Leto 1905.
135
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 16. maja 1905.
Vsebina: (St. 74 in 76.) 74. Ukaz o blagajniškem ravnanju in zaračunjevanju civilnosodnih depozitnih gotovim — 75. Ukaz o ustanovitvi civilnosodnega depozitnega urada v Levovu.
94.
Ukaz ministrstev za pravosodje in finance v porazumu z Najvišjim računiščem z dne 8. maja 1905.1.
o blagajniškem ravnanju in zaračunjevanju civilnosodnih depozitnih gotovin.
Vse civilnosodne depozite v gotovini je treba brez ozira na pripadnost k posameznim depozitnim masam hraniti v blagajnici skupno in v depozitnih knjigah in depozitnih dnevnikih zaračunjati pod skupnim nadpisom .gotovina“.
.v, Zj®ma °d tega zaukaza nastopi gledé tistih aezetmh zlatih novcev, ki se v položnem zaprosilu oznamenijo izrečno za efektivno položene.
a uni deželnimi zlatimi novci je treba depozitno-urai no kot s sestavinami dotičnih mas ravnati kakor ‘ ■agocenoslmi ter jih zaračunjati v razpredelku, določenem za nje.
Pisanje več razpredelkov za depozitne gotovine, ločenih po različnih denarnih vrstah, se neha.
Ta ukaz stopi v moč z dnem razglasitve.
Kosel s. r.	Klein s. r.
9 5.
Ukaz ministrstev za pravosodje in finance v porazumu z Naj višjim računiščem z dne 8. maja 1905. 1.
o ustanovitvi civilnosodnega depozitnega urada v Levovu.
Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 7. avgusta
1904.	1. se ustanavlja v Levovu civilnosodni depozitni urad, ki naj začne svoje delovanje 1. dne julija
1905.	1.
V dodatku se razglaša za ta civilnosodni depozitni urad izdano navodilo.
Kosel s. r.	Klein s. r.
(SloTenlsch.)
37
Navodilo
za
c. kr. civilnosodni depozitni urad v Levovu.
I. Obča določila.
A.	Naslov depozitnega urada.
§ 1.
Civilnosodni depozitni urad v Levovu je skupen pomožni urad vseh na njegovem stojališču obstoječih civilnih sodišč I. stopnje (deželno sodišče, okrajno sodišče oddelek I, okrajno sodišče oddelek U, obrtno sodišče). Naslov ima: „c. kr. civilnosodni depozitni urad v Levovu“ in razpolaga s svojim uradnim pečatom.
B.	Področje in službeno razmerje depozitnega urada.
§ 2.
Civilnosodnemu depozitnemu uraduje naloženo prejemati in hraniti civilnosodne depozite in imovino skupnih sirotinskih blagajnic, nadalje oskrbovati denarne promete in nadzorovati žrebanja vrednostnih papirjev, ter dotično blagajniško zaračunjanje in manipulacijo.
Zakonito razpolaganje s temi imovinami spada, v področje pristojnih sodišč. Njihovih naročil se mora depozitni urad natančno držati.
§ 3.
V obče je civilnosodni depozitni urad podrejen deželnemu sodišču v Levovu in je v osebnih in disciplinarnih stvareh podložen predsedniku tega sodnega dvora.
C.	Službene dolžnosti uradnikov in služabnikov depozitnega urada.
§ 4.
Navodilu primerni tek opravil civilnosodnega depozitnega urada mora v prvi vrsti nadzorovati načelnik depozitnega urada, ki je dolžen, kakor se mu zdi primerno, uveriti se kakor je treba o redni opravilni in blagajnični upravi in odstraniti napake, ki jih opazi.
Načelnik depozitnega urada je odgovoren za pravilno izpolnjevanje tega nadzorovalnega delovanja, zlasti pa za popolnost dnevnikov in beležnili knjig o denarnih prometih.
On odkazuje prideljenemu osebju dela', kolikor taka dela niso že v tem navodilu odkazana določenim osebam kakor opravila, ležeča v njihovi službi, in naj pazi na to, da se nameščenci urada uljudno in dostojno vedejo nasproti strankam. Razdelitev opravil, ki jo ukrene načelnik, je predložiti predsedniku deželnega sodišča v odobrilo.
Ako bi nastali gledé osebe kakega podrejenega uradnika pomisleki, mora načelnik depozitnega urada to naznaniti predsedniku deželnega sodišča.
Načelnik depozitnega urada ima dolžnost, da primerno odvrne vsako nevarnost za depozitni urad.
§ 5-
Načelnik depozitnega urada naj hrani ključe do vnanjih vhodnih in notranjih zveznih vrat depozitnega urada, izvzemši ključe do prave blagajnične
izbe, in kadar se ta vrata zapirajo, mora biti sam navzoč.
Kak blagajnični sluga mora vsaj eno uro pred začetkom uradovanja odpreti zunanja vhodna in notranja zvezna vrata, da se uradni prostori sna-žijo, zračijo in kurijo; on mora iti po ključe v sta-novališče načelnika depozitnega urada.
Ako zapazi blagajnični sluga, ko odpre uradni prostor, kakoršnekoli okolnosli, ki opozarjajo na kak sumen dogodek, zlasti sledove vloma, mora vhodna vrata takoj zopet zapreti ter o tem obvestiti načelnika depozitnega urada, blagajnika depozitnega urada, ter predsednika deželnega sodišča.
Blagajničnemu slugi je najstrožje prepovedano pred začetkom opravilnih ur dovoliti strankam vstop v uradne prostore.
Preden se zaprö vrata, se je treba skrbno uve-reti, ali ni kdo skrit v uradnih prostorih, ali se je pazilo na vse opreznosti zoper ogenj zaradi razsvetljave in kurjave uradnih prostorov, ali se niso zavrgle tleče cigare ali vžigalice in ali so dobro zaprte oknice.
Od uradnega prostora, določenega za nepo-srednjo hrambo blagajnic, omar in knjig, ki mora biti obokan in zavarovan zoper vlom in nevarnost ognja in ki ga je imeti pod dvojno zaporo, dobi en ključ blagajnik depozitnega urada, drugi ključ kontrolor depozitnega urada. Kadar se ta prostor odpira in zapira ter snaži, morata biti oba ta uradnika hkratu navzoča. Strankam ni dovoljeno stopiti v blagajnično izbo; pušiti je v njej najstrožje prepovedano.
Kadar se ne uraduje, je hraniti uradni pečat (štampiljo in trdi pečat) v blagajnici zaprt. Kadar se uraduje, ostane uradno pečatilo v oskrbi načelnika depozitnega urada.
§ 7.
Opravila, odkazanega v tem navodilu načelniku depozitnega urada, kontrolorju depozitnega urada ali blagajniku depozitnega urada, ne sme oskrbovati kak drug uradnik brez poprej izposlovane nadomestitve.
Ako je eden teh uradnikov zadržan, se je nemudoma obrniti do predsednika deželnega sodišča, da določi uradnika, ki naj nadomešča zadržanega uradnika. Ta je potem nerazdelno soodgovoren.
Zadržani uradnik mota poslati ključe zapečateno predsedniku deželnega sodišča. Ako je treba, naj pošlje predsednik deželnega sodišča po ključe.
Ako se e^en uradnikov, katerima je poverjen sozaklep blagajnice, trajno menja, je potrebna likvidatorska oddaja, sklenivši dnevnike in tekoče podrobne zaznamke, ter je shranjene gotovine prešteti ter po kosih ovedeti vse ostale imovine brez sklepa glavne knjige. Ako menjava ni trajna, je vstopajočemu kakor tudi izstopajočemu uradniku na voljo dano zahtevati tako likvidatorsko oddajo.
Nadomeščanje kake druge službe naj odredi načelnik depozitnega urada sam, toda hkratu to naznani predsedniku deželnega sodišča.
§ 6
§ 8.
Načelnik depozitnega urada in kontrolor depozitnega urada zastopata skupno civilnosodni depozitni uiad nasproti predstojnim sodiščem ter na zunaj, podpisujeta skupno poročila, izkaze in vse 11 u®e izdatke, ki jih izdaja depozitni urad, ako v tem navodilu ni kaj drugega zaukazanega.
Ključi do blagajnic in do blagajničnega prostora, določeni za sozaklep, morajo biti natančno oznamenjeni in se v nobenem primeru ne smejo puščati v uradnem prostoru. Vobče je prepovedano, kakemu uradniku, v čigar rokah je v sozaklep določen ključ, izročiti za sozaklep določen ključ.
Blagajnik depozitnega urada je poklican prevzemati vrednostne predmete, ki se položijo, v na-vzočnosti kontrolorja depozitnega urada.
Ta dva uradnika imata nadalje skupno dolž-nost, zvesto in redno hraniti zaloge depozitov in ■ 1 ° ms blagajnic in blagajnične shranke odpirati zapirali samo, kadar sta oba hkratu navzoča. Ob uvah je blagajnik depozitnega urada dolžen iz-
aja i viumesti v navzočnosti kontrolorja depozitnega urada.	y
Ako se uvede nadomestitev, naj preide ključ izstopajočega na namestnika, ki nastopi, da prevzame sozaklep. Premenjati ključe je prepovedano. Tudi je poskrbeti, da se ne prigodi, da bi sčasoma prišli vsi ključi v roke istemu uradniku. V ta namen je za vsako blagajnično shranko pisati izkaz, kako so vsak čas razdeljeni ključi, in ta izkaz je hraniti v dotični blagajnični shranki sami.
Ako je za en zaklep več enakih ključev, naj tisti uradnik, kateremu je poverjen zaklep, skrbno
37*
hrani v svojem stanovališču tudi k njemu spadajoče duplikatne in triplikatne ključe.
Ako se poškoduje blagajnica ali blagajnična ključalnica, je prašati predsednika deželnega sodišča za naročila.
D.	Civilnosoduega depozitnega urada udeležba nakaznega prometa poštnohrauilnic-nega urada.
§ 12.
§ 9.
Ob elementarnih nezgodah je v prvi vrsti načelnikova, blagajnikova in kontrolorjeva dolžnost, skrbeti za to, da se reši imovina depozitov in siro-tinskih blagajnic.
Uradniki, katerim je poverjeno pisati knjige, beležke in seznamke, morajo pomagati, da se spravijo v varnost knjige in spisi.
Tudi ostalo blagajniško osebje mora primerno sodelovati, da se odvrne nevarnost.
' § 10.
Nameščenci depozitnega urada morajo svoje uradne dolžnosti izpolnjevati marljivo, natančno in točno.
Zlasti je za pravilno poslovanje depozitnega urada potrebne knjige, zapise in seznamke pisati vedno z največjo skrbnostjo in se natančno ravnati po zaukazih, izdanih v tem oziru.
Preden se zapre uradni prostor, se brez dovolila načelnika depozitnega urada ne sme odstraniti noben nameščenec, tudi' ako bi se prekoračile navadne opravilne ure.
Civilnosodni depozitni urad naj pristopi na-kaznemu (šekovnemu) prometu urada poštne hranilnice kakor deležnik.
Podpisovati šeke so skupno poklicani načelnik depozitnega urada, blagajnik depozitnega urada in uradnik, kateremu je poverjeno likvidacijsko opravilo (§ 67); k dotičnim podpisom je pritisniti uradni pečat.
Gledé izjave o pristopu, naročanja šekovne knjižice s šekovnimi ovitki in prejemnih položnic, nadalje glede priglasitve oseb, poklicanih podpisovati šeke, potem predsedništva višjega deželnega sodišča, se zmislu primerno uporablja I. oddelek ukaza pravosodnega ministrstva z dne 19. oktobra 1897. 1. (uk. pravos. m. št. 41), gledé obračuna stroškov in odkazovanja stroškov, ki ostanejo koncem leta kakor prebitek v šekovnem računu depozitnega urada, na šekovni račun pravosodnega ministrstva „Novci strank pravosodne uprave3, pa IV. oddelek omenjenega ukaza pravosodnega ministrstva.
Šekovne knjižice je skrbno hraniti v zaklenjeni blagajnici, tako z ozirom na še ne izpolnjene šekovne golice kakor tudi zaradi važnosti kuponskih odrezkov za kontrolo o izdanih šekih.
§ H-
Vsak nameščenec ni odgovoren samo za vsako netočnost v izpolnjevanju svojih službenih dolžnosti, temveč jamči tudi za škodo, ki jo zakrivi, ako izvrši neredno kako uradno dejanje ali je opusti proti svoji dolžnosti. Ako zadeva v tem oziru krivda dva ali več nameščencev, so odgovorni nerazdelno.
Nerazdelna odgovornost z uradnikom ali služabnikom, ki je kriv kake škode, zadene tudi za nadzorstvo poklicane višje uradnike, ako njim v tem navodilu izrečno naložene zadevne kontrole sploh ne izvršujejo ali nezadostno, ali ako bi se bila mogla škoda zabraniti. če bi se bila uporabila navadna skrbnost v izvrševanju obče nadzorovalne dolžnosti.
Zlasti je vsak, ki prizadene s prestopom svoje službene dolžnosti kaki stranki kako žalitev pravice in s tem kako škodo, po zakonu z dne 12. julija 1872. 1. (drž. zak. Št. 112) dolžen povrniti jo.
II. Knjige, ki jih je na civilnosodnem depozitnem uradu pisati skupno za nadrejena sodišča.
§ 13.
Opravilni zapisnik je pisati po obrazcu I. Obrazeclj gledé depozitnih opravil in opravil sirotinskih blagajnic vseh sodišč skupno.
Vanj je kratko vpisovati naloge, ki jih izdajajo sodišča civilnosodnemu depozitnemu uradu ter sicer prihajajoče vloge in dopise. Izvzeti so samo zgolj kako položno zaprosilo obsegajoči opravilni kosi, vštevši tiste, ki pridejo v denarnem prometu (oddelek IX), ter nanj se nanašajoči nalogi hranitve in denarnih premetov sodišč, nadalje vloge, zadevajoče naročanje in pobiranje prepisov položenih listin in izvlečkov iz depozitnih knjig.
Depozitnouradna opravilna številka (o. št.) v razpredelku 2 naj teče vse koledarsko leto v nepretrganem redu in ogibati seje najskrbneje vsakega ulomka, vsakega preskakanja ali ponavljanja.
Vpis v razpredelek 5 se opusti pri vlogah depozitnemu uradu nadrejenih sodišč, ako nastopajo v stvareh depozitov in sirotinskih blagajnic svojega področja, nadalje pri vlogah splošne vrste, kojih predmet se ne omejuje na področje kakega določenega sodišča.
Vpis v razpredelka 6 in 7 se opusti, ako opravilni kos ne zadeva določene depozitne mase, oziroma določenega računa sirotinske blagajnice.
Opravilni zapisnik je skleniti vsak dan in ga predložiti načelniku depozitnega urada, ki. ga naj natančno pregleda in nanj napiše „Videl*.
Vsak v opravilni zapisnik vpisani opravilni kos je na gornjem robu prve strani besedila, in sicer v sredi, oznameniti s prihodnim zaznamkom in s tekočo opravilno številko; razen tega je povedati, v kolikih izdatkih in s kolikimi razpredelki se je izročila vloga.
K opravilnemu zapisniku je pisati abecedno urejeno kazalo.
§ H.
Obrazec U. Položno knjigo je pisati po obrazcu II gledé položeb depozitov in sirotinskih blagajnic za vsa sodišča skupno.
Vanjo je vpisovati vse položne prošnje, vštevši tiste, ki pridejo v denarnem prometu za nadrejena sodišča in ki prihajajo, ako zaprosijo zunanja sodišča komisijsko izročitev depozitnih zalogov ali za-logov sirotinskih blagajnic.
Pisati položno knjigo je dolžen načelnik depozitnega urada.
Tekoča števika, ki jo dobi položba v razpredelku 2, se imenuje „Položna številka“ (P. št.). Ta številka naj teče vse koledarsko leto v nepretrganem redu in ogibati se je najskrbneje vsakega ulomka, vsakega preskakanja ali ponavljanja.
Razpredelek 3 mora izpolniti načelnik depozitnega urada še na dan položbe, ko je primerjal v depozitnem dnevniku in v dnevniku sirotiskih blagajnic vpisane prejemke, z vpisom dnevnikovega člena, pod katerim se je vzprejela položba.
Razpredelek 13 („datum oddaje opravilnega kosa sodišču“) je pri denarnih prometih in komisij-
skih izročitvah porabljati za opozoritev na dotično tekočo številko beležne knjige o denarnih prometih.
§ 15.
Depozitni dnevnik o prejemkih in izdatkih je pisati po obrazcu III za vsa sodišča skupno. Za to Obrazec III. se porabljajo posamezne pole, ki jih je po sklepu blagajnice 7., 14., 21. in zadnjega dne vsakega meseca, ako pa pride na te dni nedelja ah praznik, prejšnji delavnik sešiti tako, da se potegne skozi nje močen motvoz in pritisne uradni pečat depozitnega urada. Oblika zadevne tiskovine se določa na 59 centimetrov v širini, 48 centimetrov v višini.
Da piše depozitni dnevnik, je poveriti oficijalu depozitnega urada, ki mora svojeročno vpisati vsak prejemek depozitnega urada in vsako tako izročitev nadrobno, pri javnih obligacijah in drugih vrednostnih papirjih, ki se dadö zamenjati v denar, ako so izžrebni, z navedbo vrst (serij), Številk in datuma papirjev, pri neizžrebnih papirjih pa brez navedbe teh podatkov, nadalje vse lastninske pripise, stalne nakaze obresti in druge opomnje in zapise ter vse izbrise sumarno, natančno v redu, kakor se prigodé.
Dnevnikovi členi v razpredelku 1 morajo v nepretrgani vrsti teči vse koledarsko leto, in ogibati se je najskrbneje vsakega ulomka, vsakega preskakanja ali ponavljanja.
Pod nadpisom „Gotovina“ se zaračunjajo deželski zlati novci kronske vrednote, delni novci kronske vrednote, srebrni goldinarji in bankovci avstrijsko-ogrske banke. V denarnih razpredelkih 8 in 13 je nadalje zaračunjati tudi delne hipotečne nakaznice (solinščice) ; datum izdaje, njihovo obrestno mero in rok dospelosti je navesti v predmetovem razpredelku (7). Gledé „efektivno“ položenih deželnih zlatih novcev se opozarja na odstavek 10.
V razpredelka 9 in 14 spadajo razen javnih obligacij (državnih in deželnih zadolžnic) tudi vsi drugi za javni promet določeni vrednostni papirji n. pr.: zastavna pisma, žrebi, delnice, deležnice hranilnih in posojilnih društev i. d., dočim je na primer pokladne liste o imovini, prevzeti v hrambo, zastavne liste o danem posojilu na položene predmete (zastavilnice), dobitkovnice in premijske kupone vzdignjenih premijskih zadolžnic in žrebov, promese, zavarovalne police, menice, knjižice žreb-nih društev in rentne knjižice urada poštne hranilnice zaračunjati v razpredelkih 12 in 17 (druga zasebna dolžna pisma in druge listine).
Pri obligacijah, ki se ne glasé na kronsko vrednoto, je vstaviti imenski znesek v drugi vrednoti
v predmetovem razpredelku (7), vrednost v kronski vrednoti pa v razpredelku za znesek.
Pri obligacijah, ki imajo kupone, je v razpredelku 7 navesti tudi število zraven se nahajajočih kuponov s povedbo roka dospelosti prvega kupona, ter talon, ako je kateri, sicer pa rok dospelosti zadnjega kupona.
Ako se položijo kuponi ali taloni sami, ki spadajo h kaki že v isti depozitni masi se nahajajoči obligaciji, jih je vpisati, sklicujé se na tekočo številko, pod katero je vpisana obligacija v depozitni glavni knjigi (obrazec XV, razpredelek 4), samo v predmetovem razpredelku dnevnika (7). Tudi izdajati je take kupone ali talone v dnevniku samo v predmetovem razpredelku.
Ako pa sami položeni kuponi ali taloni ne spadajo h kaki že v isti depozitni masi nahajajoči se obligaciji, je vpisati v dnevniku kupone z njihovo skupno imensko vrednostjo tudi v razpredelkih 9, oziroma 14, talone tudi v razpredelkih 12, oziroma 17.
S trgovinskimi novci, inozemskim denarjem in iz obteka vzetimi vrstami kovanih novcev in denarja je ravnati kakor z dragocenostmi in jih vpisati z njihovo blagajniško vrednostjo (§ 7 ukaza pravosodnega ministrstva z dne 12. decembra 1899. 1. [uk. pr. m. št. 54]) v razpredelke, določene za dragocenosti. Prav tako je treba deželne zlate novce, ki so se v zaprosilu položbe izrečno oznamenili za efektivno položene, zaračunjati kakor dragocenosti.
Prilog zasebnih listin ni vpisovati v dnevnik v razpredelkih 12 in 17 temveč jih je navesti v predmetovem razpredelku 7 pri glavnih listinah ter povedati samo njih število in kakovost.
§ 16.
Na vsaki polno popisani strani depozitnega dnevnika je sešteti zneske, ki so v posameznih razpredelkih za vrednost in kose, ter v razpredelku hranilnih pristojbin, in vsote prenesti na prihodnjo stran. Hkratu naj uradnik, ki piše dnevnik, na koncu vsake polno popisane strani pristavi svoje ročno znamenje.
Kontrolor depozitnega urada mora dnevnik natančno preskusiti vsak dan številko za številko in ga primerjati z izvirnimi prilogami. Ako se pri tem ne pokaže noben pomislek, naj potrdi dnevnik s svojim podpisom, da je pravilen in popoln.
Depozitni dnevnik naj, kadar se ne uraduje, hrani načelnik depozitnega urada pod zaklepom.
7., 14., 21. in zadnjega dne vsakega mesca, ako pa pride na te dni nedelja ali praznik, prejšnji delavnik je dnevnik skleniti in potem, opremljen s podpisi uradnika, ki piše dnevnik, blagajnika in kontrolorja depozitnega urada predložiti načelniku depozitnega urada, ki ga naj (§ 105, odstavek 4) tudi podpiše, ko je opravil z ozirom na kontacijo preskušnje na slepo, in ga hrani pod zaklepom dotlej, da se predloži računskemu oddelku višjega deželnega sodišča.
Po vsakem dnevnikovem sklepu naj uradnik sam skontrira gotovine in to poočiti v dnevniku in v novčnem spisku (§ 62, odstavek 4); dotične opombe naj podpišeta blagajnik in kontrolor.
§ 17.
Z nalogi sodišč za prevzetje in izročitev depozitov, s pobotnicami strank in vsemi drugimi listinami, ki opravičujejo prejemne in potrošne postavke, je ravnati kakor s prilogami depozitnega dnevnika. Oznameniti jih je z dnevnikovim členom, h kateremu spadajo. Ako spada k enemu dnevniko-vemu členu več prilog, jih je sešiti.
Izjema je pri tistih kuponih in talonih, ki se izročč brez obligacije, h kateri spadajo. Prejeinna potrdila o takih kuponih in talonih je potem, ko so se preluknjala, vložiti v povezek efektov, v katerem so se hranili.
§ 18.
Za nadzorovanje, da se hodi pravočasno po avizirane poštne pošiljatve ter po denarne zneske, ki jih naj dvigne civilnosodni depozitni urad na podstavi poštnih nakaznic, plačilnih nakaznic urada poštne hranilnice in telegrafskih poštnih nakaznic, potem za nadzorovanje obračuna došlili vrednostnih pošiljatev, je pisati skupno beležno knjigo po obrazcu IV (zapisek, da se hodi na pošto); to je po- Obrazec IV. veriti uradniku depozitnega urada, ki ga določi načelnik depozitnega urada, pod nadzorom kontrolorja depozitnega urada.
O civilnosodnemu depozitnemu uradu vročenih vrednostnih pošiljatvah, pri katerih se, ko se odprö, pokaže, da jih ni privzeti v upravo depozitnega urada ali sirotinskega urada, temveč brez ovinkov odstopiti sodišču, je pisati poseben dnevnik o sodnih pristojbinah, kazenskih novcih in pravnih listinah po razpisu pravosodnega ministrstva z dne 31. decembra 1875. 1., št. 1G893, in z dne 10. februarja 1876. 1., št. 1159. Tekočo številko, ki jo dobi sodišču odstopljena vrednostna
pošiljatev v tem dnevniku, je vpisati v zapisku o hoji na pošto v razpredelku 8.
§ 19.
Civilnosodni depozitni urad mora pisati o vseh depozitnih zalogih in zalogih sirotinskih blagajnic, ki jih pošlje po pošti drugim uradom in obla-Olirazec V. stvom, zabeležno knjigo po obrazcu V (zapisek o pošiljanju po pošti) za vsa sodišča skupno; s tem se naj nadzoruje pravilna vročitev pošiljatve.
§ 20.
O depozitih in gotovinah sirotinskih blagajnic, izročenih strankam po pošti in v nakaznem prometu urada poštne hranilnice, naj piše civilnosodni Obrazec VI. depozitni urad beležno knjigo po obrazcu VI za vsa sodišča skupno, da se nadzoruje oddaja na pošto ter prihod izpiskov šekovnega računa.
