Posamezna Številka stane ! Din.
.....
»Straža« izhaja v torek in petek. Rokopisi se ne vračajo. Telefon 290.
■nMEMHHH '	iaaaHBHBBIMlijailMB
traža
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5.
1. številka.
Maribor, 7. januarja 1927.
Letnik 19.
Osvobodimo naša mesta!
Vsaka dežela ima kako posebno nadlogo, zoper katero je potrebna smotrena in složna obramba vseh. Macedonia ima ma-kedonstvujoče, dežela ob albanski meji vse vrste banditov, Srbija korupcijoniste, Hrvatska Žide in brezvestne demagoge, a Slovenija pa Samostojno demokratsko stranko. V vsaki deželi je torej posebna nadloga in je treba zoper njo posebnega leka.
Da je za Slovenijo največja nadloga ravno Samostojna demokratska stranka- danes ni treba več dokazovati. Proti pričakovanju je ta stranka v letih po preobratu to sama dokazovala. Ne le, da je uničevala ves ta čas politično in gospodarsko svobodo Slovenije, uničila je tudi čast in ugled našega naroda, ker mu je s svojo izdajalsko roko vtisnila krivičen pečat protidrža-vnosti, avstrijakantstva, kulturne zaslepljenosti itd. Srbi in Hrvati, ki so stoletja gledali na slovenski narod kot na kulturno in narodno zavednega brata, so sedaj sprejemali poročila prihuljene in hinavske Samostojno demokratske stranke in njenih voditeljev in so po teh obvestilih sodili slovenski narod. Ono bratsko razmerje, ki je rodilo državno ujedinjenje kraljevine SHS, je vsled tega minilo in začel se je bratomorni boj, četudi ne krvav. In sedaj, kadarkoli se poskuša, da bi se zopet znašli Srbi, Hrvati in Slovenci v bratskem in složnem sporazumu, je Samostojna demokratska stranka z vso silo na delu, da zapira slovenskemu narodu pot do te temeljne rešitve našega državljanskega in narodnega soživljenja.
Slovenski narod, četudi večinoma kme-tiški narod, je že spoznal, da je zato ravno Samostojno demokratska stranka njegova največja nadloga. Zato jo je že izrinil iz vse dežele. Le tu in tam se še pojavi, a ne pod svojim pravim imenom, pa takoj, ko je razkrinkana, mora izginiti. Le v mestih se je ta stranka do zadnjega šopirila kot nekaka varuhinja slovenske inteligence. V mestih je odločevala, kakor da je ona predstaviteljica največje kulturne sile našega naroda. Vse je klonilo pred njo v gospodarskem in kulturnem oziru in se ji zaupalo. A tudi v mestih je prišlo spoznanje kot že preje na deželi: Samostojna demokratska stranka je največja nečast slovenskih mest. Prva se je odločila Ljubljana. V združenih vrstah je podrla prestol demokratskega gospodstva v naši slovenski prestolici. Boj ni bil lahek in ni še v celem dokončan. Sledilo je Celje. Tudi tu je boj šele v začetku, trenutno je demokratska stranka na tleh. In konečno se je podal v ta boj tudi Maribor. Maribor je nekaj let redil to stranko, ker ji je verjel na besedo in podpis. A redil je gada na svojih prsih. Stranka ni držala ne besede, ne podpisa, stranka je izigravala zaupano ji premoč vedno le na škodo našega naroda.
j To se je poznalo povsod, na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. In kadar je bila priložnost odtočevanja ali volitev, vsakokrat se je spontano od vseh in brez razlike pojavila zahteva: Vsi proti SDS! Ni čuda, da so politične skupine, ena tako, druga drugače, iskale poti in jih tudi našle, samo da tudi iz mest izpodrinejo nadlogo Slovenije — SDS.
Slovenska mesta v mariborski oblasti vedo, da je danes to najvažnejša naloga vsega javnega delovanja: še ta zadnja gnezda SDS razdreti, da se ne bodo v teh gnezdih redile pijavke našega naroda, aa ne bo iz teh gnezd segala po Sloveniji roka in pobrala cekine, pa jih izpreminjala v blato.
Največjo nadlogo Slovenije — to je Samostojno demokratsko stranko — naj_ volitve dne 23. januarja preženejo za večno iz naših mest. Slovenska mesta, zdaj je to vaša naloga, dežela jo je že opravila!
V	boj proti demokratom!
2.
V mestu Maribor
je Skrinjica združenih protidemo-kratskih strank
druga1
V	boj proti socijalistom!
Zakaj gremo v volitve s SLS in z Nemci?
Prijatelji radikali!
Te dni, ko se bo razplamtel volilni boj do viška in ko vas bodo skušali plačani a-gitatorji in zaslepljeni privrženci SDS in drugih nasprotnih skupin prepričati, da naša pot ni prava, bodite trdni in odločni.
Pred vsem se bodo »zgražali« da ne gre mo s SDS v skupno »napredno« fronto, a vaš odgovor pa bo lahak:
»Ne gremo s SDS, ker je bila ravno ona tista skupina, ki je onemogočila našo svo-ječasno iskreno in pošteno zamišljeno akcijo o zedinjenju vseh naprednih frakcij v Sloveniji!
Ne gremo s ©DS, ker je to stranka, ki je na najnesramnejši način prelomila častno obvezo, ki jo je dala g. dr. Ravniharju v Ljubljani pri predprošlih volitvah v narodno skupščino!
