/ DANES: Peter Dornik: •»RECEPT« ZA ' PREDPLAČILO IN SMOTRNO GRADITEV STANOVANJ Mariola Kobal: 2EHTA BREZ ŽEHTARJEV Bojan Samarin: NEKAJ DROBNIH O UPRAVLJANJU Milan Maver: PARADA USPEHOV Sobota, S. julija 1961 štev. 27, leto XIX V OKVIRU Slovenski turizem je v stal-^€rn porastu. Zelja po oddihu 2 naravi je postala potreba, n marsikoga že realna mož-?°st- Z vsakim dnem se veča evilo »prevoznih družin«, ki e žele ob sobotah, predvsem fa °b lepih nedeljah razvedriti v naravi. avtomobili prikolice', ali če žele lastniki postaviti šotor. Vsakdo hoče imeti čimveč prostora, čimvečje udobje in kar je skoraj nemogoče — mir. Vse to je treba urediti in seveda plačati. Ni pa dolžnost občin, da iz lastnih sredstev . --- gradijo in urejujejo te objekte. . zporedno s tem pa narašča Tudi s prehrano in pijačo ni isJc v najbolj znanih turi- mogoče pokriti vseh izdatkov, lcnih krajih, čeprav so se kajti ljudje so postali iznajd-krv° P°uečaii tudi obiski v Ijivi. Kar je le mogoče, pri-sra■’ kjer so pred leti našli nesejo s seboj. Dobiti je torej 01 oddih le planinci. Turi- treba zanesljivejše, stalnejše vire sredstev..^ Je to ideja naših turističnih izvedencev, je to zgolj naša posebnost? Ne vem, če v vsaki državi, toda v večini turistično razvitih držav plačujejo potniki parkiranje, tabor- *Voj JV1 tako ni postal samo ve-,*je in razvedrilo, postal je udi gospodarstvo, zaslužek. Ob inf1 pa Se seveda tepe dvoje teresov: izletniki menijo, da nm je vsa narava dana v za-onjsko uživanje, saj tudi kot Turistične takse Pjaninci niso plačevali dražjih jenje, ogled znamenitosti, pre-p enočnin, jedače in pijače se voz po najboljših cestah itd. visokih hribih niso dražile, rf!Wt<*oma P® j® treba plače-Bn i kup stvari: kopališče, J^kiranje, taborjenje ... Ob-Uskj gospodarski odseki pa Soparjajo: Radi bi imeli Hšs Pijače, urejena kopa-znia’ ?arkirne prostore, prhe, °avišča, prehrano, skratka 'e udobnosti in seveda ža-Toda prijatelji — fo zgradil? Kdo Lin vzdrževal? trni strinjamo se arjajo izletniki, vendar, če kdo bo oskrbo- ® nas že slekli, ne odrite Pl** kože. če že moramo m»7 *’ Potem imejte vsaj 9(0 Usmiljenja z našimi de-rnxeain* in mesečnimi pro- računi. er^akorkoli obračamo stvar, tur' nam Postaja jasno: razvit stilJ»...komuna ...kot praktična nosilka in organizatorica prizadevanj za napredek splošnega družbenega standarda In 4» zadovoljevanje potreb delovnega prebivalstva — postaja hkrati tudi osnovni činitelj pri vsklajevanju individualnih in kolektivnih interesov...« Oglejmo si v praksi, na katerih področjih se kaže potreba po vsklajevanju interesov v komuni in kako je mogoče uresničiti to vsklajevanje. Razvoja odnosov v komunah ni mogoče ocenjevati ločeno od položaja delovnega človeka. Z našim celotnim sistemom spravljamo delovnega človeka — ne glede na to, ali je v podjetju ali v ustanovi javnih služb — bolj in bolj v položaj, da gospodari z družbenimi, sredstvi, ustvarja in deli dohodek, da je čim ne-posredneje materialno zainteresiran za svoj uspeh in za uspeh kolektiva, katerega Član je. Ker je stalno, konstantno' naraščanje dohodka mogoče zagotoviti le v primeru, če nenehno vlagamo v modernizacijo sredstev za proizvodnjo ali za izkazovanje uslug, je delovni človek zainteresiran ne le za smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, ki jih že uporablja, temveč tudi za večanje teh sredstev, za razvoj in napredek svojega podjetja ali ustanove. Poglavitni problem je v tem, da razvoj podjetja ali ustanove ne bo odvisen samo od materialnega interesa tam zaposlenega kolektiva, temveč da bo v O DELITVI ČISTEGA DOHODKA V »TISKANINI« SPREJET PRAVILNIK Odločanje o 86 odstotkih Kolektivi ekonomskih enot v tekstilni tovarni "Tiskanina« v Kranju bodo letos odločali o trošenju večine čistega dohodka. S tem bo okrepljena samodejnost ekonomskih enot oziroma gospodarska osno-te samostojnosti. Tako naj bi naraščal interes delavcev kot upravljavcev, da bi dohodek čimbolje Naraščal. Načelo je nedvomno naj-litvi J:bneiše v pravilniku o de-s&reipi ,ga dohodka, ki ga je “Tislja.delavski svet podjetja' s*ca pnine« sredi minulega me- Vika o delitvi, čistega do-% la izhodišča so: Ntif^inosti (pravice in dolž-7 kolpiTFanov samoupravljanja ^Mia,,!- ov ekonomskih enot S° Sa 1]anje s pravilnikom, ki f ser®ieli letos); J^aviia^diza in podatki za pri-Postopek pri spreje-čistilnika o razdeljeva-% eSa dohodka za 1.19G1 in ^likovf61* toerila in osnove) 6 hju osebnih dohodkov, marca letos so v Ti->utkl, Začeli razpravljati o s .j ?ravilnika o pristojno->ou^:1U .0rgan°v delavskega J^tah lajanja v ekonomskih Pravii^n izmed organov te-jPrejeij b_llca, ki so ga pozneje Ske n LOŠKA TOVARNA HLADILNIKOV PRED DECENTRALIZACIJO lie ne sklene kolektiv Več kot tisoč zbralo tudi v Cerknu, kjer je predsednik Glavnega - ,c. Socialistične zveze Slovenije variš Franc Kimovec-Žiga. r 3 slave so bile tudi na Nanosu, Humčiču nad Bovcem in v " vilnih drugih krajih na riškem. Osrednja proslava skega okraja je bila na ^ V gozdu pod Rašico, partij ^ Na Rašici, vasici nad Črnučami, kjer je pred dvajsetimi leti počila prva partizanska puška, se je četrtega julija zbralo več deset tisoč ljudi iz Ljubljane in njene okolice, ki so proslavili, dvajseto obletnico naše revolucije. Med njimi je bil tudi prvi komandant kamniškega bataljona, v katerem se je bojevala rašiška četa, tovariš Marijan Dermastia. PISMA \ A N A S . N.A S LO V V Loških tovarnah hladilnikov v Škofji Loki je bil zadnji sestanek političnega aktiva. in vodilnih kadrov zelo. živahen. Govorili so o ustanavljanju ekonomskih enot in organov samoupravljanja. Podjetje ima več proizvodno zaključenih, samostojnih obratov, tako: obrat za proizvodnjo elektromotorjev v Poljanah nad Škofjo Loko, livarno za stisnjeni liy, obrat za proizvodnjo gasilske opreme, orodjarno, pločevinarno in oddelek za proizvodnjo hladilnih agregatov v Škofji Loki ter montažo in zavod za hladilno tehniko na Trati-pri Škofji Doki. Za tri, teritorialno ločene obrate, za upravo š pomožnimi službami in zavod knjigovodstvo podjetja že od januarja letos' vodi ločeno'knjigovodstvo tako, da iz tega vidika res ni zadržka za decentralizacijo upravljanja in je bil sestanek pravzaprav nujen zaradi zahtev v kolektivu, da se tudi samoupravljanje približa proizvajalcem. Sedanji sistem, ko ima upravni odbor podjetja izredno široke pristojnosti, saj lahko sklepa 'o investicijah,, o delitvi sredstev -za osebne dohodke ih sklada skupne porabe, je v podjetju močno okrnil delo in vlogo delavskega sveta, tako da odloča o vseh teh važnih zadevah le ozek krog ljudi. Organi samoupravljanja sicer obveščajo kolektiv o sklepih, vendar pa ti sklepi mnogokrat niso nekaj, kar bi sprejel kolektiv kot svoj sklep. Tako je upravni odbor ob začetku leta sklenil, da bi zmanjšali izmet in stroške, od česar si je obetal dve sto milijonski prihranek. V zvezi s predvidenim prihrankom so tudi sklenili, da dob.e zaposleni akontacijo na ta prihranek v obliki 15 °/o povečanja osebnih dohodkov. Sklep o predvidenem prihranku so sprejeli na osnovi točnih analiz in ' je bil realen. Toda po petih mesecih so ugotovili, da tega sklepa pravzaprav ni sprejel kolektiv. Akontacijo na znižanje stroškov in štednjo so namreč izplačevali, toda kolektiv se menda ni dovolj zavedal, da bi ob tem morali štediti in zniževati stroške. Morda pa temu ni toliko »kriv« kolektiv kot napačen sklep, da povečajo osebne dohodke vsem za 15 % na račun bodoče štednje. V podjetju so delavnice, ki so sklepu o štednji poskušale slediti, so pa tudi oddelki, ki so celo presegli lanskoletne stroške, toda vsi so prejeli za 15% večji zaslužek. Zato ni čudno, da v- podjetju delavci pravzaprav ne vedo, da prejemajo 15-% dodatek za nekakšno štednjo, temveč prevladuje splošno mnenje, da so se jim povečale tarifne postavke. Analize so sicer pokazale, da lahko podjetje pri 4 milijardah realizacije ustvari še dosti večji prihranek. Seveda pa bi bilo treba te analize in predvideni prihranek razbiti na ekonomske enote in sistem nagrajevanja prilagoditi tako, da bi izplače- vali samo tisto, kar je v resnici prihranjeno. To bi izpodbudilo ljudi v oddelkih, da bi štedili in zniževali stroške, da bi kontrolirali drug drugega. Vendar do tega ni .prišlo, ker ekonomskih enot pravzaprav ni. Vodje enot so se sicer prizadevali, da z raznimi ukrepi, predvsem kaznimi, pripravijo ljudi, da bi sklepe upoštevali, toda ostali so osamljeni in v svojem prizadevanju več ali manj neuspešni. Ob razpravi, ki je pokazala, kje. so razlogi, da predvidene možnosti niso bile uresničene, so posamezni vodje proizvodnih enot zahtevali, da bi čimpreje izvolili organe samoupravljanja v teh enotah, ki naj bi skupaj z njim nosili odgovornost za uresničitev plana ter ostalih nalog, ki jih njim postavlja upravni odbor in uprava podjetja. Glavni pomisleki zoper takojšnje formiranje organov samoupravljanja v ekonomskih enotah so bili predvsem: podjetje je mlado in se je v zadnjih treh letih silovito razvilo. Proizvodnja se je vsako leto povečala več kot enkrat, zato včasih kljub prizadevnemu strokovnemu kadru ni šlo vse gladko. Podjetje nima svojih pravil niti poslovnikov o delu organov samoupravljanja, sistem nagrajevanja še ni najboljši, pravilniki, ki naj bi to nagrajevanje predpisovali, so nepopolni, ni izračunov in predračunov stroškov ekonomskih enot, v proizvodnji prihaja včasih do zastojev zaradi nepravočasnih dobav posameznih proizvodnih enot, nato pa do prekournega dela, ki se vleče pozno v noč. Skratka, pojavljajo se težave kot v vsakem podjetju, ki tako sunkovito povečuje proizvodnjo. Prav zaradi teh težav so menili, da še ni pogojev za takojšnjo decentralizacijo. Imenovali so nekaj komisij, kr naj bi pripravile vse potrebne pravilnike, izračune itd., da bi izvedli' decentralizacijo vsaj do konca . letošnjega leta. Tako bodo novoustanovljeni samoupravni organi v obratih sami pospeševali proces decentralizacije, ker bodo zahtevali uresničitev materialnih pristojnosti oz čimprejšnjo ureditev njihovega položaja v ustreznih samoupravnih predpisih. M. OSOVNIKAR .vasjo, ki so jo okupatorji ^ Žgali že leta 1941_ in; kjer pred dvajsetimi leti P°^“a^ila partizanska puška in spr upor slovenskega ljudstva^.. ■|!“ ^ 0k0' orv0' lice obudilo spomin na. več deset tisoč borcev in P valcev Ljubljane in njene^ obudilo spomin na borce, na rašiško četo in lata bojeval v slavni niški bataljon, ki se je Šlandrov! v gadi. Velike proslave dvajsete^ letnice revolucije so bile iri na Koprskem, v Trbovlja^ v Hrastniku, na štajerskem aj. vseh naših partizanskih m mM Gorenjci so proslavili dvajseto obletnico revolucije nad Jesenicami. Tega velikega partizanskega slavja se je več kot trideset tisoč ljudi. ”* so- odločanje o 86 odstotkih (Nadaljevanje s 1. strani) tem, ko podjetje poravna družbene obveznosti, obveznosti na osnovi sklenjenih pogodb in izplačilu osebnih dohodkov na osnovi pravilnika o kompleksnem razdeljevanju in učinku ekonomske enote, preostali del razdele po določenem ključu ekonomskim enotam. Ključ za delitev dela čistega dohodka je višina osebnih dohodkov, ki jih doseže posamezna ekonomska enota. To pomeni, da bo kolektiv, ozirejna samoupravni organ ekonomske enote poslej razpolagal s tem večjim deležem čistega dohodka, čim višji bodo njegovi osebni dohodki. Višji pa bodo, če bodo manjši materialni in poslovni stroški, če bo manj neregularnega blaga in podobno. S terni načeli so hoteli v Tiska-nini spodbuditi vsakega posameznika ne samo h količinski in kakovostni proizvodnji na njegovem delovnem mestu, temveč na skrb za gospodarjenje v vsej ekonomski enoti. Ekonomska enota lahko svoj delež čistega dohodka po svoji presoji vloži ali v ' poslovni sklad ali v sklad skupne uporabe. Če bo torej naraščal delež čistega dohodka (in bodo veči del tega člani enote vložili v poslovni sklad in s tem pospeševali razširjeno reprodukcijo ali obnovo zastarelih strojev), bodo tako imeli tudi vse več pravic o- odločanju glede nakupd, prodaje in odpisa osnovnih sredstev, rekonstrukcij in investicij, ker bodo vse to finansirali iz skladov svoje enote. Vendar sodijo v Tiskanini, da velja za sedaj nalagati večji del čistega dohodka ekonomskih enot za družbeni standard, predvsem za gradnjo stanovanj. Del čistega dohodka, ki ostane po poravnanju vseh. prej na-štetilj obveznosti, bodo letos v Tiskanini razdelili takole: • S 14 % bo razpolagal centralni delavski svet za obveznosti in potrebe vsega podjetja, to je vseh ekonomskih enot (štipendije, dajatve za delavsko restavracijo in nekatere splošne stro- ške, ki bremene sklad porabe). j« i/i e Ves c.stali del, to 1® jj## čistega dohodka pa bo ra? V med ekonomske enote in o0t> razplerju, kot bo zase oblikovala sklad dohodkov. vsakaoseb!t<1’ • V Tiskanini so B,inUl01r«a' den izvc.liii samoupravn® gone petih ekonomskih or' lektivi oziroma samoupr® c gani ekonomskih enot 9°, finlfi0 osnove, za bodoče gospod v.jl' pravilnikom dobili uuvtri za. uuuuio » Zavedajo se, da njiho'r V ps nik še ni najboljši, ustrn1era1?’ njihovim trenutnim raZ Polletne oziroma celoletn e i» nje bodo nedvomno kor1.,.«, N izdelavo novega naj bi začel veljati leta PravillU)65. J sicer za sedaj združeni P .raj»e »Tiskanina« - Inteks ah a lv c,. Predvidoma 547 milijo-30-000 dinarjev. ‘hoč biana finansiranja pa je tbray zbrati, da bi bilo treba JJad 2q 3 raeun predplačil nekaj °o trpk “oVlijonov dinarjev, da “'ti iz j3,23 ta stanovanja izlo-!tiilij0 obodka podjetja nad 244 S?273 „ -Mlla milijonov dinarjev niu-. uPno torej nekaj nad 1Jarde dinarjev. ličili vs=itek Podatkov so pred-^ ^atke ,erriu anketirancu tudi Posarup’ kohko naj bi plačal v ta rači?nlh časovnih obdobjih /;v stan„ Predplačil za pridobi-,®Sfio ip ^aniske pravice. Preob-s lke- Tn 3 bi na^tevali vse šte-t^jiam naj ponazori le zmogel, pa bi se lahko odločil za odplačilo v 68 mesecih z mesečnim obrokom 1181 dinarjev. Za enosobno ali triležiščno stanovanje, znaša predplačilo 125 tisoč 748 dinarjev ali v dvajset mesečnih obrokih 6290 dinarjev. Dvosobno stanovanje terja 160 tisoč 200 dinarjev predplačila in zanj bi bilo treba vplačati v 32 mesecih vsak mesec po 5006 dinarjev. Če pa bi se kdo odločil, da bi ga plačal šele v petih letih, bo vsak meseč za to »prikrajšan« za 2355 dinarjev. Predplačilo za stanovanjsko pravico je bilo izračunano v višini triletne najemnine. Najemnina naj bi bila: za garsonjero 2232 dinarjev, za enosobno stanovanje 3494 dinarjev in za trisobno stanovanje 5564 dinarjev. Vsi ti podatki so bili priloženi anketi, ki so jo razdelili tistim, ki bi se radi vselili takoj ali onim, ki se žele poročiti čez leto dni ali preseliti čez tri štiri leta v novo stanovanje. Od 134 anketirancev jih je odgovorilo 119. Na vprašanje »kakšno stanovanje želite« sta odgovorila dva anketiranca, da želita garsonjero, 58 jih želi enosobno stanovanje in 57 delavcev in uslužbencev dvosobno stanovanje, samo dva anketiranca sta se odločila za trosobno stanovanje. V letu 1962 bi se rado vselilo 68 anketirancev, naslednje leto 20, 1964. leta 4, 1 leta 1965 in dva v 1966. letu. Za obročno odplačilo se je odločilo 86 anketirancev. Devet delavcev in uslužbencev je pripravljeno takoj plačati ves znesek, 24 anketirancev pa sodi, da ne zmore niti takojšnjega plačila in ne predplačil oziroma je zadovoljen, če se preseli v staro stanovanje. V podjetju so namreč računali, da bo marsikdo od tistih, ki sedaj stanujejo v starem stanovanju pripravljen plačevati vsak mesec določen znesek in se vseliti v novega. Tako bo za tiste, ki so zadovoljni s starim stanovanjem prostor na razpolago. V trboveljski Strojni tovarni imajo sedaj na razpolago podatke, kakšno stanovanje si kdo želi, kdaj se želi vseliti in koliko je zanj sam pripravljen prispevati. Z drugo besedo povedano, na razpolago so podatki za perspektivno gradnjo stanovanj in s tem je tudi že vnaprej »zacementirana« delitev dela sklada skupne uporabe ali še bolje rečeno delitev čistega dohodka za naslednjih pet let. Vse je povsem preprosto, vendar se zdi, da se takšne »preproščine« marsikje ne domislijo, da se je ogibajo, tarnajo pa: zato ker nimamo stanovanj, nimamo kvalificiranih delavcev, in ker ni teh, ne moremo misliti na drugo izmeno ali na tretjo, na polno izkoriščanje strojev. Da, če bi imeli stanovanja, potem ... Da, »recept«, ki nam ga je posredoval kolektiv Strojnih tovarn iz Trbovelj je povsem preprost, zanj se je treba le ogreti, ga uresničiti in — nič več. PETER DORNIK V Zehta brez želitarjev Po temeljiti analizi stroškov v posameznih servisnih pralnicah se poskušajo celjske stanovanjske skupnosti znebiti primata v tej dejavnosti in številne, skromno opremljene pralnice zamenjati s tremi velikimi, kjer bo mogoče poceniti in izboljšati usluge Odlo^Utk°V' bi se recirno rno-., 11 za nakup garsonjere V ui vPlačati 80.000 dinar-00 h* 196.1 do 1962 mesečno mar jev. Ce tega ne bi Nedvomno so Celjani pokazali največ razumevanja za zaposlene žene, saj so malo manj ko za vsakim oglom odprli servisno pralnico in se tudi potrudili, da so dobile perice ustrezno strokovno znanje. Okrajni zavod za napredek gospodinjstva je več let zapored prirejal zanje seminarje, jih seznanjal z delovanjem pralnih strojev in s pravilno uporabo novih pralnih sredstev. S te plati si torej nimajo kaj očitati. Tako kakor večina stanovanjskih skupnosti pa so tudi celjske ob odpiranju servisnih pralnic prezrle, da tudi servisna dejavnost zahteva dobro organizacijo dela, čimboljše izkoriščanje strojev, da postavlja zahteve glede proizvodnosti itd. Vse to namreč vpliva na ceno uslug in na rentabilnost servisov. SKROMNOST SE NI OBNESLA Zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov in sredstev so se zadovoljile z majhnimi pralnicami, kjer predstavljata vso mehanizacijo pralni stroj in bojler. V takšnih servisih seveda perice ne morejo biti polno zaposlene, saj, kakor je znano, lahko hkrati upravljajo štiri pralnike. Razen tega bojlerji prepočasi grejejo vodo, da bi lahko stroji neprekinjeno obratovali. Vse to povečuje stroške pranja in cene uslug, 'četudi perice izkoristijo čas, ko se voda greje, za ročno mencanje. NEOPRAVIČLJIVE RAZLIKE V STROŠKIH Razen teh organizacijskih slabosti, ki jih je povzročila skromna mehanizacija, pa so celjske stanovanjske skupnosti ugotovile še druge, ki prav tako podražujejo usluge. Perice so strokovno izobraževali in poskrbeli, da je perilo lepo oprano, niso pa jih navajali k razumni varčnosti. Analiza stroškov za porabljeno vodo in električni tok kaže tolikšne razlike med posameznimi pralnicami, da jih ni mogoče opravičiti. Pri pranju ene žehte (šestih kilogramov suhega perila) so porabile perice za 5,50 din do 15,90 din vode in za 21 do 45 din elektrike, pranje pa so vsi servisi enako zaračunavali. Točneje: vsi