Uredništvo in upraViteljstfo/v Ptuju v gledališkem poslopju. - Šlajcn; izhaja vsaki drugi četrtek. datiran z dno naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se irorajo najdalje do pondefjka pred izda<> do- tične številke vposlati. Natis 12.000, cena ene številke 4 h. Staierc / 7 Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1-30. Pri odjemanju več ko |n Številk pri- meren rabat. Cena za oznanita za: 1 Stran K 32 strani K Hi.—. '/* strani K 8 (trani K -I-. - ., strani K. %.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. Stev. 3. V Ptuju v nedeljo dne 29. julija 1900. L letnik. Našim naročnikom Tako dolgo dokler se bojo tiskovine Ciril in Metodovega in Mohorjevega društva po župniščih razdelevale, in dokler gospodje duhovniki in učitelji bojo za ..Gospodarja" in »Domovino* naročnike nabirali in jim izvode delili, Tako dolgo bojo smeli tudi trgovci ..Štajerca" zastonj dajati. Jn ako bojo ti ljudje radi tega trgovce naznanili, potem bomo tudi mi gospode /upnike, kaplane in učitelje z ovadbo počastili. Materjala za to imamo dovolj. Razen tega smo mi na naše Stroške Dašim naročnikom, ki so na 10 ali več „ Štajercev" n; rečeni, pri o. ki*, namestništvu za licenc prodajanja Časnikov potrebno ukrenili, in sicer tako. da bojo tisti pravico imeli tudi posamične številke ..Štajerca • po 4 viharje prodajati, ali pa tudi zastonj dajati. ljr v Skoda po divjačini. Najboljši dokaz, da se za našega kmeta pri poljedelstvu nikdo ne briga, je postava 0 lovstvu divjačine. Govorilo se je sicer p lovstvu v deželnih zborih že večkrat, pa visoki gospodje, ki ljubijo lov, znali so vsako- Oslova napitniea. Od I'. K. Itesegger-ja. Dobri znanec, kateri se je rad' sstarimi povestr linami (»avi7, ker je mistil, v takih rečeh, tfa bi mu tudi staro vino ljubše bilo kakor pa kaka nova brozga; mi je pred kratkem pripovedoval eno staro povest, ki ni kar si bodi. Prišel je v najv&čji vročini neko soboto en kmet s svojim oslom v Ljubljano. Ko je pri mlinarju svojo vrečo z žitom odložil in se potem na trg podal je rekel: „presneta vročina katero moram trpeti." Jaz tudi, si misli osel. „Pa žeja ki jo imam!" pravi zopet kmet. Jaz tudi, si misli osel. Ko prideta do krčme, priveze kmet svojega to-varša s štrikom za plot, ki je v senci bil in teče < kremo na „glaš frišnoga." Lepo, hladno je vino, sladko je in zraven še rezki kar se na jeziku čuti. „Kaj je to za eno vino?" vpraša kmet. „Luten-berger", odgovori krčmar. „Glej, glej, lutenbergerja imaš ti? pa je tudi pristen?" Krčmar ga po strani pogleda: „Kaj misli ti o meni? da bi jaz ne imel pristnega vina? Ne,, in si misli: kaj. ali nebo kmeta nazaj V - Potrese z glavo, — Še enkrat — in štrik se je pretrgal. Sedaj sme iti tudi on kamor hoče. Poda se toraj na dvorišče k vodnemu koritu svojo žejo gasit. Ne rnis ko iz korita pije, kaj je to za ena voda > Jaz g spoznani, ali je to slaba voda. ali pa dobro vino Vbogi viničar pa je. da bi tudi za njegovo kravico kaj ostalo, s slamo po malem delal in tako so zajci slamo na stran potisnili in mlada drevesca poškodovali. Stopimo še dalje; ob Dravi imam zapuščen nerodoviten log, kateri je večinoma z peskom pokrit. Ker pa kot poljedelec nečem, da bi kak kos zemlje brez koristi ostal, naročil sem pri erarični drevesnici v Cclji 1000 borovih in smrekovih mladik, jih tukaj posadil, kjer so lepo uspevale, pa tudi sem je prišel ta nebodigatreba in skoraj vsa mlada drevesca obrizel. Tudi akacije mojega soseda je hodil ta požeruh glodat. Kako škodo zajci, jazbeci in tudi fazani na polji pri pšenici, rži, koruzi, krompirji i. t. d. narejajo, ve le najbolje poljedelec, ki škodo trpi. Tako toraj zgleda kmet. On more poleg druzih nadlog za gospode lovce še divjačino rediti. Ako pa se komu zavoljo škode potožiš, pa ti reče: „ja, saj znaš zato tudi odškodnino dobiti." Seveda, pa zmed 100 kmetov si bo komaj eden ujmi pred okrajno glavarstvo stopiti in za odškodnino prositi, ker vsak ve, da bode pot skoraj gotovo zastonj. Če *pa že res do obravnave pride, pa se mu tam reče „zgli-hajte" se, dragači bote mogli še komisjon plačati in res odškodovan posestnik boječ se stroškov komisjona se poda in reč je s par goldinarji poravnana. Zadni cas je, da primemo reč na pravem konci, ker tukaj bo pomagalo le radikalno sredstvo. Mi zahtevamo torej sledečo lovsko postavo: 1. Vsakdo imej pravico po vsem svojem posestvu divjačino, posebno največje škodljivce, zajce, loviti ali tudi z vsem mogočim sredstvom pokončavati. 2. Pravde, ki se tičejo po divjačini povzročene škode, naj padajo v tisto vrsto tožb kakor spadajo sploh tožbe za odškodnino. Stajerc. So koiizunma društva koristna? Vsi stanovi se organizujejo, da bi svoj položaj zboljšali. Obrtniki delajo skupno, da bi se zidov in prileze se mi vseedno dobro; zdaj bom nehal piti in začel žlempati — pijančevati. Cez nekaj časa na to pride pader k svojemu lesenemu vinogradu pogledat, kako vino na solncu zori, najde korito prazno in osla polnega. Niti zrela vinska jagoda ni tako lepo okrogla kakor zdaj naš osel ki začne z glavo kimati, z gobcem smrkali in slednjič lepo svoj i—a, i—a peti in si misli: jaz tudi kaj doprinesem, da se kakor živina nažlampam. Pader hiti v krčmo: „Cegav je ta osel od zunaj?'1 Kmet pa ravno dremlje in le sem in tja malo pogleda in godrnja: ,,Kaj! od enega osla govorijo? zalo se moram pa jaz potegniti. Osel je moj." ,,Tako tudi bo", pravi pader „in ti kmet mi boš tudi škodo povrnil. Polno korito vina mi je tvoj osel požrl. Vsa trgatev je proč" „Sem mu li jaz ukazal, da naj tvojo brozgo izpije?" vpraša kmet. „Ti imaš- svojega osla privezati, da se ne bo odtrgal