Ne gremo s SDS, katere oblastni predsednik g. dr. Lipold izjavlja, da se pogaja z drugimi skupinami samo za »šalo«.
Ne gremo s SDS, ker denuncira že osem let Slovence v Beogradu kot protidržavne elemente!
Ne gremo s SDS, ker je zastopnica velekapitala in uničevalka našega narodnega gospodarstva!
Ne gremo s SDS, ker preganja nedolžne uradnike in njihove družine, samo zato, ker hočejo misliti s svojo lastno glavo!
Ne gremo s SDS, ker zastopa nas Slovence v Beogradu že 8 let tako sijajno, da propada dan za dnevom bolj naše gospodarstvo in da se vedno bolj in bolj množe vrste brezposelnih! —
Potem nas bodo napadali, zakaj gremo s Slovensko Ljudsko Stranko. Tudi na to vprašanje jim boste lahko odgovorili:
»Gremo s SLS, ker hočemo, da se enkrat za vselej neha delitev Slovencev v »liberalce« in »klerikalce«!
Gremo s SLS, ker hočemo, da se enkrat za vselej neha petdesetletna borba »naprednjakov« proti »klerikalcem«, ki je bila najbolj jalova od vseh, kar jih pozna naša zgodovina in je pomenila samo tratenje energije naroda, ki bi se dala s pridom porabiti drugod, pri bolj unosnem delu!
Gremo s SLS, ker je predstavnica Slovencev, kateri so slovenski volilei še pri vsakih dosedanjih volitvah poverili svoje zaupanje!
Gremo s SLS, ker hočemo s tem manifestirati svojo odločno voljo, da se ravno ona, kot predstavnica ogromne večine Slovencev, pozove v vlado, kjer naj popravi, kar je nad Slovenci zagrešila SDS!
Gremo s SLS, ker je stranka pozitivnega dela in ker vemo, da nam bo v prijateljskem sodelovanju z njenimi zastopniki edino mogoče rešiti vse one gospodarske probleme, ki čakajo bodočo mariborsko oblastno skupščino!«
Končno vas bodo zmerjali z »narodnimi izdajalci«, ker se nahaja na naši skupni listi tudi zastopnik naše narodne manjšine. Odgovorite tudi tem! Odgovorite jim jasno in odločno, da:
»Gremo z Nemci, ker smatramo volitve v oblastno skupščino za gospodarsko in ne politično in ne naeijonalno zadevo!
Gremo z Nemci, ker je to sodelovanje potrebno ravno radi njihove gospodarske in davčne moči, do katere so jim pomagali samostojni demokrati s svojimi »nacionalizacijami«!
Gremo z Nemci, ker so naši državljani, ki imajo enake dolžnosti in zato tudi enake pravice kakor vsi drugi, fci so državljani naše države!
Gremo iz Nemci, ker so v osmih letih skupnega sožitja z nami jasno dokazali, da hočejo biti lojalni pripadniki naše kraljevine!
Gremo z Nemci, ker hočemo na ta način manifestirati, da stojimo višje kakor italijanski barbari, ki pobijajo narodne manjšine s koli!
Gremo z Nemci, ker hočemo, da postanemo vez, bi naj spaja našo državo s prijateljsko Nemčijo, s katero bomo nekoč ramo ob rami štrli zatiralce naših bratov na Primorskem in njihovih v Tir ohi!
Gremo z Nemci, ker se zavedamo, da imamo svoje urade, svojo vlado, svojo državo, svojo vojsko in svojega kralja in ker se zavedamo, da se pri 100.009 slovenskih volilcih v naši oblasti ni treba bati 5009 nemških !
Gremo z Nemci, ker vemo, da radi enega nemškega poslanca med 63 slovenskimi ne bo prav nič ogrožen sV-enski značaj mariborske oblastne skupščine in mariborske oblasti.«
Osobito pa vprašajte one, ki vam bodo sicer priznavali potrebo zveze med našo državo in Nemčijo proti Italiji, kako si zamišljajo to sodelovanje med Beogradom In Berlinom brez sporazuma med Slovenci in nemško manjšino v naši državi? Kakor se smeje danes vsak S’ovenec prijateljstvu z Italijo ravno radi tega. ker je bilo sklenjeno z Mussolinijevo desnico, ko je njegova levica morila naše primorske brate, tako bi se smejal našemu prijateljstvu z Nemčijo vsak Nemec, če bi ga sklepali nad kamenjanimi Nemci v naši državi.
To so naši argumenti! To povejte vsem, ki vas bodo napadali in blatili!
Mestni odbor Narod no-radikalae stranke Maribor.
Iz NRS.
RESOLUCIJA.
Ciani Narodne radikalne stranke v Mariboru so na zborovanjih vseh petih pododborov sprejeli soglasno sledečo resolucijo:
1.	Odobri se popolnoma volilna kolaboracija Narodne radikalne stranke v mestu Maribor in v mestu Celje s Slovensko ljudsko stranko in z : Nemško gospodarsko stranko, kakor tudi v sporazumu s tema dvema strankama postavljena kandidatna Usta.
2.	Članstvo vseh pododborov se poziva, da se loti nemudoma in z vso vztrajnostjo agitacije med somišljeniki in pristaši naše stranke, da jih pravilno pouči o potrebi nastopa- z omenjenima strankama in jih pozove, da store svojo volilno dolžnost.
