DELEGATSKA TRIBUNA p: š -= PRILOGA ŠT. 5 HI. LETNIK MAJ 1977 SKUPNOST qjCGstCcr szclC moste.-gretje GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE NA 33. ZASEDANJU ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V MESECU JUNIJU BODO DELEGATI OBRAVNAVALI NASLEDNJA VPRAŠANJA: 1. Potrditev zapisnikov 31. seje družbenopolitičnega zbora in 32. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 2. Predlog proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 3. Poročilo o realizaciji programov v letu 1976 in predlog programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1977 4. Predlog odloka o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona 5. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZAPISNIKI SEJ SKUPŠČINE V J družbenopolitični zbor 31. ZAPISNIK M' SeJf družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana sein-C , -i6, k bila dne 29. marca 1977 s pričetkom ob 17,10 v * sobi št. 74/II skupščine občine. GeRUCA V' da se zagotovi neposreden vpliv delavcev v OZD in v krajevnih skupnostih na njih skladen obseg in strukturo ter gibanje. - Oblikovanje splošne porabe v okviru celotne porabe temelji1,8 zagotovitvi izvajanja ustavnih funkcij temeljne družbeno-polittf' ne skupnosti, kakor tudi na zagotovitvi nalog, ki za temelj^8 družbeno-politične skupnosti izhajajo iz zakonov ter iz družbe-nih planov. - Uveljavljanje načela o samofinanciranju temeljnih družbeno-p0-litičnih skupnosti, odvisno od materialne osnove občine, vend*8 pa je za izvrševanje temeljnih nalog družbeno političnih skup' nostih treba zagotoviti sredstva vsem občinam. - Proces nadaljnjega oblikovanja splošne porabe v smislu izločanj8 iz splošne porabe vse dejavnosti, ki po svoji vsebini ne sodii0 vanjo, sočasno pa je potrebno ustvaijati pogoje za njihovo d n1' gačno organiziranost, ki je v interesu delovnih ljudi in občani Pri oblikovanju sredstev za splošno porabo izhajamo tudi iz n‘r čela, da morajo vse vrste porabe - osebna, skupna in splošna raba rasti počasneje od rasti družbenega proizvoda, skladno z & solucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za le,fl Izpeljava temeljnih načel pri financiranju splošne porabe f0. meni delno spremembo dosedanjega načina financiranja. predvidenih sprememb v letošnjem prehodnem letu še ne bo no realizirati, zato bodo ostale v proračunu v prihodnjih dveh le*1? še nekatere dejavnosti, ki ne sodijo v splošno porabo. V letu 19'' se v proračunu zagotavljajo sredstva zlasti za dejavnost upravU*8 organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, ** priznavalnine borcev NOV, Ljudsko obrambo. Prehodno v letu 1977 se bodo v okviru splošne porabe še zagotavljala sredstva za komunalno dejavnost, za pospeševanje kmetijstva, za obveznosti do sklada za izgradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov ljubljanskih občin. Vsekakor pa proračuni naj ne bi prevzemali novih obveznosti za področja, ki so že samoupravno organizirana. Upravni in drugi državni organi ter družbeno-politične organizacije bodo v okviru stabilizacijskih prizadevanj racionalizirali stroške svojega poslovanja, povečali delovno storilnost in kvaliteto dela j®r racionalno zaposljevali nove delavce. Merila so izoblikovana v Družbenem dogovoru o enotnih osnovah in merilih za izoblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji. Dovoljena proračunska poraba bo predvidoma višja kot v predhodnem letu povprečno za 10,8 %. Nad tem globalom so sredstva za Ljudsko obrambo, ker je financiranje ljudske obrambe prešlo iz mesta na občine, prav tako pa tudi sredstva za financiranje 3 varnostnih pisarn za ljudsko milico. Takse na promet parklaijev in kopitaijev ter lastni dohodki upravnih organov se predvidevajo v •sti višini kot v preteklem letu. PRIHODKI PRORAČUNA Vire in vrste prihodkov za financiranje splošnih družbenih Potreb v družbenopolitičnih skupnostih določa zakon o financiranj1 splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) V skladu z ustavnim načelom vsaka občina z odlokom uvaja obveznost plačevanja davkov, ki je po zakonu njen prihodek, in ^mostojno določa njihovo višino. Ob podpisovanju davčnih sto-P611] pa zakon izrecno zavezuje občine, da pri določanju višine davkov pazijo, da višina davkov ne bi ogrožala dejavnosti iz katere 86 prihodek ustvarja. Višina dajatev naj bo določena tako, da zavezanca stimulira na nadaljnjem razvoju, dejavnosti, za katere so občine zainteresirane, kajti ni dvoma, da preostra progresija davč-mh stopenj negativno deluje. Občine so sicer samostojne pri določanju davčnih stopenj toda e?rat** .izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR ovenije, ter zagotovitve enakopravnega položaja občana z medsebojnimi dogovori usklajujejo davčne obveznosti občanov. v letu 1977 so slovenske občine sprejele dogovor o usklajevanju avčne politike, ki vse udeleženke zavezuje, da pri oblikovanju dbvčne politike v občinah v letu 1977 izhajajo iz naslednjih načel: da morajo občine zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi občinami; da imajo občani na območju iste občine ob enakih z zakonom m odlokom občinske skupščine določenih pogojih, enake obveznosti glede plačevanja davkov; da je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb dolžan vsak občan prispevati po svoji gospodarski moči; zagotoviti kvaliteto opravljanja nalog občinskih davčnih uprav m okrepiti skrb za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. I Uhajajoč iz zgoraj navedenih načel so se občine dogovorile, da v .J* 1977 predpišejo naslednje davke in takse, ki so po zakonu Prihodek občin: J jjavek iz kmetijske dejavnosti, J davek iz obrtne dejavnosti, davek iz intelektualnih storitev, __ davek iz avtorskih pravic, davek na dohodek od premoženja, __ davek od premoženja, ___ davek na dobitke od iger na srečo, ^ P°sebni davek od prometa proizvodov in storitev, davek na promet nepremičnin, " takse. ne ^0s!edno spoštovanje in izvajanje dogovora o usklajevanju davč-politike v letu 1977 je naši in ostalim ljubljanskim občinam ob ,JJVa*° ustrezno znižanje davčnih stopenj, ki se pri davku iz dejavnosti, davka od intelektualnih storitev, davku iz avtor-25 7 rav'c “t davku od dohodka od premoženja znižujejo od 15 do ban nnnitnrneon inpWr*ra*a Mn . 1 Ho povezave Parmske in Pesarske ceste na mestu projektiranega podvoza odločili soglasno, stanovalci Vlahovičeve 43 pa s 95 % glasov za isto varianto. Enako sta se za prekinitev cest i izrekli trgovsko podjetje NAMA in OŠ Karel Destovnik-Kajuh. O poteku javne razprave in o pripombah na predlagano spre- * membo in dopolnitev zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko MS 3/2 in MS 112/1 Štepanjsko naselje je razpravljal Odbor za urbanizem, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo na svoji 18. seji dne 11/5-1977 in sprejel sklep, da se strinja s predlogom sprememb in dopolnitve zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko MS 3/2 in 112/1 Štepanjsko naselje po načrtu, ki ga je v novembru 1976 izdelal LUZ pod šifro 2223/76 in 2224/76 v točkah, zidalm načrt m zahteve republiškega komiteja za zdravstveno m socialn" varstvo, republiškega sanitarnega inšpektorata. Na eno stanovanje pride 1,0° odstavnega mesta in od tega 38 % garaž in 62 % parkirnih mest. Parkiranje ih earaže so načrtovane izključno za stanovalce naselja le »k .....-skc j« vujkuiiivju nivdiu /v jiuut, ui Ul, /O JždlMllIlll 111USI. X iUKliaU garaže so načrtovane izključno za stanovalec naselja, le ob centru soseske j* 65 parkirnih mest za potrebe obiskovalcev centra. Pripombe glede večjega hrupa v naselju, slabšega zraka in spremenjenih ekoloških pogojev so netočne in neosnovane. 3, Pripomba: Glede na zazidalnost naselja je že tako preveč natrpano. Vožnje z avtomobili ne upoštevajo nobeni znaki. Ker je že tako preveč onesnažen zrak, sc ne morem strinjati z zazidavo garaž, ker imamo že preveč hrupa n« parkirnih prostorih, ker so preblizu stanovanj. Ali ni v zakonu in je bU dah predlog, da se naj ne delajo garaže v naselju, temveč zunaj naselja. Odgovor: V naselju je potrebno vzpostaviti prometni režim, ki je bi1 načrtovan. Tako bo manj hrupa, nevarnosti in zastrupljenega zraka, števil" garaž ostaja enako, kot v sprejetem zazidalnem načrtu. 4. Pripomba: Z danim predlogom se ne morem strinjati niti mu pritrditi kot sprejeih' jjivemu, ker v naselje prinaša dodaten hrup in močno onesnaženost ozračja m Se v večji meri ogroža prosto gibanje stanovalcev naselja in otrok. Odgovor enak kot pod 3. Občani, ki so dali pripombe, so premalo seznanjeni z načrtovanim razvojem svojega na seja. Iz pripomb lahko ; i zaključimo naslednje: a) Seznanjanje občanov in njih vključitev v sistem načrtovanja bo potrebno . opraviti na obširen, poljuden in enostaven način (makete), o) V večji meri kot doslej so občani kritični do osebnih motornih vozil in zahtevajo takšno ureditev, ki bo najmanj posegala v življenje človeka-pešca. c) Naravni pogoji bivanja, socialni in sociološki kriteriji razvrščanja dejavnosti v prostoru morajo biti enakovredno obravnavani z doslej poudarjenimi ekonomskimi faktorji. c ; \ Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 112. seji dne 17. maja 1977 obravnaval zgoraj navedeni predlog odloka in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 Štepanjsko naselje, ki se nanaša na spremembo prometnega režima, spremembo tipa garažnih objektov in lokacijo dodatnih parkirišč in ga posreduje v razpravo in sprejem občinski skupščini. X___________________________________________________ r POROČILO sodnika za prekrške Ljubljana za leto 1976 1 splošni del Sodnik za prekrške je lani prejel v reševanje 33.454 zadev, od aterih je bilo 32.932 predlogov pooblaščenih organov in 522 predlogov oškodovancev. Od leta 1975 je ostalo za reševanje še •^63 zadev, tako daje bilo skupaj za reševanje v letu 1976 38.417 £adev, kar je v primerjavi z letom preje, ko je bilo 30.568 zadev, ar’ za 7.849 več. To pa pomeni, da bi ob razmeijih, kijih imamo Jtted rešenimi zadevami v rednem in v skrajšanem postopku potre-°vali še 4-5 sodnikov in odgovarjajoče število drugih delavcev, •"prečno je bilo lani skozi celo leto od 18 sodnikov prisotnih P°lno le 17 (porodniški dopust sodnice Tavčarjeve, daljša odsot-°st sodnikov Lučovnika in Bernardijeve, ko sta pripravljala stro-ovni izpit, daljša odsotnost sodnika Lučovnika, zaradi bolezni) dobimo podatek, da je na vsakega sodnika prišlo poprečno •y68 zadev, kar znaša pri razmerju 60:40 v korist skrajšanega Postopka 787 zadev v rednem postopku in 1181 zadev v skraj-j jem postopku. Po samoupravnem sporazumu o normativih za cio občinskih sodnikov za prekrške se število zadev v skrajšanem postopku deli s 4, da bi dobili število zadev v rednem postopku, to žad^13^3 ^°le8 teBa smo prejeli lani še 4912 zaprosil in 4.150 Oev izvrševanja kazni. Po omenjenem samoupravnem sporazumu 787° za 92 in 16 zadev v rednem postopku več in znaša torej + 295 + 92 + 16, kar znaša skupaj 1.190 zadev v rednem P stopku v letu 1976 na enega sodnika ali 108 zadev v rednem Postopku na enega sodnika mesečno, kar presega normo 90 po porazumu, za katero pa smo že ugotovili, da je precej napeta. n° je, da vsega tega dela ni bilo moč opraviti, da pa so podatki o P avnomočno rešenih zadevah tudi precej višji od zahtevanih meril, bori temu Pa ostaja za leto 1977 precej nerešenih zadev, ki se reš ° mora* *e na v$ak način rešiti v tekočem letu. Prvenstveno smo Ve J3** tiste zadeve, ki jih