in škode delal. In ako tvoj osel škodo naredi, boš ti zato odgovoren." Polno korito vina boš plačal ti! zastopiš?" Na to se kmet razjezi. Po divje se vzdigne, vsekne in pravi: „ Pader, ko bi ti tvoje vino tam imel. kamor sliši, namreč v klet in bi moj osel zraven prišel, še le potem bi znal ti razsajati. Ako kmet v | krošnjačev rešili; učitelji snujejo društva, da bi svoj mer, zaslužek povikšali in celo advokati so za sebe zadnji km* čas večje shode sklicali, pri katerih so po državi pokali, ^voj ker po novem pravnem civilnem redu pri dolgovih petih goldinarjev tožbeni stroški več 30 goldinarjev p k znesti ne sinejo. In kmet? Ja temu so trikrat večje in ! davke na rame naložili kakor komu drugemu in zakaj? prvič zato, ker on s svojim posestvom nikamor iti pot ne more in drugič zato, ker si pomagati ne ve, če se mi mu krivica godi. ;; j In ker nikdo kmetu pomagti noče, zbrali so se ko] konečno tu in tam gospod župnik. kaplan in nad- kal učitelj skupaj in rekli: „Kaj je treba, da kmet svoj cel denar trgovcu nosi! Ustanovino konzumno društvo in zal potem ostanejo groši kmetu." In tako so 100—150 zhj vdeležnikov skupaj zbobnali in /saki je mogel 2—3 gol- sti dinarje plačati zato, da bo potem pri „konzumuu ne kupovati smel. Pri tem mislro vsi, župnik, kaplan, po nadučitelj in kmetje, da bojo kmali bogatini postali, kii O vi zaslepljenci! zakaj niste tudi vašega kramarja v v vašem kraju bližje pogledali. Uložec se muči že 20 let, pr on razume v svojem mezinci od trgovine več kot lo celi župnik, kaplan in nadučitelj n proti vsemu temu še ni — bogat postal in le s trudom in stisko svoje dolgove |] plačuje, če tudi od zore do mraka za „pudelnom" stoji in mu žena in otroci pri kupčiji pomagajo. Tako je tudi vsepovsod p-i konzumnih društvih bogatija izostala. Tam je bligo slabše kakor pri kramarja, ker gospoda župniki in kaplana je židovski ti agent „našmiral-, dohodke tejja podjetja je pa komi, n- ki se ga je nastavilo, porabi!. Ko bi ti ljubi kmet ■/,} tudi vedel, koliko se je nepre/idoma za tvoj denar z; za napravo in osnovo društva izralo, koliko nepotrebnih n potov in kazni že izplačalo, bi se za glavo prijel. Daj y„ si od teh gospodov društvene raame in knjige predložiti k in vklel boš, če si malo preb'isan, kam vas bo še r konzum spravil. Na vse to pridejo vsakovstna plačila, ker up- l niki pritiskajo, če tudi so gospnlje morbiti blago na t krčmi sedi, osel gre pa na dvorišče, ima osel prav. t In ako je osel žejen in gre k vdnjaku, ima tudi prav. \ Ako pa je v vodnem koritu slaoa voda in jo živinče i pije, pa nato zboli, no, kdo je pa potem kriv? tisti, s ki je vodo pokvaril. Vi bote plačali pader, od vas i bom zahteval zdravega osla, čemi ta pijani pogine." < Ko pader vidi, da je ta kmet todalo zasukal, postane vljudno divji, gre k sodniji in toštenost^ničuje namreč govore, da noben pijanec, igralec, slepar ali moralično nezanesljiv človek pri takem društvu nobenega posojila dobiti ne sme. Razpor in politika se pri takem društvu tudi ne trpi. Gotovo z veseljem mora vsakdo komur serce Za ubogo zapuščeno kmetsko ljudstvo vroče bije, taka podjetja ki skrbijo za osebni kredit z nizkim činžem, srčno pozdraviti, in delovati na to, da se takih društev, in to so ravno Raiffeisen-ovi zavodi kolikor mogoče mnogo vstanovi. Vi pa dragi kmetje tudi veste: „v slogi je moč" zbirajte se tedaj, posvetujte se in snovajte take denarne zavode s trdnim prepričanjem, da Vam bode tudi res dober sad obrodilo. Razno stvari. (Letošnja kupčija s sadjam.) Več sadjerejcev se nam je potožilo, da letos, ko je sadje polno, posebno ko bode veliko jabelk, se jim sramotne cene obetajo. Uredništvo „ Štajerca" obrnilo se je takoj na štajersko sadjerejsko društvo, na štajersko kmetijsko družbo in štajerski deželni odbor s prošnjo, da naj v inozemskih in posebno tudi v Nemčiji izhajajočih časnikih naznanijo, da naj mnogi sadni trgovci k nam na Spodnje Štajersko sadje kupovat pridejo. (Veliki poraz konzumovcev v Leskovci.) V nedeljo dno 15. t. m. imelo hi se v Ixskovci vršiti za občinski odbor nove volitve in gospod kaplan ter nadučitelj gospod V. Stoklas agatirata že od 14 dni sem od hiše do hiše, da bi občinski zastop popolnoma v roke konzumnega odbora spravila. Da bi pa tudi zmagala, vporabila sta ta dva imenitna gospoda vsa mogoča sredstva, pregovarjala in plašila sta kar na debelo ter ljudi na zlorabo volilskih pravic pripravljala. Gospod nadučitelj dal se je v voli Ini imenik kar dvakrat vpisati, enkrat kot na-duČitelj v tretji, in enkrat kot posestnik v drugi razred; gospod župnik celo štirikrat, enkrat za sebe, dvakrat za cerkev in enkrat pa za »svetega Andraža". Na dan volitve pa se v cerkvi ni nič druzega pridigovalo, kakor od volitve. Duševni voditelj agitacije pa je bil gospod nadučitelj Stoklas, kateri je vsako volilsko sleparjenje odobril in očito tudi dvojnoglasni sistem po belgijski šegi za Leskovec adoptiral. Vzlic temu obupnemu prizadevanju doživeli so gospodje konzumovci go-rostasni poraz. Ljudstvo v Leskovcu je tega konzumskega gospodarstva v občinski ceVici že toliko sito, tia so se Vmetje k mestnim volilcem po pomoč zatekli, sami pa se polnošte-vilno volitve udeležili, in proti dosedajšnim občinskim odbornikom volili. Voljeni so v tretjem razredu: Jože Vidovič s 44; Jofce Vindiš s 37; Andrej Vindiš s 36 in Juri Kmetcc s I 3^ glasovi. Dosedanj'i obcinsVi predstojnic YotocriiV 6oY)S\ )e savno \6, natWcvieY) \. StoVia^ pa IZ «\asw to t. w>S\-w^ \>v>d-ležita tudi oba druga konzumska kandidata, če tudi so bila pravilno izdana pooblastila viničarjev gg. Kasper- in Koficr-ja od volilne komisije