V razpredelku za opomnje 12 naj depozitni urad podrobno sestavi hranilne pristojbine (§ 86, odstavek 4), ki jih je odbil, in ob izročitvah po poštni nakaznici tudi nastale poštne stroške (§81, odstavek 1).
Pisati to beležno knjigo je naročeno uradniku, kateremu je poverjeno likvidacijsko opravilo (§ 67). Uradnik, ki piše dnevnik, naj jo vsak dan preskusi z ozirom na pravilnost in popolnost vpisov.
§ 21.
Sodne naloge, ki imajo za predmet obdobne izročitve gotovine, ki jih je opraviti po poštni nakaznici ali v nakaznem prometu urada poštne hranilnice, ali obdobno zameno obrestnih in dividendnih kuponov ali obdobno dviganje glavničnih ali obrestnih zneskov na hranilnične in druge vložne knjižice, mora imeti civilnosodni depozitni urad v razvidnosti Obrazec VII. z beležno knjigo, ki se piše po obrazcu VII za vsa sodišča skupno (zapis rokov za obdobne uprave) in ki jo je napraviti za večletno rabo.
Omenjene blagajniške uprave je vpisati v ta zapisek vedno takoj po prihodu sodnega naloga, in rokove, v katerih jih je izvrševati, je zabeležiti v za to določenih razpredelkih dotiČnih mesecev.
S pregledovanjem zapiska od meseca do meseca je pravočasno opaziti prihod rokov za opravo posameznih opravil.
§ 22.
O denarnih prometih, katerih izvršitev naročajo civilnosodnemu depozitnemu uradu sodišča nje-
govega stojališča, je pisati beležno knjigo po
obrazcu VIII za vsa ta sodišča skupno.	Obrazec VIII.
Tiste denarne promete pa, za katerih izvršitev zaprosijo civilnosodni depozitni urad sodišča izven njegovega stojališča, ter komisijske izročitve, ki jih je opraviti na zaprosilo zunanjih sodišč, je imeti v preglednosti z beležno knjigo po obrazcu IX. Obrazec IX.
V razpredelku za opomnje teh beležnih knjig je poočitovati kake posebne dogodke, ki se zgode ob izvršitvi denarnega prometa.
§ 23.
Beležna knjiga po obrazcu X naj služi za raz- Obrazec X. vidnost primerov, v katerih oskrbi civilnosodni depozitni urad brez sodnega naloga nabavo novih kuponskih pol k vrednostnim papirjem, ki so v njegovi hrambi, in v katerih ukrene prepis, vinkulacijo in devinkulacijo državnih kreditnih papirjev. Beležno knjigo je napraviti za večletno rabo z ozirom na vsa sodišča skupno.
§ 24.
O naročilu prepisov položenih listin in izpiskov iz depozitnih knjig in računskih knjig sirotinskih blagajnic ter o tem, da se pride po nje, je pisati zapisek (naročno knjigo) po obrazcu XI obrazec XI. za vsa sodišča skupno. To knjigo je napraviti za večletno rabo, vendar naj se tekoče številke začenjajo vsako leto z 1. V to naročno knjigo je vzprejemati tudi prepise in izpiske, kijih je napraviti po sodnem naročilu.
§ 25.
Vse predpise in navodila, ki zadevajo manipulacijo depozitnega in sirotinskega urada vobče, je kronološko vpisovati ali vlagati v pravilnik. Ta pravilnik je opremiti z abecednim kazalom.
III.	0 sodnih položbah.
A.	Obča določila o položbah.
§ 26.
Da se položijo na civilnosodnem depozitnem uradu, so pripravni samo: gotov denar, državne zadolžnice in drugi v javtpem prometu stoječi vrednostni papirji, hranilnične in druge vložne knjižice,
zasebne zadolžnice in druge na kako denarno vrednost se nanašajoče listine, dragocenosti in drugi zlati in srebrni predmeti.
§ 27.
Civilnosodni depoziti se polagajo tako:
1.	položnik odda položni predmet na civilno-sodnem depozitnem uradu in izroči hkratu hranilno prošnjo (položno zaprosilo, položno naznanilo) na tem uradu;
2.	položnik odda položni predmet na civilno-sodnem depozitnem uradu sklicujé se na sodni spis, ki dojde hkratu temu uradu in je podstava po-ložbi (protokolarno položno zaprosilo, uradno poročilo, uradno opozorilo) ;
3.	položni predmet se pošlje sodišču po pošti. Take poštne pošiljatve spadajo pod določila oddelka III C\
4.	denarni zneski se oddajo civilnosodnemu depozitnemu uradu v nakaznem (šekovnem) prometu urada poštne hranilnice.
Položba depozita velja v vseh primerih s prihodom na civilnosodni depozitni urad za opravljeno, ako se pozneje sodno odobri.
B.	Neposrednja položba na civilnosodnem depozitnem uradu.
§ 28.
Civilnosodni depozitni urad je pooblaščen prevzemati položbe v imenu tistih sodišč, katerim je postavljen za pomožni urad, in v ta namen je dolžen prevzeti vsak položni predmet ob dneh in urah, ki jih je razglasiti z lepakom, ako je predmet vobče pripraven za sodno položbo in se ž njim predloži po predpisu (§§ 29 in 30) sestavljena, na kako sodišče, nadrejeno civilnosodnemu depozitnemu uradu, naslovljena hranilna prošnja ali se vroči položno zaprosilo v zmislu § 27, št. 2.
V nujnih primerih pa se mora položek prevzeti tudi izven določenih dni in položek, ki ga naj opravi kako sodišče, tudi po preteku blagajniških ur, ako niso potekle obče poslovne ure depozitnega urada. Sodišče mora depozitni urad obvestiti še v času blagajniških ur, ako je pričakovati kako tako položbo po preteku blagajniških ur.
S temi določili se ne izpreminja pravica, ki gre sodišču, odločati o pripustnosti položbe, ki jo je prevzel depozitni urad.
§ 29.
Vsako položno zaprosilo mora biti naslovljeno na sodišče, ki sme razpolagati s položkom, in obsegati napoved imena, stanu (obrta) in stanovališča položnika, natančno oznamenilo predmeta, ki se položi, in namen, za katerega se položi. Nadalje je treba povedati, ali se položi v novo depozitno maso ali v katero že obstoječo depozitno maso spada položba.
Ako je za kako maso v depozitni glavni knjigi že začet račun, veljaj ta račun tudi za vse nadaljnje isto maso zadevajoče položbe in za nadaljnje položbe ni narejati novih mas na ločenih računih.
Položno zaprosilo je razen primerov § 27, št. 2 izročiti v trojnem izdatku ali v enem izdatku in dveh razpredelkih, obsegajočih bistvene stvari vloge.
§ 30.
Predmete, ki se položijo, je oznameniti takole:
Delne hipotečne nakaznice (solinščice) je oznameniti z zneskom, datumom izdaje, obrestno mero in rokom dospelosti.
Pri državnih zadolžnicah in drugih v javnem prometu stoječih vrednostnih papirjih je navesti: vrsto, obrestno mero, serijo, številko, datum izdaje, ime, na katero se morda glasé, znesek imenske vrednosti, število priloženih kuponov s povedbo dneva dospelosti prvega in zadnjega kupona ter talonov.
Pri zasebnih listinah je povedati: vrsto listine, datum izdaje, ime izdajnika, vrednostni znesek, obrestno mero, pri hranilničnih in drugih vložnih knjižicah datum zadnjega salda in sploh take okol-nosti, ki služijo v natančno oznamenilo listine in v razlikovanje od drugih listin slične vrste.
Ako spadajo h kaki listini priloge, jih je po številu in kakovosti kolikor moči kratko oznameniti, kakor je omenjeno.
Dragotine in druge zlate in srebrne predmete ter trgovinske novce, inozemske novčne in denarne vrste je popisati po številu in vrsti, oziroma po snovi, obliki in drugih znakih in posebnih lastnostih. Ali mora biti njihova vrednost obsežena v položnem zaprosilu, je določeno v § 32.
§ 31.
Položno zaprosilo mora v primerih § 27, št. 1 izročiti položnik načelniku depozitnega urada, ki ga preskusi gledé predmeta nameravane položbe in gledé uredbe vloge.
Ako načelnik depozitnega urada ne najde pomisleka zoper prevzetje depozita, vpiše položbo v položno knjigo in pristavi na zunanji strani vseh izdatkov vloge, oziroma njihovih razpredelkov položno številko z rdečo tinto, nadalje datum položnega dneva s črno tinto. Pri že obstoječih masah je pristaviti tudi oznamenilo mase (hranilno številko, zvezek in list glavne knjige).
Položna številka s spredaj postavljenima črkama P. št. (E. Z. = Erlagszahl) je hkratu depozitno-uradna opravilna številka kosa.
Ako bi pa načelnik depozitnega urada spoznal, da ponujana položba ni pripravna za vzprejem, naj stranki na hrbtu enega izvoda hranilne prošnje pismeno naznani, da se je vzprejem odrekel, ter kratko pove razloge. Stranki je prepuščeno, da se takoj ustno pritoži pri predsedniku deželnega sodišča, ki po opravljeni preskušnji pristavi ali naročilo, naj se depozit vzprejme, ali potrdilo, da se je odbil. Z začasnim prevzemnim naročilom predsednika deželnega sodišča pa se ne sega v dokončno rešitev hranilne prošnje.
Prav tako se ravna pri položbah po § 27, št. 2, ki prihajajo na depozitni urad, toda pri tem izostane v odstavku 1 omenjena preskušnja položbe po načelniku depozitnega urada.
§ 32.
Položni predmet se izroči v roke blagajniku depozitnega urada v navzočnosti kontrolorja depozitnega urada.
Ta dva uradnika morata položni predmet natančno primerjati z vsebino položnega zaprosila.
Ako bi se pri tem pokazalo kako nesoglasje, je to primerno popraviti s posebno opazko v dodatku vloge in to opazko dati prinosniku, da jo podpiše. Ako bi vloga imela bistvene popravke, mora prinosnik to okolnost vsekakor tudi posebej potrditi v dodani oponmji na koncu vloge.
Prevzete gotovine je zabeležiti v blagajnični zapisnik, ki ga piše blagajnik depozitnega urada (zapis v enostavni obliki o izvršenih prejemkih in izdatkih v gotovini).
Dragocenosti in druge zlate in srebrne predmete je, ako njihova vrednost ni znana že iz prejšnjih razprav, dati oceniti po sodno zapriseženih izvedencih, če moči v navzočnosti stranke, dragoceni nakit pa zlasti še natančneje popisati po sodno zapriseženem cenilcu dragocenosti; v ta namen mora stranka ob položbi dragocenosti pripeljati cenilca seboj.
Cenilci morajo vrednost, ki jo je ovedeti, s podpisom potrditi v vseh izdajah položnega zaprosila.
Ako položi dragocenosti sodni uradnik po sodnem naročilu, mora to cenitev in natančnejši popis vzprejeti v položno zaprosilo in to zaprosilo dati podpisati tudi sodno zapriseženemu cenilcu, ki ga je uporabil za to. V tem primeru depozitnemu uradu ni treba ukreniti vnovične cenitve.
Dragocenosti je v navzočnosti stranke zapečatiti v dobro zaprte zavoje ali druge shranke z uradnim pečatom civilnosodnega depozitnega urada.
Pri večjih zalogah dragocenosti kake mase je privzeti tudi uradnika deželnega sodišča, ki ga za to trajno določi predsednik deželnega sodišča; v navzočnosti tega uradnika je dragocenosti komisijsko zamotati in zapečatiti z uradnima pečatoma depozitnega urada in deželnega sodišča.
Gledé cenitve dragocenosti, ki se sodno položijo v izvršilnem in konkurznem postopku, veljajo določila ministrskega ukaza z dne 9. marca 1900.1. (drž. zak. št. 48).
§ 33.
Hkratu, ko se prevzame položni predmet, je ukreniti vpis položbe v depozitni dnevnik.
Po opravljenem vpisu v dnevnik je zapisati dnevnikov člen na vseh izdajah in razpredelkih položnega zaprosila pri položni številki, ki je bila tam poprej zaznamovana.
§ 34.
Prevzetje depozita je poočititi na vseh izdajah in razpredelkih položnega zaprosila s pristavkom podpisov imen obeh prevzemajočih uradnikov (blagajnika in kontrolorja) pod tam postavljenimi položnimi podatki (položna številka, položni dan, dnevnikov člen). Razen tega je ob položbah v nove mase pristaviti tudi hranilno številko mase z zvezkom in listom glavne knjige vred. Uradnega pečata ni treba pritisniti.
(Slovonincti.)
38
Ako pride prinosnik osebno, dobi o opravljeni položbi kolka prosto s podpisoma prevzemajočih uradnikov opremljeno potrdilo, ki ga je izdati na tiskovini civilnosodnega depozitnega urada po Obrazec XII. obrazcu XII in ki mora obsegati povedbo imena, stanu in stanovališča položnika, datum položbe, dnevnikov člen in kratko oznamenilo položnega predmeta, ako je pa prinosnik druga oseba nego položnik, tudi naslov prinosnika; na potrdilo je pritisniti uradni pečat.
Stranka lahko zahteva, da se, če se odvzame ta list, dodatno pristavi prejemno potrdilo na njej vročenem položnem odloku (§ 35, odstavek 1).
Tiskovine za položno potrdilo mora zaklenjene hraniti kontrolor depozitnega urada. Pisati mora o njih račun, ki ga je skleniti ob pregledovanju, skontrovanju in ob izročitvah.
§ 35.
Položno prošnjo je hitro, najdalje pa naslednji dan poslati z vročilno knjigo kratkim potom vložišču sodišča, ki izda o tem dodatno hranilno naročilo ali ukrene stvari primerno drugačno odredbo in v vsakem primeru obvesti položnika o rešitvi.
Ako sodišče ne odobri položbe, mora hkratu položniku naročiti, naj pride po položeni predmet na civilnosodni depozitni urad v roku, ki se primerno določi, sicer bi se predmet položniku poslal nazaj po pošti na njegovo nevarnost in njegove stroške.
Sodno rešitev je vročiti civilnosodnemu depozitnemu uradu v vsakem primeru najdalje tretji dan potem, ko je došlo na sodišče položno zaprosilo. Odlok, s katerim se položniku, ako se ne odobri položba, določi rok, da pride po položeni predmet, velja depozitnemu uradu za izročilno naročilo, vendar mora depozitni urad, če morda pošlje predmet po pošti nazaj, dobiti še posebno pismeno povelje sodišča.
Depozitnemu uradu došli sodni odlok, s katerim je ravnati kakor z dnevnikovo prilogo, mora načelnik depozitnega urada zabeležiti v položni knjigi (razpredelek 14 in 15).
Izvirno položno zaprosilo (prvo izdajo) je shraniti na sodišču.
§ 36.
Državne zadolžnice, ki se glasé na ime določenih oseb, je ob položbi vpisati v seznamek, ki se sestavi po obrazcu XIII. Ta seznamek mora depo- Obrazec XIII žitni urad, ko je sodišče za to določeni razpredelek 6 s podpisom svojega urada izpolnilo z imenom tiste osebe, ki ima pravico dvigati obresti, poslati v dveh izvodih blagajnici državnih dolgov na Dunaju.
Blagajnica državnih dolgov mora v likvidacijskih knjigah, ki jih piše, delati primerne beležke, ustanoviti čas, od katerega je dvigati obresti, zadevni razpredelek (5) v obeh izvodih izpolniti in ju potem izročiti strokovnemu računskemu oddelku I c. kr. finančnega ministrstva.
To ministrstvo obdrži, ko opravi zabeležbo, en izvod seznamka, drugi izvod, ki je opremljen z za-beležno klavzulo pa vrne po likvidacijskem mestu obresti (računski oddelek finančnega deželnega oblastva [glavni] davčni urad) depozitnemu uradu.
Ako nastanejo sčasoma izpremembe v osebi tistega, ki je bil pooblaščen dvigati obresti, jih mora sodišče naznaniti civilnosodnemu depozitnemu uradu in blagajnici državnih dolgov, ki naj potrebno ukrene, da se obvesti strokovni računski oddelek I c. kr. finančnega ministrstva in likvidacijsko mesto obresti.
§ 37.
V uradnih prostorih sodišč in civilnosodnega depozitnega urada je na očividnem mestu nabiti v očividni obliki tiskan razglas, v katerem je opozoriti stranke na predpis, da se predmeti, določeni za hrambo depozitnega urada ali urada sirotinskih blagajnic, ne smejo nikdar polagati v roke kakega sodnega uradnika, ter imenovati blagajnika depozitnega urada za tistega blagajniškega uradnika, v čigar roke je polagati depozite in položbe sirotinskih blagajnic, ter kontrolorja depozitnega urada, ki mora biti pri tem navzoč, in hkratu navesti za občevanje s strankami določene dneve in uradne ure, v katerih se vzprejemajo položbe na civilnosodnem depozitnem uradu in se efektuirajo izročbe. Tudi je vzpre-jeti poučilo, da se mora o opravljeni položbi izdati prinosniku na posebni tiskovini potrdilo, ki nosi svojeročna podpisa obeh prevzemajočih uradnikov in uradni pečat; izvzeta so sama vplačila, ki jih je potrjevati v navodilu primernih vpisnih knjižicah vložnikov v sirotinske blagajnice in hipotečnih dolžnikov sirotinskih blagajnic.
Razglasu je dodati tudi svojeročna podpisa uradnikov, ki sta poklicana prevzemati položbe.
C.	Ravnanje glede vrednostnih pošiljek, ki dohajajo za sodišča zaprte ali so nakazane.
§ 38.
Za sodišča po pošti dohajajoče zaprte vrednostne pošiljke in pa naznanila (spremnice, prizna-nila in izročilnice) o takih na sodišča naslovljenih vrednostnih pošiljkah, ki so na pošti, mora oddati pošta naravnost civilnosodnemu depozitnemu uradu.
Samo tedaj, kadar ima pošiljka oznamenilo: „Denarna knjiga“ ali „V kazenskih stvareh“ ali nosi opomnjo: „Ni določeno za depozitno- ali sirotinsko-uradno upravo“ se priznani in vroči sodišču.
Spredaj stoječa določila veljajo tudi tedaj, kadar je za sodišče došla vrednostna pošiljka naslovljena „v roke sodnemu predstojniku“.
Ob depozitnouradnih in sirotinskouradnih po-ložbah po pošti naj stranka na pošto danemu vrednostnemu predmetu priloži tudi dotično položno prošnjo v zmislu § 29 ali pa jo pošlje ločeno civilnosodnemu depozitnemu uradu, razen ako bi bilo gledé položbe sodišče že izdalo prejemno nakaznico depozitnemu uradu.
§ 39.
Kadar se civilnosodnemu depozitnemu uradu donese na sodišče naslovljena zaprta vrednostna pošiljka, tedaj se morata za blagajniško upravo poklicana uradnika depozitnega urada (blagajnik in kontrolor) najprej prepričati, ni li gledé ovoja ali pečata pošiljke kakega pomisleka. Ako je opraviti z vrednostno pošiljko, ki je dana na pošto pod pri-glednim pečatom poštnega urada (odprto), jo je takoj vpričo vročujočega poštnega uslužbenca odpreti in pregledati njeno vsebino.
Ako se pri preiskavi ne najde noben pomislek, morata omenjena blagajnična uradnika potrditi prejem pošiljke na izročilnici ter ji pritisniti uradni pečat in vrniti izročilnico poštnemu uslužbencu.
Če bi se pa našel kak pomislek, ga je, nazna-nivši stvar takoj sodnemu predstojniku, poočititi na ovoju pošiljke, oziroma na nji priloženem spisu in vrniti pošiljko izročilni pošti, da se uvede poštno-
uradno postopanje. Pri komisijskem ovedovanju, ki se potem opravi na poštnem uradu, mora biti na-vzočen eden izmed blagajničnih uradnikov depozitnega urada.
§ 40.
Naznanila (spremnice, priznanila in izročilnice) o vrednostnih pošiljkah, ki so na poštnem uradu in so naslovljena na sodišče, morajo vselej vročati poštni uslužbenci.
Opravljeno vročitev morata oba uradnika depozitnega urada, katerima je poverjena blagajniška uprava, vpričo poštnega služabnika potrjevati tako. kakor je povedano v § 39, odstavku 2, v vročilni knjigi priznanici, ki jo prinese seboj.
§ 41.
Vsako na civilnosodnem depozitnem uradu prevzeto naznanilo, poštno nakaznico, plačilno nakaznico urada poštne hranilnice in telegrafsko poštno nakaznico je vpisati v zaznamek o hoji na pošto, ki se piše po § 18.
Po vrednostne pošiljke na pošto hodi odposlanec civilnosodnega depozitnega urada. Ako znaša vrednostna pošiljka več nego 3000 K, je poveriti, da gre na pošto, uradniku, ki ga spremlja kak sluga depozitnega urada.
Odposlanec mora spremnice, priznanilnice in izročilnice, podpisane po blagajničnih uradnikih, izročiti poštnemu uradu, ter preden prevzame pri-znanjene vrednostne pošiljke, jih preskusiti v navzočnosti poštnega uradnika, kakor je ukazano v § 39, odstavku 1, ter ukreniti, če bi se pokazal kak pomislek, uvedbo poštnouradnega postopanja, vzemši naznanilo nazaj. Depozitni urad mora to brez odloga naznaniti predstojniku dotičnega sodišča.
§ 42.
Preden prevzameta vrednostne pošiljke v uradno hrambo, morata uradnika civilnosodnega depozitnega urada, katerima je poverjenablagajnična uprava, vselej ugotoviti, da se s pošte doneseni kosi strinjajo z zapisi v zaznamku o hoji na pošto, in potem preskusiti vsebino pošiljke gledé njihove pravosti.
Kadar se ob preskusu odprte pošiljke pokaže kaj nepravega, je naznaniti to takoj sodnemu predstojniku, da odredi, kar je nadalje potrebno, in je poočititi na spisu, priloženem pošiljki.
Poštne pošiljke z dragocenostmi sme depozitni urad odpirati samo v navzočnosti sodno zapriseženega cenilca in potem je ž njimi ravnati gledé njih popisa in cenitve kakor z dragocenostmi, položenimi naravnost na civilnosodnem depozitnem uradu.
§ 43.
Kadar bi ne bila priložena pošiljki redna pismena vloga, tedaj je napraviti ob prevzetju kratko uradno opozorilo, pripeti mu kak pošiljki priložen zapisek ali drugo pisanje in ravnati s tem uradnim opozorilom kakor s pismeno vlogo, v dvom-nih primerih si pa takoj izprositi nadaljnjo odredbo sodnega predstojnika.
§ 44.
Gledé tistih po depozitnem uradu prevzetih zaprtih vrednostnih pošiljek, ki so pripravne za depozitno- ali sirotinskouradno upravo, mora ravnati potem depozitni urad po zmislu določil oddelka IH B.
Kadar se pa, ko se odpré depozitnemu uradu vročena pošiljka, pokaže, da je ni privzeti v depozitno- ali sirotinskouradno upravo, tedaj je vpisati dotično vrednostno stvar na depozitnem uradu zgolj v posebni „dnevnik o sodnih pristojbinah, kazenskih denarjih in pravnih listinah“, ki ga je pisati po § 18, odstavku 2, ter jo poslati potem z dotično pismeno vlogo in ovojem vred hitro, najpozneje pa naslednji dan sodišču, ki mora prejem v omenjenem dnevniku po tem, kakršen je primer, potrditi po voditelju denarne knjige ali po uradniku, kateremu je poverjena hramba in zaračun uradnih po-prečnin ali novcev kazenskih stroškov.
§ 45.
Kadar je depozitnemu uradu vročena zaprta vrednostna pošiljka naslovljena v roke sodnega predstojnika, tedaj mu mora depozitni urad to na kratko naznaniti. Sodnemu predstojniku je pridržano. da je, ko se odpira tak opravilni kos, na-
vzočen ali sam ali pa da ga zastopa pri tem v to določen sodni uradnik, in da ukrene potrebno, da zve depozitni urad za vsebino opravilnega kosa samo toliko, kolikor je potrebno za ravnanje depozitnega ali sirotinskega urada.
§ 46.
Na prevzemanje zaprtih denarnih in drugih vrednostnih pošiljek. ki jih je po § 38, odstavku 2 izročiti sodišču, se uporabljajo predpisi § 68 opravilnega reda z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112).
§ 47.
Kadar se za sodišče določena zaprta vrednostna pošiljka, katere vsebina je povedana na ovoju, do-nese drugače nego po pošti, na primer po zasebnem slu, tedaj je zmislu primerno ravnati po spredaj stoječih določilih, ki se tičejo po pošti dohajajočih zaprtih vrednostnih pošiljek.
