Poštnina v gotovčini plačana. Štev. 43. Cena ednoga drobca 1 krona. 23. oktobra 1921. Leto VIII. Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp, pleb. Črensovci Prekmurje. Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst. Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina. Ljübim svoj rod. Bog je razdelo pokolenja i dao vsakomi posebne lastnosti, po šterih se spozna i loči od drügih. Mene je Bog vdelo med jugoslovanski rod. Slovenec sem. Bom to njegovo odredbo premetavao? Bom želo načišo krv, načišo pleme, načišo materno reč? Čeravno bi želo to, bože odredbe spremeniti nikdar ne bi mogo, pokopao bi pa z tov želov v sebi ne samo čüt narave i jakost poštenosti, nego ešče čüt prave pobožnosti, dužno vdanost, sinovsko do dobroga Boga Očé. Od najvekšega Gospoda f najbolšega očo dobiti dar, toga i zavrči, kaže na pokvarjeno, z gízd v prerašeno i z črnov nezahvalnost]^ preplavl-jeno ne plemenito srce. Takše v prsah Slovenca ne sme biti. Bog mi da dar slovenskoga pokolenja i njemi v obraz vržem te dar, gda pravim i čütim : Vogrin ali Nemec sam. Jaz Ijübim svoj rod, ár je to boža zapoved po naturi, štere Stvoriteo je Bog i ar to on ešče Spozosed zapovedava. Prekmurci, narod bele vervajoče düše, ne zamažite si te z črnov nezah-valnostjov ! Spoznajte dar, šteroga ka Vam je Bog dao iz globoke zahvalnosti: slovenski svoj rod i i slovensko svojo domovino. Tistim gučim, ki še majo vero i ljübki ščejo Boga. Tistim, ki še trezno mislijo, če se presvetijo. Tem pravim: glejte, kak se trgajo Madjari, Nemci itd. da ostane njihovo pokolenje, da pri ednoga svojih ne potopi drüga narodnost. Vidite kak poštüjejo ti boži dar: svoje pokolenje. I delajo prav' I ne delamo mi prav. če svoje pokolenje taji mo. Ki vero ma v sebi i količkaj ljübi Boga, on ne more brez grde laži i gizde praviti i čütiti, da ne je Slovenec. Vlada čüj! Mi smo mislili, ka so bratje prišli prek Möre k nam. Istina, bratje so nam po jeziki i krvi, ne pa po ljübezni. Bratje, istinski, pravi bratje so tüdi hvala Bogi med njimi, ali poprek moremo trditi, da se je prišlo prek za dobiček. Ne gučimo tű od uradništva, štero je sem prideljeno i med šterim mamo zaistino brate tüdi, nego odVistema gučimo, šteri lada v Prekmurji. Té sistem Prekmurce ma za hlapce i za dojno kravo, da bi slüžili i bogatili pri štoke. Izgovor na nas domače ‘je: madjaron si. Pa borme! keliko bole so naši »madjaroni" potüvali naš slovenski jeziki kak nešteri patentni .Jugoslovani" tam prek, kde so bili najhüjši nemšku-tarje, da slovenski niti gučati neso šteli. Ugled gospodov, ki so prek prišli, je jako prepadno. Krivi so si sami. Iskali so samo JDS. (liberalno stranko), ne pa da bi ljübezen p oka-zali našemi človeki. Naše kase so dja-ne pod zapor, gde je penez našega siromaškoga Človeka, da bi se njihove banke obogatile tű. Liberalna pisarna ma prostor v Soboti, naši ljüdje še pa mečejo na vulico. Keliki so pregnani prek meje samo zato, da bi dali mesto prišlekom, ki bi se tű bogatili. Izgovor eden, da je »madjaron", je bio vsegamogočen. Pa tri-anonska mirovna pogodba nači svedoči. Keliki uradniki, vučitelje brez izpita so dobili najbolša mesta, naši pa z izpitom včasi