so ga premalo zaračunali, kajti po analizi je imel najdonosnejši en dinar izgube pri žehti. Vsi ti izračuni in pregled po* slovanja so stanovanjske skupnosti v Celju pripeljali do sklepa, da pozapro sedanje pralnice — razen najnovejše v stanovanjski skupnosti Otok, ki ima tri stroje in sušilno komoro — ter urede še dve večji, v katerih se bo mogoče izogniti dosedanjim pomanjklivostim. ŠTIRJE PRALNIKI NAMESTO ENEGA Kaže, da bo stanovanjska skupnost Center prva uspela. Mestna čistilnica se namreč preseli v nove prostore in prepusti novoorganizirani pralnici celo svoje naprave za parno ogrevanje, ki občutno zmanjšuje stroške pranja. Po dobrih izkušnjah velenjske pralnice, kjer je zaradi dobre organizacije dela in polne zaposlenosti perice pranje najcenejše v celjskem okraju, bedo v novi pralnici namestili štiri pralnike, ki jih bo upravljala ena sama perica. Pralnica, ki jo nameravajo odpreti na Dolgem polju, pa bo nadomestila tri manjše servise iz soseščine. Kdaj bo načrt ures- ničen, je odvisno od razumevanja občinskega ljudskega odbora, in od vztrajnosti stanovanjske skupnosti, da si zagotovi poleg prostorov tudi denar za sušilne in likalne naprave. USLUGE BODO POPOLNEJŠE Tako bo Celje v prihodnje imelo samo tri namesto desetih pralnih servisov. Za zaposlene žene bo ta reorganizacija velikega pomena ne samo zaradi pocenjenih uslug (če se električni tok in voda medtem ne bosta podražila), ampak predvsem zato, ker bodo po želji dobivale zlikano perilo, česar jim sedanje pralnice ne morejo redno opravljati, ker nimajo niti sušilnic, kaj šele likalnice. Poleg pralnic pa bodo predvidoma uredili tudi krpalnice, da ugode predvsem samskim delavcem. ŠE STIMULACIJA ZA ZNIŽANJE STROŠKOV Koristnih načrtov torej ne manjka. Kazalo pa bi razmisliti še o nečem: kako zainteresirati perice za znižanje stroškov. Njihovi prejemki so zdaj odvisni od prometa in števila pranj, zato jih k delu ni treba siliti. Na porabo vode in elektrike in morda tudi na same stroje pa. kakor je razvidno iz analize stroškov, nekatere premalo pazijo in po nepotrebnem povečujejo izdatke. Ob primerni stimulaciji za varčnost bi nedvomno gledale tudi na to, da voda ne bi po nepotrebnem tekla in da bi električni tok pravočasno izključile. Od vseh sprememb, ki naj bi pocenile pranje in zagotovile pralnicam rentabilnost, bi bila ta najlaže in najhitreje izvedljiva. v M. K. SKUPŠČINSKI POROČEVALEC Z zadnjim zasedanjem Zvezne ljudske skupščine (to je bilo minulo sredo, dne 28. junija) so se začele vsakoletne skupščinske počitnice. Na tokratnem zasedanju so ljudski poslanci razpravljali in sklepali o predlogih zakonov o javnih cestah, o podjetjih za ceste ter o zavarovalnih zavodih in skupnostih zavarovanja. Na videz so s temi zakoni urejeni nekateri tehnični problemi s teh področij. Toda z njimi je dosežen spet nov korak v krepitvi in razširitvi delavskega in družbenega samoupravljanja. V našem listu smo že pogostokrat objavljali sestavke cestarjev iz različnih področij naše republike, ki so opozarjali na to, da so glede upravljanja zapostavljeni. To je bilo povsem res. Do sedaj je bilo namreč na tem področju uveljavljeno administrativno upravljanje in finansiranje. To pa ni ugodno vplivalo na vzdrževanje cestnega omrežja, ni pospeševalo pobud za varčevanje in ekonomsko poslovanje. Ta način upravljanja ne nasprotuje samo našemu gospodarskemu, temveč tudi družbenemu sistemu. Z zakonom o javnih cestah in zakonom o podjetjih za ceste je opuščen administrativni način upravljanja in namesto tega uveljavljeno delavsko samoupravljanje ter ekonomsko poslovanje. Zakon določa: • da bo osnovna dejavnost specializiranih podjetij: vzdrževanje, rekonstrukcija in graditev javnih cest; • skrb za opremljanje in zboljšanje prometa na njih. • Nove gospodarske organizacije še bodo lahko ukvarjale tudi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, kakor so servisne črpalke, postaje, delavnice za popravila, proizvodnja gradbenih potrebščin, organiziranje motelov itd. • Podjetja za ceste, ki bodo skrbela za ceste vseh kategorij na določenem področju, ki so ekonomska in prometna celota, bo ustanovil Izvršni svet republike v sporazumu z zainteresiranimi ljudskimi odbori. • Kjer ni pogojev za osnovanje podjetja, pa bodo lahko ceste zaupane drugemu podjetju za ceste, drugi gospodarski organizaciji, samostojni ustanovi ali občinskemu ljudskemu odboru (teh primerov bo najbrž zelo malo oziroma bodo v zelo odročnih predelih). ® Viri finansiranja za vzdrževanje javnih cest so cestni skladi, v katere se stekajo takse od motornih vozil, davek na promet, kazni za prometne prekrške in drugi dohodki. Druga oblika dohodkov so proračunska sredstva oziroma dotacije. Stalni viri cestnih skladov bodo poslej še razširjeni z novimi viri, ki so neposredno odvisni od uporabe cest, povečali pa se bodo v skladu z razvojem cestnega prometa. Nova vrsta dohodkov bo dohodek od bencina in plinskega olja. Skupen dohodek podjetja se bo oblikoval takole: • Podjetje bo neposredno pobiralo dohodke od taks za bencin in plinsko olje, prodano na njihovem ozemlju, zbiralo posebne prispevke za izredno porabo določenega objekta ali ceste, razen tega pa razpolagalo z dohodki, ki jih ima od vseh vzporednih dejavnosti. • Drugi del dohodka bodo predstavljala sredstva, ki jih bo dobilo podjetje na podlagi pogodb od politično teritorialnih enot. Te bodo dobivale sredstva od prispevkov, ki jih mora plačevati voznik za svoje vozilo, dalje iz proračunskih skladov, moč pa bo tudi ustanoviti sklade za ceste z organom družbenega upravljanja. 9 Člani kolektivov novih specializiranih podjetij, ki bodo skrbeli za napredek našega cestnega prometa, bodo prevzeli s temi pravicami seveda nase tudi precejšnje odgovornosti. Cestni promet namreč iz dneva v dan vse bolj narašča. V primerjavi z letom 1939 je vozilo v začetku letos po naših cestah približno 200.000 motornih vozil ali sedemkrat več. Motorna vozila so prepeljala približno 12 ton blaga. Ob tem je treba upoštevati, da se nenehno razvija mednarodni turizem in da je samo lani prispelo v našo državo 570.000 tujih motornih vozil. Pred šestimi leti jih je bilo na naših cestah samo 60.000. Graditev novih cest od Ljubljane prek Beograda do Djevdjelije in dokončna zgraditev jadranske ceste bo promet še povečala. Medtem ko smo imeli leta 1939 samo 709 km sodobnih cest, je bilo do lani zgrajenih in moderniziranih 5500 km, vendar vse to še ne ustreza naših zahtevam in potrebam. Čeprav je bilo v obdobju od 1957. do 1960. leta investiranih za zgraditev cest približno 25 milijard dinarjev letno, bodo potrebne na tem področju še precejšnje investicije. Po dosedanjih izračunih naj bi porabili letno povprečno 35 milijard dinarjev zato, da bi imeli ob koncu leta 1965 nad 10.000 km cest s sodobnim voziščem. Razširitev delavskega samoupravljanja na to področje in poslovanje na ekonomskih enotah pa bo nedvomno pripomoglo k cenejšemu načinu graditve in modernizaciji cest. Dosedanje naložbe so bile razmeroma zelo drage. Kot rečeno, je k temu prispeval svoj delež tudi administrativni način upravljanja, ki ni pospeševal pobude za varčevanje in ekonomsko poslovanje. • Z zakonom o zavarovalnih zavodih in skupnostih zavarovanja je razširjeno družbeno samoupravljanje. Z uveljavljenim zakonom je v osnovi urejena samo organizacija zavarovanja. Določena so osnovna načela, na katerih naj sloni tudi ostalo gradivo s tega področja. Osnova zavarovanja je: • Zavarovalni zavod, ki ga ustanovi občinski ljudski odbor, ali po potrebi več občin za svoje skupno področje. • V republikah bodo ustanovljene skupnosti zavarovanja, ki bodo združevale pozavarovalne občinske zavode. • Jugoslovanska skupnost pa bo obvezno združevala po-zavarovane republiške skupnosti. Organizacija zavarovanja se vključuje v naš družbeni sistem. V zavarovalnih zavodih bosta uveljavljeni dve obliki upravljanja. Prva oblika bodo: • Družbeni organi — skupščine, upravni in izvršni odbori — ter direktorji. Druga oblika pa: • Sveti delovnih kolektivov. • Zvezni izvršni svet je na svoji zadnji seji sprejel več uredb in odlokov. Med drugim uredbo o kreditnih poslih s tujine), odlok o kreditih za pospeševanje izvoza in kreditih za obratna sredstva, določil je obrestne mere bank in provizij za bančne posle in med drugim sprejel odlok o kreditih za graditev stanovanj za rudarje. Uredba o kreditnih poslih s tujino omogoča gospodarskim organizacijam, da samostojno poslujejo s tujimi naročniki in kupci. Z banko bo treba doseči soglasje, oziroma odobritev pri sklepanju kreditnih poslov s tujino samo v primerih: • če gre za kreditne posle izvoza ali uvoza, za katere je potrebna garancija banke; • če kreditiranje izvoza ne gre samo iz lastnih sredstev; • če gre za izvozno kreditne posle z rokom, ki ni daljši od enega leta. Druge kreditne posle pa bodo gospodarske organizacije samo prijavljale banki zaradi splošne evidence. S tujimi komitenti bodo poslovale seveda samo gospodarske organizacije, če je to v skladu s predmetom njihovega poslovanja. P. D. DELAVSKA ENOTNOST — štev. 27 — 8. iulija 1961 ) Pozlačevanje spada k njihovi stroki. Če je treba, dajo .prstanom, zapestnicam in verižicam iz nežlahtnih kovin vabljiv in varljiv lesk čistega zlata. Izjemoma pa pozlate ali vsaj poskušajo pozlatiti tudi nežlahtno resnico, kar lahko potrdi njihova računovodkinja. Zdi se pa, da za to novatorstvo niso izbrali najboljšega delovnega postopka, ali pa je bila resnica prečrna, da bi okolica verjela bleščeči prevari, ki se ji ob kovinskih okraskih brez premislekov predaja. Namesto spenjenega zlata so pri pozlačevanju resnice uporabili kar se da cenen material: lepe besede. »Vse, kar se govori o naši računovodkinji in njenem možu,« so rekli (ali vsi ali samo eden, ni znano) na seji delavskega sveta, »je golo natolcevanje. Zvesta članica našega kolektiva in odlična delavka zasluži, da ji izrečemo zaupnico in s tem zavežemo zlobne jezike, ki si izposojajo njo in vse nas.« Pozlatitev se je zaključila z dviganjem rok. Res -preprosi postopek, s katerim pa niso dosegli zaželenega, učinka.. Zlobni in nezlobni jeziki so dobili š tem novo gradivo — žal samo za klepet ob črni kavi, čeprav staro še ni izgubilo vznemirljivega čara. »Zvesta članica kolektiva in odlična delavka« je namreč zapletena v kriminalno zgodbo o ukradenih draguljih. Pravzaprav si lahko lasti vse avtorske pravice, zakaj njena slabša polovica je pri delu samo sekundirala. 'Ce nje ne bi bilo, bi dragulji ostali tam, kamor so jih položili zlatarji, in njen mož jih ne bi mogel iz tujine pod lažno firmo pošiljati, okradenim zlatarjem. Se razume — proti primernemu plačilu. Zgodba, kakršnih smo brali že na koše. Izvirna je samo v tem, da njeni tragični junaki — okradeni zlatarji — ne iščejo, niti ne pomagajo iskati resnice, ampak se postavljajo celo na stran tistih, ki so jih okradli. Kako bi sicer izrekli zaupnico ženski, ki jih je okradla? Gre za' lahkovernost? Mogoče, zakaj če ne bi bili lahkoverni, bi se zgodba nemara že zdavnaj končala. Lahkovernost tudi ni lastnost, ki bi se je otresli čez noč, četudi pri tem pomagajo oči postave. Ne recite, da v to ne verjamete, saj je še drugih neje-vernežev zadosti, ki se jim dozdeva, da še niso prišli resnici do dna. Naj je že prvo ali drugo res, zlatarjem se ni obneslo pozlačevanje resnice. Slej ko prej se bodo morali sprijazniti s tem tudi tisti, ki so dali pobudo za to svojevrstno novatorstvo. Klobuk dol pred njim in pred drugima dvema članoma »svete trojice«, ki vedri in oblači v podjetju. Ljudje s hrbtenico, bi jih lahko na kratko označili. Kar ti trije, ki jih mimo omenjene karakterne odlike vežejo še najožje rodbinske vezi, sklenejo, to drži kakor pribito. Norme, ki so jih sami določili — kdo naj bi jim pomagal, ko pa v podjetju ni strokovnjaka, ki bi jim bil kos — so kakor iz železa. Delavski svet si je drznil pripomniti, da so previsoke, pa je troglavi »vrh« zagnal takšen krik in vrišč, da je članom zaprlo sapo. S to diplomatsko potezo so neznansko utrdili obrambni zid Tastne nedotakljivosti. Delavke in delavci so se sprijaznili s tem, da je treba pač eno uro ali dve dlje delati, če norme v osmih urah ni mogoče izpolniti. Nekdo mora popustiti, ali ne, da se spor poravna? »Trdnost svojih hrbtenic in klenost svojih značajev pa je »sveta trojica« uspešno preizkusila ob hujšem spopadu, kakor je spopad s podrejenimi krojaškimi parami. Skuhale so ga vajenke. Nehvaležnice so se obregale, da ne bodo delale po deset ur ali pa še več. Sveta trojica je mislila, da gre za običajno žensko godrnjavost in je ni. vzela v mar. Namesto, da bi ji bile hvaležne, ker jih dlje uče delati, kakor je predpisano, pa so šle in jih zatožile. občinski delovni inšpekciji. Inšpektorji, ki z vodstvom še niso imeli službenih opravkov, so pritožbo resno vzeli na znanje in dekletom obljubili, da se bodo potegnili zanje. Besedo so tudi držali. Pa mislite, da je kaj zaleglo? Upravnik, ki ga ob njihovem prihodu ni bilo v delavnici, se je naslednjega dne zariplega obraza petelinil: »Plesale boste, kakor bom jaz žvižgal. Če vam ni prav, se poberite. Nič lažjega kakor dobiti druge vajenke.« Svojo neomajnost je dokazal tudi, ko je omenil delovne inšpektorje: »Čvekal bi vsakdo. Delat naj pridejo namesto vajenk, če niso zadovoljni, da one delajo.« Pa mislite, da se mu je zato kaj zgodilo? Nič, ne njemu, ne njegovi ženi, ki je v podjetju za mojstrico, ne njunemu svaku — šefu privezovanja. Na stolčku trdno sedijo, ker najbrž v mestu ni mogoče dobiti primerne zamene za to »garnituro«. H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: Zlatarna, Celje — MARIOLA KOBAL . Konfekcijsko podjetje Koko, Slovenske Konjice — MARIOLA KOBAL N E KAJ D ROBNIH 0 II P R A V L J A N J E MORDA SO PIKRE, ZLOBNE NISO. NAPISANE ZARADI PREGOVORA, DA SE NA NAPAKAH UČIMO. IN & JE PISEC TEH ZGODB ZAMOLČAL IMENA, TEGA NI STORIL, KER BI SE HOTEL ZAVAROVATI PRED MOREBITNIMI GROZILNIMI PISMI, TEMVEČ ZARADI TEGA, KER MU JE ŠLO BOLJ ZA POJAVE KOT PA IMENA' MALCE PA JE TO STORIL TUDI ZARADI TEGA, KER SE JE BAL, DA NE BI PRIZADEJAL KRIVICE TISTIM-KI DELAJO ENAKE NAPAKE — SE PA STVARI NISO RAZVEDELE ZARADI TAKIH ALI DRUGAČNIH VZROKOV ker tako ali tako niso riščeni. No, tak je konec. Neka^ sicer pravijo, da ni najbolj Pr‘ meren in zatrjujejo, da bi P° jetje lahko našlo rešitev uslužnostni dejavnosti, kajti P njihovem mnenju je bila z velikimi in sodobno °Pr® Ijenimi konfekcijskimi tovarn mi že od vsega začetka obsoj . Upravljanje je težavna stvar. Včasih tudi nehvaležna. Odvisno pač od tega, kdo in kako upravlja. In seveda tudi brez posledic ne gre vselej, res, včasih bolj, včasih manj bridkih, a v vsakem primeru precej neprijetnih. In o tem so se morali na svoji lastni koži prepričati tudi pri njih. Kako sicer drugače razumeti tožbo predsednika delavskega sveta: — Vsi me sovražijo. Kako si drugače razložiti upravnikove besede: — Vsega so krivi delavci. Zanje je podjetje navadna molzna krava. S takim kolektivom se sploh ne da delati. Kako drugače razumeti mnenje delavcev: — Vsega skupaj je kriv upravnik. Ta sploh ni sposoben za svoje mesto. Pravzaprav se je njihova zgodba pričela že zdavnaj poprej, samo da takrat prepiri še niso bili tako zelo pogosti. Menda je bilo že tedaj vsemu skur paj krivo to, da je podjetje že od vsega- začetka životarilo. Drugod so si preurejali lokale,, se širili, nakupovali nove stroje, večali plače — samo pri njih je bilo vedno vse po starem. Takrat so tudi začeli drug na drugega valiti krivdo, upravnik na krojače in krojači na upravnika. Drugo poglavje v njihovi zgodbi je obetalo, da konec vendarle ne bo tako zelo žalosten, kot bi morda kdo sklepal po začetku. Upravnik je namreč predlagal na seji delavskega sveta, da bi se zadolžili in kupili nekaj novih strojev, ker bi tako šlo delo veliko hitreje naprej, lahko pa bi zaposlili tudi nekaj novih krojačev. Rekel je tudi, da podjetje zato ne more naprej, ker je premalo ljudi v njem in ker morajo šivati na starih strojih. In odločili so se, da se bodo zadolžili za tri nove električne šivalne stroje. Če pa že kaj kupujemo, potem kupimo najboljše, so sklenili. Tretje poglavje v njihovi zgodbi se začenja z- dnem, ko so se krojači prvič zgnetli okoli treh novih električnih šivalnih strojev. Šingerice! Kar spričkati so se hoteli, kdo bo na njih šival. Upravnik pa jim je rekel, da s temi novimi stroji ne bodo delali tako kot s starimi, ker bi to ne bilo rentabilno in da je zaradi tega pripravil nov način delitve dela. Povedal je še, da bodo imeli zdaj v podjetju tekoči trak. Vsak električni stroj bo imel tri ljudi. Eden bo samo prikrojeval, drugi samo šival in tretji samo likal. Le tako moderno organizirana proizvodnja je zares rentabilna, jih je prepričeval. Od tod naprej sledi v njihovi zgodbi nagel zaplet: poskusili so s tekočim trakom. Je še kar šlo, dokler so šivali samo hlače in bluze za železničarske uniforme. Tudi plašče, ki jih je naročila Veleblagovnica, so se-šili na tekočem traku. Ko pa je tudi to naročilo pošlo, se je vse skupaj zataknilo. Tisti, ki so šivali, so morali čakati na one, ki so prikrojevali, in oni, ki so likali, na tiste, ki so šivali. Spet so se začeli prepiri. Upravnik se je ježil na krojače in govorili da. se z njimi sploh ne da delati. Naj poskusi kar hoče, vse spodleti. Krojači pa nazaj: kaj bomo s tekočim trakom, ko pa imajo vsake hlače svojo mero in jih je treba vsake posebej ukrojiti. Poiščite drugačno delo,'pa bo šlo. Kaj zdaj na nas krivdo valite. Toda takega dela ni bilo in upravnik je rekel, naj si nikar ne mislijo, da on naročilnice na cesti pobira. Sam razplet njihove zgodbe je malce čuden: upravnik je predlagal, naj bi odpustili šest delavcev. Saj ni dela zanje, je rekel. Stroje pa bomo prodali, na na polom kljub trem noV1jn električnim šivalnim strojeni _ kljub tekočemu traku. Ce P. tudi tu ne bi uspeli, tako v. pravijo, bi podjetje še veQia lahko našlo rešitev v tem, . bi postalo obrat večje kont® cijske tovarne in da bi Polsj, po tekočem traku ali samo , vali hlače ali jih samo likali pa samo šivali gumbe nanje- Tako pravijo, toda kje^j rečeno, da mora imeti vsaj^ zgodba primeren konec? -(Po doživetju na občn^ zboru sindikalne podruSJ* ^ manjšega obrtnega pod jeti Povedali so mi, da je pri njih v občini naravnost idealen primer popolnosti proizvajalca in upravljavca. In ne bil bi jaz, če ga ne bi hotel videti. Firbec, boste rekli, samo dodajte — poklicni. Tovariš direktor je prišel na delo ob šestih. Skupaj z delavci. V njegovem podjetju zamujajo samo obratovodje in tisti iz pisarn. Njegova prva pot je bila v orodjarno pogledat, če je orodje že narejeno. Do sedme je pregledal pošto in podpisal račune. Potem je prišel predsednik sindikalne podružnice, da bi se pogovorila