ovržena. Zanimivo razvil se je volilni akt v drugem razredu. Gospod nadučitelj, kateri je že v tretjem razredu svoj glas oddal, hotel je še tudi v drugem razredu voliti, a bil od volilcev zavrnjen, na kar je ta „dični" gospod suho odgovoril: „preje sem volil kot nadučitelj, sedaj bom pa kot posestnik." Zakonito izdano pooblastilo nekega viniČarja bilo je ovrženo, gospod kaplan je pa na povelje nadšČuvalca — pardon — naduČitelja s pooblastilom g. Ane RepotoČnik pro-tipostavno volil, k čimur je nadučitelj duhovito opazko sprožil: ,ja en kaplan je kaj druzega, kakor pa en viničar!" Vse te nesramne sleparije niso mogle zabraniti, da bi „konzurovci" zopet ne podlegli; na kar je volilna komisija brez da bi izid volitve naznanila „jo potegnila" in s tem volitev v prvem razredu preprečila. Tako škandalozno počenjanje teh pre-brisancev zbudilo je samo ob sebi umevno med kmeti opravičeno ogorčenje, in so gospod župnik, kaplan in nadsču-valec in nadučitelj prav trpke opazke slišati mogli. Kolikor mi vemo, bodo volilci se s prošnjo na okrajno glavarstvo obrnili, da bi ono tem velikim možem posel volilne ko- misije odvzelo in volitev skoz komisarja dokončalo. Prav ve- | selo in posnemanja vredno bi bilo, da se vsem takim kon- i zunskim razmeram že enkrat konec naredi, pri katerih ni dru-zega kot pohujšanje in propad že tako ubogega kmeta. Naj bi že enkrat na pravem mestu sedeli možje, kateri kaj razumejo, ne pa tisti, ki mislijo, da je plug le velik komar. Na oje drugokrat. Oho! pa še nekaj, sicer bi bil velik greh, če bi se to pozabilo. Ko seje namreč cela komedija skončala, zgodilo se je nekaj strašnega. Odprla so se farovžke hiše vrata in ven stopijo dušni pastirji (kršanski duhovniki f?|) oboroženi z eno veliko ključavnico ..obešenico" (maščevanja; corpus delicti.) In s to ključavnico podajo se k tistemu vodnjaku (studencu), iz katerega I.eskovčani in marsikateri žejni in utrujen popotniki vodo zajemajo, pa — ga trdno zaklenejo, zraven pa orijo: „Ker niste hoteli volili za nas, pa tudi naše vode ne bote pili." Leskovčani pa vzemejo mali katekizem v roke in notri stoji na strani 72 zapisano: „Katcra so telesna dela usmiljcnostir Telesna dela usmiljen ost i so: 1. lačne nasititi, 2. žejne napajati in — vrli Leskovčani z glavami zmajejo. Ne čudite se kmetje Leskovčani! Že naš zveličar je rekel: „Sledite njihovim naukom, ne pa njihovim delom. Hvala Bogu, da imamo še mnogo župnikov, kaplanov in učiteljev, ki ni so taki kakor gori omenjeni. (Dopisniku i/, sv. L pri P.) Glede" osnovanja Reiff-eisen-ovih posojilnic opozarjamo Vas tudi na današnji drugi odstavek in bodemo prihodnjič posebno radi osnovanja in pravil statutov) v našem listu več govorili. (Iz Cerkovnjnkn v Slov. goricah) nam piše neki gospod Jože Vrba dolgo in jako učeno pismo. Mi seveda ne vemo, ako se sploh kaki Vrba tam nahaja in tudi' ne ako se mogoče za tem gospodom kak ravno tako učeni gospod od-nik ne skriva, pa dotični naj ima odgovor: ta gospod piše: ..Rajši naj ima slovenski advokat zadnji vinar, kakor pa nemČurski trgovec prvega. To je1 princip naših slovenskih kmetov!" Dobro je zadel gospod advokat, kateri je to prebrisano pismo pisal. Mi vemo že zdavnej, da je dosti advokatov, kateri res kmetom zadnji vinar poberejo, — in glejte, ravno zato izhaja , Stajerc", da tudi tem kmečkim prijateljem v njih posel poseže. No, jpa pokažite nam kmeta, kteri svoj zadnji vinar tudi res ,,z veseljem" advokatu da. Ako bi bili narodni advokati res taki ljudski prijatelji, kakor se na shodili in po časnikih h val i saj o, potem ljubi advokati, bi mogli vi vaše zadnje vinarje kmetu dati, ne pa zadnje vzeti. Vi pošiljate vaše agente na deželo, kateri kmete kakor lačni volkovi napadajo, k pravdam nagovarjajo in jih skoz to v nesrečo spravljate; kadar ga pa enkrat za vrat zgrabite in do zadnje srajce slečete, ga ne vprašate, ali je Slovenec ali Nemec- Slovenski kmetje! »Stajerc" je vaš pravi prijatelj, kajti on vam daje odkritosrčna navodila. Ako vas ljubi kmetje hoče kdo k pravdam napeljati, spodite ga ven. Ako pa imate sami veselje do pravd, rajši pojdite v krčmo, pa rajši tisti denar zapijte, ker boljši je pijan, kakor pa bolan in lačen biti. - (Giftna krotil) dal je ime v Celji izhajajoči časopis ,.Domovina" našemu listu „Stajercu." Po pravici pa je le »Domovina" že čisto giftna, ker je nikdo ne mara, in le našega ,.Štajerca" rajši prebira kakor pa tisti dragi časopis: „cvet celjskih advokatskih pisačev." Ne jezi se ljuba »Domovina**, ampak pobolšaj se. Ako boš manj ogovorjala in ščuvala, in za kmečki blago; stori'a, te bojo tudi kmetje rajši brali. Lepota tvoje pisave ti ne pomaga nič, ako same surovosti goriš. Za naprej te pa lepo prosimo, da nam nikar ne zameri ako se na tvoje budaiosti več ozirali ne bomo. (Sv. Trojica v Slov. goricah.) 19. julija ob treh po-poldan spremili so k večnemu počitku pri Baden-u ponesre-lega c. in kr. žandarmerijskega postajovodjo gospoda Štefana Cinglak-a. Pridružili so se sprevodu razen sorodnikov gospodje: c. in kr. žandarmerijski ritmojster Cora iz Maribora, c. kr. sodni pristav dr. Rostock, kanclista Ureg in NcgovetiČ, C. kr. davčni kontrolor Krajnc, učitelji, c. in kr. finančna stra-l Sv. Lenarta pod poveljstvom načelnika gospoda Karla inbauer-ja, občinski predstojniki z okolice in drugi. Osem-ev pod vodstvom c. in kr. žandarmerijskega jstra Hahne-ja bili so mu kot častno spremstvo. Go-je na tako tragičen način od nas poslovil, bil je v obče priljubljen, in šele 32 let star. Od | 16. marca t. 1. imel je čast našo zandarmerijsko postajo vo- I diti. (Iz ljutomerske okolice.) Gospod župnik, kaplan in eden njihov pristaš so se nekemu krčmarju zagrozili, da ako bo on še nadalje naročnik »Štajerca", da se ne bojo samo oni njegove krčme izogibali, ampak tudi druge goste odgovarjali. Krčmar pa jim da ta-le pravi odgovor: »Štajerca" nisem jaz za sebe naročil, pač pa za kmete, ki ga brati želijo- In, ako ga jaz ne bom imel, se bojo pa kmetje sami naročili, in tako se bo ta list še bolj razširil. Tako krčmar. — Ako pa te osebe s svojim maščevanjem utihnile ne bojo, jih bo „Štajercn po imenih razglasil, da bodo kmetje svoje kmečke neprijatelje tudi poznali. (Ptuj, 19. julija. Poročilo sejma.) 