Prinosnika pošiljke je pozvati, da naj bo na-vzočen, ko se odpira pošiljka in pregleda njena vsebina, oziroma da naj gre zastran tega k civilno-sodnemu depozitnemu uradu; ako bi se prinosnik branil to storiti, je poočititi to na dotičnem spisu.
§ 48.
Na pošti za kako sodišče došle poštne nakaznice ter na sodišče naslovljene plačilne nakaznice urada poštne hranilnice in telegrafske poštne nakaznice je vročiti vselej sodišču.
§ 49.
Kadar je iz podatkov na odrezku ali iz podrobnejših okolnosti, ki so morda znane sodišču, gledé namena poštne nakaznice ali plačilne nakaznice urada poštne hranilnice posneli brezdvomno, da ni nakazanega denarnega zneska vzeli v depozitno- ali sirotinskouradno upravo, tedaj pristoji sodišču dvigniti na pošti nakazani znesek. Pri tem je ravnati po predpisu § 68 opravilnega reda z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112).
§ 50.
Kadar pa bodi nakazani znesek predmet depozitno- ali sirotinskouradne uprave, tedaj prevzame
poštno nakaznico ali plačilno nakaznico urada poštne hranilnice vselej voditelj denarne knjige, ki mora tudi potrditi nje prejem na izročilnici ter pritisniti sodni pečat.
Prevzeto nakaznico je potem s kratkim o tem napravljenim uradnim opozorilom, kateremu je pripeti odstriženi odrezek, z depozitno vložno knjigo (§ 59) poslati civilnosodnemu depozitnemu uradu.
Depozitni urad je dolžen, dvigniti na pošti nakazani znesek (§ 41, odstavek 2). Pobotnico o nakazanem znesku izdajeta na zadnji strani poštne nakaznice ali plačilne nakaznice urada poštne hranilnice uradnika depozitnega urada, katerima je poverjena blagajnična uprava, ter pritisneta uradni pečat.
Gledé nadaljnjega ravnanja z uradnim opozorilom in gledé prevzete denarne pošiljke se potem primerno uporabljajo zadevna določila oddelka III B.
§ 51.
Na sodišče naslovljene telegrafske poštne nakaznice je vročiti sodnemu predstojniku, ki potrdi prejem nakaznega telegrama na izročilnici.
Kadar denarna pošiljka ni predmet depozitno-ali sirotinskouradne uprave, tedaj jo mora dati sodni predstojnik dvigniti na poštnem uradu proti vrnitvi telegrama, ko postavi nanj pobotnico ter mu pritisne sodni pečat. Telegramu priloženi odrezek se pridrži na sodišču.
Na to je izročiti denarno pošiljko nemudoma po tem, kakršna je, voditelju denarne knjige ali pa uradniku, kateremu je poverjena hramba in zaračun uradnih poprečnin ali novcev kazenskih stroškov
Kadar je pa po telegrafu nakazani denarni znesek predmet depozitno- ali sirotinskouradne uprave, tedaj je ravnati slično kakor pri navadnih poštnih nakaznicah (§ 50).
Kar se tiče nadaljnjega ravnanja z odrezkom, eventualno z uradnim opozorilom in s prevzeto denarno pošiljko, o tem je primerno uporabljati do-tična določila oddelka III B.
Vročba telegrafskih poštnih nakaznic sodišču ni omejena na opravilne ure sodišča. Nakazani zne-
sek je na podstavi nakaznice, vročene zunaj opravilne dobe, dvigniti v prvih bližnjih opravilnih urah.
§ 52.
Opravitelji sodišč in civilnosodnega depozitnega urada, ki so vsak čas določeni za prevzemanje in hojo po vrednostne pošiljke in naznanila, dohajajoča za sodišča po pošti, mora predsednik deželnega sodišča vselej o pravem času imenovati izro-čevalnemu poštnemu uradu. Na dotičnem dopisu, kateremu naj predsednik deželnega sodišča pritisne uradni pečat, morajo tisti opravitelji, ki so poklicani pravnomočno potrjevati prejem pošiljek (naznanil), pristaviti svojeročno podpis imena, in pritisniti je tudi pečat civilnosodnega depozitnega urada.
§ 53.
Kadar bi se, ko se odpre na sodišče zaprto došli opravilni kos, našla v njem vrednostna stvar, ne da bi to bilo zabeleženo na ovoju, tedaj mora uradnik vložišča najprej opremiti vlogo z zaznamkom o dohodu.
Ako najdene vrednostne stvari ni vzeti v depozitno- ali sirotinskouradno upravo, jo mora uradnik vložišča proti prejemnemu potrdilu na dotičnem opravilnem kosu nemudoma izročiti po tem, kakršna je, ali voditelju denarne knjige ali pa uradniku, kateremu je sicer poverjena hramba in zaračun takih vrednostnih stvari. V nasprotnem primeru je poslati vrednostno stvar civilnosodnemu depozitnemu uradu.
Ako nastane kak dvom, si mora uradnik vložišča izprositi ukazilo sodnega predstojnika.
I). Položbe v nakaznem prometu urada poštne hranilnice.
§ 54.
Položba gotovih depozitov v nakaznem (šekov-nem) prometu urada poštne hranilnice (§ 27, št. 4) je dopustna tako, da vplača stranka gotovo vlogo pri blagajnici poštnohranilničnega urada na Dunaju ali na kakem poštnem uradu (nabiralnici) v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel na šekovni račun civilnosodnega depozitnega urada,
ali ako je sama imetnica šekovnega računa pri poštnohranilničnemu uradu, da odkaže denarni znesek od svojega računa na šekovni račun civilno-sodnega depozitnega urada.
Za vsako tako vlogo ali vsak odkaz je porabljati vplačilnico, ki je nalašč založena za plačila davčnim uradom, finančnim blagajnicam, civilno-sodnim depozitnim uradom i. dr. ter se dobiva v vseh prodajališčih poštnih vrednostnic po 7 h.
S tako vplačilnico se lahko vplača vsak poljubni znesek. Vplačilnica mora biti, da se more vzprejeti v efektuiranje, predtiskuprimerno izpolnjena tako, da je tako na prejemnici kakor tudi na vpis-nici in na položnici (na sprednji strani) povedan znesek, ki se položi, s številkami in na prejemnici razen tega tudi z besedami, potem da je natančno postavljeno ime civilnosodnega depozitnega urada, na čigar šekovni račun naj se vplača vloga, ter kro-novina, v kateri je depozitni urad — prečrtavši hkratu predtisek ,(glavni) davčni urad“ — da je vrhu tega na „položnici“ popolnoma razločno navedeno ime in priimek položnika, njegov stan (obrt) in bivališče z natančnejšim oznamenilom stanovališča, nadalje da se (na ozadnji strani „položnice“) po-očiti vrsta vloge (depozit, denar sirotinske blagajnice) poleg imena pristojnega sodišča in z natančnejšo napovedjo vzroka in namena vloge; zlasti je pristaviti, ako se nanaša položba na kako sodno odredbo, tudi dotično sodno opravilno številko, eventualno je opozoriti na vlogo, poslano morda gledé tega civil-nosodnemu depozitnemu uradu. Položnik je tudi dolžen, na dopisnico, ki se drži vplačilnice, naprej napisati svoj natančni naslov.
Ako naj se opravi položba z odkazom zneska od šekovnega računa položnika na šekovni račun civilnösodnega depozitnega urada, mora stranka z vplačilnico, izpolnjeno po zaukazu spredaj stoječega odstavka, hkratu poslati na isti znesek glaseči se, po predpisu izpolnjen šek, na katerega je na prazno puščenem prostoru med nakazanim zneskom in podpisom izdajnika zapisati zaznamek „za pripis na račun c. kr. civilnosodnega depozitnega urada v Levovu v Galiciji“, uradu poštne hranilnice na Dunaju z uporabo šekovnega ovitka.
Odkaznih šekov, ki niso opravljeni z redno izpolnjeno vplačilnico, ne vzprejema urad poštne hranilnice. Tudi se je moči na šeke imetnikov računa ozirati samo tedaj, kadar imovina odštevši osnovno vlogo še zadošča za popolno založbo nakazanega zneska.
§ 55.
O vsakem vplačilu v § 54 omenjene vrste pošlje urad poštne hranilnice takoj, ko se je vpisal na šekovni račun civilnosodnega depozitnega urada, temu uradu računski ispisek priloživši „položnico*.
Prejem civilnosodnemu depozitnemu uradu dohajajočih računskih izpiskov in položnic naj potrdita načelnik in kontrolor depozitnega urada na poštno-uradni izročilnici ter pritisneta uradni pečat, izročil-nico pa je vrniti poštnemu uslužbencu.
Računski izpisek je takoj preskusiti glede njegove pravilnosti po številkah, primerjaje ga z zadnjim pripoznanim računskim izpiskom in s priloženo „položnico“. Ako bi se pri tem zapazil kak pomislek, je brez odloga, eventualno telegrafsko začeti občevati z uradom poštne hranilnice, da se poravna pomislek.
Po opravljeni preskušnji je pravilno najdene ali po reklamaciji popravljene napovedi računskega izpiska vpisati v „Dnevnik za nakazni promet“.
Ta dnevik mora pisati depozitni urad po obrazcu A ukaza pravosodnega ministrstva z dne 19. oktobra 1897. 1. (uk. pr. m. št. 41) tako, kakor je tam predpisano. Ker pa med dnevnikom in med sodno denarno knjigo ni dotike, ni vpisovati v raz-predelku 2 dnevnika tekočih številk denarne knjige, temveč ta razpredelek je porabljati za sklicevanje tekočih številk dnevnika šekovnega računa, ko-neksnih s posameznimi položbami in odvzemki, tako da je ob vsaki položbi navesti tekočo številko pripadajočega „odvzemka“ in narobe.
V razpredelek 2 je potemtakem zapisati nadpis „Sklicevanje koneksnih tekočih številk“.
Stroški poštne hranilnice (§§ 56 in 81) se zaračunjajo: ako položi stranka, pri tisti številki, v kateri se zaznamuje po stranki opravljeno vplačilo (odstavek 4 tega paragrafa), ob izročitvi depozitnega urada pri tisti številki, ki kaže izvršeni odvzemek iz šekovnega računa.
Ako je po stranki opravljeno vplačilo realizirano s prenosom v blagajnico depozitnega urada, je koneksni tekoči številki (položbo in odvzemek) prečrtati z barvnim pisalom. Isto velja, kadar se realizira izročitev z odkazom po depozitnem uradu v poštno hranilnico vloženega zneska stranki.
§ 56.
Po vpisu položbe v dnevnik šekovnega računa (§ 55, odstavek 4) je nemudoma ukreniti, da se vloga izplača v gotovini civilnosodnemu depozitnemu uradu s tem, da izdajo zato poklicani uradniki depozitnega urada šek in ga pošljejo v šekovnem ovitku uradu poštne hranilnice na Dunaju.
Šekovno golico je po „poučilu“, ki ga pošlje urad poštne hranilnice depozitnemu uradu kakor imetniku šekovnega računa, predtisku primerno natančno in razločno izpolniti, tako da obsegaj šek: napoved kraja, dneva v mesecu in leta izdaje, napoved denarne vsote, ki se izplača v kronski vrednoti, s številkami in z besedami, podpise izdajnikov, nadalje v prazno puščenem prostoru med nakazanim zneskom in podpisi izdajnikov zaznamek: „Za izplačilo v gotovini civilnosodnemu depozitnemu uradu v Levovu“.
O priliki vplačila in izročitve civilnosodnemu depozitnemu uradu temu uradu nastali stroški poštne hranilnice:
stroški šeka 2 h,
manipulacijska pristojbina za pripis in odpis na šekovnem. računu depozitnega urada po 4 h,
gredö na dolg položnika.
Samo po založbi teh stroškov ostajajoči ostanek vplačane vsote velja za znesek, ki je določen za depozitnouradno (ali sirotinskouradno) upravo. Depozitni urad naj torej ob izdaji šeka odbije stroške (10 h) od vplačanega denarnega postavka, tako da se naj šek glasi samo na ostanek. Da se odpravi določeni znesek civilnosodnemu depozitnemu uradu, mora stranka vložiti, oziroma odkazati za toliko večjo vsoto, kolikor znašajo stroški poštne hranilnice.
V	šeku nakazano denarno vsoto je, uporabljaje na šekovi golici nahajajoče se kontrolne številke, izraziti po predpisu.
V	šekovem kuponu, ki ostane, je primerno po-očititi podatke izdanega šeka tako, kakor je načrtano v predtisku, in vrhu tega namen nakaza, n. pr. : „za vplačilo v gotovini v depozitno maso N. N.“, da se naredi natančen pregled o odvzemkih, ukrenjenih iz imovine.
§ 57.
Urad poštne hranilnice pošlje takoj, ko dobi šek, civilnosodnemu depozitnemu uradu plačilno
nakaznico, na koje podstavi se mora nakazani znesek na poštnem uradu v Levovu v gotovini izplačati depozitnemu uradu.
Gledé vročevanja plačilnih nakaznic civilnosodnemu depozitnemu uradu in dvignenja nakazanega zneska na pošti se kaže na določila §§ 55, odstavka 2, in 50, odstavka 3, gledé nadaljnjega ravnanja na zadevna določila oddelka III B s pristavkom, da je civilnosodnemu depozitnemu uradu vročeno plačilno nakaznico takoj preskusiti gledé njene pravilnosti tudi s pomočjo kupona, ki spada k dotičnemu šeku in ostane v šekovni knjižici.
Po izvršenem depozitnouradnem (sirotinsko-uradnem) prejemnem zaračunu položbe je izdati na dopisnici, ki se drži „položnice“, uradno potrdilo o izvršenem obračunu in tako izdano dopisnico izročiti, ako moči, še na dan obračuna, najpozneje pa naslednjega dne pošti v odpravo.
§ 58.
O opravljenem izplačilu v gotovini pošlje urad poštne hranilnice takoj po odpisu izplačanega zneska v šekovnem računu civilnosodnega depozitnega urada temu uradu izpisek šekovnega računa, ki ga je gledé njegove pravilnosti preskusiti, primerjaje ga z zadnjim pripoznanim računskim izpiskom in s šekovim kuponom šekovne knjižice.
Pri tem je na šekovem kuponu opravljeno uresničbo poočititi tako, da bije v oči, n. pr. : „reali-
Na podstavi pravilno najdenega ali po reklamaciji popravljenega računskega izpiska se vpiše potem odvzeti znesek novcev v dnevniku za nakazni promet.
Odpravljene izpiske šekovnega računa tuko o položbi (§ 55) kakor tudi o odvzetju (odstavek 1 tega paragrafa) je hraniti skupno urejene v kronološkem redu pod sozaklepom.
Poleg položbe gotovega depozita v nakaznem prometu urada poštne hranilnice mora stranka poslati civilnosodnemu depozitnemu uradu tudi zadevno položno prošnjo v zmislu § 29, razen ako bi bilo sodišče gledé položbe depozitnemu uradu že izdalo prejemno nakaznico.
E.	Pisanje knjig: o dohodu depozitov.
§ 59.
Za vsa položna zaprosila, ki prihajajo od civilno-sodnega depozitnega urada na sodišče, na drugi strani za vse z denarjem ali denarno vrednostjo pre-videne opravilne kose, ki jih pošilja sodišče civilno-sodnemu depozitnemu uradu, ter za vse tja pošiljane poštne nakaznice, plačilne nakaznice urada poštne hranilnice in telegrafske poštne nakaznice mora pisati vsako sodišče knjigo o dohodu depozitov Obrazec XIV. po obrazcu XIV. Depozitnouradna poročila o denarnih prometih, izvršenih po naročilu (§ 121), niso predmet vpisa v tej knjigi.
V	knjigi o dohodu depozitov mora civilnosodni depozitni urad potrjevati prejem poslanih mu opravilnih kosov in depozitov po uradnikih (blagajniku in kontrolorju), katerima je poverjena blagajnična uprava; pri tem ni treba pritisniti uradnega pečata.
Ako dojdejo na sodišče položna zaprosila od civilnosodnega depozitnega urada, bodisi da so bila oddana na civilnosodnem depozitnem uradu samem ali da so mu došla po pošti, mora sodišče izpolniti razpredelke 1 do 6.
Ako pa pošlje sodišče civilnosodnemu depozitnemu uradu kak opravilni kos (sodni spis, poštno nakaznico i. d.), ki je položbi za podstavo, in zlasti v vseh primerih § 27, št. 2, v katerih dojde poleg tega depozitnemu uradu tudi depozit, mora sodišče izpolniti razpredelke 1 do 4, depozitni urad pa razpredelke 7 do 9, razpredelka 5 in 6 pa ostaneta prazna. Pri poštnih nakaznicah in nakaznicah poštnega hranilničnega urada je dnevnikov člen v raz-predelku 8 še le po prihodu denarnega zneska vpostaviti o prvi priliki.
V	razpredelku 3 je navesti sodno opravilno številko, ako je ob vpisu znana.
IV.	Hramba depozitov.
§ 60.
Givilnosodne depozite je hraniti za vsako sodišče ločeno v trdnih železnih blagajnicali ali omarah s trojno zaporo, do katerih imata ključe blagajnik depozitnega urada in kontrolor depozitnega urada.
Položne predmete, ki jih je prevzel depozitni urad, izvzemši gotovino, s katero je ravnati po § 62,
je spraviti nemudoma v shranko, določeno za hrambo, ko so se vpisali v dnevnik.
§ 61.
V kako depozitno maso spadajoče javne obligacije in druge vrednostne papirje, ki se dadö pre-menjati v denar, je hraniti v posebnem ovitku.
Isto velja o zasebnih zadolžnicah in drugačnih listinah (razpredelek 10 depozitne glavne knjige, obrazec XV).
Na vsakem ovitku je zunaj napisati ime mase, hrambeno številko in po kontaciji položka tudi zvezek in list glavne knjige. Povezke istih depozitnih vrst je položiti skupno v aritmetičnem redu hrambenih številk.
Tudi hranilnične in druge vložne knjižice je hraniti skupno po redu hrambenih številk. Vsako vložno knjižico je oznameniti na zunaj prilepljenem listku z imenom mase, hrambeno Številko, potem zvezkom in listom glavne knjige.
Dragocenosti posameznih mas je hraniti zapečatene, ločeno od spredaj omenjenih depozitnih za-logov, in sicer kolikor moči po vrsti hrambenih številk. Povezke je oznameniti tako, kakor je omenjeno v odstavku 3.
S pisanjem kazala o dragocenostih je poskrbeti, da se lahko najdejo dragocenosti na njihovem hranišču. Kazalo dragocenosti je pisati za vsako sodišče ločeno po vrsti dnevnikovih členov dotičnih položeb in obsegaj razpredelke: 1. dnevnikov člen prejema, 2. ime depozitne mase, 3. shranjeno v omari in predelu ter 4. razpredelek za opomnje. V njem je posamezne postavke prečrtati z rdečo tinto, ako so k dotičnemu dnevnikovemu členu prevzete dragocenosti zopet docela izročene.
§ 62.
Gotovino je hraniti, ako ni iz „efektivno“ položenih deželnih zlatih novcev in je razen tega sodišče ne oznameni nalašč za ločeno hrambo, v glavni blagajnici brez ozira na pripadnost k masi skupno, toda razvrščeno po različnih vrstah.
Delne hipotečne nakaznice (solinščice) je gledé vsake mase vlagati v poseben ovitek (§61, odstavek 3).
Za vsakdanjo rabo se lahko pušča do 10.000 K gotovine v ročni blagajnici blagajnika depozitnega urada.
O gotovini, nahajajoči se v hrambi, mora pisati blagajnik depozitnega urada novčni spisek tekoče tako, da je v njem zaznamovana vsaka položba in vsak odvzemek po posameznih denarnih vrstah, da se more spoznati, katere denarne vrste so vsako-časno hranjene.
Ko se je ustanovila vsota novcev, ki se položijo s koncem dneva v glavno blagajnico, mora kontrolor depozitnega urada popreskusiti pravilnost v novčni spisek vpisanih novcev in opravljeno popreskušnjo potrditi s svojim podpisom.
Potem je tako novce kakor tudi novčni spisek položiti v glavno blagajnico.
§ 63.
Ako se v dobi hrambenega razmerja vzame kak depozit v namen manipulacije iz blagajniške shranke, imata uradnika, katerima je poverjena blagajniška uprava, paziti na to, da se manipulacija z depozitom ne zlorabi, in se morata ob vnovični položbi depozita prepričati, da je depozit v pravilnem zalogu, zlasti daje pri vrednostnih papirjih priloženo pravilno Število kuponov in pri hranilničnih in drugačnih vložnih knjižicah imovina izkazana v pravilni višini.
V.	Izročevanje depozitov.
A.	Obča določila o izročevanju.
g 64.
Izročevati sme civilnosodni depozitni urad — z izjemami, določenimi izrečno v lem navodilu — samo vsled pismenega ukaza pristojnega sodišča.
Prošnje za izročitev depozitov je podajati na pristojnem sodišču v trojni izdaji ali v eni izdaji in dveh razpredelkih, obsegajočih bistvo prošnje.
V sodnem izročilnem dovolilu mora biti natančno oznarnenjen predmet, ki se naj izroči, ter depozitna masa, v kateri je položen, in oseba, kateri se naj izroči, z razločno povedanim naslovom.
Ako depozita ni izročiti v roke upravičenemu prejemniku osebno, temveč v roke kakemu njegovemu zastopniku, tedaj je stvar sodišča, da imenuje prejemnika v izročilnem naročilu, ko se je preskusila pravica namestovanja.
Drugim nego v sodnih izročilnih naročilih imenovanim osebam se ne smejo izročati depoziti.
Oseba prejemnika mora biti v sodnem sklepu povedana tudi tedaj, kadar se odredi izročitev v prid kakemu oblastvu ali uradu, kaki firmi ali združbi.
Gotovine, ki se izročajo, je treba pisati v izročilnem dovolilu ne samo s številkami temveč tudi s črkami.
Taka pogojna izročilna dovolila se ne smejo izdajati, da se prepušča depozitnemu uradu presoditi, ali so bili stavljeni pogoji izpolnjeni ob dvig-njenju ; samo ako bi bilo treba predpisati posebne formalnosti za prejemno potrdilo, ki se prinese, se lahko zgodi to tako, da se povedö povsem določno in brezdvomno.
Rešujč izročilne prošnje se ne sme sodišče zadovoljiti z golim vpogledom v depozitno glavno knjigo ali v lustrum, ki je morda pri rokah, temveč mora prošnjo vedno tudi natančno preskusiti s pomočjo sodnih prejšnjih spisov (in sirolinske knjige).
§ 65.
Civilnosodni depoziti se izročajo takole:
1.	z neposrednjo izročitvijo v uradnem prostoru civilnosodnega depozitnega urada samega;
2.	s komisijsko izročitvijo na kakem drugem civilnosodnem depozitnem uradu ali davčnem kakor sodnem depozitnem uradu (finančnih in sodnih depozitnih blagajnicah na Dunaju);
3.	da se pošljejo stranki po c. kr. pošti;
4.	da se pošljejo stranki v nakaznem prometu c. kr. poštnohranilničnega urada.
Dragocenosti naj se praviloma izročajo samo na civilnosodnem depozitnem uradu samem, ki jih hrani. Sicer je gledé načina izročitve ustreči zahtevi strank upravičenih prejemnic, ako sodišče v danem primeru zoper to nima posebnega pomisleka. Stranke lahko izrečejo svojo zadevno zahtevo tudi kratkim potom ustno.
(Slovenisch.)
39
Ako se o načinu izročitve v sodnem izročilnem dovolilu ni zaukazalo drugače, je depozit izročiti neposrednje v uradnem prostoru civilnosodnega depozitnega urada samega. Vendar je gotovine izročati na željo strank po poštni nakaznici, ne da bi bilo treba sodnega sklepa, glasečega se izrečno na to vrsto izročitve; isto velja o izročanju kuponov strankam po pošti (§ 7 7, odstavek 1).
§ 66.
Izročilni nalog je neposrednje vročiti depozitnemu uradu z odlokom, ki ga je svojeročno podpisal načelnik sodišča ali posamezni sodnik, ki je sklenil izročilno dovolilo, in ki ga je po § 216, odstavku 2 ukaza pravosodnega ministrstva z dne
5.	maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112) opremiti s posebnim sodnim pečatom, in o tem je obvestili stranko tudi z odlokom, prošnjo, na katero se naslanja izročitev, pa je shraniti v sodni registraturi s tistimi prilogami vred, ki jih po mnenju sodišča ni izročiti stranki.
§ 67.
Depoziti se smejo strankam izročati samo proti prejemnemu potrdilu strank.