3.	Vsi člani voltici so dolžni, da gredo na dan volitev, to je 23. januarja na volišče in da oddajo svoj glas za listo, na kateri se nahajajo kandidati Narodne radikalne stranke. Za polnoštevilno udeležbo pri volitvi odgovarjajo za svoje člane pristojni pododbori.
4.	Vsakdo, ki se na dan volitev ne ho odzval temu pozivu in ne bo izpolnil svoje članske dolžnosti, se bo smatral za izključenega iz Narodne radikalne stranke. Čuvarji- skrinjic in zaupniki imajo nalog, nadzirati vse člane, da vedo kdo je in kdo ni volil in imajo zamudnike sproti javljati glavnemu volilnemu odboru v strankinem tajništvu.
Narodnost in SDS,
DEMOKRATI SE VEŽEJO Z NEMCI.
Demokrati kričijo v »Jutru« in v »Taboru«, da so »klerikalci« izdali slovenski značaj Maribora, ker smo napravili v mestu Mariboru skupno listo z Nemci in radikali. Mi odločno odklanjamo vsako vmešavanje demokratov v naše zadeve, Lemokratski hinavci nas ne bodo učili narodnega mišlje-
nja! K-r : v - e 'i na svoji listi tudi Nemca, j!. ..u i e v. ukrati, da smo narodu izdajalci. Ko pa nam očitajo izdajstvo, st pa sami vežejo z Nemci, in to je dovoljene po njihovi morali. Poglejmo si natančneje le hinavce.
1.	Pri volitvah leta 1924 so demokrati stopili v zvezo z Nemci v Slov. Bistrici, v Gor. Radgoni, v Šoštanju in drugod ter še danes delajo z njimi. To je bilo v korist demokratom, zalo ni bilo narodno izdajstvo!
2.	Pri volitvah v Trgovsko in obrtne zbornico v septembru lanskega leta so imeli demokrati na svoji kandidatni listi Nemca Gulda in (Maserja Jz Maribora in Westen« iz Celja. To seveda je bilo prav, ker je bilo v korist demokratom!
S.	G. Vilko Weixl. načelnik gremija trgovcev -in kandidat na demokratski listi za Maribor, je v septembru 1926 s svojim podpisom izjavil v »Taboril«, da je dopisoval s člani trgovskega gremija v Mariboru v nemškem jeziku in bo to storil tudi še naprej. S lem se po naziranju dr. Lipolda in drugih demokratov ni pregrešil zoper narodni značaj Maribora, ker je to storil seveda v prid demokratske stranke!
4.	V srezu Maribor levi breg kandidira na d e m o k r a t s k i listi tudi g. R. Smonig ki je bil svojčas član Südmarke in Schul-vereina, torej hud Nemec, ki je pri državnozborskih volitvah še bil čuvar nemške skrinjice. Pa kandidatura hudega Nemca Smoniga na demokratski listi za obmejni srez Maribor levi breg ni izdajstvo slovenski meje, če pa dr. Mühleisen v Mariboru kandidira na listi SLS, je pa to seveda grozno izdajstvo!
5.	Gospodje demokrati so svojim zaveznikom v občinskem svetu radičevcem mirne izpregledali, ko so vzeli na dr. Novačanov« listo v okraju Prevalje Nemca Neuucrja. župana marenberškega. To je bilo dovol jeno dovoljeno pa ni, če SLS vzame na svojo liste Nemca.
Tako, gg. demokrati! Premišljujte zda’ gornic točke iti odgovorite narti točno, brez ovinkarstva, ali ni tako kakor smo napisali. Mogoče pa bodete vendar prišli do prepričanja. da srne stranka SLS vsaj io storili, kar ste vi že delali in še delate. Ali ne?!
ALI ih BIL SDS KANDIDAT SMONIG CLAN ■ SCHULVEREINA IN SÜDMAR NE ALI NE.
G. Smonig iz Svečine,, kandidat SDS za okraj Maribor levi breg, je blagovolil v svojem odgovoru g. mariborskemu županu v »Taboru« in »Jutru« navesti tudi moje ime. Zato mu tudi javno odgovarjam:	G
Smonig trdi da je »sicer res bil član Südmarke in Schulvereioia, a io samo v sled tega, ker je bil prisiljen, da pa pri ustanovitvi omenjenih društev ni sodeloval. Ko-'iko ve'ja ta njegov zagovor, se vidi iz tega, da je bil g. Siaonig na ustanovnem občnem zboru Scinilvere na v Svečini v avgustu Seta 1912 izvoljen v odbor. Ker je bi1 torej na ustanovnem občnem zboru voljen v odbor, je pri ustanovitvi Schulverein ; sodeloval. Isto velja giade Südmarke. G. Smonig nadalje trdi, da je bil po prevratu ■■e-dno »neomadeževan« patrijot in sicer, da je bil organiziran v SKS. Poglejmo si g. kandidata od te strani. Ali se spominja g, Smonig, da je bil enkrat pri volitvah v
skupščino celo varuh Skrinjice nemške stranke? Vsaka stranka pa postavi za čuvarja svoje skrinjice svoje najzveitejše: pristaše. Torej zopet dokaz, kakšen »navdušen« Slovenec je bil g. Smonig! In ali se še spominja nekih nemških letakov, s katerimi je bila Svečina takrat naravnost preplavljena? Ali še ve, kako so prišli v Svečino? Če je -pa pozabil, naj si skuša malo osvežiti spomin.