18. julija se je prignalo: 76 konjev, 259 volov, 190 krav, 418 drobnice in 101 svinj. Živina je bila večjidcl štajerskega plemena. Cene so bile zmerne in kakovosti primerne. Kupčija se je razvila prav živahno, in so se večje pošiljatve za Gradec, Sčavnico, Vel. Florjan, Upnico, Trst, Polo in Sarajevo nakupile. — Prihodni živinski sejem se bode s Osvaldskim sejmom t. j. na 6. avgusta t. 1. v jednem veršil in za tega delj odpade na prvo sredo, t. j. 1. avgusta živinski sejem. Prihodni svinjski sejem bode na 25. julija t. I. Pcrotninc se je v petek na 20. julija t. I. okoli 700 komadov prineslo in do zadnega prodalo. Pe-rotninski sejem pade na vsako sredo in vsaki petek. (Sestanek ognjegascev v Vel. Nedelji.) 17. junija bil je v Veliki Nedelji prvi letošnji ptujskega okraja ognjegaški shod, in so od sedmih prostovoljnih ognjegaŠkih društev prišla sledeča: ptujsko, ormožko in ljutomersko. Da niso tudi iz Središča prišli, so se opravičili, sv. Icnarški mi sv. trojiški pa se niso. Ob lla4 uri popoldne so se pod poveljstvom načelnika J. Kluchcrja in načelnika namestniku J. Meškota pričele učne in gledne vaje. Vse vaje bile so prav dobro izpeljane, in dokazalo se je kaj da tudi mala moč zmore. Posebno zanimivo je bilo videti, ko so na povelje načelnika v par minutah vse priprave v redu imeli in že dve s slamo krite hiše z vodo škropili, d asi ravno so mogli v to svrho dolge prtene cevi od daleč napcljavati. Po vaji je sledila seja, pri kateri so se vsi načelniki za tako izvrstne vaje toplo zahvalili. Tudi Vi, Vel. NcdeljČani ste žiher na tako svojo požarno društvo ponosni. (Roparski umor 84letne starke.) V Ruvanju (Ross-wein) pri Mariboru zgodil se je v soboto popoldne grozen roparski umor. Neka zver v človeški podobi predrla je z ostrim jeklom ubogi slabotni starki srce. Na poti med Razvanjem in Sv. Bolfenkom stoji samotna koča. Tukaj je zidar Franc Predan kupil en oral zemljišča, postavil si kočico in s svojo materjo ubožno živel. Ko je v soboto po težkem delu se vrnil domov, našel je svojo mater v krvi, trdo in mrtvo v postelji ležati. Ker je morilec starki nož skozi rebra srce predrl, je najbrž že v 15 minutah umrla. Ne zadosti, da je ropar starki že srce predrl, ji je nož še dvakrat v tilnik zasadil. Poropal je 21 gld. gotovine, 1 sukno, 1 hlače, 1 lajbič in en par še skoraj novih čevljev. Najbrže je starka imela še posebej par goldinarjev, ki jih je vedno seboj nosila. Morilec se je po umoru najbrže proti mestu podal, ker so se pri vojaškem strelišču hlače našle, ki bodejo najbrž lastnina Franc Predan-a. Zločina sumljiv je 30 —40 let star možak, srednje postave v rujavi obleki in z rudečkastimi brkami. Pekarija na deželi blizu Celja z dobrim prometom, je z, ali brez zemljišča po ceni za prodali. Več pove iz prijaznosti gospod Joiiann Straschek v Celji. glavni trg štev. 4. Jos. Pallos v Celji ima 400 Dektolinw iabelcnika iz leta 1897. 100 litrov za ceno po 3fl8T* 24 kron *3C za prodati — Naročila clopošljejo se naj na Jos. Pallos v Celji. Ce,Je Alois Walland Ce,je trgovino špecerijskega blaga na debelo in drobno. TjdST" Zaloga parne moke ""H^fT firme C. Scherbaum & Sbhne v Mariboru po najnižji ceni, v Celji poštnine prosto. Razpošiljatev kave po 5 kil franko na vsako poštno postajo, po nižji ceni kakor v Trstu. Brata Slaumscb V A TUJI priporočata Mpdium' ^iva'j:ie 8troje, -Hove Ca za črevlarje ;; Titania) in kroja,*, ..Ringschiffchen". šivalne stroje za črevlarje in krojače, Cylinder Elastik za črevlarje, ,,Styria"-bicikelne. Zaloga vsakoršnih delov za bicikelne in stroje. Vsak naj zahteva cenilnik (Preisliste.) €n priden kravar se sprejme v službo, kje, se zve pri gosp. Kari nu Sima na Bregu pri Ptuju. -K •+< i-■+< -+< -+< -*< -K -*< -H ■M -K -*< -♦< -♦< -*< -K -K -M -K 3 >¥- Bratov Uray v Radgoni trgovina priporoča svojo veliko zalogo kovanega železa, pleha, drotnatih žebljev, mlatilnili mašiti ,.Goplne", mašine za slamo rezati, vinske preše, presne vretene (sveče), traverse, železniške sije. šivalne mašine. grobne križe, kakor tudi cement po nizkih cenah. Wf^^H^«^FTWWWfRWf^X foOftOOOOOOOQI llled. imto- Dr. 3o$- Kura$ ordinar skupnega špitala v Radgoni, glavni trg 133, ženski zdravnik, porodni pomočnik in bivši ranocelniški slušatelj „,.,.. ( dopoldne od 9 do 12 ure. 01climra I popoldne od 2 do 3 ure. O o o o o o oooooooo Kobila za plemen, brez pogreška, 8 let stara, 15V* pesti visoka, k vožnji in k jahanjem rabna, je za prodati ali se zamenja. Vprašanje pri Kari Kratzer v Ptuj!. it • i ) ftfP' '1 1 n , m. zdravnik v skupnem špitalu v Ptuju. 