o izvedbi volitev v obratne delavske svete. Tovariš direktor je povedal predsedniku sindikata tudi svoj predlog o ustanovitvi ekonomskih enot. Ob osmih je odšel v računovodstvo. Zbiral je podatke o Sem nekvalificiran zidar in zdaj delam na enem izmed mariborskih delovišč. Ze drugo leto sem tudi član delavskega sveta, obratnega in osrednjega. Lani smo sklenili, da bomo tudi v našem podjetju uvedli nagrajevanje po delu, saj je bilo vsem jasno, da naše plače niso že za nikamor. Sklepali smo in sklepali in slednjič na delavskem svetu odločili, da bomo obdržali tarifne postavke, uspeh ekonomskih enot pa bomo razdeljevali na vsakega posameznega delavca s pomočjo korekcijskih faktorjev. Za nekvalificirane delavce bo faktor 1, za kvalificirane 1,50, za one v upravi od 1,50 do 4. Potem smo po treh mesecih dobili prve kuverte z ekonomskim uspehom. V moji ni bilo veliko: samo 16 dinarjev. Vem pa, da so »tisti v upravi dobili tudi po petnajst, dvajset, trideset tisočakov. S tem seveda nisem bil zadovoljen in nikakor nisem mogel samega sebe prepričati, da je bil ves moj uspeh v naši ekonomski enoti vreden samo tistih 16 dinarjev. Zato sem šel v upravo podjetja in prosil, naj mi vso stvar razložijo, in da mislim, da so se najbrž zmotili. Nobene pomote ni, tovariš, so mi rekli, in takole razložili. Vaša tarifna postavka je 13.000 dinarjev. Faktor imate 1. Torej 13.000 krat 1 je 13.000 dinarjev. Ekonomska enota pa deli 30 odstotkov uspeha, to je v tvojem primeru 3900 dinarjev. Od tega pa moraš odšteti še nadure in ti ostane 13 dinarjev. Dobro je, pa kako so potem drugi dobili po trideset jurjev, sem še vprašal. To je tako tovariš: tovariš direktor ima tarifno postavko 40 tisoč dinarjev na mesec in faktor 4,4 krat 40.000 dinarjev pa je 160.000 dinarjev. Od tega 30 odstotkov uspeha ekonomske enote je 48.000 dinarjev. Ker pa tovariš direktor ne dela na akord in ne more ničesar več zaslužiti, mu tu tudi nimamo česa odtrgati. Da, tako je tovariš, so ml rekli. V moji ekonomski enoti pa so se mi smejali. Kaj pa si sprejel na delavskem svetu te faktorje, so mi govorili, pa bi glasoval proti njim: Zdaj pa imaš 16 dinarjev uspeha ekonomske enote. Pa saj ni takrat nihče povedal, kaj so to sploh faktorji in kakšno bo videti to izplačevanje uspeha po ekonomski enoti, sem se branil. Oni pa so se kar naprej norčevali iz mene: Ceš kaj pa sklepate na delavskem svetu o mačku v Žaklju. (Po pripovedi zidarja M. N. v nekem mariborskem gradbenem podjetju) tem, kako gredo novi stro3iai> prodajo in predlagal komer® a nemu, na katera predstavni naj bi se še obrnili in kat® ^ trgovskim podjetjem naj k1 ponudili te stroje. v n(r Ob devetih mu je prišel P } vedat šofer, da je pripeli3* ^ carine novi stroj. Tovariš ®r ^ tor je potem odšel z njih1 ^ pomagal nameščati stroj vS.emu enajste, ko je prišel k ni® jp predsednik delavskega sveta ^ ga vprašal, kaj naj napis® dnevni red seje delavskega s ta, ki bo prihodnji teden. ia Ob dvanajstih je bila^^ upravnega odbora. Tovariš rektor je pripravil osnutek P vilnika o nagrajevanju po ° ti katerega mora danes Pr6tr(je' upravni odbor, da bo lahko lavski svet sklepal o njem na prvi seji. Med sejo J® „ nekajkrat skočil v priP**3^ dela pogledat, če je zrisana vsa dokumentacija za n kombinirane ključe. Iz podjetja je odšel za je Toda že čez dobro uro s® pa vrnil. Najprej je risal načrt® novi priključek traktorjev, n» je pripravil analizo gm3 a-proizvodnje v tem mesecu, a , lizo izmečkov in slednjič P0* vo šal najti rešitev, kako bi podjetja vezali na ekononrij, uspeh proizvodnih ekonom-enot. pi Pri vsem tem pa sploh imel občutka, da ga v P0"-1,,)!' izkoriščajo in da marsikdo ko prav prijetno lenari ob govem delu. y.ta\, (Po tem, kar sem 5 ^ : videl in spoznal v ne mariborskem podjetju) Hill Hilli Nezakonito, pa vendar zakonito V našem podjetju je decentralizacija delavskega upravljanja že stara stvar. Zdaj imamo že natanko 18 obratnih delavskih svetov in 24 ekonomskih enot. Tudi sadovi teh naših prizadevanj so se že pokazali: proizvodnja je porastla, zvišali so se osebni dohodki, kvaliteta izdelkov je neprimerno boljša kot kdaj koli poprej, še to in ono. Zdaj v našem podjetju res vsakdo že gospodari. Vsaka ekonomska enota ima svoja proizvajalna sredstva, svoj plan proizvodnje, lastna finančna sredstva, sama predlaga, koga bomo zaposlili in koga odpustili, kako raadelili čisti dohodek ekonomske enote... In vsi, ki so si že ogledali to naše samoupravlja- nje, so rekli, da smo že zelo daleč pred drugimi podjetji in da se res lahko pohvalimo z lepimi uspehi. Toda mene je zadnjič vendarle nekoliko zaskrbelo to naše. samoupravljanje. Vzel sem namreč- v roke naš poslovnik organov delavskega samoupravljanja. Pravice, dolžnosti in kompetence so sicer vsakomur natančno odmerjene, toda od vseh 36 točk, kolikor jih ima ta naš poslovnik, samo dve točki dajeta naši ekonomski enoti pravice neposrednega odločanja, v vseh drugih primerih pa laih-ko samo predlagamo. Pa mi povejte, ali ;ni naša ekonomska enota že neštetokrat i ^ prekršila vsak člen P056^^)6 ni tako bilo vse naše dos — ^čit^ nji delavski svet naše 5po' ■je Š« delo nezakonito? JS,_ Ne rečem, da bi im®! ^ijv® delavski svet naše °a jpo' za nezakonite. Naspr°tn ’ alit®' štuje jih in vedno znova J0 va, da samostojno odlo®3 ^ s« o tem in onem. Toda ^a-’ nekega dne v podjetju zatakne in če se takr3jpraV spomni, da je vse naše,,;io h®! Ijanje in gospodinjenje p;,0 b® zakonito? Kaj pRem? kriv? stfV Res, kar malce 1116 vse to. v del11 (Po življenju in “ \& nekem večjem pod J e1 J stilne industrije) Svetozar Vuhmanovic - Tempo: Vsklajevanje interesov v komuni (Nadaljevanje s 1. strani) °sameznih kolektivov in- vseh elovnih ljudi na svojem območju. Podobne deformacije so mogoče tudi pri »proizvodnji« uslug, zato nastopa tudi tam potreba po podobni akciji komune. pR0STli IZBIRA TIKO ZDRAVSTVENE USTANOVE KAKOR ZDRAVNIKA 8 v Povsem specifični obliki ...P^avljajo problemi na pod-clu socialnega zavarovanja in nravstvene zaščite. nove Ali je mogoče tudi te usta- spraviti v položaj, da bo lihov dohodek odvisen od te-a, kako kolektivi uporabljajo . Ozbena sredstva in svoje spo-Onosti, kako je prebivalstvo dovoljno s storitvami kolek-ov? Vsekakor da! Prav zdaj za to, da začno zdravstvene j socialne ustanove formirati ^..odek v odvisnosti od tega, likšiio korist ima prebivalstvo njihove dejavnosti. M Ce je s tem določen položaj tjj^vstvene ustanove in kolek-,a> ki dela v njej, preostane govor na vprašanje: Kako criti delovne rezultate v zdrav-veni ustanovi? Pri iskanju od-°vora na to vprašanje je bilo nogo napačnih mnenj in stran--V1- Nekateri so menili, da .0ra biti število pregledov me-u° za delo, drugi so bili za pomeni, da bi kolektiv ne imel določenega dohodka. Takšna zamisel vsklaja interese bolnišničnega kolektiva in ljudi, ki se k njemu zatečejo zaradi zdravstvenih uslug. V nasprotju s tem pa še niso našli najboljše rešitve za odnose med zavodom za socialno zavarovanje in drugimi zdravstvenimi: ustanovami, predvsem pa domovi narodnega zdravja. Razglašajo sicer prosto izbiro - zdravstvene ustanove oziroma zdravnika, vendar je višina zdravnikovega osebnega dohodka še vedno določena po starem: po številu ur na delovnem mestu ali po številu pregledov. Spričo tega je zdravnik zainteresiran za to, da se čimveč ljudi javi na zdravniški pregled pri njem, ne pa za to, da bi ozdravil kar največ ljudi. In če bi mislil samo na materialno korist, si ne bi niti prizadeval, da bi jih ozdravil — torej da bi vedno iznova hodili k njemu. svetnih delavcev in interesi vseh drugih državljanov v komuni. V mestnem življenju imajo stanovanjske skupnosti čedalje vidnejšo vlogo. Kako se tu kaže problem všklajevanja posameznih in splošnih interesov? V okviru stanovanjskih skupnosti kot razširjenih družin je treba v perspektivi zagotoviti industrializacijo hišnih del- Za to so zainteresirani tako posamezniki kakor skupnost. Gospodinjska dela opravljamo pri nas še s primitivnimi sredstvi in ob zelo nizki produktivnosti. Za družino bi bilo bolje, če bi se ženi. ne . bilo treba ukvarjati s tem delom, če .bi se lahko vključila v dejavnost z višjo produktivnostjo, ker bi to zagotovilo družini večje dohodke ter zvišalo standard njenih članov. Za ta cilj pa je zainteresirana tudi družba. Splošni interesi zahtevajo opuščanje nizkoproduktiv-nih del. Razen tega je lahko žena zares enakopravna, če ji omogočimo, da se materialno osamosvoji in če ima dovolj časa, da aktivno sodeluje v družbenem življenju. Pripravljanje hrane na industrijski način, odpiranje gospodinjskih servisov ter ustanov za nego in varstvo otrok — pri vsem tem lahko stanovanjska skupnost ob pomoči komune prispeva k hitrejšemu napredku področja, na katerem so se najdlje obdržali nizkopro-duktivno delo in stari odnosi. Ko že govorim o stanovanj-skih skupnostih, naj omenim tudi naš najbolj pereči problem — stanovanja. Zdi se mi, da je hitrost reševanja stanovanjskega vprašanja dokaj tesno povezana z načelnim pojmovanjem tega, ali naj bo stanovanje privatna ali družbena lastnina. Če sprejmemo stališče, da je stanovanje trajna potrošna dobrina, se. zdi logično sprejeti tudi pojmovanje o stanovanju kot privatni lastnini. Zakaj je važno, da sprejmemo takšno pojmovanje? lastnik nmmmim — privatnik ali družba? V. sedanjih razmerah ustvarjamo neenake stanovanjske pogoje. V ugodnejšem položaju so §a kdo prebije na delov-boi ■ mestu. tretji za število ga n'k°v- Ce pa izhajamo iz te-^ ! da kolektiv zdravstvene anove formira dohodek v so-Zarirner^u s tem’ kako učinkovito hov lju:ie Potrebe državlja-m ’ Potem očitno niso sprejem-a operila, kakršni sta na pri-štev ^as na delovnem mestu in re< v Pregledov. Preostane to-0i število zavarovancev, ki se °ciio za zdravstveno ustano-losin ^ pričakujejo od nje do-usluge. rt,. nekaterih komunah so rn6,3 našli rešitev za odnos 2ava bolniškimi ustanovami in r>je0lrom za socialno zavarova-t6r;, Oklenili so pogodbe, po ka-- n plača zavod bolnišnici Pavški ■ n;. ' 'uni znesek za vsakega bol-določeno boleznijo in kf-un v sorazmerju s časom, Pika Čfbzion bolnik preživel v bol-i,;' Ic' med zdravljenjem. Da to Vr.* ', za bolnišnico ne bilo pre- kori^ ktive za primer, če bi bila cgano, so predvideli tudi bii^P hujša" kot sicer ter 2(jr 2aradi tega potrebno daljše bcj.^^hnje. Ob tem je kolektiv da i' , ce zainteresiran za to, ^niš •». j ® bolnik čimprej ozdravljen je , "krati tudi čimbolje — da nerri rei. zadovoljen. V nasprot-teke> Primeru se ne bi več za-v tisto bolnišnico, to pa Delavki tovarne »Juteks« v Žalcu Bolje bi bilo, če bi domovi narodnega zdravja sklepali z zavodi za socialno zavarovanje pogodbe, po katerih bi zavodi plačali pavšalni znesek za vsakega zavarovanca, ki bi se odločil za ta ali oni zdravstveni dom, se pravi za njegove splošne zdravnike in za specialiste. Takrat bi bili domovi narodnega zdravja zainteresirani za to, da bi imeli najboljše zdravnike, bodisi stalne, bodisi honorarne, in da bi s kakovostjo svojih storitev privabili čimveč zavarovancev, ker bi s tem hkrati zagotovili svojemu kolektivu večje dohodke. S prosto izbiro zdravstvene ustanove in zdravnika, (to dvoje je neločljivo povezano) je mogoče doseči zaželeni učinek samo v primeru, če postane kolektiv zdravstvene ustanove tisti činitelj, ki vpliva na formiranje in delitev dohodka, in če notranji odnosi spodbujajo zdravstvene delavce k temu, da delujejo v popolno zadovoljstvo prebivalcev, komune. Če bo komuna izoblikovala takšen položaj zdravstvenih ustanov in zagotovila takšne notranje odnose v njihovih kolektivih, bo najučinkoviteje prispevala k vsklajanju .interesov zdravstvenih delavcev .in vseh delovnih ljudi na svojem območju. tisti, ki 'dobijo stanovanje v družbeni lasti, ker plačujejo samo najemnino. Tisti, ki zidajo z dodatnimi lastnimi sredstvi, morajo plačevati anuitete in sami vzdrževati stanovanje. Ljudje so torej zainteresirani za to, da dobijo stanovanje, ki je družbena last, in sicer ne glede na to, koliko stane, pod kakšnimi pogoji je bilo sezidano in kako se vzdržuje. Če pa bi se formirala stanovanja v privatni lastnini, bi si vsak posameznik prizadeval, da bi bilo njegovo stanovanje zgrajeno čim ceneje in da bi bili tudi vzdrževalni stroški čim nižji. Potem bi ljudje lahko vplivali na projektante in na gradbena podjetja, da bi jim zidala stanovanja v skladu z njihovimi potrebami in plačilnimi sposobnostmi. Pri odločanju, ali naj bo stanovanje v perspektivi osebna last državljana ali družbena lastnina, moramo pogledati, kakšni ukrepi so potrebni, da se bodo uveljavila načela politike, . sprejete za področje stanovanjske graditve. Če sprejmemo načelo, da mora biti sta- novanje potrošna dobrina,' ki . bo v zasebni lasti državljanov, potem moramo že zdaj izobliko-' vati takšno graditev, oziroma postopno opuščati graditev stanovanj družbene lastnine (seveda v skladu z možnostmi). V praksi bo vsekakor vprašanje: Kako vložiti sredstva, potrebna za zidavo stanovanja, če posamezniki zaradi nizkih osebnih dohodkov ne zmorejo večjih sredstev? Očitno je, da mora tu priskočiti na pomoč neke vrste kredit ali' subvencija? Subvencioniranje prihaja v poštev, dokler so osebni dohodni še-vedno nizki (vzporedno z zviševanjem osebnih dohodkov bi lahko postopno zmanjševali tudi subvencioniranje). Razen tega bi subvencioniranje pripomoglo k odpravi neenakosti med delavci glede možnosti, da dobijo stanovanje. De--lavci z nižjimi osebnimi dohodki ne morejo vložiti v zidavo stanovanja enakih sredstev kot delavci z višjimi dohodki. Druž-•bena skupnost bi lahko pomagala delavcem z nižjimi osebnimi dohodki, s tem da bi določila, da ti delavci vloži.io v graditev manj lastnih sredstev. Potreba po vskladitvi inte- rp- , «* ■ Ob stiskalnici za pločevino v ljubljanski tc.varni Saturnus resov po komuni je posebno očitna, kadar gre za javne službe. Te službe so velikega pomena: prebivalstvu zagotavljajo usluge, izpolnjujejo naloge, ki jim jih zastavljajo predstavniški organi, nadzorujejo zakonitost poslovanja gospodarskih organizacij ali izkazujejo usluge gospodarskim organizacijam (na primer banke) itd. Zaradi pomena javnih služb za uspešno delovanje vrste gospodarskih in družbenih dejavnosti v komuni je zelo važno, da so kolektivi teh služb z načinom formiranja in z delitvijo dohodka stimulirani za čimboljše zadovoljevanje potreb prebivalstva. SEDANJE IN PERSPEKTIVNO VSKLAJEVANJE ODNOSOV Kako se lahko komuna bori za vsklajevanje posameznih in splošnih interesov na vseh teh številnih področjih? Z vsem našim sistemom si prizadevamo, da bi spravili vsak kolektiv — v podjetju, zdravstveni ustanovi, šoli, ustanovi javne uprave ipd. — v položaj, da bo sam ustvarjal dohodek, vendar odvisno od tega, kako zadovoljuje potrebe prebivalstva po določenih proizvodih ali -uslugah. Sistem spodbuja kolektive, da razvijajo svoja podjetja in ustanove, da bi mogli tudi v prihodnje zadovoljevati potrebe prebivalstva, s tem pa bi ustvarjali čedalje večja sredstva tudi za potrebe kolektivov samih. Ni gospodarske ali družbene dejavnosti, ki bi bila sama sebi namen, vse so namenjene delovnemu človeku v komuni oziroma delovnim ljudem v vsej naši skupnosti'. Zato tudi ne smemo dovoliti, da bi se dohodki v posameznih podjetjih in ustanovah formirali neodvisno od tega, kako kolektivi teh podjetij in ustanov izpolnjujejo svoje obveznosti do ožje in širše skupnosti. Če se zgodi, da se posamezni kolektivi s svojo politiko umikajo iz teh okvirov, mora komuna vsklajevati. To vsklajevanje je lahko tekoče ali perspektivno. Pod tekočim vsklaje-vanjem pojmujem tiste akcije komune, ki so potrebne zaradi tekočega gibanja v gospodarstvu in v javnih službah na njenem območju. Komuna lahko na primer v svojem družbenem planu obravnava tudi razmerje med cenami zdravstvenih ali drugih uslug ter s tem prepreči poskuse posameznih kolektivov, da bi prišli do večjega dohodka na račun interesov večine prebivalcev svoje krajevne skupnosti. Potreba po perspektivnem vsklajevanju nastopi, če določena gospodarska ali družbena dejavnost v komuni zaostaja in sredstva za učence naj dajejo pristojne KOMUNE Vli0,f0^ni Problemi nastopajo tu a Področju prosvete. Tudi prVprašanje: Ali je mogoče, jo j ^vetne ustanove formira-ohbdek odvisno od tega, bosti rllzP0lniujejo svoje dolž-^ko 00 ^žavljanov in od tega, bjih0 ®.° državljani zadovoljni z ®anie lrn delom? Če. nato vpra-dru'ga odgovorimo pritrdilno — bastanC6 n® moremo takoj dlo ,e novo: Kaj naj bo me- dohodkov stva se mi, da morajo biti Prosvetne ustanove, od- bdlofj;0^ števila učencev, ki se VaU v ?’. d® se bodo izobraže- liai bfi niu ^ ustanovi. Pri uveljav- 2a ttežav- Vsakega J-oga načela pa ne gre Kdo naj da sredstva ha, noKfga učenca? Ali komu-aH ti«. katere območju je šola, uČenCi,e komune, iz katerih so «ranju ^edanja kriza v finan-solstva je zasnovana prav na tem, ker šole vzdržujejo tiste, komune, na katetih območju so. Če sprejmemo načelo, da daje sredstva tista komuna, iz katere izhaja učenec, bomo s tem dosegli še drug smoter: prizadevanje predavateljskih kolektivov in organov komune, da si šole zagotovijo čimboljši, kar najbolj zasluženi sloves. Če morajo komune in starši plačati za učence, si bodo prizadevali, da bo prišel v-šolo, ki bo s svojim Slovesom jamčila za visoko raven znanja in za dober pouk. Na tem se bo zasnovala diferenciacija šol, z njo pa prizadevanje prosvetnih delavcev za kar največji ugled ustanove, v kateri so zaposleni. Če že v začetku pravilno rešimo problem formiranja in delitve dohodka prosvetnih ustanov, s tem ustvarimo, temelje, na katerih se lahko skladno razvijajo interesi kolektiva pro- Mffci Najmodernejša proizvodnja je danes naša vsakdanja delovna praksa. — Na sliki: Motiv iz Litostroja tako moti pogoje za poslovanje drugih kolektivov ali pa spravlja na kocko standard prebivalstva.. Vzemimo: če je uslužnost-na obrt nerazvita in to vpliva na cene teh storitev ali pa če so zmogljivosti gradbene obrti majhne ter zaradi tega zaostaja ali se draži zidava stanovanj, bo komuna posegla vmes, s tem da bo vložila dodatna sredstva, v razvoj teh dejavnosti. Z graditvijo novih kapacitet bo odpravila nesorazmerje, ki ni ugodno za interese krajevne skupnosti. V obeh primerih poteka vsklajanje po družbenem planu, s čimer planiranje povsem izgubi značaj proračunskega določanja in ob čemer izginjajo stari odnosi, zasnovani na dajanju proračunskih sredstev posameznim dejavnostim. Razen gospodarskih intervencij pa bo seveda treba v prihodnje n^ posameznih področjih vsklajati posamezne in splošne interese tudi z dejavnostjo družbenih organizacij in organov. Tako za tekoče, še posebej pa za perspektivno vsklajevanje potrebuje komuna določena materialna sredstva. Ali sedanji način formiranja sredstev omogoča komuni, da krajevne skupnosti uspešno opravljajo to svojo zelo važno funkcijo? Moramo priznati, da na tem področju še obstajajo nerešeni problemi. Med večjimi je na primer ta, da še nismo dokončno zagotovili enakih gospodarskih pogojev, kar povzroča neenakost ne le pri načinu formiranja sredstev gospodarskih organizacij, temveč — neodvisno od tega — tudi sredstev komun. Razen tega bi bilo morda treba proučiti možnost, da bi se dohodki komun. formirali po proporcionalni delitvi med podjetjem in krajevno skupnostjo. Vsekakor bi bilo treba proučiti način formiranja sredstev gospodarsko nezadostno razvitih komun. Ker sem o tem problemu že nekajkrat povedal svoje stališče, to pot ne bi posebej govoril o njem. Poudarim naj le, da je treba čimprej določiti merila, kaj je nezadostno razvita komuna in kakšne so možnosti za pomoč tem komunam, da bodo mogle izpolnjevati osnovne obveznosti do državljanov ter se bodo ob vlaganju vseh svojih sredstev in sredstev skupnosti čimprej rešile zaostalosti. Samo po sebi umevno je, da ni mogoče vnaprej postreči z izdelanimi rešitvami problemov, ki jih poraja praksa; to tudi ni mogoče, kadar govorimo o dejavnosti komune pri vsklajevanju posameznih in splošnih interesov. Mogoče in potrebno pa je opozoriti na poglavitna področja, na katerih se kaže potreba po tem vsklajanju, da bodo družbene sile, ki delujejo v komuni, čuječno spremljale pojave na teh področjih in da bodo sposobne pravočasno poiskati ustrezno rešitev. • »INDTJPLATT« JARŠE: Pred odhodom na kolektivni izlet. »Nismo še vsi, še malo bo treba počakati...