mora biti ravnotežje znotraj zahodnega tabora; 3. nasprotovanje tseh treh si proti nemškim letalskim in pomor Sklm edinkam; 4. vsaka atlantska d* žava pa mora imeti močnejšo armado, kot Nemci,
Francozi so zelo Kljubovali. Govorili >o že, da so ZDA dale Franciji ultima.
tum, češ da se morajo Francozi glede I Nemčije odločiti do oktobra, ko bo | zasedal njihov parlament. Vendar pa se zdi, da so se zunanji ministri zmenili, da bodo prej prepričali javnost o tem, da bodo dali Nemcem orožje v roke, potem pa bodo šli šele konkretno k delu. Zanimivo je pri tem tudi stališče francoskega lista «Le Monde», ki velja za poluradno glasilo. Pred dobrim letom je Se pisal, da bo treba dati Nemcem orožje, danes pa zavra, ča to nepopularno stališče. Dalje pravi, da je prav polomija glede Schu-manovega plana narekovala francoski vladi stališče, ki ga jc zavzela.
Kot poročajo, so Angleži tudi zastopali stališče, da mora biti postavljeno vrhovno poveljstvo prej, preden se prične z novačenjem v nemško vojsko.
Kakor poročajo iz Bonna se Adenauer že cel teden posvetuje z vsakim posameznim visokim komisarjem glCL de odlokov, ki so bili podvzeti v Nev. Yorku glede omiljenja okupacijskega statuta. Minister Erhardt pa Je pričel na svojem področju s pregovori z zavezniškimi gospodarskimi strokovni» ki. Francoski minister za obrambo jc takoj po svojem prihodu čez lužo odšel k ministrskemu predsedniku Ple-venu. Ta je objavil na listu «Le petit Bleu de la Cote du Nord», ki ga sam vodi, zanimiv članek, ki nam kaže še eno francosko mnenje, ali boljše Ivpo-tezo v borbi dveh blokov za čim prejš-
njo oborožitev Nemčije. Iz članka mo. remo slutiti, da so Francozi tudi svetovali, da bi bilo morda dobro prej sondirati teren glede sovjetskih name. nov oborožitve Vzhodne Nemčije. Lis postavlja vprašanje, če ne bi bila mo da naloga francoske diplomacije zopet vzpostaviti zvezo med Vzhodom in Zahodom In tako preprečiti oboroževalno tekmo med Vzhodno In Zahodno Nemčijo. Ce bi od tisoč možnosti ta uspela, jo je treba zagrabiti. V nai slabšem primeru bi to dobro vplivalo na javno mnenje.
Medtem, ko so se na Zahodu pogovarjali o svojih načrtih v Nemci ii, j* že skoraj kazalo v Berlinu, da bi bil» tam nekomu zopet všeč hladna vojna v zvezi z bližnjo zimo. Obe stranki sta lovili nemške policaje po Berlinu in jih zapirali. Sovjeti so lovili z»" hodne, Angleži pa vzhodne policaje Končno so se pa zmenili — in policaje izpustili.
O tem, kaj pripravlja sovjetska diplomacija v Vzhodni Nemčiji kot odgovor na počtltje ameriškega bloka na Zahodu, ne vemo ničesar posebnega Ulbricht si je šel ogledat Bolgarijo, kjer je sklenil podobni pakt kot preje v Budimpešti in Pragi. Drugega ne vemo nič posebnega, sovjetska <lipl°' macijn za razliko od zahodne, dela dosti bolj tiho.
V javnost so prišle samo novice, da se zopet nekaj vzhodnonemških nii»1' strov ne trese samb za svoje stolčke, temveč tudi za svojo osebno svob°

S^
V/ ax flO
Ameriškega kemika Deana Siac-
ka so obsodili na 15 let ježe. Obtožili so ga. da je imel zveze z angleškim atomskim vohunom Kuchsom.
V	bližini Zagreba se je zrušilo potniško letalo. Ubitih je bilo 10 oseb, eden pa je ostal pri življenju.
Nobelovo nagrado za mir je dobil dr. Ralph Buche, posredovalec OZN v palestinskem sporu. To je prvi črnec, ki je dobil tako visoko nagrado.
V	Rimo so pokopati Tolstojevo hčerko.
Bernard Shav se kljub novi
operaciji prav dobro počuti.
V	Milanu delajo načrte za most, ki bi vezal Sicilijo s Kalabrijo.
Višinski se je vozil po središču New Yorka z. brzino DO km na uro. Policaji so ga ustavili. Višinski jim je obljubil, da bo odslej vozil bolj počasi
Del Londona je že 14 dni brez plina, ker stavkajo delavci 15. elektrarn.
Faruk jc odšel iz Cannesa v Montecarlo. Nastanjen je v 30 sobah, iz katerih ima direkten vhod v igralnico.
Bela hiša izjavlja, da ne ve ničesar natančnejšega o bližnjem sestanku med Trumanom in Stalinom. Malik pa je izjavil, da bi bil za ta sestanek, ki naj bi odstranil nasprotja rned obema blokoma.
V	Indiji so napovedali vojno opicam, ki uničujejo polja.
Ameriška letala so po pomoti zmetala bombe na angleški oddelek. Bilo je 60 mrtvih. ZDA so se zaradi t® pomole opravičile v Londonu. Londonski časopisi so pisali, da so bili taki primeri v zgodovini že zeio številni.
Koreja jc pred 12 tedni poslala naenkrat neke vrste novo središče sveta. Okrog njega se je pričele vrteti vsa svetovna diplomacija in zdelo se je, da bo barometer svetovnega ravnotežja zdaj in zdaj mogel počiti na SR*' vzporedniku.
Čudne ;Povprcčnemu zemljanu, bi bilo morda vseeno, kdo sedi na vladnih stoičkih v Seulu; ali ZDA s svojimi podložniki ali pa Moskva s svojo vlado. Toda potreben je bil samo prehod čez mejo in naenkrat je zrasla napetost v svetu in tečaji na svetovnih borzah v Londonu, na Wall Slreetu in Stok-holmu sp ee ravnali po poročilih iz Koreje.
Bilo je jasno. Dva svetovna bloka, ki sta se počasi izkristalizirala po vojni, rta se na SR" vzporedniku spopadla. Ravnotežje, ki je res včasih samo kazalo, da ne bo moglo obstajati, se je kar naenkrat nagnilo. Pred časom smo ugotavljali, da mrzla vojna nosi v sebi kal novega spopada. In prav Koreja je bila potrebna, da smo videli, da je to več kot res. Vendar pa se moramo zavedati, da je bilo veliko vojne hipnoze povzročene z gotovimi nameni. Krogi na Zapadu so se potrudili, da zagrabijo ugoden trenutek z obema rokama. Sovjeti so v korejski zadevi morda tudi preizkušali, kako bodo ZD in druge zapadne države reagirale na poskus širjenja njihovega vpliva. Na Zapadu so odgovorni krogi izrabili
Eda| se bedo odločili diplomati da pridno reševati korejsko zadevo?
njih preizkusnega prašička in pognali stroj oboroževanja, ki bi ga brez posebnega izgovora težko pognali. Ob klicu; «Kaj čc se ponovi Koreja na drugem koncu zemeljske oble?», .so preusmerili svoje mirnodobsko gospodarstvo, skoro ukinili okupacijski sistem v Nemčiji, da jo oborože, in svojim državljanom povedali, naj zategnejo pasove.
Kt> so sovjeti to videli, so vseeno čakali. Niso se poslužili ugodne prilike v Varnostnem svetu, kamor se je nepričakovano vrnil Malik. Pustili so generalom, da rešujejo korejsko zadevo. Kakor jc pred časom res kazalo, da bedo Američani zdaj Ra zdaj v morju, tako se je še enkrat pokazalo, da je v korejski zadevi končno zmagala ameriška tehnika. Bodimo odkriti: nihče ni pričakoval, da morejo Američani v tako kratkem času pripeljati iz ZDA na Korejo po tako dolgi progi toliko divizij, vojnega materiala, bencina in potrebščin.
Ko je že enkrat kazalo, da se fronta uslaljuje, kar je pomenilo v tistem trenutku za Američane že velik uspeh, je v Varnostnem svetu Austin lahko že bolj korajž-
no branil svojo tezo. Toda tudi ta krat, kp tal bil zadnji trenutek, da se iz korejske zadevščine čim več potegne, je Malik nadaljeval s svojimi stereotipnimi govori.
Sedaj je prišlo do spremembe na Koreji. Vojna sreča se je obrnila. Padel je Seul in okoli 100.000 se. vernokorejskih vojakov čaka v zaprtem krogu, da jih potolče sistematično bombardiranje, Z eno besedo: nastal je popoln vojaški porom. Kdor se more rešiti beži, kdor ne — pa izbira med dvema mož-nostima.
Ko se je v glavnih obrisih končala vojna operacija v Južni Koreji je sedaj zadnji čas, da prično reševati to vprašanje diplomati. Kot je znano, so odgovorni ameriški krogi izjavili, da mora rešiti vprašanje 38t' vzporednik;; OZN.
V lem smislu je zsipef pričakovati težkih dni za Organizacijo združenih narodov. Ce bodo Južno-korejci šli obrabljeni po svojih u-spehili in ob materialni ameriški rc.•Spori čez 38'’ vzporednik db podpori ameriškega letalstva in žrel ladijskih topov, nastaja veliko vprašanje, če se ne bi v celo za-
devo vmešala tudi javno s svojimi oboroženimi silami tudi ZSSR ali vsaj Maocetungova Kitajska. Ce gledamo na politiko blokov, tedaj lahko razumemo sovjete, da sc upro s svoje strani vstopu prekq meje svoje interesne slere.
Vendar pa je zelo verjetno, dq se bo kljub željam nekaterih, končala cela zadevščina s «status quoa iz dobe pred spopadom.
Iz cele korejske zadeve lahko izvlečemo naslednje koristne zaključke: 1. Sovjetska zveza sc je s Ko-, rejo posredno kvalificirala za napadalko. 2. S tem je dala povod; da so na Zapadu sprožili v tek oboroževalni stroj, katerega bo težko ustaviti. 3. Korejsko ljudstvo je plačalo pri tem svoj krvni in materialni davek, ko se ni borilo zase, temveč za druge. Mesta so uničena in žrtve gredo v stotisočci 4. Steklu hncki proglas se je pokazal kot kominformistični blulf. 5. Glavne posledice le kominformi-stične politike bo nosilo svetovno demokratično gibanje; napredna gibanja na Zapadu, narodnoosvobodilna gibanja po kolonijah in odr visnib deželah.
d/t&efrii/iiia fi ai it* b
Dcželsi iisisprotij - |»recej uspešna obnova - nizke plače
Abvšinija je velika kot Francija, Italija in Švica skupaj. Najnižja točka leži niže kot znana dolina smrti v ZDA. Gore so višje kot Alpe in slap Teleazze je trikrat večji kot slap Niagare.
Sest osvajalcev si je hotelo podvreči to deželo: Egipčani, Perzijci, Rimljani, Arabci, Angleži in Italijani, toda nikomur ni uspelo, da bi imel to čudovito deželo dalj časa v oblasti.
Res je, da so Italijani marsikaj naredili v tej deželi. Toda vojna je skoro use tisto porušila. Vasi in
0 zadnji ; Malika v
mirovni,, kampanji Varnostnem svetu
En mesec jc bil Jakob Malik predsednik Varnostnega sveta. Ta mesec dela tc važne mednarodne organizacije moremo imenovati en mesec brezdelja, oz. strastne diskusije o vprašanju procedure.
Pri tem je Malik žel v ZDA veliko slavo. Postal je zelo popularen. Velike televizijske družbe niso stedile denarja in časa, da so svoji publiki preskrbele dovolj programu, v katerem je nastopal «Malik», ta 44-letni sovjetski delegat, ki ga v Ameriki imenujejo Mr. Veto. Tako so ga videle gospodinje v -pavzah raznih baseball machov al; Duke-Eliingtonovih koncertov. Eri taki popularnosti so se začele — kot slišimo — tudi debate gospodinj o tem, da «je lep človek», in mrmranje poštenih zakonskih mož, da je le «zelo fotogeničen, v resnici pa je dosti debelejši».
Veliko so pisali v teh dneh o Maliku. Pravijo, da je bil najbolj uspešen na kulinaričnih ofenzivah V hotelu Waldorf-Astoriu, kamor je vabil diplomate na soupev. Neki dobro vzgojeni angleški diplomat Je dejal: «Kar mu ni uspelo v Varnostnem svetu, to je uresničil pri mizah banketov». Postregel je s posušenim lososom, kaviarjem na ruskih omletih kot Hors-d’oevre, polnjenimi jerebicami, mignonovimi filetami, poleg sibirskega sadja, s svežim ananasom in pečenimi sibirskimi ribami. Pravijo tudi, da so diplomati tako občudovali kavkaski šampanjec in vodko, da je marsikdo od njih odšel negotovih korakov iz dvorane.
To novi način propaganda za mir, k°lie rečejno «dkribi», da bi se vojna novttrnoat na Korojti odstranila, bi šc-i v Varnostnem svetu povsem ktadko, So ne t>i Malika zmotil
Nehrujev delegat, ki je v veliko nejevoljo obeh blokov zahteval od Varnostnega sveta, naj imenuje komisijo šestih nestalnih članov, ki bi proučila vse predloge, za poravnavo korejskega konflikta in izdelala osnutek statuta za bodočnost Koreje.
Malik, ki je pripovedoval v Varnostnem svetu po tri ure, da soffinovi vseh tistih ameriških gospo dinj. kj s« občudovale njegove sle ke, morilci na Koreji, ni hotel povedati ničesar o indijskem predlogu. Pokazal je jasno, dji se ni vrnil v Varnostni svet zato, da prepreči morijo na Koreji, razen seveda, če bi upoštevali samo njegove pogoje. Ker je p-u vedel že V naprej, da pri tem ne bq mogel uspeti, je nadaljeval g svojo obstrukcijo. S tem da je Jasno pokazal, da ZSSR ni na tem, da Ibi se vojna na Koreji končala, je tudi povedal, da ZSSR ne navdihuje želja Po miru, da Ji ni za koristi korejskega ljudstva. Na isti odmev je naletel indijski predlog pri Austinu, delegatu ZDA, kj je tudi šel mimo predloga Indije. Qba delegata obeh svetovnih blokov sta pokazala v tem primeru veliko soglasnost: kljub lepim besedam sta' bila zato, da korejsko ljudstvo krvavi na njun račun, Kako bi na primer ZDA brez vojne na Koreji opravičile svojo oborožitev?
Jugoslovanska delegacija jc z vsp silo podprla pregled V. Raua. Ona je ta predlog Izkoristila za to, da pride Varnostni svet iz zagate in da bi lahko začeli reševati korejsko vprašanje ne y interesu katerega koli bloka, inarveč V korist svetovnega miru in korejskega naroda.
mesta so bila izravnana in blagajne prazne. Vendar jc abesinski vladi v teh nc-kaj letih obnova precej v-spela.
Addis Abeba je mesto nasprotij. Tod lahko vidimo črede ovac in moderne Packarde, ki si le tep:o krčijo pot po polnih ulicah. Tam srečamo bogataše na krasno okrašenih konjih in z obilnim spremstvom, na drugi strani pa pol nage domačine s tetoviranimi obrazi in vratovi. Qb palačah iz armirnega betona so revne koče. Mesto se razteza na približno isti površini kot Pariz, ima pa le J&O.OOO prebivalcev. Leži 2.500 metrov, nad mor jam in marsikomu, ki se tod naseli dela višinski zrak v prvem času precej neprilik. V Addis Abebi jc 12 avtobusnih linij. Imajo veliko kavarn in kinematograjov, v. katerih igrajo ameriške filme, za katere opozarjajo Abesince velike reklamne deske, iz katerih sc smejejo Rita Hayworth in Clark Gable.
Kljub temu da so v tej deželi ohranili še veliko starih napad, vidimo rahlo modernizacijo. Vlada se trudi, da bi zgradila nekaj indù, s trije, preiskujejo podzemeljska bogastvo dežele in izdelujejo načrte za, razvoj bombažne in svilene industrije. Govore tudi o gradnji velike betonske zapore Modrega Nila Kot najvažnejši ti rrsti reformskih načrtov pa se zdi reforma šole. Tretjina državnega proračuna, ki je znašal predlanskem 48 milijonov funtov, je namenjen vzgoji Postavili so precej novih šol, predvsem v okoliših, kjer prej sploh niso poznali šole. Mislijo tudi na u-stanoviten univerze. Zdaj pa študirajo mladi Abesinci z državno podporo največ v Franciji in Angliji Zanimanje za pouk je zelo veliko
Vendar pa je obiskovanje šole i-e vedno prostovoljno. Sol pa le vedno primanjkuje, tako da morajo vsako leto številne učence odklanjati, Opaziti k- zlasti pomanjkanje učiteljev.
Precej pažnje posvečajo tudi javnemu zdravstvu. Halle Sclassie je zapovedal gradnje bolnišnic, v katerih je nastavil švedske, švicarske in ruske zdravnike.
Denar je krit z zlatom in inozemskimi valutami. V notranjosti dežele so še vedno v veljavi tatarj: Marije Terezije iz leta 1750. Abesinski dolar je danes vreden približno pol ameriškega dolarja.
Pravo sloni na proklamaciji cesarja iz leta 1942. Za inozemce in domačine veljajo iste pravice. Najvišja sodna institucija je kraljevo sodišče. Odločitev ne sloni več na cesarju, temveč na večin: sodnikov. Vsako smrtno obsodbo mora potrditi Halle Selassie. Abesinija je šla v, modernizaciji tako daleč, <!a si je v ZDA nabavila originalen 'električen stol. Vendar pa ga preveč nc uporabljajo in sp bolj držo starega načina usmrtitve na javnem prostoru.
Moderna justica veliko pomeni v Abesiniji. Tujec, lei pride v to deželo, je presenečen, ko opazi fobico invalidov. Sele pozneje izve, da je stara justica predpisovala za kazen, da so obsojencu odsekali roke, iztaknili oči, odrezali jezik in tc tudi za manjše kraje.
Pred italijanskim vdorom so bili kmetje veliki reveži pod pravim fevdalnim gospostvom. Plod Italijani se ni njih položaj prav nič izboljšal. Sele sedaj je opaziti nekaj izboljšanja njih socialnega položaja. Vendar pa raste med njimi in delavci zelo veliko nezadovoljstvo

DOLŽNIKA IN UPNIKA V ABESINIJI SE VEDNO UKLENEJO NA ISTO VERIGO IN JU POSTAVIJO NA JAVNI TRG ZA TOLIKO CASA, DOKLER SE NE POGODITA
tudi sedaj zaradi nizkih plač in visokih cen življenjskih potrebščin Krivda, temu jc velika razlika med poljedelskimi produkti in industrijskimi izdelki. V Abesiniji je poceni samo usto, xar jwesimja
sama pridela. Na trgu je mogoče kupili za en dolar ovco, 100 jajc ali 100 banan. Cena uvožene zobne kreme pa je 3 dolarje. Leopardova koža je vredna 3-5 dolarjev, inozemska srajca pa 8 dolarjev.
To vprašanje precej vznemirja Abesinijo, ker se tam zavedajo, da je z njim vezano tudi blagostanje dežele ter gospodarska in z njo tudi politična neodvisnost države.
Proti vedno večjim zunanjim vplivom se bori abesinska vlada a vsemi sredstvi. Zavest domačinov se je precej dvignila. Inozemec jt lahko lastnik svojega posestva največ 99 let. Tujce precej kontrolirajo, posebno Italijane.
Abesinija je zanimiva, dežela, polna nasprotij, dežela, kjer se meša primitivno z modernim.
KINO V ABESINIJI
PRIZOR IZ ULICE BAILE SELASSIJA V ADDIS ABEBI
4
L iti ds ki TEDNIK
S Tržaškega
______OB TABORU SIAU_______j
Ostali bomo zvesti bratstvu
Kronika
Pred okrožnim sodiščem je razprava proti skupini tihotapcev ameriških cigaret. Na zatožni klopi so šofer Rodolfo Oppiani iz Tržiča, šofer Domenico Pieri iz Trsta, inšpektor policije Alfredo Riosa, narednik policije Marino Lunardelli, narednik Domenico Ariano, mehanik Darlo Antoni in višji inšpektor civilne policije Giuseppe Barbaro. Razprava traja že več dni.
Pred porotnim sodiščem pa se
mora zagovarjati 23-letno dekle Lidija Berdon, ki je obtožena da je hotela s svetilnim plinom usmrtiti sebe in svojo 20-mesečno hčerko Rosello, Lidija Berdon je živela skupaj s svojim ljubimcem delavcem Gambinom, ki je z njo zelo slabo ravnal.
Porotno sodišče bo 7. novembra sodilo ugrabitelje Oriette Glavine; katerih zločin je tako razburil ves Trst.
Izlet PDT na Golake so preložili od 1. na 8. oktober t. 1. Vpisovanje za izlet se nadaljuje.
Na Kontovelu je trgovec Schlei-mer iz Trsta s svojim avtom povozil 73-letnega Jožefa Guliča in mu prizadejal težke poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti v bolnici 50 dni.
Pri Grijanu se je prevrnila aviocisterna polna bencina, ker se je razbila os kolesa in je kolo odletelo. Avto je zdrsel s ceste kakih 20 metrov daleč, dokler se ni ustavil ob drevju. Šofer vozila Valerijan Pastor se je teže poškodoval in bo moral ostati mesec dni v bolnici.
Vojaška uprava je izdala odlok o zvišanju najemnin za stanovanja in javne lokale. Stanarine bodo zvišali od 30 do 70 ostotkov od 1. oktobra dalje. Brezposelnim in še nekaterim drugim kategorijam bodo zvišali najemnine za 20 odstotkov. S temi poviški se bo življenjski položaj tržaškega ljudstva še poslabšal.
Prvi kongres invalidov in svojcev padlih v NOB obeh con Tržaškega ozemlja bo 21. in 22. oktobra v Izoli.
Slovensko - hrvatska prosvetna zveza v Trstu javlja vsem včlanjenim prosvetnim’ društvom in ustanovam, da bo IV. redni letni občni zbor dne 8. oktobra 1950. ob' 9. uri dopoldne na stadionu «1. maj».
Neznani vlomilci so iz gostilne Leopolda Laurinija iz Ul. sv. Marka 20 ponoči odnesli za 50.000 lir likerjev, gnjati in perila.
Te dni bosta v Trstu dva kongresa. Kongres Delavske zbornice in kongres italijanske zveze in-dustrijcev (Confindustrie). Na kongres Delavske zbornice so povabljeni tudi župan Bartoli, predsednik cone Palutan in drugi «visoki gostje». Isti gospodje pojdejo seveda tudi na kongres industrij-cev. Pa si še upajo pri Delavski zbornici trditi, da niso na isti črti z delodajalci!
V	Dolino so namesto dosedanjega vidalijevskega «aktivista» in razbijača Rudija Grgiča dobili pretepača Avguština Castellanija. Prvi njegov «podvig» je bil ta, da je navalil na tov. Slavka Stur-mana in mu grozil s pestmi. Pač «dober» začetek!
V	Glinščici se je pri plezanju ponesrečil 16-letni Antonio Ferraro iz Ul. R. Manna 11. Padel je z višine 10 metrov in si zlomil roko in nogo. Zdraviti se bo moral 50 dni.
Na seji občinskega sveta v Nabrežini so pretekli teden razpravljali o gradnji novih stanovanjskih hiš s skupno 24 stanovanji. Občina je zaprosila ZVU za 50 milijonov posojila. Ta pa je posojilo odklonila. Nato so zaprosili za posojilo tržaško posojilnico, ki bo dala posojilo za 15 let s 7.5 Odstotno obrestno mero. Občina bo najela 30.000.000 lir posojila Stroške za vračanje posojila bo občina krila s trošarino na razkošne predmete.
Trst Je zapustil ravnatelj AIS mr. Moffly. Pred odhodom je pri-redil poslovilni večer za tržaške novinarje in druge goste.
Pri Nabrežini je vlak povozil kravo, last Josipa Furlana, Krava je takoj poginila.
V nedeljo 1. oktobra ob 14. uri bo na stadionu «Prvi maj» tabor SIAU in proslava dneva miru.
Slovensko-italijanska antifašstična unija je konkretni izraz slovansko-ita-lijanskega bratstva, ki se je porodilo v skupni borbi Slovencev, Hrvatov in Italijanov proti fašizmu in nacizmu. Ideja tega bratstva Je med borbo in prva leta po vojni tako globoko prodrla med tržaške množice, da se je SIAU vedno bolj krepila in vodila odločne borbe za naše pravice in pritegovala vedno nove, sveže sile. Pomen SIAU je bil zato pri nas ogromen, zlasti, ker živita tu dve narodnosti. SIAU je vzgajala ljudstvo v bratstvu in tako
Naše ljudstvo vodi trdo in vztrajno borbo Za slovensko šolo. Ob vsakem koraku nam italijanski šovinisti Qb podpori okupacijskih oblasti odrekajo naše narodno pravice ter nam .hočejo okrniti že itak omejeno slovensko šolstvo. Tako smo v zadnjem času zaznamovali ofenzivo didaktičnih ravnateljev proti naši šoli s pretvezo o kontroli vpisa otrok. S pritiskom na starše so
hdor diiaKa revnega podpira, bodočnost svetlo narodu odpira !
hoteli doseči, da bi vpisovali svoje otroke v italijanske šole.
Ob tej priliki so tudi prišli na dan s parolo, češ čemu bi dajali otroke v slovenske šole, ko pa bi potem ne našli zaposlitve. To je pač najbolj podla oblika pritiska na manj zavedne starše, ki pp se jim ne bo posrečila. Ob odločnem nastopu zavednih staršev bodo tudi i-ediki omahljivci spoznali pravo pot im ne bodo nasedli zainteresiranim prišepetalcem.
V borbi proti pritisku šovinistov in njihovim poskusom, da bi čimbolj okrnili in končno zatrli slovensko šolo v Trstu, doživljamo tudi uspehe, ki nas morajo bodriti v nadaljnji borbi. Ti uspehi nam potrjujejo, da borba ni zaman in da je od nas odvisno, ali si bomo priborili vse pravice, ki nam gredo.
Prvi uspeh so dosegli starši šoloobveznih otrok iz okoliša Ulice sv. Frančiška. Ti starši so se dolgo časa potegovali, da bi njihovi otroci dobili dostojne prostore, potem ko
27. septembra je poteklo sedem let, odkar; je Repentabor doživel svoj najbolj žabosten dan. Leta 1943 tega dne so v svoji veliki ofenzivi pridrveli Nemci iz Gorice do Repentabora ter v jutranjih urah zasedli vse okoliške gričke, s katerih so nato ves dan streljali v vas, na polja, proti kamnolomu, v vsak grm, povsod, kjer se je kaj zganilo. Zato se ni mogel ves dan nihče zganiti iz hiše. Kakor hitro se je kdo pokazal pred vrati, jt že zažvižgala mimo njega krogla
Istega dne so padli v bližini vas, trije partizani iz Velikega Repm», Škabar Albin, Škabar Rudolf in Lazar Rudolf ter em partizan i? Koprive, ki so se umikali preo Nemci.
Ko so se nacisti z vseh gričev nastreljali, so vsi besni vdrli v kamnolom, kjer so zajeli okrog 40 delavcev, samih domačinov. Bi. li so vsi divji in so se hoteli znesti ravno nad kamnoseki, kei so partizani vrgli v zrak most na Prelovcu in so sumili kamnoseke, da so pri tej akciji sodelovali. Vse delavce so gnali na Poklon in jih zaprli v gostilni «Pri Drejčku». Nato so začeli, ko se je že zmra. čilo, vdirati v posamezne hiše, grozili tu ljudem z brzostrelkami in pištolami ter jih gonili skupaj Ta lov na ljudi je v Colu, Velikem Repnu ir/ na Poklonu trajal do de. vetih zvečer. Žene, ki so prišle na
lomila pregrade in rušila predsodke, ki jih je umetno ustvarjal imperializem in fašizem med tržaškimi množi, carni, da bi jih razdvajal in tako laže obvladal.
Zato je veljal ves srd in tudi strah reakcije ravno SIAU, saj jim Je ta spodrezala korenine, Jim iztrgala iz rok njihovo glavno orožje-šovinizem ter krepila med ljudstvom zavest, da bodo le z enotnostjo in skupno borbo dosegli čim večje Uspehe. SIAU je do objave resolucije Informbiroja predstavljala ogromno silo, ki se je pokazala zlasti ob raznih manifestacijah, kakršnih po resoluciji v Trstu nismo več videli.
so jih premestili drugam ob popravilu šole v Ul. sv. Frančiška. Znan€ so vse homatije okoli te šole, izpadi šovinistke Košutove (Cossutta), razne obljube in preklici, končno so pa starši ie ugnali vse nasprotnike slovenske šole in zmagali.
Uspešno se je končala za nas tudi borba za slovensko klasično gimnazijo. Nedavno od tega so namreč razširili glas, da se tretji razred slovenske klasične gimnazije ne bo ustanovil, kar je silno razburilo vse starše, dijakov in dijake, ki s,q obiskovali prva dva razreda le gimnazije, in ogorčilo vso slovensko javnost. Pod pritiskom vsega našega ljudstva smo dosegli, da bo letos odprt tudi tretji razred klasične gimnazije in da se bo naslednja leta ta gimnazija spopolnjevala, dokler ne bomo imeli tudi popolne klasične gimnazije. To je važna pridobitev za- tržaške Slovence, sai omogoča edino ta gimnazija, oziroma licej, po dovršeni maturi dostop nadvse fakultete, kar ne : velja za: realno gimnazijo.
Ob teh dveh uspehih se morajo zamisliti vsi oni, ki morda spričo lažne propagande in prikritih groženj omahujejo in se ne znajo odio-,
v tednu „Za našega dijaka", svoj dar bo dala hiša vsaka!
i______________
Siti, da W «ali svoje otroke v slovensko šolo, kakor je njih narodna in sploh človečanska dolžnost. Ti uspehi nam tudi ponovno potrjujejo, da brez borbe ne gre, da pa je vztrajnost in odločnost vedno kronana z uspehom.
vas pogledat za možfni, so Nemci prisilili, da so jim lupile krompir in čistile kotle. Iz vseh teh vasi so najto odbrali 65 moških, jih zmetali na kamione, tanke in oklopne avtomobile ter jih v dežju odpeljali v Gabrovico in Tomačevico, kamor so dospeli ob 2 ponoči. Drugi dan zjutraj so zajete ljudi v To. mačevicj nagnali pred šolo, kjer je ležalo nekaj mrtvih partizanov, in jih odpeljali najprej v Gabrovico, od tam pa v Gorico, kamor so pri. speli 29. septembra. Tu so jih za. prli v neko vojašnico. Dva dn; jim niso dali prav nič hrane in jim nj. so privoščili niti vode.
V tej vojašnic« sp nato odbrali mladince od 17 do 25 let ter jih pozneje poslali v Trst, moške od 25 do 60 let pa so odpeljali v Nemčijo na prisilno delo. Starejše moške in invalide pa so poslali nazaj domov.
Repentaborsko ljudstvo je tedaj preživljajo težke in grozne dneve, saj je tedaj prvič občutilo na svoji koži divjanje krvoločnih nacistov. Repentabor je sicer že doživel podobno racijo Jeta 1942, ko so parti.
Resolucija je zadala SIAU in Slovan, sko-italijanskemu bratstvu hud udarec, od katerega se še ni popolnoma opomogla. Vidalijevci so s svojim šo. vinizmom zopet castrupili del množic, ki so v SIAU našla pravo pot. S plju-
t---------------------N
. Dijaška Matica obvešča svo-> je krajevne odbore, poverjenike, članstvo in vso slovensko javnost, da priredi kot običajno vsako leto
«TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKA»
ki bo trajal od 1. do S. okto. bra t. I.
Dijaška Matica se v tem tednu, ki je neposredno pred začetkom šolskega leta na srednjih šolah, obrača na vse zavedne rojake, do ji pomagajo zbirati sredstva, ki so ji po. trebna zg podpiranje revnih dijakov med nastopajočim šolskim letom,
Spbročamo krajevnim odbo. rom in po-verjeništvom, da bo. do v teku tega tedna podrobna navodila in kar je potrebno za izvedbo nabiralne akcije. Od vestnosti in	požrtvovalno iti
krajevnih odborov in poverjeništev je od,visen uspeh tega tedna. Vse zavedne Slovence pa prosimo, do podprejo z vsemi silami plemenito delo Dijgške Matice.
Kdur podpira slovenskega dijaka gradi bodočnost svojega ljudstva!