komaj. Pri agrarnoj reformi na vodikom mesti našega ednoga človeka nej. Zakaj? Ar so tű mašini dohodki i »bratom* lei nedejo. Častni majstri, pismonoši itd. ne bi lehko popolnoma naši bili? Penezi se prečnim davajo, naš človek naj samo roboti. Naši domači vučitelje i uradniki ne dobijo dnevnic kak prečni. Zakaj ? Ar so .bratje". Prek Möre smejo Talijanje küpüvati živimo, Prinas nej, ka ne bi Prekmurec prišo v svojoj nevoli do malo vekše pomoči. »Bratsko" postopanje páli. Starim fiškališom — ne gučim od krivcov — keliko zaprk se dela, ka bi novi prišleki tem vekši zaslüžek meli. Kakša bratska ljübav. Notari-, ušje i drügi uradniki domači so štiram z slüžb, ar so madjaroni. Drüge slüžbe i penzije keliki zaman iščejo, ar je prečni preveč »ljübijo.” Proti jugoslovanskoj pravdi, štera predpiše, ka dokeč' se zakoni ne izednačijo, ostanejo v veljavi, stari zakoni i pre-pisi. I zbrisali so nam šolske i vse drüge zakone, samo pri plačili má moč stari zakon. I vse to i.jezero drügo se dela pod ednim kranščakom, šteromi je ime madjarom. Ta ljübav prišlekov je nétila manifestacije. Odpravile to ljübav, bodite bratje i mo živeli mi madjaroni i ví Jugoslovani sküpno oboji z jugoslovenske dühom v lepoj Jugoslaviji. Ne mislite, ka mi ne ljübimo svojega ljüdstva slovenskoga i svoje države Jugoslavije. Ljübimo je z djanjom, ar delamo za njéno blaženost T trpimo za njo krivice, a ne hujskamo proti njej nikoga. Pokažite nam ljübav i ne iščite demokratske stranke. Pravite: Bratje ka je vam ljübo i drago to je tüdi nam. Mi vas ljübimo i vam damo Prednost vu vsem,! ár ste vi domači i ví obdržali té kraj, pa te vidli kakši bláženi mir bo med nami. O bodi skoro. Jugoslovanski čüteči „Madjarone Glasi. Tajnikom. Naš gospod poslanec so prosili, zdaj v Belgradi da bi se nakazala plača našim tajnikom, 550 jezero koron je vzeto v proračun v té namen. Ali potrjen té ešče nej. Naš poslanec tüdi ministerskomi sveti so predložiti ešče ednok to zadevo i zahtevali, naj se ta proračun potrdi. Iz nevoščenosti so liberalci nešterne tajnike dolzgučali. ka naj na g. poslanca ne vložijo spomenice, ka prej je kredit že dodovoljen. Istina je pa to, ka smo više popisali. Spomenice so pa nej zato prosili g. poslanec, ka bi sebé šteli podignoti, nego ka bi pomagali tajnikom, ár se ž njov več dosegne. Vsaki razumen človek more znati to. Ali na zdaj je stvar rešena, dvoja intervencija je včinjena. Našim delavcom. Naš g. poslanec so vse spise naših delavcov odnesli v Belgrad i je izročili g. ministri za socialno politiko dr. Kukovca 2 NOVINE 1921. 23. okt. G. minister, ki majo dobro srce, so ljübeznivo sprijeli našega poslanca i obljübili svojo pomoč, ka pri finančnom ministri izposlüjejo odpüst carine. Njihov pomožni minister tüdi podpirajo celo delo. Vüpanje mejte, naš g. poslanec so kak najlepše prosili za vas i bodo, dokeč se ne poslühne njihova prošnja. Spomenico so poslali naš g. poslanec na ministerski svet, v šteroj prosijo za celo Prekmurje pomoči. Ob priliki objavimo spomenico. V njej je guč od šol, invalidov, sirot mosta, železnice itd. itd. Invalidi, ki majo od 50% menje delasposobnosti, dobijo samo penzijo ne pa draginjskih dokladov; ki