smatramo za družbeno pomembnejše, zatl 31 se Postopki pri tem precej zavlačujejo. Pri takem navalu sai CV Pa Je vsak naš napor za izboljšanje kvalitete dela precej jalov, namStn° v ™°g° primerih primorani iti v skrajšani postopek, da dI^ne bi zastaralo večje število zadev. zad • 3Žamo tU(b’ da pritok zadev ni enakomeren in čez leto niha, nj nJa dva meseca pa ogromno poraste, kar za naše delo vsekakor meaPod*10, Ker smo zadnji člen v tej verigi, se seveda delo ta dva težkatneSOrazmemo Preveč poveča, kar se pa ne da izkazati, saj je vzrok °d takih zadev do konča leta pravnomočna. Temu so k tako imenovane očiščevalne akcije, kijih izvajajo naši predla- gatelji (postaje milice, inšpekcijske službe, javno tožilstvo in drugi) ob koncu vsakega leta, ker se pripravlja letno poročilo. Ker nam torej ravno zadnja dva meseca prihaja največ zadev, kijih moramo izkazati kot nerešene, so tako vedno veliki zaostanki, ki pa kljub nepopolni zasedenosti le ne presežejo normale, za katero računamo, daje med dvo in trimesečnim pripadem. Lani smo od vseh 38.417 zadev rešili 32.718, nerešenih pa je ostalo še 5.699 kar pomeni, daje vsak sodnik rešil 1924 zadev, kar v že preje omenjenem razmerju 60:40 pomeni čez 122 zadev v rednem postopku mesečno pri normi 90, ne računajoč še pravno pomoč in zadeve izvrševanja kazni. Stanje v reševanju zadev lani je torej naslednje: - ostalo nerešenih iz prejšnjega leta 4.963 - prejeto 33.454 - skupaj za reševanje 38.417 - rešeno 32.718 - ostalo nerešeno 5.699 Še leto popreje smo ugotavljali razmerje med rednim in skrajšanim postopkom, ki je bilo 52:48 v korist rednemu. Lani pa smo od vseh 32.718 zadev rešili v rednem postopku 11.145, v skrajšanem pa 21.573, kar daje razmerje 66:34 v korist skrajšanega postopka, vendar pa v poprečju s primerjavo z letom preje računamo še vedno 60:40. Kaj je vzrok takemu spreminjanju razmerja, je pojasnjeno že preje. Poleg teh zadev smo lani prejeli še 4.912 zaprosil za pravno pomoč. Služba za izvrševanje kazni je lani prejela 4.150 zadev - nalogov iz leta 1975 pa je ostalo nerešenih še 852, kar znaša skupaj za reševanje 5002 zadevi. Od teh je lani rešeno 4.019 nerešenih pa je ostalo še 983 zadev. Z izvršitvijo je bilo rešenih 3.747, zastaralo je 24, vrnjeno med postopkom pa 248 zadev. Od 4.150 zadev - nalogov je bilo lani 3942 za nastop nadomestne kazni zapora, iz leta 1975 je ostalo še 805 nadomestnih kazni, kar znaša skupaj 4.747. Od celotnega števila pa je prestalo nadomestno kazen zapora le 143 obdolžencev, kar znaša 3 %. Procent izvršenih nadomestnih kazni zapora je približno enak kot lani, ko je bil 2,97, precej nižji pa kot leto dni popreje, ko je znašal 3,4. Od 32.718 je bilo lani kaznovanih z zaporom 1047 obdolžencev, vzgojni ukrepi so bili izrečeni mladoletnikom v 523 primerih, ukor pa v 48, kar pomeni, daje bilo ostalih 31.100 kaznovanih z denarnimi kaznimi, od teh pa kazni ni plačalo v roku 4.747, kar znaša 15,26 % za razliko od leta popreje, ko je ta procent znašal 16,03, kar kljub temu kaže na še vedno precejšnje število kršiteljev, ki imajo malomaren odnos do obveznosti do državnih organov. II. Prekrški po skupinah Po skupinah prekrškov je lani pravnomočno rešenih naslednje število zadev, ki jih prikazujemo iz statističnih podatkov s primerjavo do leta 1974: Skupina prekrškov 1974 % 1975 % 1976 % 1. Kršitve javnega reda in miru 4.721 19,92 5.162 19,57 4.992 16,17 2. Kršitve prometne var. na javnih cestah 15.094 63,68 15.979 60,56 20.869 67,61 3. Drugi prekrški javne varnosti 252 1,05 273 1,04 324 1,05 4. Prekrški s področja gospodarstva 1.935 8,16 2.437 9,24 2.126 6,89 5. Finančni prekrški 1 6. Prekrški s področja dela 10 0,05 7. Prekrški s podr. prosvete in kulture, 78 0,33 8. Prekrški s področja zdravstva 56 0,23 9. Prekrški s podr. soc. var. in soc. zavar. 715 3,02 10. Prekrški obveznosti do dejavnosti organov oblasti in uprave 843 3,56 Skupaj : 23.705 Kljub temu, da gre pri vseh teh pokazateljih le za pravnomočno rešene zadeve kaže na to, da se struktura prekrškov iz leta v leto menja. Po uveljavitvi novega zakona o prekrških leta 1973 je absolutno in relativno padlo število kršitev prometne varnosti na javnih cestah, ki je znašalo pred tem okoli 70 pa tudi več procentov od celotnega števila kršitev in se je približevalo 60 %, lani pa zopet poskočilo na 67,61%. Razlog je največ v tem, da so nekatere zadeve, ki so z zakonom o prekrških in drugimi predpisi prešle v pristojnost predlagateljev (organski mandat), zopet prišle v našo pristojnost z odloki Skupščine mesta. Kot primer navajamo odlok o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Ur. list SRS št. 10 in 16/76), ki v 21. členu prepoveduje parkiranja na peš poteh, pločnikih, zelenicah in parkih, čeprav ni posebnega zakona o prepovedi parkiranja in to določbo sankcionira v 3. točki 51. člena z denarno kaznijo od 10 do 500 din, kar pomeni, da vse te zadeve rešujemo v našem postopku, lani pa jih je bilo okoli 2000. Dodatna težava pa je tudi v tem, da te zadeve urejajo komunalni stražarji, ki voznika ne obvestijo o tem, da je napačno parkiral, temveč si le zabeležijo številko vozila, nakar sledi predlog. Jasno je, da je potem tudi več ugovorov, saj se obdolženci kljub hitremu postopku, ki ga izvajamo, ne morejo spomniti za nekaj tednov nazaj, kje so in kdaj so parkirali svoja vozila. V celoti pa je razvidno, da je v drugih skupinah manj kršitev. Kršitve s področja gospodarstva se v zadnjih treh letih gibljejo v približno enakem številu. Te kršitve tudi posebej registriramo, jih prvenstveno rešujemo ter o njih tudi posebej poročamo drugostopnemu organu. Številke v prikazani tabeli so seveda relativne, kar se tiče pojavov, saj je to odvisno od dejavnosti in uspešnosti organov odkrivanja, pregona in odločanja, vendar pa nam, računajoč na enako intenziteto le dajejo nekatere pokazatelje, da lahko iz njih delno sklepamo o porastu ali upadanju števila posameznih kršitev. To velja seveda za vse vrste prekrškov. Kaznovalno politiko na vseh področjih naše dejavnosti uravnavamo letno po pregledu podatkov v tem, ali so določeni pojavi v porastu ali v upadanju. Seveda pa tega ni mogoče v celoti izvajati, saj smo zaradi množičnosti teh pojavov često primorani skrajševati postopke in kaznovati s kaznimi, ki so še v okviru skrajšanega postopka, da bi nam čim manj zadev zastaralo. Pri kršitvah JRM obravnavamo tista dejanja, s katerimi se na nedovoljen način motita mir in delo občanov, ovira izvrševanje njihovih pravic in obveznosti, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja, žali javno moralo, ovira izvršitev zakonitih ukrepov državnih organov in uradnih oseb, omalovažujejo taki ukrepi in druga dejanja s katerimi se rušijo družbena disciplina, javna morala in mir ljudi v organizirani družbeni skupnosti. V postopku ugotavljamo, da je večina storilcev iz socialnoekonomsko neurejenih razmer, pri čemer izstopata dve skupini storilcev. Prvo predstavljajo vinjene osebe, drugo pa sezonska delovna sila. Ravno pri slednji pa stalno menjavanje zaposlitve in prebivališča često onemogoča izpeljati postopek do konca. Ljubljana ima manjše število klatežev, ki se pojavljajo večkrat na leto. Očitno je, da gre najpogosteje za duševno manj razvite osebnosti ali pa za težke , .neozdravljive” alkoholike, ki bolj spadajo na zdravljenje kot v zapor. Kot prejšnja leta je bilo tudi lani največ kršiteljev kaznovanih z denarnimi kaznimi od 100 do 500 din, kar 873 ali 17,49 % pa je bilo kaznovanih z zaporno kaznijo, od tega 162 z nad 30 dni zapora. Od vseh kršiteljev je bilo 97 mladoletnikov, katerim je v 73 primerih izrečen vzgojni ukrep, ostalim pa kazni. Iz tabele je razvidno, da so skoraj vsi prekrški v upadanju,nekaj pa je več potepušt-va, precej več pa kaljenja hišnega reda in miru. Zapornih primerov s takojšnjo izvršitvijo je bilo lani 861. 16 0,06 6 0,21 180 0,68 41 0,13 54 0,20 20 0,06 212 0,80 94 0,31 450 1,71 7 0,02 1.620 6,14 2328 7,55 26.383 30867 Kršitve prometne varnosti na javnih cestah so najčešče, saj za- j vzemajo čez 67 % vseh lani obravnavanih kršitev. Z največjim procentom pa je zastopano nepravilno ustavljanje in parkiranje, vožnja brez vozniškega dovoljenja in vožnja vozila pod vplivom alkohola. Pri nepravilnem ustavljanju in parkiranju pa se zaradi načina dela dogaja tudi naslednje: Komunalni stražar kontrolira n. pr. parkirane avtomobile na pločnikih in si zapiše številko, potem pa sledi predlog za kaznovanje po 3. točki 51. člena odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani, kjer je predpisana denarna kazen od 100 do 500 din ne da bi bil o napačnem parkiranju pred tem opozorjen lastnik oz. uporabnik vozila. To isto vozilo, na istem mestu, ob približno enakem času pa pri svojem obhodu zapiše lahko tudi miličnik in mu pusti listek o nepravilnem parkiranju po 2. točki 127. čena zakona o varnosti cestnega prometa, za kar je predpisana kazen v določenem znesku t. j. 50 din. Tako se zgodi, da tak voznik poravna mandatno kazen 50 din,, po krajšem času pa dobi odločbo sodnika za prekrške, da mora za isto kršitev plačati n. pr. 200 din. Zadnji dve kršitvi, t. j. vožnja brez vozniškega dovoljenja in vožnja vozila pod vplivom alkohola sta bili tudi zadnja leta najštevilnejši, vendar pa lahko ugotovimo iz primerjalnih podatkov, da sta v absolutnem in relativnem upadanju, saj je prvih bilo leta 1974 skoraj 25 % vseh kršitev prometa na javnih cestah, lani pa le dobrih 9 %, drugih pa preje 17 % in lani 9 %. Vinjenost za volanom torej po teh podatkih ne predstavlja več tako akutnega problema kot pred leti, ki je bila v stalnem porastu. Vožnja brez vozniškega dovoljenja pa kljub temu le predstavlja določen problem zlasti zaradi tega, ker se tu pojavi precejšnje število mladoletnikov. Od 1896 je bilo lani 275 mladoletnih kršilcev, katerim je v večini poleg varstvenega ukrepa prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja od enega do treh let izrečen tudi vzgojni ukrep opomina. Z obveznim izrekanjem prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja za eno ali več let je takim kršilcem za daljšo dobo onemogočeno polagati vozniški izpit. Ostalim kršilcem v tej vrsti prekrška smo izrekali poleg visokih denarnih kazni tudi prostostne kazni do 30, nekaj pa tudi nad 30 dni zapora, to pa seveda le v izjemnih primerih in v specialnem povratništvu. Izredno veliko povečanje kršitev beležimo pod 1), to so druge kršitve prometne varnosti. Problem je namreč v tem, da se vsakoletno menjajo predpisi v prometni varnosti, ki uvajajo nove kršitve, sistem statističnega vodenja pa je ostal že vsa leta isti. Iz statističnega prikaza ni razvidno, koliko prometnih nezgod smo obravnavali lani. Za te kršitve vodimo posebno evidenco in jih je bilo lani 5407, Verjetno ravno pri teh kršitvah kaznovalna politik* nima dovolj vpliva na zvišanje ah zmanjšanje števila prometnih nesreč. Bolj kot kazen je za vsakega udeleženca važno, ali bo nastalo škodo, ki je mnogokrat visoka, moral poravnati sam, ali mu jo bo poravnala zavarovalnica. Odkar so premije kasko zavarovanja tako poskočile, je večina voznikov oz. lastnikov vozil zavarovala svoj* vozila le obvezno. To pa ima za posledico, da vsak udeleženec dokazuje krivdo' soudeleženca, predlaga dokaze, največkrat pričeti so pa včasih dvomljive, kar le tako lahko pričakuje, da mu bo nastala škoda povrnjena iz jamstva — nasprotnikovega obvezneg* zavarovanja. Tak postopek se seveda zavleče, saj je potreba včasih