« Nekoristne intervencije pri urejanja delovnih razmerij Niso redki pumeri, ko skušajo, sindikalni organi v posameznih primerih, kadar pride do spora med delavcem in go-' spodarsko organizacijo, intervenirati pri upravah podjetij v korist delavca in v zaščito njegovih pravic ter spor na miren način poravnati. Take intervencije pa lahko postanejo zelo nekoristne in celo usodne za prizadetega delavca, če ta, zanašajoč se na posredovanje sindikalnih organov opusti pritožbeno pot, ki jo zakon o delovnih razmerjih predpisuje kot obvezno, ali se ne posluži v zakonitem roku pravice do tožbe ali pa pritožbe. B. L. je na primer vložil tožbo proti podjetju, češ da je odločba o odpovedi nezakonita in je na prvi stopnji sodišče njegovo tožbo zavrnilo. Občinski sindikalni svet, ki je primer poznal, je delavcu svetoval, naj se ne pritoži, češ da bo ObSS skušal delovni spor rešiti neposredno z upravo podjetja in njegovimi samoupravnimi organi. Bilo je več sestankov in razgovorov, v katerih so sodelovali predstavniki podjetja na eni in predstavniki ObSS na drugi strani, vendar je poskus mirne rešitve spora propadel, ker predstavniki podjetja od svojega prvotnega stališča niso odstopili. Kljub temu, da je bila sodba prvostopnega sodišča v pravnem pogledu verjetno zmotna in da bi jo bilo mogoče s pritožbo izpodbijati, delavcu ni bilo mogoče več nuditi pravne pomoči, ker je bil rok za pritožbo že za več mesecev zamujen. Ali pa drugi primer: A. G. je dobil odpoved, ki je bila po vsem videzu šikanozna in nezakonita. Obrnil se je na Republiški sindikat, ki ga je napotil na Občinski sindikalni svet, ta pa je nato pri upravi ^podjetja interveniral, naj se odpovedna odločba odpravi. Uprava podjetja je sprva zagotovila, da bodo organi samoupravljanja o, odpovedi še enkrat sklepali, potem pa je po daljšem času spcr-ročila, da delavski svet podjetja ne želi več razpravljati o tem primeru. ObSS je delavcu nato svetoval, naj vloži proti pod- jetju tožbo, s katero pa delavec ne bi mogel več. uspeti, ker je bil rok za vložitev tožbe že daleč prekoračen. Naslednji primer: Delavka je bila odpuščena, češ da je samovoljno zapustila delo, čeprav je imela za izostanek z dela nadvse, opravičljiv vzrok. Ker pa je vsebovala odločba, v kateri sb ugotavlja, da ji j.e de-. lovno razmerje prenehalo, napačen pravni poduk (češ da proti odločbi ni pritožbe) in ker delavka ni bila prava vešča, se je obrnila pismeno na Občinski sindikalni svet s prošnjo, naj v njenem primeru intervenira. Četrti mesec potem, ko je bila delavka odpuščena iz podjetja, je prišlo do' sestanka med predstavniki ObSS in predstavniki podjetja, kjer so predstavniki podjetja priznali, da so ravnali napačno, vendar so odklonili, ,da bi delavko ponovno sprejeli na delo. Dogovorjen je bil ustno nekakšen sporazum, da bo delavka sama odpovedala, dobila pa bo za čas nezaposlenosti in Se k prispevku: V 24. številki »Delavske enotnosti« z dne 17: junija je bil objavljen prispevek »Kdo ima prav«, kjer pisec pravi, da bi moral delavec, ki samovoljno zapusti delo pred rokom, dobiti od podjetja »dobiček«. Ker pisec vprašuje, kdo ima prav in ker, kot kaže, te zadeve niso razčiščene tudi pri drugih organih, hočem napisati ob tem pravno mnenje: Ena temeljnih pravic iz delovnega razmerja'je pravica do osebnega dohodka. Po čl. 17 zakona o delovnih razmerjih, delavcu ni mogoče vzeti, zadržati ali zmanjšati osebnega dohodka, razen v primerih, ki jih doloŽa zakon. Za terjatev proti delavcu je mogoče zarubiti največ eno tretjino, za preživnino pa največ polovico osebnega dohodka po odbitku vseh prispevkov. Na vprašanja odgovarja Služba pravne pomoči pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4/1 (soba 17, 18). Tam dobite lahko tudi podrobnejša pojasnila o uveljavitvi in zaščiti pravic iz delovnega, pokojninskega in invalidskega prava. Škoda ob nosreši J. D. Kranj. Pri prometni nesreči sem utrpel škodo. S pravnomočno .sodbo je ugotovljeno, da je nesrečo zakrivil voznik tovornega avtomobila, ki je last gospodarske organizacije. Od koga sem upravičen zahtevati povračilo škode? Odgovor: Po 294. členu zakona o delovnih razmerjih je gospodarska organizacija odgovorna za škodo, ki jo napravi delavec posameznikom ali pravnim osebam v zvezi s svojim delom. Glede na to ste upravičeni zahtevati povračilo škode samo od gospodarske organizacije, ne pa tudi od voznika motornega vozila. Gospodarska organizacija pa ima pravico regresa do voznika, če je škodo povzročil namenorha ali iz velike malomarnosti. Disciplinski postopek zoper direktorja F. L. Ljubljana. Kateri disciplinski organ je pristojen za vodenje disciplinskega postopka zoper direktorja gospodarske organizacije? Odgovor: Po določilu 278. člena zakona o delovnih razmerjih začne disciplinski postopek zoper direktorja delavski svet gospodarske organizacije. Sklep o uvedbi disciplinskega postopka se dostavi disciplinskemu sodišču pri občinskem ljudskem odboru, ki je pristojno, da na prvi stopnji vodi postopek in izreče kazen. O pritožbi zoper odločbo ' disciplinskega sodišča odloča disciplinsko sodišče pri okrajnem ljudskem odboru. Na prvi stopnji je disciplinski postopek usten in javen, na drugi stopnji pa odloča disciplinsko sodišče na nejavni seji. za čas odpovednega roka izplačan ves osebni dohodek, ne da bi se ji bilo treba vrniti na delo. Ko pa se je nekaj tednov za tem, kakor je bilo dogovorjeno, delavka oglasila v upravi podjetja, da dvigne svoj osebni dohodek in delovno knjižico, je izvedela, da direktor podjetja »sporazuma« ni odobril in da ostaja podjetje pri svoji prvotni odločbi, da namreč delavki delovno razmerje preneha zaradi samovoljne zapustitve dela. Delavka je ostala tako nezaposlena in brez osebnega dohodka več kot štiri mesece. Načelo, ki ga vsebuje zakon o delovnih razmerjih, da imajo sindikati pravico zastopati in varovati pravice delavcev iz delovnega razmerja, ne gre razumeti tako, da sindikalni organi mimo rednega postopka, ki ga predpisuje zakon o delovnih razmerjih, kadar gre za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, skušajo intervenirati in poravnavati posamezne spore. Urejanje delovnih razmerij v gospodarskih organizacijah je stvar organov delavskega upravljanja in delovnega kolektiva. Izven gospodarskih organizacij in potem, ko je obvezni pritožbeni postopek pred organi samoupravljanja končan, pa odločajo o pravicah delavca še samo redna sodišča. Neposredne intervencije v zaščito delavca in njegovih pravic pa tudi, če so uspešne, posegajo v pristojnost organov samoupravljanja in so zato neumestne. Ce pa ostanejo še brezuspešne, škodujejo pravicam delavca, ki bi v redni pritožbeni ali tožbeni poti morda svoje pravice uveljavil, tako jih pa ne more več. Uspešno lahko varujejo in zastopajo pravice delavcev iz delovnega razmerja sindikalni organi takrat, če organizirajo ali omogočijo delavcu, ki so mu kratene njegove zakonite pravice, kvalificirano pravno zaščito in pravno pomoč in ga v vsakem primeru napotijo na redno pritožbeno 'oziroma tožbeno pot. V. VODOPIVEC »Ido ima prav?« Zakon o delovnih razmerjih pa dopušča na primer v čl. 255, da je delavec lahko kaznovan za kršitev delovne discipline z denarno kaznijo, ki ne sme presegati 10 °/o mesečnega osebnega dohodka, in sicer za čas do treh mesecev. Tako disciplinsko kazen lahko izreče samo disciplinska komisija podjetja. Pred zadnjo novelo zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 8/61-60) je bila gospodarska organizacija upravičena zadržati tudi tako imenovani osebni dohodek nad obračunanim osebnim dohodkom oziroma nad tarifno postavko (»dobiček«), Cl. 205 zakona o delovnih razmerjih, ki je bil z novelo črtan, je določal, da lahko gospodarska organizacija v tarifnem pravilniku predpiše kot pogoj, da bi mogel delavec dobiti tisti del osebnega dohodka, ki se izplačuje po zaključnem računu gospodarske organizacije,'da mora delati določen čas v letu pri njej, ali pa druge pogoje, ki temeljijo na izpolnjevanju obveznosti iz delovnega razmerja. Tarifni pravilniki so na osnovi tega člena predpisovali kot pogoj za pridobitev pravice do osebnega dohodka nad tarifno postavko take pogoje kot na primer, da delavec ni samovoljno zapustil dela, da ni bil disciplinsko odpuščen ali disciplinsko kaznovan zaradi izostajanja z dela in podobno. Nekateri tarifni pravilniki pa so šli še dalj in so predpisovali celo, da delavec nima pravice do osebnega dohodka nad tarifno postavko, če je sam odpovedal, da v času zaključnega obračuna ni bil več v delovnem razmerju, ali pa da je bila njegova odpoved neutemeljena. Take določbe v tarifnih pravilnikih pa so bile v nasprotju s členom 13 zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da z akti gospodarske organiz^ije ni mogoče omejevati pravic, ki jih ima delavec po zakonu. V delovnih sporih pred sodišči je bil delavcu kljub takim določbam tarifnega pravilnika, ki so bile v nasprotju z zakonom, prisojen osebni dohodek nad tarifno postavko, če so bili izpolnjeni drugi pogoji, ki jih je predpisoval člen 205 zakona o delovnih razmerjih. Ni bil pa prisojen osebni dohodek nad tarifno postavko de- lavcem, ki so samovoljno zapustili delo, ki so bili disciplinsko odpuščeni ali disciplinsko kaznovani zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti in so se spustili v tožbe ter se sklicevali na to, da jim osebni dohodek nad tarifno postavko pripada, ker je tarifna postavka samo akontacija, osebni dohodek pa se obračuna šele po zaključnem računu. Pri tem so se sklicevali tudi na čl. 17 zakona o delovnih razmerjih in zatrjevali, da so določbe v tarifnem pravilniku, po katerih bi jim ne šla pravica do osebnega dohodka, nezakonite. Sodna praksa pa je v takih primerih izhajala iz pravilnega tolmačenja čl. 205 zakona o delovnih razmerjih, . po katerem ima gospodarska organizacija pravico, da s svojim samoupravnim aktom predpiše kot pogoj za pridobitev osebnega dohodka take pogoje, ki' temeljijo na izpolnjevanju ob\mz-nosti iz delovnega razmerja. Zatp nima prav pisec članka v navedeni številki »Delavske enotnosti« pod naslovom »Kdo ima prav?«. Po mnenju pisca članka naj bi imel prav delavec, ki od Kranjskega gradbenega podjetja zahteva »dobiček« za prejšnje leto, čeprav je samovoljno zapustil delo, ne pa podjetje, ki se sklicuje na svoj tarifni pravilnik in mu to pravico odreka. Tožba, ki bi jo delavec vložil, ne bi mogla imeti uspeha, ker je vprašanje, ki ga načenja pisec članka, v sodni praksi že urejeno. Kajti dokler se je osebni dohodek delil na tarifno postavko in dobiček, so bili smiselni predpisi, ki so do dobička upravičevali samo tiste delavce, ki so izpolnjevali svoje delovne obveznosti. Ni mogoče trditi, da bi delovne obveznosti izpolnjevali tudi tisti delavci, ki so samovoljno zapustili delo, ali ki so bili zaradi hujših disciplinskih prekrškov disciplinsko odpuščeni. Tam, kjer podjetja še niso prešla v celoti na sistem delitve osebnega dohodka po učinku, je vprašanje pravice do »dobička« še vedno aktualno. Ko pa bodo začeli veljati novi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov, bo to vprašanje povsem odpadlo, ker v zakonu o delovnih razmerjih za delitev »dobička« ni več osnove. V. VODOPIVEC Povečano zanlnianfe proizvajalcev za upravljanje Tudi v industriji platnenih izdelkov v Jaršah gredo po načelu: obratni delavski sveti naj spremljajo uvajanje neposrednega gospodarjenja in poslovanja. Kljub temu, da že nekaj časa spremljajo poslovanje v sedmih ekonomskih enotah, pa menijo, da bo treba še precej časa, preden bodo do podrobnosti znani vsi činitelji, Id bodo zagotovili popolno samostojnost posameznega obrata. ‘ Zato pravijo: najbolje je hkrati z uvajanjem decentralizacije poslovanja in osamosvajanjem obratov usposabljati tudi kolektiv teh obratov za samostojnejše gospodarjenje in odločanje. Tako so po daljših razpravah, ki jih je po obratih organizirala sindikalni podružnica, izvolili pred mesecem štiri obratne delavske svete, in sicer: v predilnici, tkalnici in pripravljalnici, enega za oplemenitil-nico, tiskarno in konfekcijo in enega za upravo in vzdrževalne obrate. Torej štirje delavski sveti v sedmih ekonomskih enotah. Pokazalo pa se je že, da bodo morali čimprej upravljanje še bolj približati neposrednim proizvajalcem in da sedanji obratni delavski sveti ne bodo več dolgo kos svojim nalogam. In o čem bodo ti organi odločali? Predvsem je važno to, da bodo obratni delavski sveti razpolagali s tistim delom čiste- ga dohodka, ki bo po PraV1.IL ku o delitvi čistega dohoo podjetja na podlagi dosežen proizvodnih uspehov pi'iPaa posamezni ekonomski enoti osebne dohodke. Vsak obrat delavski svet bo tako sPre'ljV1 svoj pravilnik o delitvi °se°nj, dohodkov. Razen tega bodo 0 ločali tudi o zaposlovanju 0 ^ roma razporejanju delavce ' Nekateri obrati so se tega lotili, seveda ne urejajo problema enostavno z odpusc usmerjanjem zaposlenih po P trebah proizvodnje in pa s t® J da skoro ne zaposlujejo n°y„. delavcev, čeprav nekateri oafl , jajo. Zanimivo je, da so tako primer letos zmanjšali štev1 zaposlenih za 80, vendar ki) temu približno v petih mese^.v dosegli za 10 0/o večji dohod ^ kot v istem obdobju lani- . kratkem bodo obratni delavs^ sveti začeli razpravljati o Pje.j, logu novega pravilnika za o® tev osebnih dohodkov po nomskih enotah. Določili merila, po katerih bodo P°® mezne enote udeležene Pf1 ,Li, litvi 85 % dela čistega dohod Omeniti velja tudi to, t, v tovarni Induplati pred kra kim uvedli 45-urni delovni den. Delavci so tak predlog moupravnih organov P°“P. Seveda pa bodo morali P°Sxa, beti sedaj predvsem za Poveh0. nje produktivnosti, če bodo teli, da 45-urni delovni ter doseže svoj namen. F- Separacija rudnika Trbovlje je med najstarejšimi rudniškimi jekti. Zaradi dotrajanosti in zastarelih naprav predstavlja 0% .g grlo pri odpremi premoga. Predvidevajo, da bodo začeli separa® prihodnje lete. modernizirati, kar bo veljalo več kot 200 milij°“ dinarjev. • POSTOJNA: Ekonomske enote v kmetijstvu Z ustanavljanjem ekonomskih enot in izvolitvijo organov upravljanja so napravile kmetijske gospodarske organizacije postojnske občine pomemben korak naprej v procesu utrjevanja delavskega samoupravljanja v kmetijstvu. V Zivinorejsko-poljedelskem kombinatu Postojna, so se tako odločili za sedem ekonomskih enot, ki jih bodo upravljali zbori proizvajalcev ekonomske enote z izvoljenim predsednikom. Ker poslujejo obrati kombinata še vedno z izgubo, se je kolektiv opredelil za stimulativno načelo, naj o uspehu, ki ga bodo enote dosegle z znižanjem proizvodnih stroškov pod plansko lastno ceno, v bodoče samostojno odločajo v okviru planov in pravilnika o delitvi čistega dohodka. Zbori proizvajalcev bodo samostojno odločali še o proizvodnih in finančnih planih ter o politiki zaposlovanja. Tako so zbori posameznih ekonomskih enot o številnih problemih že tako resno in zavzeto razpravljali, kot še nikoli doslej. Prednjačila sta predvsem zbora ekonomske enote v Hruševju in Orehku. V kmetijski zadrugi v Postojni so prav tako ustanovili sedem ekonomskih enot. Ta organizacija je naredila za konkretno razjasnjevanje dolžnosti in pravic kolektivov e]iC!nOr)0. skih enot gotovo največ v ^ stojnski občini. Zbori P110'2^' jalcev so si že izvolili Pre_ ..rji nike, v eni enoti pa uPf'a./S-odbor. Odločali bodo o v®®” devah popolnoma samostojni j V kmetijski zadrugi v F^,0, so se odločili za kmetijsko . g izvajalno, gozdarsko in rr*®' ^ ekonomsko enoto, v katen trgovina, mesnica in uprav®- ^ tri ekonomske enote imal0^, samostojnih obračunskih V ekonomskih enotah ie.°iiVir do 30 zaposlenih, ki so si 1 j. lili 3 do 5-članske upravna.^ g bore. Ti samostojno cdice-T gospodarjenju v okviru P* zadruge. KZ Pivka ima .st> delane izračune o rentabn za vsako ekonomsko in čunsko enoto posebej. P/ ,e!-® deva jo' pa, da bodo ne""’ptf-obračunske enote sčasoma stale ekonomske enote. za- Zdi se, da so v kmetijsk drugi v Pivki že danes vsi ^ goji, da odločanje prenesel ^o' celotne zbore proizvajalcev jz„ nomskih enot in ne samo voljene upravne odbore. S ‘ ..j no odločitvijo bi nare-in^a-utrjevanju Upravljanja ®e ^ litativni korak naprej neposrednega k dejanskemu upravljanju kmetijskih a cev v tej zadrugi. ., A. Mih>a'c delati še samopostrežno trgovino. Buldožerji so v polnem »del°v] elanu«, 7 dni v sindikatih ^ Celju gradijo nov hotel 6 Radovljica — okraj-' sindikalni svet v Kranju je je^aniziral v Radovljici pre-kli teden seminar za socialne eiavce. Udeležili so se ga redsedniki komisij za social-‘a vprašanja pri občinskih sin-1 ^alnih svetih kranjskega n.^aia, šefi kadrovsko-social-služb večjih podjetij in 2 e°stevniki občinskih svetov jj socialno varstvo. Razprav-sh 50 0 načinu dela socialne uz°e in se dogovorili o bodo-delu. d * VIPAVA. Sindikalna po-?adZniCa Kriei>!s‘c0 vinarske Oruge v Vipavi je razprav-.aia o formiranju ekonomskih enot Po poslovnih enotah za- ^ uSe. Kmetijska zadruga ima .Poslovne enote, v katerih (j .no v kratkem volili obratne -avske ' svete. Nameravajo ja] oviti tudi svete - proizva- acev. s “ Ajdovščina. Tudi v >:.