DIJAŠKA MATICA
t.------------------------------J
vanjem na narodnoosvobodilno borbo | in s proglašanjem te borbe za sramotno preteklost so rušili vel ko delo, k ga je v povojnih letih opravila SIAU. Ta organizacija nekaterim ljudem iz Vidalijevega tabora, ki so boteli iška. ti kompromise s tržaško buržoazijo, že prej ni bila pogodu, češ da je ovira za enotnost tržaškega ljudstva. Zato so ti ljudje takoj izkoristili resolucijo IB in hoteli spraviti SIAU v ropotarnico, da bi jo od tam le ob kaki redki pri liki potegnili na dan. Njihova SIAU je le še formalno obstajala, ni pa dala od sebe nikakega znaka življenja. Na SIAU so se spomnili le ob občinskih volitvab, v podeželskih občinah, da bi z njo varali naše ljudstvo. Potem so Jo popolnoma pokopali in zato tudi pozabili na zastave bratitva, na slovensko in italijansko zastavo z rdečo zvezdo.
Medtem ko so se kominformisti od. povedali ideji resničnega bratstva, pa ta ideja ni zamrla. Pognala Je med tržaškim IJud-.tvom pregloboke korenine, da bi Jo labko uničilo z enostavno politično potezo. Zato je SIAU zopet zaživela in se začela krepiti. Najprej
zani napadli vojaško postojanko pri predoru, kjer je bil ubit er, vojak, drugi pa ranjen, Ze tedaj so fašisti odgnalj 60 ljudi in jih imeli dva meseca zaprte v Coro, neju. Vendar pa se ta akcija ne da niti primerjati z divjanjem naci. stov.
2. oktobra 1943. so se na Repen taboru združili z nacisti, ki su pridrveli z goriške fronte tudi nncisti, ki so se vračali s svojega pustošenja po Istri, kjer s-o naplenili ogromno blaga in ga nato pošiljali svojcem v Nemčijo.
Po osvoboditvi so se vsi vaščani srečno vrnili iz Nemčije —	27,
septembra 1945. so vsi Repenta-borci slovesno proslavili ta dan in tedaj so vsi čutili, da jih je narod, noosvobodilna borba rešila vse in zlomila hrbtenico fašizmu. Kakor smo se tedaj tega zavedali vsi, ta. ko se moramo tudi sedaj enotni spominjati- onih i težkih dni ir/ st zavedati, da bi brez enotnosti in našp borbe bili še vednp sužnji. Tega se moramo zavedati . tembolj sedaj, ko nam skušajo bivši fašisti zopet odrekati naše pravice.
Uspehi v šolstvu
bodrilo za nadaljnjo borbo
Repentabor se spominja svojih strahotnih dni
je bila sklicana konferenca SIAU, v nedeljo pa bomo imeli pri Sv. Ivanu tabor SIAU. Na tem taboru bodo slovenske in italijanske množice ponovno potrdile, da je slovansko-italijansko bratstvo živa stvarnost, da ni brez tega bratstva mogoča nobena napredna borba in da mora vsako politično gibanje, ki temu bratstvu naspretuje, nujno zaplavati v šovinistične in reak. cionarne vode.
SIAU mora zopet zaživeti svoje polno življenje, mora zbrati v svoje vrste vse napredne ljudi obeh narodnosti, ki jim je vsak šovinizem tuj, ki so ponosni na našo preteklo borbo in ki nimajo internacionalizma le na jeziku. Slovansko-italijansko bratstvo, najbolj važna pridobitev osvobodilne borbe na naših tleh, se mora znova krepiti in z njim se mora krepiti njegov konkretni izraz SIAU. Bolj ko se bodo potem zaradi tega zaganjale proti njej sovražne sile, bolj bomo o tem prepri. cani, da smo na pravi poti.
Iz sindikalnega življenja
Sindikalni položaj se y Italiji vedno bolj zaostruje. Pogajanja med sindikalnimi organizacijami in organizacijo delodajalcev Confindu-strije niso imela nobenega uspeha. Delodajalci so sicer pristali na delno zvišanje plač, nočejo pa ničesar slišati o ureditvi vprašanja idividualnih odpustov. To vprašanje pa je zelo važno za vse delavce.
Zaradi tega ie pričakovati, da se bodo v Italiji začele stavke, kar bo seveda imelo svoj vpliv tudi na tržaške delavce. Pri tem pa moramo upoštevati, da so tu pogoji drugačni.
V	Italiji zahtevajo sindikalne organizacije, da sq izboljšajo mezde predvsem specializiranim in kvalificiranim delavcem, to je, da bo med plačami težakov in plačami kvalificiranih delavcev večja razlika. Gre torej za rekvalifikacijo in ne splošni povišek plač. Po drugi strani pa nimajo v Italiji notranje kimisije in sindikati nobenega vpliva pri odločanju glede individualnih odpustov delavcev.
Položaj je v Trstu precej drugačen. Z rekvalifikacijo bd tržaški delavci zelo malo pridobili, ali pa celo nič. Od morebitnega poviška plač specializiranim in kvalificira-1 nim delavcem bi odtegnili poviške, ki sq jih delavci dosegli s februarsko stavko, kar pomeni, da bi konkretno zelo malo ostalo od novega poviška. Tudi glede individualnih odpustov so delavci v Trstu mnogo na boljšem od delavcev v Italiji. Tu že ves čas od leta 1945 -dalje tovar, niški odbori soodločajo pri vprašanju individualnih odpustov in ne morejo v tem pogledu delodajalci ravnati po mili colji. Ta praksa velja, čeprav so industrije! odpovedali sporazum o tovarniških odborih.
Ko bodo italijanski delavci napovedali stavke, seveda tudi tržaški delavci ne bodo mirovali, saj je njihov gmotni položaj zelo težak, zlasti z zadnjim povišanjem cen življenjskih potrebščin in s povišanjem najemnin. Toda iz objektivnih pogojev jasno izhaja, da mora borba tržaških delavcev težiti za drugimi cilji. Rekvalifikàcija ne bi jim prinesla nobenega haska. Pravilno borbo je delavcem nakazal akciijski sindikalni odttor, ki je postavil stvarne zahteve ter jih predložil sindikalnim organizacijam V razpravljanje. Le na osnovi teh zahtev bi sj lahko tržaški delavci izboljšali svoj gospodarski položaj. Enotni sindikati so seveda vsako razpravljanje o teh zahtevah odbili, toda delavci niso tega mnenja in bodo, preden stopijo v stavko, izračunali, kaj bi jim ia stavka prinesla.
V	ladjedelnici Sv. Marka so bile pretekli teden volitve v tovarniški odbor. Te volitve niso bile demokratične, ker so volivno komisijo kar imenovali od zgoraj, namesto da bi jo volili. Delavci so bili do teh volitev brezbrižni in dopoldne jih je šla volit le peščica. To je razburilo razne aktiviste, ki so šli med delavce in jijn grozili, da ne bo dobro zanje, če ne nojdejo volit. Kljub tem grožnjam Pa se je veliko število delavce'' vzdržalo volitev
V	pogajanjih med peki in me.'1 pekovskimi delavci ni prišlo do nikakega sporazuma, ker delodajalci nočejo popustiti. Zaradi tega b°' do pekovski delavci prisiljeni stopiti v.stavko, da dosežejo uresničenje svojih zahtev.
liudski TEDNIK
5
•r Vii »N Tj OVA X N K O PODHOĆJK STO-.IA
L ORI OBRA BO 0DPR1A GOSPODARSKA RAZS1AVA ISTRSKEGA OKROŽJA:
TESNA POVEZAVA Z NAŠIM ZALEDJEM
jamstvo za uspešen razvoj istrskega gospodarstva
Samo nekaj dni nas še loči od 3. glavnem paviljonu pa se sklanja nad
razstave gospodarske dejavnosti Istrskega okrožja. Dne 1. oktobra bo odprta razstava, ki je postala že običajna in ki prikazuje že tri leta zaporedoma uspehe, ki so bili doseženi v gospodarski izgradnji jugoslovanske cone. Razstava bo zaključena 8. oktobra.
Na stavbi, kjer bo stala koprska ribarnica in tržnica ter okoli nje, je sedaj vse živo. Delavcem so prišli na pomoč tudi prostovoljci. Prostor cibsega nekaj velikih in manjših paviljonov ter dvoje velikih odprtih dvorišč. Skupna površina, ki jo bodo zasedli razstavljeni predmeti obsega nad 2500 kvadratnih metrov brez prostorov, kjer bodo postranske prireditve.
Razstava že kaže svoje obrise. Zidarji dokončujejo stavbe, tesarji so že postavili številne stojnice, v
grafikoni in paneli cela vrsta tehnikov in risarjev. Domačim arhitektom in tehnikom so priskočili na pomoč tudi študenti arhitekture iz Ljubljane.
Vodili bomo našega bralca po prostorih, ki jih bo gotovo obiskal v prihodnjih dneh.
ZARADI VELIKE UDELEŽBE
OBRTNIKOV BO TREBA MISLITI NA POSEBNO RAZSTAVO
Prvi na vrsti je paviljon, v katerem bodo razstavljali svoje izdelke istrski obrtniki. V ta prostor bomo stopili mimo predmetov, ki jih je pokazala ljudska tehnika. Tu bo jadrnic in drugih Čolnov, športni in drugi predmeti, ki jih ljudska tehnika popularizira med domačim mestnim in vaškim prebivalstvom.
Letos se je prijavilo za razstavo
Pred tednom “Za našega dijaka,,
plodno delo Dijaške Matice
Prov gotovo ni tržaškega Slovenca, ki bi ne vedel za ime Dijaške Matice. Ta dobrodelna organizacija si je v kratki dobi svojega petletnega, obstoja utrdila svoj ugled med vsenfti, ki se vesele lepega razvoja našega sredmješolstva, kajti marsikateremu dijaku je prav Dijaška Matica omogočila ali vsaj olajšala študij.
Dijaška Matica pravzaprav ni stara le pet let. Nastala je že v času med obema vojnama kmalu po priključitvi primorskih krajev k Italiji. Dijaška Matica je takrat i-melat svoj delokrog po vsem Primorskem in je podpirala prav tako visakošolce kot dijake, ki so študirali v Idriji ali v Tolminu, pa tudi one Slovence, ki so obiskovali italijanske srednje šole v Gorici in Trstu. Ko je fašizem zatrl slovensko šolstvo in je oviral sploh vsak kulturni napredek, je razpustil tudj «Dijaško Matico».
Takoj po osvpbojenju je leta 1945 nastal v Trstu akcijski odbor «Za našega dijaka», ki je Po vsej Primorski priredil nabiralno akcijo, ki je izzvenela v pravo manifestacijo kulturne zavesti primorskega ljudstva Akcijski odbor pa je obenem pripravil vse potrebno, da se je podporna organizacija «Dijaška Matica» obnovila. Obnovljena «Dijaška Matica» je razvila ogromno aktivnost, vendar je v takratnem Vzhodn-o-prijnorskem okrožju, t. j. takratni coni B ljudska oblast postopoma prevzela vso skrb za vzdrževanje dijaških domov in za Pod|por0 revnim, dijakom. Tako so v novem, socialističnem redu vsi dijaški domovi v Tolminu, Idriji, Cerknem, v Sent Petru pri Gorici, v Ajdovščini, v Postojni, v Ilirski Bistrici in, v Herpeljah v oskrbi države. Tako je obstoj Dijaške Matice ostal brezpredmeten in se je Dijaška Matica po razmejitvi razšla. Istočasno se je okrožni odbor Dijaške Matice v Gorici osamosvojil in ustanovil za Slovence v Italiji Popolnoma samostojno Dijaško Matico. Prav tako se je odcepila in osamosvojila tudi Dijaška Matica v Istrskem okrožju, toda tudi tu je Prenehala z delom, ker je njene dolžnosti prevzela v polni meri ljudska oblast, ki skrbi sedaj za dijaške domove v Kopru, Skocijanu Pri Kopru, v Portorožu in Piranu; Poleg tega pa še za hrvaški dijaški dom v Bujah in za italijanski di-laški dom v Kopru.
^olcg goriške Dijaške Matice, ki vzdržuje slovenski dijaški dom v “Orici in podpira revne dijake go-riških srednjiih šoj, obstaja sedaj amo še Dijaška Matica v Trstu, tržaška Dijaška Matica ima najtežjo akrb za Dijaški dom, v katerem Prebiva vsako šolsko leto okoli sto "Wkov medtem ko prihaja precej
desetin teh na hrano in prekodnev-no bivanje in študij. Dijaika Matica no vzdržuje le doma, nego daje svojim gojencem .tudi podpore. Polno oskrbovalnino plačuje le malo gojencev. Zaradi težkih gospodarskih razmer, v katerih živijo starši naših, dijakov, ima- večina teh oskrbovalnino več ali manj znižano in nekaj dijakov (zlasti sirote) uživajo gostoljubnost Dijaškega doma brezplačno. P.omoč Dijaške Matice našim dijakom, pa- ni le gmotnega temveč tudi moralnega značaja. Med1 šolskim letom nudi Dijaška Matica dijakom pomoč v i n.st ruke i-jah v predmetih, ki jim delajo pre. glavice; v počitnicah pa organizira tečaje za dijake, ki imajo ponavljalne izpite. Dijaška Matica pa je oskrbela tudi nekaterim šibkejšim, slabotnejšim dijakom preko počitnic okrevališča.
Slovensko ljudstvo na Tržaškem priznava Dijaški Matici njene velike zasluge za, razvoj našega inteligenčnega naraščaja. To dokazu, jejo pogosto objave darov, ki jih prejema Dijaška Matica iz vseh krajev in vseh slojev na pobudo ljudi samih, ki še spomnijo Dijaške Matice ob vsaki priliki, nat bo vesela ali žalostna. Spričo ogromnih stroškov, ki jih ima Dijaška Matica s podporami in vzdrževanjem doma, pa tudi ti pogosti darovi daleč ne zadoščajo. Zato prireja «Dijaška Matica» že od svoje obnovitve vsa, ko leto v jeseni teden «Za našega dijaka». Letos bo ta teden od 1. oktobra do vključno 8. oktobra. V tem tedn-u bo Dijaška • Matica» zbirala prostovoljne prispevke pa tudj nove člane, kajti prav člani s svojimi rednimi mesečnimi prispevki so najtrdnejša osnova delovanja Dijaške Matice. Pravila Dijaške Matice poznajo več vrst članstva, tako da je zares vsakomur omogočeno, da se uvrsti v redne podpira telje revne dijaške mladine. Tudi Članarina je dokaj gibljiva in si jo vsak član lahko sam določi. Mladinci - člani plačujejo mesečno 5 lir članarine; redni člani plačujejo od 10 lir navzgor po prostovoljno sprejeti obvezi. Ko doseže članarina 100 lir mesečno, postane član podporni in se lahkò obveže na plačevanje redne članarine za vsak znesek od 100 lir navzgor. Vplačnik enkratnega znesita 10.000 lir pa postane ustanovni član.
V tednu <4Za našega dijaka» se bo vsak zaveden tržaški Slovenec spomnil velikih zaslug Dijaške Matice. Daròval bo ob tej priliki v sklad Dijaške Matice kolikoa- mu bodo ie dopuščale njegove gmotne razmere in če še ni član te prepotrebne organizacije, bo v tem tednu pristopili in si določil višino vsakomesečne članarine.
najmanj 90 obrtnikov vseh strok. Poleg izdelkov domačih mojstrov bomo videli tudi stvari, ki so jih napravili vajenci, ki so prišli iz prvih žol in tečajev. Zaradi omejitve prostora bodo pokazani samo izdelki, ki so najvažnejši kot izpopolnilo ostale gospodarske dejavnosti. Zaradi tega je treba misliti že sedaj na to, da priredimo samostojno razstavo obrti, ki bo pokazala sposobnost in pomen te gospodarske stroke.
Ljudska oblast je vključila tudi obrtnike v svoj gospodarski načrt, da bi dvignila njihovo proizvodnjo in jo postavila na razpolago delovnemu ljudstvu istrskega okrožja. Iztrgati hoče obrtnika iz vpliva kapitalistične špekulacije in mu zagotoviti pravo mesto v splošni ekonomski dežele.
Iz tega paviljona bomo stopili na dvorišče, kjer bodo razstavljali domači ribiči. V. bazenih bomo videli vse pomembnejše načine ribolova, spoznali bomo vse najpotrebnejše ribiške potrebščine. Ribolov je ena najvažnejših panog istrskega gospodarstva, saj se bavi z njim najmanj 800 ribičev.
KMETIJSTVO JE NAJVAŽNEJŠA PANOGA ISTRSKEGA GOSPODARSTVA
Ni lahko prikazati pomen, ki ga ima v gospodarstvu istrskega okrožja kmetijstvo; 70 odstotkov prebivalstvase bavi z njim. Z zadružništvom, predvsem pa z obdelovalnim zadrugami, je bila dana tej panogi nova, naprednejša smer, ki hoče izkoristiti vse klimabdee In druge pogoje istrske zemlje za čim večjo in čim vrednejšo proizvodnjo. Na razstavi ne bomo videli samo vzorcev najbolj značilnih pridelkov istrskega kmetijstva, tem-
Nadaljevanje na 6. strani
CVETKE
Iz trzaš k 1 11 listov
V soboto je «Delo» objavilo članek o gospodarskem položaju v Jugoslaviji in napisalo tudi tole: «Posebno se je poostril položaj zaradi izredno slabe letine».
Isti dan pa je napisala «Unita»: ■Poudariti moramo predvsem, da de-mokrščanski «Giornale di Trieste» dela veliko uslugo Titu, ko govori o suši. S tem časopis v celoti sprejema titovsko geslo, s katerim skušajo tl-tovci opravičiti in zakrinkati obupni poljedelski položaj v Jugoslaviji, ki je nastal zaradi petletnega načrta».
■Unita» torej zanika, kar piše «Delo». Zanjo je suša le propagandno geslo in izgovor, za »Delo» pa je stvarnost. Kako so se tako zaleteli, saj imajo vendar uredništvi na istem hodniku? Kes, laž ima kratke noge.
Mitko se v «Delu» v uvodniku jezi na Angloamericane, da hočejo spremeniti Trst v vojaško oporišče za svojo vojnohujskaško politiko in piše: «Vprašati moramo gospođe, ki tako brezvestno odločajo o naši usodi, če so nas kdaj koli prosili za dovoljenje. Nihče od nas jim ni dal pooblastila za nadaljevanje tega pogubonosnega početja. Zato jih moramo prisiliti, 'da odnehajo».
Ne vemo, kako misli Mitko prisiliti Angloamericane «da odnehajo». S svojimi članki prav gotovo ne. Zato pa so tudi ti članki le gola demagogija in pesek v oči delovnemu ljudstvu.
«L’Unità» protestira proti načrtom ENAL-a, da bi izrinil Enotne sindikate iz prostorov v ul. Conti 11 in piše, da bi se Enotni sindikati tudi pogajali z ENAL-om, če bi jiil tako demokratičen, kakor je v Italiji.
Kominformtsti hočejo v svoji propagandi dokazati, da je v Italiji vse bolje kakor v Trstu, čeprav je v nekaterih pogledih še slabše. Zato je tam ENAL «demokratičen», zato so ob povišku najemnin v Trstu napisali, da so najemnine v Italiji nižje kot v Trstu, čeprav so jih ravno
tam povišali še prej in so tu Italijo le posnemali, kakor se dogaja tudi v vseh drugih stvareh. Kaj pač hočemo, «Unità» hoče svoje bralce «prevzgojf-ti», da se bodo navduševali za «veliko mater».
«Demokracija» je v članku o tretji obletnici ratifikacije mirovne pogodbe zapisala: «Rim je znal podjarmiti tuje narode, ali jim je dal pravno varnost. Italija nima moči, da bi podjarmila druge narode in' ni sposobna, da bi jim dala zavest pravne varnosti».
V uvodniku pa je napisala: «S svoji, mi neumerjenostmi glede Dalmacije, Istre in Slovenskega Primorja je Italijanom uspelo mobilizirati južne Slo. vane proti sebi. S svojimi nadaljnimi postopki v razdobju, ki je sledilo prvi svetovni vojni, so izzvali upor in odpor južnih Slovanov in končno zlom Mussolinijeve politike.»
Iz teh vrst lahko vsakdo sklepa, da Je ljudem pri «Demokraciji» žal, aa Italija ne zna podjarmiti tujih narodov in da jim je žal, da je s Slovani slabo ravnala le zato, ker se je s tem skreoitirala in «Izzvala upor». Zanje torej ne velja pravica narodov, da se združijo z domovino, dovolj Je, da tuji imperialist vrže tu pa tam podjarmljenemu narodu, kako kost. Res, veliko «narodnjaštvo».
Isti list dela propagando za vpis slovenskih otrok v slovenske šole z blatenjem narodnoosvobodilne borbe. Po logiki članka «Kam bi ga dali», so bili italijanski učitelji krivi, da so postali naši primorski fantje partizani. O njih pravi list: «Zato so ti otroci postali ne dobri Italijani in ne dobri Slovenci, ampak razbojniki, ki jim ni sploh nič več sveto. Ko je nanesla prilika, so se navdušili le za puške.. itd.»
Vemo, da pisca članka silno peče, da se primorska mladina kljub fašistični vzgoji v šolah ni odtujila svojemu narodu in da je zagrabila ob odločnem trenutku za puške. Ce hi se to ne zgodilo, bi ta gospod lahko še vedno izkoriščal in varal naše ljudi, sedaj pa se mora potikati po Trstu. Zato so zanj partizani razbojniki! Toda razbojnik je bil on. Zato nima nobene pravice braniti slovensko šolo: Ce ne bi bilo onih «razbojnikov», bi bile še danes šole «tam pod Snežnikom» italijanske.
Ž I V Ij J E M I K HA GORIŠKEM
LJUDSKI TABOR V SOVODNJAH
v »	r? ■ § v '
r	• « t; -
'	% ;r
feti '
ŠTEVILNA MNOŽICA SE JE ZBRALA V NEDELJO V SOVODNJAH
Ljudski tabor v Sovodnjah pri Go-1 rici je privabil v nedeljo veliko množico goriških Slovencev, ki so nadvse uspeli prireditvi dali pravično priznanje in pečat popolnega uspeha.
Tabor, ki ga je organizirala Zveza slovenskih prosvetnih društev v Italiji, je otvoril predsednik tov. Viljem Nanut, ki je pozdravil goste izven goriškega območja in sicer predstavnike Slovencev Slovenske Koroške, Trsta, Slovenske Benečije, Rezije in Kanalske doline. V svojem govoru je poudaril, da je tabor vsakoletni mejnik v delovanju slovenskih prosvetnih društev, ki na tem prazniku pokažejo svoje uspehe in nenehni vzpon na lestvici kulturnega delovanja. Prav tako je poudaril enotnost, ki veže vse Slovence izven meja njihove matične domovine, kar se je tudi na taboru dejansko pokazalo: Lahko rečemo, da je bil nedeljski tabor manifestacija bratstva in enotnosti vseh zamejskih Slovencev, ki so se ob slovenski besedi in slovenski pesmi sproščeno razživeli in skovali nov obroč medsebojne povezanosti.
Po govorih tov. Tonča Slaperja, ki je govoril v imenu Prosvetne zveze Koroške in tov. Mira Prešla, ki je prinesel pozdrave SHPZ iz Trsta, je otroški balet iz Podgore otvoril kulturni spored. Mladi plesalci so si osvojili simpatije gledalcev, ko so odplesali svoj dobro naštudirani ples. Za njimi so prišli na oder pevci združenih goriških zborov, ki so prav dobro odpeli tri pesmi. Sledili so jim Korošci iz Bičovis, nato po vrsti pevski zbori s Proseka Kontovela, Podgore in Oslavja, Standreža, Barkovelj in zopet združeni goriški zbori. Slovenska pesem si je utrla pot do hvaležnih poslušalcev, ki so vsako nagradili z močnim ploskanjem.
Po končanem pevskem sporedu Je napovedovalka najavila nastop rezijanske folklorne skupine. Gledalci t-o pritisnili v neposredno bližino odra in stezali vratove, da bi bolje videli rezijanske narodne plese. Zanimanje je bilo izredno veliko, toda temu se ni čuditi: Rezijani so tokrat prvič nastopili na slovenski prireditvi. Ob spremljavi violine in brača so se zavrteli štirje pari na odru.
Plesali so «Rezijanko», domač, narodni ples. Ko so končali, jih je sprejelo mogočno ploskanje. Gledalci so dali duška svojemu zadovoljstvu in zahtevali, da se ples ponovi. Trikrat so ga ponavljali, tako j« bilo navdušenje gledalcev, ki so Rezijanom dali res zasluženo priznanje.
Korošci so izvedli znano «Stehva-nje», ki je bilo prav tako nagrajeno z močnim ploskanjem. «Visoki rej» je zaključil nastop koroške skupine Zadnji so nastopili Tržačani, ki so se predstavili s plesom «Stu ledi» in seveda za odlično izvedbo prejeli nagrado gledalcev.
Barkovljanska godba, ki je meu prireditvijo nastopila samostojno, je po končanem sporedu igrala na plesišču, kjer se je staro in mlado vrtelo še pozno v noč.
Množica ljudi, ki je prihitela na tabor, je s svojo prisotnostjo ponovno dokazala, da so Slovenci v Italiji med seboj neločljivo povezani, da ne bo nobenemu sovražniku nikoli uspelo razbiti te enotnosti, ki je bila skovana in preizkušena » narodnoosvobodilni borbi.
EGON KRAUS
6	Iz republik Jugoslavije
Kronika
Na Cast lOIetnice OF je predsedstvo Zveze sindikatov Jugosla-vije, Glavni odbor za Slovenijo pozval vse delovne kolektive na tekmovanje, ki bo trajalo od 1, oktobra 1950 do 31. marca 1951.
Niš, mesto v Srbiji, ki Je bilo med vojno skoro popolnoma porušeno, se razvija v eno najpomembnejših središć Srbije. Poleg mnogih stanovanjskih hiš so do sedaj sezidali 105 novih gospodarskih poslopij.
V	Slavoniji, v vasi Sirači pri Osijeku so postavili temelje za uovo tovarno platna.
Preko 9 milijonov kg morskih rib so letos nalovili ob dalmatin-• ski obali.
Veliko predilnico grade v Titovem Užicu. Obratovati bo zaEela prihodnje leto; Vzporedno s tovarno grade delavsko naselje.
Od 1. do *. oktobra bo teden Rdečega križa. Organizirane bodo potujoče razstave, predvajali bodo zdravstvene ritme. V okviru Tedna Rdečega ^jeriža bodo slavili 2, oktober mednarodni dan miru.
Med FLRJ in Zapadno Nemčijo je bil podpisan trgovinski sporazum. Zapadna Nemčija bo dobavljala Jugoslaviji investicijsko o-premo v vrednosti 148 milijonov zapadnonemških mark. Jugoslavija pa bo dobavljala Nemčiji kmetijske pridelke, rude, kovine In les.
Delegacijo Britanskega nacionalnega komiteja za mir je sprejel podpredsednik prezidija
Ljudske skupščine Moia Pijade.
Gospodarska delegacija iz Mehike je prispela v Beograd, da bo proučevala možnosti za razširitev trgovinske izmenjave med FLRJ in Mehiko.
Maršal Tito je sprejel patriarha srbske pravoslavne cerkve g. Vi-kentija Prodanova.
Ameriški senatorji, ki so na potovanju v Evropi, so obiskali Jugoslavijo. V prvih dneh so obiskali lunečko delovno zadrugo «Janko Cmelik» v Stari Pazovi.
Za izrednega poslanika v U-rugvaju je imenovan Marijan Sti-linovič.
Letalska nesreča se je pripetila na progi Beograd-Zagreb-Pula. V letalu je našlo smrt 7 potnikov
in 4 člani posadke. Med žrtvami sta dva strokovnjaka za petrolejska raziskovanja in dva znana beograjska novinarja.
Prvi elektromotor za pogon tramvajskih voz so izdelali v Beogradu. Ima moč 55 kilovatov in ga bodo uporabljali tudi za trolejbuse in za manjše električne lokomotive. Prihodnje leto bodo začeli s serijsko izdelavo.
Nova radijska postaja je začela delovati v Baru, črnogorskem Primorju.
Tovarna sladkorja v Ćupriji je začela s predelavo sladkorne pese.
V	17N podjetjih Hrvatske so do
sedaj izvolili delavske svete.
Novo tvornico akumulatorjev
bodo začeli graditi pri Skradinu v Dalmaciji. To bo druga tovarna akumulatorjev v Jugoslaviji za «Munjo» v Zagrebu.
Skupina izseljencev iz Argentine je v FLRJ. Do sedaj so si v Sloveniji ogledali «Litostroj», U-niverzitetno knjižnico, tiskarno «Toneta Tomšiča», obiskali Bled, Vrbo, Cankarjevo rojstno hišo na Vrhniki in Postojnsko jamo.
Italijanska unija bo namesto periodičnega časopisa «Arte e lavoro» začela izdajati časopis «O-rizonte», ki bo namenjen širšemu krogu bralcev italijanske narodnosti. Poleg tega bo začel izhajati prti italijanski ženski list v FLRJ. Mesečna naklada italijanskih listov se bo tako dvignila na 350.000 izvodov.
Napredni italijanski pisatelj Tito Roza, urednik «Omnibusa», časopisa za politična in kulturna vprašanja je ob svojem odhodu iz Jugoslavije izjavil, da »e bo skupno s svojimi prijatelji boril za širjenje resnice o Jugoslaviji v Italiji.
Nove poljedelske stroje razstavljajo na zagrebškem velesejmu. Industrija strojev v Rakovici razstavlja nove traktorje, tovarna iz Osijeka stroje za sajenje in izkopavanje krompirja, slamoreznice, nove stiskalnice za grozdje itd.
Z REPUBLIŠKE PARTIJSKE KONFERENCE fr LJUBLJANI
Preobrazba miselnosti delovnih lindi i—osnova graditve socializma—i
22. in 23. septembru je bila v j cije, ker gradi vso svojo politiko Ljubljani republiška partijska kor:J nu zaupanju v zavest množic, ki
ferenca, na kateri so bili navzoči partijski delegati iz vso Slovenije. Kot delegata CK KP Jugoslavije sta konferenci prisostvovala Milo. van Djilas in Franc Leskošek.
Referate na konferenci sta imela sekretar Partije Slovenije Miha Marinko in član Politbiroja Krivic.
V svojem referatu o metodi vod-siva partijskih organizacij, jp. go-voril tov. Miha Marinko <> nekaterih splošno političnih vprašanjih, o odmevu demokratizacije države y svetu. Jugoslavija gre po poti poglabljanja socialistične demokra-
podpirajo tako politiko.
Spričo kom i nform i st iène gonje je naloga organizacij, da utrjujejo politično enotnost, da so budne proti sleherni notranji sabotaži, pioti komìnf ormističnem u in dru. gemu rovarjenju. Izdajstva, kakor je bilo n. pr. odkrito pred krat. kini na Hrvatskom, ne morejo biti bistveno nevarna, če je celbina partija politično budna. Taki primeri ostajajo osamljeni, kakor hitro je Partija razkrila kominformov-sko bistvo njihovega saboterstva. razbijanja politične enotnosti, šir-
jenja šovinistične, nacionalne in verske nestrpnosti.
Tudi v. Sloveniji bi se lahko n. pr. ustvarilo, ob nepravilnem ra. zumevanju, nekakšno mnenje o no. vem srbskem hegemonizmu. Toda kdor bi le bežno pogledal letne proračune, bi ugotovil, da Slovenija ne daje svojih presežkov Srbiji, temveč gospodarsko zaostalim republikam kot sta Makedonija tel Bosna in Hercegovina in da dajeta svoje presežke tem republikam prav tako tudi Srbija in Hrvatska kot gospodarsko razvitejši deželi. Iz socialističnega gospodarstva Jugoslavije lahko vsakdo vidi vskla.
Koroški fošM-iaiifestacija
enotnosti koroških Slovencev
NOVI OBJEKTI V ŽELEZARNI GUSTANJ
Jp. oktobra pred tridesetimi len so 6ili z nesrečnim plebiscitom od-trpani koroški Slovenci od svojega m a tiene rja naroda. Dolgoletna reakcionarna in nacistična oblast ni mogla zatreti v. koroškem Ividitvu težnje, da bi se vrnilo V svojo prirodno skupnost. Z lastno borbo je i; narodnoosvobodilni vojni izpričalo svojo voljo, da hoče krivice, ki so mu jih v preteklosti napravili, samo popraviti
Toda tudi po drugi svetovni vojni je ostal velik del koroških Slovencev izven svobodne domovine, kajti izdajstvo Sovjetske zveze je omogočilo pariški diktat, 1-4 ga pa naše koroško ljudstvo ne more tu noče priznati..