Pred opravo vsake izročitve se morajo po kakem oficijalu depozitnega urada likvidirati listine, na katere se naslanja. To se zgodi tako, da se preskusi izročilno dovolilo gledé pristnosti podpisa in posebnega sodnega pečata ter gledé njene izvršljivosti po stanju knjige depozitne mase in gledé pravilnosti in rednosti prejemnega potrdila. Zlasti je gledati tudi na to, da v prejemnem potrdilu ni vzprejet kak pridržek, do katerega izdajnik nima pravice. Ako bi se torej našla prejemna potrdila z neredno pristavljeno klavzulo, se izročitev ne sme opraviti.
Likvidujoči uradnik naj uspeh preskušnje po-očiti na prejemnem potrdilu ter tej opomnji pristavi datum likvidacije s svojim podpisom vred. V likvidacijski klavzuli je pravilno najdem ali popravljeni znesek, ako presega 2000 K, izraziti z besedami. Ako se naj izročitev opravi na kateri v § 65, št. 2, 3 in 4 omenjenih načinov, naj način izročitve likvidujoči uradnik zaznamuje na prejemnem potrdilu stranke in uradnik, ki piše dnevnik, v dnevniku. Po opravljeni izročitvi je dotični dnevnikov člen z dnevom izročitve vred pristaviti likvidacijski klavzuli ter preluknjati prejemno potrdilo.
Ako je stranka na depozitnem uradu pismeno zaprosila, da bi se poslal depozit v gotovini po poštni nakaznici ali kuponi po pošti (§ 65. konec), naj likvidujoči uradnik dotični (kolka prosti) spis priloži pobotnici.
§ 68.
Ako se pokaže ob likvidaciji, da se iz izročilnega dovolila ne dadö povzeti vsi predpisani znaki s popolno natančnostjo ali da obsega odredbo, ki ni v soglasju s stanjem depozitne glavne knjige, ali da se v izročitev dovoljenega depozita drži katerakoli opomnja ali zabeležba, gledé katere izročilni nalog nima določenega povelja, naj depozitni urad to nemudoma naznani sodišču. Podajo kakega takega naznanila je poočititi tako na izročilnem odloku kakor tudi v glavni knjigi in v opravilnem zapisniku (razpredelek 8). Dokler depozitni urad o takem naznanilu ne dobi rešitve sodišča, mora čakati z izročitvijo.
B.	Izročanje na civilnosodneni depozitnem uradu samem ali na kakem drugem depozitnem uradu.
§ 69.
Kadar se depoziti izročajo na civilnosodnem depozitnem uradu samem ali na kakem drugem zaprošenem depozitnem uradu (§ 65, št. 1 in 2), mora stranka predati pobotnico izročajočemu depozitnemu uradu.
Ako stranka ne more ali ne zna pisati, mora v navzočnosti načelnika depozitnega urada pristaviti svojeročno znamenje in njega pristavek naj potrdita dve privzeti priči, katerih ena mora pisati ime izdajnika.
Ako oseba, kateri se je dovolila izročitev, ni znana uradnikom depozitnega urada, naj se po dveh njim znanih zaupanja vrednih pričah prepričajo o istosti osebe, ako treba tudi, če je kak pomislek, zaradi večje previdnosti pogovoré o tem z načelnikom sodišča ali njegovim namestnikom in se ravnajo po njegovih zaukazih. Ako se je tako dobilo prepričanje o istosti osebe, morata privzeti priči prejemno listino podpisati v navzočnosti načelnika depozitnega urada in izrečno potrditi, da poznata osebo, ki dvigne depozit.
Depozitni urad naj se zadovolji s privzetjem samo ene priče istosti, ako pokaže dvigajoča
stranka izkazne listine n. pr. izpiske iz rojstnih in poročnih knjig, domovnice, potne liste, namestilne dekrete, uradne železniške vozne izkaznice, ima-trikulacijske liste, službena izpričevala, uradna obvestila i. d., iz kojih posesti se lahko sklepa na istost pokaznika s tistim, za katerega se je izdal tak spis. Uporabo takega spisa naj depozitni urad zapiše na prejemni listini, naznanivši vrsto spisa.
Stranka se mora, kadar dvigne depozit, izkazati tudi z izročilnim odlokom, ki ji ga je vročilo sodišče. Na njem naj depozitni urad zaznamuje opravo izročitve s pristavkom datuma in podpisov imen in naj poočiti morda plačano hrambeno pristojbino.
§ 70.
Ako se naj depozit izroči na kakem zunanjem depozitnem uradu (§ 65, št. 2), mora sodišče, ki dovoli izročitev, za opravo izročitve prositi zunanji depozitni urad, ne da bi se zahtevalo posredovanje sodišča, kateremu je podrejen ta depozitni urad.
Sodišče pošlje v takih primerih civilnosodnemu depozitnemu uradu poleg izročilnega naloga tudi za zunanji depozitni urad izdano zaprbsilo, ki se naj priloži vrednostnemu predmetu, kateri se pošlje, s konceptom opravilnega kosa vred in obvesti hkratu stranko o odrejeni pošiljatvi depozita.
Civilnosodni depozitni urad naj, ko se je izdaja vpisala v dnevnik in izvršila v glavni knjigi, zaznamuje dnevnikov člen na konceptu sodnega opravilnega kosa in ga vrne sodišču kratkim potom.
Pošiljatev je potem vpisati v zaznamek o pošiljanju po pošti, ki ga je pisati po § 19, in kadar se odpošlje, se je držati v občih blagajniških predpisih zaukazanih varnostnih naredeb.
Pošiljatev je oddati na poštni urad, izvzemši denarni znesek, ki se pošlje po poštni nakaznici, vedno zaprto z napovedjo vrednosti. Gledé načina omota in zapore ter gledé namestitve naslova in napovedi vrednosti se je natančno ravnali po zadevnih poštnih predpisih.
Pošiljatev se mora zamotati in zapečatiti v navzočnosti dveh zato določenih uradnikov depozitnega urada; na ozadnji strani pošiljatve morata pristaviti podpis svojega imena.
Poštni oddajni list je priložiti depozitnemu dnevniku kakor začasni izkaz.
Hkratu z oddajo na pošto naj civilnosodni depozitni urad pošlje obvestilo o tem depozitnemu uradu, ki je bil naprošen za izročitev, poslavši obvestilo v dvojni izdaji na predtiskani golici.
Na zaprošenem depozitnem uradu se izročitev izvrši razen v zabeležni knjigi o denarnih prometih in komisijskih izročitvah za zunanja sodišča tudi v depozitnem dnevniku. Depozitni urad naj dnevnikov člen, pod katerim se je pošiljatev zapisala med prejemke, zapiše na obvestilnico in jo pošlje nazaj civilnosodnemu depozitnemu uradu v Levovu ali mu naznani morebitne pomisleke.
Z nazaj došlo obvestilnico je na civilnosod-nem depozitnem uradu ravnati kakor z dnevnikovo prilogo.
Drugo izdajo obvestilnice naj pošlje zaprošeni depozitni urad, ko se je vpisal dnevnikov člen in datum, v ovitku sodišču, ki gaje prosilo za izročitev.
Ako bi v 14 dneh potem, ko se je odposlal depozit, obvestilnica ne došla nazaj na civilnosodni depozitni urad, mora ta urad o tem poročati dotič-nemu sodišču.
§ 71.
V	§ 70 predpisano ravnanje se zmislu primerno uporablja, ako zaukaže sodišče, naj se pošlje depozit kakemu drugemu oblastvu, razen v primeru komisijske izročitve.
§ 72.
Ako dobi sodišče priliko odrediti, naj se pošlje gotovina iz kake depozitne mase kakemu drugemu sodišču, in ako je gotovina določena za to, da jo prejemajoče sodišče vzame za denarno knjigo, za račun uradne poprečnine ali kazenskih stroškov, naj sodišče, ki odredi pošiljatev, to okolnost izrečno opomni na izročilnem nalogu in ukaže, da se pošiljatev opremi s primernim oznamenilom: .Denarna knjiga“, „V kazenskih stvareh“, „Ni določeno za depozitno- ali sirotinskouradno upravo“.
Pripadajočo hrambeno pristojbino je odbiti od gotovega depozita, kadar se pošlje.
V	omenjenem primeru naj civilnosodni depozitni urad naslovi obvestilnico (§ 70, odstavek 8) v enoviti izdaji naravnost na sodišče, kateremu se pošlje; to sodišče je dolžno, ko je prevzelo pošilja-
tev, na obvestilnici potrditi prejem, pristaviti obračunske podatke ter pritisniti uradni pečat, in obve-stilnico vrniti civilnosodnemu depozitnemu uradu.
§ 73.
Kadar se pošiljajo depoziti občinam ali drugim oblastvom, kjer cenzurno oblastvo ne more ukreniti inkontracije, 'odpade obvestilo oblastva z obvestil-nico, in sodišča naj izročč civilnosodnemu depozitnemu uradu poverjene prepise došlih prejemnili potrdil za dnevnikove priloge.
§ 74.
Če izroči civilnosodni depozitni urad sodne depozite kakemu drugemu depozitnemu uradu v nadaljnjo hrambo, n. pr. če gre kakemu varovancu iz zapuščinske mase, nahajajoče se v hrambi civilnosodnega depozitnega urada, dedščina in se pošlje njegovemu varstvenemu ali skrbstvenemu oblastvu, naj pošlje civilnosodni depozitni urad temu drugemu depozitnemu uradu hkratu po § 139, odstavek 1 izdani izpisek iz depozitne knjige, z vsemi tistimi napovedmi, od katerih je zavisna svoječasna odmera hrambene pristojbine.
§ 75.
Civilnosodni depozitni urad naj izročilni nalog, ki mu je došel od sodišča, priloži v vseh primerih dnevniku.
Ako se izroči depozit naravnost stranki (§ 65, št. 1), naj porabi za dnevnikove priloge vrhu tega pobotnico stranke, in ako se pošlje depozit kakemu drugemu depozitnemu uradu, da se izroči komisijsko (§ 65, št. 2), tudi zadevni poštni oddajni list in nazaj došlo obvestilnico.
Depozitnemu uradu, zaprošenemu za komisijsko izročitev (§ 65, št. 2), naj služi dotično zaprosilo sodišča in pobotnica stranke za dnevnikov izkaz.
§ 76.
Kadar naj civilnosodni depozitni urad na zaprosilo kakega zunanjega sodišča izroči depozite (po komisiji), naj se ravna civilnosodni depozitni urad po predpisih § 70, odstavka 9 in 11 in § 75, odstavka 3.
C.	Izročitve po pošti in v nakaznem prometu urada poštne hranilnice.
§ 77.
Depoziti se pošiljajo po pošti naravnost stranki (§ 65, št. 3) samo, ako je depozit v gotovini ali v kuponih položenih vrednostnih papirjev.
Depozit se pošilja stranki v nakaznem prometu urada poštne hranilnice (§ 65, št. 4) samo, ako je depozit v gotovini.
V obeh primerih (odstavek 1 in 2) mora stranka poprej poslati prejemno potrdilo civilnosodnemu depozitnemu uradu.
Vročevaje zadevne za pošto in za urad poštne hranilnice določene pošiljatve, oziroma ob izdaji nakaznic (poštnih nakaznic, šekov) je posebno gledati na to, daje naslov prejemnika in kraj namembe povedan natančno in razločno.
§ 78.
V primerih § 65, št. 3, se pošilja gotovina s poštno nakaznico.
Za njen dopustni največji znesek so merodajni poštni predpisi. Za sedaj je največji znesek za poštno nakaznico v tuzemstvu ustanovljen na 1000 K.
Civilnosodni depozitni urad naj izpolni poštno nakaznico poštnim predpisom primerno in oziraje se na zaukaze § 81, odstavek 1 in § 86, odstavek 4. V naslov je pri zneskih do vštetih 100 K vzprejeti zaznamek: „v roke adresatu“ v očividni pisavi. Na kuponu nakaznice je navesti civilnosodni depozitni urad z imenom dotičnega sodišča v oklepaju za oddajnika ter oznameniti pošiljatev (depozit, denar sirotinske blagajpice) s sodno opravilno številko vred, vsled katere se pošilja. Da je poštna nakaznica v redu izpolnjena in zlasti da je pravilno in natančno povedan naslov prejemnikov, naj potrdé blagajnična uradnika in uradnik, kateremu je poverjeno likvidacijsko opravilo, s podpisom svojega imena na tistem delu poštne nakaznice, ki je določen za prilepljenje znamk, na dolnjem robu.
§ 79.
Kuponi se pošiljajo po pošti (§77. odstavek 1) na stroške stranke upravičene prejemnice, čim pred-
loži izročilna dokazila (prejemno potrdilo, izročilni odlok).
Določilo § 78, odstavka 3 o vzprejemu zaznamka: „v roke adresatu“ v naslov se primemo uporablja.
§ 80.
Za dosego izročitve v primerih § 65, št. 4, je treba, da je denarni znesek, ki ga je izročiti, vložen v gotovini s prejemno položnico v poštno hranilnico in da je vrhu tega znesek odkazan prejemniku s šekom.
V ta namen mora civilnosodni depozitni urad denarni znesek najprej odvzeti iz svoje gotovine, od-bivši pripadajočo hranilno pristojbino (§ 86, odstavek 4), ter ga na poštnem uradu (nabiralnici) z navadno prejemno položnico vložiti na svoj šekovni račun.
Potem mora šek, da se znesek odkaže prejemniku, oziraje se na predpis § 81, odstavek 1, v redu izpolniti in ga uporabljaje šekovni ovitek poslati uradu poštne hranilnice na Dunaju.
To se mora zgoditi v času, da se zabrani prihod šeka na uradu poštne hranilnice pred prihodom avisa o opravljenem vplačilu; depozitni urad mora zaradi tega z oddajnim poštnim uradom potrebno dogovoriti.
Prejemnika je oznameniti na šeku v prazno puščenem prostoru med nakazanim zneskom in podpisi izdajnikov z imenom in priimkom, stanom (obrtom) in bivališčem z natančnejšo napovedjo sta-novališča vred. V desnem gorenjem oglu sprednje strani šeka je razločno napisati sodno opravilno številko, na katero se nanaša nakaz, poleg navedbe namena nakaza, in pri zneskih do vštetih 100 K je vrhu tega na gornjem robu prilepiti rdeč listek z zaznamkom: „v roke adresatu“. Take listke daje depozitnemu uradu na zahtevanje urad poštne hranilnice na Dunaju brezplačno.
§ 81.
Poštni in poštnohrauilnični stroški, ki so združeni z izročanjem gotovih depozitov v primerih § 65, št. 3 in 4 (golica poštne nakaznice 2 h, pristojbina poštne nakaznice po lestvici; položnica 2 h, šekovna golica 2 h, manipulacijska pristojbina za pripis in odpis na šekovnem računu civilnosodnega depozit-
nega urada po 4 h) gredö prejemniku na dolg. Samo po plačilu teh stroškov ostali ostanek je poslati prejemniku s poštno nakaznico, oziroma mu ga od-kazati s šekom.
Ako znaša znesek, ki gaje vplačati na poštnem uradu (nabiralnici) v gotovini, nad 3000 K, je njegovo oddajo poveriti uradniku depozitnega urada, katerega naj spremlja kak sluga depozitnega urada.
§ 82.
O vpisu po § 80 vloženega zneska ter o njegovem izplačilu prejemniku ali o pripisu zanj obvesti urad poštne hranilnice civilnosodni depozitni urad z izpiskom čekovnega računa, priloživši dotično „položnico“.
Gledé vročevanja in nadaljnjega ravnanja z računskim izpiskom in „položnico“, potem gledé vpisa njihovih napovedi v dnevnik za nakazni promet veljajo zmislu primerno določila §§ 55 in 58.
§ 83.
Za dopozitnouradni obračun izročitve je poleg sodnih izročilnih nalogov uporabljati za dnevnikove priloge: Ob izročitvah s poštno nakaznico in ob izročitvah kuponov (§ 77, odstavek 1) oddajnico poštnega urada in pobotnico prejemnika; ob izročitvah v nakaznem prometu urada poštne hranilnice (§ 80) „prejemnico“ poštnega urada (nabiralnice) in prejemnikovo pobotnico.
§ 84.
Različno od določil §§ 80 do 83 se izroči v tistih primerih, v katerih je stranka, upravičena prejemnica, sama imetnica šekovnega računa pri uradu poštne hranilnice in dâ na ta šekovni račun glasečo se prejemno položnico na razpolaganje ter hkratu predloži pobotnico — ako ni proti temu kaka posebna odredba sodišča — tako, da vloži civilnosodni depozitni urad denarni znesek z dobljeno prejemno položnico na poštnem uradu (nabiralnici) na šekovni račun stranke.
I
Poleg izročilnega naloga sodišča je gledé tega priložiti dnevniku „prejemnico“ poštnega urada in pobotnico stranke.
§ 85.
Ako se naj depozit v gotovini izroči kakemu davčnemu in sodnemu depozitnemu uradu
(finančni in sodni depozitni blagajnici) v nakaznem prometu urada poštne hranilnice, tedaj v ta namen najprej na šekovni račun civihiosodnega depozitnega urada vloženega zneska ni nikdar poslati na šekovni račun davčnega urada (finančne blagajnice), temveč ga vselej odkazati v neposrednjo izplačilo v gotovini.
D.	Hranilne pristojbine.
§ 86.
Odmerjaje hranilno pristojbino naj se civilno-sodni depozitni urad ravna po predpisih, obstoječih gledé tega.
Kadar nastane primer, da je plačati hranilno pristojbino, se sme stvar izročiti še-le, ko se je plačala ta pristojbina, ne kraté določila v odstavku 3 tega paragrafa.
Civilnosodni depozitni urad naj, ako se depozit stranki ne izroči na njem samem, temveč komisijsko na kakem drugem depozitnem uradu, odmeri hranilno pristojbino in jo naznani za izročitev napro-šenemu depozitnemu uradu, hkratu pa naj poočiti znesek v poštnem pošiljalnem zapisu, v razpredelku za opomnje 15.
Ako je depozit, ki ga je izročiti komisijsko, v gotovini ali ako se pošlje gotovi depozit naravnost stranki po pošti ali v nakaznem prometu poštnohranilničnega urada, naj civilnosodni depozitni urad odbije pripadajočo hranilno pristojbino ob odpošiljatvi.
Hranilne pristojbine, ki jih je pobral, oziroma odbil civilnosodni depozitni urad, je zaračuniti v zadevnem razpredelku depozitnega dnevnika in v primerih spredaj stoječega odstavka poočititi tudi v poštnem pošiljalnem zapisu (razpredelek 12), oziroma v zabeležni knjigi, ki se piše po § 20 (razpredelek za opomnje).
Na koncu vsakega meseca mora civilnosodni depozitni urad došle hranilne pristojbine izročiti finančni deželni blagajnici v Levovu, priloživši položnico, 1er za to prejeto pobotnico priložiti depozitnemu dnevniku za prilogo.
E.	Izročevanje depozitov sodnim izvršitve-nim organom.
§ 87.
Gledé ravnanja, ako dvignejo sodno položene predmete sodni izvršitveni organi, da morejo opraviti izvršilna dejanja, velja ministrski ukaz z dne 10. januarja 1900. 1. (uk. pravosdn. m. št. 1).
VI.	Obdobne položbe in izročitve.
§ 88.
Sodišče lahko civilnosodnemu depozitnemu uradu gledé določenih depozitnih in sirotinskih mas enkrat za vselej zaukaže obdobno prevzemati tekoče gotove položbe, na primer obresti aktivnih glavnic pokladovega lastnika, ali najemnine ali zakupnine od nepremičnin varovancev, ter obdobno izročati določene zneske v gotovini ali nekoliko v javnem prometu stoječih vrednostnih papirjev kake določene vrste ali njihove kupone, ki dospé vsak čas, na primer v založbo vzdrževanja kakega varovanca.
Sodni sklepi, s katerimi se dovoljuje strankam obdobno pobirati tekoče prejemke (izkazni odloki), morajo razločno in jasno obsegati vse podatke, ki služijo za presojo višine zneskov in vrednostnih papirjev, ki jih je izročiti, in morajo določno in brez-dvomno oznameniti tudi opreznosti, na katere je morda paziti ob izročitvi.
S katerimi uveti se more obdobno izročanje raztezati tudi na tisti čas še ne dospele kupone, je določeno v ministrskem ukazu z dne 12. novembra 1900. 1. (drž. zak. št. 194).
Nakaze omenjene vrste je takoj zaznamovati v depozitni glavni knjigi, oziroma v računski knjigi sirotinskih blagajnic, in ako zadevajo obdobne izročitve gotovine, ki naj se opravijo s poštno nakaznico ali v nakaznem prometu urada poštne hranilnice, vpisati v zaznamek rokov za obdobne uprave, ki ga je pisati po § 21.
V glavni knjigi (računski knjigi) je poočititi tudi dotično tekočo številko zaznamka rokov.
Depozitnemu uradu vročene sodne sklepe je ob prvem zadevnem prejemnem ali potrošnem postavko pridevati dnevniku za priloge.
§ 89.
Ob obdobnih položbah in izročitvah, opravljenih zaradi takih nakazov, je vpisati v dnevniku vselej tudi čas, za katerega se položi ali izroči, ob položbi obresti tudi obrestno mero.
Izkazne odloke za obdobno pobiranje (§ 88, odstavek 2) je ob vsakočasnem pobiranju pokazati depozitnemu uradu, ako se izroči v prostoru depozitnega urada, da se zaznamuje izvršena izročitev; ob zadnji izročitvi naj jih depozitni urad prekriža z rdečo tinto.
VII.	Pisanje depozitnih glavnih knjig in tekočih podrobnih spiskov.
§ 90.
Depozitne glavne knjige je pisati po obrazcu XV ločeno za vsako sodišče, kateremu služi civilno-sodni depozitni urad kakor pomožni urad. Oblika dotične tiskovine se določa na 84 centimetrov v širini, 59 centimetrov v višini.
Skozi glavne knjige se mora pred rabo potegniti trdna nit in opremiti se morajo tako z uradnim pečatom kakor s podpisom predsednika deželnega sodišča ali njegovega namestnika.
Na vsak zvezek glavne knjige je zunaj na platnicah in na hrbtu napisati ime pristojnega sodišča ter aritmetično tekočo številko zvezka, potem letno številko, s katero začenja zvezek v prejemku.
O vseh zvezkih glavne knjige je sestaviti inventar in ga vzdrževati v tekočem stafiju.
Pisanje glavne knjige je poveriti kakemu asistentu depozitnega urada.
§ 91.
Za vsako depozitno maso je začeti pisati poseben račun v tisti glavni knjigi, ki je določena za sodišče, h kateremu spada položba.
Vsaka masa dobi svojo hranilno številko v aritmetičnem redu svojega vpisa.
Ime mase je natančnejše oznameniti s tistimi znaki, po katerih se razlikuje od sličnih mas, na primer s pristavkom stanu, bivališča, dneva sini ti zapustnika ali očeta dotičnega varovanca, s prideja-nimi rojstnimi podatki, zlasti ako pridejo večkrat enaka imena v isti občini itd. Sodišče mora v svojem hranilnem nalogu maso natančno oznameniti.
Ker se z listom umevata obe druga poleg druge se nahajajoči listovi strani kakega računa, je v napisu vsakega računa postaviti na označenih mestih na levi in desni isto številko lista. Številke listov morajo teči v vsakem zvezku posebej.
Vsako položbo in vsako izročitev je brez odloga kontirati v glavni knjigi na postavi izvirnih položnih naznanil in izvirnih nalogov sodišč ter s pomočjo depozitnega dnevnika, potrjenega po
kontrolorju depozitnega urada, in vpis mora potrditi uradnik, ki ga je vpisal.
Isto velja o lastninskih pripisih, opomnjah in zapisih (opomnjah gledé ravnanja s položbo in njenimi sadovi, zapisi plačilnih prepovedi ali zastavnih pravic itd.) ter o izbrisih. Vpisati se smejo v glavno knjigo samo vsled naročila, ki ga izda pristojno sodišče. Ako dojdejo torej depozitnemu uradu taki nalogi od kakega drugega oblastva, jih je sicer nemudoma zapisati, toda depozitni urad ne sme takega naloga izvršiti poprej, da mu dojde zadevni ukaz pristojnega sodišča. Ako bi ta ukaz ne došel v primernem roku, mora depozitni urad dobiti ukaz dotičnega sodišča.
§ 92.
Gledé vpisa depozitov v prejemku veljaj za načelo, da je vpisati vsako posamezno v razpredelke 6 do 10 spadajočih vrednostnih vrst pod svojo tekočo številko (razpredelek 4). Pri vrednostnih efektih, spadajočih v razpredelka 7 in 8, pa je za vsako skupino enakovrstnih efektov (na primer za več zastavnih pisem istega kreditnega zavoda in iste izdaje, za več vložnih knjižic iste hranilnice) izbrati posebno tekočo številko. Vendar se lahko podrobno navedejo tudi v razpredelek 9 in 10 spadajoče sestavine pologa po skupinah pod posebnimi tekočimi številkami, ako je po stvarnem položaju misliti, da bodo blagajniško-uradne uprave, ki pridejo nadalje, zadevale vselej samo celo dotično skupino.