Da bo pa javnost znala, kak navdušen patrijot je g. ‘kandidat sedaj, ko je član SDS in za katero stranko, kakor sam trdi, zastavlja vse »svoje sile«, navedem dogodek iz najnovejšega časa. Ali se še spominja g. Smonig na neki svoj nemški govor, ki ga je imel neko nedeljo v sredi septembra leta 1926 nekje na meji v Slat ni v zasebni hiši pred neko družbo Nemcev iz Avstrije? Hočem navesti samo nekaj cvetk iz tega »patrijetičnega« govora: Rekel je, da sedanja meja ni prava, da te meje nr*že relo ljudstvo, ampak da mu je ta meja bila vsiljena m naj oni, to je Nemci, ne misi jo, da nas ta meja loči, ampak da vse ljudstvo čuti in misli z njimi ter da pride čas . . . To je samo odlomek tega »patrijotičnega« govora SDS kandidata Smoniga. Celi govor pa je bit tak, da če ga g. Smonig objavi, se bo začel zanimati za njega g. drž. pravdnih. Celo s svojim najboljšim prijateljem g. Mohorjem sta imela v gostilni silno buren in ze'o glasen nastop radi tega govora. Kandidat Smonig tega tajiti ne more.
Uradno ugotovljeno je, da -se je gospod Smonig pri ljudskem štetju leta 1910 dal vpisati s celo svojo rodbino za Nemca. Pri Smanigli je zabeleženo: Umgangssprache: Deutsch. In pni zadnjem ljudskem štetju je javil števnemu komisarju g. nadučitelju Hauptmanu v Svečini zopet, da je nemške narodnosti in da je nemški jezik občevalni in materinski jezik njegove rodbine. G. Hauptman kot Slovenec pa je opozoril g. Smoniga: Saj vi vendar lepo slovensko govorite, zakaj še delate za Nemca? Če se 'e potem korigiralo g. Smoniga za Slovenca, se je to zgodilo na inicijativo g. Hauptmana. To mi je pripovedal rajni g. Hauptman sam.
Toliko za danes, sicer pa g. Sinonigu svetujem, naj pusti ljudi, ki nimajo z njegovo stvarjo nič opraviti, pri miru. Za vse, kar sem tu zapisal, imam dokaze v rokah. Če ima g, Smonig kaj korajže, naj nie toži.
V Mariboru dne 4. januarja 1927.
Franjo Žehoi, narodni poslanec.
SDS in bančno gospodarstvo.
SLAVENSKA BANKA IN DEMOKRATI.
Slavenska banka je bila denarni zavod, ki so ga vodili in imeli v rokah, samostojni demokrati, kakor Praprotnik, Pribičevič. dr. Žerjav in drugi. Slavenska banka je vsled slabega in brezvestnega gospodarstva in vsled tega, ker jo je demokratska stranka do skrajnosti izmozgavala v svoje namene, prišla v polom. Zapravili, so pri banki vse delnice v znesku 100 milijonov dinarjev, nadalje 14 milijonov dinarjev rezervnega zaklada in povrh še okroglo 65 milijonov dinarjev vloženega denarja, torej skupno okrog 180 milijonov dinarjev. Po veliki ve-
čini zadene ta velikanska izguba ravno ! Slovence.
Da mariborski volilci spoznajo, kako se je j pri Slavenski banki delil denar v politične j in slične namene, jim podamo v naslednjih j Vrsticah poslovenjen izpisek iz zapisnika Slavenske banke v Zagrebu, ki se glasi: ti) Sklep št. 6, dne 15. maja 1923:
Sklene se staviti na breme bančne revizije g. dr. Gregorju Žerjavu, ministru n. r„ za politične f n kultu s n e n a m c n e zne :ek Din 590.000.— petstolisoč dinarjev, ii!
g. d», Milku Brmgaru znesek Din 500.000,— petstolisoč dinarjev za propagandne namene.
Imenovana gospoda nista dolžna banki predložiti obračuna o uporabi onih zneskov, temveč jih moreta uporabiti po lastni mi devnosti.
b) Iz sklepa št. 7. izvemo sledeče:
Dne 12. februarja 1923 je dvignil dr. Branko Arko znesek Din 125.000.—, ki je vknji-žen na »izguba zavoda« pod naslovom »potni stroški«. Ugotavlja se, da je ta znesek prispevek zavoda za demokratsko stranko v Zagrebu in je bil izplačan njenemu tajništvu.
Za Maribor, interesanten pa je sklep št. 9, kjer beremo:
Dne 22. junija 1. 1923: Sklene se na račun provizije nakazati pri podružnici (Slavenske banke) v Mariboru g. dr. Franu Lipoldu znesek Din 125.000 v kulturne in politične
svrhe. Dr. Lipold nam o razdelitvi tega zneska ni dolžan polagati računa.
V zapiskih banke stoji torej črno na belem, da je samo gg.: dr. Žerjavu in dr. Brezigarju v Ljubljani ter dr. Arkotu v Zagrebu in Qlr. Lipoldu v Mariboru, torej samim samostojnim demokratom, določila Slaven ska banka v letu 1923 v politične, kulturne in propagandne namene nič manj kakce poldrugi milijon dinarjev. Seveda če je banka morala s tako težkimi milijoni podpirati tajništva in druge potrebe samostojnih demokratov, potem ni čudno, .da jo je »vrag* vzel.