°šnem mizarstvu v Ajdovci*1* so se lotili decentraliza-ie delavskega samoupravlja-ob '.. Ta niesec bodo volili v ^aJni delavski svet v obratu ...Vipavi. S 1. julijem so ta - rat obračunsko ločili od kletja, tako da bodo ta me-^ delili aštvarjeni doho- J a * samostojso v okviru to 1 Ve ekonomuke . enote. b • TOLMIN. V SGG Tolmin enG° formirail 14 ekonomskih Na seji upravnega odbo-Jiar° V zvec^ s tem razprav-te V0 Prenosu pristojnosti na so es°nornske enote, zlasti pa jn tovorili o prenosu finančnih ri5.rnaterialnih sredstev ter o j"G1.nu obračunavanja amorti-prenesenih osnovnih ?dstev. ANKARAN. Na pobudo b:,ezrie prometne zbornice je ra G zadnje dni junija v Anka-q i,J tridnevno posvetovanje sj.'aVaianju novega gospodar-E Sa sistema v prometnih t;v?Hd.arskih organizacijah. tc., ni referat na tem posve-p0 ,aniu so imeli predstavniki ^ujetje »Interevropa« iz Ko- bj Pred časom so govorili, da &af aPHi Javorov obrat na »Jim ’ Sfidaj pa je ta obrat že najboljšimi v podjetju. So n v montažnem oddelku t0ln a primer pre(j dvema le-bo ^ 'zdelali 180 stolov dnev-ttaj pa jih izdelajo že več kot 500. 8os? ^EžICE. V Kmetijskem So fri "arstvu podjetja Brežice botnswrali 8 proizvodnih eko-®tlo;clKl i en°t ter ekonomsko izv0i., narave. V prvih so že v kn!L0':>ratne delavske svete, abrat .ern Pa bodo izvolili tudi botn,?} delavski svet v eko-jr..1 ®n°ti uprave. skega ° Prizadevanju občin-Tov, a.lndikalRega sveta, se v Že n.ni Pohištva v Brežicah delavk? ^°tili decentralizacije V PodV!?a upravljanja, čeprav Soji za to obstojajo po- Zacij; rdpor proti decentrali-> T,,i? v uPravi podjetja, žice ip1 v železolivarni BELT 2acij| °dpor proti decentrali-tetn *r.USravl-'iania v upravi. V v6(3r1(P0dietju prevladujejo še Dritnerme2dni odnosi. Tako na Postaj, Plačujejo še P° urnih *berov ^ Ph v večini pri-določi ena sama oseba. © CELJE: Hov sistem dela OMinskego sindikalnega sveta Prvo zasedanje plenuma občinskega sindikalnega sveta Celje je pokazalo* da bo treba začeti z novimi metodami dela občinskega sveta. S tem ni rečeno, da je bilo dosedanje delo slabo, toda treba bo razširiti delovno področje in pritegniti k aktivnemu sodelovanju čim-več članov plenuma oziroma vsega članstva. Zato so na zadnjem plenumu v Celju izvolili 11 stalnih komisij, kjer bodo delali člani plenuma. Tako bo sedaj vsak član plenuma vključen v eno izmed komisij. Komisije bodo napravile načrte za svoje delo, medtem ko pripravljajo tudi poslovnik Občinskega sindikalnega sveta. S tem na- : f rr »ti č ih v a m it » IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN IT ^ 17 \T4 Vin I delovnih razmer, nižjih osebnih dohodkov in pomanjkanja stanovanj imata kmetijski zadrugi na Vrhniki in v Borovnici ter kmetijsko posestvo Barje že sedaj težave zaradi pomanjkanja delavcev, predvsem sezonskih. Tako so na primer pred kratkim na Vrhniki potrebovali sezonske delavce za predele, posejane s koruzo, vendar jih niso dobili. Nedvomno je tu glavni vzrok pomanjkanje stanovanj. Tako prav gotovo ni prav, da kmetijsko posestvo Barje in obe kmetijski zadrugi vlagajo predvsem v proizvodnjo, madtem ko dajejo za stanovanja le malo sredstev. Nekoliko boljše je v živinorejskih obratih teh kmetijskih gospodarstev, kjer so razen novih hlevov zgradili tudi nekaj stanovanj. Vendar tudi ta stanovanja niso enakovredna stanovanjem, ki jih gradijo indu- Po končanem delu se delavci v Tovarni aluminija in glinice v Kidričevem »operejo« z zračne, prho meravajo predvsem zagotoviti to, da delo sindikata ne bo le kamyansko, 'kot nekateri sedaj očitajo. & ČRNOMELJ: ' Tudi za zaposlena kmečke matere Po nedavni anketi o zaposlenih ženah v Črnomelj ski občini so ugotovili, da je zaposlenih v gospodarstvu, ustanovah in drugod več kot 670 žena in deklet, kar predstavlja kar 31 % vseh zaposlenih. Kljub temu pa za razbremenitev zaposlenih žensk doslej ni bilo kaj dosti storjenega. Stanovanjska skupnost v Črnomlju ni dosegla pravih uspehov in to velja tudi za podeželje. Treba bi bilo več misliti tudi na kmečke ženske, ki imajo v poletnih mesecih zelo malo časa za družino. Sindikalne podružnice so o tem sicer razpravljale, toda po teh i-az-pravah so premalo naredile. Zato je občinski sindikalni svet predlagal, da bi te zadeve urejevali sktipno organi delavskega upravljanja in sindikalne podružnice. V. D. • VELENJE: Hotel v soboto V Velenju so računali, da bodo nov hotel lahko predali namenu že 3. julija. Vendar so se dela zavlekla in bo otvoritev šele danes. Hotel Paka ima 70 ležišč, je. sodobno opremljen, ima hladno in toplo vodo v vseh sobah ter lepo opremljene terase za sončenje. Novi hotel bo nedvomno velika pridobitev za nadaljnji razvoj turizma v Šaleški dolini. Imel bo tudi lepo urejen restavracijski vrt s 300 sedeži. "is • VRHNIKA: Stanovanja tudi za kmetijske delavce V vrhniški občini potrebujejo vedno več delavcev tudi za kmetijstvo. Toda zaradi slabših strijska podjetja. Tako je na primer za novozgrajeno dvostanovanjsko poslopje v Bistrici že sama lokacija kar čudno izbrana. Čas bi že bil, da bi kmetijska posestva začela misliti ® CELJE: Počitniški dom v Makarski Letos si je Okrajni odbor Počitniške zveze Celje uredil počitniški dom v Makarski. V senci borov so namestili šotore in weekend hišice. Tu je prostora v eni izmeni za 100 dopustnikov. Ze od 20. junija letujejo tam skupine iz celjskega okraja. Tabo^ ima urejene tudi sanitarne naprave in tudi s hra-. no so , dopustniki zelo zadovoljni. -js © »METKA« CELJE: Obratni delavski sveti dobe poslovnik Lani izvoljeni obratni delavski sveti v tekstilni tovarni Metka v Celju so se razživeli pri delu, zlasti odkar imajo v novoizvoljenih obratnih sindikalnih podružnicah močno oporo. Vsekakor pa bodo v samoupravljanju še veliko več pomenili, ko dobe svoj poslovnik dela, ki ga zdaj skrbno pripravljajo. -la • TOVARNA TEHTNIC CELJE: Odločili so se za zbore ekonomskih enot Prvega julija bodo v celjski Tovarni tehtnic decentralizirali podjetje in samoupravljanje. Zbori ekonomskih enot, novi samoupravni organi, katerih vodje bodo izvolili za vsak poklic posebej, bodo odločali o delitvi mase osebnih dohodkov v svojih ekonomskih enotah, o vseh zadevah s področja delovnih odnosov, tehnično-higicn-skega varstva pri delu in o opera-tivnih mesečnih načrtih, ki jih potrebujejo pri svojem delu. O vsem tem ‘bo odločal zbor samostojno. Razen tega pa bo soodločal o letnem družbenem planu, o delitvi čistega dohodka na sklade in osebne dohodke, o uporabi skupnih sredstev podjetja ter o nabavi osnovnih sredstev. -la tudi na stanovanja za kmetijske strokovnjake, ki jih in jih še bodo potrebovala. J. Vršnik ® KOČEVJE: Še obrat družbene prehrane Pred nedavnim je bila v Kočevju seja sveta stanovanjske skupnosti. Čeprav v okviru stanovanjske skupnosti dela več servisov, kaže, da bo treba ustanavljati še nove. Tako so se zavzeli za to, da bi ustanovili večji obrat družbene prehrane. Razpravljali so še o varstvu otrok zaposlenih mater in menili, da bi morali te probleme urejati skupno z vodstvi sindikalnih organizacij, ki naj bi tudi nudila ustrezno pomoč. V. D. Mladinska delovna brigada na delu v Ljubljani Pred parkom Tivoli so postavili kic.sk kjer prodajajo lučke, snežke in tudi limonado. Toda kupci lahko gledaje, kiosk samo od spredaj, kajti sicer bi dobili kaj slab občutek... & MARIBOR: ¥ obrtnih in komunalnih podjetjih le počasi naprej V mariborskih obrtnih in komunalnih podjetjih decentralizacija počasi napreduje. Vendar pa so tam, kjer so podjetje razdelili na ekonomske enote, kot na primer v Cevovodu in Slikarju, kaj kmalu ugotovili, da so se proizvodni stroški'znižali, da so prihranili pri materialu in orodju in na drugi strani povečali sredstva za osebne dohodke. Dosedanje izkušnje v Cevovodu pa so tudi pokazale, da pretirano drobljenje podjetja na ekonomske enote pri njih ni prineslo vselej dobrih rezultatov. Ekonomske enote se namreč niso obnesle v oddelkih, kjer so zaposleni le trije ali nekaj več de- lavcev. Zato so sklenili, da bodo združili nekatere majhne enote. Mariborsko »Brivsko podjetje« ima na primer več kot 20 delavnic, kjer sta samo dva ali trije zaposleni. Predstavnik tega podjetja je na posvetu o decentralizaciji v Mariboru dejal, da v zvezi z decentralizacijo niso še ničesar naredili, ker so pač samo uslužnostno podjetje, ki je slabo 'donosno, razen tega pa morajo zbirati še sredstva za dopolnitev opreme. »Čemu naj bi izvolili obratne delavske svete, ko pa je tako vsak četrti član kolektiva, elan delavskega sveta. Z decentralizacijo upravljanja, bi bili stroški še večji. In zakaj potem vsi zaposleni ne , bi bili upravljavci? Obrtna podjetja imajo tudi težave, ker za sestavljanje pravilnikov o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov po ekonomskih enotah nimajo strokovnjakov. Zunanji sodelavci pa so običajno precej dragi. Zato je na pobudo sindikatov Obrtna zbornica sklenila, da bo nudila tem podjetjem konkretno pomoč. K. Audič • NOVOMEŠKA »KRKA«: Mopredek — štiri ekonomske enote Sredi junija smo poročali, da se v Tovarni zdravil »Krka« v Novem mestu ne morejo odločiti za ustanovitev ekonomskih enot in decentralizacijo delavskega samoupravljanja. Sedaj že ugotavljamo, da se je položaj bistveno spremenil, saj bo kolektiv prav te dni na predvolilnih sestankih že sestavljal kandidatne liste za obratne delavske svete. Odločili so se ustanoviti 4 ekonomske enote in prenesti tudi nekatere pristojnosti na štiri obratne DS. Decentralfei-ranemu upravljanju in novemu gospodarjenju v ekonomskih enotah bodo prilagodili tudi organizacijo sindikalne podružnice. V vsaki ekonomski enoti bodo ustanovili sindikalno Tako so se v Novem mestu vsa večja podjetja že lotila decentralizacije. Edina izjema je še vedno. Industrija motornih vozil, kjer še vedno vztraja pri trditvah, da za to pri niih ni pogojev. J. J. 9 TOLMIN: Servis za družbeno prehrano V okviru stanovanjske skupnosti v Tolminu so pred nedav-iiim ustanovili servis za družbeno prehrano, kjer se hranijo razen delavcev Tovarne »Jelen« še delavci podjetij »Istok« in »Ciciban«. Za ta servis so prispevala sredstva vsa navedena podjetja. V tem obratu se bo lahko hranilo 200 oseb dnevno. Vse pa kaže, da bodo morali prostore v bližnji prihodnosti še razširiti, ker število zaposlenih .stalno narašča. Za enolončnico v tem servisu plačajo delavci po 50 dinarjev, medtem ko 20 dinarjev za posamezni obrok prispeva podjetje. / Prejšnji teden so v Kranju odprli dva nov«, lofiala, fea sicer trgovino za otroško konfekcijo pesnico in novo mestne, klavnico z delikateso in Novi spomenik na Poljanah nad Jesenicami je odkril jeseniški prvoborec Vencelj Perko ® STEKLARNA HRASTNIK: Zmesema ne ho več ozko grlo V hrastniški steklarni končujejo glavna obnovitvena dela. V zaključek III. faže obnove spada tudi oprema nove zme-sarne, ki bo začela z delom nekako v začetku 1963. leta in bo odpravila ozko grlo v sedanjem proizvodnem postopku. Novi moderni stroji in naprave bodo to delo opravili ne le hitreje, temveč tudi natančneje, solid-neje in ceneje. Odpadle bodo n. pr. razne netočnosti glede količin posameznih sestavin zmesi; z moderno zmešamo pa bodo odtegnili delavce tudi škodljivim vplivom in poklicnim obolenjem. Novi objekt jih bo veljal v celoti okrog 130 milijonov dinarjev. Kolektiv je že lani sklenil, da bi uporabljali namesto dragega generatorskega plina cenejši in kvalitetnejši mazut. Pri generatorskem plinu izrabijo namreč le 20 °A: njegove termične vrednnosti., Možna pa ie še. tretja varianta: uporaba plina iz Velenja. M. Hrastel NEMIR V DEŽELI IZ TISOČ IN ENE NOČI Spet je na svetu košček zem- islamskih običajih in da ni kriv. Ije, v katerega zro oči svetovne Nek reporter je izračunal, da javnosti m topovi z angleških {,j iahko zdajšnji glavni emir vojnih ladij. To je Kuwait, pu-, Abdulah el Sabah s svojo redno plačo pozlatil vse ulice mesta V tovarnah Eenault v Franciji je prišlo do prekinitve dela, in sicer zategadelj, ker je direkcija sporočila, da delavci letos ne bodo prejeli običajnih premij iz sklada za dohodek, Na sliki: zbrani delavci pred administracijo direkcije Renault PO TITOVEM GOVORU V TITOVEM UŽICU Gdmevi z vseh koncev sveta V vsem svetovnem tisku obširno komentiralo govor predsednika Tita v Titovem Užicu. Kairski časniki so objavili izjavo In vara eS Sadata, v kateri pravi, da |e govor predsednika Tita programska razložifev načelnih stališč, ki so Izraz voife jugoslovanskih narodov, da sami izberejo družbeni sistem, ki jim ustreza in da si sami krojijo svojo usodo. Brazilski listi zelo obširno poročajo o govoru predsednika Tita. Predvsem so podčrtali tiste Titove besede, ki govorijo o konferenci izvenblokovskih dežel. »Bsrliner Zeitung« je na prvi strani objavil izvlečke iz Titovega govora in pri tem zapisal, da je predsednik Tito »napravil oster obračun s slepoto zdajšnje politike določenih zahodnih dežel, ki oborožujejo Zahodno Nemčijo kot udarno silo proti nekakšni komunistični nevarnosti.« Pod naslovom »Dan borca« v Jugoslaviji so »Iz vesti ja« objavila članek, v katerem pišejo, da je bila vodilna sila osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji KPJ. »Izvesti] a« na koncu članka izražajo željo, »da bi se še bolj razvijalo in krepilo prijateljstvo in sodelovanje med našimi narodi, ki so ojekleneli v surovih letih bojev , proti nemškemu fašizmu.« Češkoslovaški sindikalni dnevnik »Prače« pod velikim naslovom »Predsednik Tito osboja podporo militarizma v Zahodni Nemčiji« objavlja poročilo o proslavi 4. julija, in izvlečke iz govora predsednika Tita. »Pravda« piše: predsednik Tito je rekel, da Jugoslavija v zunanji politiki uspešno sodeluje z večino dežel v vseh delih sveta, in da to 'sodelovanje temelji na načelih miroljubne koeksistence. Časnik je objavil tisti del govora predsednika Tita, ko govori o zdajšnjem položaju, ki ima precej skupnega s tistim, kar se je dogajalo na večer pred začetkom zadnje vojne, ko so zahodne sile pomagale krepiti militarizem v Nemčiji. Najpopularnejši napovedovalec ameriške RTV mreže NBC Huntley je svoj komentar posvetil govoru predsednika Tita v Titovem Užicu. Rekel je, da je Tito obširno govoril o konferenci izvenblokovskih dežel in da je ostro kritiziral zahodne sile zaradi oborožitve Zahodne Nemčije in da je obsodil kolonializem. Pod naslovom »Tito opozarja na mednarodni položaj, ki je podoben predvojnim dnem«, je wa-shingtonski večernik »Evening Star« objavil poročilo o predsednikovem govoru v Titovem Užicu. »Daily News« je objavil prispevek pod naslovom »Tito upa, da bo beograjska konferenca preprečila katastrofo«. »Combat« poudarja Titove besede o bistveni skupni energični akciji izvenblokovskih dežel in razloge, ki jih je predsednik navedel za sklicanje teh dežel. »Figaro« piše, da je predsednik Tito zdajšnji mednarodni položaj primerjal s položajem pred drugo svetovno vojno in da insi-stira na razorožitvi in čimprejšnji rešitvi tega »najtežavnejšega in najbolj kompliciranega problema«. »Siiddeutsche Zeitung« citira predsednikove besede, »da morajo izvenblokovske dežele z vsemi silami preprečiti tisto, kar je najhuje«. »Deutsche Zeitung« je objavil uvodnik o govoru predsednika Tita, v katerem obravnava predvsem Titove besede, da zahodne sile oborožujejo Zahodno Nemčijo. ščavsko območje na koncu Perzijskega zaliva. Pred približno dvajsetimi dnevi je ta deželica postala neodvisna.' Meri komaj 15.000 kvadratnih kilometrov in ima približno 250.000 prebivalcev. V zadnjih 15 letih je bil Kuvoait omenjen vedno tedaj, kadar je šlo za primerjave zgodb iz Tisoč in ene noči. Spomladi 1937. leta je emir Ahmed el Jabir žo.lostno gledal skozi okno svoje palače na obrežje Perzijskega zaliva. Gledal je skupine delavcev, ki so pod vodstvom ameriških in angleških inženirjev vrtali v pesek in iskali na.fto. Ponekod so vrtali tudi do 2300 m globoko. »Črnega zlata« pa ni bilo. Ker je emir Ahmed mislil, da je Alahova volja, da mora ostati Ku-wait reven, je poslal tuje strokovnjake domov. Marsikdo v, Kuvoajtu pa je prepričan, da so deželo pred vrata bogastva in razvoja pripeljale sanje. Govorijo namreč: neki angleški kapetan, ki je živel v Perzijskem zalivu, je sanjal, da je pod vejami smokvi-nega drevesa srečal lepotico, ki mu je ponudila kos starega denarja. Anglež je pozval jasnovidca, naj mu razloži sanje. — Mlado dekle, ki si jo videl, pomeni petroleja je rekel jasnovidec. »Denar pa je simbol bogastva, ki bo osrečil Kuvait. Pojdi in najdi tisto smokvo!« Ko so v neposredni bližini zaliva v resnici našli smokvino drevo, ki je ustrezalo kapetanovemu opisu, so začeli vrtati. Kmalu je črni curek nafte siknil v zrak. Junija 1946 je emir Ahmed že odprl srebno pipo, iz katere so natočili prvo cisterno nafte. Skupno z njo je začelo teči v deželo bogastvo. Emir Ahmed je štiri leta kasneje umrl. Njegovi dediči so bili vsako leto bogatejši. Ko je začel v deželico dotekati dolar, so začeli spreminjati navade, celo stroge islamske predpise. Letos spomladi je eden med kuivaitskimi šeiki, 42-letni Ab-dalah al Jeber al Sabah povzročil v Zahodni Evropi veliki mondenski škandal. V Zahodni Nemčiji je srečal 19-letno Heidi Kuwait. Čeprav deli dohodek z »Kuwait Oil Comp.