§ 93.
Ako se položi kak predmet v zmislu § 8, odstavka 2 cesarskega patenta z dne 26. januarja 1853. 1. (drž. zak. št. 18) namesto kake prejšnje položbe, je ob njegovem vpisu v razpredelku 5 zopetno položbo poočititi s pristavkom črke r (Redepo-nierung) in prvotnega položnega datuma z rdečo tinto.
§ 94.
Ob vknjižbi kuponov in talonov je zmislu primerno ravnati, kakor je zaukazano za njih vpis v dnevnik (§ 15, odstavek 7 do 9).
§ 95.
Ako se iz oznamenila depozitne mase, obseženega v napisu računa, ne da natančno povzeti
lastnik in je ta lastnik sodišču znan, in ako se pokažejo razlike v lastninskih razmerah pologovih sestavin, naj sodišče depozitnemu uradu imenuje lastnike, čim je zvedelo za nje.
Depozitni urad naj torej navede lastnike s sodnim sklepom vred, na katerega se opira vpis, v raz-predelku 12, in to kolikor moči v redu dotičnih tekočih številk.
§ 96.
Vsak izročilni nalog je takoj vpisati v predmetni razpredelek 5, toda datum izvršene izročitve v razpredelku 2 in znesek vrednosti ali kosov, ki ga je izkazati v zadevnem izdajnem razpredelku, se sme vpostaviti šele ob resnični izdaji depozita, ko se je vpisal v dnevnik.
§ 97.
Ob vknjižbi izdaje v razpredelku 5 zadošča za oznamenilo predmeta, ako zadeva izročitev eden celi prejemni postavek (razpredelek 4), sumarna navedba predmeta, skicujé se na dotično prejemno tekočo številko ; pri tem je pristaviti tudi vrednostni znesek, oziroma število kosov predmetov, ki jih je izročiti.
§ 98.
Po sodišču odrejene lastninske pripise, opom-nje in zapise ter izbrise je natančno vpisovati v dotičnih razpredelkih (12, 21 in 22) in je zlasti razločno izraziti, ali naj veljajo ti vpisi za vse postavke alt za katere izmed njih.
Givilnosodni depozitni urad naj o izvršitvi takih nalogov vsakikrat kratko pismeno poroča sodišču.
Vpise v razpredelku 21 (opomnje in zapise) je opravljati kronološko in nadpisati z rimskimi številkami v aritmetičnem redu.
V istem razpredelku je ob vpisu plačilnih prepovedi (§§ 295 in 325 izv. r.) poučititi tudi dan vročitve plačilne prepovedi nakazujočemu sodišču, ako nastopi kako drugo sodišče za izvršilno sodišče. Nakazujoče sodišče naj torej ta dan naznani depozitnemu uradu.
§ 99.
Predmete, ki se izdadö, ter sploh vse vpise v napisu računa, ki izgubé podlago, v razpredelkih 5
(oznamenilo predmeta), 6 do 10 (razpredelki za vrednost in kose), 12 (lastnik) in 21 (opomnje in zapisi) ter tudi tekoče številke (razpredelek 4), ki izgubé pomen, je prečrtati z rdečo tinto tako, da vendar ostanejo čitne.
§ 100.
Izbrise v razpredelku 22 je vpisovati brez ozira na časovni red vpisa poleg dotične opomnje ali zapisa (razpredelek 21) s kratkim besedilom tako. da ne nastane dvom, katera opomnja ali kateri zapis se je izbrisal.
§ 101.
Vsako popisano stran kakega računa je sešteti in vsoto prenesti na novo stran.
Na koncu vsake strani je navesti številko zvezka in list, kjer se nahaja nadaljevanje, na novem listu pa je najprej zapisati ime mase in opozoriti na prejšnji list.
Docela povzete račune je redno sklenili ob zadnji vknjižbi.
S koncem vsakega leta je skleniti vse račune glavne knjige. Podatke knjižnega sklepa je sestaviti v skontre ter je preskusiti njih soglasje s stanjem dnevnika.
§ 102.
Ako se kaka skupna masa popolnoma porazdeli po kosih, je račun — izvzemši enostavne mase, pri katerih izvršitev razdelitve v skupnem računu ne moti preglednosti — po sodnem zaukazu skleniti in izbrisati ter za vsakega deležnika začeti poseben račun na novo.
Tudi ako obsega razdelitev po kosih samo en del mase, se lahko po sodnem zaukazu začnd novi računi za posamezne deležnike, ako se zdi to potrebno zaradi boljše preglednosti.
Prenos na nove račune pa je opustiti, ako se držč pologovih sestavin, ki se ločijo po vpisih, skupno opomnje ali zapisi, kojih prenos v več računov se zdi namenu primeren.
Prenos se opravi brez dnevniku ustrezajoče izvršitve.
V vseh primerih je v napisih novih računov pod hranilno številko zabeležiti opravljeni prenos iz prvotne mase (hranilna številka) z rdečo tinto. Prav tako je v skupnem računu, ako se prenese cela masa, na njegovem koncu, ob prenosu posameznih polo-govih sestavin pa v razpredelku 20 opozoriti na novo hranilno številko z rdečo tinto.
§ 103.
Ako je stanje kake depozitne mase zamotano, je po sodnem zaukazu skleniti račun in ga izbrisati, ko so se še veljavni vpisi prenesli v račun, ki se začne iznova.
Pri tem se zmislu primerno uporabljajo določila § 102, odstavek 5.
§ 104.
Ako pripadejo nove mase, pri katerih je pričakovati daljšo dobo in zlasti mnogoštevilne ali obsežne vpise, naj sodišče ukaže civilnosodneinu depozitnemu uradu, da pridrži za maso primerno število zaporednih listov.
§ 105.
Vsako kontacijo mora brez odloga natančno preskusiti kontrolor depozitnega urada, jo primerjati z dnevnikom, in pozornost je obračati na to, ali se je vsak člen dnevnika redno vpisal v glavni knjigi, oziroma vsaka v dnevnik vpisana uprava po predpisu izvršila v glavni knjigi.
Pravilno najdeno soglasje vpisov naj kontrolor potrdi s pristavkom svojega podpisa. Tudi odnose in prenose naj preskusi kontrolor ter jih virgulira v znamenje polateracije.
Ako je zapazil kake razlike, mora kontrolor depozitnega urada podati kratko pismeno naznanilo načelniku depozitnega urada, da se odpravi nedo-statek, nikdar pa ne sme sam izprcmeniti vpisa.
Načelnik depozitnega urada ima dolžnost, vsak teden (§ 16, odstavek 3) s pomočjo sklenjenih depozitnih dnevnikov narediti več poskusov na slepo gledé pravilnosti vpisov v glavni knjigi, ki jih je pregledal kontrolor depozitnega urada.
§ 106.
O vseh v glavni knjigi vpisanih depozitnih masah je pisati poseben abecedni spisek (kazalo
mas), v katere se mora vsaka masa vpisati z navedbo njene hranilne številke in sklicujé se na številko zvezka in na list glavne knjige.
Mase, ki so docela pošle, je v kazalu mas prečrtati z rdečo tinto.
Da so se nove mase v redu vpisale v kazalo, naj potrdi uradnik, ki mora oskrbovati popreskušnjo kazala mas, z virgulacijo dotičnega oznamenila na položnem zaprosilu.
§ 107.
Ako preide pravica razpolaganja s kako maso od enega sodišča na kako drugo sodišče, je po sodnem naročilu odpisati maso v dosedanji glavni knjigi, imenujé sodišče, na katero preide pravica razpolaganja, ter jo na novo kontirati v glavni knjigi tega sodišča.
Ako je stranka v položnem naznanilu zgrešila podsodnost in se zaradi tega odstopi pravica razpolaganja z depozitom kakemu drugemu sodišču, naj ta odstop naznani civilnosodnemu depozitnemu uradu tisto sodišče, ki se je štelo za nepristojno in je odredilo odstop.
§ 108.
Civilnosodni depozitni urad mora na podstavi glavnih knjig pisali za vsako sodišče tekoče podrobne spiske o depozitnih zalogih, ki jih je hraniti ločene, in to:
a)	o gotovini, ki jo je hraniti osamljeno,
h) o delnih hipotečnih nakaznicah (solinščicah),
c)	o javnih obligacijah in drugih vrednostnih papirjih, ki se dadö izmenjati v novce,
d)	o hranilničnih in drugačnih vložnih knjižicah,
e)	o dragocenostih, trgovinskih kovanih novcih,
inozemskem denarju in drugih predmetih,
f)	o drugih zasebnih zadolžnicah in drugačnih
listinah.
Ti spiski, ki jih je opremiti s potrebnimi raz-predelki morajo v tekočih postavkih natančno izkazovati vse posamezne depozite po njihovih bistvenih znakih, nadalje mase, h katerim spadajo depoziti, in morajo omogočiti sklep, da se primerja s podatki depozitnega dnevnika.
Prirastke, ki se prigodé, je vzprejemati nada-ljevaje v kronološkem redu z navedbo datuma po-
(SloreiiUch.)
40
ložbe, odpadke pa poočitovati z vpisom datuma izročitve pri dotičnem postavku; pri tem je vrednostne zneske ali števila kosov, ki so odpali, prečrtati z rdečo tinto tako, da vendar ostanejo čitni. f
Podrobne spiske naj piše uradnik, ki ga določi načelnik depozitnega urada, pod posebnim nadzorstvom obeh blagajničnih uradnikov (blagajnika in kontrolorja); sklepati jih je mesečno (po straneh), zaznamenivši vse odpadne postavke in skupno vsoto odpadkov.
Ker se izročitve, ki se opravijo na zaprosilo zunanjih sodišč (komisijsko), izvršč v depozitnem dnevniku, ne pa tudi v depozitnih glavnih knjigah in tekočih podrobnih spiskih, se morajo, da se po-preskusi pravilnost podrobnih spiskov, njihovim sklepnim vsotam prišleti dotični v dnevniku vzprej^ti depoziti, ki se komisijsko še niso izročili, da se pokaže soglasje med podrobnimi spiski in dnevnikom. To je poskusiti ob vsakikratnem sklepu podrobnih spiskov in potem je sklep poočititi na vložnem listu.
Koncem meseca (pred oddajo dnevnika) naj eden izmed blagajničnih uradnikov popreskusi to primerjanje podrobnih spiskov z dnevnikom ter naj pri tem vpostavi dnevnikove člene prirastkov in odpadkov pri dotičnih spiskovih postavkih. Popresku-šeno pravilnost podrobnih spiskov naj potrdi s podpisom svojega imena.
S tekočimi podrobnimi spiski je ravnati z največjo skrbnostjo in jih hraniti v blagajničnem prostoru pod sozaklepom.
Vlil. Določila o upravi sirotinskih blagajnic.
§ 109.
Gledé civilnosodnemu depozitnemu uradu od-kazanega prevzemanja in hranjenja imovin skupnih sirotinskih blagajnic ter gledé blagajniškega obračuna in manipulacije (§ 2) naj depozitni urad, ako v tem navodilu ni zaukazano drugače, primerno uporablja tiste predpise, ki obstojé za ravnanje s kumulativno sirotinsko imovino po davčnih kakor kumulativnih sirotinskih uradih.
Držati se je tega, da tvori skupna sirotinska blagajnica vsakega sodišča eno enoto zase, za katero je pisati posebej knjige, zapise in izkaze, ako to navodilo ne ukrepa drugih zaukazov.
Določila tega navodila o položbah in izročitvah se proglašajo za uporabne zlasti tudi gledé v njih urejene uporabe pošte in urada poštne hra-
nilnice za vplačila in izplačila v upravi sirotinskih blagajnic.
Givilnosodni depozitni urad ne sme za skupne sirotinske blagajnice brez pismenega naročila pristojnega sodišča ničesar vzprejemati ali izdajati, ne kraté določil § 27 in obstoječih predpisov o pobiranju obrokov, obresti in zamudnih obresti od posojil sirotinskih blagajnic.
Po pošti in v nakaznem prometu urada poštne hranilnice opravljena vplačila in izplačila je vpisati v vpisnih knjižicah, izdanih za stranke po §§ 22 in 44 navodila za sirotinske blagajnice z dne 24. junija 1859. 1. (drž. zak. št. 123), dodatno, kakor hitro se producirajo.
Določila tega navodila o hrambi depozitov se primerno uporabljajo tudi na hrambo imovin skupnih sirotinskih blagajnic.
Prav tako je pisati po zaukazih, izdanih v tem navodilu (§ 108), tekoče podrobne spiske o efektih, spadajočih k imovinskemu stanu skupnih sirotinskih blagajnic, in to:
a)	o javnih obligacijah in drugih vrednostnih papirjih, ki se dadö izmenjati v denar,
b)	o hranilničnih in drugačnih vložnih knjižicah in
c)	o zasebnih zadolžnicah in cesijah.
§ no.
Kadar mora civilnosodni depozitni urad opravljati opravila gledé imovin sirotinskih blagajnic, je njegovemu naslovu „c. kr. civilnosodni depozitni urad“ pristaviti vedno oznamenilo „sirotinski urad“. To velja zlasti o zadevnih naročilih sodišč, poslanih depozitnemu uradu.
§ Ul.
§ 112.
Pisanje za sirotinsko blagajnieo predpisanih računskih knjig o pasivah in aktivah je poveriti kakemu asistentu depozitnega urada.
Gledé preskušnje kontacije po kontrolorju depozitnega urada in načelniku depozitnega urada veljajo določila § 105.
Za dnevnik sirotinske blagajnice o prejemkih in izdatkih se uvaja obrazec XVI. Dnevnik naj piše Obrazi' oficijal depozitnega urada, in to za vsako sodišče posebej.
IX.	Oskrbovanje denarnih prometov.
§ 113.
Givilnosodni depozitni urad je poklican po naročilu sodišč svojega stojališča ter tudi na zaprosilo drugih sodišč oskrbovati naslednja opravila v svojem stojališču:
I.	Kupovati in prodajati, izmenjavati in zamenjavati državne •zadolžnice, zastavna pisma, delnice in druge v javnem prometu stoječe vrednostne papirje; zamenjavati obrestne in dividendne kupone ter nabavljati nove kuponske pole; vplačevati na ne popolno vplačane vrednostne papirje; izvrševati pre-jemno pravico do novih papirjev, ki je morda združena z vrednostnimi efekti; prezentovati vrednostne papirje v kolkovanje.
II.	Denarne vloge, pripise obresti, dviganje denarja in s tem združene odpovedi, ter vinkulacije in devinkulacije pri hranilnicah in drugih kreditnih zavodih.
Taki denarni prometi se opravljajo v namen tako depozitnouradne uprave kakor tudi uprave urada sirotinske blagajnice.
§ IH.
V	§ 113 pod I omenjena opravila mora depozitni urad opravljati po navadi po menjalnicah; vendar se lahko po sodnem naročilu obrne na c. kr. poštni hranilnični urad na Dunaju zaradi nakupa ali prodaje državnih zadolžnic, ako je očitno namenu primerno, zlasti kadar gre za velike zneske ali hkratu za vinkulacije ali devinkulacije.
Pravosodno ministrstvo si pridržuje, zaradi oskrbe v § 113 pod I omenjenih opravil, ukreniti posebne dogovore z menjalnicami.
Kolikor se ne sklenejo taki dogovori, veljaj gledé denarnih prometov, ki se izvršč pri kaki menjalnici, za pravilo, da naj depozitni urad izroči kupno ceno, oziroma prodajni ali izmenski predmet še le, ko je prevzel protivrednost ali kako drugo založbo.
Ako efekti, ki jih potrebuje depozitni urad, niso takoj na razpolaganje, je dati zgolj kupno naročilo ter še le, ko so došli zahtevani predmeti, izvršiti denarhi promet.
V	§ 113 pod H omenjena opravila pa mora oskrbovati neposrednje civilnosodni depozitni urad.
§ 115.
Vsak denarni promet je, čim dojde nalog ali zaprosilo sodišča civilnosodnemu depozitnemu uradu, posebej predpisati v zato po § 22 določeni zapisni knjigi ter imeti celo ravnanje pri tem v razvidnosti.
Denarne promete, kojih izvršitev ima za pogoj, da se poprej položi kak vrednostni predmet, je efektuirati še le po opravljeni položbi.
§ 116.
Nabavo novih obrestnih in dividendnih kuponov k vrednostnim papirjem, ki so v hrambi na ci-vilnosodnem depozitnem uradu, mora civilnosodni depozitni urad oskrbovati tudi brez sodnega zaprosila na zaprosilo strank, ki se izkažejo za prejem kuponov, ako so blagajnice, ki so poklicane izdajati kuponske pole, v stojališču depozitnega urada.
Gledé državnih zadolžnic ima civilnosodni depozitni urad pravico oskrbeti dobavo novih kuponskih pol v neposrednjem prometu z blagajnico državnih dolgov na Dunaju, in sicer ako zapazi, da je stranka gledé tega kaj opustila, uradoma.
Nadalje je civilnosodnemu depozitnemu uradu izročeno ukreniti po sodišču dovoljeni prepis, vinku-lacijo in devinkulacijo državnih kreditnih efektov, ki so v njegovi hrambi, v neposrednjem prometu z blagajnico državnih dolgov na Dunaju.
Opravila, omenjena v tem paragrafu, se imajo v razvidnosti z zabeležno knjigo po obrazcu X (§ 23).
§ 117.
Za izvršilni organ za neposrednjo izvršitev denarnih prometov, ki jih je oskrbeti v stojališču civilnosodnega depozitnega urada zunaj uradnega prostora, to je za prenos prodajnih predmetov v-kreditni zavod in vrnitev protivrednosti se postavi uradnik depozitnega urada. Postavi ga načelnik depozitnega urada z odobrilom predsednika deželnega sodišča, in postavljenega uradnika je imenovati kreditnim zavodom, ki pridejo v poštev.
Ako presega vrednost prodajnega predmeta znesek 3000 K, mora izvršilnega organa ob zunanjih opravilih spremljati kak sluga depozitnega urada.
§ 118.
Uradniku depozitnega urada, odposlanemu za opravo denarnega prometa, naj dotični vrednostni
predmet izročita uradnika depozitnega urada, katerima je poverjena blagajniška uprava, proti prejem-nemu potrdilu v zato določenem razpredelku dotične zabeležne knjige.
Odposlanec mora oskrbeti opravilo brez odloga ter se, ko odda nove vrednostne predmete, izkazati z računi, zadevajočimi uporabo izročene mu vrednostne reči, in drugačnimi izkazi, ki jih naj višja uradnika depozitnega urada preskusita tako gledé številk kakor tudi gledé vrednostnega nastavka.
Pravilno izvršitev naj izvršilnemu organu posebej potrdita blagajniška uradnika. Potem je izvršitev izvesti v dotični zabeležni knjigi ter eventualno dokončno vpisati v dnevnik po § 120, odstavku 2. Izdaja posebnega poti dila za izvršilnega organa odpade, ako se ta organ zadovolji s tem, da se prepriča o tekočem vpisu uspeha denarnega prometa v zabe-ležno knjigo s svojim vpogledom.
V tistih primerili, v katerih se izvršitvenemu organu preneseni denarni prometi ne morejo izvesti isti dan, mora izvršitveni organ še isti dan položiti v blagajnici civilnosodnega depozitnega urada pismeno potrdilo (začasnico, povratnico, recepis i. d ), ki ga dobi od dotične blagajniške likvidature za vloženi prodajni predmet.
Ako je treba za namen prodajne uprave eventualno poslati vrednosti, se mora to zgoditi z oprez-nostnimi naredbami, zaukazanimi v občih blagaj-ničnih predpisih, in do dokončnega obračuna služi poštni oddajni list za blagajniški izkaz.
Dvignjene novce in druge vrednostne predmete mora izvršitveni organ izročiti depozitnemu uradu še tisti dan, katerega jih dvigne.
Ako se denarni promet ne realizira in se tudi ne more položiti prejemno potrdilo v zmislu četrtega odstavka, se mora prodajni predmet prinesti nazaj v blagajnico civilnosodnega depozitnega urada in ta okolnost poočititi v depozitnem, oziroma siro-tinskoblagajničnem dnevniku, ali ako gre za denarne promete za kako tuje sodišče, v razpredelku za opomnje zabeležne knjige obrazec. IX.
§ US-
Načelnik depozitnega urada in kontrolor depozitnega urada sta pod svojo odgovornostjo dolžna natančno nadzorovati pravočasno izvedbo uradu naročenih denarnih prometov in kuponskih nabav, za katere mu je skrbeti, ter zopetne položbe (redepo-zite) iz denarnih prometov.
§ 120.
Za nadrejena sodišča oskrbljene denarne promete je izvesti v depozitnem, oziroma sirotinsko-blagajniškem dnevniku ter v glavni knjigi, oziroma v računski knjigi.
Izvršitvenemu organu oddani vrednostni predmet je v dnevniku postaviti najprej infra marginem med izdatke. Dokončno se obračuni ta izdatek, kadar pride protivrednost hkratu z-vpisom njenega prejema v dnevnik, priloživši dotične blagajniške izkaze.
Ako pa naj pošlje civilnosodni depozitni urad vrednostne predmete, da se denarm prometi efektui-rajo, kakemu drugemu depozitnemu uradu, ki ga je gledé tega zaprosilo katero izmed nadrejenih sodišč, se mora poslani vrednostni predmet v dnevniku takoj dokončno postaviti med izdatke in ta izdatek izkazati s poštnim oddajnim listom. Ako pride zanj protivrednost, jo je ob dohodu vpisati v dnevniku med prejemke, sklicujé se na prejšnji po-stavek.
Pri denarnih prometih, ki jih je oskrbeti na zaprosilo kakega ne nadrejenega sodišča, se opravi samo vpis v zabeležno knjigo obrazec IX.
§ 121.
Civilnosodni depozitni urad mora o izvedbi vsakega denarnega prometa obširno poročati sodišču, ki ga je zaprosilo za izvedbo, priloživši račune in drugačne izkaze.
Sodišče pa mu mora, ako ni šlo za nalog kakega nadrejenega sodišča, potrditi povratek protivrednosti, izvirajoče iz denarnega prometa.
§ 122.
Ako se naj ob celotnem ali delovitem realizi-ranju depozitno- ali sirotinskouradno hranjenih hra-nilničnih in drugih vložnih knjižic izroči izkupilo stranki, upravičeni prejemnici, se mora izročiti po civilnosodnem depozitnem uradu tako, kakor je po navodilu dopustno (§ 65).
Da bi se sodni uradniki udeleževali dejanj, ki spadajo k blagajniški upravi z depozitno in sirotinsko-blagajniško imovino, se prav tako ne dopušča kakor neposrednja izročitev izkupila stranki po dotičnem kreditnem zavodu (hranilnici).
§ 123.
V	sodnih nalogih je denarne promete, ki jih je opraviti, in kake posebne načine njih izvršitve določno povedati in dotične vrednostne predmete natančno oznameniti.
Civilnosodnemu depozitnemu uradu se lahko naroče naslednji obdobno se vračajoči denarni pri imeti:
1.	Zamena vsak čas dospevajočih kuponov shranjenih vrednostnih papirjev in takojšno izročanje izkupila stranki ali njegovo plodonosno nalaganje v skupni sirotiuski blagajn ici ali kakem določenem kreditnem zavodu;
2.	nalaganje gotovih zneskov, ki jih je položiti obdobno, na hranilnične in druge vložne knjižice, ki naj se sodno položč, ali na hranilnične in druge vložne knjižice, ki so že položene v hrambi depozitnega urada;
3.	obdobno dviganje določenih glavničnih zneskov ali vsak čas dospevajočih obresti shranjenih hranilničnih in drugih vložnih knjižic in takojšno izročanje teh glavničnih ali obrestnih zneskov stranki ali njih plodonosno nalaganje v skupni sirotiuski blagajnici.
V	teh primerih se lahko združijo nalogi za izročitev prometnega predmeta in za takojšno izročitev ali naložbo protivrednosti, oziroma zopetni vzprejem vložne knjižice po efektuiranju v enem sodnem sklepu.
Posebnega naloga tudi tedaj ni treba, kadar je po izvršenem denarnem prometu vložno knjižico kakega kreditnega zavoda zopet položiti in se knjižica vsled pripisa obresti glasi na višji znesek nego tisti, ki bi ustrezal prejemnemu nalogu, združenemu s prvotnim izročilnim zneskom.
Da se omogoči računskemu oddelku višjega deželnega sodišča tudi v teh nazadnje omenjenih primerih popreskušnja prejernnega postavka po višini zneska, naj civilnosodni depozitni urad ob zopetni položbi vložne knjižice izkaže kak pripis obresti v predmetnem razpredelku depozitnega, oziroma sirotinskohranilničnega dnevnika.
§ 124.
Razen v § 123 navedenih primerov lahko združi sodišče z nalogom opraviti kak denarni promet samo take odredbe, vsled katerih mora po izvršitvi naročenega enega opravila nastopiti depozitno-ali sirotinskouradna položba ali takojšna izročitev