1 Zobozdravnik, piplje zobe brez bolečm. $< it plombira za 1 gld. in višje, stavi umetne zobe, tudi krone, mostke in cele čeljusti. Johann Kramberger, poprej J. Deller v Radgoni, glavni trg, k ..zlati kugli" priporoča svojo bogato sortirano zalogo špecerijskega, materijalnega in barvarskega blaga. Velika zaloga Judendorfer, romanskega in portlantovega cementa. C. kr. prodaja pulfra, velika zaloga kapselnov in patronskih rorčkov vsake velikosti. Dobro in vredno se kupuje pri ^ Francu Wegschaider-ju v Radgoni naj veča zaloga robe za obleke, zidanih robcev, barhentov. perilne robe, platna, postelne robe, gradi za Žimnice (ma- drace), stole za gospode, cajg za hlače i. t. d. Posebno se opozarja na velik izbor najnovejše robe za ženske obleke in zidanih robcev, kakor na glasovito zalogo cvirnatega platna in cvirncajga. V podružnici (Filiale) je velika zaloga vseh sort otročjih vozov. i Kopališče v Ptuju. » I Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko- I 4 pele in vsaki torek, četrtek in soboto od 1 do 2 ure ) | popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper tr- ) g ganje po udih in kosteh. | JOS. KASIMIR v Ptuju, florijanski trg. Trgovina špecerijskega i" vsakovrstnega blaga, zaloga piva ..Reininghaus". zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja ,,Generali'' ustanovljeno leta 1876, — priporoča najmočnejši ŠpiritUS ZA jCSill, Žflaitja-TiK, najboljše olje, CChlCnt, karbOlinCUltl, žgano smolo, suhe in oljnate farbe, povlah (firnajs) galico, rafija, žocplo, gumi za ceplenje, apno za klajo (futterkalk.) fircttka sel. Živinske in druge kortače. papir za muhe i. t. d- — in druge reči po najnižji ceni. GEORG STELZER, tapetar in dekorater v PTUJU, gospodska ulica 12, priporoča svojo zalogo izgotovlj enega tapetarskega blaga, vsakovrstne madrace. počivalnice ali divane itd. po najnižji ceni; gospodje Župniki dobe posebni rabat. JOSEF GSPALTL. zlatar, srebrar in optiker v Ptnju, crkvena ulica št. 6. priporoča svojo 2alogo najnovejših, naj priprav nejših in solidnih Žlahnib kamcnoD, zlatnine, sreberninc itd., potem tudi svojo veliko zalogo zlatih, SKbernib, tUla- in nikelnastib ur. Za vsako uro se več let jamči. Staro lepoti j o in dragotijo kupuje po najvišji ceni, ali jih pa tudi 2a- menja za drugo robo. UsakOvrstna popravila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo. 1H ■ ■ ■ ■■! Josef Kollenz v Ptuju priporoča svojo mt~ steklarsko in porcelansto blago "i* posebno mednike (sodčeki za med), steklenice (flaSe) za jesih in slatino, šipe za okna. Velika izbira pOSOde za gostilne. Okvire za podobe, poziačcnjc okvirov in vsaKoršnib lesenih in kovinskih reči. ■ ■ ■ ■ ■ S. Friedrich v Ptuju, poštna ulica št 4, Mizo posojilnice kupuje kosti, cape, staro železo, vsakovrstne kože in žito, vsakoršni fižol, veštajn (vinski kamen), kakor tudi kovinske odpadke po najvišji ceni. V Teržici pri Ju rove : dobe se na zagi vedno po najnižji ceni: drva za kurjavo in sicer: orehovi odpadki, žagovina in drevesna škorf ja za vinogradski kompost. On pa tudi kupuje vsakovrstne panje in les za| sodarje v Ptuju, kakor tudi na žagi. : : $ratov Slamitsdi trgovska podružnica v Ptuju — Wagplatz priporoča svojo obilno zalogo špecerijske, roko- delne (manufakturne), Norimberške lepotiene in drobne robe, Tam se dobiva tudi pravo domačo platno za rjuhe in obleko po najnižji ceni. Kari Aekermann, urar v PTUJU, glavni trg, j v gledališkem poslopju ima veliko zalogo ur, zlatih in srebernih reči. Zenitbene prstane vsake velikosti. Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god- benih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni in proti jamstvu. Ustanovljeno h-ta 1842. V. Schulfink, trgovina s špecerijskim blagom v PTUJU, glavni trg priporoča iz 'svoje velike zaloge sladkor, kavo, riž, moko, južno sadje, olje, jesih itd. Gumi za cepljenje, najboljše žveplo, bakreno galico in rafijo po najnižji ceni. Agcntura c. kr. priv. zavarovalne družbe d oesterr. Phonix." T7" koroška ulica $tev. 17 in 24. Piva štajerska trgovina žimnic (Drahtmatratzen) in pohištva (Mobel) priporoča vsakovrstno pohištvo, medleno, politirano in lakirano, železne postelje, lepe otročje postelje z omrežjem, tapetovano kostne postelje, vsakoršne tepihe (preproge) žimnice (madroee) iz konjske dlake, morske trave in Afrique-zimnice, ogledala vsake velikosti, žimnice, — lastni izdelki — in drago posteljnino. Vse blago le najboljše kakovosti in po najnižji ceni. Tiskarna [> "S parna žaga m I mizarstvo. Na novem Icntnem trgu (Lendplatz) tf Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz- žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa- hati i. t. d. Vstreže se po vsem najhitreje in po najnižji ceni. W. Blanke, Ptuj, glavni trg 6, urcdjena z motori, najnovejšemi stroji in modernimi pis-menkami (črkami) prevzame vsakoršna tiskovna dela, ^ <2, č?etger~jeva trgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, priporoča svojo največo zalega molitvenih in šolskih knjig in ljudskih (narodnih) spisov. Rudolf Tabor v Celji fj Glavni trg 14 Gospodska ulica 5 priporoča svojo obilno zalogo izgotovljene Obleke za gospode, kmete in fante (otroke) po najnižji ceni. kakor: poslovne liste, račune, pobotnice, fakture, tabele, okrožnice, prospekte, cenilnike, nadpisne liste, nadpise na listih, povabila, pesmi, programe, vizitnice, plesni red. Statute (pravilo), tarife za jedila in pijačo, zaročne in ženit-bene liste, oglase (plakate), smrtne oglase, letna poročila itd. Prevzame se tudi natis brošur in spisov (knjig.) 3^f Lastne knjigoveštvo. ""^fcE Velika zaloga dvojezičnih tiskovin za cerkvene, občinske in šolske urade itd. itd. _____ ri,'l1'';ir,:,r;,'';,'i,,':'':,'':,'V7:","'r,rI1''I- r H. Prettner prej J. Weiner v Celji, glavni trg. štev. 18. Zaloga steklenega, porcelanastega, Kamenitneqa blaga in majolik. Prevzem posteklenja pri stavbah in vsakoršnih popravil. f^®Q®®®®(S^®®0®^^®®®®i veletrgovina z vinom priporoča rudečo vino 1. 