N a g. dr. Lipolda, podžupana mariborskega,'pa si dovolimo staviti to le ponižno vprašanje:
Vam je bil od Slavenske banke nakazan zue*Sek Din 125.000. — v kulturne in politične namene. O razdelitvi tega zneska sicer banki niste dolžni položili računa, pač pa bi 'mariborska javnost prav rada vedela, kdaj ste dvignili denar in v kake namene ste porabili ta denar, da bomo vedeli, kdo je živel v Mariboru ua račun Slavenske banke.
Iz zgoraj navedenih izvlečkov iz bučnih zapisnikov pa zaino rejo mnogoštevilni upniki Slavenske banke tudi posneti, kje jim je treba iskati prispevkov, da jim bo mogla banka izplačati vloge. Kdor je v letih sreče molze! banko in živel na njen račun, ta ji mora v dnevih nesreče priskočili na pomoč. Molzla jo je do skrajnosti demokratska stranka, zalo pa ji zdaj tudi naj pomp ga jo demokratski bogataši!
V lilcem iz Celja v prem stek.
Kaj je z razpustom občinskega sveta in z imenovanjem gerenistva? Po odstranitvi opozicije, je celjski občinski svet nesklepčen in .je nahaja občina na ta način že par mescev v brezpravnem stanju. Eventualnih sej, ki bi jih skii-
cal sedanji župan, se opozicija ne bo udeležila, ker je povedala že vse, kar je imela povedati. Za sprejetje proračuna je stavila opozicija »delovni večini« svoje pogoje, katere je pa' ‘ta odklonila in s tem provocirala razpust občinskega sveta, V- interesu mestnih davkoplačevalcev je torej nujno potrebno, da prevzame mestno upravo gerent, ki bo lahko se pravočasno predložil v odobrenje v odseku že itak sprejet mestni mestni proračun. Dolžnost gospoda velikega župana bi bila, da to upošteva in stori svojo dolžnost, V nasprotnem slučaju odklanja opozicija vsako odgovornost za eventualno škodo, ki bi nastala mestni občini radi zavlačevanja imenovanja gerenia.
Celjski občinski svet. l o prvih nastopih opozicije v našem občinskem svetu, so zagnali samostojni demokrati silen hrup. Mislili so, da bodo s kričanjem preslepili javnost, ko so pa uvideli. da njihovo kričanje ne najde odziva med treznimi celjskimi volilci, so utihnili. Lotili so se spletkarjenja med poedinci in moledovanja, da bi dobili svojega gerenta. Tozadevno so imeli več tajnih konferenc s svojimi protektor ji in sedaj se na tihem nadejajo, da bodo, če že ne žu panovali, pa vsaj - gerentovali. Mi jim to upanje privoščimo, mislimo pa,-da se bo kmalu razblinila njihova »večinska« slava. Sicer bi pa bilo tudi gerentovanja prej ali slej konec in poten tudi demokratskega gospodarstva na mestnem magistratu, kajti SDS »trdnjava« se je v Celju že davno porušila.
Demokrati priznavajo, da so skrahirali, V
svojem časopisju in pred javnostjo se kažejo naši samostojni demokrati še vedno kot gospodarji celjskega mesta, na tihem pa že priznavajo, da je njihova politika skrahirala tako na magistratu kakor tudi glede volitev v oblastno skupščino. Te dni smo slišali zaupen pogovor dveh izmed vodilnih, ki sta si odkrito priznala, da ne bo mogoče rešiti niti županskega, niti poslanskega mesta. Nas to samospeznanje samostojnih demokratov iskreno veseli — ker je prvi korak k poboljšanju. SDS je mislila, da smo Celjani ovčice, ki se bodo dale vedno voditi od lijenili volkov, pa se je kruto prevarila. Celjani spoznavajo, da je treba SDS pokazati, da pri nas ni mesta za njeno politiko.
V	boj proti demokratom!
1.
¥ mestu Celle
j« Skrinjica združenih protidemo-kratskih strank
prva I
V	hoj proti socijalistom!
Za mariborske volilce. _
ZAKAJ SMO NAPRAVILI V MARIBORU SKUPNO LISTO Z RADIKALI IN NEMCI?
Ì 1' Mariboru je naša stranka SLS vzela na svojo kandidatno listo za oblastno skupščino tudi po enega radikala in enega Nemca. Radikale zastopa dr. Ravnik, Nemce pa zastopa dr. Mühleisen, nosilec liste, ki stoji ; na prvem mestu, je pa naš župan gospod
dr. Leskovar. Kaj je bil vzrok, da smo. vzeli na svojo listo tudi enega Nemca? Vzrokov za to je bilo več.
1.	Mi smatramo oblastno skupščino za čisto navadno gospodarsko ustanovo, ki ima sklepati in govoriti samo o gospodarskih zadevah, da se izboljša naš gospodarski položaj, da se odstrani velikanska gospodarska kriza, ki nas vse tlači, da ne moremo živeti. Oblastna skupščina je zato tukaj, da ukrene vse potrebno v korist našega obrtnika in trgovca, našega delavca in kmeta. V oblastni skupščini ne bo nobenega narodnostnega boja, pač pa se bodo tam pretresala gospodarska vprašanja. Znano pa je, da so tudi Nemci v gospodarskih vprašanjih zelo dobro podkovani, zato nismo imeli nie proti temu, če na naši listi kandidira v gospodarsko skupščino poleg radikala tudi resen, gospodarsko dobro podkovan Nemec.