so pa više 50% dela nezmožni, dobijo i doklade i ž njimi prido mesečno na naddevetstokoron pokojnine. — Dovice pa, štere so zdrave i nemajo dece do vlekle tüdi samo malo penzijo, tem pa štere majo deco, se penzija z dokladi znátno pobolša. Ta odredba je zdaj sklenjena v ministerstvi za politiko. Ljubljanska pokrajinska uprava za Slovenijo nam je ne dovolila prošenih sejmov za italijanske küpce. G. minister za kmetijstvo Pucelj so se zavzeli za naše pravice. Edno je samo nevola, meje so zaprte že. Ki majo potni list i ne potüjejo ž njim, dobijo nazaj za njega plačano takšo, če v treseti dnévaj po dobljenoni ali ne vidiranom polnom listi vložijo prošnjo za odpüstitev takse, če je konsulat ne šteo list vidirati, se more Potrdilo toga konzula-ta o ne vidiranji priložiti prošnji. Tak je sklenila finančno gen direkcija pod št. 2827 t 1921. marca 14. Gospod poslanec! Na Vaši vlogi z dne 20/4. in 2/6. t. I. čast mi je odgovoriti sledeče : 1) mesta sodniških, pisarniških uradnikov in slug pri obeh okrajnih sodiščih v Prekmurju so bila razpisana in pri -čakujem najdale tekom meseca septembra tozadevne predloge pristojnih sodišč. S pred stojéčim stalnim na-. meščenjem osobja bo točno izvršavanje pravosodstva, o kojem ste se izvolili pohvalno izraziti, le samo pridobilo in prebivalstvu na korist. 2) Prepriča! sem se o potrebi, da se vstanovl za Gornje Prekmurje bodisi v Križevcih, bodisi v Gornji Lendavi, novo okrajno sodišče in odredo, da se predpriprave že sedaj vrže, čeravno iz važnih političnih razlogov ni upanja, da bi se mogel načrt preure-ditve sodnih okolišev v Prekmurji iz-vesti pred definitivno razmejitvijo od madžarske lepublike. 3) Da se pa začasno in nekoliko odpomore željam prebivalstva iz G. Prekmurja, odredil sem, da se vršijo predpriprave za uvedbo uradnih dnij na enem ali več prikladnih mestih Gornjega Prekmurja. 4) Razumevam popolnoma opravičene želje prekmurskega prebivalstva, da bi se mu prihranila z velikimi stroški, naporom in izgübo časa zdrüžena potreba boje k okrožnemu sodišču v Mariboru. Predlog na ustanovitev novega okrožnega sodišču v M. Soboti je vsega uvaževanja vreden, teda ugoditi istemu že sedaj ne bo mogoče in to iz političnih, financijalnih, prometna posebno pa sodnoupravnih razlogov. Tudi to vprašanje bom imel v evidenci. Nadejam. se pa, da bo prebivalstvu začasno aokaj pomagano s precejšnim zboljšanjem prometnih zvez z Mariborom (avtomobilske vož- nje, tranzito-promet Čez Radgono — Špilje) in-s tem, da se je Vsled zvišala zneskov, merodajnih za presojo podsodnosti v kazenskih in clvilnos-pornih stvareh, mnogo poslov odvzeto okrožnim in dodelile okrajnim sodiščom Minister pravde MS. Djuričič. Resnična izjava za g. Klekl J. n. p. Podpisana Flegar Katá iz-pričujem, da v zadevi kak se je godba letos 1921. za volo moje podpore, sem jas nej v Prekmurski Glasnik pa nej v nikše novine nikaj notri dala, pa v takši namen nindri nikaj nej podpisala. Flegar Katá. Bakovci. Dne 30. sept. v petek zadvečara ob 2 vüri je v Bakovci na veleposestvi grofa Battjanija nastao velki ogenj. Zgorele so 4 oslice slame. Ognjegascom se posrečilo ogen na telko staviti, do so se sosedne hiše ne