opraviti ogled na kraju samem ali pa povprašati izvedenca, oškodovanec pa dolge mesece ali pa tudi leta čaka na pravnomočno odločbo, ti mu je podlaga za zahtevek pri zavarovalnici. Ravno to zadnje, to je stališče zavarovalnice, da je le pravnomočna odločb* lahko podlaga za plačilo škode, se nam zdi nepravilno. Največ kršiteljev prometnih predpisov je kaznovanih z den*r' nimi kaznimi od 100 do 500 din, takoj za tem pa je večje število kaznovanih z denarnimi kaznimi od 500 do 1000 din. Tridesetih1 voznikom je izrečena kazen zapora do 30 dni, trinajstim pa nad 30 dni. Ravno pri kršitvah teh predpisov je razvidno, da se zaradi množičnih predlogov zatekamo k skrajšanem postopku. fti drugih prekrških javne varnosti bi bilo omeniti zlasti kršitev Predpisov o nabavljanju, posesti in nošenju orožja. Največ kršiteljev so zdomci, ki brez prijave prenašajo orožje čez mejo. Postopek je mogoče uspešno izvesti le, če je obd. priveden k sodniku, sicer pa je pozneje nedosegljiv. S tem pa pregon zastara, orožje, ki mu gaje °dvzela milica pa je zadržano brez pravnomočne odločbe. Prekrški s področja gospodarstva niso tako številni in zavzemajo •e okoli 7 % vseli kršitev vendar pa gre tu za nekatere škodljive Pijave, zaradi katerih imajo posebno težo in jih tudi prvenstveno obravnavamo.Najštevilnejše so kršitve predpisov o komunalni dejav-nosti, o javnih cestah, o gradnji in blagovnem prometu. Najstrožje obravnavamo kršitve predpisov o gradnji, kjer tudi predpis določa kumulativno kazen zapora in denarno. Pri tem gre pa največkrat za take kršitelje, ki nimajo nikakršnega stanovanja ali pa si z malimi Posegi izboljšujejo svoja bivališča. Tudi prekupčevanje predstavlja določen problem, vendar pa smo morali lani precej postopkov ustaviti zaradi nepopolnih podatkov ali pomanjkanja dokazov. V vseh primerih, kjer je ugotov-Jena krivda, smo poleg denarnih kazni izrekali tudi odvzem predmetov in premoženjske koristi tam, kjer se je ta dala ugotoviti, remoženjsko stanje teh storilcev je bilo precej slabo, zato tudi denarne kazni niso bile visoke. Finančni prekrški predstavljajo zelo mali procent vseh kršitev, 8rc pa največkrat za kršitev zakona o obdavčenju proizvodov in s oritev v prometu in sicer za neplačilo ali nepravočasno plačilo Pametnega davka. V zagovoru navajajo privatni obrtniki, da v Predpisanem roku niso imeli dovolj sredstev. Večina je kaznovanih denarnimi kaznimi nad 1.000 din. M prekrških s področja dela gre za kršitve predpisov o higien-o-tehničnem varstvu, ki številčno ne predstavljajo problema, so P3 zato vsebinsko težji. Tu so najpogostejše kršitve zakona o var-Vu pri delu s tem, da se še vedno uporabljajo taki objekti, delovni Prostori in delovne naprave, ki ne ustrezajo predpisom o varstvu pri . in s tem ne zagotovijo delavcem varnega dela. Pri tem pa je ajvečkrat težko ugotoviti odgovorno osebo pravne osebe, kar pr.ecej otežava postopek. Denarne kazni so se za pravne osebe gibale 1-000 do 5.000 din, za fizične in odgovorne osebe pa do '-U00 din. krprekrških s področja prosvete in kulture gre največkrat za - ,ltev predpisov o obveznem šolanju ter za kršitev predpisov o ku jn drugje predpisov o javnih informacijah. V vseh primerih so e !zrečene denarne kazni do 500 din. ie ^ prekrških s področja zdravstva gre v največ primerih za kršijo Predpisov o nadzorstvu nad živili po predlogih sanitarne in-živ i -1*6 zara(*> kršitve določb zakona o zdravstveni neoporečnosti 02n n Pre(l,T>etov splošne rabe. Pri tem ugotavljamo, da dajejo no v promet blago dvomljive vrednosti ali pa biološko neprimerna! i-eč ie bilo tudi kršitev predpisov o varstvu prebivalstva pred , Czljivimi boleznimi. Organizacijam ZD smo izrekali denarne n' do 5.000, odgovornim in fizičnim osebam pa do 1.000 din. ni k^krSkov s področja soc. varstva in soc. zavarovanja lani skoraj van'°’ venc*ar Pa P° vseJ verjetnosti ne gre za dejansko zmanjše-prJe ^evila teh kršitev temveč za opustitev odkrivanja in pregona, ptički so v glavnem v tem, da zavezanci nepravočasno plačujejo za zdravstveno in invalidsko-pckojninsko zavarovanje. lte|je kaznujemo z denarnimi kaznimi do 1.000 din. npr^ skup'n' prekrškov obveznosti do dejavnosti organov oblasti in pod n S0 kršitve predpisov o LO, o statistiki, raznih evidencah s Se^ia dela in službe. Pri kršitvah predpisov o LO gre za neizvr-nejay|? “bvez do LO, pri ostalih pa za nevodenje evidence, za pjSQ Janje prebivališč in podobno. Najštevilnejše so kršitve predla 0 prebivališču in o osebnih izkaznicah. 0Spl,ajVeč )e bilo izrečenih denarnih kazni do 500 din, za pravne be Pa do 5.000 din. Problematika mladoletnikov dveh*a^°le.tni storilci prekrškov se pojavljajo v glavnem v pi skupinah in sicer pri kršitvah varnosti prometa na javnih rvih ce- stah in pri kršitvah JRM. Primeijava s prejšnjimi leti nam kaže, da število mladoletnih storilcev prekrškov stalno upada. Zaradi posebnega pomena obravnavanja mladoletnikov, ki ga poudaija tudi zakon o prekrških s posebnimi določbami o postopku zoper mladoletnike, imamo od ustanovitve skupnega organa za kaznovanje prekrškov v Ljubljani, to je od leta 1966 dalje v organizaciji predvidenega posebnega sodnika za prekrške za obravnavanje zadev mladoletnikov. Ta se v svojem delu povezuje z drugimi organi v mestu, ki delajo na področju mladinske kriminalitete. Lani je bilo od celotnega števila 559 pravnomočno izrečenih kazni in drugih ukrepov zoper mladoletnike kar 445 izrečenih zaradi kršitev prometne varnosti na javnih cestah, od tega pa 275 zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja in 12 zaradi vožnje vozila pod vplivom alkohola. Največ povratnikov je tudi pri prekrških vožnje motornega vozila brez vozniškega dovoljenja. Za te prekrške je poleg kazni obvezen izrek varnostnega ukrepa prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja za dobo od enega do treh let. V več primerih so ti kršitelji povratniki — vajenci iz avtomobilske stroke. Nekaterim je izrečen ta ukrep že za več let in jim je tako za daljšo dobo onemogočeno polagati vozniški izpit. Smatramo, da bi morali predpisi le dopustiti prosto presojo sodniku, ki naj bi tak ukrep izrekal le v specialnem povratku. Druga skupina, kjer se največ pojavljajo mladoletniki je področje javnega reda in miru. Lani je bilo na tem področju kar 97 primerov. Največ mladoletnih storilcev krši javni red in mir s tem, da se nedostojno in predrzno vedejo na javnem kraju ter pretepajo, pojavlja pa se tudi več kršiteljev - mladoletnikov, ki se ukvarjajo s hazardom. Prekrške zoper javni red in mir storijo mladoletniki pogosto v vinjenem stanju. Prekrški mladoletnikov so specifični, saj so v zakonu posebne določbe, ki vežejo sodnika, da mora vse zadeve reševati v rednem postopku, poleg tega pa mora v večini primerov tudi pribaviti mnenje skrbstvenega organa. To sicer omogoča poglobljeno obravnavanje mladoletnika, hkrati pa seveda zavlačuje postopek. Kaznovanje mladoletnika je predvideno le v izjemnih primerih. Zoper mladoletnike izrekamo največkrat le vzgojne ukrepe. Zato je bilo lani izrečenih v 530 primerih le vzgojni ukrep, v ostalih 29 pa kazen. Primeijava s prejšnjimi leti nam pokaže, koliko je bilo pravnomočno izrečenih kazni in drugih ukrepov zoper mladoletnike: leta 1968 1.797 leta 1970 1.664 leta 1973 1.042 leta 1974 597 leta 1976 559 Število mladoletnih kršiteljev je torej v upadanju in zadnja leta nismo zasledili kakšnih predlogov zoper organizirane skupine mladoletnih kršiteljev. Glede na okoliščine, v katerih mladoletniki storijo prekrške in glede na dosedanje njihovo obravnavanje in opažanja v postopkih, predlagamo intenzivnejšo prometno vzgojo v šolah, masovno vključevanje mladine v telesno vzgojna športna in kulturna društva, poostritev kontrole nad točenjem alkoholnih pijač mladoletnim osebam, poostritev kontrole nad dogajanji v samskih domovih in barakah, sprožitev iniciative za spremembo zveznega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa s tem, da se varnostni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja izreka fakultativno in priporočilo občinskim Zvezam prijateljev mladine, da preko svojih svetov za delo s starši vključijo v program vzgoje in izobraževanja staršev tudi prometno varnost otrok in opozorila o kršitvah javnega reda in miru. IV. Splošna problematika a) Problematika dela navzven Hitrost in pravilnost našega dela je večkrat odvisna tudi od hitrosti in pravilnosti dela nekaterih drugih organov in organizacij. Najbolj pereče v našem postopku je vročanje pisanj po pošti. Že vrsto let ugotavljamo, da se priporočene pošiljke, ki se morajo osebno vročati, ne vročajo v smislu določb zakonika o kazenskem postopku, kar ima za posledico nemožnost prisilne privedbe in s tem končanja zadeve. Tudi nov sistem položnic nam zadaja precej težav. Položnice so kopirne in na tistih izvodih, ki pridejo k nam, često ni moč razbrati niti zneska še manj pa priimka tako, da sploh ne vemo kdo je poravnal svojo obveznost. Seveda gre zadeva tako daleč, da pride do izvrševanja kazni, ki pozove obdolženca, da mora izdržati nadomestno kazen zapora, sam pa zatrjuje, da je denarno kazen poravnal. Če v takem primeru tega ne more dokazati izvršimo nadomestno kazen. Zaradi pravilnejšega in pravočasnega obravnavanja prometnih nezgod bi bilo zaželeno, da se o vsaki nezgodi napravi skica, saj je pozneje v postopku brez skic in izmer težko rekonstruirati dogodek. Tudi točnost prihajanja prič in predlagateljev na zaslišanja je nujna, zlasti pa pri soočanjih. Zadnje čase opažamo, da nam organi iz drugih republik odstopajo vse več zadev in tudi takih, v katerih so že sami uvedli postopke, pa so na ugovor razveljavili svojo odločbo o prekršku. b) Problematika v organu za kaznovanje prekrškov V organu za kaznovanje prekrškov je bilo lani zaposlenih 55 do 57 delavcev, od tega 16 do 18 sodnikov za prekrške ter okoli 40 ostalih delavcev. Od 19 mest sodnikov za prekrške je bilo doslej eno stalno nezasedeno. Zaradi stanja v številu zadev kolikor jih letno dobimo v obravnavo in ki je opisana na začetku tega poročila, bi se morala sistemizacija pri nas spremeniti. Potreba po delovnih mestih je naslednja: Naziv delovnega mesta dosedanja predlagani — sodnik za prekrške sistemizacija 19 sistemizacija 22 - vodja administracije 1 1 — računovodski delavci 2 2 - vodja referata za izvrševanje kazni 1 1 — referent za izvr. kazni 1 1 — vodje vpisnikov 3 4 — tajnik 1 1 - strojepiske 19 23 - pisarniški delavci 8 10 — ekonom — 1 — kurir 1 1 - snažilke 2 3 Vseh 58 70 Predlog nove sistemizacije ne upošteva v celoti zvišanje števila zadev zadnji dve leti, temveč le aeloma. V kolikor pa bi se v naslednjih letih Se tako skokovito zviševalo število zadev, bo treba seveda sistemizacijo še povečati. Naglasiti moramo, da traja stara sistemizacijah več let, kljub stalnemu zvišenju števila zadev. Delo smo omogočili s tem, da smo modernizirali opremo in poenostavljali postopke. Seveda pa to ne more iti v nedogled. Sodniki so preobremenjeni in zaradi tega nujno pada kvaliteta dela, v taki masi pa lahko zaradi pomanjkanja delavcev in preobilice dela pride tudi do napak, ki imajo lahko daljnosežne posledice. Seveda pa so za zvišano sistemizacijo potrebni tudi novi prostori, katere mislimo pridobiti po izselitvi Hidrološkega zavoda iz te stavbe. Zadnjih nekaj let, to je od polovice 1973. leta dalje smo s pomočjo viškov lastnih dohodkov nabavili novo notranjo telefonsko centralo, ki je bila nujna, saj v vseh pripornih