Ob tridesetletnici icoroskcga plebiscita pripravljajo avstrijski krogi-velike proslave. Napovedujejo, da bodo govorili najodgovornejši avstrijski funkcionarji. V. pokrajin-sitem, svetu je bil tudi sprožen tn-edtog, da postane 10 oktober na-
cionalni, plačan praznik, to se pravi, da bo oficialno od državnega vodstva jyriznan To proslavljanje plebiscita pomeni ponovno netili šovinizem med avstrijskimi množicami, pc-.iovno sramotiti koroške Slovence in pred svetom dokazovati, da Slovencev »a Koroškem ni, da Slovenci nimajo do te zemlje nobenih pravic.
Medtem ho poskušajo razne stranke in posamezniki na Koroškem zatirati in preganjati Slovence kakor v najtemnejših dneh fašizma, pa se osvobojeni koroški Slovenci nenehno gospodarsko in kulturno dvigajo. Velike elektrarne na Dravi, razvoj Mežiške doline, novi objekti železarne v Guslanju, šole. tovarne i(d. so dokaz skrbi, ki jo Slovenija in Jugoslavija j posveča svobodnemu delu Koroške. Veliki kulturni festival v Guslanju, ki je že peli po osvoboditvi, je priču množičnega kultur nega ude;.stro-■vania koroških Slovencev.
V' Guštanju se je zbrala velikanska ninežica ljudi. Prišle so kul-turno-umetniške skupine iz Maribora, Murske Sobote, Kranja in bližnjih krajev. Posebno prisrčno so bili pozdravljeni bratje 'iz nesvobodnega deta Koroške.
Festivala so se udeležili tudi podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj, zastopniki OF, Ljudske prosvete Slovenije in drugih organizacij. Zborovalce je pozdravil dr. Marijan Brecelj, ki je govoril o pomenu, koroških Iculturnih tednov in dejal med drugim, da je vsak koroški festival hkrati ponovna ma nifestacija velike domovinske ljubezni, ki jo gojijo množice do nove slovenske ju jugoslovanske domovine. Jo dokaz tistega patriotizma, ki je na eni strani pomoč delovnemu ljudstvu pri izvrševanju domačih nalog, na drugi strani pa kažipot in opora rojakom onstran meje V borbi za njihove nacionalne pravice.
Na festivalu je nastopila dramska družina iz Guštanja SKVD ((Prežihov Varane» z ljudsko igro «Mikici;« Zala», s folklorno skupino, pevskim zborom in harmonikarji. Nastopile so tudi druge umetniške skupine iz Slovenije. Koroški pevci pod vodstvom dirigenta tov. Hartmana pa so bili deležni navdušenih ovacij - znak bratstva in neločljive povezanosti Slovencev svobodne Slovenije z onimi onstran krivične meje.
Koroški plebiscit in pariški diktat sta potegnila črto med Slovence. Toda koroški Slovenci kakor jugoslovanski narodi ne morejo priznati meja, ki naj bi ločile koroške Slovence od matične domovine, kakor ne morejo priznali nasilne razmejitve, ki je odtrgala del Primorske od svobodne Slovenije.
Ko govori Miha Marinko o me: todah vodstva, poudarja, da se pod izrazom zgraditev socializma prc-rado razume samo gospodarsko plat te naloge, pri tem pa se pozablja, da zgraditev težke in lahki industrije, intenzifikacija polje, de’stva itd. predstavlja samo gospodarsko podlago, ki bo omogočila zadovoljitev ljudskih potreb, ma-terialni in kulturni dvig delovnega človeka, ki bo na tej osnovi sprejemljivejši za drugačno obliko družbenega sožitja. Druga plat graditve socializma, t.j. preobrazbo miselnosti delovnih ljudi, ki je potrebna za socialistično družbo, kar je obenem neločljiv del ekonomske plati te naloge, je pogoj na u-spešnejšo in hitrejšo graditev gospo, darskih temeljev socializma. Zato jc treba vprašanje metode vodstva pojmovati prvenstveno kot poli-' Učno vprašanje in ne kot organizacijsko tehnično vprašanje. Gre za vprašanje politične taktiki- vodstva, plus razumevanje planskega gospodarstva kot celote in splošne-ga načela demokratičnega centra, lizina.
V svojem referatu je tov. Mariu-ko govoril še o kritičnem odnosu do dela. Povečana kritičnost pa naj vodi ludi li vežij partijski konsr-kventnosti in kontroli.
Tov. Vlado Krivic je imel referat o gospodarsko političnih in organizacijskih nalogah na vasi.
Po obeh referatih je bila obširna diskusija, v katero so poseglj delegati jz tovarn, zadrug, podjetij ter člani okrajnih partijskih komite, jev. V diskusiji so govorili tudi Milovan Djilas, France Leskošek, ki je govoril o oblikah dela partijskih organizacij na vasi ter Sergej Kraigher, ki je govoril o povezanosti ekonomske politike na vasi s celotno graditvijo socializma.
CRNA GORA SE RAZVIJA V NAPREDNO REPUBLIKO
S. oktobra bo ljudstvo Črne gore izbralo svoje najboljše ljudi v Ljudsko skupščino, ki bo naslednja štiri leta upravljala republiko.
Prva Ljudska skupščina LR Črne gore je sprejela ustavo Cmc gore, mnogo važnih zakonov in gospodarskih ukrepov, med katerimi je bil najvažnejši o petletnem planu, s katerim je Crna gora pokazala svojo voljo, da se pod vodstvom KPJ razvije n napredno socialistično republiko.
Prva štiri leta planskega gospodarstva so prinesla Crnogorcem velike uspehe. Ze v lanskem letu je kmetijska proizvodnja narasla za 21 odst v primeri z letom 1947. U-stauovljeno je bilo 450 kmečkih delovnih zadrug, ki obsegajo 50 odst. vseh kmetijskih posestev. Med najvažnejša dela v republiki štejejo melioracije. Samo v letošnjem letu so pridobili na področju Crne gore 1.700 ha plodne zemlje, ki je dala že tudi prve irridelke. Z gradnjo nasipa na reki. Bojani bodo na
prostranem Lflcinjslcem polju ycj>l vse vrste industrijskih in tropskih rastlin. Po melioracijskem načrtu bo dobila Črna gora skupno 50.000 ha plodne zemlje, kar je enako po-vršini sedaj obdelane zemlje.
Crna gora ni imela Pred vojno niti ene elektrarne, tudi ni bilo govora o lokalni industriji bi i-u-darstvu, čeprav inia Cma gora v zemlji velika bogastva.
' V letih svobode pa so zgradili jroleg manjših hidro in termoceu-t rui velike kalorične» centrale v Kotom in Pie v ju. Letos je začela obratovati velika hidrocentrala nn Mušoviča Reki, grade pa še dve hidrocentrali na reki Zeti.
Na Ulcinjslcem polju je postavljen prvi vrtalni stolp za čipanjc nafte pripravljajo pa tudi rudnike za eksploatacijo bogatih ležišč.
V štirih letih so zgradili ludi mnogo cest in železniške proge in to trikrat več kakor v 23 letih prejšnje Jugoslavije.
Tesna povezava z našim zaledjem
Nadaljevanje s 5. strani več se bomo tudi seznanili z uspehi, ki so bili že doseženi na tem področju. Kako se razvijajo istrske zadruge, kaj smo že napravili za boljše obdelovanje zemlje, kje smo z mehanizacijo kmetijskega dela: na vse to nam bodo odgovorili grafikoni, fotografije in modeli. Se bolj pa bomo spoznali pomen in perspektivo našega kmetijstva, ko bomo stopili skozi manjšo dvorano, kjer bo razstava fol-, klore in ljudske kulture, v osrednji veliki paviljon.
RAZVOJNA SMER VSEGA GOSPODARSTVA V POGOJIH LJUDSKE OBLASTI
Samo v tesni povezavi z naravnim zaledjem so dosedanji uspehi in bodoči razvoj istrskega gospodarstva. Vse do sedaj prirejene razstave so pokazale, kako se je istrsko gospodarstvo krepilo in izpopolnjevalo, odkar
se je okrožje naslonilo na FLRJ. Ze | turnega značaja. Lahko rečemo, da so
prva gospodarska razstava leta 1948 je pokazala, kaj je dosegla ljudska oblast ob podpori Jugoslavije že prvo leto, ko je bilo treba obnoviti domače gospodarstvo v pogojih gospodarskega bojkota, ki so ga izvajale oblasti angloameriške cone. Ze prvi uspehi so razočarali tujo in domačo reakcijo, ki je upala, da bo z diskriminacijskimi merami zadušila mlado ljudsko oblast istrskega okrožja. Prvo leto je bila doba notranje stabilizacije, ko je bilo treba popolnoma na novo urediti trgovino, rešiti vprašanje dobave surovin domači industriji, zagotoviti prebivalstvu zadostno količino potrebščin in povezati podeželje z mestom v enotni težnji za napredkom. Ze na razstavi, ki je bila lani, smo videli, kaj smo dosegli pri nadalj-nem delu utrjevanja našega gospodarstva. Zadružništvo je zajelo življenje vseh vasi, nastale so kmetijske obdelovalne zadruge, vasi so začele graditi zadružne domove, nastali so načrti regulacije zamočvirjenih dolin, dobili smo nove ceste, v mestih so zrasle številne stavbe gospodarskega in kul-
uspehi prvih dveh let omogočili ljudski oblasti prehod na načrtno gospodarstvo, v katerem se vse proizvajalne sile razvijajo enotno in enakomerno.
To pa je bilo mogoče samo zato, ker se je Istrsko okrožje krepko naslonilo na socialistično državo, ki po svoji notranji strukturi in po značaju svojega gospodarstva omoijoča tudi Istrskemu okrožju nemoten razvoj, ki ne poznaj kriz in depresij kakor v kapitalističnih deželah.
Jugoslavija ni za Istrsko okrožje navaden trgovinski partner, kjer je mogoče prodajati pridelke domačega kmetijstva in kupovati druge proizvode. Ta država ni pomembna za jugoslovansko cono samo zato, ker predstavlja naravno zaledje, brez. katerega se dežela ne more naravno razvijati.
To nam bo pokazala razstava v velikem paviljonu, ki ga lahko imenujemo: paviljon gospodarske perspektive. Na velikem reliefu, ki meri v dolžino najmanj IO metrov, bomo videli Istrsko okrožje z njegovimi plodnimi dolinami, vinskimi gorica-
mi, žitnimi polji Bujščine, nočvirmmi dolinami ob ustjih rek, ki jih je začela spreminjati človeška roka v rodovitne zelenjavne vrtove, slikovitimi mesti, belimi solinami, širokim morjem. Na tem reliefu bo pokazano, kaj smo napravili že do sedaj za preobrazbo naših vasi in mest in kakšne so bodoče perspektive.
Ko si bomo temeljito ogledali °' srednji paviljon, nas bo čakala Sc razstava istrske industrije, ki bo pokazala delovni proces pri izdelovanju ribjih zelenjavnih konserv ter metode za povečanje storilnosti dela.
Vzporedno z razstavo gospodarske dejavnosti bomo imeli v Kopru ves teden tudi bogat kulturni spored. Gostovala bodo gledališča in pevski zbori iz Jugoslavije in Trsta. Iz Trsta pridejo Slovensko narodno gledališče s «Primorskimi zdrahami». Komorni pevski zboc in tržaški orkester. Reka bo poslala dramo, ki bo uprizorila Machiavellijevo «Mandragole» In Hermanovo «Male liske». Ljubljana pa nam pošlje svoj «Veseli teater», ga vodi tržačanom že znani Bpžo po j krajšek.
LiuosKi TEDNIK
7
PRETEKLOST IN SEDANJOST MAKEDONCEV
Narod, ki vstaja.
Krasno uspelo .12 dnevno potovanje prosvetnih delavcev iz Trsta po Jugoslaviji bo stalo udeležencem nedvomno v najlepšem spominu. Mnogo je bilo lepih doživetij, mnogo dragocenih spoznanj! Od Ljubljane do Zagreba. Beograda, Skopja, Ohrida in Sarajeva — Povsod ista slika delavnosti in vztrajne podjetnosti delovnega ljudstva za uresničenje veličastnega petletnega plana, za dvig gmotne in kulturne ravni ljudskih množic za izgradnjo socialistične domovine.
Edinstveno doživetje po prekrasni udobni zračni vožnji iz Beograda v Sk< pje je bil za nas obisk najjužnejše ljudske republike Makedonije. V tej svojevrstni, gospodarsko zaostali in redko naseljeni republiki so še povsod vidni sledovi težke preteklosti. Starinska mesta z značilnimi ostanki turškega gospostva — s čaršijani, mošejami in minareti
redka revna naselja po podeželju
zamočvirjene ravnice z legli malarije, terorizirano, neuko in siromašno prebivalstvo v sicer slikovitih nošah — dežela brez cest, železnic in industrije brez univerze in svobode — to je bila do nedavna še Makedonija. Danes je zaživela (fežeia drugačno življenje! Iz narodnoosvobodilne borbe je izšla zmagovita LR Makedonija, ki pomeni uresničenje stoletnih idealov svobodoljubnega makedonskega naroda — sprostitev njegove gospodarske in duhovne sile in oblikovanje lastne državnosti v okviru FLRJ.
Kakor za slovenski narod, ki je imel sorodno usodo, veljajo tudi za makedonski narod preroške besede velikega pisatelja Ivana Cankarja: «Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede se bo vzdignil narod v novo svetlo življenje, očiščen in pomlajen, vreden član v družini narodov, očiščenih in pomlajenih».
Njim kakor nam se osporava združitev vsega naroda pod eno državno streho — 270.000 je Makedoncev v Grčiji, 240.000 jih je v Bolgariji, mnogo tisoč pa izseljenih po svetu.
Po legi je Makedonija, ki leži na dohodu do Egejskega morja naravno zaledje Solunskega zaliva z izhodom na Solun, kakor je Slovenija neposredno zaledje Tržaškega zaliva z izhodiščem na Trst — žal, da so politične meje obema narodoma in republikama zaprla okno v svet.
Slovenski in makedonski narod sta v neprestani uporni borbi za svoj obstoj ohranila svojo narodno individualnost, kulturo in jezik. O-ba sta naseljena na geopolitično izredno izpostavljenem ozemlju med ljudstvi z različno družbeno sestavo in kulturo. Slovenci v osrčju Evrope, kjer se stikajo Slovani, Germani in Romani — Makedonci na predelili Balkana, kjer so bili izpostavljeni trenju evropskih in azijskih narodov.
Makedonija je bila pred pol tisočletja prva, ki jc padla pod turško nadoblast in med zadnjimi deželami, ki so se izmotale izpod turškega jarma ter ostala do 1912 v turški oblasti, ki je s svojim zastarelim fevdalnim redom zavrla vsak gospodarski, politični in kulturni napredek. Zato se ne smemo ču-«liti kulturnemu mrtvilu in gospodarski zaostalosti ljudstva. Se danes opažamo posledice te žalostne dediščine v gospodarskih značilnostih, v noši, običajih ter zunanjih potezah naselij in domov. Povsod srečujemo muslimanske žene pokri. te s leredžo, ki je znamenje suženjske podrejenosti in kulturne zaostalosti muslimanskih žena. Stoletno sistematično zasužnjevanje, gospodarska in politična brezpravnost Makedoncev je usodno znižala kulturno raven predvsem kmečkega prebivalstva. Turške oblasti so Prav tako močno zavirale prosvetni razvoj Makedoncev. Makedonski javni delavci — iz večine učitelji — so bili izpostavljeni stalnemu preganjanju Porte — največkrat po feivki grškega klera, ki ga je ščit-jila turška oblast..Oblast je hujska-'a narodnost proti narodnosti in se ravnala po praksi: Zaščiti manjšino, io lahko izkoristiš proti večini!
Po berlinski -pogodbi 1. 1878 se je Bolgarija osvobodila. Makedoni-
ja pa je ostala pod krvavim sultanovim vladanjem. Vendar se makedonsko ljudstvo ni moglo sprijazniti z neznosnim stanjem L. 1893 si je ustanovilo svojo močno revolucionarno organizacijo, ki je poslala država v državi in ogrožala temelje atamanskega carstva t.j. slo. vita Notranja makedonska revolucionarna organizacija (UMRO) pod vodstvom narodnega heroja, legendarnega Goce Delčev-a, ki je bil z drugimi pobudniki duša in ideolog organizacije — propagator i-deje balkanske federacije.
UMRO pretežno kmečka organizacija po sestavi, je opravičila zaupanje ljudskih množic, zajela je vsa področja javnega življenja in združila pretežno večino makedonskega prebivalstva. V svoji borbi za osvoboditev naroda se je brezkompromisno postavila proti imperialistični politiki balkanskih držav in vodila nenehno borbo proti osvajalnim težnjam velikosrbske, velikogrške in velikoboigarske buržoazije, ki so videle v Makedoniji dobrodošel predmet svoje osvajalne politike. Posebno se je razkrinkal bolgarski kraljevi dvor ob Ilinden-ski vstaji 20.7.1903,
Proglasitev kratkotrajne Krušev-ske ljudske republike je bila najvišja manifestacija odločnosti in požrtvovalnosti makedonskega ljudstva. Burno 1. 1908 je razcepilo makedonsko narodno osvobodilno gibanje v levo krilo pod vodstvom Jana Sar.danskega. prvoboritelja za neodvisno Makedonijo in v desno krilo filobolgarskih oportunistov. Balkanske vojne so prinesle usodno razkosanje Makedonije med tri pretendente: Srbijo, Grčijo in Bolgarijo. To razkosanje je potrdila mirovna pogodba v Versaillesu
- 1919. 1. in pahnila nesrečno ma- j ljudmi do 50 leta. Ljudska oblast kedonsko ljudstvo v najhujšo bedo : je odprla srednje in strokovne šole
in suženjstvo vladajočih klik Beograda, Sofije in Aten, ki so tekmovale med seboj v raznarodovanju in teroriziranju bednega ljudstva. Prepovedan je bil makedonski jezik in v kali zadušen vsak poskus narodnega izživljanja. Edina zaščil-nica makedonskega naroda, komunistična partija Jugoslavije ga je pozvala na boj proti velesrbski diktaturi, proti nemškemu in bolgarskemu fašizmu v zmagovito narodnoosvobodilno vojno.
povsod, kjer so potrebne. Zgradila je vseučilišče v Skopju, ki ga obiskuje preko 2500 makedonskih študentov. Vzorno je rešila ljudska oblast manjšinsko vprašanje. Narodne manjšine Turki, Stiperturji in drugi so dobili moderne osnovne in srednje šole in pot do izobrazbe je odprta vsem brez razlike.
Danes deluje v Makedoniji okoli 1451 osnovnih šol, od teh jih je 82 v turškem a 193 v albanskem jeziku. Poleg tega je 89 sedemletk z
Ogromni so napori ljudstva, da | 9.000 učenci, 21 gimnazij z 18.733 se reši suženjske preteklosti. Znano j dijaki in 500 prolesorji, 39 strokov-
je dejstvo, da so vladajoče klike polagale večjo pažnjo na gradnjo žandarmerijskih star.ic in vojašnic kot na gradnjo šol in prosvetnih ustanov. Žalostna bilanca take prosvetne politike — uradne statistike iz 1. 1936 —- izkazuje, da je bilo 67 odst. vsega prebivalstva nepismenega.
Podatki iz gospodarskega življenja nudijo še temnejšo sliko. V
nih šol, 4 kmetijske šole, 6 medicinskih, 3 učiteljišča, 3 srednje umetniške, 5 glasbenih šol itd. Veliki so tudi uspehi ljudske prosvete. Deluje nad 103 ljudskih vseučilišč, 33 pevskih zborov, 30 orkestrov, nad 300 dramskih družin, 303 dilenlant-ske skupine. Veliko vlogo v izobraževanju ljudstva opravljajo knjižnice in čitalnice.
. Makedonsko narodno gledališče
zadnjih desetletjih niso zgradili ; daje predstave v lepi makedonščini nobenega industrijskega objekta ni-i dela domačih in tujili avtorjev. Šteti niso projektirali ene same že- « vilo kinoprojektorjev se je v pri-
lezniške proge ali ceste. Poljske pridelke, industrijske rastline in drugo so odkupovali od kmečkega prebivalstva po smešno nizkih cenah in prodajali dalje z mastnim dobičkom.
meri z 1.' .1939 potrojilo. Naglo napreduje izdajanje časopisov, poleg dnevnika «Nova Makedonija» izhaja okoli 33 tednikov in mesečnikov.
Glavno mesto Skopje ima svojo
Takoj po osvobojenju je ljudska j ladiooddajno postajo in dalje dnev-oblast odprla vse vrste šol v make- no 10 ur programa v makedonskem donskem jeziku. Po najoddaljenejših jeziku.
vaseh so organizirali prosvetno delo, odprli na tisoče analfabetskih in drugih tečajev; Zgradili so na stotine novih šolskih poslopij, dijaških domov in drugih prosvetnih ustanov. Do konca 1. 1951 ne bo v Makedoniji več nepismenih med
Veliko bi še lahko pripovedovali o Makedoniji, o zemlji, ljudeh, o njihovem prizadevanju za izpolnitev petletke, ki bo pripomogla h kulturnemu in gospodarskemu razvoju vsega makedonskega ljudstva.
Ludvik Tavčar
Z ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
yT -	,	|
| I	< >	• / ■■	■
11 /
fk r
GOSTJE NA OTVORITVI ZAGREBŠKEGA VELESEJMA — STOLP ZA ČRPANJE NAFTE — PROIZVOD TVORNICE rDJURO DJAKOVIC»
V soboto 23, septembra je bil svečano odjrrt zagrebški velesejem. Otvoritvi so prisostvovali član Politbiroju CK KPJ Moča Pi-jade, ministri zvezne vlade, ministri LJl Hrvatske, predstavniki vojske, sindikatov, ministri vlad drugih jugoslovanskih republik, predstavniki večjih mest FLRJ in zastopniki diplomatskih predstavnikov drugih držav v FLflJ.
Velesejem je odprl predsednik Mestnega ljudskega odbora mesta Zagreba Mika Spiljak, v imenu zvezne vlade Pa je govoril član inž. Nikola Petrovič, ki je med drugim dejal:
Pomen zagrebškega velesejma stalno raste in njegova jšopular-nost se širi izven meji Jugoslavije. Lahko trdimo, d<t je v kratkem času dosegel ugled pomembne gospodarske manifestacije. Letošnji velesejem, ki je četrti, dokazuje hitri tempo gospodarskega razvoja Jugoslavije, predvsem industrije v prvih štirih letih Titove petletke. Obenem je zagrebški velesejem izraz vsestranskega poglabljanja trgovinskih zvez nove Jugoslavije s tistimi deželami, ki žele z njo sodelovati na principih enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja sprejetih obvez in pri tem spoštovati njeno kitično in ekonomsko neodvisnost.
Ce so Sovjetska zveza in ostale kominformistične države mislile, da bodo s svojo ekonomsko blo-kado zavrte gospodarski razvoj nove Jugoslavije, da jo bodo privedle r položaj, ki b; jo primoral, d« svojo neodvisnost žrtvuje eni ali drugi skupini sil, tedaj velesejem to še enkrat zanika. Jugoslavija je svoje ekonomsko vezi z inozemstvom še razširila in to v korist svojega gospodarstva, toda i' korist tudi tistih držav, ki z njo sodelujejo. To politiko bo FLRJ zasledovala še naprej in razvijala gospodarske odnose z inozemstvom.
Lansko leto je razstavljalo iz inozemstva 234 razstavijalcev, letos se je števila dvignilo na 27ti. Sterilo razstavljenih proizvodov /Ja je naraslo od 357 na 317. Tc številke dokazujejo, da stalno raste zanimanje inozemskih tvrdk za jugoslovanska tržišče.
Število domačih razstavljnteev je na letošnjem velesejmu nižje kot lansko leto. Zalo pa razstavljajo najvažnejša podjetja, ki so pomembna predvsem zn izvoz, večje število svojih proizvodov.
Jugoslovansko gospodarstvo razstavlja letos preko 300 proizvodov, ki jih lani nismo mogli videli na zagrebškem velesejmu. Tako bodo obiskovalci lahko spo-
znali najnovejše proizvode jugo-slovanskc industrije.
Vsi ti uspehi, ki so važni tako s stališča notranjega tržišča kakor tudi za izvoz, so rezultat pravilne gospodarske politike Jugoslovanske vlade, uspešne realizacije gospodarskih planov, rezultatov požrtvovalnega prizadevanja delavskega razredu. Zagrebški velesejem jc manifestacija u-spehov jugoslovanskih dlelovnih ljudi.
Po slovesni otvoritvi velesejmu so si gostje ogledali najpiej jugoslovanske paviljone ter nato še ■ razstave inozemskih podjetij-. ?.c ves prvi dan Pa So velike množice obiskale velesejem, vsakdo si hoče čim prej ogledati velike razstavo prizadevnosti in us/v-hor vseh jugoslovanskih narodov.
Med prvimi večjimi skupinami, ki so prišle na velesejem izven meja Jugoslavije. sO bili gostje iz Vrsta. Cel vlak je odpeljal Tržačane v Zagreb. Velesejem jih je navdušil. Stroji iz tovarne «Rade Končar», «Prvomajske*, «Djuro Djakovič», «Litostroja», «Iskre» itd. »o priče velike zmogljivosti novih jugoslovanskih tovarn, so priče resnega dela in prizadevanja vseh jugoslovanskih narodov. Polni neixizabnìh vtisov so se Tržačani vrnili v domače mesto.
Pred romunsko skupščino so lotos septembra obravnavali zakon o volitvi članov ljudskih svetov. Cilj tega predloga je, kakor pravi komentar, da zagotovi «svobodo volitev v mestne upravne organe vsemu delovnemu ljudstvu brez razlike v spolu, rasi, veri, narodnosti...»
To je že drugič v dveh letih, da se V romunski skupščini razpravlja o svobodi volitev. Zakon iz leta 1949 ni prinesel ničesar novega. Ljudski sveti so bili ie formalno izvoljeni, v resnici jih je postavljala vlada, a kontrolirali so jih «1 države postavljeni uradniki. Zato tudi niso redki primeri, da so na odgovornih mestih ljudje, ki nimajo nikakršno zveze z ljudstvom
Skupščina je sprejela zakon o izvolitvi ciganov ljudske oblasti. Toda, ali romunsko ljudstvo lahko upa, da bo dobilo z novimi volitvami res ljudsko oblast» Ca hoče priti nn volitvah do izraza prava ljudska volja, tedaj so mora razviti v predvolivnih pripravah iniciativa množic v reševanju vseh osnovnih vprašanj državnega in družbenega življenja, svoboda diskusije pri izbiri kandidatov, demokratičnost v kandidiranju ljudi za ljudske predstavnike itd. To so osnovni pogoji. Dosedanja praksa romunskega vodstva ca kaže, da so ji popolnoma tuji vsi ti principi in da mu je mnogo bližje ustvarjanje državnega aparata, ki je pripravljen ubogati na vsak ukaz lju di, ki jih postavlja varnostna služba. Izvolitev pravih ljudskih odborov, ki bi izvrševali ljudsko voljo, bi bila v osnovi nasprotna položaju, ki ga ima romunska partija in država do Sovjetske zveze.
Prava ljudska oblast je neraz-družrjo povezana z državno in narodno samostojnostjo, z revolucionarno politiko komunistične parti-•je in vodstva in tega v: Romuniji ni. Zalo predstavlja novi zakon « volitvah v ljudske odbore le prevaro.
Patriarh Gavrilo — žrtev «Titove «klike» za kominformisie
Inlormbirojevski tisk si prisvaja imena pokojnih Jugoslovanov, češ da so postali žrtve «Titove klike», ker so bili zvesti sovjetsko-jugoslo. var.skemu prijateljstvu. Ne le izdajalcev. ki jim Je sodilo jugoslovansko ljudstvo kot n. pr. Jovanoviča, prisvajajo si celo heroje Iva-Lola Ribarila, Petra Drapšhia itd. Med zadnje žrtve «titofašizma» je prištela moskovka «Literarna Gazela» tu, di pokojnega patriarha Gavrila,
Glasilo KP Francije «Humanité» pa je šlo še dalje in se že v samem naslovu sprašuje «Ali je Tito ubil patriarha Gavrila?» in trdi dalje, «da je bil odločen pristaš sovjetsko-jugoslovanskega prijateljstva in dosledni nasprotnik Utoistične politike». Rimski kominformistični list «Paese sera» pa že piše «Titovci ubili skrbskega patriarha.»
Tako je patriarh Gavrilo postal kominformist in celo žrtev «Titove klike», ker «je Tito potreboval na tem najvišjem mestu srbske pravoslavne cerkve «svojega slugo», ki je bil izbran v prisotnosti ministrov in celo ameriškega odpravnika poslov in angleškega poslanika.» Zaradi tega seveda ne more biti po inforni-birojevski praksi novi patriarh Vin. centije nič drugega kot angloame-riški imperialistični agent.
Čistke v Enotni socialistični partiji Vzhodne Nemčije
V sovjetski coni Nemčije so na dnevnem redu aretacije funkcionarjev Enotne socialistične partije Nemčije, vodstvo partije pa je ponovno razglasilo, da je treba vse «nezaželene elemente», predvsem «liloiste» odstraniti iz. partije. Walter Ulbricht trdi, da so to večinoma bivši vojni ujetniki, ki so sc vrnili iz Jugoslavije. Imena odstranjenih pa kažejo, da niso le bivši vojni ujetniki, temveč mnogi ugledni državni in partijski funkcionarji, ki nasprotujejo protinemški politiki Enotne socialistične partije, politiki popolne podreditve Vzhodne Nemčije ZSSR. In ker se ne strinjajo s popolno podreditvijo sovjetski politiki hegemonizma, ne le 7 nemškega stališča, temveč s stališča celotnega delavskega gibanja, jih odstranijo iz javnega življenja in jim tako'onemogočijo nadaljnje der lovanie.
Dva dni nato, 18. junija dožive Brda italijanski pohod. Vznemirila jih je partizanska četa desetih mož, kot poroča goriška prefektura 10. julija 1942. Te so lovili, aretirali pa le simpatizerje OF. Pač pa je izdajalec, ki jih je vodil kmalu plačal z življenjem svoje početje. Bil je gozdni čuvaj Berlot Fr. iz Paljevega, ki je padel 6. julija (CGL 8.7.1942).
XXIII. armadnemu zboru dopis goriSke prefekture gotovo m bil:ljub, ko mu je poročala smrt tega izdajalca in Se dveh drugih (Lavrenčiča iz Dupelj pri Vipa-in I. Prinčiča iz Cerovega fašista iz. 1.1923), saj govori o «veliki aktivnosti tolp» in «rastočem prebujenju slovenske iredente» (Goriška prefektura 19.7.1942. CGL 28.6.1942).
Nanos doživi svojo bog si ga vedi katero čistko v tem letu 21. junija Padel da je en partizan (CGL 22.6.1942.).
6. julija je požig 60 stotov oglja italijanskega podjetja Semenzaio iz Mcster (CGL 6.7. 1942.) izzval hajko okoli Erzelja. Uspeh: streljali so na dva partizana (SIM 14.7.1942.), če sta sploh bila, saj vemo, da so le prevečkrat streljali na nedolžne civiliste. Istočasno (6. julija 1942.j so se morali poditi za uporniki' graničarji iz Ilirske Bistrice okoli Podbež (Podgrad). «Prepodili so 15 upornikov», poroča obveščevalna italijanskega poveljstva (SIM 7.7.1942.).
Napadu na bunker 124 (415. bat. TM) ob železnici Trst-Be-netke 11. julija je tudi sledila italijanska čistka od Devina po Krasu, ki pa je ostala brez sadov (IG 15.8.1942.).
Dva dni nato je zgornja Vipavska dolina videla korakati italijanske vojake vse vprek po poljih, goličavah in preko skal Nanosa: 13. jul. je padel karabinjer — stražar ob železnici; drugi je bil ranjen (CGL 14.7. 1942, DTU 15.7.1942., SIM 15.7. 1942.).
Napad na italijanski prehrambeni kamion na Milonji, 15. julija zvečer, ko so imeli Italijani 4 mrtve in 11 ranjenih (CGL 15.7.1942.) je prav tako priklical italijansko hajko. Edini Uspeh je
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII)
Ali postaja zemlja res
Mnogi znanstveniki zatrjuje-jč>, da v poslednjih dveh stolet. jih stalno narašča temperata. rn zemlje. Ze petdeset let me-tijo na najrazličnejših predelih našega planeta temperaturo Zemlje.