vužgale. Ogen so povzročila gazdova deca. Što je demonstrirao v Prekmurji za Madjarsko? Iz »Straže* smo vzeli sledečo notico: Vdeleženci proti jugoslovanskih tiemonstracij so bili sami pristaši Šerügove stranke, štera se je zdaj zjedinila z demok-ratskov strankov i začela izdajali Prekmurski Glasnik" v demokratsko™ dühi. Demonstracij za Magjare so zmožni v Prekmurji edinole ljüdje magya-i roni — zdaj demokrati i naročniki Prekmurskoga Glasnika. To je prav. Etak je istina. Na 30. Štev. Prek. Glasnika odgovorimo: Naša katoličanska maticérkev vči, ka je liberalizem krivi navuk. Z toga sledi, ka ki po njem žive, greši. Liberalizem naime za najvišišo oblast drži državo to je liberalci sami sebé. ár oni so „državotVorci“ ne pa kak je prav Boga. K tomi svojemi navuki pašejo Podlistek. Malo na poti. Gda se mí je zbralo tak za mali voz raznih Prošenj, sem v pre-geo v sobočki automobil i odvezo do Lendave, odtec pa v Belgrad po železnici. Tü sem odklao svoj ter po globokoj düšnojvesti, da pomagani vsem v vsem keliko sem li mogoči. Pot z Prekmurja v Belgrad meri blüzi 700 kilometrov. Ar v Zagrebi ne vem po koga modrosti nema nieden naš lendavski vlak zveze z beogradski, more potnik čakati v Zagrebi. To čakanje se zna, nosi naj več hotelom, gde človek more prenočil i se hraniti. Tak pravijo lagoji jeziki, ka zato prej nema zveze na vsakoj postaji nešteren vlak, ka bi njeni res-taurant nekaj zaslüžo, potnik pa nekaj več potrošo. Mogoče, da je tak. Ali jaz sam se zdaj ogne čaka nja, restaurant pa se rešo mene. Vzeo sem si pajdaša sebov: ednoga kokota.To pa iz smilenja do njega. Rad si je naimre te ogledavao mojo šalato i meo veliko sküšnjavo, da bi prelomo hižno Prepoved i zleto na njo na pogovore. Si mislim, rešim te te sküšnjave, da če privoliš v njo, de letale v tebe vse, ka je gibajočega pri hiži od mekle gor do lopate pa Še više. Vzeo sam si ga zato v kufer, z kufra v roke, v drügo pa nož, pa sva si z kokotom pogovaijala na osebnom vlaki. Na brzoga nesam čakao, I v drüžbi kokota mi je čas hitro mino okoli 2 popoldné okt. 9. sem bio v Brodi. Že dugo so me naš rojak, g. Kvardijan zvali, da jih obiščem i košta m njihovo slavonske vino. Tü sem zato resan izstopo tem ráj, ar pajdaš kokot mi je tüdi po celoj poti popevao: žeden sam. K sreči sám onajšeo doma g. Kvardijana, ki so mi ijübeznivo prinesli par Iet staroga Šlavončara. Telko lehko povem, ka se ne vredno ž njim metati. Močen je. Mené je toti ne vrgo, ar sem se ne püsto ž njim v bogve kak velko metanje, ali okrepo me je i to sam ravno šteo. Ka si pá začnemo zdaj v Brodi. Smeti i nesnage sem vido vu varaši že zadosta V naših štalah je sunčena čistoča proti onoj v slavonski i poprek v balkanski^ varašaj Ta nes-naga se ne da popisati. Sam si mislo, vekše pa ja ne mogoče pomisliti. I vkano sam se. Od Broda (Slavonski) bodi povedano poleg nesnage to, da ma krasno lego poleg Save, okoli breščeke z goricami, 14 jezero prebivalcov, iz med Šterih je 3000 židovov, par sto pravoslavnih, ovi pa katoličanci. Po narodnosti .so večinoma Horvati, a najde se tüdi nekaj Madjarov, Rusinov itd. tű, ki so si prišli kak težaki krűha iskat sem. Gda nas je šlavončar okrepo, smo delali načrte, v kom bi zdaj svojo moč pokazali ? Bi šli v Cernik Prekmurca — Sobočanca gledat? Ne ga prej doma? Ali v Požego mali na obisk: Hodimo v Bosnio, predlagam jaz. — (Dale.) Naročte si Novine! 