zadevah in tudi sicer iščemo podatke po telefonu po cen Jugoslaviji, stara telefonska centrala pa ni prenesla več niti notranjih razgovorov. Poleg tega smo delno opremili prostor za arhivo, nabavili fotokopirni stroj, računske stroje itd. Seveda smo za koriščenje viška dobili vedno privoljenje mestne skupščine in smo ga strogonamensko tudi uporabljali. Najnujnejša dela, ki smo jih predvideli za naslednje obdobje, oziroma za leto 1977 do 1978, pa naj bi bila ureditev sejne dvorane in knjižnice. Ena in druga sta nam res nujno potrebni. Naša delovna skupnost, ki šteje sedaj okoli 60 članov, nima nobenega prostora za sestajanje, prav tako pa tudi ne strokovni kolegij, ki se tlači v sobi z okoli 16 m2, strokovne knjižnice nimamo in je zaradi tega zelo otežkočen študij predpisov. Zato smo zaprosili za 400.000 din, da bi si to uredili, vendar na našo zahtevo nismo dobili odgovora. Menimo, da bi bilo tudi v naprej pravilno in smotrno za razvoj naše službe, da bi nam z odlokom prepustili lastne dohodke, da pa se o višku odloči na koncu leta. Le tako bo možno še kolikor toliko normalno delovati strokovno in samoupravno. Naša delovna skupnost skrbi tudi za stalno izobraževanje ob delu. Sodniki za prekrške večinoma to opravljajo na kolegijih, kjer poglabljajo strokovno znanje in dogovarjajo kaznovalno politiko. Za strojepiske smo organizirali preko Delavske univerze že tri te- čaje, na katerih se izpopolnjujejo v strojepisju in slovenščini ter pozneje polagajo izpite na Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Tudi ostale pozivamo na dodatno izobraževanje. Narava našega dela je taka, da ob normalnem zviševanju števila zadev vsako leto in ob manjšem zviševanju cen materiala in storitev še nekako izhajamo z zvišanji finančnih sredstev v določenem procentu. Kakor hitro pa je zvišanje ali števila zadev ali pa cen materiala ali storitev nesorazmerno večje kot se je lahko predvidevalo, potem pa je nujno zvišati dotacijo med letom, sicer se lahko zgodi, da pride do obratnega načela plačevanja po delu in sicer tako, da čimveč napraviš tem manjši dohodek imaš. Ravno to pa se bo dogajalo to leto, ker smo lani prejeli namesto normalnih 1.500 do 2.000 zadev kar 7849 več kot leto dni popreje. Kaj to pomeni pri nas lahko vidimo ob primerjavi samo ene postavke iz našega finančnega načrta, kjer je za poštne stroške predvideno 250.000 din, seveda pri normalnem porastu zadev, pri takem kot lani pa še veliko več. Tako je tudi na drugih postavkah. Pri vsem navedenem pa moramo opozoriti še na eno pomembno dejstvo. Sistemizacija, ki je že predlagana malo nižje kot so do-ločene norme, lahko zagotavlja še kolikor toliko redno delo za 1 nekaj časa naprej, seveda pod predpostavko, da so vsa mesta ustrez- , no zasedena in da so enajst mesecev v letu vsi delavci na delu. ] Seveda pa je to nemogoče. Že lani smo imeli tri delavke na porod- i niškem dopustu, od katerih — kar dve od zanositve dalje in jih ne bo na delo okoli dve leti, nekaj pa jih bo odšlo letos na porodniški < dopust. Če ne računamo tu tudi odsotnosti zaradi bolezni je že to veliki izpad za nekaj mesecev, ki ga rešujemo s podaljšanim delom ostalih. Vsekakor pa je to problem, saj moramo pri odreditvi del« izven rednega delovnega časa plačati 150 % osebnega dohodka, kat nam pa sedanji sistem financiranja ne omogoča. Vodja r Sodnika za prekrške Ljubljana ‘ Boris Žibert, s. f- j PREDLOG SKLEPOV 1. Sprejme se poročilo sodnika za prekrške Ljubljana za leto 2. Odobri se predlagana nova sistemizacija delovnih mest pri sod' niku za prekrške v Ljubljani na podlagi določb 81. in 88. člen« ; zakona o prekrških; 3. Sodnik za prekrške naj po izselitvi hidrologov zasede že prej« , dogovorjene prostore v isti stavbi; 4. Sredstva iz lastne dejavnosti - poprečnine — so dohodek sodni-ka za prekrške v smislu določbe 2. odstavka, 27. člena zakon« o sredstvih državnih organov v SR Sloveniji; 5. Daje se soglasje k delni odpravi zaostanka iz preteklega leta n« podlagi 8. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov voljenim j imenovanim funkcionarjem v pravosodju in zviša dotacijo za sodnikov in za odgovarjajoče število ostalih delavcev za dv«' kratno višino poprečnega mesečnega osebnega dohodka v republiki iz leta 1976; 6. Zavarovalnica mora likvidirati škode iz naslova prometnih n«-zgod - ne glede na to kdaj bo izdana odločba o prekršku; 7. Za ureditev sejne dvorane in knjižnice se odobri sodniku ** prekrške v letu 1977 znesek din 400.000; 8. kazni za nepravilna parkiranja naj se vedno predpišejo v dol0-čenem znesku; 9. Sprožiti bi bilo treba zakonodajno inciativo za spremembo J«! ločbe zakona o temeljih varnosti cestnega prometa o obverij* prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja tako, da bi bil ta iz«** le fakultativen; 10. Sole naj bi uvajale v svoj pouk intenzivnejšo prometno vzgoji' 11. Mladini bi morali nuditi vse možnosti za masovno vključevanj* v telesnovzgojna, športna in kulturna društva; 12. Poostriti bi bilo treba kontrolo nad točenjem alkoholnih p*j®^ mladoletnikom in nad vsemi dogajanji v samskih domovih; j 13. Priporočiti bi bilo treba Zvezam prijateljev mladine, da pre^ svetih svetov za delo s starši vključijo v program vzgoje *** izobraževanja staršev tudi prometno varnost otrok in opototV* o kršivah javnega reda in miru; 14. Nedovoljeno nošenje oro^a naj bi se smatralo za hitro zade*0, ? obdolženec pa takoj priveden sodniku za prekr&e, 15. Predlagatelji bi morali urediti prostore za odvzete predmete, i 16. Zvišana dotacija bo odobrena sodniku za prekrate potem, * poda obrazložen predlog. 1 Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 112. seji dne 17. maja 1977 obravnaval zgoraj navedeno poročilo in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme poročilo Sodnika za prekrške Ljubljana za leto 1976 in ga posreduje v obravnavo občinski skupščini z naslednjimi dopolnitvami predlaganih sklepov: 1. Predlog za povečanje sistemizacije delovnih mest Sodnika za prekrške naj preučijo pristojni organi SML v sklopu kompleksne organizacije njihovih upravnih organov. 2. Izvršni svet meni, da bi bilo umestno Sodniku za prekrške prepustiti del dohodka, doseženega z lastno dejavnostjo (poprečnine) in del dohodka, ki ga republika vrne mestu iz naslova denarnih kazni, s čimer bi mu bila omogočena nabava potrebne opreme in modernizacija. 3. Vse ostale predloge sklepov izvršni svet v celoti podpira. x— __________________________________________________J POROČILO celotno območje Ljubljane ter za občino Litijo mladoletniške kazenske zadeve, v njegovi sestavi pa deluje tudi zemljiška knjiga. V letu 1976 kakih posebnih problemov s financiranjem sodišča ni bilo. Financiranje je razdeljeno med mesto Ljubljano, ki zagotavlja 90 % predračunskih sredstev, in občino Litijo, ki zagotavlja ostalih 10% predračunskih sredstev. Kot kritično lahko ocenimo prostorsko situacijo, zlasti administrativni delavci nimajo zadostnih in ustreznih pisarniških prostorov, pa tudi sodniki praviloma nimajo svojih sob, ampak delata po dva v eni sobi. Ob konstantnem povečanju pripada in s tem postopnem zviševanju števila sodnikov so sedanje prostorske kapacitete ne samo glede pisarn, ampak tudi glede obravnavnih dvoran v celoti izkoriščene, tako, da ob pričakovanju sprememb stvarne pristojnosti, kolikor ne bo prišlo do bistvenega odliva zlasti pravdnih zadev v pristojnost samoupravnih sodišč, ni mogoče prostorsko zagotoviti normalnega poslovanja sodišča že v najbližji prihodnosti. Delavci sodišča, zlasti sodniki, aktivno sodelujejo v samoupravnih organih, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter v delegacijah družbenopolitičnih skupnosti in v družbenih organizacijah. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da so se tudi stanovanjske težave naših delavcev, zlasti sodnikov, začele uspešneje reševati. V poročanem obdobju sta dobila dva sodnika družinsko stanovanje, en sodnik pa kredit za gradnjo individualne stanovanjske hiše, in sicer iz združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo pri mestni skupščini. Občinskega sodišča I Ljubljana za leto 1976 Okvirni delovni program tukajšnjega sodišča je bil v letu 1976 aovoljivo izvršen. Uvodoma je treba ugotoviti, da se. je celoten PLlpad zac^ev v poročanem obdobju v primerjavi z letom 1975 (WUtn? P°večal. V letu 1976 je pripadlo vsega 58.577 zadev, v ,Cun Je znašal pripad v letu 1975 47.140 zadev. Večji obseg dela D-®!^ 1976 ima svoj vzrok v nesorazmernem povečanju števila Pecilnih nalogov, katerih večletni poprečni letni pripad je znašal zad°^ zadev letno, leta 1976 pa se je povečal na 13.903 skeeve' .V rahlem porastu pa so bile tudi druge zadeve, zlasti kazen-® Preiskave in kazenske prvostopne zadeve. Glede na poudarek vanju starejših nerešenih zadev je prišlo kljub povečanemu ob-1^1 . rešenih zadev do neznatnega porasta števila nerešenih zadev, >ma svoj vzrok tudi v izrednem povečanju pripada zlasti ^cmbnejših zadev v mesecu decembru 1976. rejš'h S*^adu 2 akcijskim programom je sodišče reševalo poleg sta-lem h 3C*ev Pri°ritetno še družbeno pomembnejše zadeve in pri •nesi ^0Se8*0 zadovoljive uspehe kljub nepolni zasedbi delovnih fluki predvsem sodnikov. Opozoriti moramo na okoliščino, da se je ko Ua®'j.a sodnikov tudi v letu 1976 nadaljevala, vendar v nekoli- gle !nanjši meri kot prejšnja leta. Sodišče je bilo ob koncu leta sicer Za ® na obstoječo sistemizacijo sodniških delovnih mest polno v za CIi°’ pa Priši° * * * * v teku poročanega obdobja do večjih izpadov dek> ^ deloma zaradi nepravočasnih izvolitev novih sodnikov, rih Pa Zara(ii izostankov v zvezi s porodniškimi dopusti nekate-° “dnie (4) in bolezenskih izostankov. Takoj v uvodu moramo °bdohnti’ da fluktuacije administrativnega kadra v poročanem ijavlj ■ $k°raj ni bilo, ker so s samoupravnim sporazumom uve-niihrf111 osebni dohodki administrativnih delavcev močno izboljšali Dm materialni položaj. akcijsiavc* ^dišča, zlasti sodniki, so v okviru programa dela in partjj^3.Programa pri svojem delu upoštevali poleg dokumentov stališe ‘h *n °blastnih organov federacije in republike še sklepe in je LjUh|S P°svet°vanj pravosodnih organov v letu 1976, za območ-rence 7vnc pa 56 sklepe in stališča 31. seje komiteja Mestne konfe-kaZen v** *2 konca leta 1975. Med prioritetne zadeve na področju P°litič C^3 ^dstva so bile poleg zadev gospodarskega kriminala, obd0L ne8a kriminala in mladoletnega prestopništva v poročanem UvrŠčene še zadeve z elementi nasilniškega obnašanja kot iDeStan^.®a^[Pr°blema družbeno negativnih pojavov na območju no^ Prayilno razumevanje tega poročila opozarjamo na okolišči-Center ■ m?