2.	So Nemci sami izjavili, da se nikakor ne nameravajo udejstvovati nacionalno, ampak da hočejo kot resni državljani le resno sodelovati na gospodarskem polju.
3.	Ker imamo z Nemci v Mariboru skupno listo, niso Nemci nikjer v nobenem glavarstvu ali srezu postavili svoje lastne kandidatne liste. S tem so sami pokazali, da jim je le za gospodarsko delo, ne pa za nemško • nacionalno politiko.
To so gotovo poleg mnogih drugih zelo tehtni vzroki, ki so vplivali na stranko SLS, da se je v Mariboru z radikali in Nemci zvezala v svrho skupne kandidatne liste. To postopanje naše stranke SLS mariborski volilci tudi odločno odobravajo in bodo to skupno listo dne 23. januarja brezpogojno volili kot najboljšo in najresnejšo gospodarsko listo.
ZAUPNIKI SLS SOGLASNO ODOBRIJO NAŠO LISTO!
Naši demokrati kričijo po »Jutru in »Taboru«, da pristaši SLS obsojajo našo listo, ki smo jo napravili skupno z radikali in Nemci. To je čislo navadna laž, ampak ravno nasprotno je res. Dne 23. decembra je sklicala SLS vse svoje mariborske zaupnike na shod, katerega so se zaupniki polnoštevilno udeležili. Bilo jih je nad 150, torej več, kakor če demokrati zbobnajo skupaj vse svoje pristaše in narodno-socialistič • ne priveske. Na shodu zaupnikov so govorili gg.: dr. Jerovšek, župan dr. Leskovar, poslanec Žebot in mnogi drugi. Govorniki so zaupnikom natančno razložili, kako je prišlo do skupne liste z radikali in Nemci. Razkrinkali pa so tudi laži in hinavščino demokratov, ki trdijo, da je SLS izdala slovenski značaj Maribora, ker je vzela na svojo listo tudi Nemce. Zaupniki so z ogorčenjem obsodili demokratske lažnjivce in hinavce ter so soglasno in z navdušenjem odobrili skupno listo, na kateri kandidirajo: župan dr. Leskovar, dr. Ravnik in dr. Mühleisen. S soglasnim odobravanjem je bila sprejeta sledeča resolucija:
»Zbor zaupnikov SLS za mesto Maribor je na svojem zborovanju dne 23. decembra jr zel poročilo o delovanju in taktiki kluba SLS v občinskem svetu, posebno pa g. župana dr. Leskovarja z odobravanjem na znanje. SLS kot predstavnica večine mariborskega prebivalstva sc zahvaljuje g. županu in izreka celokupni delegaciji SLS v « občinskem svetu za premišljeno, vzorno in
napredno gospodarstvo v mestni občini po- j polno zaupanje. Zahvaljujemo se našim za- ! stopnikom za njihovo vztrajnost in nc-omahljivost ter za v liko socialno delo, ki se je izvršilo pod županovanjem dr. Leskovarja. Z ozirom na postopanje SDS, NSS in SKS pred sprejetjem mestnega proračuna za leto 1927 izjavlja zbor zaupnikov, da odklanja SLS vsako odgovornost, če bo gospodarski, kulturni in socialni napredek mariborske občine trpel. SDS, NSS in SKS nosijo vso krivdo, ako se bodo gospodarske razmere v našem mestu še bol j poslabšale.
Z ozirom na napade naših nasprotnikov na g. župana in na celo SLS radi naše kandidatne liste za volitve v oblastno skupščino izjavljamo, da odklanjamo vsako kuratelo, ki bi nam jo rada vsilila SDS in njeni novi zavezniki. Zbor zaupnikov sprejema soglasno in z velikim odobravanjem kandidatno listo, katere nosilec je naš načelnik in mestni župan dr. Leskovar.«
Zaupniki so se torej z navdušenjem izrekli za taktiko SLS in so soglasno odobrili kandidatno listo. Seveda »Jutro« in »Tabor« ter mariborski demokrati bodo lagali še naprej, ila volile! SLS v Mariboru obsojajo zvezo z radikali in Nemci. Volile!! Vrzimo dne 23. januarja vsi krogljieo v drugo skrinjico, ki je skrinjica poštenja, svobode in požrtvovalnega dela za narod!
SLAB RAČUNAR.
je tisti mariborski volilec, ki bo oddal svojo krogljieo v skrinjico preperele samostalno demokratske stranke. Pred letom dni so samostalno demokratski agenti agitirali med ljudstvom: Naložite svoj denar v Slavenski banki. Mnogi so verjeli sladkim besedam »Jutra* in /Tabora«., a danes stiskajo pesti. Demokrati so jih spravili ob tisočake. Ljudje, ki so vlagali prihranke v Slavensko banko no Aleksandrovi cesti, so bili slabi računarji.
še slabši računarji kodo tisti voliici v Mariboru, ki bodo 23, januarja volili kandidate demokratske stranke. Četudi so djaii na listo za nekak ».aufputf«. g. Mohorka, jim vse io ne ko nič pomagalo. Propadi: bodo. Iz računanja bodo dobili »neza d o s too «.