3 NOVINE 23. okt. 1921. potomtak vse: vero, politiko, gospodarstvo. Ne kak Bog zapovedava i kak se po teh zapovedaj razlaga, je na priliko; da v nedelo i svetke se mora sv. meša poslüšati i što jo brez istinskoga velikoga zroka ne poslüša, smrtne greši. To je boža zapoved dana nam po kat. matericerkvi. Liberalec pa pravi „v srci lejko malim Boga, ne trebe v cerkev hoditi.*' I ne moli ga ni v srci i te prireja sokolske paráde gda je boža slüžba, da mladina ne bi Šla k njej. To delo je protiversko delo. Ravnotak je protiversko delo, če včijo liberalci, ka se zakon sme razvezati, ar Kristuš ravno nasprotno vči. Protiverski navuk širijo liberalci, gda pravijo ka se krščanske šole moro Odpraviti verski navuk z šol stirati, ar je Kristuš vse narode pozvao na svojo vero, v prvoj vrsti pa deco. To se mora glasiti njegova vera pa to tam, gde se zbira deca to je v šolaj, štere se zidajo z dače njegovih starišov. Što té navuke širi, je list, ali stranka, ali •človek, dela proti veri i po Kristušovoj zapovedi smo dužni proti tem napadam zágovorni njegovo pravico, se vidi to komi ali ne. Gda Maiicer-kev spozna, ka je liberalizem ne protiven veri, te mo to pisali a prle to nemoremo včiniti a gda pravico branimo, se ne zeletavamo v osebe, da bi je blatili. Ne. To je liberalna metoda. Vsigdar smo spoznali i spoznamo, ka so med liberalci dobri, pošteni ljüdje, štere i mi poštüjemo, ljübimo a ne nasledüjemo njihove navuke, ár nam' to düšna vest prev povedava. Mi priznavamo dobro delo i pri ljüdeh, ki majo od našega drügo politično Osvedočenje. Ali kaj takšega nikdar nesmo čteli v Prekm. Glasniki od nas. Te samo blatiti zna našega poslanca i vse" naše pristaše pod imenom ,,kler kalce" 1 gda to dela, jeli poleg vere dela to, ar jeli vera zapovedava sovražiti vsakoga, ki ne je liberalec? - Gda je tű hodila Ljubljana pevsko drüštvo, je neki sobočki liberalni gospod 2 vsov silov nagovarjao ednoga domačega gospoda, ka kotrigam drüžtva ne sme dati stana. I zakaj? Ar toga drüštva kotriga hodijo k sv. meši, spovedi i molijo Boga. Je ta ljübezen po veri Kristušovoj? če je pa proti njej to i vno-go-vnogo drügo djanje, mišljenje i govorjenje liberalna . stranke, nikak naj se ne čüdiva Če jo po sodbi Kristušove Materecerkvi vsaki vervajoči človek zove i jo more zvati za proti krščansko. „Klerikalizem žele, Ka lüdstvo v kmici ostane," pišejo liberalci v Prekm. Glasniki. Odgovorimo z dejstvani. Vse šole nižje i višje je prek osemnajsetstolet té klarikalizem (cerkev) dao gorpostaviti i té je navčo tüdi pisati liberalce pa čteti. Lejko zato jeli od kmice gučijo! »Vajati nad ljüdstvom ščejo v rokaj meti* praj klerikalci, ka je te prej bole vöponücajo. Fino. Tak se je nekak Skašlao gotovo v Soboti v pisarni Igo Janca i Kodera i zatém v Glasniki. Tak je, té vajati njima falijo pa ovim liberalcom, to je peče, jedino to, nikaj drügo nej. Od vöpo-nücanja pa nemo pisali. Ki hodijo v té kancelarije i v popovske, znajo, gde se vöcécai vönüca. Ali