Naraščanje povprečne temperature opažamo na vsem planetu. Ko je šel Byrd s svojo Ekspedicijo prvikrat na južni tečaj, je g začudenjem opazil, da širni predeli sploh niso pokriti z ledom. Podoben pojav je opazil v Rusiji L. Berg leta 1938, Ugotovil je, da se v velikem obsegu tale ledeniki severnih polarnih predelov. Na Obrežju Barentbvega morja — evropska Rusija . se je dvignila povprečna letna temperatura zraka tik nad zemljo za 5 Stop. c. Leta 1935 je odplul nek Parnik S severnega obrežja Nove Zemlje; na poti proti severu je prišel do 82. sev. vzporednika., ne da bi naletel na kakršno koli oviro. Podobni po. javi se kažejo na vseh arktičnih predelih. Na Spitzbergih se ]e povprečna letna temperatura dvignila od leta 1911 do 1935 Za 9 stop. C. Tudi v Leningradu je postalo toplejše.
Tudi ribolov kaže na spremembo zemeljske temperature.
V	poslednjih 30 letih je lov na slanike obilen tudi v morjih, ki so 1000 km preko one meje, do katere so pred 30 leti prihajali slaniki. Nadalje opažamo, da le tudi. posevek žitaric možen
V	krajih, kjer dosedaj žitarice niso uspevale. Prav tako se o-grevajo evropski in ameriški ledeniki visokih planin.
Znano je torej, da se zemlja vedno bolj ogreva, ne vemo si Pa razložiti, kaj je temu vzrok. Vsekakor je pa ta pojav izredno važen in bo imel na vsak način vpliv na življenjske in gospodarske prilike našega planeta.
Dokumenti o narodnoosvobodilni borbi na Primorskem v letu 1942
(Izpiski iz arhivov Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani)
bil požig hiše simpatizerja OF v Šembijah. Zažgalo jo je 16. vojakov 157. regimenta po ukazu poveljnika divizije Novara (CGL
24.7.1942.	).
In zopet Nanos! 21. julija je Vojko napadel kamion 3. bataljona 255. regimenta in zaplenil strojnico. Obležala sta dva oficirja in seržente ob treh vojakih; eden je bil težko ranjen. (CGL 22.7.1942., DTU 27.7.1942., SIM 23.7.1942.). Čistka je naslednja dva dni zajela zgornje Vipavsko. V Ložicah so gorele hiše, očistili so Štjak, kjer so «na begu», kot italijanski dokumenti sami povedo, ustrelili aretiranega domačina. Našli pa da so v gozdu «srbski puškomitra-Ijez». Vsa ta junaštva so izvršili deli vojske iz Sežane, milica 29. legije in deli divizije Veneto (DTU 27.7.1942 in 3.8.1942.).
Komaj se je čistka 23. julija končala, je že 24. julija poročala Ilirska Bistrica, da je padlo ob partizanskem napadu na kamion, ki je šel po les v snežniške gozdove, 12 Italijanov, 6 pa jih je bilo ranjenih. Kamion je zgorel. (SIM 25.7.1942.). Čistka 25. julija zadene v prazno.
Prav isti dan je oddelek karabinjerjev in artilerije streljal na upornike pri Preložah (SIM
25.7.1942.	). Čistka? Gotovo, ali brez uspeha.
Tretja in četrta čistka 25. julija je bila v Trebčah in v Bazovici. V prvem zaselku so karabinjerji in vojaki iskali orožje in odgnali 15 osumljenih. V Bazovici je bila na nogah milica, kvestura in karabinjerji, prijeli so le štiri. (SIM 30.7.1942.).
8. avgusta je ob italijanski hajki zgorela vasica Ustje v zgornji Vipavski dolini. Ponoči od 7. na 8. avgust je padel višji marešalo karabinjerjev iz Ajdovščine. Ustreljen da je bil iz zasede. (CGL 19.8.1942., SIM 9.8.
1942.,	DTU 10.8.1942.). Tako pravijo italijanska poročila. Domačini pa so trdili, da je padel zff det od italijanske puške ob stre-ijanju, ki je nastalo zaradi preplaha. Italijanska poročila poročajo, da sta bila krivca ugotovljena in da sta padla «na begu»; bila sta to brata Milan in Anton Stibelj. Poročajo še, da so ustrelili nadaljne štiri osebe, tudi «na begu». V njih stanovanjih, da so našli rakete in municijo, ki se je vžgala in zažgala vas. (Ista poročila kot zgoraj). — Je treba komentarja? Pač ne. Rakete in municija, — če je tega sploh kaj bilo —, se ne vžge samo. Človek se čudi fašistični nesramnosti, ki je pisala in brala taka poročila o svojem junaštvu.
Naslednje dni je brnel telefon v Baški grapi in po Šentviški planoti: partizani na Bukovem 9. avgusta, na Grahovem 10. avgusta... (bila je res četa iz Gorenjske, ki jo je vodil tov. Fazan). Čistka graničarjev je zajela Knežo, Bukovo, Idrijo ob Bači, Ponikve, Kolovrat, Jesenico, Spodnjo Tribušo in Šentviško goro. O uspehu poročilo ne govori. (DTU 17.8.1942., CGL 15.
8.,	in SIM 17.8.1942.). Pač pa je dobilo vse ozemlje (občine Grahovo in Cerkno) policijsko uro od 21h-5h. (Voj. poveljstvo Podbrdo 14.8.1942.), Poročilo obveščevalne službe vojnega področja Videm nam pove, da je bila čistki zaman, kakor pred tednom dni v Brdih (Notiziario 9 DTU 17.8.1942.), o kateri pa ne vemo podrobnosti.
Vesti o teh čistkah najbrže še niso šle v svet, ko je 18. avgusta zgorelo 2000 stotov drv v vrednosti 40.000 lir. To je bilo delo Vojkove čete, ki je isti dan zaplenila 2 voza z dvema paroma konj posadki iz Ajdovščine; vojaki SO zbežali (CGL 19.8. in SIM 19.8.1942.), Iz partizanskih virov zvemo, da je bil zajet en lahko ranjen vojak, Vojko ga je sam obvezal in poslal nazaj v Ajdovščino. Vojno podrečje Videm (24.8.1942.) pove, da je sledila čistka Trnovskega gozda z enotami divizije Veneto, ki je pa zadela v prazno. Pač pa je bil Cepovan deležen policijske ure (od 10. septembra dalje) najbrže v zvezi s temi dogodki (karab.
Cerkno 13.9.1942. št. 08/380). Tudi akciji 22. avgusta 1942, ko so med Ivanj gradom in Temnico padli štirje stebri električnega daljnovoda Doblar-Opčine je sledila čistka, ki ni prijela nikogar. Kemična preizkuševalnica vojnega področja Trst je mogla ugotoviti le to, da je razstrelivo isto kot v granatah (Voj. področje Trst 27.8.1942. št. 02/13480). Gotovo, narodni heroj tov. Stenka-Sibelj je v svoji «tovarni» mogel uporabljati le razstrelivo starih granat iz prve svetovne vojne.
Tako omenjajo nam dostopni italijanski viri od 'srede junija do konca avgusta skoraj 20 čistk. General Ferrerò je pač spoznal, da ni iztrgal iniciative partizanom iz rok; marsikdaj so morali njegovi vojaki na pohod in ne samo dvakrat tedensko kot je on predvideval.
Septembra se je nadaljevalo v istem merilu. Pojav partizanske patrulje 28. septembra 1942. pri Dreki v Beneški Sloveniji, ki je prišla iz Goriške, je priklical italijansko hajko tudi na to ozemlje. In tako je šlo do konca leta, čistka za čistko. General Ferrerò je moral spoznati, da so uspehi njegovih enot zelo klavrni, kljub čistkam in streljanju. Iz uporabe municije je moral ugotoviti, da streljajo preveč, medtem ko so imeli partizani tako v Primorju kot v Sloveniji naboje preštete in so jih čuvali in pazili, da ne poči njihova puška zastonj. 1. septembra 1942. (št. 04/S2853) svari pred nerednim streljanjem zlasti ob meji. Zahteva večjo pazljivost patrulj. Poveljniki naj prouče položaj, preden nastopijo s celim oddelkom. Streljati pa je treba le, če
3
je res dan razlog in oddaljenost, ki zagotavlja uspeh. Tudi v tem je bil v nasprotju s partizani, Jeseni dobe vojaške posadke Spodnja Tribuša (468. stot; 8. bat. alpinov), Bukovo (646. stotnija). Ponikve in Šentviška gora (poveljstvo vseh prejšnjih oddelkov) in Kneža (oddelki 9. bat. alpinov). (Poročilo 21. sektorja — Tolmin 1.10.1942. 1/627/08 tajno).
Kakšni so bili uspehi XXIII. armadnega zbora, je povedal šele 4. decembra 142. general Ambrosio, poveljnik vrhovnega štaba (SMRE operativ. odd. 4.12. 1942. št. 210484);
Napad na kamion bersaljerjev XI. regimenta pri Črničah 25. novembra, ko je padel kapetan, seržent in en vojak, eden pa je bil težko ranjen (C XI. CA 28. 11.1942. št. 262 Seg. 7-12) in pa napad na Nanosu 27. novembra, ko je Vojko s svojo četo tudi zažgal kamion, pri čemer je šofer padel, vojaki s poročnikom pa zbežali (C XI. CA 29.11.1942.), sta za generala Ambrosia pomenila, da je moč «upornikov v porastu». Slaba pohvala generalu Ferreru, ki jih je hotel uničiti v najkrajšem času.
Zato je pač 17. decembra 1942. (št. 02/4327 tajno) tudi general Ferrerò zapisal, da so uporniške tolpe postale «številnejše in drznejše za napade in to zaradi dotoka novincev» in zaradi «prisvojenega orožja». Lepšega priznanja kot ga je dal s temi besedami, bi partizanom Slovenskega Primorja pač ne mogel dati. Priznal je s tem tudi svoj poraz.
Njegovi predpisi so v zvezi s temi ugotovitvami. Zahteva, da
se mora tudi normalno udejstvovanje vršiti le po celotnih vodih, ki morajo biti oboroženi z avtomatičnim orožjem. Premike manjših vojaških oddelkov je odsvetoval že general Ambrosio v prej imenovanem dopisu. Ob koncu ponavlja general Ferrerò še svoja priljubljena gesla: zahteva naj večjo agresivnost, celo pri obrambi vojašnic zahteva takojšen izpad itd.
Obračun leta 1942. glede borbe proti narodnoosvobodilnemu gibanju lahko zaključimo z besedami tov. Kidriča (v «Dve leti osvobodilne fronte» 1943) «da je okupator nemočen v borbi proti osvobodilnemu gibanju, dokler ga ne podpro domači izdajalci, oziroma točneje, dokler si domači- izdajalci ne upajo odkrito na dan...».
Partizanstva sovražnik ni izločil, še manj je partizane zajel, kot je slovesno in energično razglašal. Medtem ko je pojav partizanov v Primorju omejen v zgodnji pomladi na Brkine, zgornjo Vipavsko in deloma Kras, preraste kmalu čez Trnovski gozd, v Cepovansko dolino in na Banjško planoto. Zajame Idrijsko, Brda, Pivko. Konec poletja se razširi v Baško grapo, na Šentviško planoto in Cerkljansko, sicer so se tu partizanske čete iz Gorenjske pojavljale že prej, toda niso bile stalne. Konec leta so partizani doma v vsem Primorju. Koliko pa je bilo vseh partizanov na Primorskem y tem času? Bil je bataljon S. Gregorčiča ustanovljen konec julija s štirimi četami. Sele konec oktobra nastopi Soški odred s tremi bataljoni, ki narastejo do konca leta na štiri. Ali to je poglavje zase!
DH. JUVANČIČ
KDAJ POGINE JO‘1®'0Pih jj
Na to vprašanje IW" Ogovarja neki nemški znanst'e'«■ V ne-kem kraju, kjer so J*6 ''ale ve like množine netopWeV' It znanstvenik nekaj sto	dal
obroček okoli nog« Hj1**« leta je potem iskal te za*0*”1'|ane nc-topirje in ugotovil, ^ ''a® netopirjev, ki so doi#a Evropi, živi okoli 7 let. BiU> Pj'nekaj redkih primerov, da	ne.
topir 12 let. Pri nekiVr«i evropskih netopirje?j?® 5 in pol letih ni več na« ‘takega obročkanega netopiri3, J IZDELOVANJ® S'J 1
Saje so precej vafn,1,|10Vl saj jih rabimo za izdela 1« tuša, črne tiskarske barve‘j-? industriji gumija. Velike «‘"«ne saj dobimo s sežiganjem cet‘lena. Za dobavo so naia P'jhredno dobrodošli plini, ki "Jo na raznih področjih ‘z , e^skih odprtin. Zemeljski *?..*** bili dosedaj najcenejša if '‘ta za dobavo saj. Vendar*' Pa cena teh plinov dviSimJ: k«f jih dandanes vodijo P° ,rtL Ud‘ v stavbe, da z njimi a* 1° Prostore.
JAPONSKA - SV^Nl DOBAVITELJ IflS
Biologi so odkrili nrf1'teieS<.ai ki vsebujejo precej*1"', “litine insulina. Sedaj so Pa	da
žive v japonskih ,.31;.*’ Vse-bujoče taka telesca- 1 ki so dobili na tg n
skem je odličen znanem načinu. Rač^j^0, da
insulinom, ki ga
bo lahko proizvajala-, ska toliko insulina, da boa,, "»jim krila potrebe vsega 5

euuoimi
DEZELA VULKANOV, POTRESOV, NARAVNEGA BOGASTVA IN SUZEÌVA
Nadaljevanje
Ta del Ekvadorja, ki je velik skoraj kakor Jugoslavija, je zaradi pragozda in tropske vročine, milijard moskitev, neprehodnih močvirij in težke dostopnosti tudi najmanj znan. V njem biva nekaj deset tisoč popolnoma neodvisnih Indijancev, mnogi od njih so lovci na glave. Razen po strmih najslabših gorskih stezah moreš dospeti v ta del Ekvadorja samo še od Atlantskega oceana, a potovati moraš po Amazonskem veletoku, ki je preko 500 km dolg, in njegovih dotokih ves čas pod tropskim soncem, sredi neznosnih množic moskitov, obdan od sten najbujnejšega pragozda in po vedno bolj zapuščenih deželah, kjer cele tedne dolgo ne srečaš niti enega čolna z ljudmi. Tisti pa, ki jih končno srečaš tam notri, so ali plašni samostojni Indijanci ali pa na pol podivjani belci in mešanci, ki nabirajo gumi. Vsa ta stran Ekvadorja oddaja ogromno vode Amazonskemu veletoku, ki izvi. ra v sosednji državi Perm Do sem, do vzhodnih pobočij ekvadorskih Andov naženejo oceanski vetrovi iz toplega morja ogromne množine vlage in oblakov, ki se na gorskih vrhovih ohlade in v silnih nalivih odlagajo vodo na pobočjih. Od tam drvi po Amazonskem veletoku med gozdovi zopet nazaj v ocean. Največja reka, ki jo Amazonas dobiva iz Ekvadorja, je Napo, okoli 1500 km dolg velikan, ki je ploven tudi za parnike. Ne dosti manjši, pa zelo vodnati so veletoki Tigre, Pa-staza, Curaray in Morona. Te reke so s svojimi neštevilnimi pritoki tudi edina pota, ki jih človek more uporabljati v teh neizmernih močvirnih gozdnih samotah.
Zapadna stran Andov ob Tihem
oceanu ima mnogo manj rek, ki so tudi mnogo krajše, ker se zaradi bližine morja ne morejo razviti v velike reke. Kljub temu so nekatere v dolenjem toku plovne. Tudi jezer ima Ekvador malo, in '-majhna so. Eno, ki leži poleg mesta Ibarra, ima žalostno slavo. Do današnjih časov sega iz davnine izročilo, da je veliki poglavar Inkov Huayna-Capac tod premagal uporne Carrancuis Indijance in toliko njihovih teles pometal v vodo, da je bilo jezero vse rdeče od krvi. Od tod ime jezera Yaguar-choca, jezero krvi. — Precej jezer leži v žrelih u-gaslih vulkanov — a pod njimi v globinah tli ogenj in kdo ve, kdaj jih bo vrgla strašna sila v višave v pogubo vsega živega, kar je v bližini. Ustno izročilo veže nekatera jezera tudi z zakladi Inkov, ki so potopili v jezerske globine svoje zlato in drage kamne pred grabežljivimi Spanci.
Posebno zanimivo pa je podnebje Ekvadorja, ki leži v bližini
ekvatorja in obsega zaradi različnih višin na razmeroma majhnem ozemlju vse vrste podnebja, ki jih sicer najdemo med ekvatorjem in obema zemeljskima tečajema. Tako se obala ob Tihem oceanu, ki jo namakajo vode, ki dotekajo z gora, kar kuha v vročini tropskega sonca in izpareva v obsežnih močvirjih in zamočvirjenih bregovih rek mnogo pare in je zato silno nezdrava, obenem pa je kot produkt vročine, dobre prsti in vlage čudovito rodovitna in polna najrazličnejših koristnih rastlin.
Iz te nezdrave pokrajine se je že v davnih časih umaknilo v bolj prijetne višave indijansko, za njimi pa špansko prebivalstvo. Tako ima Ekvador šele v višini našega Triglava, pod vplivom navpičnih žarkov sonca najprijetnejše podnebje. Ker dobiva tudi dovolj dežja in mu iz ledenikov silnih gora, posebno v okolici glavnega mesta Quito, doteka mnogo, rek, so tam gori, kjer bi v Evropi ležali ledeniki, prave
oaze zelenja in v*1'1! \ kulturnih rastlin. Kef 2 it jj' vt-šinah zrak tudi re“.,, i*l\ 0nč-ni žarki brez	F ,HDr°'
nicajo in prečiš1^ V) ^tav-stveno stanje	t_
no. Higiena je V E
belimi, mešanci .n J«..n® Di’)1
stoPI"'J,li,.tu<li e
takih stranišč, jil"\
skrajno nizki mestih večinoma
" niti
Kd „Sili a Pri
na bi« Naj-
ga Ekvadorja, r prostira več kako ve; tam se, v nClJj„H* ^ aal‘ Amazonskega ?e‘, VJf0-stirajo neprehodni pragozdovi, kjer '\ j/n soncem dobro	aJ-
bujnejše rastii"5	Da
tudi vsa golažem p ^ mo. skitl in drug
sebno belec, Pa n jne^hsn3 vedno vrofega p0in •l||{.jV |.vl* ki trajajo tedne ,1*V//3-
dar se pretrgaj« 0 A» Aa
oceana do ?isok ad oblaki, posije
gozdovi sicer tropsko sonce — a ‘od njega človek nima skoraj nič koristi. Uživati ga more le na redkih jasah in ob veličastnih rekah; strehe silovito gostih pragozdov pa svetloba ne prodre in tam vlada večna vlaga, močvirje in nepopisno bujno rastlinstvo, ki izpodriva drugo drugega in raste na ostankih odmrlih gozdnih velikanov. Zato biva v tem obsežnem delu zemlje z največjo rodovitnostjo in rastlinskim bogastvom a strašno nezdravim tropskim, malaričnim pednebjem, komaj ena petnajstina vsega prebivalstva, pretežno popolnoma svobodni Indijanci. Med temi ekstremi podnebja so seveda na gorskih pobočjih med nezdravim nižavjem in prijetnim višavskim zrakom, vsi prehodi in možna je mnogo bolj gosta naseljenost.
Ekvador je z naravnimi bogastvi blagoslovljena dežela. Nižine nudijo človeku vse mogoče dobrote. ki jih pričarata iz dobre zemlje zadostna vlaga In sonce vročega pasa. Pas tropskega rastlinstva sega do 1300 m visoko. Uspeva posebno kakao, ki ga ima Ekvador največ na svetu. Odločno uspeva tudi bombaž, in nič manj sladkorni trs, ki ga pa žal največ porabijo za rum namesto za prehrano mestoma stradajočega prebivalstva. Tobak je jako dober in v močvirnih predelih dobro uspeva riž. Kakor drugod v tropih je tod mnogo juke ali kassa-ve (maniok), ki je važna posebno za prehrano Indijancev in mešancev. Koruza uspeva povsod. Sladki krompir, podzemski orehi, banane, odlični jam, indigo, gumijevo in kinikovo drevo, t. im. slonokoščeni orehi, činkon in kru. hovec, vsega je dovolj. Poleg tega je okoli veleposestniških domačij polno velikih gajev z oran. ževci, plantaže kave, sladke gua-ve, nam sedaj tudi znanega «grape fruit», marelic in bjeskev, granadilos, t. im. aligatorjevih hrušk, mango i.t.d., vsega v obilju! Pragozdovi pa dajejo najrazličnejši les, trd les predvsem za pohištvo in gradnjo, barvni les in seveda gumi. Dragocen je posebno t! im. brazilski les, rožni les, cedra in oreh. Ko pa se vzpneš više, Visoko na planoto Quita, najdeš vše rastline naše Evrope. In če plezaš v rastlinski pas visokih gora, do pod ledenikov, te v neizmerni lepoti, a še popolnoma nedotaknjene pozdravijo naše alpske rastline, pomnožene z neka-' terimi drugimi iz višav južne A-merike. Toda medtem ko preneha rastlinstvo v Alpah živeti mnogo niže, uspevajo v Andih še mnogotere lepe cvetice v višini okoli 5000 m!
Zaradi tako pestre oblikovitosti tal je seveda tudi živalstvo zelo različno in raziskovalec občuduje v vročih tropskih gozdovih predvsem mnogotere ptičje vrste in nepopisno bujnost žuželk. Od velikih sesalcev se po gozdovih plazi srebrni lev ali puma, ameriški tiger jaguar, več vrst medvedov, slonov sorodnik tapir, veliki glodalec pekari, številni ko-žuharji, med njimi dragocena vidra in oposum, premnoge vrste opic, ki s svojim kričanjem oživljajo pragozdove in prehranjujejo mnoge Indijance, po višavah pa žive vitke vikunje, lame in alpake, ki se ne plaše nobene strmine.
Vode okužujejo veliki in ne-Številni 'aligatorji, vredni sorodniki največjih krokodilov. V nekaterih nižinskih predelih Vzhodnega Ekvadorja je veliki sorodnik našega netopirja vampir, ki sesa ponoči konjem in človeku kri. Vampir je vzrok, da se človek tako nerad naseli v onih pragozdovih. Kač je v nižinah Preveč in vseh vrst od raznovrstnih majhnih strupenih do silo-
NA SLIKI DESNO VIDIMO OGNJENIK COTOPAKSI V EKVA-DOBJU, VISOK 5.943 M. NA ZGORNJI SLIKI PA VIDIMO TROPSKI PRAGOZD, KAKRŠEN JE OB VELETOKU AMAZONKE IN NJEGOVIH PRITOKIH
KAKO IZDELUJEJO
Človeški rod uporablja že dolgo kovani denar ali kovance za plačilno sredstvo. Kolikor nam je danes znano, so izdelovali prve kovance že v letu 561 pr. našim štetjem. Ta denar je bij zelo preprost. Bile so kovinske ploščice, na katere so s kladivom vtisnili določene znake. Pozneje so vtisnili na kovinske ploščice razne slike. Sčasoma pa so se kovanci tako izpopolnili, da je danes vsak zase umetnina.
Kako izdelujejo danes kovance?
Predvsem si je treba pripraviti surovine. Za izdelovanje denarja potrebujemo kovine. Za zlatnike in srebrnike zlato, oziroma srebro. Denar, ki je v splošnem obtoku pa izdelujejo iz bakra, niklja, cinka, kositra ter lahkih kovin. Kovanci niso iz ene same kovine, temveč iz zlitine več kovin. Ker je na denarnem trgu zelo zaželen švicarski denar, si oglejmo njega sestavo. Švicarski zlatniki so iz zlitine 900 delov čistega zlata in 100 delov bakra. Ce bi bili zlatniki iz samega zlata, bi se hitro obrabili ker je čisto zlato premehko. Srebrniki so iz 835 delov čistega srebra in 165 delov bakra. Odlitki iz Čistega srebra so polni luknjic, zato dodamo srebru baker. Na ta način tudi zvečamo trdoto srebra. Ena vrsta običajnih švicarskih kovancev sestoji iz 75 delov bakra in 25 delov niklja, druga vrsta pa iz 95 delov bakra, 4 delov kositra in 1 dela cinka.
Preden izdelajo zlitino, napra« vijo v kemijskem laboratoriju kovnice točno analizo zlata, srebra, bakra. Na ta način določijo čistoto teh kovin. Ko je znana kemijska sestava surovin, tedaj tale te kovine, da dobe zlitino. V ta namen uporabljajo «sveže» kovine, kakor tudi stare obrabljene kovance ter kovinske odpadke, ki nastajajo pri izdelovanju kovanega denarja!
jllllllllllllllllliimillllllllllllllllllllllllUIIIIIII
vite enakonde, ki so jo videli in ubili tudi nad dvanajst metrov dolgo, a trdijo, da dosežejo tudi do 18 m. Kdo pa naj našteje vse vrste ptičev! V višinah vlada največji izmed njih, roparica kondor, ki se hrani z alpakami, vikunjami In drugimi živalmi in na katere preži plavajoč do 6000 m visoko. V višavju žive tudi številni veliki orli, jastreb, sokoli in druge roparice.
V pragozdovih kriče velike družine raznovrstnih papig. Posebno zanimiv pa je neki pevec Ilautero imenovan, ki ga neki raziskovalec imenuje, <inaj-čudovitejša, mehko in sladko doneča flavta». A ujetništva svobode vajeni pevec ne prenese.
Zaman bi se trudil pripovedovati o bogastvu žuželk, ki so najštevilnejše v nižinah Amazonskega veletoka in ob Tihem oceanu, a jih je znameniti, učenjak in planinec Whymper našel na pobočju Cotopaxija tudi v višini 5000 m. Prekrasni so veliki in mali metulji vročih nižav, ki jih je 800 vrst. Tem lepotcem se pri. družujejo v nižinah nadležni mo-skiti, neke vrste bolh, ki ležejo človeku jajčeca za nohte, žuželke, ki ležejo jajca za kožo in še druge pikajoče žuželke.
Neštevilne so razne bojevite in požrešne mravlje.
Spanci so pripeljali in zaredili vse evropske domače živali, od katerih ponekod odlično uspevajo konji in govedo. Konji so prav posebno potrebni, ki po deželi, ki skoraj ne pozna poštenih cest, prenašajo človeka in tovore, in to posebno po strmih gorskih pobočjih.
In končno se ozrimo še na človeka in našli bomo tudi tu prav svojevrstne razmere. PrVotpi prebivalci so bili ponosni Indijanci iz rodu Caras, ki so jih nato, podjarmili sosednirlnka Indijanci ter se z njimi spojili. Imeli to visoko kulturo in tu in tam še stoje spomeniki onih davnih svobodnih časov. Toda 1. 1533 so Spanci s Pizarrom’ na Čelu zavzeli deželo in svobodni rod je bil zasužnjen in ponižan kakor malokje drugod.
Nadaljevanje sledi
PAVEL KUNAVER
Nekdaj so talili kovine v grafitnih loncih. Ogrevali so jih na oglju ter v vročih plinih. Da ne bi kovina oksidirala v teh pečeh, so jo prekrili z lesnim ogljem. Dandanes pa v vedno večji meri uporabljajo kovnice denarja za pripravljanje zlitin talilne peči ki jih ugreva izmenični. Omenjena peč je Iz talilnega lonca, v katerega nasujemo kovine, ki jih želimo taliti. Lonec je ovit s kovinsko tuljavo, skozi katero kroži izmenični električni tok visoke frekvence. Pri tem nastaja izmenično električno polje, ki vzbudi električne sile v kovini, ki je v loncu. Pri tem nastaja toplota in kovina se enakomerno ogreva, dokler se ne stali. Električni po= javi stresajo zlitine. Zato dobimo s takimi pečmi kovinske taline, v katerih so posamezne sestavine popolnoma med seboj pomešane. Med taljenjem dodajo tekoči zlitini nekatere snovi, ki preprečijo oksidacijo. Nadalje dodajo tudi majhne množine pakra, da z njim nadomestijo razno nekovinsko nesnago, ki je v talini. Iz vsakega lonca vzamejo nekaj taline, da s kemijsko analizo določijo nje sestavo. Ko ima tekoča zlitina primerno temperaturo, jo Ulijejo v kalupe iz sive litine. V njih se tekoča zlitina takoj strdi. Velikost kovinskih plošč, ki jih dobe pri ulivanju je tako rr( računana, da je pri nadaljnji obdelavi čim manj odpadkov.
Sedaj pride druga stopnja dela. Med dvema jeklenima valjema stanjšajo ploščo iz zlitine na ono debelino, kakršno raj ima izgotovljeni kovanec. Istočasno se pa plošča tudi zdaljša, Ce je bila prvotno plošča dolga 50 cnv, bo znašala nje dolžina po valjanju preko 3 metre! Valjanje odlitka ni tako enostavno, kakor morda na prvi mah kdo misli. Umetnost je v tem, da mora biti kovinski trak povsod enakomerno debel. Ce izrežemo ploščice iste velikosti na različnih delih izvaljanega kovinskega traku, morajo biti vse te ploščice enako težke. Dopustna napaka znaša lahko le 1 stotinko milimetra!
Ko so traki Jz zlitine pravilno izvaljani, izrežejo iz njih s posebnim strojem okrogle ploščice. V eni minuti’zreže stroj 100 do 120 ploščic. Z enim samim zamahom nam da stroj do osem okroglih ploščic.
Sedaj pride na vrsto najza-mudnejše delo: tehtanje ploščic. Kovanci iz žlahtne kovine morajo tehtati prav toliko, kolikor predpisuje zakon, Pri zlatnikih je dopustna razlika v teži le za 0,2 odst. Vse plošče tehtajo na avtomatični tehtnici. Ta je zelo točna, kljub temu ne dovolj. Z njo določijo le večje razlike v teži. Vsako ploščico morajo zatem še enkrat tehtati.
Ploščice, ki imajo' pravilno težo, obdelujejo v stroju za robka-nje. Omenjeni stroj zgladi stransko ploskev ploščic. V eni uri zglade z robkalnim strojem 20.000 do 30.000 ploščic.
Kljub ferrai da so ploščice primerno oblikovane jih še ne moremo kovati. Zlitina je pretrda in prekrhka. Zato morajo ploščice mehčati. V ta namen jih žare v električnih pečeh in izžarjene, omehčane očistijo. To napravijo tako, da jih kuhanje pol ure v raztopini vinskega kamna. Čistilna tekočina je pripravljena iz 40 do 50 litrov vode in 1 do 2 kg vinskega kamna. V tej količini očistijo naenkrat 50 do 80 kg plošč'c.
Sìele sedaj pride na vrsto kovanje. Na nakovalu in kladivu •'fovah.ega stroja sta matici, v katerih sta zarisani obe sliki, ki jih bo imel kovanec. Nakovalo udari i na ploščico s težo 30 do 40 ton. PO vsakem udarcu nastane en kovanec. Kovalni stroj izdela v eni minuti 80 do 145 kovancev.
Izdelane kovance točno pregledajo, da odstranijo one z na-pàkó. Ko so kovanci RVegledani in preizkušeni, jih posebni stroj odšteje po 50, 100 ali pa 10000; nakar jih zavijejo v papirni ovitek -ali pa spravijo v vrečke. Vsak ovitek še enkrat tehtajo, nato v!o-že v zabflje, ki jih zapečatijo. Iz kovnice pošljejo zaboje v državno zakladnico; ali pa v državno banko, ki dasta nove kovance v obtok.
M I S K O KR A N J E C
«Mečkal in mečkal si! Zdaj pa imamo vraga!» Govorila ie Ludviku.
«Naj vrag vse skupaj vzame», je zamomljal jezno Ludvik.
«Kaj boš zdaj», je rekla Marjeta. «Imel si obljubljen vinograd in še hišo. Ce sj že storil, bi bil prej... včeraj predvčerajšnjim...»
«Kaj sem storil?» se je nenadoma razburil Ludvik. «Nezadnje boš še reklg, da sem ga jaz ubil? Jaz? Ne vidiš, da ga je kap? Nisem nisem nič kriv! Mečkal ali rte, kriv nisem! Ce Pa boš kaj govorila te bom zadavil! Ne bojim se!»
«No no!» ga je mirila Tila, ker je Ludvik že tolkel po mizi. «Umrl tako ali drugače — prepozno je mrtev. Da, včeraj, Ludvik, včeraj!»