«, znaša emirjev dnevni zaslužek povprečno milijon dolarjev. V mestu Kuvvaitu živi skoraj polovica prebivalcev te dežele. Ponos današnjega Kuivaita so njegove šole. Za vsakega otroka, ki obiskuje pouk, dobivajo starški okrog 65 dolarjev letno. Centralna kuhinja pripravlja vsak dan 50.000 obrokov in jih razvaža v termos-tovornjakih v vse šole. Pripravljajo vse, da bodo odprli univerzo. Hočejo zgraditi tudi največji vodovod na svetu, ki bo dajal 20 milijonov litrov vode vsak dan. Mislijo pa tudi, da bi puščavo počasi spreminjali v rodovitno zemljo. Zdravljenje po kuivait-skih bolnišnicah je brezplačno tudi za tujce. Kuioait je edina zemlja na Srednjem vzhodu, v kateri ni več nepismenih in beračev. Prvi intelektualci so prinesli v družbo precej živahnosti, predvsem na političnem področju.. To pa je tisto, česar se emiri in šejki najbolj bojijo. Njihove moderne palače in privatno življenje namreč spominjajo na izobilje legendarnega Kreza. Emir Abdulah el Sabah podarja črne Cadilace iz posebne serije vsakemu uglednejšemu gostu. Nek znan francoski krojač je moral skrojiti posebne uniforme za njegovo osebno gardo. Eden izmed njegovih bratrancev ima vsak dan v tednu drug avtomobil in kadi cigarete, ki jih zanj posebno izdeluje neka tovarna v Egiptu: Od 2,2 milijona ton leta 1947 se je proizvodnja nafte povečala zdaj na 68 milijonov ton. Ku-wait razpolaga z 1/5 vseh svetovnih rezerv. Kuwait je trenutno za ZDA, Venezuelo in ZSSR četrti svetovni proizvajalec »črnega zlata«. Skupna vrednost petrolejskih izvirov v Ku-. ivaitu znaša približno 200 milijonov funtšterlingov. Kumaitu vlada Svet vladne družine, ki ga sestavlja osem emirov prvega in nekaj emirov druge vrste. Dne 19. junija je dežela razglasila neodvisnost. Vse kaže, da so razglasitev pri- Dichter, hčerko bivšega pomor- pravljali v tajnosti. Hkrati izde- 'skega oficirja. Zaprosil jo je za roko. Starši so skraja oklevali, ko pa so zvedeli, da je šejk vdovec, so privolili v poroko. V letalu, ki je mladoporočenca nosilo na Maiorko, je nekdo omenil še tri žive šejkove žene. To je bilo dovolj za nevesto. Odletela je nazaj v Nemčijo. Vložila je tožbo za ločitev. Šejk se je branil, da se je ženil po lujejo koncept o uspostavljanju monarhije. Nek pravnik že pripravlja osnutek ustave, s katero bi razglasili za prestolonaslednika zdajšnjega emira Abdulaha el Sabaha. Proglasitev neodvisnosti je seveda povzročila vihar. Ministrstvo za zunanje zadeve iz Bagdada je poskušalo dokazati, da je Kuivait »del integralnega Vladar Kuvaita Seik Sir Abdulah As-Salem As-Sabeh ozemlja Iraka«. Po Kasemovi izjavi, da bo to območje združeno z »matično deželo«, je prišlo do napetosti na Srednjem vzhodu. Irak je s svojo zahtevo ostal osamljen, Angleži pa so v pristanišče Kuivait iskrcali nove čete komandosov. Irak sicer trdi, da je bila njegova zahteva manever, Angleži pa, ki so dovolili svojemu bivšemu protektoratu razglasitev neodvisnosti, pa so se obvezali, da bodo Kumaitu »dajali vsako pomoč, kakršno bo zahteval«. Ta nenadni zaplet ob Perzijskem zalivu rešuje v teh vročih dneh Varnostni svet. Od maja meseca lanskega leta, ko je v izraelskem parlamentu Ben Guricn sperecil, da so aretirali Idelia Eichmanna, pa do današnjih dni, ko se jeruzalemska sodna obravnava proti temu nacističnemu zločincu bliža koncu, nervoza in nemir v Bonnu ne popuščata. Strah, da bi glavni organizator načrta o »končni rešitvi židovskega vprašanja« spregovoril šn omenil nekatera imena oseb, ki so med tem časom postale častni državljani Zvezne republike, še ni jenjal. Prvikrat v zgodovini Eele hiše Prvikrat v zgodovini Beie hiše so uvrstili v spremstvo predsednika Kennedyja črnca. Gre za agenta Abrahama Bbldena, ki se je zelo odlikoval kot pripadnik varnostne službe, pa so ga zategadelj premestili v Belo hišo. Ukaz zn služinčad Ko je prevzel John Kenne-dy dolžnost v Beli hiši, je med drugim ukazal, da mora vsa služinčad podpisati posebno obljubo, da ne bo obveščala javnosti o njem in njegovi družini. To obveznost so morali podpisati vse sluge, vse kuharice in vse sobarice Beie hiše. Gre predvsem za nekatere osebnosti, ki uživajo posebno zaupanje kanclerja Adenauerja. Eden med temi je državni sekretar v predsedništvu vlade — dr. Hans Globke. Zdajšnja »siva eminenca« bonnskega kabineta je imel pod nacizmom odgovorne funkcije v Hitlerjevem ministrstvu za notranje zadeve. Globke je bil 1950 pravni svetnik pri britanski vojaški upravi, tri leta ka- svoj položaj šefa oddelka v ministrstvu za notranje zadeve Rajha imel le kot član neke katoliške skupine odpora, ki ga je dirigirala v to ministrstvo. Sam Adenauer je večkrat javno branil svojega svetnika in pred Bunde-stagom osebno jamčil za njegovo moralno in politično neoporečnost. preiskavo na podlagi obtožbe iz tujine, da je »Globke osebno odgovoren za preganjanje Židov na Poljskem in v Grčiji med nem- Brzojavka Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je poslal Splošn' zvezi alžirskih delavcev tole brzojavko: »V imenu delovnih ljudi naš® dežele obsojamo krvoprelitl francoskih kolonialnih oblasti n3 _ alžirskim ljudstvom. Izražamo P°^ polno solidarnost s hrabrim bojem Alžirije in podpiramo njeg®' ve pravične težnje za svobodo * enotnost. Prepričani smo, da Pr®' blem Alžirije rii moč rešiti i vS£ Ijenim načrtom o delitvi enotn ^ ga alžirskega ozemlja, temveč sf' mo z enakopravnimi razgovori > spc.štovanjem pravic alžirske?^ ljudstva za samoopredelitev, n®' odvisnost in ohranitev nacion3;' ne teritorialne integritete. PrcPr. čani smo, da bo svobodna Alzirl' ja največji doprinos k ohranit' miru in temelj progresivnih 1 svobodnih gibanj na svetu. V 90 minutab niti enkrat Berlin Z nasmehom na obrazu 5® vstopil sovjetski predsednik HrU! ščev v družbi s šestimi svoji^ generali v ameriško veleposl31”' štvo v Moskvi na sprejem °._ ameriškem nacionalnem prazn1' ku — 4. juliju. Na začetku ga obširnega poročila o spreje®^ piše agencija Reuter, da Hrb ščev med razgovorom z diplom3 in novinarji, ki trajal 90 min11 ’ ni niti enkrat omenil Berlina. Kip svobode nad Haiffo Trije ameriški senatorji so o£ ganizirali nabiralno akcijo sr. ” štev za postavitev velikega kip Svobode v Izraelu. Tako kot sc Francozi pred desetletji darova Amerikancem spomenik v ne'' yorški luki, tako bodo zdaj -A”}6* rikanci darovali Izraelcem P0®0! ben kip. Postavili ga bodo^3 griču Carmel, nad pristanišč® Haiffa do leta 1963., ko booo praznovali 15. obletnico ustan vitve Izraela. Pravočasna sprememba imena Nemška tovorna ladja Kings reus«. v angleško pristan^ Lean pod imenom Kapitan ladje je to nadno spremembo takole Podrobnosti niso objavljene »Lisa Eichmann«, ki je last neke dru^ be iz Hamburga, je te dni kr nila iz švedskega pristanišč Malmo v angleško pristani^ ne- poj8čd nil: »Kamor smo prišli, so nas preganjali. Demonstracij so bile na dnevnem redu. P°v® so nas spraševali, če je m0*’®,,, kapitan ladje Eichmannov 00 Zamera, ker je ostal živ Rav-ii* Velik0 Vse kaže, da bo državni sekretar še naprej opravljal svojo dolžnost posrednika med kanclerjem in njegovimi ministri in da bo še naprej vplival na odloke svojega šefa ter tako sodeloval pri formuliranju političnih zakonov zvezne republike. Ali pa bo, kar se je zgodilo tudi z ideologom Hitlerjevega pohoda na Vzhod, bivšim ministrom Oberlenderjem, »iz višjih vzrokov« prestavljen na manj pomemben položaj. Mogoče bo pa tudi, če bo potrebno, upo- vi3' ško okupacijo«. Podrobnosti niso kojen, tako kot so bili številni objavili. drugi njemu enaki. Poljski novinar Jery ki bi moral odpotovati v Britanijo na dopust kot član stj pine bivših internirancev v stičnih taboriščih, ni dobil _ bonnskih oblasti potrebne ^ u žitne vize za potovanje Nemčijo. Sef skupine poljskih ternirancev je tole takole mentiral: »Verjetno bonnska da zameri Raviczu, ker je v » ^ centracijskem taborišču oS živ!« Samo nasveti Po dvainštiridesetih ukinili protektorat nad PeiT0^-sko državico Kuvait. Emir . vaita je dobil popolno sarnoSnVe-nost akcije. Od Angležev bo P jemal samo nasvete. Napadi socialdemokratov proti Globkeju pa zdaj še daleč niso sneie na ie bil že na sedaniem tako 0Stri’ kot pred deseti1™ položaju! Z razliko od števS leti' Nie«ov primer * prišel spet drugih je Globke precej zgodaj postal in vse doslej ostal tarča napada opozicije. Glavni vzrok za to so bili njegovi znani komentarji »Niirenberških zakonov«, ki so bili uradno pravno tolmačenje Hitlerjeve rasistične politike o »ohranitvi nemške krvi in časti«. So celo dokumenti, iz katerih je moč videti, da je Globke sodeloval tudi pri formuliranju teh pro-tižidovskih zakonov. Medtem pa se je vse doslej zaključevalo pri izjavi samega državnega sekretarja, češ da je pisal te komentarje z namenom, da »ublaži oster ton zakona« in da je med drugim v prvi plan samo zaradi Eichma-na. V številnih dokumentih, ki sp jih predložili jeruzalemskim sodnikom, je Globkovo ime. Eichmann ga je tudi sam dvakra* omenil: prvič v indirektni zvezi drugič pa kot šefa oddelka mini strstva, ki je zahtevalo, da »razširijo pooblastila nacistične državn» varnosti pri reševanju židovskega vprašanja«. Globke, ki je vedno zatrjeval, da ne pozna Eichmanna in da se ni nikoli srečal z njim, označuje njegove trditve kot »poskus najti drugega krivca«. Ob istem času so objavili v Bonnu, da so ustanovili cestah južne Francije. Demonstracije Poročali smo že c. barikadah francoskih kmetov _ ______ __ Siriti po ve e j deželi, tako da je problem v notranjepolitičnem položaju Francije uvrščen moč«0.‘‘jj prvem mestu. Na sliki: kmetje v mestu Perpinianu so organizirali miting, potem pa so organi2* pohod skozi mesto in preprečili mestni promet. PERSPEKTIVE NADALJNJEGA RAZVOJA ZAVODA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU V imenu množičnosti, kvalitete, interesa publike j vročini in počitniškim dnem so v Kranju pretekli teden sklicali kjeni plenum Občinskega odbora SZDL. Skupno z občinskimi vodstvi sin-ži ata* >'>Svobod'K in Ljudske mladine so dali na dnevni red kulturno inV^en^e SVOi,e občine in njega probleme, zamisel odlična del °n^no tudi za nJen0 realizacijo ta čas ni povsem neprimeren, saj bo p 0 st®klo jeseni mnogo laže in hitreje, če bodo stališča glede kulturne p. ll£e v občini razčiščena. V dveh zadnjih mesecih so vodstva teh orga-ti^ in njihove različne komisije skupno z družbenimi organi in kolek-.^biturnih institucij obravnavali posamezna področja kulturnega živ-da ugotovili, koliko je kulturna politika v kranjski komuni v * njenim gospodarskim in družbenim razvojem. Ker so kulturni problemi sočasno tudi ekonomski pa politični, so se odločili za takšno skupno obravnavo. A žal lepo zamišljen razgovor ni uspel tako, kot bi lahko, saj je bil zelo skrbno pripravljen. Na plenumu in njegovih sedmih komisijah, ki so delale ločeno, smo pogrešali zlasti več predstavnikov sindikatov pa SZDL, najbolj nerazumljivo pa se zdi, da na. plenumu ni kot soorganizator nastopil Občinski svet za kulturo in prosveto. Tako smo poleg zelo studioznega .referata Slavka Bohanca ovlogi in orga-nizaciji kulturnega življenja v k.r a n j s k i občini — podkrepljenem s konkretnimi pokazatelji za iskanje novih izhodišč nadaljnjemu razvoju kulturnega življenja —, na komisijah lahko ‘Slišali več ali manj le mnenja tistih, ki sto v dosedanji razpravi že sodelovali. Žel ^an*ln^va -J® razprava, ki se je žara V 2vez* 8 perspektivo nadaljnjega Vq V°^a in delovania Zavoda Prešerno-gledališče. Tu se odpira pred nje-u Vlln lastnim kolektivom, njegovim to raVn*m odborom, umetniškim sve-^ Političnimi organizacijami, zlasti SZDL in sindikati (ki bi se morale tudi bolj kulturno-politično afirmirati), Občinskim svetom za kulturo in prosveto in Občinskim svetom »►Svobod-« vrsta vprašanj, na katera bo treba z veliko odgovornostjo najti skupen, soglasen odgovor. —li—— ■MeiiOMMig« f 1 »Starec in morje« Naključje je hotelo, da gledamo ameriški barvni film »Starec in morje« prav v teh dneh, ko se je smrtno ponesrečil pisatelj Ernest Hemingway, po katerega istoimenski noveli je ta film posnet. Hemingwayeva dela so bila že za njegovega življenja uvrščena med klasična dela svetovne literature, zato ni čudno, da so jih precej tudi uporabili za filijiske predloge. Pri nas smo gledali filme po njegovih knjigah »Komu zvoni«: »Zbogom, orožje« in »Starec in morje«. V intervjuju °° izidu novele »Starec in morje« je veliki pisatelj dejal: ''Na obali sem se pogovarjal s starim ribičem, .ki mi je povedal vse to. Ne natanko tako, kakor sem pozneje napisal. *^ot vsak dober reporter sem stvari tu in tam malce začinil, “'este, jaz sem vedno novinar. Vedno sem to bil. To bom tudi ostal do konca življenja. Tudi Picasso je novinar. On Spoveduje o tem, kar se dogaja. Kakor Goya. Goya še Posebej...« V zgodbi o boju starega ribiča z morjem in z veliko r*bo, ki jo je moral premagati, če ni hotel podleči v večnem v°iu življenja proti smrti, v boju za svoje lastno življenje, Ji iej zgodbi ni mnogo oprimkov za izrazito filmsko snov. ~c.ko do konca dovršene umetnine tudi ni moč uspešno pre-n v medsebojnih odnosih ljudi, v njihovem doživljanju akdanje stvarnosti skuša razjasniti tiste silnice, ki te od- Ja urejajo, prepletajo, ustvarjajo ali zavirajo v ljudeh | u Ue«no dojemanje Časa in njegovih sprememb. To so ljudje, I tv * v rnaihne m egoistične razmere podeželskega kraja, ^ j\.*e$ujejo svoje osebne in medsebojne konflikte in kon- n ^ d, ^ 1ne^ seboj in družbo. Pisateljev odnos do aktualnih s | p0tt2*,en*?l P°iavoV ie oster, kritičen in ker se nekateri teh g I bii>av°v v ozkih razmerah zmaličijo v svoji osnovi — kar je = ^ j 0 značilno zlasti za našo najbližjo preteklost, ko so te g I Pri nastajale — vplivajo na včasih zgrešeno in ne- g 8 , oživljanje pisateljevih junakov v novo nastajajoče g ^ 0(j aKstične odnose. Obenem pa odkriva Kolar že tisti zdrav g I njih Posameznikov proti okostenelosti drugih, ki poraja v g § la< . e7ne^e za skupno sodelovanje v novih odnosih, a brez = | itllve čustvenosti. 1 rn.r,*Prepriiliiv°st prikazovanja ni v vseh zgodbah enako g || i«;,vna in čista, včasih so to le nametani drobci brez raz- g | pi ®ne0a idejnega ozadja. Po stilu in načinu pisanja^ pa n 5 ga te^i la malokdaj uide iz preizkušenih okvirov realistične- g 1 pt Zbirka pa vendar pritegne bralca, saj s 1 Pri-i opisuje svet, ki nam je povsem poznan, in opisuje ga g | ne brez umetniške moči, ki je sicer ni v vseh g | Po ■ in čeprav je opis včasih samo enostranski. V celoti g | j0f}e Prazno nebo Marjana Kolarja simpatičen in obeta- g S lifP^spevek med knjižnimi izdajami mladih slovenskih == I eratot,. V. S. m l>l>lll^l||ll||||||||||||||||||llllljlllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Zavod Prešernovo gledališče, ki je nastal po ukinitvi poklicne gledališke hiše v jeseni 1957. leta, je bil ustanovljen takrat z nalogo, zagotoviti Kranju gostovanja poklicnih in kvalitetnih amaterskih gledališč. Ker pa so bila ta gostovanja sprva redkejša in je Zavod posredoval le več zabavnih prireditev, se je k Zavodu priključila Dramska sekcija Svobode Kranj — programsko in praktično tudi finančno, medtem ko je organizacijsko še vedno ostala v sklopu društva. Dramska sekcija »je prevzela nalogo uprizarjanja gledaliških del in skušala pritegniti čimveč obiskovalcev-«. Tako je v sezoni 1960/61 dala do konca maja 77 predstav (6 premier in eno ponovitev), medtem ko je Zavod posredoval še 34 predstav gostujočih poklicnih in amaterskih gledališč. Od skupnega števila 197 prireditev (46.668 obiskovalcev), je bilo v Kranju 121 dramskih predstav (15 predstav mesečno), ostalo pa so bile razne druge prireditve, »ure pravljic-« za otroke in 5 koncertov. Poleg tega je zavod v pretekli sezoni organiziral 3 tečaje za gledališke amaterje, nudil pomoč režiserjem pri 12 uprizoritvah amaterskih odrov, pri 16 uprizoritvah oskrbel inscenacijo, pomagal amaterjem pri izbiri repertoarja. Zavod je izdeloval po naročilu kulise in ostale rekvizite za 23 odrov na območju komune oziroma jim izposojal kostume, rekvizite, tekste. Njihovi režiserji so pomagali pri organiziranju klubskih večerov, organizaciji 12 proslav, organizirali so mladinsko gledališče (v tej sezoni uprizorili 1 delo, pet ponovitev) itd. In končno, Zavod ima svoj upravni odbor in umetniški svet. Tako na kratko doslej — a kako za naprej? % Zavod naj postane središče vsega gledališkega ^delovanja v komuni Precej trdno in enotno je mnenje, da bo v perspektivi Zavod Prešernovo gledališče moral postati strokovno in umetniško središče vsega gledališkega delovanja na področju kranjske komune. Toda kako to doseči — tU so si mnenja precej različna. Čeprav več ali manj vsi zagovarjajo načelo kar najvišje kvalitete, množičnosti in upoštevanja dokaj enotnega kulturnega interesa prebivalcev mesta in obmestja, tudi teh načel ne pojmujejo vsi enako. , Ker je bil zavod sprva ustanovljen predvsem z nalogo posredovanja gostovanj, morda najprej besedo o perspektivi le-teh. Gostovanja poklicnih ansamblov so bila, kot sami pravijo, doslej vedno deležna polnega obiska. Te predstave so-v letošnjem letu stale vsaka približno 100.000 din. Poleg 150 din povprečne vstopnine je torej družba prispevala na sedež že doslej ca. 300 din. Za 2 milijona dinarjev so torej lani lahko oskrbeli IS predstav poklicnih ansamblov, z novimi komercialnimi cenami poklicnih gledališč pa se bo predvidoma v novi sezoni zvišal prispevek družbe na sedež kar na 568 dinarjev. S povečanim številom gostovanj zato verjetno ni kaj realno računati. In prav je, da se zato več sredstev vlaga v lastna prizadevanja. • Kulminacija kvalitete — ali fizične zmogljivosti amaterjev? Mnenje, da je dramska skupina Svoboda Kranj prerasla kvaliteto amaterizma, ne more biti sprejemljivo. Kdo je postavil kvalitetno mejo amaterizmu, ko vendar ugotavljamo, da so lahko kriteriji za vrednotenje tako poklicne kot amaterske gledališke dejavnosti le kriteriji vrednotenja umetnostil Ne, to so nevarne diskusije. Res pa- je, da je ta dramska skupina dosegla svoj vrh v nečem drugem. To je kulminacija fizičnih zmogljivosti kolektiva ca. 25 ljudi, če hočejo na svojem delovnem mestu, kjer so polno zaposleni, tudi polno zadostiti svojim nalogam. Mnogi od njih zgodaj odhajajo v tovarne, ponoči zato ne morejo na vaje, z uvajanjem ekonomskih enot je nemogoče zamenjavati delovne turnuse, izostajati z dela, odhajati pogosto na gostovanja, pa čeprav bi posameznik to tudi bil pripravljen utrpeti na lastnem žepu. Jasno je torej, da ta maloštevilna skupina ne more dati več predstav in bolje naštudiranih zaradi teh momentov, a ne zaradi tega, ker bi bila na vrhu zmogljivosti amaterizma. O Predlog: nastavitev poklicnih gledališčnikov Na poti iskanja rešitve je predlog, naj bi v perspektivi nadaljnjih dveh, treh let ustanovili poklicno skupino 6 do 8 gledališčnikov, ki bi skupno z amaterji povečala dejavnost in kvaliteto ter uprizorila letno 8 do 10 premier s ca. 120 predstavami. Iz članov DPD »Svobode« pa naj bi Prešernovo gledališče osnovalo samostojno dramsko družino, ki bi sicer kot celota — Prešernovo gledališče Kranj — še bila član Svobode. Predlagatelji vidijo v tej rešitvi tudi možnost za izboljšanje in razširitev vsega ostalega dela, ki ga je že doslej delno odpravljal Zavod, tako več gostovanj na območju komune, v tem predlogu vidijo garancijo za kvalitetno pomoč dramskim skupinam, klubom, razširitev gledališke vzgoje, možnost samoupravljanja v Zavodu itd. Seveda ob novem načinu finansiranja, ki bi temeljil na pogodbenem razmerju z ustanoviteljem in z naročniki njihovih uslug. Čeprav je še kopica drugih, prbrob-nejših predlogov za izboljšanje dela Zavoda, mislim, da je v tem predlogu vendarle zapopadeno osnovno vprašanje nadaljnjega razvoja Zavoda PG. Zato naj navedem tudi druga mnenja o tem. ^Predvsem — razširitev kroga amaterjev! Mnenje, da amater v sezoni ne more biti angažiran pri šestih ali več uprizoritvah, je utemeljeno. Tolikšno delo amaterja ne more roditi kvalitete. Zato je nujno pri tako obsežnem repertoarju razširiti krog amaterjev, tako da se bodo izmenjavali in bo vsak letnto naštudiral morda le eno, dve, največ tri vloge, te res dobro, a ob tem njegova osnovna zaposlitev ne bi trpela, niti njegov zaslužek. Res lahko poklicni igralci, če so to res kvalitetni gledališčniki, vnesejo v amaterske predstave marsikaj novega, svežega. Toda stalna prisotnost istih ljudi v amaterskem ansamblu bo nujno pripeljala Dramsko skupino Svobode Kranj do