če Vam je povoli gospodje, dajmo na svetlo, što keliko pobira od našega ljüdstva pa de te to vidilo i sodilo, što je güli. Prosimo začnite. Prekmurski vučitelje so meti dne 6 oktobra svoje zborovanje v M. Soboti. Na to zborovanje se je potrüdo tüdi iz preka g. učitelj Cvetko iz Vučje-vesi, samostojni kmet, ki doživel tüdi to srečo, ka je potüvao z slovenskimi samostojni kmeti v Srbijo oziroma v Belgrad, naj tam poglednejo gospodárstvo srbski kmetov. Te gospod je pa ne znao drügo predavati na uči-teljskom zborovanji svojim tovarišom od svojega potüvanje, kak to, da je začao blatiti katoliško dühovščino, kak so na-zadnjaški i protidržavni. Samo pravoslavni dükovniki so kaj vredni. To, se zna, lepo pripada na vučitelsko zborovanje. G. Cvetko pa lehko stopijo tüdi v pravoslavno cerkev, ali mogoče so že, da se njim tam tak preveč vidi. Mi dosta ne zgübimo ž njimi. Dom i svet. Belgrad. Naš kralj Aleksander se ešče vedno v Parizi zdržavle.Bog vej, gda pridedomo. Ministerski predsednik, Pašič, je odpotüvao tüdi v Pariz za kraljem, da njemi poroča od novi dogodkov v. našem orsagi. V Belgradi se ministri tanačivajo, kak bi mogli znižati državni proračun. Državna kasa je prazna, davki so pa že itak tak visoki, da se brez poloma povišati ne dajo. Preminoči, tjeden se je vršila v Benetkaj na Taljanskom konferenca zastopnikov Vogrske, N. Austrije i Taljanske za volo Zapadne Vogrske. Šopron dobijo nazaj Vogri z okolicov kakši 5—9 vesnic. — Finančni minister Kumanudi je odpotüvao v Parizi v London. Cio njegovoga potüvanje je, da izprosi novo posojilo od strani Francije ali anglije. Pesimisti dvojijo da bi dosegno kakši Uspeh. Pošta. Mešterházy Ivana dovica. Sebeborci. Dopošljite nam tisti dopis, po šterom vi ne dobite penzije. E. Kallát. Fükslinci. Je vaša prošnja že rešena? Če ne, prosimo do 18. oktobra štev. pod šterov leži v Belgradi. Eladó Alsólendván a Fő-utcában levő 2 ház a hozzátartozó 2 katasztralis hold telekkel és réttel. A venni szándékozók Hegedűs Sándornál jelentkezhetnek. Naznanjam slav. občinstvi, da sam odprla v D. Lendavi novo žensko klobučarsko trgovino. Sprejemam vsakovrstna popravila, ravnotak izdelujem nove klobuke i je imam vedno v zalogi. D. Lendava, Mestna-u. 55. Z poštüvanjom Šoštarič Aleksija žena. Van szerencsém a n. é. közönség tudomására hozni, hogy női kalapüzletet nyitottam. Elválalok mindenféle alakítást, átvasalást, ugy szintén uj kalapokat készitek és tártok raktáron, mérsékelt áron. Tisztelettel Sostarics Elekné D. Lendava, városház-utca 55. Proda se več vagonov sena. Pozve se v Jugosl. kred. zavodu v M. Soboti in Dol. Lendavi. Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava. 4 NOVINE 1921. 23. okt. Cenik gozdnih produktov. Za leto 1921/22. veljaven od 1. oktobra 1921. Tek. št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Predmet. I. Drva za kurjavo: 1. Trda. Klana 1. razred „ 2. „ okrogla vejevje štori in korenje 2. mehka: Klana 1. razred „ 2. „ okrogla vejevje štori in korenje Opazka: za vrbo in topol zniža se cena za 10% Za 100 komadov. Vinograd, količi 3—5 cm. deb. Gozdn. late II. raz. pod 12 cm. sp. deb. Prekle za fižol do 3 cm. deb. za siromake Tržne cene