«Kaj včeraj?» je tedaj zavpil Ludvik.
Albinu se je tokrat vendarle zjasnilo. Tista senca, ki je bila zvečer bežala od hiše na njive in vsa ta očitanja so se strnila y celoto-Prepozno, prepozno, se je oglašalo Albinu v mislih. Toréj s0 se ven-darle pripravljali? Ubiti so hoteli dedka? In če so ga? Ce ga je stric Ludvik? Saj vendar ni treba, da bj ga s kolom, z nožem..., da, nj treba! — In kaj je iskal stric Ludvik prej na hlevu?
Ne da bi hotel, ga je nekaj gnalo, da se je spustil s trte, gnalo ga je, da je odprl tiho duri na veži, nato postal v veži. V sobi so Elisali, da nekdo prihaja. Zdrznili so se. Toliko bolj, ker so sumili, da jih je prihajajoči bil slišal. Zdaj pa je celo čakal v veži. Njihove’ oči so bile napeto uprte v duri. Naposled so se te durj počasi, brez škripanja odprle in med njimi se je pojavil kakor duh — Albin.
Stal je in zares so imeli občutek, da se je pojavil med njimi duh. Zakaj še zdaj so bili takorekoč brez diha, ko so videli, kdo je. Luđi-viku se je celo zdelo, da se je pojavila pred njim vest, ki ga bo začela mučiti. Hladno, brez vsakega čustva so govorili o očetu, ki so ga ubili. Grizlo jih je sajno, da je bile vse zastonj, da jih je oče prehitel. Niti malo se jim prej ni obujala vest. Toda živj Albin, doslej jim trn v peti, se je nenadoma spremenil v njihovo vest. In zares je, ko jih je nekaj časa gledal, dejal obtožujoče Ludviku;
«Stric Ludvik, zakaj ste ubili dedka?».
Karkoli drugega bi bii povedal, bi Ludvik prenesel, bil je pripra-vijen, da se brani, da celo napada. Ta očitek pa ga je popolnoma razorožil, dà, strl! Čeprav še vedno vinjen — na mizi je bilo vino in ga je počasi kar naprej pil — je prebledel, odprl usta in strmel v stričnika. Tudi ženske so bile blede. Zdelo se je, da so se ti ljudje šele zdaj-prvič zavedeli, kaj so storili. Kakor da se jih je lotila omotica, so gledali vanj. On pa je počasi šel do dedka, k.i je negibno ležal na postelji, se ga dotaknil za roko, se nato spet obrnil do Sla-vicovih. Le ti so mu sledili s pogledi, samo njihovi obrazi so se obračali za njim. Potem je spregovoril razločno v to smrtno tišino a zdaj vsem:	»
«Ubili ste ga, ubili! Vsi ste ga ubili!».
Videli so, da mu iz oči tečejo solze, vendar jih niso brigale te solze, niti obtožba sama toliko, kolikor bolj razkritje. Da, zdaj jim je postalo jasno, da so ga ubili, in tak, po njih ubit ubit zaradi zemlje, je ležal na postelji, a oni so se dalje prepirali za zemljo.
Ne da bi še rekel kako besedo, se je Albin obrnil in odšel iz sebe.
Seie zdaj se je prvi predramil Ludvik. Ne da bj se zavedal, je prijel za dolg špičast nož, s katerim so rezali kruh in z grozo je navdalo ženske, ko je zarjovel pretresljivo:. «Obijem ga, ubijem ga!». Toda ko je hotel planiti za stričnikom, se je samo zgrudil na mizo in rjovel naprej, da jih je še bolj navdala groza.
Ko si je opomogel, se je dvignil, zdaj samo hropeče in ne da bi koga pogledal, a tudi brez noža, odtaval proti diurim, skozi vežo na dvorišče.
Izginil je v noč. Slavkove ženske ga niso več videle, a tudi drugi gà niso videli več živega. Dva tedna kasneje so ga našli obešenega v tistem gozdu, ki si ga je bil isti večer ogledal stari Slavic in se poslovil od njega.
X.
Slavica so pokopal; v morečem vzdušju. Slavkove ženske so brezupno jokale, da so se ljudje skoraj že posmehovali. Toda Albin, ki je vedel, od kod prihaja ta jok, se ni čudil: ni veljal njegovemu dedku, prihajal je iz obupa.
Njegova bolečina za dedkom je bila prevelika, da bj mislil kaj dolt-čnega in celo kaj ukrenil. Mnogo kasneje se je začel ukvarjati z vprašanjem zastran strica in tet. A preden je spet prišel do odločitve, so že našli strica. Ta smrt ga je toliko pretresla, in toliko odvratnosti jq odkril v vsem, da se je potem še bal o vsem razmišljati. Vse tam od razkritja, ki mu ga je prvi povedal dedek sam ha obisku na domu njegove, Flegaričeve mamice, do razkritja, ki mu ga je napravila mati, ko jo je obiskal in potem spet dedek, pa tja do razkritja samega zločina in zločinca, je bila zanj ena sama pretresljiva, strašna zgodba, ob kateri je sam živel. a se je do zdaj ni zavedal do kraja. Kaj je on vedel o tej družini? Vse mu je bilo zelo zelo daleč. In da ga ni dedek z vso silo pritegnil v ta krog, bi mu vsega ne bilo prav nič mar. Morebiti se stvari ne bi niti tqko strašno zapletle.
Sesula se je družina, toda grunt je bil še ob pravem času rešen. Za ta grunt so se bile zgodile vse te stvari, a grunt sam je medtem že bil last hraščanske zadruge. Slavicovi niso mogli Več ničesar ukreniti. Samo gledali so še lahko, kako so zadružne brigade stopile na njihovo zehiljo, gledali so lahko, kako so v njihove hleve privedli živino, ker je še bilo prostora, in gledali so lahko, kako je «pritepenec», «cigan», «razbojnik» — Albin postaj dedič njihovega grunta, tistega grunta, zaradi katerega bi se sami bili najrajši pobili. Niso odkrili poti, ki naj bi prek grunta vodila do odrešenja. To je odkril šele po njih zavrženi in preganjani mladi Albin Flegarič, potem ko je odkril pot do novega življenja, do zadruge.
Bil je mlad, bil je poln zdravja. Počasi je pozabil na grozoto Slavkovega doma, Slavicovega rodu. In ko sta z Veroniko nekoč konec pomladi sanjala o prihodnosti, ji je držeč jo za roko dejal;
«Rada me boš nfiorala imeti... jaz mislim.., najprej se moramo ljudje med sabo radi imeti, potem moraš imeti rad zemijo, vse, vse... potem imaš vse to iz vsega srca rad...»
«Rada te bom imela, Albin,» je dahnila srečno ona. «Ti pa mehe!».
«Da, rad te bom imel», je odvrnil. «Vedno me je groza, ko se spomnim deda: tako sam je bil, vsi so ga mrzili... in nazadnje že tudi sam ni imel nikogar rad Kakšno strašno življenje- — Jaz bj rad ljubezni. Zemlja? Bogastvo? — Zemljo imam rad, vse imam rad, najrajši pa ljudi... in bi bil srečen, če bi vsi imeli mene, radi...»
Prav gotovo ga je vsaj ona imela brezmejno rada in y znak te,ga mu je vroče stisnila roko.
KONEC

10
Za gospodinjo in dom
.CE SE ]RED5
ZA SONČNE JESENSKE POPOLDNEVE V PROSTI NARAVI JE TAKA BLUZA PRAV PRIMERNA. SPLETES JO IZ 125 G BELE IN 125 G SVETLOMODRE VOLNE. ROKAVI SO UKROJENI KIMONO. ZA 2-3 LETNO HČERKICO SPLETI OBLEKO IZ ROZA VOLNE, KI JE POTREBUJEŠ 2#0 G; Z BELO VOLNO PA NASIJ PO VSEJ OBLEKI POLNE
KVADRATKE
Ko v zaupnem posvetu z zrcalo*» ugotoviš, da 'i postala preokrogla, tedaj v mislih resno skleneš: moram nekaj ukreniti, sicer bom predebela. Vendar se to ne dogaja sa. mo tebi, tudi možu se v neki določeni dobi prične nabirati mast na tilniku, trebuh se mu sodaste obli in obleka mu kar naenkrat postaja premajhna. Oba bi hotela izvedeli odgovor na vprašanje, kako-odpravili neljubo odvečno mast. Na to .imamo samo en edini odgovor; zaželeni uspeh dosežeš le z zmanjšanjem dnevnih obrokov brane, torej z dieto.
Statistično je dokazano, da je umrljivost ljudi, ki tehtajo deset kilogramov nad normalo y drugi polovici življenja za 25 odst. višja od tistih, ki tehtajo normalno. Korpulentni ljudje prej obolijo na zvišanem krvnem tlaku in sladkorni bolezni ter na boleznih srca in ožilja kot pa ostali. Eo statističnih podatkih je razvidno, da ljudje, ki pred tridesetim letom tehtajo nekaj več kot normalno, imajo med .tridesetim in štiridesetim letom normalno težo in tehtajo po štiridesetem letu nekaj pod normalo, lahko pričakujejo najvišjo starost
Kako pa lahko reguliramo svojo težo? Nekateri poskušajo na ta način, da izpuščajo najneznatnejši dnevni obrok, to je zajitrk, ostajajo do kosila tešči, uverjeni, da so is tem storili že vse, kar je potrnb-; no za shujšanje. Nikakor pa ne pomislijo, da je opoldne njih tek večji in da telo po šestnajaturnem postu hrano bolje izrabi, kot Sc bi | bili malenkostno zajtrkovali in si ublažili lakoto. Ce hočemo res
shujšati, tedaj Sc moramo držati jedilnika, ob katerem ne bomo nikdar lačni, kljub temu da ne nudimo telesu hrane, ki bi se spreminjala v mast. Dostikrat se ljudje prav nič ne zavedajo, od česa se debele in tožijo, da jedo, komaj toliko kot pišče in vendar se redijo. Ne vem, če jim lahko verjamemo, kajti dvomim, da -ih včasih ne zapelje kava s smetano in potico ali pa lepo dehteča klobasa in gosto zakuhana juha. kar vse pospešuje debeljenje, posebno če človek teles-
Zrno do zrna oopca...
Zato ne omalovažujte skromnega prispevka, ki ga lahko žrtvujete za revnega dijaka. Tudi vaš najskromnejši prispevek bo zrno k pogači, ki jo «Dijaška Matica» nudi revnim dijakom. Dodajte torej tudi vi svoje zrno
no mnogo ne dela .Kazen nekaterih bolezni velja v glavnem pravi lo, da je debelost le posledica preobilne hrane. Vsak višek neporabljenih kalorij nujno vodi do nabiranja maščobe. Ce užijemo dnevno le 200 kalorij - kar odgovarja čaši mleka ali 25 gramom masla - preveč, znaša to v četrtletju dva kilograma telesne maščobe. Co hočemo iz kozmetič.
JEGULJA
Jegulja je za čudo trdoživa., riba '-ife-.ribjem trgu jih prodajajo žive. V štirioglatih posodah, ''skozi katere odteka in priteka voda, se zvija in gomazi nešteto- samih kač - te kače so ribe jegulje. Po okusu in žepu sl izberete večje ali manjše. Pokažete prodajalcu: «Tisto tam». Ujame jo in če je ni prav dobro stisnil in če je krepko ne drži,, se mu izmuzne po mizi, o* tleh, zvija se; valja in išči jo. Prodajalci so že izkušeni. Ce ti je všeč ona, ki jo je zagrabil In ti jo pokazal, šek, in že ni glave več. Pa še ko se glava ne drži več telesa, se zvija in še se katera od. vije s tehtnice na tla. Potem te pa prodajalec pobara, če naj ti jo pri-pravi. Kot bi mignil, zareže dvakrat vzdolž hrbta in izvleče iz ribe hrbtenico, nato pa jo še nekaj krat preseka počez in že imaš v svojem papirju nekaj kosov. Cc bi nesel živo jeguljo domov, ne vem, če bi jo srečno prinesel, če bi pa le prišel z njo do doma, bi ti ugz njala cirkus. Gospodinje vedo povedati, da so jim. jegulje ušle, pa ne, da bi se odplazile le po tleh, kaj še, tudi po zidu na omaro so zlezle. Jegulja Je res svojevrstna riba.
Mlade jegulje se rode v oceanih Kadar začuti mati slast, da bi rodila,, se odpravi na pot. Matere žive v rekah, Jezerih. Ob burnih Jesenskih nočeh se dvignejo in. gredo. Toda ni jih to čustvo zagrabilo šele zadnji hip. Pripravljale so se nanj kot vsaka samica. Barva telesa temni. Prej nadvse požrešna riba neha jesti. Prevzame Jih. sla potovanja in materinstva. Plavajo navzdol po rekah do morja. Ob izlivu rek v morje j. čakajo samci. Tudi oni so si nadeli temno svatovsko obleko. ,"t, sed»*’ potujejo. V globino zaplavajo. Od nas jih vodi pot v Sredozemsko morje, skozi Gibraltar _ v ocean in od tam do Bermudskih otokov. Tam se zberejo jegulje od vsepovsod* tam je žcnltovanje, pir in veselje, s tem Pa tudi konec njih življenja. Oslane-jo pa miliiarde potomcev — milljar. de Iker. Iz iker nastajajo male ličinke prosojne ploščate; dolgo ni človeštvo vedelo, kdo in kaj in od kod so te prosojne ploščate živalce, ali so črvi ali kaj. Ta vozel se je razvozlal v novejšem Sasu. Danes vemo, da je rojstvo jegulj v Sarga-škem morju ob Bcrmudih, tam nekje v oceanu, bliže Amerike. Malo jeguljice, ki še niso podobne odraslim, se odpravijo vsaka na svojo
pot. Večja skupina se odpravi proti ' Gibraltarju in v, Srodožemsko morje in tam-s*: zopet razdele, ena skupina krene tudi v Jadran in od tam nekatere tudi k nam.
Ne traja to potovanje en dan, ti leta je dolga doba od rojstva C materinske dobe. Ko pridejo v vode svojih staršev, so že podobne staršem, samo da so še prozorne. Samci ostanejo oh izlivu reke, samice pa plavajo naprej proti toku vode Poseben gon jih sili dalje. Ni ji ovire zanje, če je na poti jez, gre do na kopno in se po suhem zvijajo dalje do vode; če jih zadržuje slap, se vzpenjajo po njem ali pa ga oble-zejo. Koliko jih pri tem pogine. Toda narava je dosegla svoje, svoj končni cilj so dosegla majmočnejša, najodpornejša, najpreudarnejša bitja, samo ta imajo možnost, da bodo rodila nov krepak zarod. Po enem letu dosežejo mlade jegulje končno obliko in postanejo podobne svojim . prednikom. Treba je živeti in biti boj za obstanek, pred njimi je čez leta 5e dolga pot v Sargaško morje. Jedo, kar dobe, polže, rake, črve, rastline ribe, male žabe, podgane. Podnevi žde zarite v blato, ponoči pa začne krvava rihta. Ali vam je sedaj razumljivo, da je jegulja tako trdoživa; Kje še bitje na svetu ki je sposobno kaj podobnega?
Nadaljevanje sledi T. P.
IZ KUHINJE
'traznih avtabariav
tritniuiulni nciiuljxkn IiohIIii
JUHA IZ ZELENE
Olupi tn zreži na kocke 3 sveže Slavice zelene in 4 krompirje ter jib vrzi v mrzlo vodo, nato osoli ter dodaj nastrganega muškatelca. Počasi kuhaj. Kuhano zeleno in krompir pretlači skozi sito (dodaj po potrebi nekolh ko vode), pusti, da juha spet nekoliko prevre, dodaj nato žličko čajnega masla in postrezi s praženimi krušni-. mi kockami.
ZAJEC V OMAKI Zajčja stegna in hrjjet dobro očisti, odstrani kožo in m-ast ter nato razreži meso na kose. Spraži v lončeni posodi na 5 dkg masla glavico česna, ostrgan korenček, olupljen krompir, olupljeno zeleno in koren peteršilja; dodaj nato meso in nekaj zrn celega popra ter osoli. Dalij malo vode, dobro pokrij in pusti, da se jed duši.
Sodobna pralna naprava
Da odstranimo a perila maščobe jter razno nesnago, ga namočimo v milnici ter taremo ob pralno desko. [Tako dosežemo, da prodre milnica med niti tkanine ter raztopi ma. ščobe in odstrani razne delce, ki sc v vod; ne tope. Obstojajo pa tudi [številni stroji, ki nadomeste roke peri-icc. Take stroje smo videli na letošnjem tržaškem velesejmu. V teh pralnih strojih premetavajo in otepajo perilo številne lopate, ki jjfc poganja električni motor. S pralnim istrojem operemo perilo' mnogo hi-jtreje, kakor Pa z roko; istočasno po iprištedimo našo silo. Nikakor pa ne ; smemo pospešiti gibanja lopat pral-inega stroja: udarci bi bili premočni ter bi tako uničili perilo.
Marsikomu pa je bilo kljub temu tako pranje prepočasno, zato so si tehniki domislili nov način pranja: in sicer z ultrazvoki. Kaj pa je ta? Vsak dijak srednjih šol ve, da na-[staja zvok takrat, kadar se neko te-i Io (zvočilo) trese. Pri tem se stresa tudi zrak in mi slišimo zvok. Cim hitreje se stresa zvok v enoti časa. «1 sekundi» tem višji toni nastajajo. Kadar se pa neko telo izredno hitre trese, takrat naše uho ne-Sliši zvokov. v tem primeru govorimo t
«ultrazvoku». Teh, izredno hitro Pr-. navijajočih se tresljajev, so se tor» poslužili pri najnovejši, lahko bi rekli, znanstveni pralni napravi Ultrazvočno pralno napravo, sta zgradila dva avstralska inženirja. Pralna naprava je valjaste oblike, ki s« spodaj stožčasto zožuje. Prostor zs perilo je visok 40 cm. V spodnjem zoženem delu je okrogla opna, 18 cm v premeru, pod njo pa je elektromagnet, ki povzroča izredno hitre tresljaje «ultrazvoke». Pralni stroj priklopimo na električno omrežje. Transformator, ki je vgrajen v pralni napravi, zniža napetost omrežja na 32 voltov. Zato tudi ni nevarno-iti, da bi perico poškodovala električna struja.
Kako peremo s to napravo? V pr sodo damo perilo, ki ga zalijemo s toplo vodo, v kateri je raztopljena določena količina milnega prahu. Zatem pokrijemo s pokrovko in vključimo električni tok. Nastajajo ultrazvoki, ki močno stresajo vodo Vn perilo. Milnica prodre med vlakna. nastaja gosta pena, maščobe se emulgirajo, prašni delci se odločijo ter v petih minutah je perilo popolnoma oprano!
M. P.
Medteip raztopi na kocke zrezano prekajeno slanino in v to vrelo mast vrzi nato dušeno meso, da zarumeni. Dušeno zelenjavo pretlači skozi sito in polij po mesu. Ponudi s praženi! mi krušnimi koleščki in solato, ki jo pripravi takole:
Vmešaj v 1 dl goste smetane, 1/2 dl olja, nekoliko sladkega sira, 3 rumenjake, sol in nekaj popra. Olupi približno I kg kuhanega še vročega krompirja, ga hitro zreži in polij s pripravljeno omako, previdno premešaj in takoj ponudi.
SUFLE
Zmešaj v lončeni posodi 7 dkg čaj-negn masla in 2 polni žlici ostre moke. Daj na štedilnik in neprestano mešaj (moka ne sme zarumeneti), dolij potem med neprestanim mešanjem 1/4 l mleka. Ko se zgosti, odsta vi in mešaj, dokler se ne ohladi. Dodaj nato Šilce maraskina, 6 dkg sladkorja In 5 rumenjakov, končno vmešaj oprezno sneg 5 beljakov. Zlij testo v mode! in speci sufle v zelo vroči pečici.
Nasveti
Pečenice ne počijo, če jih 'najprej pomočimo v vrelo vodo, posu-Simo in Sele nato dobro namazane z mastjo denemo v peč.
XXX
Paradiinikova omaka dobi dober okus, če ji dodamo malo sladkorja, sesekljanega peteršilja ali zelene.
I XXX
Svež kruh in toplo pecivo zelo lepo režemo, če nož sproti segrevamo.
XXX
Ce čevlje kdaj preveč zamažemo, je najbolje, da jih najprej operemo z mlačno milnico, obrišemo s suho krpo ter nato namažemo s kremo in skrtačimo, da sc svetijo,
XXX
Hribovske čevlje, ki sq otrdeli, osnažimo z mitnico; nato jih obri-
S
• • •-
nili ali sicer zdravstvenih razlogov shujšati ali debeljenje precre’iti, tedaj ne srie.no samo ,j časa Jo časa skrčdi i Jnv.iv Ir.ar.e, temveč moramo svoj Jedili ih p-.;v hi->-ma spremenili. Eri vsaki kuri za hujšanje skušamo doseči, da tel? zopet porabi odvečno mast. Organizem so sicer temu upira in izvede tr. le takrat, če mu dovajamo premalo maščob in drugih hranil-Dovajanje hrano mora biti nekaj Časa tako majhno, da je tejo pri-siljeno uporabljati tisto telesno maščobo, ki jo ima v zalogi. Treba bo torej, dokler ni porabljena odvečna mast, nekoliko stradati. Ce . . užijemo dnevno 500 kalorij premalo. bo krilo telo primanjkljaj n maščobne zaloge telesa in tako bomo dnevno porabili 60 do 70 gramov maščobe. Ker se pa z uporabo maščobe zniža tudi količina vode v telesu, bomo dnevno za 80 do ‘M gramov lažji. Ce kuro za hujšanje dosledno izvajamo, traja vedno (i do 8 tednov, da shujšamo za 3 do 4 kilograme. Nikakor ne rinemo pričakovati, da bodo že po prvem tednu kure izginile vse neljube okrogline. Hujšanje, se pravi mobilizacija maščobnih zalog, pomeni precejšen napor za organizem, zaradi tega smemo hujšat» 1(! počasi. Tudi moramo pri hujšanj" poznati mero in ne smemo shujšati preko tiste mere, ki zdravju škoduje. Prekomerno hujšanje povzroča lahko različne kozmetične nedostatke: koža postane ohlapna >n nagubana. Ti ncdcstalki nastanejo le, če prehitro hujšamo pri počasnem hujšanju tega ne opažamo. Preden se odločimo za hujšanje, moramo posvetovati z zdravnikom, J lei edino lahko odloča, ali je takšna J kura potrebna ali ne.
Glavne smernice diete za hujšanje so na kratko naslednje: Jej le trikrat na dan, ii; sicer zjutraj, j opoldne in zvečer. Za zajtrk .uživaj t| sadje, in sicer največ eno. jabolko J ali dva paradižnika, k temu lahko popiješ skodelico kave ali čaja brez sladkorja. Opoldne je dovoljena skodelica nemastne čiste iu" he, košček pustega mesa ali ripe ali dve jajci. Meso sme biti le kuhano ali pečeno in brez omake-Poleg tega lahko poješ še obrok zelenjave. ki pa mora biti pripravlja na brez olja in masti. Kot dodatek kosilu j.e dovoljen košček kruh8 ali pa srednje velik krompir. Z8 večerjo si smeš privoščiti solat0 brez olja, garnirano z jajcem a'* pa 30 gramov nemastnega sira 2 paradižnika s koščkom kruha. večerji ae lahko sneš jabolko O11 oranžo. Vse vrste klobas so pri k"' ri za hujšanje prepovedane.
Dr. S. S.
Kar daš za „Dijaško Matico", daš z a bodoč' nosi svojega naroda !
šemo in drgnemo s cunjo, nanioč1’ no v petrolej. Sele. ko se popol«0' ma posuše, jih namažemo z masti0 , ali še bolje z glicerinom.
xxx
Podplati ne škripi je jo, če vlU'L mo vanje lanenega olja in postop čez 24 ur ponovimo.
xxx
Lakaste čevlje očistimo z gobo, posušimo, nato pa jih oV
čeba‘°;
žimo z razpolovljeno sočno ^
Cez nekaj minut jih zbrišemo s lo krpo, da se svetijo. Da ti 1,0 pokajo, jih dobro namaži 3 3l‘r ~a„e maslom, pusti jih tako narna^at>o teden dni ali še več, pred “P01 pa jih zdrgni z volneno krpo.
w Pra0
Gumijaste podplati’ i,,UI“lxevlje,' j tako negovati, predvsem čc [ ne nosiš vsak dan. Po vsakt'Lte * j bi potresi na debelo Pocl* smukcem.
Stran naših kmetovalcev
LiUDsm TEDNIK
Ako lioCe/no pridelati zdravo in dobro pijačo, je treba brezpogojno upoštevati naslednje:	stiskajmo samo
snažno in zdravo grozdje, oziroma vsaj zdravo, ločeno od ostalega (na pr. grozdje načeto po «plemeniti plesno-bi»). Ne ustrašimo se truda, ki ga bomo imeli, ko bomo grozdje pred stiskanjem oprali in mu odstranili gnilobo, če bo potrebno.
Ne trgajmo poprej, dokler ni grozdje popolnoma dozorelo. V grozdju se prav zadnje dni, preden dozori, napravi največ sladkorja. Dalje pri mletju in stiskanju pazimo, da pride grozdje čim manj v dotiko z železom Od trenutka ko grozdje zmeljemo, pa dokler ne pride mošt v sod, naj mine kar najmanj časa. Zato je treba polniti stiskalnico takoj izpod mlina ter mošt odnašati v sod (ali pa napeljati po cevi) sproti izpod stiskalnice. Izjema velja samo pri črnini, ki mora na tropu prevreti, preden jo stiskamo. Priporočljivo je, da obesimo pod iztočni žleb stiskalnice košarico s sitom, da se mošt preceja tei pride na ta način veliko manj staničja v sod.
Stremiti 'moramo tudi za tem, da napolnimo vsak sod v čim krajšem razdobju; vendar ne smemo napolniti soda z moštom do vrha, ostati mora namreč približno za pedenj visoko praznega prostora pod veho.
Ce Je le mogoče, naj bo v vsakem sodu le mošt ene same vrste.
V moštu in v vinu delujejo razne glivice, bakterije in kvasila.
Glivice so enostanična bitja, ki se razmnožujejo s kaljenjem ali brstenjem. Zato jih imenujemo tudi glivice — kalivke ali brsteče glivice. Navadno imajo okroglo ali jajčasto obliko, sestoje pa v glavnem iz kožice, nratvoriva in staničnoga zrkla.
Bakterije so enostanična bitja, ki se razmnožujejo s cepljenjem, zato jim pravimo tudi glivice-cepljivke. Po obliki poznamo paličaste bakterije ali bacile, okrogle ali koke, vijugaste ali spirile itd. Razmnožujejo se zelo hitro in nekatere povzročajo pri vinu težke bolezni. Glivice in bakterije imenujemo s skupnim imenom tudi mikroorganizme.
Fermenti ali kvasila (tudi enzimi)
se imenujejo snovi, ki nimajo določene oblike; torej niso niti glivice niti bakterije, pa kažejo enake učinke. Poznamo na primer kvasilo enoksidazo, ki povzroča rjavenje vina, nadalje in-vertazo, ki spreminja pesni sladkor v invertni itd.
Najvažnejše za kletarstvo so kipelne ’ glivice ali pravilno glivice alkoholnega kipenja, ki jim pravimo tudi drožo ali kvasnice. Glivicam, ki povzročajo alkoholno kipenje vinskega mošta pravimo navadno vinske kvasnice. Vinske kvasnice razkrajajo sladkor in ga spreminjajo v alkohol, ogljikovo kislino in druge produkte kipenja. Ako sladkor popolnoma pokipi, ve iz 100 gramov sladkorja v moštu razvije: •18.46 gr. alkohola, 46.67 g ogljikove kisline, 3.23 g glicerina, 0.61 jantaro-ve kisline, 1.03 hemiceluloze, nekaj tolšče, dišav itd.
S pravilnim kipenjem dobimo iz mosta stanovitno vino harmoničnega o-kusa. Nepravilno kipenje pa dà manj vreden in nestanoviten produkt. Zato te kipenje mošta zelo važno. Pravilno kipenje povzročajo le dobre vrste kvasnic. Med njimi Je najboljša clep-tična kvasnica, ki je kakih šest tisočink mm dolga, ovalne oblike. Slabe vrste kvasnic dajo slab produkt kipenja. Tako da na primer koničasta kvasnica vinu tlab duli in okus in jo ’«namo za plevel med kvasnicami.
Kvasnice pridejo na grozdje z zem-'je in odtod v mošt ter povzročajo sainohotno kipenje. Z dobrimi kvasni-'ami pridejo v mošt od trte tudi slabe vrste kvasnic in drugih glivic. V nanosih letih slabe vrste kvasnic In slabe gii vice celo prevladujejo. Zato se je vDeljaIa gojitev dobrih pasem čistih 'irož a tem, da se je odbrala dobra ki-Oelna gliva in se je primerno “Uložila.
Takim iz ene same pasme gliv ob Gnječim drožem pravimo čiste drožc a'i čiste vinske kvasnice.
Vinske kvasnice lahko v moštu rastjo in se razmnože le, če so dani “°Eoji za to. Ti pogoji so:
*• hranilne snovi.
Primerna toplota,
*• Pomanjkanje kipenju ovirajočih snovi,
zračenje v pričetku kipenja, hranilne snovi za drože so poleg sdkorja še beljakovine in pa rud-"‘“ske snovi.
, V'Bpiota najbolj vpliva na razvoj - asn*c in s tem tudi na kipenje. Ki-
Ravnanje z moštom za časa kipenja
C. Toplota nad 60.o C jih uniči. Najbolje se razvijajo kipelne glivice pri toploti od 20 do 25.0 C. Ker se pa pri kipenju razvija precejšnja toplota, ne sme biti v začetku kipelna toplota, previsoka. Pri velikih .vodih se segreje mošt zaradi kipenja lahko celo za 20,o C in več, pri manjših ( 6hl) za lO.o C. Ako bi torej bila začetna kipelna toplota previsoka, bi alkoholno vrenje kmalu ponehalo in bi se pričele razvijati ocetne, oziroma druge Škodljive glivice, ki bi vino pokvarile.
Poleg tega smo opazili, da kvasnice pri nižji toploti razvijajo več alkohola kot pri višji toploti.
Da dosežemo pravilno kipelno toploto, ne trgamo v hladnih, jutranjih urah, temveč šele potem, ko se grozdje ogreje. Nasprotno moramo v gorkih krajih trgati samo v hladnih jutranjih ali večernih urah. Ce sta mošt oziroma, drozga prehladna, ju je treba segreti.
V ta namen vzamemo nekaj mošta iz soda ali kadi, segrejemo na 40 do 60,o C in primešamo ostalemu moštu, oziroma drozgi. To se ponavlja toliko časa, da nam pokaže toplomer zaželeno toploto, to je 10 do 12.0 C za manj sladke mošte in 12 do 15.o C za zdo sladke mošte. Cim bolje, to je čim hitreje in pravilneje se kipenje izvrši, tem hitreje in bolje se tudi vino o-čisti. Zato moramo paziti, da se kipenje ne ustavi, dokler ves sladkor ne pokipi. Posebno moramo paziti, da ve med kipenjem klet ne ohladi. Kipelno klet zračimo zaradi tega le podnevi, kadar je zunaj toplo; če je treba, pa tudi v njej zakurimo, da obdrži mošt pravilno kipelno toploto.
Kipenje ovirajo sredstva, ki škodujejo kipelnim glivicam in ovirajo njih razvoj. Ta sredstva so žveplov dvokis, salicilova kislina, ocetna kislina, alkohol itd.
Pri 17 do 18 volumnih % alkohola vrenje sploh preneha. Naravno vino torej ne more imeti nad 17 do 18 volumnih % alkohola. Tudi velika množina sladkorja ovira kipenje. Zato v močno sladkih moštih (na primer iz sušenega grozdja) sladkor nikoli popolnoma ne pokipi in dobimo iz njih sladko vino.
Najbolj znana snov, ki ovira kipenje mošta, je žveplov dvokis (302). Preveč žveplani mošti dolgo ne pokipi jo, zato je prijaoročljivo tako žveplanje le tedaj, ako hočemo ustaviti kipenje zaradi prevoza mošta. Zmerno žveplanje mošta pred kipenjem ne škoduje, kipenje se vrši potem še čisteje, ker je znano, da so slabe glivice za žveplanje občutljivejše kot dobre kvasnice, vino pa je svetle barve in se rado čisti.
Zračenje v pričetku kipenja je zelo koristno, ker se kipelne glivice hitreje razmnože in potem hitro delujejo. Med kipenjem je potrebno zračiti le tedaj, ako bi se kipenje prezgodaj stavljalo.