1899 100 litrov po 30 kron, belo vino I. 1899 100 litrov po 36—10 kron iz svojih vinskih kletov. Stavbene šine "IK : 6 4 •4 -t iT dopošilja ročno iz svoje zaloge Jo h, Radakovits, trgovina z železom v Celji. Opekarnica v Celji il I F. Ill, parna opekarska peč izdeluje: lvForm-Keil-Steine nUerblender" in naj boljšo zidarsko opeko; posebno otlo „Strangfalz" opeko. Brzojavni naslov: Ziegelwerk Cilli (opekarnica v Celji.) 1133 Razglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji 1900. Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 5. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega. keu se vrše v dotičnih tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma. Svinjski sejmi: Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. g^T" Tedenski sejmi; Tfesj Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dneh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega Župan lesa, krajnikov, letev dat) trsnega kolja i. t. d. Mestni urad v Ptuji. J. Ornig. Vstanovijena leta Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tuo-liraiiiliiicnein uradu. vlad. dršaunega mesta 3>tuj Mestni denarni zavod. t__ Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. i— 10 U Občenje z aost. ogersRo banko. Ravnateljstvo. o! Lekarna pri zamorce y Radgoni priporoča slednje zdravila: Za giht in rematizem (trganje po udih in vra-ženju) 1 ftaška 50 kr. ali 1 krono. Kričistilen čaj, 1 zvezek 80 kr. ali f>0 vin. Krofgeist, 1 glažek 20 kr., ali 40 vin. Mazilo zsl krof, 1 tigelc 20 kr. ali 40 vin., posebno dobro sredstvo za krofe in debeli vrat. Prah proti Medenici, 1 škatelca 20 kr. ali 40 vin. Prah proti potnim nogam, I škatlica 40 k r., ali 80 vin. Prah proti kašlju, 1 škatlica 20 kr., ali 40 vin. Fina ribja mast, 1 flaša 60 kr., ali I K 20 b. Kolodium za kurja očesa. (lasa 35 kr. ali 70 h. Pflašterproti kurjem očesom, 1 skailca 30 kr., ali 60 vin., prav izvrstno sredstvo za kurja očesa z debelo kožo. Balsam proti ozeblini, 1 (laška 25 kr., ali 60 vin. Konjski prah, izvrstno za goltanec 25 kr., ali 50 vin. Mlečni prah za pomnoženje in poboljčanje mleka 20 kr., ali 40 vin. Svinjski prah proti perečem ognju in črmnici SO kr. ali 60 vin. Homejopatične kaplice za svinje proti črmnici 25 kr. ali 50 vin. Celtlne proti glistam, izvrstno sredstvo za velike iu male 1 škatlica 25 kr ali 50 vin., kakor vse sorte domače in vnanje špecijalilete. Razpošilja po pošti dvakrat na dan. Maks Leyrer, lekarnar v Radgoni. i as 3 Jh to »• In T! tt 1:3 -■O a l< P 30 Naznanilo. er 26. avgust ravno na nedeljo pade, se bode 12. veliki živinski letni sejni na Bregu pri Ptuji \ponedeljek dne 27. avgusta 1.1. vršil. Občinski urad. KKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Med. univ. , hh, jI. klelltrg, | ordinar skupnega špitala v Ptuju, | je svojo dosedajšno stanovanje premeni! in orciinira sedaj na florjanovem trgu št- 5, (Ferschisches Haus.) XX X s Cratiii^Siiger V Celji. Trgovina z špecarijskim, kolonjalnim blagom, sladčicam (delikatese) in mineralno vodo na debelo in drobno. X XX G. SCHMIDL""vi nasledniki v Celji Rotovžka ulica I „zum Bischof1 Glavni trg 20 trgovina % suknenim, rakotvornim, platnenim, drobnim, tkanim in novostsnim blagom. Največja in najstarejša zaloga šivalnih strojev in bicikelnov. Obrazci se brezplačano dopošiljajo in vsem zunaj nim naročilam najhitreje in po vsem vsfcveže. Živinski in letni sejmi v Slovenski Bistrici 1900—1901. Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti; dne 4. maja; dne 4. junija; dne 25. julija; dne 24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. oktobra in dne 23. novembra. Ob teh dnevih vršijo se razun kramarskih in živinskih sejmov, ob jednem tudi IW" konjski sejmi "^i s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tudi tuji, da celo inozemski kupci. gSP Umetni mlin, 5g kateri na teden vagon žita zmelje, in vodna Žaga /.a deske s trajno vodno močjo in poslopjem vred, oziroma tudi do 20 jO* hOO Zemljišča, je po ceni prodati. — Vee pove iz prijaznosti gospod ;1obann Strascbck v gelji, glavni trg štev. 4. Obleke za gospode in dečke po meri, najnovejši modi, in nizki ceni izdeluj« solidno A. Masten v Ptuju. Tam s« tudi na ogled vzorci najnovejših in trpežnih Štofov, t Dobra naravna vina t iz lastnih goric: Brczoeca, Kepica, firuikovja in Otcm-a iz let = M$, 1SS5, I8Q0,1SQ4, m*>, mi in 1809, prodajana Lk debelo in po nizki ceni Ignac Leskoschegg v Ptuju. t Četni iti živinski v Brežicah ob Savi. Dne 14. februvarja; v pondelek po sv. Florjanu; 13. junija; 10. avgusta; 6. novembra in v soboto pred Božičem. Ako pade na katerega teh dnevov praznik, vrši se sejem en dan poprej. Razen teh sejmov vršijo se še vsako soboto v tednu svinjski, in vsako sredo in soboto tedenski sejmi z živahno kupčijo od strani kupcev in prodajalcev, Išče se: trezen in pošten fant za vožnjo p.ve. Maks Straschill, Ptuj. »i ranilno f in posojila© !