prometnih predmetov ali doseženih protivrednosti ter je kolikor moči omejiti izdajo nalogov za obdobne oprave denarnih prometov.
§ 125.
Ako je zavoljo denarnih prometov izročiti strankam gotove zneske v civilnosodfiem depozitnem uradu, naj določi sodišče strankam, da jih dvignejo, rok 14 dni po dobljenem zadevnem obvestilu z opozorilom, da bi se gotovina, ki jo je izročiti, depo-zitnouradno shranila, ako se ne bi držali tega roka.
Po brezplodnem preteku roka naj potem sodišče nemudoma izda nalog za depozitnouradno hrambo gotovine.
§ 126.
Rokove, v katerih se naj vršč obdobne prometne uprave v § 123, odstavek 2, št. 1 in 3 omenjenih vrst, je imeti v razvidnosti z vpisom v zapis rokov, ki ga je pisati po § 21.
Kadar nastopi rok, je vsak čas posebej predpisati denarni promet, ki ga je izvesti, v zabeležili knjigi obrazec VIII.
§ 127.
Ako naj civilnosodni depozitni urad po odredbi kakega sodišča ob nakupu državnih zadolžnic posreduje tildi njih vinkulacijo, se ravna gledé tega, kakor je predpisano v ministrskem ukazu z dne 26. januarja 1897. 1. (uk. pr. m. št. 3) pod št. 1 in 2.
X.	Nadzorovanje žrebanj vrednostnih papirjev.
§ 128.
Civilnosodni depozitni urad ima dolžnost, toda brez imovinskopravne odgovornosti uradnikov depozitnega urada in državnega zaklada in ne krate nadzorovalne dolžnosti in odgovornosti, naložene zakonitim zastopnikom varovancev po predpisih državljanskega prava, paziti na vzdigovanja izžrebnih vrednostnih papirjev, nahajajočih se v njegovi depo-zitnouradni hrambi, zlasti tudi premijskih zadolžnic, dobitkovnic, premijskih kuponov, promes i. d. ter, ako se kak vrednostni papir izžreba, o tem takoj obvestiti pristojno sodišče, Haznanivši znesek, ki se izplača.
Sodišče bo moralo v področju, ki mu gre po zakonu, zlasti z izdajo pripravnih nalogov osebam, poklicanim za upravo fidejkomisnih in varstvenih imovin, vplivati na to, da se hitro napravi red v do-tičnih masah, ako ni že poprej izdalo splošnega naloga zaradi ravnanja z vrednostnimi papirji dotične mase, ki so se vsak čas izžrebali.
§ 129.
Dolžnost nadzorovati žrebanja in naznaniti, kaj se je izžrebalo, ima civilnosodni depozitni urad tudi gledé izžrebnih vrednostnih papirjev, ki jih hrani za skupne sirotinske blagajnice predstojnih sodišč, in to tembolj, ker naj sodišča, odgovorna za pravilno koristonosno nalaganje imovine sirotinske blagajnice, dobé s tem priliko, ako se izžreba kak tak vrednostni papir, potrebno uvesti, da se izgube odvrnejo od sirotinske blagajnice.
§ 130.
efektna vrsta, ki je bila žrebana, praviloma s pomočjo žrebalnih seznamkov, ki jih sporoči izdajno mesto vrednostnega efekta civilnosodneinu depozitnemu uradu, ako bi pa takih seznamkov ne bilo dobiti, s pomočjo žrebalnih seznamkov, ki se ponajveč rabijo v kupčijskem prometu.
Opravo pregleda je vsakikrat potrditi v žre-balnem katalogu v zato določenem razpredelku s podpisi uradnikov depozitnega urada, ki so pregledovali, in s pristavkom datuma.
Da se je kak vrednostni papir izžrebal ter da je depozitni urad to naznanil sodišču, je zaznamovati na dotičnem katalogovem listku. Listek se pusti, ne gledé na to, da je bil izžreban, v zbirki dotlej, da se izroči papir.
Tudi pred izročitvijo izžrebnih vrednostnih papirjev je vedno pogledati, ali so bili izžrebani ali ne (§ 7, lit. b cesarskega patenta z dne 26. januarja 1853. 1. [drž. zak. št. 18]).
Obrazec
XVII.
Obrazec
XVIII.
Da se nadzorujejo žrebanja, naj sestavi civilnosodni depozitni urad listkovni katalog dotičnih vrednostnih efektov tako depozitnih zalogov kakor tudi zalogov sirotinskih blagajnic vseh sodišč skupno. Vsak posamezni vrednostni efekt se zaznamuje na listku iz trdnega papirja v obliki čveterokota po obrazcu XVII. Po sodiščih, katerim gre pravica razpolaganja z efekti, je uporabljati liste različnih barv. Listi se potem razvrsté po različnih vrstah vrednostnih efektov in v vsaki skupini uredé po aritmetičnem redu številk, oziroma serij in številk efektov. Na njih je kratko poočititi povelja, ki jih je sodišče morda naprej izdalo gledé vrednostnega papirja, ako bi bil izžreban (§ 128, odstavek 2).
Listke je braniti v trdnih ovojih pod zaporo. Za vsak izžrebni vrednostni efekt, ki pride pozneje v hrambo, je izpolniti nov listek in ga vložiti na pravem mestu; listke vrednostnih efektov, ki so se izročili, pa je izločiti iz kataloga in hraniti ločeno v zgoraj omenjenem redu, ko se je poočitil datum izročitve.
Nadalje mora civilnosodni depozitni urad z žrebalnim koledarjem po obrazcu XV111 imeti rokove, v katerih se bodo žrebale različne vrste hranjenih vrednostnih efektov, v pregledu v kronološkem redu.
§ 131.
Po vsakikratnem žrebalnem roku je pregledati oddelek listkovnega kataloga, v katerem se nahaja
XI.	Cenzura dnevnikov, pregledovanje in skontrovanje civilnosodnega depozitnega urada.
§ 132.
Depozitni dnevnik in sirotinskoblagajniške dnevnike z vsemi prilogami je, ko so jih vpogledali in potrdili dotični sodni predstojniki, poslati v osmih dneh po preteku vsakega meseca po predsedništvu deželnega sodišča, računskemu oddelku višjega deželnega sodišča, da opravi cenzuro in uradna dejanja, ki so s tem v zvezi.
V	dnevnikih izkazane blagajnične sklepe je vsak čas zapisati na dnevnikovi tiskovini; ta zapis se pridrži na depozitnem uradu. V depozitnem dnevniku za mesec december je pristaviti število depozitnih mas, obstoječih koncem leta pri posameznih sodiščih.
V	primerih, v katerih se ne morejo vse listine takoj priložiti dnevniku, je la nedostalek pri dotičnem dnevnikovem členu zaznamovati in je manjkajočo prilogo čim preje dodatno poslati. Take dodatne priloge je priložiti tekočemu dnevniku in je vedno omeniti na naslovnem listu dnevnika, katere dodatne priloge so priložene in h katerim prejšnjim dnevnikovim členom spadajo.
Ilkratu z mesečno predložbo depozitnega dnevnika in dnevnikov sirotinskih blagajnic je poslati računskemu oddelku višjega deželnega sodišča po
povedanem potu tudi poverjene prepise sodnih depozitnih vložnih knjig, ki jih naj napravijo sodišča, kolikor obsegajo vpise za dotični mesec.
Računski oddelek naj opravlja cenzuro dnevnikov od meseca do meseca in bo pri tem ovedene spotikljaje zlasti tudi gledé hranilnih pristojbin brez odloga pismeno naznanjal civilnosodnemu depozitnemu uradu kratkim potom v pojasnilo ali popravo.
§ 133.
Cenzurovane depozitne in sirotinskoblagaj-niške dnevnike, nadalje priloge sirotinskoblagaj-niških dnevnikov je hraniti v računskem oddelku višjega deželnega sodišča. Priloge depozitnih dnevnikov pa je, ko so bile pregledane in parafirane, kar najhitreje vrniti civilnosodnemu depozitnemu uradu, pridržuje vpogled, ki bo morda še potreben računskemu oddelku.
Civilnosodnemu depozitnemu uradu je dovoljeno, ako je treba, vpogledovati v dnevnik in dnev-nikove priloge, ki ležč v računskem oddelku višjega deželnega sodišča.
§ 134.
Predstojniki sodišč, za katera oskrbuje civilno-sodni depozitni urad depozitno- in sirotinskouradno upravo, so dolžni, vsaj dvakrat v vsakem mesecu po primernih časih si dati v uradnem prostoru depozitnega urada predložiti depozitni dnevnik in za dotično sodišče pisani sirotinskoblagajniški dnevnik, ter natančno primerjajo ta dnevnik z depozitno vložno knjigo sodišča ovedeli, ali so v dotičnem depozitnem ali sirotinskoblagajničnem dnevniku vpisana vsa sodišču po dnevu zadnje revizije, oziroma po prvem dnevu tekočega meseca došla položna zaprosila in vsi opravilni kosi s priloženim denarjem ali denarno vrednostjo, ki jih je poslalo sodišče depozitnemu uradu.
Ako bi se ob tem pregledovanju pokazalo kako nesoglasje, naj ukrene sodni predstojnik, da se primerno popravi, ako treba, ko se je v navzočnosti obeh blagajničnih uradnikov depozitnega urada primerjalo s položnim predmetom.
Ako se je našlo pravilno, naj sodni predstojnik potrdi dnevnike — toda depozitni dnevnik samo gledé dnevnikovih členov, zadevajočih njegovo sodišče — nadalje tudi depozitno vložno knjigo.
Dolžnost pregledovanja sodnih predstojnikov se razteza zlasti tudi na denarne promete, ki jih je
oskrbovati depozitnemu uradu za dotično sodišče. Predsednik deželnega sodišča je vrhu tega dolžen pregledovati denarne promete in komisijske izročitve, ki se zgode na zaprosilo zunanjih sodišč. Zlasti naj sodni predstojniki, oziroma predsednik deželnega sodišča s poskusi na slepo z neposrednjim vpogledom v hranilnične in druge vložne knjižice, ki so došle v prometno upravo, preskušajo, ali se njihov stan natančno ujema z depozitnouradnimi zapisi, ter se naj v navzočnosti obeh blagajničnih uradnikov prepričajo, ali so nove kuponske pole, ako so se dvignile, pravilno priložene dotičnim obligacijam. Ako se ne najde noben spotikljaj, naj sodni predstojniki, oziroma predsednik deželnega sodišča potrdé dotične zabeležne knjige (obrazec Vlil, IX in X) s pristavkom datuma.
Sicer pa je sodnim predstojnikom, oziroma predsedniku deželnega sodišča nezabranjeno, se tudi v vseh drugih smereh prepričati o redni upravi depozitnega urada.
Z odobrilom predsednika višjega deželnega sodišča se lahko spredaj zaukazane revizije izroče namesto sodnim predstojnikom, oziroma predsedniku deželnega sodišča, drugim sodnim uradnikom, ki jihrje pismeno imenovati civilnosodnemu depozitnemu uradu.
§ 135.
Predsednik deželnega sodišča naj vsaj trikrat v letu, privzemši enega ali več uradnikov računskega oddelka višjega deželnega sodišča, ki jih imenuje predsednik višjega deželnega sodišča, nepričakovano in natančno preskusi gotoviue civilnosodnega depozitnega urada, kolikor jih je, s sklepom dnevnikov, nadalje pravilni stan večjega števila depozitnih mas tako v knjigovodstvu kakor tudi v hrambi, in se naj slično prepriča o pravilnosti sirotinskoblagajniške uprave. V ta namen naj vpogleda predsednik deželnega sodišča tudi v listine posameznih strank (izkazne odloke, vpisne knjižice itd.) in morda tudi v zadevne sodne spise ter jih naj potem oh skontriranju primerno primerja.
V zmislu § 32, odstavek 8 do 10, zapečatenih paketov z dragocenostmi ni treba odpirati, ako ni nikakih sumnih momentov, ki bi kazali na nered; zadošča, ako se preskusi, da so ovoj paketa in pečati nepoškodovani. Ako se je zdelo umestno ali potrebno odpreti zapečatene pakete, je treba pakete, ko se je poistinila njihova vsebina, takoj zopet zapreti in zapečatiti s pečatom depozitnega urada, oziroma tudi s sodnim pečatom, ako je bil na njih. Ako je bil na paketu pritisnjen tudi zasebni pečat stranke, naj depozitni urad, če se po stvarnem po-
ložaju to more zgoditi brez posebne težave, stranko obvesti, da se namerja paket odpreti, in ji da na voljo, da je navzoča, ko se odpre in zopet zapečati paket, ter da pritisne svoj zasebni pečat. Povod, zakaj se je paket odprl in na novo zapečatil, je treba poočititi na paketu.
Predsednik deželnega sodišča mora hkratu pregledovati tudi upravo civilnosodnega depozitnega urada v šekovuem prometu in zlasti popreskušati ravnanje ob obračunu stroškov poštne hranilnice s poskusi na slepo.
Ako je zapazil predsednik deželnega sodišča kak nedostatek, naj takoj odredi, kar je v njegovem področju zaradi sicer potrebnih naredeb pa naj uvede, kar je pripravno.
Sestavljeni skontrovalni operat, v katerem je poočititi tudi najdene gotovine poleg zaloga solinščin, potem hranilne številke preskušenih depozitnih mas in račune preskušenih imovin sirotinskih blagajnic, ustanoviti postopek, po katerem se je ravnalo, če so se morda paketi z dragocenostmi (odstavek 2) odprli in zopet zapečatiti, in v katerem je navesti v zmislu spredaj stoječega odstavka ukrenjene odredbe. je s kakimi opravičevalnimi poročili civilnosodnega depozitnega urada vred predložiti predsedniku višjega deželnega sodišča, da ukrene pre-skušnjo po računskem oddelku višjega deželnega sodišča.
Rešitev o tem je sporočiti predsedniku deželnega sodišča, vrnivši skontrovalni operat.
Vsaj vsaka tri leta naj predsednik deželnega sodišča, privzemši računske uradnike, po odstavku 1 skontruje splošno, nepričakovano in temeljito civil-nosodni depozitni urad, sklenivši vse račune glavne knjige in tekoče podrobne seznamke in z ovedbo vsega blagajničnega stana po kosih. Pri tem je natanko preiskati ne samo blagajnično upravo temveč tudi knjigovodstvo ter celo uradno poslovanje.
Z odobrilom predsednika višjega deželnega sodišča se lahko skontrovanja izročč na mesto predsedniku deželnega sodišča kakemu drugemu sodnemu uradniku, čigar ime je naznaniti civilnosod-nemu depozitnemu uradu.
V oddelku III tega izkaza je pokazati opravilni obseg tako gledé vsakega posameznega sodišča kakor tudi v celem.
Civilnosodni depozitni urad mora nadalje s pretekom vsakega leta, zmislu primerno uporabljaj e ukaz pravosodnega ministrstva z dne 19. oktobra 1897. 1. (uk. pr. m. št. 41) (oddelek V, odstavek 6) skleniti dnevnik za nakazili promet poštnohranilnič-nega urada (§ 55, odstavek 4), sestaviti dnevnikov sklep po obrazcu B in dokaz o prometu šekovnega računa po obrazcu C omenjenega ukaza in predložiti predsedništvu višjega deželnega sodišča po pred-sedništvu deželnega sodišča.
Pri dnevnikovem sklepu B je paziti na to, da med dnevnikom in sodno denarno knjigo ni nikake zveze in da morajo hiti z imovino šekovnega računa depozitnega urada, odbivši osnovno vlogo, založeni tisti položni postavki, ki še niso realizirani in torej v dnevniku šekovnega računa še ne odbiti (g 55, končni odstavek). Prebitek, ki se pokaže pri tem, kaže stroške poštne hranilnice, ki jih je odkazati šekovnemu računu pravosodnega ministrstva „Novci strank pravosodne uprave“ (g 12, odstavek 3).
Podatke dokaza C o prometu šekovnega računa je privzeti v skupni izkaz o šekovnem prometu sodišč, ki ga sestavi predsedništvo višjega deželnega sodišča.
XII.	Hranjenje spisov, vpogledovanje in prepisovanje.
§ 137.
Depozitnouradne spise, ki ne služijo dnevnikom za priloge, je hraniti v dveh oddelkih: za depozitno upravo na eni strani in za sirotinskoblagajnično upravo na drugi strani, urejene po tvarinah, v regi-straturi civilnosodnega depozitnega urada. K njim je pisati za vsak oddelek abecedno kazalo.
Položne knjige, depozitne glavne knjige in računske knjige sirotinskih blagajnic, beležile knjige o denarnih prometih in od računskega oddelka višjega deželnega sodišča nazaj došle parafirane priloge depozitnih dnevnikov je hraniti zaprte.
§ 136.
Civilnosodni depozitni urad naj predloži v 14 dneh po preteku vsakega koledarskega leta predsedniku deželnega sodišča sumaren izkaz o opravilnem obsegu svojih depozitnih in sirotinsko Obrazec XIX. blagajničnih opravil po obrazcu XIX.
g 138.
Civilnosodni depozitni urad sme od položenih listin in njihovih prilog brez sodnega naročila dajati prepise in dovoljevati vpogled vanje samo položniku in tistemu, za katerega so bile položene; v vseh
drugih primerih je treba za to izrečnega dovolila pristojnega sodišča.
Poverjene prepise mora podpisati uradnik, ki jih je napisal in, ko so se skrbno primerjali z izvirnikom, se morajo opremiti s podpisom načelnika depozitnega urada in z uradnim pečatom.
Depozitni urad daje pojasnila o predmetih, položenih na njem, in o novcih, ki so v sirotinsko-uradnem obračunu, brez izrečnega dovolila sodišča samo dotičnim položnikom in upravičencem, o hipotečnih terjatvah sirotinskih blagajnic samo dotičnim dolžnikom.
§ 139.
Depozitni urad je dolžen dati vsakemu na njegovo ustno zaprosilo izpisek o vsaki masi iz depozitne glavne knjige in o vsakem računu iz računskih knjig sirotinskih blagajnic in sicer, ako je izpisek zavezan kolku, ko je dobil potrebne kolkovne znamke. Izpisek naj podpišeta uradnik, ki ga je izdal, in ko je bil skrbno primerjan z vpisi v glavni knjigi, oziroma v računu, načelnik depozitnega urada ter ga je opremiti z uradnim pečatom.
V izpisku te vrste je praviloma navesti samo i mo vino mase, kolikor je je še, in gledé nje še obstoječe opomnje in zapise in še neizvršene izročilne naloge, kakor so v glavni knjigi (računski knjigi).
Toda strankam je dano na voljo zahtevati tudi obširen izpisek iz glavne knjige (računske knjige) o kaki masi, v katerega se morajo potem vzprejeti vse opravljene poiožbe in izročitve, lastninski pripisi, opomnje in zapisi ter izbrisi.
Ti izpiski, ki jih je dati stranki samo enkrat, se lahko na njeno zahtevanje pozneje popolnijo s pripisom pozneje opravljenih položeb in izročitev, lastninskih pripisov, opoincnj in zapisov ter izbrisov.
Po vsaki taki popolnitvi je skupni stan mase poočititi v vsoti, in izpisek naj iznova podpišeta zgoraj omenjena uradnika, pristavivši datum in pritisnivši uradni pečal.
Dajati partikularne izvlečke o posameznih po-stavkih je brezpogojno prepovedano.
§ 140.
Podelitev prepisov na civilnosodnem depozitnem uradu položenih listin in njihovih prilog, ter izpiskov iz glavne knjige (računske knjige) se lahko ustno zahteva na civilnosodnem depozitnem uradu.
Na zahtevanje je o naročilu dati potrdilo, v katerem je omeniti tudi prevzete kolkovne znamke.
Ako je treba za podelitev kakega prepisa do: volila pristojnega sodišča (g 138), naj depozitni urad prosilca napoti na dotično sodišče.
Naročila je vpisati takoj v naročilno knjigo, ki jo je pisati po § 24, in izvršiti po redu, v katerem so bila podana; izjema v zadnjem oziru nastopi lahko samo iz razlogov javne koristi ali večje nujnosti.
§ 141.
Depozitne glavne knjige in računske knjige skupnih sirotinskih blagajnic se nikdar ne uničijo (ne skartirajo).
Gledé uničevanja prilog depozitnih dnevnikov veljajo določila točka 2 do 5 ministrskega ukaza z dne 30. oktobra 1896. 1. (uk. pr. m. št. 37).
Po § 130, odstavek 2 izločene listke kataloga izžrebnih vrednostnih papirjev je uničiti pet let po izročitvi dotičnih papirjev.
XII. Končna in prehodna določila.
§ 142.
Ob pisanju knjig in sestavljanju izkazov je z največjo skrbnostjo gledati na to, da se z enakimi nadpisi opremljeni razpredelki vrednosti in kosov izpolné v različnih zapisih enakomerno predpisom primerno.
Povsod, kjer gre za vpisovanje ali sklicevanje na sodne opravilne številke, dnevnikove člene, hranilne številke, tekoče številke beležnih knjig ali za sklicevanje na dnevnike, depozitne glavne knjige ali računske knjige sirotinskih blagajnic, je dotičnemu vpisu ali sklicevanju vedno pridejati tudi določeno oznamenilo dotičnega sodišča ali knjige v okrajšani obliki, ako itak po uredbi knjige ali po kakovosti spisa ni nikakega dvoma, katero sodišče, katero sirotinsko blagajnico ali katero knjigo zadeva ozir.
Pri tem je na primer uporabljati naslednje okrajšave:
Lg. = deželno sodišče Levov (Landesgericht Lemberg) ;
Bg. S. 1 == okrajno sodišče Levov, odsek l (Bezirksgericht Lemberg, Sektion 1);
Bg. S. II = okrajno sodišče Levov, odsek II (Bezirksgericht Lemberg, Sektion II);
(Slovenltch.)
4i
Gg. — obrtno sodišče (Gewerbegericht);
D. J. = depozitni dnevnik (Depositenjournal);
W. J. = sirotinskoblagajnični dnevnik (Waisenkassejournal) ;
W. P. K. = računska knjiga pasiv sirotinske blagajnice (Waisenkassepassivkontobuch) ;
W. A. K. — računska knjiga aktiv sirotinske blagajnice (Waisenkasseaktivkontobuch) ;
P. K. Bg. S. II = računska knjiga pasiv skupne sirotinske blagajnice okrajnega sodišča Levov, odsek II (Passivkontobuch der gemeinschaftlichen Waisenkasse des Bezirksgerichtes Lemberg, Sektion II).
§ 143.
Civilnosodni depozitni urad naj tiste depozite, ki so po obstoječih zakonih podvrženi zapadlostnemu postopku, oziroma v dvornem dekretu z dne 1. maja 1837. 1. (z. p. z. št. 199) omenjenemu združilnemu postopku, sestavi od pet do pet let v seznamke in le seznamke predloži sodišču, za katero so predpisani depoziti, v nadaljnje uradovanje.
Hkratu je ovedeti tudi tiste zasebne zadolžnice in drugačne listine, ki ležč nepravilno v depozitnem uradu, ker niso bile dvignene po končanem varstvu
ali iz drugih razlogov, in je njih seznamek izročiti sodišču v primerno uradovanje.
Gledé ravnanja ob odpravi zapadlosti, izvirajočih iz sodnega postopanja v pravnih stvareh izven spornih stvari, veljajo določila ministrskega ukaza z dne 8. julija 1901. 1. (u. pr. m. št. 22).
§ 144.
Civilnosodni depozitni urad naj protokolarno v redu prevzame od glavnega davčnega urada v Le-vovu od 1. dne julija 1905.1. naprej vse depozitne zaloge deželnega sodišča v Levovu in okrajnega sodišča Levov, odsek I in II, ter levovskega obrtnega sodišča, prav tako vse aktivne in pasivne zaloge skupnih sirotinskih blagajnic okrajnega sodišča Levov, odsek II, nadalje vse nanj se nanašajoče spise, knjige, zapise in seznamke na podstavi do dneva predaje popolnjenih podrobnih seznamkov in beležne knjige IX, in naj piše depozitne in sirotinske blagajniške knjige, zapise in seznamke, ako so napravljeni bistveno po določilih tega navodila, naprej dotlej, da jih porabi, sicer pa naj začne pisati nove.
Prevzete depozitne in sirotinskoblagajnične zaloge je predpisati v knjigah civilnosodnega depozitnega urada po predajnih izkazih na ukaz pristojnih sodišč.
Opravilni zapisnik
c. kr. civilnosodnega depozitnega urada v Levovu.
Leto : . . . .
3 C	Tekoča številka (opravilna številka)	Ime in priimek in bivališče vpoda-jajoče stranke, ime vpodajajočega oblastva z datumom in opravilno številko vloge vred	Vsebina opravilnega kosa	Ime sodišča, v čigar področje spada stvar	Hranilna številka depozitne mase	[ Zvezek in list računske knjige sirotinske blagajnice	Datum in (ako se odpošlje vloga v izvirniku) kratka vsebina rešitve
1	2	3	4	5	6	7	8
							