Ker je kakovost in stanovitnost vina v veliki meri odvisna od tega, ali mošt dobro pokipi, se je treba med kipe-
njem ozirati na prej omenjene iz-1 dobre vinske kvasnice, štirikrat več kušnje.	žveplove sokisline kot pa slabe, oz.
Pri napravi belega vina iz zdrave- škodljive glivice. Zato se z zmernim
ga grozdja napolnimo od stiskalnice tekoči mošt v sode, in sicer ne nad !) desetink vsebine. Pri uporabi čistih kvasnic naj bo ta prazni prostor še večji.
Za kipenje je bolje vzeti večje sode, ker je mošt v njih manj odvisen od zunanje toplote. Ker se mošt v njih zaradi kipenja močno segrejej ne sme biti v začetkv kipelna toplota višja od
12.0	C.
Preden napolnimo sod z moštom, mošt žveplamo. Vrenje žveplanega mošta, tudi sulfitno vrenje imenovano, se Je izkazalo v mnogih slučajih zelo priporočljivo, zlasti tam, kjer je nevarno da nastasne nečisto vrenje zaradi razvoja škodljivih glivic na grozdju. To je posebno v letih, kadar je jeseni slabo (deževno) vreme, grozdje se kvari (gnije) itd. V južnih krajih, kjer nastane zaradi visoke toplote lahko ocetno vrenje, bo sploh žveplanje mošta posebno na mestu. Znano je. da preneso,
žveplanjem mošta zadrži razvoj slabih glivic in omogoči razvoj dobrih kvasnic.
S poizkusi se je dognalo, da prepreči 50 mgr žveplovega dvokiea v litru ocetno vrenje, medtem ko prenesejo kipelne kvasnice tudi še enkrat toliko, posebno ako so v čvrstem razvoju. Ako zažgemo za vsak hi soda eno tenko trščico azbestnega žvepla (4 gr. žvepla), posrka mošt okoli 50 mgr žveplovega dvokisa. Iz tega sledi, da bo ta množina v vsakem slučaju zadostovala, v navadnih slučajih pa bo zadosti, ako vzamemo polovico te količine. Za žveplanje mošta lahko u-porabljamo tudi sulfitne soli: to je natrijev aii pa kalijev metabisulfit.
Kadar je sod dovolj napolnjen, ga zapremo s kipelno veho. Kipelna veha omogoča, da ogljikov dvokis ali ogljikova kislina, ki se razvija pri kipenju lahko uhaja iz soda, ne da bi mogle vanj od zunaj prihajati škodljive glivi-
ce. Kipelna velia zabranjuje tudi izhlapevanje alkohola in buketnili (dišečih) snovi iz kipečega mošta.
Ker je ogljikova kislina zdravju škodljiva in bi se v njej ljudje, zlasti v globokih kleteh, lahko zadušiti, je treba klet zračiti, kar sc pa mora zgoditi previdno, to je tako, da se klet pri tem preveč ne ohladi. Ce je hladno vreme, moramo po prezračenju, ako je potrebno, tudi zakuriti.
Ce bi kipenje prezgodaj prenehalo, je dobro mošt pretočiti, prezračiti In nekoliko segreti. Navadno pa zadostuje, da ga samo premešamo in segrejemo. S tem se dvignejo tn ožive na dno padle kvasnice in kipenje se zopet nadaljuje.
Pri pripravljanju črnega vina pa pustimo, da kipi najprej nekaj dni (4 do 5) v kadi na tropu, potem ga šele iztisnemo in spravimo v sode. Ako ga hočemo žveplati, moramo zažveplati tak mošt že v kadi.
Po končanem burnem kipenju, ki traja kakih 6 do 8 dni, pričnejo padati drože na dno soda in se vrši še mirino kipenje ali dokipevanje. V tem času napolnimo sode z enakim vinom do vrha in jih zopet zapremo s kipelno veho. Tako ostane vino do prvega pretakanja.
Železni predmeti med krmo
Zaradi premajhne pazljivosti, i četka težko spoznati, ker se žival posebno če pred krmljenjem dobro obnaša tako, kakor da bi imela le __ ---,.j----- .n--pokvarjen želodec. Naš živinorejec
ne pregledamo sena, .'Hame itd pridejo y goveje želodce dostikrat trde in ostre stvari, kakor žeblji, kosi žice in podobni predmeti, Taka obolenja so bolj pogosta pri goveji živini kakor pri konjih, to pa zato, ker konj ni tako požrešen, kakor goveja živina. Konju ostre stvari med krmo niso nevarne. Ako opazujemo konja, kako jemlje krmo v gobce, vidimo, da neprestano giblje z ustnicami in tako nekako tipa, deva krmo pod zobe ter jo dobro prežveči in iako nikoli ne požre žeblja ali igle. Drugače žre goveja živina, kakor pa konj. Govedu gre krma skoro taka, kakršno dene v f/ 'ter' y želodec, saj govedo potem «e naknadno prežvekuje. Naglo požiranje in hlastanje, ter neobčutljiv jezile :ta pr’ govedu kriva, "^a zaidejo ” želi. o ec lamro trdi gremneti.
Ti predmet; sicer r ho nevarin. dokler leže V vampu; nevarnost pa je v tem, da spričo gibanja in stiskanja govejih želodcev pri prežvekovanju predro steno in dospejo v druge, občutljive dele telesa ter jih smrtnonevarno poškodujejo. Prav pogosto pride taka stvar iz prednjega želodca (kapice) do srčne mrene >n jo rani, tako da se v..amc in prične gniti. Žival prej ali slej pogine. Včasih pa se toki železni pi edmeti zari jejo naravnost v -ree in povzročijo, da žival nenadoma pogine.
Tako obolenje je navadno apo-
da navadno obolelemu govedu čistila, misleč da je to navadna za-. počenost in da bo govedo kmalu ozdravilo. Toda ostrega predmeta, ki je v želodcu, čistila ne spravijo iz njega. Narava si često sama pomaga na ta način, da stvori okoli ostrega predmeta poklopce pletiva. Ako ni bil zadet kak važen organ v telesu, kot so recimo pljuča srce, vranica, jetra itd., bo govedo še živelo, a bo pričelo vendarle hirati.
Kaj naj ukrene živinorejec, ko opazi, da mu je govedo požrlo oster predmet? Kot pri kaki drugi obolelosti, je pri takem pojavu potrpljenje nad vse nujno. Ako niso prizadeti važni notranji deli telesa, kar lahko ugotovi le živinozdrav-nik, dajemo govedu lahka čistila. Vlivati v govedo močna zdravila, ki pospešujejo prežvekovanje, je napačno, kajti ta zdravila pospešujejo gibanje želodca. Pri "tem pa rije ostri predmet dalje y smeri, ki si jo je izbral ter lahko zadene v pljuča, srce ali kaj drugega. Ko preidejo pivi znaki obolelosti ter živinorejec opazi, da mm živinče hira, je najbolje, da ga odda v zakol-
Kako preprečimo tako nesrečo? Obvarujemo živino le, že redno pregledujemo krmo. Preden jo po-kladimo odstranimo iz nje vse nevarne predmete. Cas, ki ga zamudimo pri pregledovanju krme, utegne biti tisočero poplačani
POPRAVLJANJE POKVARJENE VINSKE POSODE
J*!ne glivice prično rasti v moštu že njene bakterije )n povzročijo, 1 '•■o C, prenehajo pa rasti pri 48.0'«^ posodo skisa.
(Nadaljevanje /z prejšnje številke) Se bolje pa ji plesniv sod najprej klorom razkužiti in šele potem odpreti, postrgati, zakuhala in za-žveplati. Priporoča se tudi žvepleno-kisio apno ali pa žveplena kislina. Dobro postrgan sod najprej izplak-nemo z mrzlo, 10%-no raztopino žvepJenokislega apna ali pa enako-močno raztopino žveplene kisline, oziroma zmesi obeh. To ima namen, da uniči y njem plesnobne glivice.
Ko aod s to močno raztopino znotraj vkibrp omočimo, raztopino izlijemo in sod z močnim (3 do 5%-raim) lugom zakuhamo ter z mrzlo vodo izperemo in zažvoplamo.
Pri rabi žveplene kisline, az. drugih močnih kislin je treba biti previden. Kislim» .■ynemo vlivati v vodo le počasi, v tenkem curku. Obenem moramo vodo dobro mešati.
Cikasta postane posoda vsled o-eetnili bakterij ki ae v njem razvi-' jajo. Ocetne bakterije razkrajajo alkohol V ocetno kislino in vodo. Ce seda P1» izpraznjenju kmalu ne po-i ni jemo ali pa če pustimo celo tak ostanek vina notri, kar mnogi radi delajo, v mnenju, da "bo zaradi tega ostala posoda bolj okusna (vinska), se kmalu začnejo, zlasti če je klet bolj topla, v teh ostankih Pa tudi v lesnih luknjicah, razvijati «meda
Ce hočemo to popraviti, moramo najprej uničiti ocetne bakterije in pdtem odvzeti sodu (lesu) še kisli okus, kar napravimo, če sod dobro zakuhamo s kakim vrelim lugom.
Ce je poseda le malo cikasta, zadostuje 3 do 5%-na raztopina sode, če je P« močno cikasta, in če je šel cik žc globoko v los, je bdije vzeti 5% jedkega natrona.
Zakuhavamo tako, kakor pri nov; in rdeči posodi.
Ko smo sod nazadnje izprali z mir/lo vodo, ga pustimo 2 do 3 dni, da se posuši, in ga potem močno zažveplamn in zabijemo. Cez kakih 10 do Id dni ga zopet odpremo, dobro z mrzlo vodo pomijemo In ga lahko rabimo.
Posoda od zavrelice tudi na la način popravimo; ravnamo z njo tqko kot a cikasto posodo. Vendar je treba tukaj še večje previdnosti. Ce je b41a zavrelica dolgo v sodu, tako da so se zajele glivice, ki jo povzročajo, globoko v les, bo najbolje, da les na jpovršju ostrgamo, da pridemo do zdravega lesa, in sod žele potem večkrat zakuhamo z močnim lugom (5% jedkega na-trona, to je 5 kg na 100 litrov vode), ic-i ga vzamemo kolikor mogoče vročega. Vedno je bolje, da vzamemo ■manj tega sredstva in večkrat zakuhavamo. Kdor ima pripravo zato, ta naj sod izpari, iter giv vodna
para globoko v le_s in unti vse škodljive glivice uniči.
Drugače pa sod zakuhamo najprej z lugom, potem s kolikor mogoče vrelo vodo in ga končno z mrzlo vodo izperemo. Cim se, posuši, ga močno zažveplauno, po 14 dneh pa zopet pomijemo.
Ce pa je posoda od zavrelice ali od eikostega vina močno pokvarjena, se sploh ne da več zanesljivo popraviti in je bolje, da jo porabimo v kak drug namen, na pr. za kislino (zelje, repo) za kis itd
Tudi posodo rjavečega vina ni dobro rabiti za drugo vino, dokler je nismo popravili. Tu pa zadostuje, da jo le dobro pomijemo in izparimo, oziroma zakuhamo.
Pri popravljanju pokvarjene posode si moramo zapomniti pravilo; najprej mrzlo, potem vroče, to se pravi, najprej moramo odstraniti nesnago na notranji površini soda (s strganjem, pomivanjem itd.) in šele potem, smejno sod izpariti ali zakuhati. Ce se na površini dog nahaja nesnaga in je poprej ne odstranimo, jo požene para pri zakuhavanju še globlje v les.
Končno je omeniti, da mora biti posoda snažna ne samo znotraj, tem več hidi zunaj.
Kadar jle prazna, jo tudi zunaj pomijemo na pr. z vodo, ki smo H dodali kalijev bisulfit.
Nekaj bolezni
na seskih goveda
-Mlečna žleza, katere proizvod je mleko, je podvržena različnim boleznim. Pomisliti moramo, da je mlečnost goveda po odstavitvi teleta nekaj nenaravnega. Naravno bi bilo, da bi mlečnost trajala samo toJiko časa, dokler tele še potrebuje materino mleko, kot se to godi pri divjačini. Z neprestano molžo pa se mlečna žleza, to je vime goveda, stalno draži in proizvod teh dražljajev je mleko tja še do pozne brejosti. Nič ni čudnega, da so bolezni na vimenu pri tej nenaravnosti precej pogosta stvar. Oglejmo si torej nekatere bolezni na leskih goveda.
Vnetja ira koži seskov so prav pogosta stvar. Neprevidna molža in zamazano vime so največkrat vzrok takih obolenj. Drži vime snažno, odstavi tele, ako se to zgodi y času dojenja, molzi previdno in rabi nekoliko borovega vazelina, pa bodo ta vnetja na seskili izginila.
Bradavice na seskih, ki jih pogo-stoma opazimo, so zelo neprijetne in otežkočajo molžo. Dokazano je» da se te bradavic« lahko prenesejo od goveda na govedo z molžo. Kaj naj naredimo s takim vimenom? Kravo z bradavicami pomolzemo najzadnje. Zdraviti začnemo te bradavice takrat, ko krave zaradi visoke brejosti več ne molzemo. Majhne bradavice namažemo z jodovo tinkturo ali pa z mazilom, sestavljenim iz polovice lesnega katrana in polovice špirita. Večje bradavice more odstraniti le žiyi* nozdravnik.
Pogosto najdemo tudi rane na seskih', ko se živinčeta obdrgnejo na ostrih predmetih. Male rane navadno ozdravijo hitro, posebno » času, kd živali zaradi visoke brejosti ne molzemo. Bolj nevarne so rane blizu izliva iz seskov, ker utegnejo grinte izožiti in zapreti odtok mleka. Za zdravljenje ran na seskih rabimo borov vazelin. Ako bi bili seski preveč bedeči in bi bila molža nemogoča, bi mogel živino-zdravnik pustiti,, da primešamo mazilu nekoliko kokaine, zaradi česar, bi bil sesek bolj neobčutljiv in bi bila molža olajšana.
Zgodi se tudi, da se cel sesek vname zaradi surove molže, udarca sosedne živali ali pa zaradi tega, ker žival nerodno lože na posamezen sesek in ga preveč pritisne.- Sesek se lahko vname tudi zaradi okuženja z glivicami. Opazuje-ino sledeča znamenja obolelosti; sesek je boleč, bolj rdeč in bolj topel. Mleka priteka prav malo ali pa sploh usahne, vime zateče. Včasih dbčutimo kot svinčnik debelo stvor v sesku. Kaj se zgodi pozneje s takim seskom in tako oteklini vimenom? Znamenja nabreklost vimena in seska izginevajo počasi, mleko se izgublja X tisti četrti vimena, kar ima za posledico, da se ta del vimena prične sušiti. Ozdravi sicer samo po sebi, toda z izgubo mleka iz onega seska. Operacijo vimena, pa zaradi nevarnosti okuženja po gnilobnih glivicah, katerih je v hlevu na milijarde, raje <»pu-I stimo.
L i u d 5 ki TEDNIH
Hit

DOBERDOB
j.
I J • • J • •
i : : • PREŽIHOUH
UORAffC
: : : : : : : : :

• • • •
Vendar je Segal kljub Kodelu podpiral tri ogle barake, če ne celo tri ogle celega oddelka. Vsako jutro je redno dobival več časnikov, ki jih je dopoldne prebiral, popoldne pa razlagal tistim, ki so ga hoteli, in tistim ki ga niso hoteli poslušati. Ker se je pisalo že konec leta 1917., je bilo teh drugih' vedno več. Segal je bil seveda še zmeraj navdušen patriot. Imel ie tudi veliko lažje stališče, kakor pa pred dvema, tremi leti; centralne velesile so bile povsod zmagovalke in so povsod stale daleč v notranjščini sovražnikovih ozemelj. Okupirana je bila cela Srbija, del severne Italije, severne Francije, skoraj vsa Belgija, večji del Ukrajine, cela Romunija, kaj hočete še Več, ljudje božji?
«Domov bomo šli, trdi Segal», je dejal rekonvalescent Jarnik od 7. pešpolka, Stefaniču. Na njegovem obrazu se je poznalo, da verjame, kar je pravkar čul. Jarnik je bil tudi že nekaj mesecev v Lebringu. Njegov oče je bil gosposki 'koroški kmet, ki za sina ni stiskal. Sin je mazal, kjer se je dalo in je v teku dveh let, odkar je bil v vojski, prišel šele dvakrat do fronte in se vsakokrat pred nosom ognjene črte vrnil v zaledje. Da je bil nevaren zaledni potepuh, se mu je poznalo tudi na drznem obrazu, čeprav je bil veseljak, ga večina tovarišev ni marala.
Segal je pripovedoval dalje z mogočnim, prepriče-. valnim glasom;
«...in tako se bo zgodilo, kar sem že spomladi trdil, ko je v ttusiji izbruhnila revolucija: z Rusijo se bo sklenil mir. Boljševiki so siti vojne. Naša vzhodna armada bo po. tem navalila na zapad in na jugozapad. Dva poštena sunka in stvar bo opravljena za vse večne čase».
«Samo da bo mir,» je vzdihnil Zega in pozabil pri tem na svojo italijansko narodnost. Borba zg zaledje, katero je moral voditi zadnja tri leta, ga je popolnoma demoralizirala.
«In potem se bo začel obračun!» je s poudarkom nadaljeval Segal; «potem bomo pbraičunall s tistim, ki so ves čas škilili zà mejo, s tistimi, ki so zakrivili Sarajevo, s panslavisti, socialisti in podobnimi prekucuhi».
Nekdo je vprašal z zagonetnim glasom.
Segal gà je zaupno pogledal in oni se ie zdrznil;
«Torej še ne bo mir...?»
«Samo tako sem mislil...»
«Dobro» je pogoltnil Segal zadrego, «eno je, mi smo zmagoviti...»
Toda ricčpj ni imel potrpežljivih poslušalcev. Porcije kruha, ki so jih dobivali zadnje čase, so bile vsak dan manjše, želodci rekonvalescentov so bili razdraženi, vojaki nemirni,'razburljivi. Štefanič ni mogel več brzdati jezika. .
«Zmaga, zmaga, to je že lepa reč, toda naj bi nam tudi več kruha dali!» je zagodrnjal zbadljivo.
«Da, kruha, kruha!» je pritegnilo več glasov.
Tisti, ki je prej izjavil svoj dvom o miru, se je zdaj spet opogumil:	•
«Vrag vedi, kako je s temi zmagami! Bolj ko zmagujemo, bolj gladujemo...
«Ce bi bili siti, bi se torej vojskovali tudi sto let...?» jih je zbodel Segal. O kruhu in gladu se ni nikoli ni maral pogovarjati, ker se je zavedal, da ga baraka gleda postrani zaradi njegovih paketov.
«Tega ne, saj so siti tudi tisti, ki se ne vojskujejo in ki nas pošiljajo na vojno!» je zajedljivo dejal Štefanič.
Segal ga je izzivalno pogledal, potem pa rekel:
«In tako govoriš ti, ki nosiš hrabrostno kolajno?»
«Ce bi pa ti visel na Golgoti, bi mogoče z. mano vre< tako govoril!» ga je ostro zavrnil Štefanič.
Potem so vsi obmolknili. Poznalo se je, da ie večin zelo slabe volje. Jarnik je skušal stvar ponovno spravil V tek, rekoč:
«Vojna je vojna, kaj hočemo...!»
, Toda nočoj tudi tisti večni izgovor: Vojna je vojn: ni več užgal.
Rekonvalescent Mak od 4. domobranskega polka, 1< je ležal tri postelje dalje in se ves čas ni brigal za. svoj okolico, se je nenadoma oglasil:
«Skoda je mlatiti prazno slamo. Jaz imam svojo soc bo; vojna je naperjena proti ubogemu ljudstvu in dokle nam samim ne bo dovolj, bo trajala morija — To je vs resnica! Povejte mi no, kdo pa črkuje po frontah, na nas strani in pri sovražnikih? Kdor je bogat, ta redkokda zaide tja, kjer se kadi.... Gospoda se zna izogibati.... Mt ne ne bo nihče več imel za norca!»
Mak se je z zaničevanjem obrnil vstran.
«Tako je!» so mu pritrdili Štefanič, Meglič, Zinko ii še pekateri drugi. Nihče se ni brigal za to, kaj bodo reki tisti, ki vojne Še nimajo dovolj, čeprav so vedeli, da h za take stvari že Golgota ne zadostovala. Toda kar je bi lo še pred dobrim letom zelo nevarno, to je bilo zdaj ž lažje; doušnik! so se pričeli bati. Leto sedemnajsto je šl h koncu....
Segal pa se še ni hotel vdati. Odpor proti temu, ka je pravkar čul, ga je dvignil do pasu z ležišča.
«Govorite kakor-zarotniki ali kakor otroči, ki se š ničesar niso' naučili. Danes je vendar vse v službi dome vine. Vsak odsek po svoje koristi. In da bi gospode, kako ViiP,«avite’ 110 bil° na fronti, to tudi ni res. Poglejte me ne. Meni ni nikdar manjkalo denarja in mi ga še danes n<
bonTspet^eìar»Ìer ™ 1'rorvto- In kakor hitr° bom m°gel
ali,Pa "aravn°st nejeverne obraze oko! sebe, je vstal, segel pod vzglavje svojega ležišči in h Vlekel od tam neko trikotažno stvar; nato se je «iora čil proti sredini barake, raztegnil tisto stvar z obema rc kama in s svojim hreščečim glasom začel razkazovati'
«Vidite, lo so bile moje spodnje hlače tato? ko s^ Odšel na vojno. To so bile moje takratne spodnje hlače Danes bi tri Segale lahko spravil vanje... vidite.. tri Sc gale...»
In da bi še nazorneje pokazal razliko treh let, j
raztegoval perilo tik svojega trebuha, Spodnje hlače, ki jih je imel v rokah, so bile res neverjetno velike, in če je trdil, da bi bile za tri sedanje Segale, se ni prav nič motil.
Tovariši so se muzali, nekateri so prasnili v smeh. Ni bilo namreč prvič, da je Segal mednarodno vladajočo plast zagovarjal s svojimi nekdanjimi spodnjimi hlačami.
«Ha, ha! Segal kaže spet svoje spodnje hlače!»
Segal je še stal na svoji slamojači, ko je po baraki odjeknil prestrašen krik:
«Popovič umira!»
Segalu so padle hlače iz rok, a vojaki, ki so bili zbrani okrog njega, so planili pokonci in se zagnali proti Popovičevemu ležišču... Okrog Popoviča je bil že strnjen tesen krog radovednežev. Štefanič in njegovi tovariši so se komaj zgnetli v ospredje.
«Kaj je?» je vprašal prestrašeni Štefanič in se spomnil, kaj mu je Popovič rekel pred dobro uro.
Toda na odgovor mu ni bilo treba čakati. Našel ga je na samem Popovičevem obrazu. Popovič je ležal še natančno tako, kakor prej, vznak, do vratu odet z odejami in strmeč tja nekam pod strop. Toda njegove oči so bile kakor iz stekla in na ustnicah mu je ležala krvavkasta pena. Le rok ni imel več sklenjenih pod glavo, temveč sta mu počivali ob vsaki strani suhega telesa. Sicer pa je bil popolnoma negiben in razen težkih redkih sunkovitih dihov ni dal nobenega drugega glasu od sebe.
Nekdo izmed gledalcev je prestrašen klical zdravnika, zadaj, kjer je imel komandant barake svoje ležišče, se je čula Rodetova kletev;
«Sakrament, kaj pa je spet?»
Štefanič se je preril k Popovičevemu zglavju, potegnil iz žepa umazano krpo, ki mu je služila za žepni robec, in mu obrisal ustnice.
«Popovič, kaj je?» je hlastno dejal s prizanesljivim glasom. -,
Toda bolnik se ni ganil. Tedaj se je Štefanič sklonil čisto, nad njegov obraz in rekel;
«Popovič, ali me poznaš? — Jaz sem, Štefanič!»
Bolnik se ni zganil. Vendar se je zdelo Stefaniču in tistim, ki so stali tesno ob vzglavju, da so se Popovičeve «steklenele oči rahlo zasukal^proti Stefaniču. To je bilo tudi poslednje znamenje, da Je Popovič še živ. Takoj nato so se njegove prsi vzbočile pod odejo, iz ust mu jie privrel zadnji naporni dih... Nato je obležal...
'	III.
V invalidski baraki štev. 24 nj bilo že od ranega jutra Pravega razpoloženja. Kriv je bil invalid Kašomiš, vojak 3. domobranskega polka, do.ma s Krasa, mož kakih tridesetih let. V Galiciji so mu pred letom dni izbili desno oko, da je nosil zdaj črno prevezo. Pred nekaj dnevi se jè'pri delitvi kruha sprl z invalidom Ožepom od 7. lovskega bataljona, s tistim mladim in razburljivim Štajercem, kateremu je manjkalo pol pljuč in mu je poleg tega še sapa uhajala skozi luknjo nad rebri. Kašomiš mu je izpred nosa odnesel večji kos kruha. Iz gole maščevalnosti je Ožep začel vpiti;
«Le požrl ga, le požrl g-a, toda kljub temu boš čez eno leto vendarle popolnoma slep. Noben specialist in sam sveti Peter ti ne bosta pomagala!»
Od' teh dob je bilo,kakor bi Kašomišu podtaknil oso v možgane. Nikjer ni našel miru. Najprej se je takoj priglasil k zdravniku invalidskega oddelka in kratko maio zahteval od njega, naj mu pove, kdaj bo oslepel. Zdravnik ga je debelo gledal. Ali je zlobna domneva invalida Ožepa bila neutemeljena, ali pa mu zdravnik ni hotel povedati resnice, tega ni bilo mogoče zvedeti, toda Kašomiš je prišel domov še bolj nemiren kakor pa ji odšel. Najprej se je zakadil v trepetajočega Ožepa in mu zabrusil v obraz:
«Ti sl tepec, navaden tepec!»
Komaj je bil od njega stran, je že ustavil korale, niknil z glavo in zamrmral s prestrašenim glasom;
«Da, da, oslepel boš... Oslepel boš. ndč ti ne pomaga».
Tako je šlo potem ves dan. Vsakega, ki ga je srečal na hodniku ali zunaj barake, je ustavil, ga zgrabil za bluzo in ga vprašal:
«Ti, alj res lahko oslepim tudi na levem očesu?»
Pri tem je z zdravim očesom gledal tako obupano, kakor bi mu že mrena lezla na okerc. Drugi dan se je malo umiril, toda tretji dan je bilo z njim še huje. Da bi mu vrnili mir, so prebivalci barake nagovorili invalida Ožepa, naj reče Kašomišu, d® se je le šalil. Po dolgem prigovarjanju je povzročitelj nemira resi storil to, Toda namesto da bi nesrečneža pomiril, se je ta še huje razburil, kričeč, da ga je slišala cela baraka;
«Kaj, ti me hočeš imeti za norca, ti... ti...!»
Ni pomagalo nobeno prigovarjanje tovarišev, seme, ki je bilo vrženo iz obupane duše v razdvojeno, se jc že zajedlo v invalidovo miselnost in ga ni bilo več mogoče iztrgati. V treh dneh je Kašomiš vidno shujšal, in danes je že pred «težko uro» vprašal tri, štiri tovariše, medtem tudi invalida Janodo:
«Kaj bi ti napravil, če bi popolnoma oslepel?»
Ko je prišla pošta, je dobil pismo. Pisala mu je njegova teta iz begunskega taborišča v Lipnici in mu namignila nekaj neprijetnega o njegovi ženi, ki je bila v istem taborišču. Nič določenega sicer ni stalo tam, toda namig je bil tako dvoumen, da j? Kašomiševo že itak razdvojeno srce zajela obupna grenkoba. Nekaj časa je begal po baraki, potem je odšel h komandantu barake če-tovodji Smuku ki je imel nanj še največ vpliva.
«Vidiš, Franc», mu ie rekel, «tako se godi človeku; Najprej mi je vojna porušila domačijo, potem mi je vzela eno oko, mogoče mi bo v kratkem vzela še drugo in zdaj mi bo vzela — če je še nj — tudi mojo ženo. Povej mi, čisto odkrito mi povej, kaj mi še lahko sla1-bega stori vojna?»
Cetovodja Smuk ga je skušal pomiriti, toda tudi, on brez uspeha. Kakor je imel Kašomiš navado, strastno in zadirčno odbijati tolažbe zaradi očesa, tako je tudi zdaj Smuka trdovratno odbijal trdeč:
«Ne, ne poznam jo, predobro jo poznam...»
«Saj vendar ni otrok, nezrela deklina, saj ima dvoje otrok!» je vztrajal četovodja.
«Ravno to je hudič, Franc! Ce ti zrela ženska znori Takrat ti uide čez ojnice, če bi jo noč in dan imel v komatu. Teta ne bi zastonj pisala teh reči».
Komandant barake je v zadregi molčal. Kašomiš pa je čez nekaj časa nadaljeval z vdanim, tveganim glasom, kakor bi bilo že vse diano:
«Sicer pa, ali ji sploh morem zameriti. Tri leta jč mlajša od mene. Ze četrto leto sva nairazen. In potem, če pomislim, da sem že napol slep — da bom jutri morebiti že popolnoma slep... ali imam sploh še kakšno pravico do življenja? To je vojna, moj dragi Franc...!»
Potem sta molčala oba. Smuk je vedel, da je tu potrebna predvsem potrpežljivost'. Nenadoma je Kašomiš skočil:
«Veš kaj, za dopust prosim! Ali ga bom dobil?»
«Da, zahtevaj dopust. To je najpametneje. Potem boš doma vse uredil. In do Lipnice je samo nekaj streljajev. Priporočil bom stvar komandi oddelka. Mogoče bi šlo celo z Romom...?» -
«Z Romom ne, Rom,je svinja!» ga je razdraženo za- ' ustavil invalid. «Rom ravna z nami kakor s simulanti. Toda tudi zanj bo prišla ura plačila».
Smuk 'hi hotel in tudi ni mogel zagovarjati računskega vodje velikega invalidskega oddelka, ki je veljal za pravega boga v taborišču, zato je molčal.
Kašomiš se je torej odločil za dopust.
Invalid Dervodel se je Z bergljami primučil do svojega tovariša Demarica, ki je ležal na nasprotnem koncu barake. Oba, Dervodel kakor Demark sta morala pri- ! znati, da sta jo še dovolj poceni odnesla. Dervodela je pri padcu Gorice ranila granata v nogo nad kolenom in mu iztrgala veliko zaplato mesa in kit, poškodovala Pa mu je tudi kost. Stvar sama na sebi še ni bila pretežka, toda v teku enoletnega zdravljenja so nastopile razne komplikacije in tako se rana še vedno ni zarasla; še vedno je služil smrdljiv, zelenkast gnoj iz trdovratne luknje. Vendar ga je bolnišnica v Gradcu že pred ‘nekaj tednj oddala v Lebring, kjer je čakal, kakor so mu rekli, na odpravo v neki invalidski dom. Medtem je hodil vsak drugi dan k prevežovanju. Bil je še ' tako slab, da je moral rabiti dve berglji.
Demark je prišel pred italijansko strojnico, ki mu je prerešetala levi bok. To je prešlo brez prevelikih posledic za njegovo zdravje. Dve krogli sta mu ostali v telesu in sicer ena nekje v trebušnici, druga pa pod pazduho. Teh dveh krogel zdravniki niso mogli odstraniti. Njima se je Demark imel pravzaprav zahvaliti za svojo invalidnost. Krogli ga nista skoraj prav nič ovirali, .bilo je ; celo narobe; začeli sta sami od sebe riniti iz telesa na površje kože. Ce bi se zdaj podvrgel operaciji, bi mu jih , brez težkoče lahko odstranili. S tem bi seveda prenehal biti invalid. Demark pa je čakal na nadpregled, ki ga oprosti vojaške službe.
Pri Demarku je Dervodel našel že invalida Blažuna od 78. pešpolka. Ta Blažim je bil še večji siromak, kakor Dervodel in Demark skupaj; Imel je prestreljeno koleno leve noge, razen tega pa suho desnico, ki mu jo je po dolgem razparal slep strel, ki se je najbrž odbil kje na kaki kraški skali. Komanda in razni drugi vneteži so Blažunu in tovarišem dopovedali, da ga je zadela dum-dum krogla. Blažunu je bilo seveda vseeno, kaj mu je raztrgalo roko, zanj je bilo važno, da je bil invalid in za delo nesposoben.
«Demark», je dejal Dervodel in se usedel na njegm Vo posteljo, «danes sem zvedel, da pridem v invalidski dom v Linz. kjer se invalidi učijo raznih obrti. Kakšno obrt bi mi ti nasvetoval?»