nekega ru-tinerstva, ki amaterskemu odru gotovo ni v prid. Morda je boljša rešitev v občasnih goi^')vanjih poklicnih režiserjev in igralcev iz ostalih sio- Na letošnjem grafičnem bienalu razstavljajo številni jugoslovanski grafiki. Tokrat vam predstavljamo enega najnovejših grafičnih listov slikarja in grafika Iva Šubica barvni linorez *Glad«, venskih gledaliških hiš (saj sredstva za to po, vseh izgledih bodo na razpolago!). A če je osnovni namen stalne skupine poklicnih gledališčnikov v tem, da nudijo večjo in boljšo pomoč manjšim amaterskim odrom, zlasti pa pri gledališki vzgoji, pomoč klubom, kolektivom pri prirejanju proslav itd. — potem je to možu o doseči edino le s kvalitetnim kadrom, umetniško in strokovno doraslim tem nalogam, čeprav niti to ni vedno porok za dobr1© delo z amaterji. Naloge, ki se postavljajo takemu kadru, pa so mnogo zahtevnejše kot v poklicnih gledališčih, saj morajo znati režirati, igrati, biti sposobni opravljati kulturno-pedagoško delo itd. Tega se je treba že zdaj zavedati in take ljudi bo težko dobiti, če ne celo nemogoče. Skratka, dobro bo treba še premisliti o vseh možnih variantah, odbrati najboljše, jih kombinirati med seboj. Zlasti pa bo treba razmisliti o tem, kakšne so dejanske potrebe za odpiranje novih delovnih mest pri Zavodu. Ce bo tu zapopade-na predvsem gledališka vzgoja publike, ki bo studiozno in resno zastavljena, delo z mladimi kreativci, kvalitetne usluge režiserjev manjšim odrom, če so potrebe po nastavitvi dramaturga pa morda nekakšnega menažerja za organizacijo kvalitetnih gostovanj itd. — potem bo treba dobiti ti ljudje jasno vezani na Zavod, a zirane kadre. Predvsem pa bi morali biti ti ljudje jasno vezani na Zavod, a ne morda na amatersko Dramsko skupino Svobode Kranj, čeprav s tem ni rečeno, da z njimi ne morejo sodelovati, kadar je to pametno in koristno. Njihova ^osnovna naloga mora izhajati iz širokega okvira pomoči kulturnim žariščem na območju celotne občine. © Večji posluh za želje in interese prebivalcev In končno še besedo o -obisku gledaliških predstav in interesu prebivalcev. Lani je "vsak prebivalec občine 32,4-krat v kinu, na 4,7 prebivalcev komune pride 1 radioaparat, v komuno prihaja 37.180 izvodov raznih časopisov, že doslej je v komuni 477 televizijskih sprejemnikov, 1 aparat na vsakih 92 prebivalcev. Torej tudi 235 prebivalcev povprečno na gledališko predstavo dramske skupine ni tako malo, niti 633 stalnih abonentov, če gledamo na kulturno življenje Kranjčanov kompleksneje. A zakaj ne bi dala dramska družina v sezoni več lažjih del, tudi komedij, če,EOjudj.e to žele! Zakaj ne več kvalitetnih klubskih prireditev* kombiniranih recitacijsko-glasbenih prireditev, ki si jih zlasti žele delavci. Poleg klasičnih gledaliških predstav je tu še vrsta možnosti za širjenje gledališke umetnosti med prebivalstvo. Predvsem pa pri gledališki vzgoji ne bi smeli ostajati le pri deklaraciji, da je potrebna, kajti prav ta nam bo privabljala v avditorij vedno novo in novo publiko. Sicer pa — samoupravljanje v Zavodu, o katerem bi morali začeti resneje razmišljati, in nov pogodben način finansiranja te ustanove, bosta morala spraviti stvari v pravilen tek, kolektiv bo moral poiskati najugodnejše rešitve za nadaljnji razvoj ustanove, da bodo upravičili svoj obstoj in poslanstvo pred kranjskimi proizvajalci, ki ne nastopajo zgolj kot kon-sumenti kulturnih dobrin, temveč tudi kot vlagatelji sredstev za razvoj kulturnega življenja. SONJA GAŠPERŠIČ FILMSKI KLUB STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA-TABOR NJIH D VAJ SET »Ne, prav nič mi ni bil všeč. Preveč reportažno je vse skupaj . . .« »Morda res malo, ampak to ni glavno. Povedal pa nam je toliko novega o poljski mladini med vojno, prikazal razmere, ki jih nismo poznali, da .. .« Potem so se razvneli. Besede, mnenja, proiimnenja. Dvajset mladih ljudi hoče dognati, kaj je v poljskem filmu Likvidacija dobrega, kaj slabega, kaj so hoteli povedati njegovi ustvarjalci in kako so ga razumeli gledalci. Šele pozna ura je prekinila debato. Do prihodnjega tedna. Bil je to samo eden od njihovih vsakotedenskih večerov, odkar so se v začetku marca letos prvič sestali. Fantje in dekleta s področja Stanovanjske skupnosti Tabor v Ljubljani. Skoraj nikakršnega kulturnega življenja in razvedrila ni bilo dotlej v njihovem okolišu. Pa so si nekateri, ki so že bili dalj časa člani ljubljanskega mladinskega filmskega kluba, rekli: zakaj ne bi imeli filmski klub doma? Res, zakaj ne? Da bi mladina dobila vsaj nekaj. Toda kje dobiii prostore? Obrnili so se na Stanovanjsko skupnost. Seveda, pridite! Veseli vas bomo, so tam takoj sprejeli predlog. In so res prišli. Okrog dvajset jih je bilo. Tisti, ki jim je samo gledanje filma s sedeža v kino dvorani premalo. Vsak petek so si izbrali za svoj dan in ustanovili filmski klub kot sestajališče manjšega kroga ljudi, ki jih film resneje zanima. Filmska estetika, filmske zvrsti, razlaga osnovnih strokovnih pojmov pri nastajanju filma, filmski jezik, pogovori o filmih, ki so jih videli, pa še kaj — to je bil njihov letošnji program. Za začetek nikakor ne majhen. Začetno zadrego in nesodelovanje nekaterih sp pregnali tako, da si jc moral vedno kdo ogledati določen film in potem na sestanku začeti debato, ki je postajala iz tedna v teden živahnejša. Klub ne sme biti predavalnica, kjer samo eden govori, drugi pa poslušajo, je bilp njihovo geslo, ki ga tudi z uspehom uveljavljajo. Vendar pa bi bili samo taki sestanki v ožjem krogu premalo. Zato so se lotili dela širše. Vsak teden po ena predstava za najmlajše — tudi po 1S.0 otrok se je zbralo v tesnem prostoru ■— in ena predstava za starejše je bil rezultat tega dela. Ozkotraeni kinoprojektor so si sposojali od predvojaške vzgoje, filme pa od Vesna filma in Sava filma. Sredstva so dobili od vstopnine — po 20 in 50 dinarjev od predstave — nekaj pa so primaknili še iz lastnega žepa. (Požrtvovalnost, ki ji gre vse priznanje.) In načrti? Predvsem: da bi dobili nekaj več sredstev. V Stanovanjski skupnosti so jim že obljubili, da bodo zanje nabavili nov ozkotraeni kinoprojektor. Radi pa bi v jeseni klub tudi razširili, tako da bi postal splošen mladinski klub z večjo dejavnostjo, filmski klub pa samo sekcija. Zato bodo tudi poslali kar štiri ljudi na seminarje. Zveze Svobod v Koper in dva v tečaj za kinooperaterje. (Res hvale vredna skrb za kadre!) Želeli pa bi si še sodelovanje z drugimi filmskimi klubi in pa da bi lahko včasih prišli k njim v goste režiserji, filmski kritiki in drugi, ki se ukvarjajo s filmom. »Naša želja je bila, da bi nekako pritegnili mladino iij to nam je že precej uspelo. Če bo mlad človek stalno v družbi, kjer govorijo o filmu, bo sčasoma spoznal, kaj je dobro, kaj slabo, in bo znal bolje vrednotiti filmsko umetnost. In to je tudi ves namen našega kluba,« menijo Člani kluba. Že dosedanja prizadevanja kažejo, da so se dela resno lotili in vsekakor zaslužijo še večjo podporo družbenih organizacij v svojem okolišu, obenem pa so lahko spodbuda Še za druge, ki bi jih želeli posnemati, saj so pokazali, da se da tudi s skromnostjo in dobro voljo veliko doseči, mladina pa do take vrste klubov, če imajo dobro vodstvo in program, nikjer ni ravnodušna in si jih želi. v. s. ■MAREK EltASKO ■:>.v*‘ PREVEDEL UROŠ KRAIGHER ^ — Idiotka — je rekel moški; ves rdeč je bil od besa. Za lase je vzdignil njeno glavo in jo dvakrat udaril po licu; v hipu je začutila slan okus. — Si nisi mogla najti koga drugega, da bi te razdevičil-? Za ta denar, ki sem ga zapil s teboj, bi si bil dobil pošteno kurbo. Teleta. Niti v teh stvareh vam ni mogoče zaupati. Navlekel si je pidžamo in skočil s postelje. Potegnil je odejo z nje. — Lepo je zdaj vse to — je rekel. — Kot da sem koga ubil. To bo lep prizor. Cez tri ure se mi vrne žena iz Stalinogroda.* In za hudiča niti rezervnega perila ni tu. Kaj naj ji rečem? — Globoko je vzdihnil. — Kaj ti je sploh treščilo v glavo? Saj po tvoji postavici bi morala biti že izkušena cipica. Na kaj si le ti čakala? — Na dež in nate. — Žal mi je, da sem tako vzrojil — je rekel. — Žal, oprosti mi. Moraš mi kako pomagati. V kopalnici je vroča voda... Kaj misliš, se da to oprati? — Brez težave — je rekla. — Se drugačne reči se dajo oprati. Ugasi luč, se bom oblekla. _ Niti nočem gledati — je rekel srdito. Prižgal si je cigareto in se obrnil proč. — Da bi se le še o pravem času posušilo. Ta krava pride in mi bo delala scene do jutra. Jaz bi se pa rad še naspal, jutri me čaka toliko dela____— Sunkoma se je obrnil k nji. — Ampak, na kaj sl ti, do hudiča, čakala? Kaj nisi imela kakšnega dečka? Ne gre mi glavo in mi ne gre ... — Saj sem ti že - povedala: čakala sem nate. — Zdaj mi boš pa še zaigrala sceno, da sem te zapeljal, kaj? Kako ti je sploh, za vraga, ime? Nasmejala se je. — Nobenih scen ne bo — je rekla. Stopila je k njemu in ga poljubila. — Zelo sem ti hvaležna. — Kako ti je ime? Kako naj ti rečem? — Kakor hočeš. Najbolje bo: ljubica. To nima nobene vsebine in lahko porabiš za vsak obraz. Lahko tudi rečeš: mucek. Socka. Srček. Cipa. Cipica. Sonček. To je tudi dobro, ne? Najboljše bo to, sonček. Spoznala sva se v dežju, torej na podlagi hrepenenja. Vse, kar človek počne, počenja iz hrepenenja po boljšem življenju. Ali pa iz moralnega protesta. Seveda, najbolje bo: sonček. Pomagaj mi sneti tole prevleko, bo šlo hitreje. — Poslušaj -— Je dejal. — Zdaj ml Je zares žal. Otopele živce imam, oprosti mi. Morava se še kako videti. Ne gre, preprosto mi ne gre v glavo. — Malenkost. Ne ženi si k šrcn. — Kdaj in kje se bova videla? — Sploh se ne bova videla. Mislila bova drug na drugega. To zadostuje. Ko je oprala posteljnino, Je iztegnila roko k njemu. Servus — Je rekla. — Ime mi je Agnje-'ška. Agnješka Walicka. Boš lahko o meni pripovedoval kolegom. Zdaj mi pa daj dvajset zlotov. — Kaj? — Dvajset zlotov. Za taksi. No, da, seveda. Vsako stvar je treba izpeljati do kraja... Izvlekel je listnico. — Mogoče potrebuješ več? Odkimala je. — Zadosti bo, za začetek. Lahko noč. Ženo pozdravi. Se zmeraj Je deževalo. Nikjer ni mogla najti taksija; hodila Je po praznem mestu. Redko kje se je svetilo okno. »Koliko je neki ura? — Je pomislila. Dvanajst? Kna, * Katovice. (Preimenovanje Je veljalo do 1956). dve?« Glava jo je bolela; šla je z rokami v žepih plašča, mokri lasje so ji padali na čelo. Sklonila se je nad lužo in si v njej umila roke. Potem se je zravnala; minil Je hip, preden so se stotine uličnih svetilk spet uvrstile v ravno črto. Nasmehnila se je. — Je že. — je pomislila. — Je že minilo. Celo bolelo je manj, kot pravijo. Samo ne razumem, od kod ta kri iz nosa ... Pozdravljeno, življenje. Jutri bo gotovo še dež, čez nekaj dni se bo pa zvedrilo. Moški bodo hodili brez suknjičev. Lahko se bo šlo ven v lahki obleki. Pa na sladoled. Ali k Visli. Mogoče se bo lepo odpeljati iz mesta. Zdaj pa je ogabno. Se sence so sluzaste ... Po dolgem času je prišla do doma. Iz veže je stopil neki moški in obstal pred njo. Pjotr je bil. Iztegnil je roke proti njej. V motni svetlobi ulične svetilke se je v njegovi roki zasvetilo nekaj kovinastega. — Ključ — je potiho rekel. — Se štiri ure imava do zore. Naslonila se je na steno. — Me že dolgo čakaš? — Vso noč — je dejal. — Ampak sem vedel, da se boš vrnila. — Koliko je zdaj? Pogledal je na uro. — Tri. — Od kod je ta ključ? — Priboril sem stanovanje — je rekel. — Kako, ne vprašaj. Čudež. Nekdo odhaja čez mejo, nekaj časa lahko stanujeva. — Zakaj ne spiš? — Ne — je rekel. — Sem predolgo čakal. Zaklel sem se, da bom prvo noč tam prebil s tabo. Pojdi že. — Ob sedmih bo že svetlo — Je rekla. — Mogoče še prej. Mogoče že ob šestih... •-Zgrabila ga je za ramo. — Poslušaj, da ti nekaj povem. Lahko da bo zelo bridko, a je boljše kakor laž. Z nekom drugim hodim, že dolgo. Rada ga imam. Nekoč sva se skregala; ravno takrat sem spoznala tebe ... Moraš mi odpustiti. Ce bi ti bilo potem laže, me lahko udariš v obraz. Hočem se vrniti k onemu... — Nanagloma je odrinila njegovo roko: — Vzemi ta ključ in pojdi. Gledala je za njim, kako je odhajal; megla in dež sta dušila odmev njegovih korakov; zdelo se Ji je, da bi jih rada s srcem poslušala, a ni slišala ničesar. Sam je šel po prazni ulici, visok in suh, s sklonjeno glavo, svetilke so podaljševale njegovo senco in zdelo se ji Je, da senca sama drsi čez vlažno praznino. Se zmeraj je — kakor slepec — držal roko iztegnjeno: kadar je šel mimo ulične svetilke, se Je v roki nekaj zasvetilo. Prste si je potisnila v usta vse do grla in jih grizla, da ne bi zakričala; imela je polna usta krvi. Držala se Je hišnih vrat, ker se je naenkrat začel svet majati pod njo. Izginil Je za vogalom, toda čez hip se je spet pokazal in je šel k njej. Na široko je odprla oči in gledala, a ko je bil že čisto blizu. Je videla, da gre k njej Gregor. — Kaj delaš tu? — je izjecljal. Noge so mu klecale; moral se Je oprijeti vrat. — Je prišla? — Je vprašala Agnješka. — In odšla. — Zakaj? — Ljudje so ji povedali, da sem pil, da pijem. Potem sem še v svojem imenu dodal, da bom pil. Vrnila se Je v moževo naročje, da bi ga obdarila s čistimi nežnostmi. In z narahlo shojeno krepostjo. Zdaj ni več kaj čakati. Zdaj Je mogoče piti brez utvar. Umolknil Je. — In vendar Jočeš. — Saj jo imam rad — Je rekel. — Zmeraj Jo bom imel rad. Spet je umolknil. — Gregor — Je hlastno spet začela Agnješka. — Imaš pri sebi pištolo? — Za? — Imaš? — Imam. — Pojdi z menoj — je rekla. — Kam? — Ne daleč, Gregor. Tokrat pa zares blizu. Pojdi. Samo, najprej mi daj revolver. Dal ji ga je. Spravila je težko železo v žep. — Greva — je rekla. — Sem že končala — Je rekla. — In od jutri hočem spati. Hočem, da mama umre v miru. Vzemi to pištolo, je odpeta. Jaz bom zdaj šla, ti boš pa storil svoje. Nič več ne boš čakal nanjo niti se ne boš trpinčil s porazi. Nikamor več se ne boš vpisal, v nikogar ti ne bo treba verjeti. Nihče te ne bo osleparil. Ne oblast, ne ženska. Vse bo ugasnilo. Na, drži. Dala mu je orožje. Brez volje Je vzel. — Samo še to — Je rekla. Da veš, da te imam rada. Poljubi me. Nagnil se je k njej in jo poljubil na lice; njegove ustnice so bile mrzle in trde. Stresla je glavo. — Ne tako — je rekla tiho. — Tako me poljubi, kot da bi ne bila tvoja sestra.. Čakaj, sama te bom poljubila. Poljubila ga je. — Grega — je rekla. — Ne misli na to, da je vsega konec. Misli, da se vse šele začenja. Tisto, kar bi moralo biti življenje: mir, svoboda in tišina ... S snemanja Fordovega filma »Osmi dan tedna-« Sel Je za njo. Hodila sta nekaj deset metrov; zavila sta v levo in prišla na prazno tržnico. Zdaj sta hodila med gajbicami in kupi na pol gnile zelenjave. Nekje je lajal pes. — Sedi sem — je rekla Angijcška. Primaknila mu je skrinjico in sedla tesno zraven njega. Objela ga je. — Gregor — je začela tiho, tako, kakor se govori majhnemu otroku — toliko noči si ti govoril, zdaj poslušaj mene. V tej deželi ne bo kmalu dobro. Vsi smo čakali dneva, ki pa ni prl-Sel. In ga ne bo še kmalu. To bo več kot mesec, več kot leto. Treba je čakati. Treba je imeti moč za to. In najvažnejše: treba je živeti pametno, veliko bolj pametno, kakor se Je živelo doslej. Ne dati se oslepariti; boriti se, braniti se pred svinjarijo. Mogoče bo potem dobro. Imaš moč za čakanje, Gregor? Molčal Je. — Mogoče bo prišla še nazaj — Je rekel. Nasmehnila se je. — In kaj če pride? — Je rekla. — Tvoja povest, ki si mi nekoč govoril o njej, je neumna pravljica za predšolske otroke. In ta ženska? Pride ali pa ne pride. In če celo pride? Vama bodo pa ljudje popljuvali pot od enega k drugemu. Nikoli si ne bosta povedala tistega, kar vaju druži, ih tistega, kar vaju loči. Zmeraj boš mislil nanjo, na njenega moža, na to, kaj se ta hip godi med njima .,. — Dosti — Jo je ustavil. Trenutek nista ničesar govorila. — Vidiš — Je rekla potem Agnješka. Izvlekla je pištolo, nekaj časa se je mučila z varovalko, potem je naboj z žvenketom preskočil v ležišče. — Ti tega ne boš več dočakal — je rekla. — In ko bomo že vsi bolje živeli, boš tl že dokončen nič. Ušiva, zapita cunja, ki v nič več ne verjame in ki njej nihče ničesar več ne verjame. Tvoj čas se je že zaprl. Mrlič boš sredi nas... — Nehaj — je dejal. — Poljsko Je hudič vzel zaradi govorov. Odšla je in tekla čez trg. Potem, na ulici, se je ustavila. Po nekaj minutah Je prišel. — Saj si vendar vedela, da tega ne bom naredil — Je rekel. Skomignila je z rameni. — Seveda sem vedela — Je rekla. — Hotela sem ti samo pokazati, da smo vsi komični s svojimi zgodbicami! Cisto preprosto komični... — Začela se Je smejati. — Zdaj tebe ni več — Je rekla — Pjetreka tudi ne. Samo oni tam je, tisti s svojo ženo iz Stalinogroda. Kakšna neki je? Kalt_. neki je videti ogoljufan človek? Kakšni s videti mi vsi? Ničesar ni bilo. Niti «^ niti nedelje, nikogar. Cisto preprosto nič bilo. Najbolje bo tako misliti. In zdM svoboda. Zasrana, prekleta svoboda. Začela se je smejati in se je smejala naprej: še takrat, ko je že ležala v ^ stelji in prisluškovala, kako dihata oče ^ mati. In zdelo se Ji je, da je soba, to 11165 ' ta svet, da je vse polno samega nJcn6® smeha, ki ga nihče drug ne sliši razen nj • Potem se je začelo svitati. Hitro se je oblačila: ob osmih Je 1® ^ predavanje. Hotela je stopiti v Kuhinj0' _ Ji je prišel nasproti Zawadzki s slovesn®’ obrazom; prst je položil na usta. — Tiho — je rekel. — Ona Se spi- — Kakšna ona. — Marija, moja zaročenka, no ... — Je prišla? — Ti niso starši povedali? — Ne — Je rekla. — Zelo pozno sem J vrnila. . Pogledal Je v njene utrujene oči in posmehnil. . — Snoči — Je dejal. — Zvečer ... — sr6 no se je zasmejal. — In vse, kar so Pra' ljudje, so bile čvekarije. Koliko bi bilo Ijenje znosnejše, če bi ne bilo ljubezni ^ ljudi. Tiho, menda Je že vstala. Midv* Gregorjem sva spala tu, na hodniku. Stopila sta v kuhinjo; dekle je sei tako, da Jima je kazala hrbet, in si Je r®** česavala lase. . w Dekle se Je obrnila in Agnješka se J zdrznila. To je bila prav tista deklica, Ki s Jo takrat s PJotrom našla pri mladem B veku v pidžami. »Takrat sl bila na poS* ^ še bolj nedolžna — je pomislila Agnješka- ^ In oči ima res rjave, prav kakor sem takrat mislila.« — Dobro jutro, kolegica — Je rekla- Marija je dvignila obrvi. — Saj se vendar ne poznava— Je tek — Nič zato — je rekla Agnješka. — se bova pobliže spoznali, pa Si bova l**1 pomagali. , — Ta teden se poročiva — Je pove ^ Zawadzki; obraz mu Je sijal od sreče. Zdaj grem, da opravim vse te zadeve. D0 mi Je tega življenja vsak zase. Čestitaj na® — Čestitam vama — Je rekla. — Poseb tebi. Toliko si se vznemirjal, vidiš? do1iL čustva so le zmeraj poplačana. Saj na * vendar počiva ves ritem sveta. Na svldem iti moram k predavanjem. Zaivadzki in Marija sta se Ji nasmeh11* Pokimala je. Vrnila se je še enkrat v 50 . po torbico. Oče je stal pri oknu in gledal ulico. — Nizki oblaki — Je dejal. — Zdaj ^ dež ves teden... — Obrnil se Je k njej-O bog — je rekel — bog, ko bi že bila Pr hodnja nedelja. Konec. V prihodnji številki naš novi roman: TAJNI POHOD Petorlca Je bila določena in komandant je dejal: »Vi se ne smete bojevati, vendar morate napredovati. Ne smete umreti, vendar morate preiti pot, ki pomeni skoraj gotovo smrt... Mi bi lahko nocoj poslali deset izvidniških skupin, toda po tem mraku lahko samo ljudje, rojeni v tem kraju, pridejo tja, kamor je potrebno. In imamo samo vas petorico. Naj vam bo srečna pot tovariši.. .