f
K § 14.
Položna
c. kr. civilnosodnega depozit-
Leto :
Dan	Tekoča številka (Položna številka)	Dnevnikov člen	Ime, stan in bivališče položnika	Ime sodišča, za katero se kaj polaga	Ime depozitne mase	Ime udeleženca sirotinske blagajnice
1	2	3	4	5	6	7
						
knjiga
nega urada v Levovu.
Gotovina		Javne obligacije in drugi vrednostni papirji, ki se dado premenjati v denar		HranilniSne in druge vložne knjižice		Dragocenosti, trgovinski novci, inozemski denar in j drugi predmeti		Druge zasebne zadolžnice in drugačne listine	1 Datum oddaje opravilnega kosa sodišču	Sodni odlok o po- ložbi		Opomnja
										Datum in opravilna številka	Dan prihoda na depozitnem uradu	
K	li	K 1 h		K j	h	K 1 h		kosov				
8		9		10		11		12	13	14	15	10
												
Depozitni
c. kr. civil nosodnega depozit-
Dnevnikov Sien	Dan prejema ali izdaje	Ime sodišča, za katero se kaj položi ali izroči	Datum in opravilna številka sodnega naloga	Hranilna številka mase; zvezek in list glavne knjige	Oznamenilo mase	Oznamenilo položnika, oziroma prevzemnika ter položenega, oziroma izročenega predmeta
Število prilog						
1	2	3	4	5	6	7
			\			>
dnevnik
nega urada v Levov».
Prejemek									Izdatek									Prejem hranilnih pri- stojbin	
Gotovina		Javne obligacije in drugi vrednostni papirji, ki se dado pre-menjati v novce		Hrauil-nične in druge vložne knjižice		Dragocenosti, trgovinski novci, inozemski denar in drugi predmeti		Druge zasebne zadolžnice in drugačne listine	Gotovina		Javne obligacije in drugi vrednostni papirji, ki se dado pre-menjati v denar		Hranil-nične in druge vložne knjižice		Dragocenosti, trgovinski novci, inozemski denar in drugačni predmeti		Druge zasebne zadolžnice in drugačne listine		
K	h	K	h	K J h		K	h	kosov	K	h	K 1 h		K	h	K	h	kosov	K	h
8		9		10		11		12	13		14		15		16		17	18	
		1																	
Zapis o hoji na pošto
c. kr. civilnosoduega depozitnega urada v Levovu po priznanjene in nakazane
vrednostne pošiljke.
Leto: ....
Tekoča številka	Dan	Od kod prihaja pošiljatev	Ime sodišča, za katero je določena pošiljatev ali v čigar področje spada	Oznamenilo kosa (priznanih), poštna nakaznica itd.), vrednostni znesek	Zaračunjeno pod			Opomnja
					dnevu ikovim členom depozitnega dnevnika	dnevnikovim členom sirotinsko-blagajniSkega dnevnika	dnevnikovim členom dnevnika o sodnih pristojbinah, kazenskih novcih in pravnih listinah	
1	2	8	4	5	6	7	8	9
								•
Zapis o pošiljanju po pošti
i
o
Yy.
K
g
X
O
-a
•«—
ic
c
ci
n
£
s
=
a;
o
©
rs
ed
tf)
*5
c
*c
i
*3
(SlovenUch.)
Opomnja		S	
Dohod priznanila ali prejem-nega potrdila dne			v
Pošilja se (komu?)		CO	
Prejem hranilnih pristojbin	US	S	
			