čje našega sodišča obsega območji občin Ljubljana-litija i!" Ljubljana Moste-Polje poleg tega pa še območje občine d°čirn ** Podstavlja približno 10 % obsega dela našega sodišča, Potreb,03 prej navedeni občini odpade 90 %. Poleg navedenega je 0 opozoriti še na dejstvo, da naše sodišče obravnava za II PREISKOVALNE ZADEVE: V začetku leta 1976 je bilo v delu 158 preiskovalnih zadev, pripadlih v prejšnjih letih. Na novo je bilo prejetih 354 preiskovalnih zadev, od katerih je bilo rešenih 347, tako, da je ostalo ob koncu leta nerešenih 165 preiskovalnih zadev. Najstarejše nerešene zadeve so zelo redke in so pripadle v letu 1974 (5 zadev). V glavnem delo na preiskovalnem oddelku poteka ekspeditivno in je vzrok za starejše nerešene zadeve predvsem v objektivnih ovirah. Po strukturi pripada v letu 1976 je prišlo v postopek zlasti ob koncu leta več zadev gospodarskega kriminala, kar je tudi vzrok za povečanje števila nerešenih preiskav. Med objektivnimi vzroki za daljše trajanje postopka navajamo zamotanost posameznih zadev, počasno reševanje naših zaprosil, poslanih sodiščem v drugih republikah, nedosegljivost obdolžencev, ki so na begu ali na delu v inozemstvu, deloma pa tudi v počasnem delu nekaterih sodnih izvedencev. Glede na predpise o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev je v začetku leta pripadlo nekaj preiskav v zvezi s kršitvami citiranega zakona. Kot posebnost omenjamo nekaj primerov kaznivih dejanj nezakonite vselitve v družbena stanovanja po 92. člerfu zakona o stanovanjskih razmerjih. V porastu so kazniva dejanja krivih ovadb kot rezultat maščevalnosti in koristoljubnosti storilcev. Glede na spremembo politike kazenskega pregona je omeniti tudi porast preiskav glede kaznivih dejanj, ki so imela za posledico železniške nezgode na premikalni postaji Zalog. V porastu so tudi preiskave zaradi kaznivih dejanj nasilniškega obnašanja. < Ugotavljamo, da so namestniki Občinskega javnega tožilca vedno pogosteje v skladu z določbami ZKP navzoči pri preiskovalnih dejanjih, kar ugodno vpliva na kvaliteto preiskav. Tudi sodelovanje odvetnikov v preiskavah kot zagovornikov je razmeroma pogosto. Sodelovanje preiskovalnih sodnikov z organi odkrivanja je zlasti v težjih zadevah vse pogostejše in tudi uspešno. Kljub formalno polni zasedbi preiskovalnega oddelka pa je prišlo do večjega izpada zaradi porodniških dopustov dveh sodnic. KAZENSKE PRVOSTOPNE ZADEVE: V začetku dobe poročanja je imel kazenski prvostopni oddelek v delu 1009 zadev, pripadlih v prejšnjih letih. V teku leta 1976 je na noyo pripadlo 1631 zadev, rešenih pa je bilo 1463 zadev, tako, da je ob koncu 1976 ostalo nerešenih zadev vsega 1177 kazenskih prvostopnih zadev. Kot že omenjeno, je bil dan poseben poudarek pospešenemu reševanju starejših kazenskih zadev, pri čemer smo dosegli vidnejše uspehe. S tem pa je nujno nekoliko v zaostanku reševanje tekočega pripada. Svoj prispevek k manjši storilnosti je dalo tudi pomanjkanje življenjskih in strokovnih izkušenj sodnikov, saj praviloma na tem oddelku delajo sodniki začetniki. Po strukturi obravnavanih zadev ni bistvenih odstopov od prejšnjih let. Prevladujejo kazniva dejanja zoper premoženje in zoper varnost cestnega prometa. V porastu so sicer kazniva dejanja gospodarskega kriminala, pri čemer je posebej opozoriti na večjo pogostnost kaznivih dejanj izdaje nekritega čeka kot posledice prehoda izplačevanja osebnih dohodkov na žiro račune občanov. S tem v zvezi so v porastu tudi kazniva dejanja ponarejanja hranilnih knjižic. V letu 1975 kaznivih dejanj političnega kriminala to sodišče sploh ni obravnavalo, dočim je v letu 1976 pripadlo 6 tovrstnih kaznivih dejanj. Vse zadeve političnega kriminala 50 bile rešene. Tudi na kazenskem oddelku je prišlo do vpada storilnosti, deloma zaradi dveh porodniških dopustov, deloma pa zaradi zamud pri izvolitvah sodnikov na izpraznjena delovna mesta. MLADINSKE KAZENSKE ZADEVE: Število mladoletnikov v kazenskem postopku ne kaže kakih posebnih nihanj. V začetku poročanja je bilo nerešenih 122 zadev (Km), v teku leta 1976 je pripadlo 207 zadev, rešenih pa je bilo 193 zadev, tako, da je ob koncu leta 1976 ostalo 136 mladoletniških zadev nerešenih. Tudi v strukturi obravnavanega mladinskega kriminala ni kakšnih posebnosti. Prevladujejo premoženjski delikti. Po spolu mladoletnih storilcev ni sprememb. Približno 18 % je mladoletnic. Premik v zvezi z mladoletnimi storilkami pa je v tem, da so v prejšnjih letih izvrševale predvsem lažja kazniva dejanja, dočim so v letu 1976 sodelovale pri težjih kaznivih dejanjih in z večjo intenziteto. Tudi mlajši mladoletniki (14 do 16 let) se pogosteje pojavljajo kot storilci kaznivih dejanj, saj je njihov delež v poročanem obdobju porasel od 15 % na 30 %. Med mladoletnimi storilci kaznivih dejanj je precejšnje število tistih, ki so bili obravnavani kot storilci kaznivih dejanj (otroci) do 14 let. Kot zanimivost navajamo upad kaznivih dejanj odvzema motornega vozila in porast kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja, zlasti v cestnem prometu. V upadu so tudi kazniva dejanja mlado-letnikov-gojencev različnih vzgojnih zavodov, kadar so na begu. Kaže, da je vzrok za tako stanje praksa sodišč pri odrejanju priporov, ki odvrača gojence zavoda od pobegov. PRAVDNE PRVOSTOPNE ZADEVE: Ob koncu leta 1975 je ostalo v delu 1561 nerešenih zadev, med njimi tudi precej starejšega datuma. Sodišče je v letu 1976 prejelo v delo 1716 zadev in rešilo 1854 zadev, tako, da je ostalo ob koncu dobe poročanja nerešenih še 1423 zadev. Posebej opozarjamo na velik obseg rešenih zadev, pri čemer nam je uspelo občutno znižati tudi zelo stare nerešene zadeve. Glede na delovanje sodišč združenega dela med pravdnimi zadevami skoraj ni delovnih sporov. Razmeroma malo je tudi preživninskih zadev. Prevladujejo najrazličnejši odškodninski spori, predvsem iz naslova obveznega zavarovanja iz škodnih dogodkov v cestnem prometu. Spori zlasti z Zavarovalnico Sava so ne glede na višino vtožbenih odškodnin dolgotrajni in zamotani, pri čemer često prihaja do negodovanja prizadetih tožnikov, ki prihajajo zelo pozno do odškodnin. V teh postopkih često v isti zadevi nastopijo izvedenci najrazličnejših strok, kar nujno zavleče postopek. Da uspeh dela na pravdnem oddelku ni še večji, je vzrok v odhodu treh starejših sodnikov tekom leta na druga sodišča. Posebno problematiko predstavlja reševanje stanovanjskih sporov, pa tudi sporov v zvezi z odpovedjo poslovnih prostorov, kjer ne gre toliko za pravna, ampak bolj za dejanska vprašanja tudi socialne narave. V letu 1976 so izostale tožbe na plačilo tekočega in investicijskega vzdrževanja stanovanj, je pa ostalo precej nerešenih pravd te vrste, ki so pripadle v prejšnjih letih. Že v začetku smo omenili nesorazmeren porast zadev plačilnih nalogov. Tu je šlo predvsem za vlaganje tožb na izdajo plačilnih nalogov založbe Mladinska knjiga v Ljubljani zoper tožence — naročnike različnih leposlovnih in strokovnih knjig na obročno odplačevanje, ki pa se ga zavezanci niso držali in je tako prišlo do tožb v izogib zastaranju. Teh tožb je bilo okrog 8.000. Poleg Mladinske knjige so kot tožniki masovno nastopali še nekateri drugi zavodi oz. organizacije združenega dela, ki imajo praviloma naročninsko razmeije s svojimi strankami - toženci (RTV in podobno). Kljub povečanemu pripadu plačilnih nalogov pa tožene stranke ugovorov skoraj niso vlagale, tako, da je velika večina teh plačilnih nalogov postalo pravnomočnih, kar ima odraz na delo izvršilnega oddelka tega sodišča v letu 1977. NEPRAVDNE ZADEVE: Obseg dela v zvezi z reševanjem zapuščinskih zadev je glede na spremembo predpisov v porastu. Na ekspeditivnost reševanja zapuščinskih zadev vpliva nova zakonodaja v zvezi z dedovanjem kmetijskih zemljišč. Vzrok za zavlačevanje postopka je zlasti v nepreciznosti predpisov občinskih skupščin, ki določajo zaščitene kmetije. Problematična je tudi ureditev, da bi dedič-kmet izplačal svoje dediče v denarju. Stiki zapuščinskega oddelka z matičarjem so uspešni. Glede drugih nepravdnih zadev ne ugotavljamo kakšne posebne problematike. Opozarjamo le na nepravočasnost obveščanja Klinične bolnice za psihiatrijo in živčne bolezni Ljubljana-Polje v zvezi s 1 pridržanjem njihovih bolnikov proti njihovi volji. Prihaja celo do opustitve priglasitev pridržanja pacientov na zaprtih oddelkih z opravičilom, da gre pri pridržalnem postopku za zastarel formalizem, ki je v nasprotju s sodobno psihiatrično doktrino. Pri tem se resno postavlja vprašanje utemeljenosti takega stališča glede na to, j da nosi odgovornost za zakonitost pri omejevanju osebne svobode j bolnikov v psihiatričnih bolnišnicah še vedno sodišče. V zemljiški knjigi kake posebne problematike ni. Ugotavljamo le izostanek predlogov za vknjižbo etažne lastnine. Delo v zemljiški knjigi je v glavnem ažurno, oviro predstavljajo predvsem nepopolne vloge strank, ki zahtevajo številne dopolnitve in popravke. Na izvršilnem oddelku prav tako ni posebne problematike z izjemo neizvedenih stanovanjskih izvršb. Ti predlogi se kljub izvršilnim naslovom-sodbam, glede na veljavno stanovanjsko zakonodajo, skoraj ne morejo izvršiti in je tako v stalnem porastu število neizvedenih deložacij. V začetku leta 1976 smo imeli 56 takih primerov nerešenih, na koncu pa že 68, pri čemer je očitna nadaljnja tendenca porasta neizvršenih deložacij. SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI IN ORGANIZACIJAMI: Sodelovanje z organi odkrivanja, zlasti organi za notranje zadeve, je uspešno, kar deloma velja tudi za inšpekcijske službe in službo družbenega knjigovodstva. Stiki z družbenimi pravobranilci samoupravljanja na občinskem nivoju so zadovoljivi. Zagotovljeno je vabljenje pravobranilcev samoupravljanja, kadar sodelujejo v sodnih postopkih oz. je podan splošen interes, da se seznanjajo s postopki, zlasti v primerih, ko j6 na kakršenkoli način prizadeto družbeno premoženje ali so kršeni samoupravni odnosi. ZAKLJUČEK: Sodišče ocenjuje, da je svojo funkcijo sojenja in spremljanja družbene problematike tudi v letu 1976 opravilo zadovoljivo) okviru danih objektivnih možnosti. Pri tem se je trudilo, daje svoj6 delo opravilo družbeno ustrezno in strokovno pravilno. Kvaliteta opravljenega dela, ki se kaže tudi v rezultatih pritožbenih postopkov, je zadovoljiva, saj je odstotek potrjenih sodnih odločb v okviru sloVenskega oz. republiškega poprečja. Glede kaznovali16 politike moramo reči, da je z vidika obsega pritoževanja in pritožbenih rezultatov ustrezna. Prizadevnost pri odpravljanju še vedno velikih zaostankov je bila pri celotnem kolektivu sodišč primerna, vendar ni bilo mogoče zaostankov odpraviti na sprejemljivejšo mero glede na to, da so ti zaostanki posledica dolgotrajnih kadrovskih težav zlasti v sodniškem zboru, ki seje zelo pogosto menjava1 in izpopolnjeval predvsem z začetniki. Kolikor ne bo prišlo do večjih kadrovskih premikov in bistvenih sprememb v obsegu dela, je pričakovati ob obstoječi prizadevnosti tudi v bodoče doka) uspešno delo sodišča. Predsednik sodišča Anton Reifl5 BELEŽKE PREDLOG POROČILO o delu komisije za odlikovanja Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 29. aprila do 31. decembra 1976 V ___________________________________________________________ Komisija za odlikovanja Skupščine občine Ljubljana Moste-(v nadaljnjem besedilu: komisija) je bila na podlagi določil *77-. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS številka 25/74), ustanovljena z odlokom zbora združenega dela, 7n/ra Krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora I /6-1974. Odlok je opredelil sestavo in nalogo komisije ter do-l0čil, da komisijo sestavlja sedem članov izmed katerih mora biti predsednik komisije delegat družbenopolitičnega zbora, namestnik Predsednika delegat zbora krajevnih skupnosti ostali člani pa iz vrst 'jseh delegatov, lahko pa člane delegirajo družbenopolitične in druge organizacije občine. Na podlagi navedenih določil so bili v komisijo imenovani: " predsednik: GANTAR Matevž ~ člani: BABNIK Stane SVETEK Lado BAMBIČ Cirila PRIJATELJ Jože JERAS Leopold BREGAN Matilda Področje in vsebina dela komisije je jasno opredeljena v 2. členu °dloka o sestavi in nalogah komisije za odlikovanja, v Zakonu o odlikovanju SFRJ (Uradni list SFRJ številka 40/73 in 34/76) in dogovoru komisije za odlikovanja predsedstva SFRJ in komisij za odlikovanja republik in avtonomnih pokrajin v zvezi z izvajanjem ^kona o odlikovanjih SFRJ. Poleg navedenega zakona predstavlja dogovor, katerega so podpisali vsi predsedniki komisij za odlikovanja socialističnih republik *d avtonomnih pokrajin, prvi podzakonski dokument od ustano-Vltve institucije odlikovanj v SFRJ, ki ureja postopke v zvezi s Predlaganjem in podeljevanjem odlikovanj, od kriterijev do meril za Podeljevanje posameznih redov in medalj, do načina izročanja in n°šenja ter razstavljanja odlikovanj. Komisija je pri svojem delu v celoti upoštevala vsebino nave enih predpisov, poleg tega pa je pri obravnavi predlogov za odli ovanja posameznikov ali delovnih organizacij in drugih, upošte a*a celovitost občine predvsem zakonska določila, da so odli ovanja SFRJ znamenja priznaj, ki jih podeljuje predsednik repu dke za delo in dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in pohvalo 'šotno je bilo tudi dejstvo, da so odlikovanja primerno družbeno redstvo za spodbujanje delovnih ljudi in kolektivov k še večjim Prizadevanjem in naporom za splošni napredek samoupravne soci-•stične družbe. Izhajajoč iz navedenega ter upoštevaje tako visok Petičen pomen in ugled odlikovanja SFRJ, so si člani k|ise komisije prizadevali varovati in krepiti ugled institucije odli* . V splošnem smislu obravnave predlogov, je komisija za delo in cjanja, ki zaslužijo družbeno priznanje in pohvalo, upoštevala: J večletno in vidno delo, kije v interesu skupnosti in družbe; ' izjemna posamična družbeno koristna aejanja ali delovne in druge podvige, ki so jih opravili posamezniki v krajšem časov-nem obdobju in > glede na dejstvo, da odlikovanje doseže svoj popoln moralnopolitični namen ob dobro izbrani vrsti in stopnji odlikovanja in slovesnem načinu podelitve, je komisija skušala predloge reševati pravočasno. , Komisija se je v minulem obdobju sestala na sedemnajstih sejah, Ko da se je v poprečju sestajala enkrat na mesec in pol. ie haS^a na seJah obravnavala skupno 240 predlogov, pri čemer bilo komisiji za odlikovanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR ovenije posredovanih 137 predlogov. Razlika med številom l ravnavanih predlogov naše komisije in odposlanih republiški ntisiji, je nastala zaradi tega, ker predlagatelji niso v zadostni uP°^evali navodil za odlikovanje posameznih predlogov vrniti Vlagateljem v ponovno obravnavo in dopolnitev. Navedeno število obravnavanih predlogov nam je posredovalo 42 predlagateljev. Med predlagane! je bilo 76 moških (56,9 %) in 59 žensk (43,1 %). Starostna struktura predlagancev pa je naslednja: do 40 let od 40 do 50 let od 50 do 60 let od 60 do 70 let nad 70 let 8 ali 5,8% 34 ali 24,8 % 35 ali 40,2 % 24 ali 17,5% 16 ali 11,7% Rezultat takega dela in odnosa posameznih predlagateljev se izraža v podatku, da je komisija morala v 57 primerih (23,9 %) zaradi nepopolne obrazložitve spremeniti vrsto ali stopnjo predlaganega odlikovanja. Komisija je od 137 obravnavanih in posredovanih predlogov republiški komisiji, prejela rešenih samo 67 primerov. V tem obdobju pa smo skupno prejeli za izročitev 193 odlikovanj, od tega 125 redov in 68 medalj. Vsa odlikovanja so bila podeljena posameznikom in sicer: — 3 redi prve stopnje — 9 redov druge stopnje — 114 redov tretje stopnje — 68 medalj od tega 58 medalj dela Pri tem velja poudariti, da se število podeljenih odlikovanj nanaša tudi na predloge, ki so bili obravnavani v predhodnem obdobju, vendar so bila izrečena šele sedaj. Ravno tako zaenkrat ni primerljiv podatek med številom obravnavanih predlogov in na podlagi tega prejetih odlikovanj, saj smo od 137 obravnavanih in posredovanih predlogov zaenkrat prejeli šele 57 odlikovanj, ki so bila vročena predlagateljem. Delo komisije je bilo v preteklem obdobju, glede na povečano število predlogov, intenzivno in vsebinsko bogato. Število predlogov se je povečalo predvsem zaradi praznovanja 30-letnice osvoboditve ter še nekaterih drugih jubilejev. Kljub temu, da dogovor jasno opredeljuje družbeni pomen odlikovanj in moralno ter politično občutljivost javnega vrednotenja dela in zaslug posameznikov in organizacij, je komisija pri svojem delu naletela na precej težav. Na osnovi le-teh je bilo ugotovljeno: 1. da predlagatelji nimajo enotne stalne komisije, zato so predlogi odlikovanj prihajali kampanjsko, kar dokazuje, da predlagatelji niso permanentno in sistematično spremljali posameznikov ter jih evidentirali za dodelitev odlikovanj vsled česar so bili pri predlaganju izpuščeni nekateri najzaslužnejši posamezniki, 2. da smo morali pri predlogih družbenih in političnih organizacij iz KS za posameznike naknadno iskati mnenje delovnih organizacij, v katerih so bili zaposleni predlaganci, 3. da smo prejeli od več predlagateljev KS predlog za odlikovanje istega predlagan ca, 4. da smo pri pregledu obrazložitve ugotovili, da so posamezniki poleg državnih odlikovanj prejeli tudi različna druga priznanja, kar ni bilo navedeno na določenem listu v predlogu, takšna pomanjkljivost pa prav gotovo bistveno vpliva, ob slabi obrazložitvi ter neprimerno izbrani vrsti in stopnji predloga odlikovanja, na odločitev komisije. Na osnovi navedenih ugotovitev smo izoblikovali naslednja stališča: 1. v vseh KS naj se oblikuje posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh družbenih in političnih organizacij, katere naloga je voditi enotno evidenco prejetih in predlaganih odlikovanj, nagrad, pohval in drugih priznanj za posameznike, 2. na nivoju občine bi se bilo potrebno dogovoriti o enotnem vodenju evidence vseh prejetih odlikovanj, nagrad in drugih priznanj, kar bi pripomoglo k boljšemu obravnavanju posameznikov in kadrovske politike nasploh, 3. vzpostaviti je potrebno tesnejše sodelovanje med občinsko komisijo ter komisijo za odlikovanja in žirijo za priznanja OF pri OK SZDL, katero je že bilo realizirano na začetku ustanovitve te komisije, kasneje pa je zaradi objektivnih vzrokov zastalo, 4. po vzpostavitvi posebnih komisij za odlikovanja in priznanja v KS, naj se organizira razgovor na katerem se člane komisij seznani z dosedanjimi izkušnjami, z vsebino dogovora o izvajanju zakona o odlikovanjih SFRJ ter drugih priznanj, s kriteriji in merili pri predlaganju predlogov za odlikovanja. Eden od osnovnih problemov komisije je bil v tem, da od vsega začetka ni nikoli delala v polnem sestavu. Od 7 imenovanih članov se eden ni udeležil niti ene seje (JERAS Leopold - odšel na delo v ZRN) medtem, ko se je PRIJATELJ Jože udeležil samo ene seje, tretji član BAMBIČ Cirila pa je v mesecu marcu 1976 pismeno sporočila, da se zaradi družinskih razmer ne more več udeleževati sej. Na ta način je večkrat prišlo do vprašanja sklepčnosti komisije, s tem pa tudi do formalno pravne regularnosti dela njenih članov. Kljub večkratnim opozorilom, katera smo posredovali sekretariatu skupščine, to vprašanje še ni rešeno. Glede na kampanjsko delo komisij predlagateljev, je prihajalo tudi do manjšega zastoja predlogov pri komisiji, vendar lahko kljub temu trdim, da je komisija delala uspešno in z enotnimi kriteriji in merili ter z manjšimi izjemami tudi v objektivno možnih rokih odstopala predloge republiški komisiji za odlikovanja. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA GANTAR Matevž, 1. r. PREDLOG r " ) Na podlagi 48. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne...........sprejela SKLEP o najetju stanovanjskega posojila v znesku 3,889.000 din za dobo 15 let, z 9,5 % obrestno mero za 10 let, ter s 5,5 % obrestno mero od desetega do petnajstega leta. Sredstva za odplačilo anuitet se zagotavljajo vsako leto iz proračuna. V_____________________-_______________________' OBRAZLOŽITEV Uprava Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje se je udeležit III. natečaja za pridobitev posojit za nakup 15 stanovanj v S tepanjskem naselju. 10 stanovanj je predvidenih kot nadomestna stanovanja za stanovalce v stavbi SOb Ljubljana Moste-Polje, 5 stanovanj pa je predvidenih za detvce upravnih organov. Celotna predračunska vrednost znaša 6,300.273,80 din, upravni organ zagotavlja hstno udeležbo v višini 2,411.273,80 din, za preostali del 3,880.000 din pa je potreben kredit LB, katerega naj bi najet skupščina in zagotovit proračunska sredstva za vračilo anuitet. Letna anuiteta bo znašat 335.464,00 din. Po izhodiščih IS skupščine SR SLovenije o financiranju splošne porabe v občinah je reševanje stanovanjskih vprašanj detvcev državnih organov ter reševanje prostorskih problemov organa skupščine, čista splošna poraba, ki jo je vsaka družbenopolitična skupnost sedaj in v bodoče dolžna financirati iz proračunskih prihodkov. PREDLOG /--------------------^ Na osnovi 8. člena zakona o vzgojno varstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28-181/72) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne......sprejela naslednji SKLEP Novozgrajeni vzgojnovarstveni zavod Selo, Moste se pripoji s 1. 7. 1977 k vzgojnovarstvenemu zavodu Angelce Ocepek, Zvezna ulica 24, Ljubljana in postane njegova podružnična enota. OBRAZLOŽITEV Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je v sktdu z zakonom o vzgojnovarstveni dejavnosti ustanovitelj vzgojnovarstvenih zavodov in zato tudi pristojna, da odloči o združitvi Ta sklep je v sktdu s srednjeročnim programom razvoja otroškega varstva v občini Ljubljana Moste-Polje, v katerem je predvideno združevanje vrtcev v občini. predlog Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) in v skladu s 4. točko Družbenega dogovora o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje (Delegatska tribuna št. 12/76) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne....... 1977 sprejela naslednji SKLEP 1. Pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje preneha z 1. 7. 1977 sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje. 2. Vsa sredstva, obveznosti in terjatve sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje skupščine občine Ljubljana Moste-Polje se z dnem prenehanja sklada prenesejo na samoupravno skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje. I_______________________________________________J OBRAZLOŽITEV Na podtgi družbenega dogovora se je dosedanji sktd za pospe• Sevanje kmetijske prozvodnje preoblikoval v Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje, ki je sestavljena p° delegatskem načelu. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je5 podpisom družbenega dogovora soustanovitelj Skupnosti za p°' speševanje kmetijstva. Skupščina občine bo še naprej odvajat dej sredstev iz proračuna občine v Skupnost za pospeševanje kmetijstva. Skupnost za pospeševanje kmetijstva v celoti prevzema naloge sktda za pospeševanje kmetijstva in je zato smotrno, da se skupnost prenesejo tudi sredstva sktda. To je v sktdu z družbenim dogovorom o ustanovitvi skupnosti za pospeševanje kmetijstva. BELEŽKE 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. ti 14. 15. 16. 17. 18. i 19 Predsednik sveta: MOŠKRIČ Maijan - predsednik skupšči- 2o ne občine 21 tajnik ............ — predstojnik občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo 2- člani sveta: KAVČIČ Jože - predsednik IS skupščine občine PREDLOG ---------------------------------------------------------\ Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 25/74) in v skladu s 60. členom zakona o ljudski obrambi, 14. členom zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS št. 23/76) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne...........in seji družbenopolitičnega zbora dne............ obravnavala imenovanje članov sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in sprejela naslednji SKLEP Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje imenuje v svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito: REJC Franc - sekretar komiteja občinske konference ZKS ČRNE Vlado — predsednik občinske konference SZDL TAURER Franc - predsednik občinskega odbora ZZB NOV NOVAK Edo - predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov LAKOVIČ Darko — predsednik občinske konference ZSMS BAVEC Franjo - predsednik občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin ............ - predstojnik občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo URA VIČ Ante - komandant teritorialne obrambe občine DEŠMAN Miro — poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito TUŠAK Zvone - sekretar skupščine občine KERŽAN Slavka - načelnik oddelka za gospodarstvo in član IS ŠKERL Franc - svetovalec za kmetijstvo SOTLAR Franc UDOVIČ Ciril - član IS, področje SIS ŠTURM Bogdan - član IS ZAKRAJŠEK Janez MAČEK Borut ŠTERK Peter KUHAR Ivan - predsednik koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Občinski konferenci SZDL BELEŽKE ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ v XVII. KONFERENCA DELEGACIJ Vprašanje Zakaj zaključni račun sklada osnovnih šol in VVZ za leto 1976 po stanju dne 31. 12. 1976 izkazuje tako velik ostanek sredstev, oziroma zakaj se ta sredstva niso porabila za gradnjo v letu 1976. Služba za družbene dejavnosti je pripravila naslednji Odgovor: Zaključni račun Sklada osnovnih šol in VVZ Ljubljana občin za leto 1976 po stanju 31. 12. 1976 izkazujejo relativno velik saldo žiro računa v znesku 95,529.303,59 din. Vzrok za tako velik saldo je predvsem politika sklada, da zagotovi čim več potrebnih sredstev za pričetek izgradnje preostalih objektov iz programa samoprispevka I. Po zakonu o investicijah mora investitor zagotoviti najmanj 20 % lastnih sredstev, da lahko prijavi SDK investicijo. V letošnjem in prihodnjem letu mora sklad izgraditi še 11 objektov, lastno udeležbo ob prijavi investicij pa mora v višini 20 % zagotoviti skoraj v celoti še v tem letu, kakor tudi ostala plačila, čeprav se bodo sredstva zbirala še v celotnem navedenem obdobju. Za zagotovitev plačil bo sklad najemal tudi premostitvene kredite. Deloma je vzrok večjih sredstev na žiro računu tudi terminski plan investicij in letno obdobje. I. KONFERENCA DELEGACIJ Vprašanje: Ko je Saturnus izplačeval 300 ND vsaki ženi ob Dnevu žena, smo morali odvajati posameznim občinam prispevke tudi v vrednosti 10 para tako, da so obrazci stali 60 krat več, kot so bili nakazani zneski. Menimo, da ni vzdržno, in da treba to vprašanje racionalneje rešiti. Služba za družbene dejavnosti je pripravila naslednji Odgovor: Pripomba je vsekakor utemeljena. Nakazovanje posameznih prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim po posameznih delovnih razmerjih iz osebnih dohodkov, prispevkov in dohodka OZD po teritorialnem oziroma po domicilnem principu, da veliko dela in stane samo dokumentacija včasih več, kot pa je višina prispevka. Že dalj časa se preučuje racionalizacija nakazovanja na zbirne račune pri SDK, vendar dokončnega predloga še ni. Do spremembe bo verjetno prišlo, ko se bo spremenil celoten sistem financiranja samoupravnih interesnih skupnosti v začetku leta 1978, ko bodo stopnje določene pretežno iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MOSTE Vprašanje: Kdo pokriva izgubo Kliničnega centra v Ljubljani. Celotna Slovenija, ali samo Ljubljanska regionalna skupnost. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Ljubljana je posredovala naslednji Odgovor: Na podlagi podatkov o predvideni izgubi v poslovanju TOZD _______________________________________________________________/ KC v Ljubljani iz 10. in 11. člena samoupravnega sporazuma je Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana po sklepu Izvršilnega odbora in Skupščine z dne 28. 2. 1977 pokrila izgubo KC v znesku 27,094.273 din tako, da KC v zaključnem računu za leto 1976 ni izkazoval nepokritih izgub. Izgube v TOZD KC v Ljubljani po podatkih KC izhajajo iz prekoračitev opravljenih storitev preko dogovorjenih programov, za Regionalno zdravstveno skupnost Ljubljana ta prekoračitev znaša 43,042.000 din. Ker KC posluje kot delovna organizacija, nam ni znano, kako pokriva primanjkljaj v primerih poslovanja z drugimi regionalnimi skupnostmi oz. drugimi republikami. Zato bi bilo potrebno, v kolikor želite točen podatek, to delegatsko vprašanje nasloviti na KC, kateri bi podal lahko točno podatke o svojem finančnem poslovanju. Vprašanje: Kdaj se bo preselila Lekarna Moste v nove prostore. CENTRALNA LEKARNA LJUBLJANA je posredovala naslednji Odgovor: Akcija v zvezi z dokončanjem gradnje lekarne Moste v Rojčevi ulici se ugodno odvija. Stalno vzdržujemo stike z lastnikom ih izvajalcem del (Samoupravna stanovanjska skupnost in Lesnina TOZD Pristan Ljubljana). Po dosedanjih razgovorih, naših prizadevanjih in predvidevanjih menimo, da sc bo sedanja lekarna Moste preselila v nove prostore v prvem četrtletju leta 1978. Delegat IV. konference delegacij Gregor BREZNIK je na 29-skupnem zasedanju ZZD in ZKS dne 27. januarja postavil naslednje delegatsko Vprašanje: Preskrba mesta Ljubljane je zelo važna in odgovorna naloga vseh podpisnikov družbenega dogovora o organizirani preskrbi mesta Ljubljane s kmetijskimi in živilskimi izdelki. Še posebno je to odgovorno ob večjih državnih praznikih. Vsem nam je dobro znano, da je bilo v zvezi s preskrbo s kruhom ob letošnjem Novem letu v dnevnem časopisju zapisano marsikaj neopravičeno. Zato sprašujem, kdo je še — razen komunalnega gospodarstva " odgovoren za preskrbo mesta Ljubljane s plinom, katerega že lep čas ni in je nastal že pravi republiški problem. Menimo, da oskrba občanov s tovrstnimi dobrinami spada tudi v redno oskrbo mesta in ne smemo več dovoliti, da se sedanja situacija ponovi, ker je to, kar se sedaj dogaja, prekoračilo vse meje potrpežljivosti. Skratka, mnenja smo, da niso vsi odgovorni storili vsega, ko je bil za to Sc čas. PLINARNA LJUBLJANA je posredovala naslednji Odgovor: Problematika pomanjkanja plina je bila opisana že velikokrat v dnevnem tisku (24 x), na RTV in radiu. Podani sta bili dve infof' maciji izvršnemu svetu mestne skupščine ter o tem so bili tekoče obveščeni Interesna skupnost za nafto in plin Slovenije, kakor tudi Republiški komite za energetiko SR Slovenije. Plinarna Ljubljana oskrbuje področje Ljubljane s plinom *z omrežja, kakor tudi širše področje Slovenije s tekočim naftnih1 plinom (TNP) v jeklenkah in drugih tlačnih posodah. Pogodbe o "j^avi -*e ime*a sklenjene s tremi dobavitelji: INA plin Zagreb ca. in 'o P°treb> Petrol Ljubljana 12 % potreb ter Istra benz Koper ca. 7)% potreb. Za dobave za leto 1977 še nima sklenjenih pogodb, čeprav je svoj zahtevek poslala INI že 22. 11. 1976 in to tudi neprestano urgira. Dobavitelji pojasnjujejo, da ne morejo sklepati Pogodb za leto 1977, dokler sami nimajo zaključkov s proizvajalci, •J- rafinerijami. Pričakujemo, da se bodo pogodbe podpisale do °nca marca, oz. z INO v začetku aprila. Plinarna ima rezervoarskega prostora praktično za 240 ton, kar predstavlja 34 dnevno zalogo, poleg tega pa ima organiziran lasten avt°mobilski in železniški transport. Jasno je, da tako skromne prožnosti zaloge ob kakršnihkoli problemih dobave takoj povzro-'J° težave pri redni oskrbi potrošnikov, posebno še, ker mora radi tehnološko-varnostnih razlogov skrbeti, da je v cevovodih edno dovolj plina. Ta način oskrbe potrošnikov Ljubljane ni bil Popolnoma nič prizadet ter so prejemali plin brez zastojev. V obdobju 29. 9. - 1. 10. smo od dobaviteljev prejeli obvestilo, za 4is^° zmanJ^a*' dobave (Petrol za 60 %, Istra benz za 53 %, INA » %) vsled nepredvidenih remontov v rafineriji. Na naše povpra- šuje o možnostih uvoza (1. — 15. 10. 1976), smo dosledno not6'113*' odgovor, da jugoslovanska uvozna podjetja nimajo mož-stl uvoza, ker plina v bližnjem predelu Evrope ni na razpolago, P tudi sicer je potrebno za uvoz TNP dovoljenje ZIS. Nenormalno velike zaloge (tudi v transportnih sredstvih) so •uogočile, da je Plinarna lahko kolikor toliko v redu oskrbovala 1976*’ razen v obdobju od 1. 11.-6. 11. ter od 27. 12.-31. Pis^3 ta nadin smo leto 1977 začeli brez zalog, obenem pa prejeli lahu'ena °t>vestila dobaviteljev, da nam v obdobju januar-februar nko dobavijo le: INA 80% dobav v enakem obdobju 1. 1976, . r°l *e 40 % ter Istra benz 40 % in informacijo INE, da bo plin azala (realizacija uvoza šele 2. 3.). ne realizacija dobav surovine je bila prav zaradi prizadevanj Plinar-ne ug°dnejša (ca. 90 % potreb), vendar še vedno premajhna in kat na’ to Je taka, da smo lahko oskrbovali redno le prednostne boie8°rUe potrošnikov, to so plin iz omrežja, železnica, vrtci, šole, in ,nice> obrate družbene prehrane. Široko potrošnjo in nekatere b- astr.'jsk6 obrate pa neredno in z omejenimi količinami. Z do-‘teljj smo se vsak dan posebej dogovarjali za dnevne dobave, ker dob- n'S0 mo8li dati plana dobave za daljše obdobje. Taka situacija nahaVe pa zahtevala od Plinarne, da plin deli v omejenih količi-nez ?a vsa Pr°dajna mesta (68) enakomerno. Vsled neredne in naši °Stne oskrbe prodajnih mest se je redno dogajalo, da so za Prod'1' * obstojata dve različni cenitvi, ki bi jih najbrž Pravi;111 -na srednjo vrednost 900.000 din. To vrednost bi bili pri-okoijZn*zat* v breme dohodka Termike za okoli 25 %, to je na od c 50-000 din. To pa je praktično že skoraj polovična vrednost ^redn C cenilcu- za Katero smatramo, daje bolj ali manj realna, ceno °St 360-°00 din, ki jo ponujate, ali sklicevanje na prvobitno V nima praktične vrednosti, ker nima izhodiščne osnove. Čitvij: 83 delovna organizacija, zlasti pa TOZD Montaže je s priklju-bivše delovne organizacije IZOLIT, ki se je kot vam je znano, znašla v neizhodnem položaju, prevzela odplačilo izgub 2,160.000 din. Poleg tega je na osnovi reklamacije zaradi nestrokovnega dela, na objektu hladilnice Perutnine Ptuj nastala škoda, ki jo bo morala poravnati kot pravni naslednik Termika v vrednosti 1 milijon dinarjev (skupna škoda okoli 2,8 milijona dinarjev). Te obveznosti, ki jih je Termika prevzela, so brez dvoma zelo visoke tudi v primerjavi z minimalno vrednostjo, ki smo jih pri prevzemu vključili v skupna sredstva. Pri vseh teh obveznostih smo morali pokrivati vse dolgove Izolita kar 100 %, to pa prav gotovo ni bilo posebno ugodno sprejeto med mnogimi delavci TOZD Montaž, zlasti še, ker je bila pomoč iz namenskih sredstev SO Moste manj kot simbolična in mnogo nižja, kot se v običajnih primerih dajejo sanatorju. Upamo, da boste razumeli, da je naša pripravljenost 40 % popusta od realne vrednosti in 25 % od kompromisne vrednosti prav gotovo vse, kar lahko ponudimo. Smatramo tudi, daje usposobitev telovadnega doma tudi zahteva, ki jo morajo skupno z nami reševati tudi ostale delovne organizacije iz tega območja in ne samo Termika. To so stališča, ki jih je sprejel Delavski svet TOZD Montaže. Menimo, da naš predlog vsebuje povsem realno osnovo za čim-prejšen prehod objekta v prvobitni namen, glede sredstev pa smo pripravljeni, da se kupnina plača do 30. 9. 