Esterhazy drugi Esterhazy drugi oddaljenost v km. 5 6—10 10 i v. 5 6—10 10 i v. 5 6—10 10 i v. S 6—10 10 i v. Cene v kronah za 1 prm. 130 120 80 30 70 100 90 55 15 40 100 90 60 20 60 80 70 35 10 30 80 70 40 10 30 50 40 25 5 20 150 140 100 40 80 120 100 60 20 45 120 110 80 30 60 90 80 40 15 35 80 70 60 20 40 60 50 30 10 25 350 320 240 80 120 250 220 140 30 70 300 280 200 60 100 200 180 100 20 45 200 180 120 40 80 140 120 80 10 35 300 280 200 70 100 200 180 100 30 60 240 200 160 60 80 150 140 70 20 40 150 120 100 50 70 100 80 50 10 30 400. 1000. 100. 800. 2000. 300 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. Predmet. II. Les za tehn. rabo. 1. stavbni les v celih deblih do 12 cm. premera na tanjem koncu. a) trdi do 14 cm. premera v sredini od 15 — 19 „ „ „ „ ,, 20 — 24 „ „ „ „ 25 — 29 „ „ „ „ „ 30 — 34 „ „ „ „ „ 35 in več „ „ „ „ b) mehki do 14 cm. premera v sredini od 15 — 19 „ „ „ „ „ 20 — 31 „ „ „ „ „ 25 — 29 „ „ „ „ „ 30 — 34 „ „ „ „ „ 35 in več „ „ „ „ 2. izreze do 8 m. dolžine a) mehke za vse premera b) trde I. kvaliteta 20—29 cm. sred premera 30—39 „ „ 40 in več „ „ II. kvaliteta 20—29 cm. sred premera 30 39 „ „ „ 40 in več „ „ III kvaliteta 20—29 cm. sred. premera 30—39 „ „ „ 40 in več „ „ 3. hlodi za žaganje, a) mehki b) trdi 4. Gozdne late 12—18 cm. na sl. koncu za 1 komad za siromake tržne cene Veljavno za vse veleposestva oddaljenost v prm. 5 6-10 10 i v. 5 6-10 10 i v. dne v kronah za 1 km. 280 330 400 470 520 600 180 280 300 370 420 500 550 600 700 800 500 600 700 400 500 600 380 650 20 - 40 240 280 340 400 440 610 140 180 240 300 340 410 450 500 600 700 400 500 600 300 400 500 320 550 200 230 280 339 360 420 100 130 180 230 260 320 350 400 500 600 300 400 500 200 300 400 250 450 480 530 600 670 720 800 280 330 400 470 520 600 700 800 900 1000 700 800 900 600 700 800 500 850 40 — 80 440 480 540 600 640 710 240 280 340 400 440 510 600 700 800 900 600 700 800 500 606 700 420 750 400 430 480 530 560 620 200 230 280 330 360 420 500 600 700 800 500 600 500 400 500 600 360 650 V Murski Soboti, dne 28. 1921. Ing. Ant. Hržič, s. r. Josip Šavta, s. r. Gregorovič s. r. gozdn. komisar. gozdn. referent. Vodja urada. Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri Albin Sagadini v Beltincih. Seno, slama, pšenica, pohištvo, živina, kola i vse gospodarske opremo prodajo se v nedelo 23. o. m. ob 9 vüri predpoldne na licitaciji v Selnici na Čurinovom grünti. Najvékšo izbiro vsakovrstnoga blaga za moške i ženske po najnižjih cenah ma vsikdar Franc Seršen v Lotmerki. Kože (leder) i podplate si vsaki naj preskrbi, ar se zima bliža i cene se podigavajo pri tom blagi. Küpüjem svevrste surove kože i té tüdi vzemem v delo pa je kak najhitrej zdelam. V zalogi mam vsako vrste kože (leder) i podplate pa vse šoštarske potrebčine. Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltincih. 1 škatola K 36 — Najboljša hrana za dojenčke! Zelo ojakujoče sredstvo za bolne na želodcu, rekonvalescente in osobito za premalo hranjene ter v obče slabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarna kemičkih predmetov hrane. „SALUBRA” D. D. ZAGREB Goškovičeva ul. 23. telefon 7-91 Tvornica: NOVA GRADIŠKA