Postaviti samostalne demokrate v kako javno korporacijo, sc pravi, postaviti kozla za vrtnarja. Voliici mariborski, 'izognite, se 23. januarja' skrinjice propadle samostalno demokratske stranke in oddajte svojo krogljieo za 3. volilno skrinjico, ki je naša!
Demokrati lažejo naprej. Brez laži pač demokrat ne more živeti. Laže pač celi dan in celo življenje če ne drugače, pa v svojih časopisih. Po Mariboru lažejo zdaj demokrati, da bo gosp. župan dr. Leskovar, če bo izvoljen v oblastno skupščino, v mestu Mariboru odložil mandat no ljubo Nemcu dr. Mfihleisnn. To je nesramna laž. Ako pride kak demokratski agitator in ti pove, da bo dr. Leskovar v meslu odložil mandat, mu lahko takoj zabrusiš v obraz, da je nesramen lažnjivee.
Demokrati si ne upajo v mestu Mariboru postaviti svojega pristaša za nosilca liste. Grdo so se spulali. Pri volitvah v oblastno skupščino so si izposodili nosilca liste pri Narodnih socialistih. Pa tudi g. Mohorko jih ne bo rešil. Kajti kdor vleče z demokrati, je pač tudi sani demokrat. Tako je, gospod Mohorko. Vas želo pomiljujemo, da ste zašli v to obsovraženo družbo. Naša Skrinjica v Mariboru je pa druga.
Pošteni narodni socialisti ne bodo volili demokratskega priveska g. Mohorka! Vsi resni narodni socialisti ogorčeni obsojajo zvezo med
demokratom dr. Lipoldom in med g. Mohorkom. Nikakor ne marajo takega kandidata, ki poljublja bič, s katerim so mariborski demokrati pod Pribičevičem tepli nedolžne narodne socialiste. Zato pošteni možje iz narodno socialistične stranke pri volitvah ne bodo dali krogljice v demokratsko skrinjico. Rajši v vsako drugo, samo v demokratsko ne!
Narodne socialiste vse pomiljuje, ker služijo za ' »vorspan« demokratom, katerih nikdo ne mara. Ali so narodni socialisti že pozabili, kako kruto so ravnali z njihovimi pristaši naši demokrati pod Pribičevičem? Ali nič več ne vejo, da so nasilni demokrati g. prof. Ribariča svojčas pregnali v Srbijo? Ali jim ni znano, da so bili na prognanski listi tudi prof. dr. Pečovnik, profesor Bračun in drugi? Slišali smo nadalje, da je v tistih časih nasilnega demokratskega preganjanja tudi sedanji nosilec demokratske liste g. Mohorko že po vsem životu trepetal, ker so ga demokrati hoteli spraviti v Srbijo. Gospod kandidat Mohorko! Povejte nam odkrito, ali ste takrat iskali pomoči pri radikalih? In zdaj delate štafažo tistim, ki so vas preganjali, in polju-bujete šibo, ki vas je takrat tepla. To je pa že vendar več kot zanimivo.
Spreobrnjenje g. Tumpeja. Med tistimi, ki so polni svetega ogorčenja nad »narodnim izdajstvom« SLS in N RS, se nahaja tudi znani vodja narodnih socialistov, gospod Tumpej. Ogorčenje tega gospoda je tako veliko, da mu daje duška celo v javnih izjavah v »Taboru« in v »Jutru«. Čudno, prečudno, kako naglo se je gospod Tumpej spreobrnil, kako naglo je prišel od blagoslavljanja do preklinjanja ene in iste zveze. To se je zgodilo, še predilo je petelin trikrat zapel. Dober teden dni pred njegovim svetim ogorčenjem, smo namreč videli istega gospoda Tumpeja v neki tukajšnji kavarni, kjer se je pogajal z zastopnikom NRS radi skupnega nastopa SLS, NRS, NSS. Opazovali smo ga.in videli, da ni bil prav nič ogorčen nad tem, da se vzamejo v to zvezo tudi naši Nemci; nasprotno je tako zvezo odobraval, zahteval pa, da se drugi kandidat na tej listi prepusti njegovi stranki. Ko se mu je pa povedalo, da NSS ne more dobiti drugega kandidata, ga je obšlo nenadno spoznanje, da je treba biti ogorčen nad takim nečuvenim »narodnim izdajstvom«, kakor je bila ■nekoč ogorčena tista znana lisica nad — kislim grozdjem.
V očigled oblastnim volitvam,
PRIDRUŽIMO SE ZMAGOVALCEM!
Sigurno je, da bo Slovenska, ljudska stranka zmagala po vseh volilnih okrajih v Sloveniji z ogromno večino. Moč naše organizacije je ne zioraljiva. Tudi mesta se bodo letos pridružila naši skupni zmagujoči fronti. O tem ni nobenega dvoma. V oblastni skupščini mariborski bo odločala Slovenska ljudska stranka.
V Mariboru sta se naši stranki v tem. volilnem boju pridružili še dve stranki:	radikalna in
nemška gospodarska stranka. Nismo pisali pismenega sporazuma, ampak podali smo si roke, da gremo skupaj vsi, ki hočemo pošteno gospodarstvo, medsebojno spoštovanje in bratoljubje.
Zmaga nam je v Mariboru zasigurana! In sicer sijajna zmaga! Kdor hoče biti 23. januarja pri zmagovalcih, ta naj voli z nami. Vse krog-. 1 j Lee pošltenih mariborskih volilcev v drugo skrinjico, ki je naša.