Dervodel je kljub pohabljenosti bil še vedno optimist in se jte skušal znajti tudi v novem položaju.
«Kaj lahko vsak izbere, kar hoče?» je vprašal Demark
«Vsak, kar se mu poljub^. Lahko se Izučiš za čevljarja, za mizarja, za kolarja, za mehanika. Za kar s' pač zmožen».
«Potem bi ti jaz svetoval, da sg naučiš delati denar- ” je odvrnil Demark c pikrim glasom. Bil je namreč že 3'* vseh raznih Dervodelovih načrtov In fantazij, s katerim' ga je ta znova in znova nadlegoval.	.
Dervodel ga je začudeno pogledal, potem pia skorm užaljeno zamrmral:
«S teboj ni mogoče več govoriti!»
Blažun se je pomalem nasmihal.	.
«Prej so trdili, da bomo živeli od invalidnine, a nam govorijo že o rokodelstvu...»	_ -
«Po pravici ti povem, da bi mi bilo brez dela dolgočasno. Imam pa že rajši kakšno opravilo», je De vodel že spet ' zaupljivo modroval.
Invalid Ožnik, tudi Janez, ki je dobil strel v Pl,a in je pljuval kri. je položil desno dlan pod brado ih migal z vsemi prsti:
«Bežite, bežite, invalidnina...»	i?
«Kaj misliš? Ali smo zastonj nosili kosti na P1'0 Zahteval bom svojo pravico. In če jo bomo vsi, narnaz-morgjo diati!» Dervodel je govoril vneto, dkoraj r jarjemo.	j.
«Torej se bomo morali spet boriti! Preji so L&e digali, naj se borimo za Avstrijo, da bomo dobili ^ pravice; zdaj ko simo dali zanje vse, kar smo hW*'’ [ji naj se znova borimo s tistimi, za katero amo 96 doslej».
Nadaljevanje siedi
Kultura • umetnost

13
prm Lem
3
cen
tiiafike Qla 'ìSeiie l/ì/Latiee
Z zadoščenjem smo pozdravili Prvi letošnji koncert, ki ga je preteklo sredo zvečer priredila tržaška Glasbena Matica v dvorani na Hadlonu «Prvi jnaj», saj to je dokaz, da se naša vodilna glasbena ustanova zaveda resnosti svoje naloge: dvigati in širiti glasbeno kulturo med slovenskim prebivalstvom corie A.
Prav je, da že v začetku sezone »e držimo križem rok, in tov. Ubal-du Vrabcu, ki je bil vodilni faktor Pri organizaciji in vodstvu prvega letošnjega koncerta, moramo izreči vso priznanje. Na koncertu, smo Poleg tržaškega Komornega zbora in solistk Vuge-Kralj Justine in Ščuke Anice slišali prvič novoustanovljeni orkester — pridobitev, ki ie bila našemu glasbenemu udejstvovanju prav zares potrebna Presenetila nas je ubranost in ho-
mogenost tega orkestra, ki je pravzaprav maloštevilen. Brezhibnost izvajanja posameznih članov orkestra kaže, da so med njimi elementi, ki bi delali čast tudi vsakemu simfoničnemu orkestru. Nedvomno pa gre prvenstvena zasluga za uspel krsten nastop dirigentu Ubaldu Vrabcu, ki je pokazal, da delo njegove taktirke ni omejeno le na zbor. Ob vestnem delu v tej smeri se bo Vrabec gotovo razvil y izvrstnega vodjo orkestra. Nismo pa bili povsem zadovoljni z izbiro sporeda. Želeli smo si slišati kakšno domače orkestralno delo, zlasti tako, ki bi maloštevilnemu sestavu orkestra bolje ustrezalo, kakor veličastna uvertura «Eg: mont» skladatelja Ludwiga van Beethovna. Lepo pa sta bili izvedeni uvertura k Rossinijevi operi «Italijanka y Alžiru» in X. Ruko-
vet Stevana Mokranjca.
Nekaj povsem novega so bile za nas predelave slovenskih samospevov, ki se jih je lotil Ubald Vrabec. Skoda, da ni imel na razpolago večjega orkestra, ker bi njegova instrumentacija bolje prišla do izraza. Seveda pa je tudi predelava samospevov, kakor sta Pav-čičeva «Pastirica» in «Ciciban, ci-cifuj» silno delikatne narave tei zahteva od prireditelja temeljito poznavanje orkestra in dobršno mero prakse za instrumentiranje. Bolje kakor imenovana Pavčičeva samospeva sta se Vrabcu posrečila ostala dva samospeva, ki sta bila na sporedu:	Flajšmanov «Metulj-
ček» in Simonittijev partizanski samospev «Materi padlega partizana». Posebno slednji je napisan prav dobro; da je posebno lepo izzvenel, mu je pripomogla tudi intili-gentna in muzikalna interpretacija
prišlo do izr.aza zlasti pri Hrističe-vi skladbi «Jesen». Izvrstno napisani Vrabčevi skladbi «Samo milijon nas je» in «Mi», je zbor izvajal tako kvalitetno, da nas je bilo v pravem pomenu besede sram, da se moramo s takim ansamblom in sporedom potikati po skrajno ne-akustičnih in neprimernih prostorih na periferiji mesta, dočim se po tržaških koncertnih dvoranah šopirijo plesalci s svojim barbarskim jazzom. Ob tej priliki naj izrazimo tudi r.-aše mnenje, da bi bilo dobro -Komorni zbor primerno povečati, ker bi bila s tem zvočnost posameznih glasov večja in bi prišle nekatere izvedbe lepše do izraza.
Koncert je zaključila partizanska pesem «Bilečanka», ki jo je Vrabec izborno predelal za zbor in orkester. Skladatelj je v polni meri izkoristil vse možnosti, ki mu jih nudita pevski in orkestralni ansambel. Zato pa je to najnovejše delo tržaškega skladatelja doseglo pravi triumf ter so ga morali izvajalci na ponovne ovacije poslušalcev ponoviti.
Obširna dvorana, v kateri je bil koncert, je bila zasedena do zadnjega kotička, kar je ponovno dokaz, kako silno nam je potrebna primerna koncertna dvorana v središču mesta.
Knjižna razstava v Skednju
Snoči je bila v škedenjski kino. dvorani odprta razstava slovenske knjige, ki jo je ob štiristoletnici prve slovenske knjige priredilo škedenjsko prosvetno društvo. Razstavo je odprl tov. Gerbec, ki je pozdravu številne goste, med njimi zastopnike Jugoslovanske gospodarske delegacije in člane domačega prosvetnega društva, ki so do zadnjega napolnili dvorano.
Pri organiziranju razstave, ki so jo priredili na pobudo domačega knjižničarja, so sodelovali tudi prof. Miroslav Ravbar, ki je knjige kronološko uredil ter slikarja Jože Cesar in Avrelij Lukežič.
Razstava je skromen, vendar nadvse zanimiv prikaz velikanskega napredka slovenske knjige v kratkih štiri sto letih. Naj bi ne bilo Slovenca v. našem mestu, ki bi si razstave ne ogledal, saj ga bo le okrepila v prepričanju, da tako majhen narod s tako bogato književnostjo mora živeti in se ohrani, ti v sleherni, tudi najoddaljenejši I obmejni vasi.
n

Na&e slovenske založbe izdajajo kfljige sicer s precejšnjimi zamuda-ni>, kljub temu pa je jesenski knjižni trg bogato založen.
Med novimi knjigami je vsekakor največjega pomena izdaja petega *Vezka Dela Otona Zupančiča, ki je 'išel pri Cankarjevi založbi. Pred voj-no so izšli štirje zvezki Zupančičeve-ga dela, v petem, pravkar izišlem ^zku, pa so nabrane najnovejše 2u-Pan{ij«£ve pesmi ter njegovi članki. Pako je predvojna izdaja, ki jo je oskrbela Akademska založba, izpopol-bjena po zaslugi Cankarjeve založbe in sedaj imamo vse pomembnejše Zupančičevo delo zbrano v petih zvez-
Pred otvoritvijo operne sezone
v gledališču „Verdi"
Bile 3. oktobra bo v Verdiju otvo-operne sezone z Mozartovo 'Jpcro; «Cosi fan tutte», ki jio bo vo-0ll znani dirigent Luigj Toffolo.
K4kor vojno, leže klasične opere ®- stoletja večinoma v arhivih in ^ programih italijanskih gledališč 'ju: stalno menjava le kakih 20 oper. '*°zartovo opero «Cosi fan tutte» y igrali V Trstu leta 1932 Dunaj-toda ne s posebnim uspehom.
H
,e8a leta se je nek gledališki kri-
Pritoževal, da v Italiji niso "ožni postaviti na oder Mozarto-c opere «Cosi fan tutte». Tudi na-„jaji poskusi prikazati to opero, ^ n'so posrečili.
“oizkUs
diirigenta Toffola, da j'"uoi Mozartovo opero zopet k živ-
fltnil!’ 1)3 ne smemo imeti za ekspe-(..V'ent, pag pa za važen mejnik v ? v°iu tržaškega gledališča. Diri-*1« 'I-offoi0 se je namreč obrnil j^ebega najiboljših evropskih re-'•■■rr v Švicarja dr. Oskarja Wal-lria, ravnatelja opere v Zurichu, 'Vii?11 te dal na razpolago igralsko >0 ž'no za 20 dni. Tako ima prili-j ’ ^ pripravlja opero po sistemu, ijjVo,ja v deželah s stalnim gleda-'b l01' ^osiej 80 namreč v Italijo bf>V(y	*	Y	Trst	prihajali gostovat
ibo]1	pred	predstavo, kar je
28 posledico banalno rrnpro-'v, 'ip odrske igre in razne dru-nie na «kodo uspeha celotne !ia) StudiJ opere kot ga je vpe-"'ktiv i dirigent Toffolo pa je ko-iah nega značaja: pri vseh skuš-štu[j,i],Sodeh'jejo vsi igralci in vsak r*rUi'iK>	vlogo v odnosu do
'l'-jgr,	vl°g. s	čimer se močno
Ta? splošen nivo izvajanja.
■’sh ,? ie Trst približal načinu ki ,?e^e*at1 a stalnimi gledališči, >*Vo. zdrava osnova za kvaliteten i gledaliških predstav. Trža-
;V(
v ia;rY®nCi si torej lahko štejemo «keJ ' <ia imamo edini na Trža-If.šije ozemlju svoje stalno gleda-

kih. Skoda le, da so prvi štirje zvezki razprodani, tako da bo verjetno prav kmalu treba misliti na novo izdajo vsega Zupančičevega dela.
Mladim in starim bo nudil prijetno branje Charlesa Dickensa roman «Oliver Twist» (izdaja založba Mladinske knjige). Ta roman je izšel že v več slovenskih prevodih in bo verjetno tudi nova izdaja prav tako kmalu pošla, kot prejšnja. Roman «Oliver Twist» prikazuje življenje dečka, ki zaide v družbo zlikovcev londonskega velemesta. Tu mu preti nevarnost, da postane iz srčno dobrega fanta poklicen tolovaj, vendar ga srečanje z dobrimi ljudmi spravi na pravo pot in k srečnemu življenju. Roman ne prikazuje samo usode ubogega dečka, temveč tudi življenje v Londonu v času nastajanja kapitalizma. Poleg tega pa je roman izredno napeto pisan, tako da bralca močno pritegne. Slovenski prevod je mojstrsko delo pokojnega Otona Zupančiča.
Slovenski knjižni zavod izdaja precej redno posebno zbirko z naslovom: Mala knjižnica. V tej knjižni seriji, ki je po svoji vsebini in cenenosti namenjena najširšim krogom, izhajajo krajša dela iz domače in tuje književnosti. Te dni smo dobili dva nova zvezka, ki nosita številki 30 in 31. Prvi vsebuje Croninovo novelo «Od jutra do večera». Angleški romanopisec Cronin si je pridobil med Slovenci obilo navdušenih bralcev s
meZzo-so-pranistke Justine Vuga, ki je poleg tega zapela še Pavči-čevega «Cicibana», ki pa se rje prilega povsem njenemu glasu. Ko-loraturna sopranistka Anica Ščuka pa je s svojim lepo zvenečim, a tehnično deloma še neizdelanim glasom zapela Flajšmar.ovega «Metuljčka» in Pavčičevo «Pastirico». Obe pevki sta želi s strani občinstva obilo priznanja. Skoda, da ni bilo med njunim izvajanjem in orkestralno spremljavo bolj tesne povezave, da bi delo učinkovalo povsem zlito.
Najuspelejši del koncerta je izpolnil spored, ki ga je izvajal Komorni zbor. Ob tej naši najboljši zborovski zasedbi smo že često poročali. Tudi tokrat smo občudovali krasno tehniko (Papandopulo: Kolo) in muzikalno podajanje, ki je
svojima znamenitima romanoma «Ci-tadela» in «Zvezde gledajo iz neba». Prav gotovo ne po tudi pravkar izišlo delo razočaralo naših bralcev. Novela «Od jutra do večera», ki se dogaja na kirurgičnem oddelkti neke bolnišnice ter prikazuje konflikt med priznanim starim kirurgom ter njegovim mlajšim tekmecem in usode bolnikov in osebja, je pisana prepričljivo in zanimivo.
Druga knjižica te zbirke je Dostojevskega novela «Krotko dekle». To je ena izmed novel, ki zajemajo cel roman človeškega življenja. «Krotko dekle» je namreč novela, ki vsebuje sarr.oizpoved človeka, ki mu je pred nekaj urami skočila žena-samo-morilka skozi okno in leži sedaj mrtva pred njim. Ob pogledu nanjo se mu razpletajo spomini na ves potek njune ljubezni in življenja.
Pet let uspešnega dela
prosvetnega društva „Škamperle"
V nedeljo 24. t. m. je prosvetno društvo «Slavko Škamperle» proslavilo na stadionu «Prvi maj» petletnico svojega obstoja z razvitjem društvenega prapora. Bogata kulturna tradicija svetoivanskega okraja ie jnnogo pripomogla, da je pevski zbor «Škamperle» kmalu po u-stanovitvj zapovej kot eden najboljših pevskih zborov na Tržaškem ozemlju in da s® je uspešno uveljavil tudj na svojih turnejah po Jugoslaviji. Seveda ima za lepe u-
KOCBEK ^ ww** .i**m*_
Edvard Kocbek v Slovenskem \ dal v zbirki «Zemljan. Za razliko
kulturnem in političnem življenju najnovejše dobe ni neznano ime. Rojen 1904. leta pri Sv. Juriju ob Sčatmici v. Slovenskih goricah, je študiral v Ljubljani filozofijo in bil prav tam do okupacije srednješolski profesor. V javnosti se je pojavil zgodaj, in sicer v gibanju naprednih katoliških visokošolcev, ki so sc borili ra čisto, poglobljeno in resnično, dejavno krščanstvo, pravičnejši družbeni red, dosledno slovenstvo in svobodno kulturo v času. ko so klerikalizem s kapitalizmom. velesrbski centralizem in kulturni monopolizem vladajočih meščanskih strank pri nas veljali Za ojicialne vrednote in neomejeno vladali v vsem našem javnem življenju. Ta napredna slovenska ka. toliška inteligenca v svojih prizadevanjih ni bila osamljena, ker se je opirala na široke ljudske plasti krščanskosocialnega delavstva in bogat osocialnopolitično tradicijo dr.J .E. Kreka. 1928 je, postal Kocbek urednik glasila te skupine, «Križa)}, ki je že štiri leta prej izhajal pod cankarjanskim naslovom «Križ na gori». Poleg programatičnih člankov in ideoloških esejev je Pisal tudi lirične pesmi, ki jih je 1934 iz-
Od eterične, nadčasovne in skoraj brezsnovne ekspresionistične poezije sovrstnika Toneta Vodnika je Kocbekova lirika pokazala tudi smisel in ljubezen za toplo težo tostranstva in vsakdanje resničnosti ter se s tem močno približala smeri. tako imenovane «nove stvarnosti». Najbolj pa je pesnikovo ime stopilo v ospredje l. 1937 ob krizi katoliške revije «Dom in svet», ki je sledila pet let za podobno krizo pri liberalnem «Ljubljanskem Zvonu». Bilo je to v letih tik pred drudo imperialistično vojno, ko se je ves svet razdelil v dva tabora: fašističnega in demokratičnega. Tudi slovenski kulturni delavci so se v tem usodnem trenutku morali odločiti za napreden ali pa reakcionaren družbeni koncept, medtem ko sta meščanski založnici obeh dotedanjih revij, Tiskovna zadruga in Katoliško tiskovno društvo, zahtevali od svojih naprednih sodelavcev, naj se Za vsako ceno v revijah izogibljejo perečim družbenopolitičnim problemom in naj se ukvarjajo samo s «čisto umetnostjo». Za Kocbeka odločitev ni bila težka, nasprotno, prav on je bil ti-
sti, ki je s svojim aktualnim «Premišljevanjem o Španiji» odkrito in neustrašeno izpovedal resnico o tedanji kapitalistično-klerikalni družbi in njeni krivdi v španski državljanski vojni, se ločil od «Doma in sveta», ki je 's tem stopil na izra zito reakcionarne pozicije, ter ustanovil novo, od vladajočih meščanskih strank neodvisno katoliško revijo z značilnim naslovom «Dejanje». Revija je zbrala okrog sebe vse napredne, demokratične katoliške kulturne delavce in skupno z ostalimi antifašističnimi slovenskimi revijami pripravljala tla vsenarodnemu odporu.
Ko je bila v prvem mesecu okupacije ustanovljena Osvobodilna fronta kot organizacija tega vsenarodnega odpora, ki naj bi Slovence obvaroval fizičnega uničenja ter jim prinesel nacionalno osvoboditev in pravično družbeno ureditev po vojni, so vanjo poleg marksistov in demokratičnih Sokolov-ttthoj pristopili tudi krščanski socialisti, ki jih je v izvršnem odboru zastopal E. .Kocbek. Med borbo je bij v partizanih in tu opravljal važne politične naloge. Bil je izvoljen za pod-Nadaljevanje na 14. strani
spehe abora veliko zaslugo njegov požrtvovalni pevovodja tov. Franc Venturini, zato smo v nedeljo močno obžalovali, da ni mogel zaradi bolezni prisostvovati svečanemu jubileju svojega zbora.
Praznik svetoivanskega društva je otvorii pevski zbor Škamperle, ki je zapel «Slovenci ljudje smo veseli». Sledilo je razvitje zastave, ki jo je tov. Škrab v svojem govoru označil kot simbol naših svobodnih dedov v davnini, simbol naših š® nedoseženih narodnostnih meja in luč, kateri moramo sledili, da dosežemo stoletne težnje našega rodu. Nato je tov. Škrab zastavo izroči) mladini v trdnem prepričanju, da jo bodo znali čuvati tudi y času naj-hujših preizkušenj. Med razvitjem prapora je godba iz Flavij zaigrala «Hej Slovani».
Tov. Škrab je nato izročil tov. Rodbrščku diplomo in majhno darilo ter se mu tako v imenu Sveto-ivančanov oddolžil za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo y raznih slovenskih društvih.
Sledili so pozdravi in čestitke vseh slovenskih tržaških društev, nakar je zbor Škamperle zagcl «Beseda sladka domovina».
Drugi del programa je obsegal najprej recitacijo, nato nastop pionirčkov.
Pevski zbor «Ivan Cankar» je lepo zapel «Morje adrijansko» in Aljaževo «Na dan Slovan». Prijetna točka programa je bil nastop folklorne skupine, ki je zaplesala star tržaški ples «Stu ledi».
Tov. Jofež je nato temperamentno recitiral Zupančičevo «Naše pismo» nakar je pevski zbor «Škamperle» zaključil proslavo s pesmima: «Mi mornarji» in «V nove zarje».
Ob koncu programa je občinstvo navdušeno ploskalo ter tako česti« talo prosvetnemu društvu «Škamperle» k njegovemu agilnemu delo: vanju ter mu želelo še večjih uspehov V prihodnosti.
L.iiDJM TEDNIK
Film • šah • uganke
KOCBEK
iti urnima,, ZmaiiSiki'
Nadaljevanje s 13. strani
predsednika Slovenskega narodno, osvobodilnega sveta, po osvoboditvi je bil imenovan Za ministra za Slo venijo v zvezni vladi v Beogradu, danes pa vrši posle podpredsednika OF in prezidija ljudske skupščine LRS. Na osnovi doživetij in dognanj iz narodnoosvobodilne borbe je Kocbek izdal lansko leto pri Držav, ni založbi v Ljubljani zajeto knjigo, ki obsega njegove dnevniške zapiske od 17. maja 1942 do 1. maja 1943, torej za dobo enega leta okupacije in borbe. Dal ji je značilen naslov, ki naj pomeni trdno povezanost naprednih ljudi različnih nazorov, boi'ečih se za iste cilje, «Tovarišija».
O našem narodnoosvobodilnem gibanju in partizanstvu je bilo že marsikaj napisanega, a večina stva ri je doslej imela le reportažen značaj. Kocbekova «Tovarišija» ima trajno vrednost, ker ima svojo tehtno dokumentarno, a hkrati tu,di odlično estetsko ceno. V njej spoznamo avtorja kot naprednega sociologa, bogatega misleca in razgledanega kulturnega delavca. Oblikovno se v «Tovarišiji» prepletata sodobni kulturno socialni esej in epika, pri coniar prvi zdaleka prevladuje, če-prati imamo v knjigi tudi nekaj nazornih, razgibanih in močnih pripovednih poglavij. Tak je opis koncentrične okupatorske ofenzive v Rogu (od str. 111 dalje), ter prikaz belogardistične izdaje v Bakercu v Suhi krajini (321-330) in napetih ur na Osredku v Polhograjskih Dolomitih, ko so se do^ zob oboroženi nasprotniki vgnezdilì točno nad v zemljo izkopanim partizanskim bunkerjem (381-389). Zgodbo o bunkčr. « so slovenski bralci z navdušenjem sprejeli že tedaj, ko je bila še pred izidom «Tovarišije» objavljena v «Novem svetu». Iz teh moj-drska pisanih epskih poglavij b; bilo treba prirediti tudi’dostojen iz. bor za naše srednješolske čitanke, kajti sedanji izbor iz Kocbekove knjige je selo klavem.
V «Tovarišiji» opisuje avtor do-gedke iz narodnoosvobodilne borbe v omenjenem obdobju, spopade in 'roje z okupatorjem, zunanjepolitični razplet, širjenje in napredovanje osvobodilnega gibanja ter važne razgovore in sestanke med vodilnimi osebnostmi ivršenega odbora Fronte kakor tudi množična zborovanja aktivistov, kakršno je bilo ono na Pugledu v aprilu 1943: Ti razgovori, sestanki in zborovanja so obravnavali najbolj važna idejna in organizacijska vprašanja osvobodilnega gibanja in povojne ureditve pri nas ter predstavljajo v knjigi objektivno zgodovinsko dokumentarno gradivo, mimo katerega ne bo mogel iti noben preučevalec naše narodnoosvobodilne borbe. Kocbek je kot socialist in kristjan prepričan, da je zdravo sožitje med krščanstvom in marksizmom v novi družbeni ureditvi ne le možno, ampak celo potrebno, ker ustreza telcsno-duhovni strukturi človeka in «rea-listično-mistični» strukturi sloven. skega človeka posebej. Materialna, družbeno-politična osnova našega javnega življenja mora biti nujno enotna, tu imej marksizem kol ndj-naprednejši družbeni nazor izključno in Za vsakogar obvezno vodstvo, kajti naše gospodarstvo in z njim združena oblast sla in bosta vedno popolneje urejena na socialističen način, v kultvrno-duhovni nadstavbi pa mora vladati najširša in najblagodejncjša svoboda, vsakrš. t>a dogmatičnost in nasilje pa tudi taktika bi bili tu škodljivi, ker zavirajo resničen napredek. 7,ato Kocbek na vseh razgovorih in govorih med borbo dosledno zastopa misel o potrebi osebne svobode in svobode v kulturnem ter nazorskem, torej tudi verskem udejstvovanju, ki je edina trdno poroštvo, da bo naše javno duhovno in kulturno življenje v bodočnosti sproščeno tvor-no, bogato in resnično socialistično. Kot napreden kristjan avtor o-tro zavrača klerikalizem, la vero preprostih ljudi izrablja v strankarske, dobičkarske in izkoriščevalske mi mene in je samo ena izmed rafinl ranih oblik kapitalizma, a na dru-ai strani pripisuje moralno prečiščenemu in socialno dejavnem kr-ŠČnnstim pomembne naloge in izredno poslanstvo v sodobnem družbe-
ODLIKOVANJA
itd faeneiheni l&htivcilu
Ul
-J1 ji
JP-M
HtÉIiil
suka iz švedskega filma «samo mati»
Veliko mednarodno nagrado: Odlikovanje Leva sv. Marka je dobil francoski film režiserja Cayatta «Ju-stice est faite».
Tri mednarodne nagrade so prejeli: amerižki film «Panika na ulici» v režiji Elije Cazana, francoski film «Bog potrebuje ljudi» Jcanna Dclannoyja ter italijanski film: «Prva obhajilo» A. Blasettija.
Kot najboljša igralca sta bila odlikovana Eleanor Parker v ameriškem filmu «Caged» ter ameriški igralec
Sam Jaffe v filmu «Asfaltna džun-
nem življenju. Vsekakor so ta iskrena in dobronamerna ter tehtna avtorjeva razmišljanja, ki posegajo v zapletene korenine vsega našega na-rodnokultumega, družbenega in čisto človeškega sožitja, vredna posebne pozornosti, ne glede na kritičnost, s katero jih bo spremljal bralec avtorju nasprotnega svetovnega nazora. Zato aprioristično napisane glose o «Tovarišiji» v. predradnji številki «Novega sveta», ki mestoma prehajajo že kar v žaljivo nedostojen ton, dokazujejo le «krilo intelektualne samozavesti» mia lega, v svoje duhovne sile pretirano zaverovanega ocenjevalca.
Kocbekovo knjigo odlikuje bleščeč evropsiko šoja« stil. Impresionistično sveži so njegovi opisi pokrajine in ljudi, do katerih čuti auto» posebno spoštovanje. Ta žlahtni humanizem, ki pa db usodnih zgodovinskih prelomnicah nikakor nc izključuje revolucionarnega posega v družbene odnose in razredna proti, slavja, je morda največja dragocenost «Tovarišije». Napaka njegovega dela pa je v prepodrobnem razčlenjevanju vsakokratnih lastnih razpoloženj iz partizanskih let, v psihologiji, ki je pogosto preveč subjektivna j n sega pregloboko v odtenke avtorjeve podzavesti. Tudi mnogi izrazi in pojmi iz filozofije bodo večini bralcev nejasni, ker zahtevajo za umevanje že temeljite izobrazbe. Sicer pa Kocbek m ljud. ski pripovednik, še manj časnikarski reporter, ampak mislec-ese'jist. Zato smo mu Za njegovo knjigo, ki ‘je in bo še razgibavala slovenske duhove, hvaležni.
Dr. JOŽA MAHNIČ
gla». Nagrade so še prejeli: Jaques Natanson in Max Opliuls za najboljši scenarij francoskega filma «La ronde»; M. Bordin za najboljšo fotografijo švedskega filma «Samo mati», D’Eaubonne za najboljšo scenografijo v filmu «La ronde»; Brian Easdale za najboljšo glasbeno spremljavo v angleškem filmu «Gone to carth».
Nagrado je prejel tudi Walt Disney za «Pepelko» ter «Beaver Valley» in posebno pa še, ker je svoje bujne fantastične domisleke prikazal v realnem dokumentarnem filmu.
Nagrado ministrskega predsedstva je prejel najboljši italijanski film: «Jutri bo prepozno» v režiji Leonida Moguyja.
Mednarodno nagrado za kratkome. Lažne filme sta prejela belgijski film «Obisk v Picassu» ter italijanski film «Tišočinka tisočinke».
Nagrado italijanske kritike je prejel angleški film «Daj nam danes» v režiji E. Dmytryka.
Odlikovan je bil tudi še Cccteaujtv film «Orfej».
Na zadnji šahovski olimpiadi v Dubrovniku se je med drugim: tudi odlikoval ing. Vidmar mlajši. On igra umerjen šah in nerad prevzame riskantne koncepcije. V otvoritvah ni tako doma kakor Pirc, za-
to pa je njegova glavna moč v stra- skim.
legiji in izvrstni taktiki sredi igre. kjer ga je težko premagati.
Stil njegove igre bomo najbolj« videli v naslednji partiji, ki Jo je odigral v CSR leta 1948 v srečanju r znanim poljskim mojstrom Gadalin-
Capablancov razbremenilni sistem
Beli: Inž. Vidmar mlajši
1.	c2—C3
2.	Sbl—C3
3.	d2—d4
4.	Lel—g5
5.	e2—e3
6.	Sgl—f3
7.	Tđl—cl
Crnl: Gadaiinski
Sg8—16 g7—e6 d7—df) Sb8—d7 Lf8—e7 0—0 c7—c 6
Po nekaj izpremenjenem vrstnem redu začetnih potez vidimo tipičen položaj ortodoksne obrambe damskega gambita.
8.	Lfl—d3	d5:c4
9.	Ld3:c4	SI6—dJ
To so začetne poteze Capabtanco-
vega razbremenilnega sistema. Slab.
še bi bilo 9. ---- b7—b5 zaradi 10.
Lc4—d3, a7—a6; 11. e3—e4, in beli bi prišel do močne iniciative v središču.
10.	Lg5:e7	----
Na 10. Sc3—e4? bi imel črni dva
dobra odgovora: 10. ------ DdB—a5-f
in 10. ---- f7—16.
10.	---------------------- Dd8:e7
11.	0—0	Sd5:c3
V partiji, ki sta jo odigrala Mike-
nac In Schmidt v Brnu leta 1931, je
črni slabše potegnil 11. ----- Sd3—
b6? in je potem 12. Lc4—b3. e6—e5, 13, d4—d5, c6:d5; 14. Sc3:05, Sb6:d5, 15. Ddl:d5, e5—e4;	16. SI3—<M,
Sd7—f6; 17. Dd5—g5 beli prišel do močnejšega položaja.
KRONIKA
Zaqelki televizije v Italiji segajo v le:to 1030, ko so v Rimu na 0 km oddajali teledramo M. Padovanija:
V letu 1950 se je televizijska mre. žd razširila na 120 km, iti sicer .. lansko leto na milanskem velesejmu ljudje prisostvovali televizijskemu prenosu, ki ga je vodil režiser G. Morandi iz Torina. Žani. mivo je, cja imajo televizijske na. prave tudi v Vatikanu, in sicer jih je papežu podarila Francija ob-. otvoritvi svetega leta. Prve le-1 »Štirje .v levizijske oddaje bodo izhajale iz Torina, Rima in Milana, vendat bo televizija dostopna širšemu krogu ljudi šele v letu 1950.
Te dni se je v Milanu priče) festival francoskega filma, na ka. tereni bodo predvajali nekaj filmov z beneškega festivala, tako «La ronde» Maxa Ophulsa in «U-panje», film o španski državljanski vojni.
V filmu «Ncaizelj milijonsko mesto», ki je posnel po delu E. duarda De Filippa nastopajo na. slednji igralci: znani kotnik Toto, Tit ina De Filippo, Danto Maggio, Carlo Nir.chi, itd. Film bodTo za. čeli predvajati že v oktobru. tuš
Cesare ZavaUini pripravlja d v; zanimiva filma:	«Van Gogh» v
italijanski in francoski verziji tei «Postaja Termini», v katerem ■'bo verjetno nastopila Linda Danieli *** •
Zopet je prišel na površje Lot, pold Lindtberg, režiser film: «Zadnje upanje». ZomenUi režiser bo kmalu snemal na Dunaju filili jeepu».
u « *
Hollywoodskim filmskim podjetnikom povzroča televizija opravičeno hude skrbi. Ko je televizijska postaja oddajala program, pri ka.
tčrem je nastopil filmski igralec Bob Hope, so bili baje kinemato. grafi precej prazni; nek drug igra-lec se je tudi izneveril filmu in sodeloval- pri reklami za nov pral. ni stroj, pri čemer je za nekaj nastopov zaslužil 40.000 dolarjev.
12.	Tcl:c3	«6—e5
13.	Ddl—c2	----
Obstoje še druga nadaljevanja. Ta
ko na primer 13. d4:e5, 13. d4—d5 13. e 3—e4.	13 Lc4—b3 in 13
Tfl—el. Vendar pa lahko smatram« Vidmarjevo nadaljevanje kot en« najboljših.
13.	--- e5—e4 ■
Velikokrat uporabljajo tudi nadaljevanje 13. --- e5:d4.