1977. Delegata Krajevne skupnosti Nove Jarše Vinko BOGATAJ in ing. Danica HONZAK sta na 29. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 1. 1977 postavila naslednje delegatsko Vprašanje: Širijo se govorice o predvideni gradnji džamije na območju KS Nove Jarše, kar da je že forumsko odločeno. Poznamo vse faze postopka, da lahko pride do neke novogradnje. Ta postopek sicer še ni izveden, vendar pa želimo preveriti omenjene govorice, ker krajane vznemirjajo in ustvarjajo slabo razpoloženje, ki ga nekateri vežejo na postopek okrog spremembe lokacije za krematorij. V kolikor gre za prostor med Pokopališko in Šmartinsko cesto, bi se moralo upoštevati predlog občanov, naj bo tam predvsem zelenica. LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD je posredoval naslednji Odgovor: Maja 1976 je LUZ izdelal zadnjo preveritev o možnosti lokacije sakralnega objekta Islamske verske zajednice. Glede na vse dosedanje dogovarjanje, predvsem pa glede na kriterije, ki utemeljujejo in pogojujejo izbor lokacije, je bila izmed šestih lokacij opredeljena kot najprimernejša lokacija v vogalu med Šmartinsko in Pokopališko ulico (po naših podatkih) v KS Zeiena jama. Predlagana lokacija je bila izbrana na razširjenem sestanku političnega aktiva mesta in občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje. Sam objekt z urejeno zeleno okolico potrebuje ca. 1 ha površin in v zelo majhni meri prizadeva interese KS Nove Jarše. Nasprotno, ta objekt bi predstavljal tudi zaščito evt. parka na ostalih površinah (ki jih je še ca. 4 ha), saj bi mejil neposredno na zelo prometno Pokopališko cesto. S postopkom spremembe GUP-a še nismo pričeli, ker Islamska verska zajednica ni vložila na LUZ ustreznega zahtevka. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠTEPANJSKO NASELJE je na 31. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1977 postavila naslednje delegatsko Vprašanje: Kdaj bo podjetje RAST pogozdilo posekane površine na Golovcu in s tem izpolnilo svojo dolžnost v izogib polzenju zemljišč Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast je pripravila naslednji Odgovor: Vse površine, na katerih smo sekali drevje zaradi kostanjevega raka, smo pogozdili letos v spomladanskem roku. Smatramo, da gre za površino nad Litijsko cesto v k. o. Stepanja vas in da se delegatsko vprašanje nanaša na to površino. 28. skupno zasedanje ZZD in ZKS dne 23. decembra 1976 KRAJEVNA SKUPNOST POLJE DELEGAT: Maruška KOŠENINA Vprašanje: Želimo, da skupščina občine oziroma njen pristojni organ preveri odnos podjetja za urejanje stavbnih zemljišč „Soseske“ do izvrševanja svojih nalog glede komunalnega urejanja in opremljanja naselij, ker z njenim delom nismo zadovoljni. V Polju se trudimo, da bi v pozidanih predelih krajevne skupnosti čimpreje uredili okolje, pa tudi s samoprispevkom, kljub naši dobri volji in željam pa to ne moremo izvršiti, ker se pri vsaki ulici ustavimo zaradi odprtih problemov kanalizacije. SOSESKA, podjetje za urejanje stavbenih zemljišč, Ljubljana je pripravila naslednji Odgovor: Delegatsko vprašanje tov. Košenina je postavljeno zelo splošno oz. se ne nanaša na konkreten primer nezadovoljivega dela SOSESKE na območju KS Polje. Naš odgovor je zato lahko le načelen oz. v njem lahko le obrazložimo problematiko urejanja na področju obstoječih ulic v Polju. V ulicah, ki niso asfaltirane oz. dokončno urejene, ni obstoječe kanalizacije. Iz sanitarno-higienskih in finančnih razlogov je nesprejemljivo, da bi se ulice asfaltirale prej kot je zgrajena kanalizacija, zato SOSESKA pri vseh akcijah za asfaltiranje cest zavzema stališče, da je treba najprej zgraditi kanalizacijo. Za izgradnjo kanalizacije so potrebna znatna finančna sredstva, s katerimi SOSESKA ne razpolaga, temveč jih je potrebno zbrati v okviru krajevne skupnosti in občanov, ki bodo bodoči kanal koristili. Vse dosedanje akcije pa so se končale prav pri zagotavljanju sredstev, saj občani na splošno niso pripravljeni financirati izgradnjo kanalizacije ali pa so pripravljeni prispevati le minimalna sredstva. Naše dosedanje delo na urejanju območja KS Polje, predvsem pa za področje obstoječega naselja, je v celoti potekalo preko Krajevne skupnosti, oz. smo se z njenimi predstavniki dogovarjali za posamezne akcije na urejanju zemljišča. Smatramo, da za eventuelni neuspeh teh akcij ni odgovorna SOSESKA, temveč je bilo neuspešno dogovarjanje o zagotovitvi finančnih sredstev. SOSESKA finančnih sredstev za urejanje obstoječih naselij nima, saj upravlja le s sredstvi prispevka za urejanje, ki ga plačujejo investitorji, ki gradijo v posameznih zazidalnih otokih za ureditev teh zazidalnih otokov. Rešitev za ureditev posameznih obstoječih ulic je torej v tem, da se v okviru Krajevne skupnosti poleg sredstev za asfaltiranje zagotovijo tudi sredstva za izgradnjo kanalizacije. SOSESKA pa je vedno kot do sedaj pripravljena vsako akcijo za ureditev obstoječega naselja voditi preko KS pod pogoji, ki so navedeni zgoraj. 29. skupno zasedanje ZZD in ZKS dne 27. januarja 1977 KRAJEVNA SKUPNOST ŠTEPANJSKO NASELJE DELEGAT: ing. Vlado OVČAR Vprašanje: Trasa vzhodne obvoznice bo potekala, kakor je predvideno, v neposredni bližini ob vzhodnem delu Štepanjskega naselja. Občane zanima, če je potek trase že določen, ali pa bo premaknjena še vzhodneje od naselja. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji Odgovor: Trasa vzhodne obvoznice je ostala nespremenjena. V kolikor bo prišlo do sprememb, bo Krajevna skupnost Štepanjsko naselje pravočasno obveščena. Vprašanje: Kdaj se bo začela graditi Litijska cesta od križišča s Kajuhovo ulico do križišča s Hruševsko cesto glede na to, da je stanje, V katerem se nahaja danes, neznosno zaradi nepravilnega odvodnja-vanja cestišča. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji Odgovor: Z deli na rekonstrukciji Litijske ceste se je že pričelo (posek drevja, pripravljalna dela za novo križišče), dela pa morajo biti končana še v letošnjem letu. 30. skupno zasedanje DPZ in ZKS dne 22. februarja 1977 KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE DELEGAT: Albin MAHKOVEC Vprašanje: Po sklepu sveta krajevne skupnosti Moste in zbora delegatov krajevne skupnosti Moste prosimo za pismeno pojasnilo strokovne službe za komunalne in gradbene zadeve občine Moste-Polje glede rekonstrukcije Ulice Vide Pregare in Zaloške ceste. Svet in zbor delegatov krajevne skupnosti Moste sta v februarju obravnavala tudi vrstni red komunalnih investicij krajevne skupnosti za leto 1977. Za ulico Vide Pregare je bil izražen dvom, ali jo varno v njeno ureditev investirati visoka finančna sredstva — Če ta ulica ne bo doživela v krajšem času kakih korenitejših urbanističnih sprememb. Po mnenju sveta KS in zbora delegatov bi bik investicijska naložba v rekonstrukcijo ceste Vide Pregare upravičena le tedaj, če bi služila svojemu namenu najmanj 30 let. Glede prometne ureditve Zaloške ceste je bilo sproženo vprašanje, ali sodi predvideno prometno urejanje v krajevno ali v mestno pristojnost. Pismeno pojasnilo prosimo zato, da bi lahko kar najbolj gosp0' darno odločali o razporejanju komunalnih investicij ter občanom pojasnjevali utemeljenost naložb. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji Odgovor: Ulica Vide Pregare se po zazidalnem načrtu ne spreminja, *** moremo pa dati nobenega jamstva, da se v 30 letih ne bo opravi* kak poseg v obstoječo traso ulice. Prometna ureditev Zaloške ceste sodi v občinsko pristojnost. Z*1 prometno ureditev imamo že izdelan načrt, na katerega bo krajev' na skupnost Moste dajala pripombe na skupnem sestanku v mesec*1 maju 1977. Z realizacijo projekta bomo pričeli v mesecu junij*1’ sredstva pa so zagotovljena v proračunu občine. 31. skupno zasedanje ZZD in ZKS dne 29. marca 1977 II. KONFERENCA DELEGACIJ Vprašanje: V križišču Kajuhove z Letališko cesto je zlasti ob prometni*1 konicah velika gneča in je prav čudno, da ni prišlo do težjih nesreč-Zato ))i bilo potrebno križišče opremiti s semaforji, oziroma konici naj urejuje promet miličnik. Želimo odgovor, kako se bo t vprašanje rešilo. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji Odgovor: Križišče Kajuhova-Letališka - v srednjeročnem programu,fl* predvideno, da se ga opremi s semafori. S Postajo milice Moste sn* v dogovoru, da skupaj dosežemo sporazum s Postajo milice Centej da bi njihovi delavci usmerjali promet v križišču Grablovičeva'' Zaloška, Tako bi lahko miličnik, kije do sedaj usmerjal promet JV tem križišču, v bodoče usmerjal promet na Kajuhovi cesti. V k pk°r sporazum ne bo dosežen, bo zaradi pomanjkanja kadra pri ™staji milice Moste ostalo stanje na Kajuhovi še nadalje nerešeno. i konferenca delegacij Vprašanje: Kakšno je stališče skupščine občine Ljubljana Moste-Polje glede v!?8- ki jih posamezne krajevne skupnosti naslavljajo na organiza-c>Je združenega dela oziroma temeljne organizacije združenega dela zvezi z zbiranjem dodatnih sredstev za financiranje krajevnih kupnosti, njihovih programov, ki sojih izgleda dopolnilno priredili °t želje občanov, kar pa predstavlja dodatno obremenitev delovni organizacij in večjo možnost za tiste krajevne skupnosti, ki m.aJ° na svojem območju gospodarske organizacije, kakor na Pnmer KS Zelena jama in Zalog, ter so zaradi tega v težavah pripri organi upravljanja v podjetjih glede odločitve o takih vlogah, e d nami so sedaj zbori delavcev, ki jim bo potrebno pojasniti, akaJ nekatere krajevne skupnosti na ta način zbirajo sredstva. Strokovna služba za krajevne skupnosti je pripravila naslednji Odgovor: y delegatskem vprašanju želite stališče do vlog, ki vam jih javljajo krajevne skupnosti v zvezi z zbiranjem dodatnih sredstev financiranje krajevnih skupnosti. Vloge, ki vam jih pošiljajo krajevne skupnosti, niso istovetne s ■ ^npravnim sporazumom za financiranje krajevnih skupnosti, ki ]s bi* objavljen v Glasilu „Naša skupnost" št. 1 /77. Ta samoupravni .Porazum določa sredstva za financiranje planov in programov kra-vnih skupnosti po usklajevalnem postopku med vsemi krajevnimi "Pnostnii. Glede ostalih sporazumov, ki jih delovnim organi- zacijam pošiljajo krajevne skupnosti in predstavljajo dodatno obremenitev delovnih organizacij, je stvar posamezne delovne organizacije, ali tak sporazum sprejme, ali ga odkloni. V sedanjem težavnem gospodarskem položaju nam je znano, da že občinski samoupravni sporazumi obremenjujejo gospodarstvo, menimo, da je sporazum o financiranju krajevnih skupnosti edini način zbiranja sredstev za realizacijo planov in programov krajevnih skupnosti. 32. skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine dne 14. apri- DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MOSTE Prvi del vprašanja smo posredovali VIATORJU-TOZD Mestni potniški promet, drugi del pa glasi: Vprašanje: Vprašujemo tudi, ali bi bilo smotrno, da se na šentjakobskem mostu postavijo semaforji? Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji Odgovor: To avtobusno postajališče je začasno in ne razpolagamo s sredstvi za postavitev pokritih postajališč. Semaforizacija Šentjakobskega mostu je nesmotrna, kajti že v tem letu sc bo pričelo z izgradnjo novega mostu nizvodno od obstoječega. Istočasno bodo izvedeni tudi novi dovozni priključki v smeri Zadobrove in Sneberja. Takrat se bo ukinilo začasno postajališče na Zadobrovški cesti, ker bo ponovno vzpostavljen normalen promet čez most na Savi. BELEŽKE: BELEŽKE: beležke BELEŽKE: Priprava za tisk Uma mk -bep - Tisk: tiskarna ljudske pravice