Kdor bo vrgel svojo krogljieo 23. januarja v mestu Maribor v prvo, tretjo ali četrto skrinjico, se bo po 28. januarju kislo držal.
Zatorej kličemo. Mariborčanom že danes:
Pridružite sc zmagovalcem!
Volilna, geometrija in rezultati dosedanjih volitev. Pred vsakimi volitvami se navadno de-
lajo računi, da bi še na ta način dobili rezultati, ki bi pokazali, koliko glasov lahko dobi posamezna lista. Taki računi se delajo tudi sedaj, samo da večina pozablja na zelo važno določbo zakona o volitvi oblastne skupščine, ki določa, da liste, ki ne dosežejo vsaj dvetretjini glasov količnika, sploh ne pridejo v poštev. Za mesto Maribor je ta določba izredno velike važnosti.
Ce premotrimo vse dosedanje' volitve v Mariboru, bodisi skupščinske, boBisi občinske, vidimo, da je število oddanih glasov skoro vedno enako in znaša Okrog 5500. Pri sedanjih volitvah imamo v Mariboru štiri liste. Prvo listo so vložili socialisti, ki so dobili pri dosedanjih volitvah navadno od 800 do 900 glasov. Pri sedanjih volitvah so socialisti združeni tudi s takozvano Bernotovo skupino in s komunisti, ki pa so doslej dobili komaj po 200 do 300 glasov.
Ge bi glasovali za sedanjo skupno listo res vsi socialisti, komunisti in Bernotovci, bi dobila ta j| lista od 1000 do 1100 glasov. Ker pa izjavljajo mnogi Bernotovci in komunisti že sedaj, da se je napravil ta sporazum brez njihove vednosti in tudi na listi ni njihovih zastopnikov, je čisto gotovo, da socialistična skrinjica ne dobi tako velikega števila kroglic. Tretja lista je lista da-vidovičeveev, radičevcev in enega dela narodnih socialistov. Pri zadnjih volitvah so dobili radi-čevci okrog 700 glasov in če prištejemo še kakih 300 glasov davidoVičevcev in narodnih socialistov (kar je pa šteto zelo visoko), bi mogla dobiti ta lista v najugodnejšem slučaju 1000 glasov. Četrta lista je lista SDS in njenih kompanjonov. Pri zadnjih volitvah je dobila SDS v Mariboru okrog 800 glasov, všteti so pa tu tudi glasovi takratnih radikalnih in kmetskih disidentov, ki bodo sedaj odpadli. Narodni socialisti so dobili zadnjič pod firmo »bratskega sporazuma« okrog 690 glasov, odpadejo pa sedaj vsi davidovičevci in neodvisni ter znaten del onih narodnih socia-listov,: ki so ostali zvesti svojemu programu in obsojajo paktiranje z SDS. Ker so Orjunaši tudi I že zadnjič, skoro vsi glasovali za SDS, odnosno za dr. Pivka, ne bo njihovo oficijelno sodelo-vanje SDS čisto nič spremenilo starega stanja in srne računati ta lista v najugodnejšem slučaju na 900 do 1000 glasov. Naša skupna lista, katero sestavljajo SLS, NRS in NGS, dobi po rezultatu zadnjih volitev okrog 2300 do 2400 glasov. Tako bi bilo stanje rezultatov v najugodnejšem slučaju za ostale tri liste in v najneugodnejšem za našo skupno listo. Pri tem številu skupnih oddanih glasov znaša količnik približno 1800 glasov, dvetretjinski količnik približno 1200. glasov. V poštev pride v tem slučaju . samo naša lista, ker druge ne dosežejo niti dvotretjinskega količnika in izvoljeni so vsi trije naši kandidati. Po razpoloženju, ki vlada med našimi voliici je pa že danes gotovo, da dobi naša tista veliko več glasov kakor smo zgoraj navedli; istotako gotovo je pa tudi, da ne dobi nobena od ostalih list preko 1000 glasov. To so suhe številke, zato razumemo, zakaj so naši nasprotniki tako silovito — ogorčeni.
SDS volilna matematika. Prečudovite matematike ima naša slavna SDS v Mariboru. Pred njihovo modrostjo bo obledela celo slava Črnogorcev, ki so rekli, da jih je skupaj z Rusi sto milijonov. Tako smo slišali te dni, kako je neko esdesarsko omizje preštevalo svoje zveste in jih naštelo celili 3000. Računalo je namreč takole: 800 glasov bo dala SDS, 600 NSS, 800 Orjuna in 800 Sokol, skupaj — 3000. Mi jim k temu samo čestitamo, ker blagor onim, ki verujejo in še večji blagor onim, ki so ubogi na duhu.
Koliko poslancev dobi SDS v mariborski oblasti? Iz verodstojnega vira doznavamo, da računa SDS v mariborski oblasti na 8 poslancev m sicer pošljejo v SDS klub po enega zastopnika: SDS, Orjuna, Sokol, Zveza kulturnih društev, Slavenska banka, g. Smonig’ in g. Westen. Radi večje enotnosti pri nastopanju na sejah oblastne skupščine, bo pa zastopala vseh osem poslancev le ena oseba. — Ce jih bo?
Tjskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Anton Brože, poslovodja v Mariboru. - Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru
Izdajatelj: Konzorcij »Straže», predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.