14.	Sf3—d2	Sd7—18
15.	Tfl—cl	Lc8—f5
16.	12—14'	----
Beli utrjuje, svoj položaj v središču in obenem preprečava črnemu da bi prišel do protiigre na kralje-vem krilu.
16.	--- Lf3—g6?
To je slaba poteza zlasti, ker A'
je lovec umaknil iz važne diagonal« In postal s tem neaktiven. Pravilno
bi bilo 16. ----- Tf8—d8; 17.h2—»3
h7—h5 itd.
17.	Lc4—b3	T/8—e8
18.	Tc3—C5	Sf6—d7
19.	Tc5—c3	Kg8—h8?
Crni je povlekel kralja v vogal.
da bi mogel kasneje vleči f7—f5 'r Lg6—17. Da pa more imeti ta umil' težke posledice, bo pokazal nadaljnji potek partije. V tem primeru bi mogel najboljše odgovoriti z 19.	'
.Sd7—16 z namenom preprečiti belemu potezo 20. d4—dO in s lem prodor na c—vertikali.
20.	d-l—d5!	----
Odločilna poteza. Crni ne bo ime)
več časa, da potegne f7—f5 in da uvede lovca na g6 ponovno v igro Praktično pa to pomeni, da bo črni mogel razpolagati v končni borbi * eno figuro več. ker je črni lovec neaktiven.
20.	--- c6—c5
21.	Lb3—a4'	b7—b6
22.	b2—b4!	----
S premišljeno žrtvijo kmeta si ie
Vidmar mlajši odprl c—vertikalo.
22.	--- Te8—d8
23.	La4:d7	c5—b4
Malo daljšo obrambo bi nudi’*0
črnemu nadaljevanje 23. ---- De7:d7
24. b4:c5, Dd7:d5, 25. Sd2—b3 Toda kljub temu bi imel beli že dob Ijen	položaj. Poteza, ki jo je 11 a
pravil Gadaiinski pa polje do bitrf ga zloma.
23. Tc3—c7*
25.	Dc2—C«!
26.	Tc7:d7
27.	Dc6—a8-f!
Poteza pomeni
Crni bo še prej njegov kralj na ostal na g8, bi se menjavi trdnjave
'Ji«0-
27.	--- Td7 d«
28.	Tet—C8!	Crni se pred»'
TdS—d7 Ta8—d® Td8:d7
dobljeno partiji; izgubil, ker sl°' polju h8. Ce mogel črni P° zavarovati s Kra
D'
it--
A&CCDETGHlUkLMtfOPRS
VODORAVNO:	1. grško božan-
stvo; 2. veznik: — Agajnemnonova hči, — pvectlcg; 3. italijanski violinist - žensko ime — površinska
mera; 4. ogenj — oglarska priprava — grško božanstvo: 5. glas — plod — osebni zaimek — belokož-na sužnja v haremu: <1. osebni za-
imek — del ladje — davek — òv.i telesa; 7. del Azije — pritrdltnica (nem) moško ime — 4;'-T posode (rrmož); 8. dej Azije vrsta kuriva — kamen; 9. zlato (fr) -- na-plačilo — starogrško svetišče; 10. veznik — zdravilo — veznik; 11. dei glave (dvojina),
NAVPIČNO:; A. Tržaška tiskovna agencija; B, sestavni deli atmosfere; C. znoj — del posode; C srednjeveški kraljevski služabnik — vrsta, las; D. mesto na Japonskem — predlog; E. dežela na Vzhodu; F. števnik — pogorje v Jugoslaviji; G. geometrijski izraz — predlog — igralna karta; H. mesto v Italiji — predlog: I. flzkullurno skupine — vrata suknjiča; J. arabski žrebec — azij-aka plemena; K. kvartaški izraz — zlato (fr), površinske mere; L. junak srednjeveških viteških romanov — dva soglasnika; M. grški potpis; bojnih
pohodov (mhož); N. nikalna ehh ^ pomožnega glagola — kemična I^, vina: O. neumen — ruska rc,ta’.s;t-i zver — časovna enota: R. ameri dihur; S. žensko ijne.
Rešitev
VODORAVNO; 1) gos sonet — polom. 3) soja
Krk-o
vir, 4) ei'a — upor — Ziri. J) prsim — Janko. 6) Vraz .ad 7) baron — rima — ud. P) - _ q vaja — snio. 9) rob — mi '" c Oton. 10) nemir — Koper.
—• SAP.	j
NAVPIČNO; A) sel' — ^b< Sara — Arom. C). Gojn — ’ ^ D) Jona — prod —-'moc. L) ( Uran — mil. F) topaz	je
cm— Ra. H) por — L1 ja%absi
—	Jama — os. J) vrl - . Mi opat K) ioovina — mep
—	umor! M) Rio — Doh-
Ml!D*KI TEDNIK
Fizkultura • radio
ten
NASI LAHKOATLETI
Sodclocali lindo ludi naši najboljši dirkači
BODO NASTOPILI V LJUBLJANI
živahno je bilo v torek zjutraj ured sedežem Velo-kluba Trst v Ulici Machiavelli 13. V mnoštvu koles se je človek skorajda komaj prerinil do vhoda, kjer so v gruči stali njihovi ■astniki v pisanih majicah, sami znan. ch Colja, Sclauscro, Fontanot, Rinal-hi, Grio, Coretti, Danielli in drugi 'er poslušali tov. Ludovisija, tajnika Velo-kluba Trst in predsednika kolesarske sekcije ZDTV.
«To je poslednji trening, vozili bo-ste v smeri proti Vidmu in nazaj, uroga naj bo dolga 120 km. Vodi vas Sclausero. Ob devetih odidete, pri povratku se Javite v društvenem sede-žu», so bila poslednja Ludovisijeva navodila.
Do devetih je manjkalo le nekaj "dnut, zato sem počakal na odhod kolesarjev in se potem približal Lu-dovisiju. Vedno nasmejan, je bil ta 'ian posebno razpoložen in me takoj Prestregel z besedami: «Si čital o 'tsnehu Sclausera?» Priznal sem mu, ha mi po mednarodni dirki po STO v organizaciji Trieste Sporta, v ka-'cri nisem videl posebnih uspehov iržaških kolesarjev, ni bilo znanega nič novega. «Naš Sclausero je v nedeljo kot indipendentist v močni konkurenci Italijanov Coppia, Magginia, Contea, Donia, De Santia in dru-Bih dosegel v Udinah četrto mesto, kar ie za nas velik uspeli. Dirko je organiziral Velo-Club Udine v mest-oeni stadionu na tekališču», je ponosno končal Ludovisi.
Povedal je šef da bodo potovali navi kolesarji v ’ Kranjsko goro, kjer hoiio že to soboto sodelovali v gorski hirki iz Kranjske gore na Vršič, Pot ie dolga 11 lem in zelo naporna, ker ie višinska razlika 865 m. Tekma bo 'ežka, ker bo močna konkurenca. Za Jugoslavijo bodo tekmovali sami spe-cialisti za gorske dirke: Strain, Petro..
PtSVALNI DVOBOJ ŽENSKE REPREZENTANCE
Kalija premagala Jugoslavijo
V torinskem občinskem kopališču 51 a se 26. septembra srečali v plavalnem dvoboju italijanska in jugo-niovanska ženska plavalna reprezen-'anca. Prva točka tekmovanja je °hsegala plavanje na 100 m prosto, ''ior se je predvsem v prvi polovici izvila ostra borba med Italijanka-nia Gamaccbio In Belais, dočim sta Jugoslovanki Ligorio fn Grkinič zao. staii. v drugi polovici proge pa je ^'Sorio zaostala le za * desetinke 'ekunde za Belaisovo. Zmagala je fumacchio v času 1:11.8.
400 m prosto je Italijanka Cai. ''naris sicer prevzela vodstvo, a se e morala ves čas krepko boriti z Jugoslovansko plavalko Grkinič, ki j' ie vse do cilja tesno sledila. Ita ‘ianka je zmagala s 5:45.6. V tretji u^ki sporeda 100 m prosto pa sta ^usegli lep uspeh Jugoslovanki, Li-;0rio, ki je zasedla prvo mesto \ | ,24.2 in Pelanova, ki se je plasirala j ^ drugo mesto. Ligorijeva je to pro-Preplavala v zelo lepem In po-"em stilu fn si je svojo zmago J zaslužila.
odmorom so nekateri italljan-g Plavalci skušali zrušiti nekatere <00 ne re,<or<le- Tržačan Grilz je na (. m prsno postavil nov rekore lla uJ^nJi 5:ll) s 5:50.7. Plavalec Pa. 6'2a' izboli^al Pcrentinov rekor-»
hrbt *iz *• 1935 na 6:16-7’ na 200 m Bt 110 Pa je Massarina znižal svoj
rekord 2:36.1 na 2:33.8. mo® tel1 vmesnih točkah se je tek-vai)tanj.e zopet nadaljevalo. Tekmo, tu 30 nastopile na 200 m prsno, sto v ^0iies'a Jugoslovanka prvo me-va j 3:5'9- Sledila ji je Lavrenčiče-'etti eUtcTn 510 sta Italijanki Franco-■itjij ju Dastagnetti kar precej zao-u* 4v7VOI>°J se Je zakliu£il s štafeto '‘km, 00 m |)rosl°' zmagale so Ita-^ *e v 4:58.4.
"u .nlrnIv Plavalni večer je na kon-"ie /p0polailo še prijateljsko sreča-na .v vaterpolu med moštvi Tori. 8 ^I',ana. Zmagali so Torinčani
vič, Sironi in Greizer, ki bo v soboto verjetno prvi. Avstrijo bodo zastopali Schneider, Lauscha, Deutsch in Bortel, nam že znani konkurenti, ki so zelo vztrajni, borbeni in vajeni gorskih dirk. Našo zvezo Pa bodo predstavljali Colja, Sclausero, Danielli, Grio, Coretti, Rinaldi in Fontanot. Možnost dobrega plasmana imajo Sclauzero, Fontanot in Coretti.
Kolesarji bodo po tekmi iz Kranjske gore potovali na Bled, kjer bo naslednjega dne v nedeljo krožna dirka za ekipe okoli, jezera. Proga bo dolga 100 km, ki jo bodo predirkali v 16 krogih okoli jezera. Jugoslavija bo za to tekmo postavila dve reprezentančni in več društvenih moštev. Avstrija je prijavila 5 moštev, naša zveza pa bo sodelovala z enim reprezentančnim moštvom. V moštvu naše zveze bodo Colja, Sellier, Fontanot, Sclausero, Danieli! in kot rezerve Lonzarič in Della Santa.
«Naši kolesarji so marljivo trenirali in so dobro pripravljeni, vendar je konkurenca za tekme, ki bodo v soboto v Kranjski gori in nedeljo na Bledu, tako močna, da ni mogoče u-gibati, kdo bo prvi in kako se bodo naši obnesli. O tem ti bom v ponedeljek kaj povedal, če me obiščeš», je končal ljubezniv; tajnik kolesarske sekcije ZDTV in sc mi prijetno nasmehnil.
To nedeljo bo v Ljubljani lahkoatletski dvoboj moških reprezentanc Trsta in Ljubljane. Dvoboj organizira sindikalno športno društvo «Železničar» iz Ljubljane.
Naša skupina lahkoatletpv potuje v soboto popoldne v Ljubljano, kjer bo gost športnega društva «Železničar»». Vodijo Pertot Stanko, predsednik ZDTV, spremljata pa jo tudi trenerja Corsi in Bandelj, ki imata največ zaslug zn razvoj naše lahkoatletike.
Ni bilo težko zvedeti, da so lahkoatletski treningi na stadionu «Prvi maj» vsak torek, četrtek in soboto od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Da si ogledam trening, sem še) na Stadion, kjer bi tudi s Corsijem in Bandeljem malo pokramljal.
Kogar zanese pot na stadion «Prvi maj», bo prijetno presenečen, nad tolikimi spremembami. Zgradili so nove slačilnice, ki imajo higiensko urejene kopalnice.» prha-ni, zgradili * so telovadišče, dve igrišči za košarko in odbojko, prostor za lahkoatletiko ia popravili s travo obraslo igrišče za nogomet.
Corsi in Bandelj sta že bila na igrišču. Trening še ni začel pač pa So se atleti že zbirali in njim sta dajala Corsi in Bandelj teoretična pojasnila, kako naj popravijo stil, da bi izboljšali rezultate. Med mno-
gimi atleti seju poznal Govorčina, Zudeka, Blokarja, Meneghettija, Sedmaka, Eresia, Vallona, Grčiča Silvestra in Ivana in vsi so pozorno poslušali,, kaj jim pravita izkušena trenerja.
Trening je trajal 2 uri. Najprej so vsi v skupini pretekli več krogov okoli nogometnega igrišča, sledile so proste vaje in z njimi povezane dihalne vaje, nato so se razdelili v skupine, v katerih so atleti vadili posamezno one panoge, za katere so se po nasvetu trenerjev odločili. Vse delo sta vodila, nadzorovala in popravljala Corsi in Bandelj.
Po treningu sta bila oba trenerja zadovoljna in sta se pohvalila, da ie skupina atletov že kar lepa, da so tudi rezultati zadovoljivi in dodala, da se temu ne čudita, saj je lahka atletika eden najlepših športov, ki nudi poleg zabave tudi zdravje, moč i» hitrost. Obžalovala sta le, da ni deklet, ki bi se posvetila temu športu. Je nekaj atletinj, ki dobro napredujejo, toda ni jih dovolj, da bi lahko sodelovali z žensko ekipo na važnejših tekmovanjih.
Corsi in Bandelj mirno pričakujeta nedeljski dvoboj in sta prepričana, da bodo naši lahkoatleti dostojno zastopali noi šport v Ljubljani.
TRENING PRED NOVIM NASTOPOM
IVIogumetno p n/misli/n sr lm začiilu Št. uktubra
Nogometno prvenstvo ZDTV za STO se bo začelo v nedeljo 8. oktogra. Tajništvo nogometnega odseka ZDTV ima polne roke dela, saj ni majhna stvar organizirati vse potrebno za pra. vllno izvedbo prvenstva, ki bo trajalo vse do aprila leta 1951 in v katerem bo igralo 16 moštev v dveh kolih.
Vsa vprašanja so zadovoljivo reše. na, tako glede potrebnih igrišč ter glede sodniškega zbora, ki je sklenil, da s šolo pripravi novi sodniški kader in tudi društva so že prijavila svo. je sodelovanje.
Zanimanje za prvenstvo je veliko tako med Igralci prvenstva, kakor mn*, njihovimi simpatizerji, ki bodo ponovno imeli priložnost, da bodo glasno bodrili svoje miljcnce in vzklikali «gol, gol», čeprav večkrat tudi težko pričakovanega gola ne bo.
Nogometna društva tudi nestrpno pričakujejo prvenstvo in se nanj pripravljajo. Posebno so aktivna društva s Krasa, ki so za boljšo pripravo že odigrala Turnir za Kraški pokal in več prijateljskih tekem.
Tako je bilo v nedeljo odigranih več nogometnih tekem.
Športno društvo Opčine je odigralo
prijateljsko tekmo s športnim društvom «Sežana» v Sežani. Na igrišču se je zbralo preko 500 gledalcev, ki so vneto bodrili domače moštvo. Zmagalo je športno društvo Sežana z rezultatom 4:1. Kljub požrtvovalni igr: moštva Opčin, so se vsi napori razbili v dobri obrambi sežanskega moštva; tu moramo posebno pohvaliti vratarja Pignatarija, ki je Imel svoj dan. V moštvu. Opčin je bil dober v atar Punč, ki ni kriv za sprejete gole, omeniti moramo tudi mladega Miliča Edija, ki je z uspehom prestal svojo prvo pomembnejšo tekmo. Sodil je prav dobro Cet.uiec iz Sežane.
Na nogometnem igrišču na Opčinah sta bili tud’ odigrani dve prijateljski tekmi:
Kontovel : Servolana 6:2
Razigrani Kontovelci so premagali oslabljeno Sorvolano, k‘ je nastopila samo z 9 igralci. Sodil je dobro Egon Ptrtot.
Polisportiva Olimpija: S. K. Mezgec 2:4. Športni klub Mezgec je opravičil glas dobrega mladega moštva in za. slnž.eno premagal Polisportivo Olimpio. Sodil je prav dobro Mlsculln.
Pred pričefkom
košarkarskega furnirja
Z razkolom, ki so ga Vidalijevci vnesli ob resoluciji Informbiroja tudi v Zvezo društev za telesno vzgojo, ki je čisto športna organizacija, so trpele mnoge športne panoge v coni A veliko škodo. Odvajanje mladine iz naše sredine, izguba igrišč in dvoran so oslabile delovanje ZDTV v tej coni. Najbolj prizadeta pa je bila vsekakor košarka, ta Tržačanom tako priljublje. na igra, ki je imela do tedaj velik razmah in žela mnogo uspehov.
Z vztrajnostjo je uspelo naši zvezi ponovno dvigniti ta šport iz mrtvila. Z gradnjo igrišč je bil košarkarjem omogočen reden trening in tudi uspehi niso izostali. Našim bralcem so gotovo znani dobri rezultati, ki jih je na mnogih tekmah in turnirjih v inozemstvu in doma doseglo moštvo C. P. Trsta. To moštvo lahko mirne duše uvrščamo med najboljšev Trstu. Moška In ženska ekipa študentov je tudi že odigrala več uspešnih tekem doma in v Jugoslaviji.
S porastom košarkarskih moštev se je pokazala potreba za turnirjem. Zato Je košarkarska sekcija ZDTV razpisala turnir moštev za jesenski pokal, na katerem sodelujejo košarkarski klub Inter, drugo moštvo C. P. Trsta, Polisportiva Olimpia in košarkarsk. klub Sv. Križ.
Turnir bo vsak četrtek oj 20. ure dalje.
Znani športni delavci in specialisti v košarki, ki trenirajo ta moštva, nam zagotavljajo, da bo turnir zanimiv. Inter trenira Pregellio, drugo moštvo C. P. Trsta In košarkarski klub Sv. Križ trenira Micci, Polisportivo Olimpio pa Mtsculin.
Sodili bodo pripravniki za sodnike pod vodstvom Jaksetiča Emila, nekdanjega olimpijca. Jaksetičevo ime je zadostno jamstvo za pravilno ocenjevanje.
Odgovorni «rednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccbl 6
Rokopisi se ne vračajo
15
Poročila v slovenščini vsak dan ob
7.00	(ob nedeljah ob 7.30), 13.00, 19.30 in 23.05.
Poročila v Italijanščini vsak dan ob
6.45	(ob nedeljah ob 7.15), 12.45, 19.15 in 23.00.
Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45.
Pregled tiska v italijanščini vsak dan ob 14.30.
Pregled tiska v slovenščini vsak dan ob 14.45.
Politične aktualnosti v Italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in petek ob 17.30.
Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in
7.15	(ob nedeljah ob 7.00 in 7.45).
PETEK, 29-IX-1950
12.00	Jules Massenet: «Prizori iz Abruclje» In Paul Ducas: «Crnošolec»,
13.45	Nova Jugoslavija: Dvigajo skrit« zaklade (slov.); 18.00 Športni pregled (ital.); 19.45 Sindikalna vprašanja (!• tal.); 20.00 Uganite kaj igramo (slov.);
20.30	Slušna igra (ital.); 22.00 Ljudska univerza: Tisoč let slovenske zgodovine (slov.): 22.10 Virtuozne skladbe.
SOBOTA, 30-IX-1950
12.00	Lahek operni spored; 13 15 Koncert violinista Alberta Dermelja; 13.40 Gospodarski pregled (ital.); 17.30 Za oddih; 18.00 Pionirska ura (Ital.); 18.30 Klavirske skladbe za mladino izvaja Pavel Sivic; 19.45 Pesmi borba in dela; 20.00 Hrvatski kulturni pregled;
20.30	Pesmi jugoslovanskih narodov; 20..45 Politični pregled (slov.): 21.00 Veder sobotni večer (slov.): 22.00 Človeštvo na pohodu (ital.).
NEDELJA. 1-X-1950
8.30	Kmetijska ura (slov.); 9.00 Dc-bussyjeve orkestralne skladbe:	9.30
Kmetijska ura v ital.; 10.00 Folklorna glasba: Janez Bitenc: «Na deželi»;
10.45	Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.45 Našim ženam (slov.): 12.00 Glasba po željah (slov.); 13.15 Pojo mladinski zbori; 13.30 Pionirska ura: Ribič in ribica - pravljica v verzih (slov.): 14.00 Glasba po željah (ital.); 17.00 Oddaja za podeželje (slov.): Pogovor v narečju; Janko Kersnik: Iz kmetskih slik; Reportaža z razstave; 19.00 Kaj smo vam pripravil^ (ital.); 19.45 Simfonična glasba; 20.45 Politični pregled v ital.;
21.00	Iz opernega sveta; 22.00 Športni pregled (ital.).
PONEDELJEK, 2-X-1950
12.00	Opoldanski koncert; 13.15 Poje zagrebški vokalni kvintet; 14.00 Komorna oddaja: sodelujejo Lado Gregorc, Srečko Zalokar in Stanko Prek;
17.30	Športni pregled (slov.): 17.45 Priljubljeni napevi; 18.00 Iz znanstvenega sveta (ital.); 18.15 Iz opernega sveta; Verdi: «Moč usode»; 20.15 Iz violinskih koncertov; 20.45 S tržaškega ozemlja (slov.): Povezanost zamejskih Slovencev; 21.00 Vesela ura (Ital.); 22.00 Večerno branje (slov.): Iz del Ivana Tavčarja; 22.15 Gounod: Baletna glasba i/ opere «Faust».
TOREK, 3-X-1950
12.00	Lahek opoldanski spored; 13.45 Kulturni pregled (ital.); 14.00 Solistična glasba; 18.00 Ljudska univerza d-tal.); 18.15 Iz komorne glasbe; 19.45 Kulturni pregled (slov.): Kulturne prireditve v okviru gospodarske razstave v Kopru: 20.00 Opera
SREDA, 4-X-1950
12.00	Lahek opoldanski spored; 13.15 Samospeve Josipa Hatzeja poje baritonist Stjepan Sajfar; 13.45 Gospodarski pregled (slov.); 14.00 Arije iz opere Masseneta in Puccinija pojeta Milica Polajnarjeva in Janez Lipušček; 17,40 Pojo razni zbori; 18.00 Z našim ljudstvom (ital.); 18.15 Za vsakega nekaj;
20.00	Iz kantat in oratorijev: 20.30 Radijski obzornik 1950 (Ital.); 20.45 Melodije srca; 21.00 Literarna oddaja: Ler. montov - Fatalist (slov.): 22.00 Življe-nje jugoslovanskih narodov (ital.);
22.15	Beethoven: Sedma simfonija.
ČETRTEK, 5-X-1950
12.00	Lahki opoldanski spored; 12.30 Cembalo, harf^ in kitara; 13.15 Samospeve poje Sonja Draksler; 13.43 Našim ženam (ital.); 14.00 Vaški kvintet, pojeta Božo In Miško; 18.00 Sainl Saens: «Carnevai desaminant»; 19.45 Glasba po željah (Ital.); 20.30 Poje tržaški komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca; 21.00 Radijski obzornik (slov.): Borba dveh blokov v OZN;
21.15	Iz Smetanovih in Dvorakovih oper: 22.00 Izbrane strani (ital ).
I.H/D5RI TEDNIK
p E IP I
Moja ljuba, draga Pepa, hvala lepa za vabilo, toda v Zagreb le ne morem. Ravno zdaj imam obilo
dela, kajti kakor vidiš, šola se je že začela.
In ti rečem, Pepa moja, letos sem se prav zavzela,
da še sama pripomorem pri podpiranju dijakov, . lei bi radi v naše šole. Koliko je siromakov,
res nadarjenih, marljivih,
tisoč pet sto Tržačanov in med temi, pač na žalost; štiri sto petdeset Slovanov.
Kakor vidiš, draga Pepa; hudomušno in norčavo sveto leto marsikomu beli in razbija glavo.
In pri tem ne gleda, komu neprijetnosti napravi.
Niti škofa se ne ogne: gladko ga na laž postavi,
kakor se je to zgodilo v zgoraj pisanem slučaju.
K sreči s tem šaljivim letom smo že skorajda pri kraju.
Bržčas, če bi se še vleklo, papež sam bi ga preklical, kajti, mesto da osrečil z njim, nas je pošteno zvical.
Torej zdravo. Pepa! Mene, kakor veš, še delo čaka. Znova prosim, ne pozabi na slovenskega dijaka!
Mar bi molčali
Dne 20. septembra so se po Trstu pojavili lepaki s tem-le besedilom:
«XX septembra 1950. Pred o-semdesetimi leti so bersaljeri uresničili Cavourjevo geslo «Ena Italija z glavnim mestom Rimom» ter osvobodili večno mesto. Liberalna stranka pretrguje svoj u-radni molk in kliče meščanom to obletnico v spomin».
In nič drugega. Tržačani vprašujejo: «Kaj pa nas to briga? Mar bi liberalna stranka nadaljevala svoj «uradni molk» in svoje ravno tako uradno — spanje!
O *	»
Točno po ukazu
Kakor listi poročajo, so se v okolici nekega švedskega vojaške, ga vežbališča pojavile tablice * tem.le napisom: Odstranite se in ne hodite dalje! Tu ni gob!
VISOKI OBISKI
Na kongres Delavske zbornice bodo povabili tudi tržaškega župana Barto-lija in druge visoke goste, katere bodo potem povabili tudi na kongres indu-
strljcev
IconGRUso OD-L Ì
NOVI TEMELJI
Ob petdesetletnici komandanta Carlosa-Vldallja so mu vsi kominformistični tisti peli slavospeve. Lavoratore Je zapisal. nVidallju se moramo zahvaliti, dà smo ob resoluciji obnovili partijo na novih temeljih in jo okrepili.....!
ki opuščajo učenje, ker ne zmorejo plačila. Naše mlado pokolenje
moramo zato podpreti in doseči kakorkoli, da ostane še slovensko. Z dobro izobrazbo v šoli
naše hčere in sinovi bodo mnogo pridobili ne samo na splošnem znanju, marveč bodo se krepili
tudi v. narodni zavesti. Torej, Pepa, ko se vrneš Z velesejma, ne pozabi: glej, da se takoj obrneš
name, ali pa še boljše, kar na Matico dijaško, da zatremo to nesnažno in nizkotno gonjo laško
proti nam in našim šolam. Kar te ril bilo, Pepino, Tržačani res nemilo potegnili so Santina.
Desettisoče je kanil zbrati tu iz naše srede pobožnjakov in nevernih,
, da jih namreč v Rim povede.
Toda, kakor praksa kaže, tudi škof se lahko zmoti, kajti pravkar smo seznali, da je bilo z njim na poti
Mihec in Jakec
MIHEC: Kakor vidim, se začenja v Berlinu druga izdaja hladne vojne. Kaj praviš ti, Jakec? Kaj je temu vzrok?
JAKEC: Vzrok je najbržg ta, da na Koreji postaja vojna prevroča.
Vzrok za ta napis je dalo dej-
stvo, da -so v bližini vežbališča zajeli dva sovjetska vojaka, ki sta se tam potepala. Na vprašanje, kaj ju je dovedlo na mesto, sta odgovorila, da iščeta gobe.
Tako poročajo listi, da pokaže, jo, s' kakim finim humorjem so Švedi to zadevo rešili. Listi pa ne pripovedujejo nadaljevanja dogodka, ki kaže, da tudi nasprotniki niso brez humorja. Stvar se je končala tako-le:
Vojaka sta se vrnila in službu, joči častnik ju je vprašal:
«No, tovariša vojaka Semjon Semjonovič in Jevrem Jevremo. vič, povejta, kaj sta opravila!»
«Točno po ukazu, tovariš major Nikolaj Nikolajevič, šla sva — po gobe».
Doslednost
Lela 1947: Tržačan A: V coni B je povsod vpeljano prostovoljno delo. Kaj to pomeni?
Tržačan B; To je znak krize-Primanjkuje denarja.
Leta 1950: A: V coni B so od. pravili prostovoljno delo. Kaj to pomeni? ‘
B: To je znak krize! Primanj. kuje dela.
Leta 1953: A: V coni B sploh ni brezposelnih. Kaj to pomeni?
B: To je znak krize. Primanjkuje delavcev.
Bodo še čakali!
Slavec in Radich: «Preljubi naš župan,obiščite še naše prostore, počastite nas s svojim obiskom, saj smo si z Delavsko zbornico zelo blizu. Le par korakov nas loči».
V besedilu pa so napisale: Upa-mo, da vas bomo videli in to prav kmalu, kot dobrodošlega gosta v italijanskem Trstu».
Ubogi uredniki' «Ultime Notizie», prav v srce se nam smilijo. Ce bodo čakali, da pride gospod Moffly v Trst, ko ga zasede Italija, ga pač ne bodo nikoli dočakali.
Fašistična resnica
Ob odhodu mistra Molflyja, načelnika angloameriškega informacijskega urada, so mu razni listi zapeli hvalnice. Tudi «Ultime Notizie »so mu zapele slovospev in zapisale v naslovu: «Nasvidenje Mr. Moffly v italijanskem Trstu!»
«Messaggero Veneto» je polemiziral z Vidalijem zargdi govora, ki ga je imel v Domu pristaniških delavcev, ko je prebral znamenito Uršičevo pismo. V tej polemiki je list napisal tudi tole: «Vidaliju ni tuj politični in gospodarski položaj Jugoslavije. Ves komunistični tisk ne opčsujfe več tega položaja s tistim zaukazanim navdušenjem kakor v letih 1945 in 1946, temveč ga opisuje resnično».
Vidalijevcem lahko čestitamo, (Se fašistični «Messaggero» piše, da oni objavljajo o Jugoslaviji resnico. Ta «resnica» je torej fašistična in jo zato vse našo ljudstvo prav dobro pozna. Gliha pač vkup štriha.
Med vrstami
Diplomatski spor, V Tel-Avi. vu v Palestini je pes sovjetskega diplomatskega uradnika u-
RUSKI
„STROKOVNJAKI
V ALBANIJI
Sovjetska zveza Je poslala v Albanik* nad 400 ruskih' «strokovnjakov» za vojsko, gospodarstvo, politiko Itd. Tl
«strokovnjaki» so zasedli vse ključne položaje.
griznil neko žensko. Mestni zdravstveni urad je po predpisih zahteval pregled psa, da se ugotovi, če ni morda stekel. To-da: temu pregledu se je .sovjetsko poslaništvo uprlo, češ da pes,u-živa.' diplomatske- privilegije kot Član poslaništva. Po izmenjavi dolgih, pazljivo sestavljenih in Skrbno obrazloženih uradnih r.ot je bil zahtevani pregled dovoljen; toda izčfšitl se' je 'moral v uradnih prostorih poslaništva pod' strogim nadzorstvom sovjetskega pooblaščenega Uradnika, ki je moral paziti' na to, dà sé strogo vafruje èksteritòrialna " pfavica ih da se psu 'ne pripeti kaj nevšečnega: - •
i ■
Med
vrstami: Ta ‘primer ie poučen. Kaže nam, da v domovini' kominformizma ne ‘ delaj0 razlike med človeškim in pasji«1 življerijem in da : budna vlad* skrbi ,za vse z ' enako očetovsK0 ljubeznijo.
*
Trst in turizem. GospodarsM razstava je minila in v listih P^’ tegujejo bilance. Izrečeno ie mnogo hvale, a vendar prevladuje mnenje, da je bilo premal0 obiskovalcev, posebno zunanj.it1> In da tržaški turizem peša'.
Trst nima bogve kakih zanih11? vosti, ki bi turiste privlačeval6; se sMšijo razne pobude, češ'
. bi se po vzorcu drugih- mest Pr|‘ redilo kaj posebnoga, da se vabijo tujci in dvigne pešaj00 turizem. Toda nihče ne pride « pravo misel; vse kaže, da tr a škemu turizmu ni pomoči-
ti Rim le malo pelegrlnov,
N« panlmaju-
Ne pnnlmnju-
Ne panlmaju-
me-
Med vrstami: Ni prav, d3 e_ rodajni krogi obupujejo. 9CP^ai ti je treba oči in gledati. _ drugod pomaga turizmu. merr.o bi bilo mogoče, da . Santin, ki se ponaša s svoj ^ imenitnimi zvezami,' zapr°pi dovoljenje, da uprizori: v — podružnico svetega leta. . slkdo bi tedaj P111,001?1. tre-škofu Santinu ne bi bi
ba hoditi daleč zdihuje po jo mnogo bilie.
JaleČ v Ki«1, bi puljski are"1-