■ ($par»u.yor$cbu$$verein) i * i v Celji, lavni trg* štev. 12, prvo nadstropje, posojuje proti S'ja, in obrestuje hranilne vloge s 4'L odstotnimi obresti. f Pozor! jeva M. Wqschaider' trgovina z modnim, manufaktur-nim in drobnim blagom v Ptuju bode počenši s i. avgustom t. L prodajati začela vse letno blago no iako znižanih \ Zaloga oblek za gospode. Sm. Mailer a Maribora 1 priporoča prav fine izdelke gotovih oblek za možke; kakor idi veliko zalogo finih štofov, domaČih in vnanjih falirik za narejanje oblek po meri. Proda se: H lep petrolejski svetilnik (luster) z dvema svetilni-P cama; H 2 štelaži za prodajalno in en otročji voziček pri JOS. GSPALTL-nu, zlatar, srebrar in optikerju, ter založniku ur v PTUJU. Vojska na Kineskem. Najnovejša poročila naznanjajo, da so je v Kini ii grozno prelivala. Poslaništva evropskih vlad v lavnem kineškem mestu bila so oblegana, in so se koz 4 tedne hrabro branila, misleč da jim kdo ponor pošlje. Oblegovalci so z močnim streljanjem zid »redrli. Vnel se je grozen boj. in še le ko je po-ništvom streliva zmanjkalo, so se zamogli jih Kine-■i polastiti in vse pomoriti. Ta žalostna osoda zadela |e tudi njih žene in otroke. Govori se, da so ob tem času ■D— 1000 tujcev pomorili. Po vsem Kineškem semoritev war po cerkvah oznanja. V kraju Makden so škofa Gu-llona več jezuitov in misjonskih sester pomorili. En nkaz. od cesarja, in cesarice podpisan, zapoveduje Jsem podkraljem vse tujce z ognjem in mečem po* joiičati. Vstaši. ki se imenujejo Bokserji so baje loliili 12 miljonov ljudi, ki bojo tudi ž njimi držali. Kakor druge države, tako je tudi Avstrija bojne ladje <- poslala. Vojska, ki bo šla iz Evrope v Kino rojake reseat. bode šele komaj v jeseni tje prišla; in kaj se fced tem časom vse lahko zgodi, to je v božjih ro-ah. Doscdaj so združeni evropejski vojaki zamogli sa-no mesto Tientsin zavzeti, dočim so 13. t. m. od [inezov nazaj vrženi bili. Pozneje so: ruski, nemški francoski vojaki zopet Kineze prijeli, jim 2 ka-ona vzeli, in dva magacina razstrelili. O ravno ti-tein časti so pa Kineze od druge strani, Angleži, jponci in Francozi in 15 Avstrijancev zgrabili, a fender do zmage niso prišli, ker so se Kinezi trdo-rratno branili. Evropejci so pri tem zgubili blizu 800 mož. Dni-. o jutro so Japonci razstrelili vrata in vdrli v mesto. Sledili so jim brez odpora drugi Evropejski oddelki. leh Evropskih vojakov je stalo na bojišču 8000. B|i'uci imeli so največjo zgubo; Angleži so zgubili M) mrtvili in Do* ranjencev. Kinezi postali so jako zviti, in razširjajo po svetu vesti, da so razen nemškega poslaniku še vsi živi. Ha se nahajajo pod varstvom kineškega cesarja, Ta vest pa ne mora biti resnična, ker potrjuje se >d druge strani, da Kinezi niso le samo Evropejce Hali, ampak tudi lastne kineške kristjane pomori-■katerih je tam čez 40.000 bilo. Vojska v južni Afriki. Angleži so bili zopet tepeni. Angležki maršal poru od 1^. t. m. domov tako-le: Buri so nas vče- raj zopet prav krepko zgrabili in moram žal naznaniti. da se je jim posrečilo kraj Nitralsnek zavzeti, kateri je obstal iz enega švadrona strelcev in enega švadrona infanterije. Buri so nas napadli prav zgodaj z morilnim streljanjem; kavalerija in 90 anglež-kih infanteristov so Buri vjeli, drugi so pa padli. Ob enem zajeli so buri dva kanona. Ob istem času bili so Angleži tudi pri Derdeportu tepeni, zgubili veliko ljudi, ker so prihajajoče Bure za svoje vojake imeli, in se tako zmotili. 300.000 angležkih vojakov je sedaj v južni Afriki, vojska trpi že !' mescev, in 70 tisoč Angležov je pobitih in vjetih. Buri pa le še niso premagani. Zaroka srbskega kralja Aleksandra. Kralj Aleksander zaročil se je z dvorno damo svoje matere, vdovo Drago Mašin. Nevesta je stara .'.!» let, ženin pa 24. Oče Aleksandra., razkralj Milan, kateri je zaradi tega na svojega sina jako srdit, odložil je nadpoveljstvo srbske armade. Ko bi tega potepuha tudi res več na Srbsko ne bilo, bi se Srbom častitati smelo. Ker se Aleksander boji, da bi oče Milan njegovi nevesti kaj zalega prizadel, dal je stanovanje svoje zaročenke z vojaki zavarovati. Odpis zemljiške stibre po nevihtah. (Kmetom na opazovanje in shranitev priporočano.) Po § 11 postave z dne 12. julija 1896 (dr. p. 1. št. 118) je vsaka škoda pri pridelkih na polju za katero se na podlagi § 1. te postave odpis stibre zahtevati zamore, je od posestnika poškodovanih parcel ali od taistega pooblaščenca štiberski oblasti prvi instanci (okrajno glavarstvo, štibersko upraviteljstvo, štiberska krajevna komisija) naznaniti. Ta ovadba je v teku 8. dmj po zvedbi takih poškodb storiti, ker drugače pra-vica za odpis zemljiške stibre ugasne. Pri pismenih ovadbah se dnevi zamude po pošti ne jemljejo v poštev. Pa tudi mora več posestnikov skupno ovadbo o takih škodah napraviti. (Večkrat .se ovadbe o takih škodah od občinskega predstojništva v imenu cele občine s prilogo popisa v pošljejo, kar je tudi prav praktično.) Da se ima škoda v osmih dnevih po prihodu nevihte — kako se kmetje v mes poduče — naznaniti, v postavi ni pokazano in je med tem podukom in po besedah postave velik razloček v prid tistim, katerim ni mogoče kmalu po prigodbi zadosti škodo pregledati. Tudi se včasi ne da narejena škoda naenkrat popolnoma spoznati, temveč šele po več tednih. Postava je po besedi in pomeni toraj za poljedelca ugo-dneja kakor oddaljeni poduki, ker po postavi se more škoda tudi še le pri prihodu komisarja, kateri isto popisuje, naznaniti, če seje ista tačasno zapaafla ali tudi takrat spoznati zamore. Zmirajpaje najboljše, če se škoda v teku prvih 8 dnij zapaziti in naznaniti zamore. Večkrat se primeri, da njim pridejo naznanila, od katerih kmet druga nima, kakor zamudo zlatega časa. V marsikterih dogodkih je zopet odpis stibre tako mali. da se trud ne splača, da je tisto naznanil, kaj ima kmet za en dobiček, če je on celi dragi dan zraven komisije lazil in mu bojo potem 10 ali 30 kr., večkrat tudi samol k? m j od ^;i„ odpisani? Ali kaj je cela občina dosegla, če soji vsem poškojenim kmetom skupno 2 do 4 krone — ali še menj — štibre odpisali, pri tem ko stroški komisarja, kateri pride škodo popisavat — 20 do 30 kron — mogočo tudi več - znašajo! Plača za pot komisarja gre Nicer iz državne kaše, katero pa vscglih štibro-nosec občutiti mora. Če bi bili kmetje v tej reči boljše podučeni, bi predvidne brezkoristne naznanila o takih škodah izostale. In taki poduk naj kmetje za naprej v sledečem imajo: A. Po § 2 odstavek 1. omenjene postave stori se še le tedaj odpis štibre pri parcelah v meri do 4 hektarov (7 johov) če je skoz točo, vodo, ogenj, poljske miši. trtne uši najmanj četrt pridelkov vničenih. Pri parcelah v velikosti nad 4 hektare (7 johov) mora pa najmanj 1 hektar (ali okoli l3, joha) vničeno biti, to je, cela škoda mora najmanj od pridelkov vsega površja 1 hektar iste parcele skupaj znašati, če se hoče odpis štibre dosečti. B. Poškodbe skoz druge neodvračljive prigodke, to je suša. mokrota, zima, mraz. škodljive živali, arja, peronospora, oidium, žitni smetljaj, vsake sorte (vrhovne smeti, smrdljive smeti, umazanec.) ružiček, žitno po-leganje more se odpis štibre od parcel najmanjše mere (kakor pri toči i. t. d.) le tedaj dosečti, če škoda več kakor ', del od vsega pridelka na polju v eni šti-berski občini ležeče posesti, štibroplačevalca znaša, naj si bo polje z eno, dvema ali mešanimi letnami posejano. Kjer se dve letne v letu dobijo, računi se za prvo nasetev % (dve tretjine), tretja nasetev '... Ena sama nasetev velja4j4. Pri zmešanih kulturih računi se kot glavni pridelek %, kot stranski pridelek l|8, kar je posebno pri sadnih vrtih (ali travnikih z sadnim drevjem) opazovati. Tukaj je dohodkom prilično, sadje kot glavni in trava kot stranski pridelek. Pri travnikih z sadnim drevjem (oziroma pri novo nasajenih sadnih vrtih) je kot glavni pridelek travni dobitek, in sadje kot stranski pridelek v poštev jemati. V takih dogodkih se pri poškodovanju travnikov računi trava z % in sadje z \ škodne mere. (Konce sledi.) Gospodarske stvari (0 zatiranju deteljne predenice. Robert Rossi v Veroni je nedavno spravil v trgovino sredstvo v zatiranje deteljne predenice. Obstoji iz železne galice, ki ji' na zraku razpadla, iti male primesi naftalina. Navodilo za porabo svetuje, naj se ona mesta, kjer se je prikazala predenica, do dva prsta visoko nad zemljo pokosijo. Uničevalno sredstvo (Polvere Anticus-cuta) naj se ob dnevih, kedar je obilo rose, z gostim sitom na pokošena mesta nastupa. Kakor pa poroča časopis ,/Firoler Landwirthschaftl. Blatter", je uspeh Rossi-jevega sredstva zelo negotov, ne oziraje se na to, da je cena tistega neprimerno visoka. Kilogram tega praška stane 30 ki\, dočim se dobi železna galica po H kr. Pri poskusih, ki so jih svoje-časno narejali na deželnem učnem zavodu pri sv. Bli-helu v zatiranj«' predenice po detelji&čih, ni bilo mo-(hmV drti-line invdenice same zatreti: vsa sredstva, | ki so bila uspešna proti predenici, pokončala so : | jedno tudi deteljo. Slabejše raztopine železne ga | (do petprocentne. aiso ugonobile predenice, močne i raztopine poškodovale so tudi deteljo. (Flajšter ali tla za konjske štante.) Naj bol fiajšter za konjske stale je drobni pešk, katerega debelo nasuti, poprej pa kakih 70 cm. globoko si pati in vrh peska potem z steljo nastlati; pesek se enkrat v letu, navadno v spomladi pogra kateri najboljši gnoj prinese. Na teh peskovih ti stojijo konji prav na mehkem in hladnem; kopita, k in kosti se tudi izvrstno ohranijo. Ležišče je na tal tleh za konje prava dobrota in tudi stari konji se takem tlu ložje vstajajo kakor na lesenem ali gladkem kamenitem flajštru. Ce se pesek vecki pregrabi in semtertja kaka fura frišnega na po vri razgliha, ostane zrak v stali čist, ker se ščavnica razceja, temuč se scedi v dnu. Vrednost takih peskoi tla je razvidna; pa tudi v zimskem času prihrani posestnik veliko na kovanju, kersegriil na podkovali r ne obnucajo; kajti v tem času se večkrat pripe da konji po IG do 18 ur na dan v stali stojijo. (Čebele roparice.) Proti koncu čebelne p prikažejo se večkrat tako zvane čebelne roj rice. Splošno je mnenje, da so roparice posebna vri čebel, ali pa, da marsikateri čebelarji s pokladanji žganja pripravijo svoje čebele k ropanju. Pregovor: „1 ložnost napravi tata" ima svojo veljavo ne samo ljudeh, ampak tudi pri čebelah. Kjer se jim nudi p ložnost, med ugrabiti, ugrabijo ga tudi. Čebelar ni« gledati, da čebele take priložnosti ne zadobe. Nilu ne smeji) pri čebeljaku ležati prazne voščine, nik se ne sme tam puščati med. Duh voska in tn< pribavi čebele — domače in tuje. ki pri panjih koših vse natanko preiščejo, da bi prišle do nml Čebelar naj pri svojih panjovih ne trpi druge odprti kakor žrelo ali letalnico. Vsaka luknjica, vsaka pij in špranja se mora skrbno zamašiti in zamazati. vrstna maža je ilovica, pomešana s frišnim kravjeki ali pa slednji sam. Tudi žrela sama, ki so tako veli] da se more z roko seči vanje, privabijo roparice. 2n naj bi bilo le tako visoko, da se s prstom ne nu notri, in le tako dolgo, kakor mezinec. Napadejo roparice vselej le slabe in brezmatične panjui V panjovih s premakljivimi satniki se je lah prepričati, ali je čebelno ljudstvo brez matice ali j Težje je to pri slamnatih uljih ali trdnih panjov Ob prav hladnih dneh se lahko o tem prepričan če ima ljudstvo matico ali ne. Spodnje konce voš stisuimo skupaj, ko smo koš nekoliko privzdignili, panj spodaj odprli. Ako se beli vosek zdrobi, tedaj panj navadno brez matice. Brezmatičnega panja trpimo v čebelnjaku, izpodrežimo ga popolnoma stresimo čebele pred čebelnjak; te zletijo potem druge panjove. To delo se najbolje opravi koncem lija ali v začetku avgusta. Ako se navzlic temu parice katerega panja lotijo, tedaj postavimo orop panj za več dni v klet. Roparice se pozgubijo, a nimajo več kaj ugrabiti. Zastrupljanje roparic je vsakem slučaju kaznivo, ker se po ostrupljenem n du tudi ljudje morejo zastrupiti. Ako hočemo pozv deti, iz katerega panja hodijo Čebele ropat, potrosil roparico z moko in opazujim) potem posamezne pi jove.