Druge zasebne zadolžnice in drugačne listine	kosov	tH	
Dragocenosti, trgovinski novci, inozemski denar in drugačni predmeti	pC us	O	
			
Hranil-nične in druge vložne knjižice	-C US	C5	
			
Javne obligacije in drugi vrednostni papirji, ki se dadô pre-menjati v denar	-C US	X	
			
Gotovina	sz I “i		
			
Ime deležnika sirotinske blaga jnice; zvezek in list računske knjige		o	
Ime depozitne mase; zvezek in list glavne knjige		»o	
•A3|g BUJIABjdO BUpOg		T*	
uaj2 AO3JIUA0UQ		co	
afigod as užajapj;] ‘ubq		CM	
ti^liAaiç ujojiax		-	
42
	-	Tekoča številka	
	to	Dan izročitve	
	OÛ	Dnevnikov člen	
	4-	Sodna opra- vilna številka	
	U*	Izročeno (komu?)	
	05		Kuponi (zaprti)
		sr	
	<1	«	Poslano po poštni nakaznici
		£T	
	GO	Številka poštne nakaznice (pre-jemne knjige) po oddajnem listu	
	CD		Vloženo s prejemno položnico na šekovniračun civilnosodnega depozitnega urada
		sr	
		Dan, katerega se odpošlje šek; šekovna številka	
	h-1	Računski izpiski so došli ad 9 dne ad 10 dne	
	[X	O o 3 D P	
Zabeležna knjiga
ilnosoduega depozitnega urada v Levovu o depozitih in gotovinah sirotinskih blagajnic, izročenih strankam po poš
in v nakaznem prometu urada poštne hranilnice.
Zapis rokov
kr. civilnosodnega depozitnega urada v Levovu za obdobne uprave.
K S 21..
Zapis
c. kr. civiluosodnega depozitnega urada
Tekoča številka	Ime sodišča	Datum in opravilna številka sodnega naloga	Opravilna številka depozitnega urada	Ime depozitne mase; hranilna številka, zvezek glavne knjige in list	Ime deležnika sirotinske blagajnice ; zvezek in list računske knjige
1	2	3	4	5	6
			N		/
rokov
v Levovn za obdobne uprave.
Predmet opravila	Gotovina		Kuponi javnih obligacij in drugih vrednostnih papirjev, ki se dadô premen j ati v novce		Hranil-nične in druge vložne knjižice		Rokovi za izvršitev opravila												Opomnja
							januar	1 februar	§ a S	1 april	e	I	1	1 avgust	1 september	1 oktober	november	1 december	
	K	h	K ! h		K	h													
7	'8		9		10		11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21	22	23
• §						•													
K § 22, odstavek i.
Zabeležna
c. kr. civilnosodnega depozitnega urada v Levovu
Leto:
Tekoča številka	Dan dohoda naloga in depo-zitnouradna opravilna številka	Ime sodišča, datum in opravilna številka sodnega naloga	Hranilna številka mase, zvezek glavne knjige in list	Zvezek in list računske knjige sirotinske blagajnice	Predmet denarnega prometa	Vrednost					
						Gotovina		Javne obligacije in drugi vrednostni papirji, ki se dadô pre-menjati v novce		Hranil-nične in druge vložne knjižice	
						K	h	K	h	K	h
1	2	3	4	5	6	7		8		9	
									-		
1 8 >
Obrazec VIII.
knjiga
o denarnih prometih za nadrejena sodišča.
	Uspeh denarnega prometa					
	Vrednost					
Prevzemno potrdilo izvršitvenega organa	Gotovina	Javne obligacije in drugi vrednostni papirji, ki se dado pre-menjati v novce		Hranilnične in druge vložne knjižice	Datum in opravilna številka poročila o izvršitvi	0 p o m n j a
	K	h	K	h	K	h		
10	11	12		13	14	15
						
Zabeležna
c. kr. civilnosodnega depozitnega urada v Levovu o denarnih prometih
Leto:
Tekoča številka	Dan prihoda zaprosil-nega pisma	Dnevnikov člen prejema (v primerih komisijske izročitve)	Ime sodišča, ki zahteva izvedbo opravila, datum in opravilna številka pisma	Ime stranke, ki jo zadeva opravilo	Došel predmet in zadevni nalog
1	2	3	4	5	6
					
Obrazec IX.
knjiga
in komisijskih izročitvah za zunanja sodišča.
	V primerih, v katerih se odpošlje protivrednost			(V primerih komisijske izročitve] dan in dnevnikov člen izdaje	
Prevzemno potrdilo izvršitve- nega organa	Dan, katerega se odpošlje	Odposlani predmet	Dan došlega prejemnega potrdila		0 p o m nj a
7	8	9	10	11	12
				•	
(81ovenlBch.)
43
	t—‘	Tekoča številka	
	to	Ime stranke	
	05	Dan zaprosila stranke	
		Ime sodišča, datum in opravilna številka sodnega naloga (ob prepisih, vin-kulacijah in de-vinkulacijah)	
#	V\	Hranilna številka depozitne mase, zvezek in list glavne knjige	
1	a	Zvezek in list računske knjige sirotinske bla-gajnice	
	«sj	imenska vrednost	Vrednostnega papirja
	00	natančnejše oznamenilo	
	co	Odpo- slano (blagaj- nici) dne	
-•		Namen pošiljatve	
.		Prevzemno potrdilo izvršit- venega organa	
	IO	Dan prihoda novih kuponov, ozir. vrednostnega papirja	
	s	Opomnja	
»
sr
2.
t
1
Jf
o
« cir> t©
co
žitnega urada v Levovu o nabavi novih kuponskih pol k položenim vrednostnim papirjem, potem o prepisu, vinkulaciji in devinkulaciji državnih zadolžnic.
Naročilna knjiga
I
o
*//
K
Od c. kr. civilnosodnega depozitnega urada v Levovu.
Dnevn. čl.
Depozitni dnevnik. Sirotinsko-blagajniški dnevnik.
dne
190...
Prejemno potrdiio
o ....
ki jih je na tem uradu položil
in sicer za...................
masa .........................
V poročilo: Za dokaz veljavno opravljene položbe je izročiti položniku prejemno potrdilo na tej tiskovini, opremljeno s svojeročnima podpbonia uradnikov depozitnega urada, katerima je poverjena blagajniška uprava, in z uradnim pečatom; izvzeta so samo vplačila, ki jih je potrjevati v navodilu ustrezajočih vpisnih knjižicah vložnikov sirotinskih hlagajnic in hipotečnih dolžnikov sirotinskih blagajnic.
Imena in službene značaje uradnikov, poklicanih za prevzetje položbe in za nje prejemno potrdilo, je povzeti na civilnosodnem depozitnem uradu iz nabitka.
Na zahtevanje stranke se tukaj izkazana položba pozneje potrdi na sodnem položnem odloku, vročenem stranki, odvzcmši ta list.
Spisek
iaseèih se državnih zadolžnic, ki so bile položene na c. kr. civilnosodnem depozitnem uradu v Levovu.
«o
eo
«
Ime, stan in bivališče osebe, ki ima pravico dvigati obresti	CD	Ta razpredelek naj izpolni pristojno sodišče.	
čas, od katerega je dvigati obresti pri pristojni blagajnici	»O	Ta razpredelek naj izpolni blagajnica državnih dolgov.	
Oznamenilo državnih zadolžnic (vrsta, obrestna mera, serija, številka, ime, na katero se glase obligacije, datum izdaje in imenski znesek)			I = I
Zvezek in list računske knjige sirotinske blagajnice	co	.	a r & 1 l f
0> £ S >			f-. :s
V S "Sb			JŽ
M 2 s &			« H
.5 'n -S -WI	(M		
1 1 -S			
t- o N K >			
o) a 1	KS Jjä			
S •?	rH		
H S “ K/J			
	I-4	Tekoča številka		
■	ro	Ime mase, eventualno položnika		
	03	Vrsta opravilnega kosa, eventualno sodna opravilna številka; število prilog		
	4-		CD a 3 p 3 0 g 1 3 S s CD P- g tfl	1	
		Sri	g 00_ 2 3.	
		tr		
	O»	Dan		(Ako pride od civilnosodnega depozitnega urada na sodišče)
	05	sl. g. e? |5 5 £■ 5- S 5. mn ** “ 'S o< ? o “ g		
	<1	Dan, katerega se prevzame		Potrdilo civilnosodnega depozitnega urada
	00	Dnev- nikov člen		
/	CD	Podpisi		
		Opomnja		
Sri
«»
OT
<o
O
2
S
a
Depozitna vložna knjiga
Depozitna glavna knjiga
c. kr. civilnosodnega depozitnega urada v Levov u.
. . . . sodišče . . . .
Zvezek . . . .
Leto . .
K § 90.
Depozitna
c. kr. civilnosodnega depozit-
Hranilna številka :				Oznamenilo ) mase j													
—■ 1 Dnevnikov člen	Leto, mesec in dan prejema, oziroma izdaje	Datum in opravilna številka sodnega naloga	Tekoča številka		Prejem										Sklicevanje na tekočo številko izdaje		
				Oznamenilo položnika, oziroma tistega, ki dvigne, in položenega, oziroma izročenega predmeta	Gotovina		Javne obligacije in drugi vrednostni papirji, ki se dado premenjati v novce		Hranilnične in druge vložne knjižice		1 Dragocenosti, trgovinski j novci, inozemski denar in drugačni predmeti		Druge zasebne zadolžnice in drugačne listine			Lastnik	j K tekoči številki
					K 1 h		K 1 h		K |h		K |h		kosov				
	2	3	4	5	6		7		8		9		10		11	12	13
																	
glavna knjiga
nega urada v levovu.
Opomnje in zapisi
Izbrisi
kosov
(SloTenicoh.)
44
K § 111.
Sirotinskoblagaj -
c. kr. ciyilnosodnega depozit-
.... sodišče
Leto :
Dnevnikov ïlen	Dan prejema	Datum in opravilna številka sodnega naloga	Zvezek in list računske knjige	Oznamenilo položnika, oziroma tislega, ki dvigne,
Število prilog	ali izdaje			in položenega, oziroma izročenega predmeta
1	2	3	4	5
				
Obrazec XTI.
nični dnevnik
nega urada v Levovu.
Prejemek							Izdatek							Prejem hranilnih pri- stojbin	
Gotovina		Javne obligacije in diugi vrednostni papirji, ki se dado premenjatl v novce		Hranilnifne in druge vložne knjižice		Zasebne zadolžnice in cesije	Gotovina		Javno obligacije in drugi vrednostni papirji, ki se dado premenjati v novce		Hranilnične in druge vložne knjižice		Zasebne zadolžnice in cesije		
K	h	K	h	K	h	kosov	K	h	K	h	K	h	kosov	K 1 h	
6		7		8		9	10		11		12		13	14	
															
(Vrsta vrednostnega papirja, obrestna mera, datum izdaje.)	Serija :
	Številka (oddelek):
	Imenski znesek:
Hranilna številka depozitne mase	Zvezek in list računske knjige sirotinske bla-gajnice	Izžrebano dne	Naznanilo sodišču	Izročitev	Opomnja
1	2	3	4	5	6
					
(Prostor za povelja sodišča.)
Izžrebalni koledar
c. kr. civilnosodnega depozitnega urada v Levovu.
(Dan žrebanja)			(Dan žrebanja)		
(Vrsta vrednostnega papirja)			(Vrsta vrednostnega papirja)		
žrebanje od dne	pregledal	dan pregleda	žrebanje od dne	pregledal	dan pregleda
1	2	3	1	2	3
					
					
					
				/	
					
					
					
(Dan žrebanja)			(Dan žrebanja)		
(Vrsta vrednostnega papirja)			(Vrsta vrednostnega papirja)		
žrebanje od dne	pregledal	dan pregleda	žrebanje od dne	pregledal	dan pregleda
1	2	3	1	2	3
	1				
					
					
			—		
					
					
					
(Sloven lach. )
45
dolžnikov na koncu leta
Število varovancev na koncu leta
Število dnovnikovlh členov sirotinske blngajnici
1—*■	Število postavkov opravilnega zapisnika		
to	Število postavkov položne knjige		
to	Število ilenov depozitnega dnevnika		
	Število postavkov denarnih prometov za nadrejena sodišča		
O'	Število postavkov denarnih prometov za zunanja sodišča		
c	K h ;	Prejemek	Vsota vrednosti letnega prometa v depozitni upravi
	5* sr	Izdatek	
0	0 tr	Vsota hranilnih pristojbin za depozite	
	Število narejenih izpiskov iz glavne knjige, oziroma računske knjige in prepisov listin		
	O O S	3 o	1 «_i. P		
«
C05
I—*
to
Oi
g.
Izkaz o opravilnem obsegu
kr. civilnosodnega depozitnega urada v levovu za leto .