« Petorlca partizanskih izvidnikov IV. Proletarske brigade je krenila na pot. Njihova odgovornost je bila velika. Treje mest in veliko vasi je čakalo na njihovo poročilo. Brigada je morala točno vedeti, ali prihaja nasproti nemška divizja. Polkovnik Maks — Alfred Kaufman Je poslal po poročnika Tipelskirba. Dejal mu je: »Med nami in partizani so četnišk® enote, ki so jih komunisti razbili pf* Kolašinu. Mislim, da nam bodo slabo P°' magali. Toda mi se ne smemo podati v dolino, če ne vemo, kolikšne neprijateU’ ske moči so pred nami. Pojdite takoj iD zberite podatke .. .« V oklopno vozilo Je sedla petorb® nemških Izvidnikov ... Nasproti si stoje neenake sile. Ne®cl oboroženi z modernim orožjem, nasprbt’ njim izmučeni partizani, ki so razbil’ četniške enote nad Sutjesko. Sredi ®el5 njimi desettisoče četnikov in prek tegs področja se je morala prebijati petori®3 partizanskih izvidnikov. Od poročil vidnikov, njihove Iznajdljivosti in vztrai' nosti Je bil odvisen uspeh IV. Proletarske brigade. Kaj vse so doživljali izvidniki na svojem tajnem pohodu boste brali v naše® novem romanu, ki je pisan na osnovi resničnih doživljajev iz življenja borcev i' Proletarske brigade. Spored RTV Ljubljana za teden od 10. do 16. julija 1961 POHEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK 11. JULIJA -8.00 Dobro jutro! (Pisan 5.10—5.30 Nedomačih — 6.30—6.40 Rekla- 10. JULIJA 5.00—8.00 Dobro jutro( (Pisan 5.00 _ glasbeni spored) — 5.25—5.45 Ne- glasbeni spored) kaj domačih — 6.30—6.40 Rekla- maeJ _oiJq5 uverture in medigre me — 8.05 Zborovske skladbe — g gg oddaja za otroke — 9.00 Emila Adamiča — 8.30 Počitniško zvoki za prijetno razve: popotovanje od strani do strani 8.45 Četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča — 9.00 Junakinje iz Verdijevih oper vam pripovedujejo — 10.15 Zvočna mavrica — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Intermezzo s skladbami Mihaela Rožanca — 12.00 Slovenske na- Zvoki za prijetno razvedrilo — 9.40 Vokalni kvintet Kranjčani — 10.15 Pri jugoslovanskih skladateljih in orkestrih — 11.00 Pevka Ljlljana Petrovič — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Klarinet in saksofon — 12.00 Dobri znanci nastopajo — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna rodne pesmi — 12.15 Kmetijski glasba — 13.30 Pojeta vam Tito reV-^Il5 ObvesXm Tabrna HKneH^ ‘Si pt ;lasba — 13.30 Igra orkester LM siušaiCj čestitajo in pozdravljajo - 13.55 Med simfoničnimi plesi _ 15.15 obvestila, reklame in za-n rapsodijami — 14.30 Prireditve bavna glasba — 15.40 Sergej Pro-Ineva — 14.35 Od Triglava dokofjev: Tri točke iz baletne glasbe k »Romeu in Juliji- — 15.51 Harfistka Pavla Uršič-Petri-čeva izvaja Partito v treh stavkih Alberta Surianija — 16.00 Počitniška zgodba — 16.20 Naši pevci zabavne glasbe — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Igra David Ojstrah — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča — 18.45 Ljudski parla-viensroieiesa — *o.-,u o..*,ment — 19.00 Obvestila, reklame rga — 19.00 Obvestila, reklame jn zabavna glasba — 19.30 Radij-n zabavna glasba — 19.30 Radij- skl dnevnik — 7°nn 7.hnr Giin- Ohrida — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Iz filmov in glasbenih revij — 16.00 Naši popotniki na tujem — 16.20 Mojstri instrumentalne igre in koncertnega petja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Šoferjem na poti! — 18.00 Scene iz Boltovega Mefistofelesa — 1O0 S knjižnega skl dnevnik — 20.00 Ponedeljkova panorama — 21.05—22.50 Simfonični koncert Zagrebške filharmonije — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. 30.00 Zbor Glin ther Arndt poje nemške ljudske pesmi — 20.30 Radijska igra — 21.33 Mihovil Logar: Arija za violino in godala — 21.38 Zvočni kaleidoskop — 22.15 Melodije iz stoletij — 23.05 Plesna — 24.00 Zadnja poročila petih glasba 12. JULIJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 »Poštarček v mladinski glasbeni redakciji« — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Ritmični Intermezzo — 9.00 Vsaka ura ima svoj zven — 9.28 Igrajo slavni pianisti preteklosti: 2. Eugen D’Albert — 10.15 Zabavni potpuri — 11.30 Deset minut iz naše beležnice — 11.50 Bela Bartok: Rapsodija za klavir in orkester — 12.00 15 minut s triom Avsenik — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pisan spored slovenskih narodnih in domačih napevov — 13.55 Glasbeni desert — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Instrumentalna medigra — 14.40 Pesmi srbskih in hrvatskih avtorjev — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Janez Krstnik Novak: Figaro, scenska glasba k Linhartovi komediji »Veseli dan ali Matiček se ženi« — 16.00 Koncert po željah poslušalcev — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku — 18.00 Veliki orkestri tega tedna — 18.30 Drobne skladbice Borisa Kovačiča — 18.45 Šport in športniki — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Majhna prodajalna plošč — 21.00 Antonih Dvofak: Jako- 13. JULIJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Križem po današnji slovenski klavirski glasbi — 8.30 Oddaja za cicibane — 9.00 Naš zvočni magazin — 10.15 Iz komične opere E. Wolf-Ferrarlja: Štirje grobijani — 11.00 Zborovske skladbe Antona Lajovca — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba — 12.00 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Popularne orkestralne melodije — 14.05 Radi jih poslušamo — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 pihalni orkester JLA — 16.00 Veliki plesni ansambli — 16.20 Solisti ljubljanske in mariborske opere — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Četrt ure z orkestrom Alfredo Antonini — 17.30 Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru — 18.23 Glasbene miniature s sporedov Britanskega radia — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Glasbena medigra — 20.50 Literarni večer — 21,30 Matija Bravničar: Prva simfonija — 22.15 Nočni akordi — 22.45 Albert in zaključek oddaje. binec, prizori iz opere — 22.15 Moeschinger: Prva -!0"3*3 za Zaplešite z nami! — 22.50 Lite- violino in klavir — 83.05 Plesna rarni nokturno — 23.05 Nočni glasba 14. JULIJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan 'glasbeni spored) — 5.25—5.45 Ne. kaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Stanko Premrl: Štirje pastorali — 9.00 Med arijami in dueti — 10.15 Z melodijami okrog sveta — 11.00 Plesni ritmi v koncertni glasbi — 11.40 Otroci pozdravljajo — 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Klavir v ritmu — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Ansambel Srečka Dražila igra slovenske narodne pesmi — 13.55 Znamenite basovske arije — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Popevke na tekočem traku — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Poje Komorni zbor RTVL — 16.00 Športni tednik — 16.20 Godalni in vokalni zabavni ansambli — I7.no Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas — 18.00 Hitri prsti — 18.15 Ljudska glasba raznih dežel — 18.45 Iz naših kolektivov —19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester Rapha-ele — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del An-tonina Dvofaka — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči — 22.35 Moderna plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Od Save dc Morave — 24.00 zadnja poročila in zaključek oddaje, SOBOTA 15. JULIJA 5.00—8.00 Dobro Jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Ham-mond orgle — 9.00 Ura romantične glasbe — 10.15 S sprejemnikom na dopust — 11.00 Po svetu jazza — U.J0 Za ljubitelje popevk — 12.00 Nekaj novih posnetkov iz Zagreba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Po domače — 12.45 Godalni orkester — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.00 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Orkester Marty Gold — 16.40 Moški zbor »Zarja« iz Trbovelj — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Orgle in orglice — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Prizor iz 1. dejanja opere Gioconda A. Ponchiellja — 18.20 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Na Gorenjskem Je fletno... — 20.20 Radijska komedija — 21.07 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA 16. JULIJA v > 6.00—6.30 Jutranji PozdfLjr«l(! 6.30 Reklame — 6.40 V ^ ^ •' ritmu z majhnimi ans„^iS(> 7.15 Francis Popy: orlf"(1ar suita — 7.30 Radijski kol®)*!® prireditve dneva — 7-35 paVO’ orkestri in naši pevci jijsK5 glasbe — 8.00 Mladinska / .„ igra — 8.30 Iz albuma sk* otroke — 8.45 Četrt ure 9 ^ strom Norie paramor ~~ ,, zabavno glasbo v novi .piis0 9.53 Marjan Kozina: Tri P jjo” ne pesmi na besedila L fjši ■'' — 10.00 Se pomnite, to doIr> — 10.30 Dvajset minut ? čem tonu - 10.50 NedeU5* t<,l^ tineja - 11.40 Silv° r Razcveteli kosovski * 12.00 Naši poslušalci če O0']} pozdravljajo — I. — 13' ^ I3' t stila in zabavna glast3a j ufex Za našo vas — 13.50 F° stri m velikimi zabavnimi °r .jtai0«,« 14.15 Naši poslušalci ^ pozdravljajo - H- "V 'nio^s klame — 15.30 Mal n®" - 16.00 Igrainf» «- melodij - 16.00 Igra«" „ 9 — 17.00 Športno popoldn Obvestila, reklame m. (jpe/ x glasba — 19.30 Radijsk1 vse jj — 20.00 Zabavni zvoki 21.00 Športna poročila Življenje velikih roma.joB jV 22.15 Plesna glasba iz dest Musorgski: Odlom«1 Zsd<” re Hovanščina — 24-poročila in zaključek •Mogvito... ■ kratkim so se vrnili ‘talije Štirje kajakaH, čla-l) njakaškega kluba Soških v ektrarn, ki so se udeležili e‘ifcega mednarodnega tekmovanja v Meranu. Tiho so o. kakor so tiho tudi Osli. Brez hrupa, brez ko-oltarjev. Skromni fantje P® 3o prinesli pod pazduho toraj meter visok pokal Jodsednika italijanske vla-e' Pravijo, da je dobrih pet dogramov srebra v njem; dodamo k temu še to, da e /e zanj potegovalo 147 ojooljših tekmovalcev iz p*tih držav (med njimi tudi *to^ni prvak!), potem je naših kajakašev toli-0 bolj razveseljiva. sem torej, vse lepo! čud/t^ Pa pos^u^te in se No stene tega prehodnega ™^5lo so po lepi dobri na-®ai vgravirana imena zma-® vttlh moštev. Prvič ga je .Votila državna reprezen-n nc® Nemčije, drugič držav-Teprezentanca Avstrije, etjič pa — kajakaški klub ..^dihalnega športnega akti-11 Soških elektrarn... i . Pa recite, če ni sreča, da "talno v Jugoslaviji poleg mm^azličnejših državnih re-^zentanc, ki potujejo na Se strani in se na vse kriplje pe'lajo, da bi si kje prižre- medaljo, sindikalne športne ak- j. VblCl y;Da, da “u< prav zares je sreča, ‘mamo poleg Brodarske r e.2e> W ni zmogla finansi-v 1 ‘n poslati reprezentance Soč°^em! irnenv, tam doli ab . ki l^di še nekaj elektrarn, na [.rany° ugled Jugoslavije prireditvah v Usi 4 ^ omogočajo svojim rg^bencem, da se teh pri-ir. ^udeležujejo! niah če bi PO takih izkuš-Pa h- naPraviti zamenjavo, švn za razvoi kajakaškega ni zadolžili kar elektrar-0fl’®.r°darska zveza pa naj SL e3 Prevzame skrb za pre-,°z električno energijo?! ^ mpaic potem. bi bilo pri najbrž precej temno,... e enkrat: Sonce, voda... 4]P°£itniški dom podjetja pj°Uor<< je med najlepšimi v ČUti™U' ^oda delavci se po-1» Prijetno ne le zaradi, tm* i.S°k in Zcpe jedilnice, dnlnx zato, .ker se ne niš(as^°- Imajo lepo bali-PeJp na katerem večer za nastopajo, »nasprot-iru*' Po prihajajo tudi iz doniov, kjer tega ni-hiJJj' Imajo žoge, plavalne lne’ Pred kratkim so do-se Motorni čoln, s. katerim pa vozijo na iziete, povedali Še Sj? da vsekakor želijo ... Kakšno jadrnico, maske bj f Uvodni ' ribolov... Ko fie|ee bilo vsepovsod tako! da 0bisk ob morju pove, Sojpg 2eJo malo počitniških ž°0e> da 0 dru3ih Pio. f,nib šploh ne govori-kujej °nekod kaže, da priča-ia se0h°d dopustnikov le to, hab°do na dopustu dobro tofjj j1' Seveda, tudi kopali, 'HezniT0 pa stvar posa- 7hahfi?,ninimo si letošnje po-že glv^ivosft pa se na njih Krat nekai naučimo! ži I 1 o VI. ŠPORTNE IGRE ZSŠA ELEKTRE ................................................................................................... BILO BI NEPOŠTENO, CE NE BI TAKOJ NA ZAČETKU OMENILI 1 g PRASTARE RESNICE, DA IMA VSAKA MEDALJA DVE PLATI. = PRED DOBRIM LETOM SMO PISALI O SKUPŠČINI ZVEZE SIN- 1 jg DIKALNIH ŠPORTNIH AKTIVOV ELEKTRE IN TAKRAT ZABELE- g H ŽILI PRECEJ PIKRIH UGOTOVITEV NA RAČUN RAZPRAVE, KI SE g H JE SUKALA PRETEŽNO OKROG OSNOVNEGA VPRAŠANJA: ALI 1 H NAJ PODJETJA ELEKTROINDUSTRIJE ŠE SODELUJEJO NA ŠPORT- g = NIH PRIREDITVAH ELEKTROGOSPODARSTVA ALI NE? KAKOR 1 §g JE BILA TAKRAT STVAR BOLEČA IN JE VRGLA PRECEJ ČUDNO 1 M LUC NA ODNOSE ZNOTRAJ TE ŠPORTNE ORGANIZACIJE, PA SE g g JE PO DOBREM LETU DNI POKAZALO, DA JE TISTA NESLAVNA 1 g ODLOČITEV VENDARLE OBRODILA KORISTNE SADOVE. ŠPORT- g g NIKI ELEKTROINDUSTRIJE SO NAMREČ (MORDA PRAV NA- | g VKLJUB!) V OKVIRU AVTOMACIJE USTANOVILI SVOJE IGRE, V g g KATERE SO ZAJELI NEPRIMERNO VEČJE ŠTEVILO LJUDI, KAKOR g H POPREJ, KO SO SODELOVALI V ELEKTRI. ' g POTEMTAKEM NISTA OSTALA SAMO VOLK SIT IN KOZA g g CELA, KOT PRAVIMO, AMPAK LAHKO ZAPIŠEMO, DA STA SE NA g g SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO OBA LEPO POREDILA, RAZBURJENI g g DUHOVI PA SO SE POMIRILI. ZDAJ BI BILO SAMO ŠE ŽELETI. g g DA BI NEKDANJI RIVALI NAŠLI SKUPEN JEZIK IN SI V ŠPORTU g f§ SPET SLOŽNO POMAGALI. g illllllllllllllllllllllllll!llllll!llllllll>llllllllllllllllllllllllllllll!lllll!l!lllllllllllllllllll|l|l|ll!l|l||||||||||||!llll||||l!l||!l|||!l!l||!l|||||||ll!||||||||l Prijazno mesto ob Krki je bilo preteklo soboto, nedeljo in v ponedeljek podobno enemu samemu, velikemu, slavnostnemu prostoru. Toliko, zastav in praporov, kolikor jih je med otvoritveno povorko vihralo po novomeških ulicah in na velikem stadionu bratstva in enotnosti, redko vidiš v tej dolenjski metropoli. In potem, ko so se pričela tekmovanja ter so paradne uniforme zamenjali pisani športni dresi, si na vsakem koraku srečaval fante in dekleta z velikim emblemom Elektre na prsih, barve so se prelivale in marsikak novomeški delavec kar ni mogel verjeti, da to niso nikakršne državne reprezentance, pač pa preptosti delovni ljudje, sidikalni športniki, taki, kakršen je tudi on. Pa vendar, je na tihem pomislil: kolikšna razlika! Včasih slišimo besede: češ kaj pa so sindikalnim športnikom potrebni dresi? Namen športa v delovnih kolektivih je vendar rekreacija, le-ta pa je prav tako učinkovita, če nastopaš v pisani majici ali pa brez nje, v enotnih dresih ali pa v . kopalkah, z zastavami ali pa brez njih! Kakor se zdijo te besede tehtne, ko jih poslušaš sedeč za delovno mizo v zakajeni sobi, kjer premlevajo, kako bi kar najbolj koristno porabili skromna sredstva, pa postanejo ohlapne, brez mesa in kosti, brž ko vidiš dve ekipi mladih deklet v živobarvnih dresih, kako se na lepo urejenem igrišču za odbojko, ob navdušenem spodbujanju gledalcev, zagrizeno borijo za zmago. Res, rekreacija je lahko* prav tako koristna brez zunanjega obeležja, toda prav tako je res, da ljudi, ne pritegneš v šport samo z lepimi besedami, samo z apeliranjem o koristnosti in potrebi. Če bi bilo tako, potem bi ne potrebovali nobenih organizacij za množično udeležbo v športu, kajti ljudje bi si že sami poiskali najprimernejših oblik. Mi pa iz leta v leto ugotavljamo prav nasprotno, namreč da je udeležba delovnih ljudi v športu premajhna, mnogo premajhna, da bi na športnih igriščih ustvarili vzdušje, ki bi samo prepričevalo in vabilo. Kdor je prisostvoval športnim igram Elektre, je to nemo propagando najbolj občutil. Začutil je, da sodelovanje v športu ni samo koristno, ampak tudi lepo. Človek bi kar odvrgel suknjič in z njim nekaj let ter se pomešal med to pisano množico vedrih ljudi v modrih, rdečih, belih majicah in bi z njimi tekal po drobnem rdečem pesku, prepreženem z belimi črtami. »Nam ne gre za rezultate,« — pravi predsednik Elektre tov. Kern, »čeprav le-ti pridejo sami po sebi. Bolj nam je za tisto pravo športno vzdušje, ki naj pri ljudeh vzbudi veselje do športa. Lahko rečem, da so naše vsakoletne igre že postale nekakšen praznik elektrogospodarstva, ob katerem se zberejo delovni ljudje iste stroke iz vse Slovenije. Prav zato se trudimo, da bi te igre vsakokrat pripravili kar najbolje, tako, da bi vsem udeležencem ostale v spominu kot velik, resnično lep dogodek.« IGRE NAJ SPODBUJAJO ... Vsako leto posname kino-amaterski klub Elektre celotno prireditev na filmski trak. Ta dokumentarni film v kolorju potem kroži po vseh kolektivih, kjer ga predvajajo, da bi tudi tisti člani, ki so ostali doma, V pičlih dvajsetih minutah vendarle doživljali s tistimi, ki so imeli to srečo, da so se iger udeležili. RUDOLF KERN, DOLGOLETNI PREDSEDNIK ELEKTRE: »NAM NE GRE ZA REZULTATE, AMPAK ZATO, DA BI VKLJUČILI V ŠPORT CIM VEČ DELOVNIH LJUDI . . .« Pravzaprav je nerodno reči, da so imeli srečo, kajti iger se lahko udeleži vsak, ki... Trenutek! Preden dokončamo stavek, povejmo da teče pod okriljem Elektre športno življenje v osnovnih športnih aktivih preko vsega leta. Tu so conska tekmovanja, tu so prijateljska srečanja med posameznimi aktivi, tu so končno tudi številna medobratna tekmovanja in treningi znotraj aktiva samega. Kdor je torej vse leto marljivo sodeloval in dosegel dobre uspehe — ta ' zastopa svoj kolektiv tudi na letnih in zimskih igrah. Potemtakem ne moremo govoriti o sreči, pač pa o tem, da -so te igre marljivim nagrada, drugim pa izpodbuda k bolj načrtnemu in rednemu športnemu udejstvovanju. »Pri nas na "Elesu imamo okrog dve sto štipendistov,« je dejal tov. Kern. »Med njimi je prav gotovo toliko dobrih športnikov, da bi lahko sestavili vse ekipe pretežno iz njih. Verjetno bi prinesli domov sicer precej po-. kalov, hkrati pa bi zadušili' zanimanje med tistimi uslužbenci,, ki so športa najbolj potrebni. Zato smo menili, naj štipendisti sodelujejo na študentskih prireditvah, naše pa naj bodo namenjene delovnim ljudem, ki nimajo druge možnosti za športno izživljanje kakor v Elektri.« ZNANCI POSTAJAJO PRIJATELJI Pred časom, po tistih burnih razpravah o odcepitvi športnikov elektro-industrije in po nekaj kritikah, ki so bile zapisane na račun Zveze sindikalnih športnih aktivov Elektre, pa še ob novi splošni usmeritvi, da se šport prenese čim bolj v komune, so se v upravnem odboru Elektre celo spraševali, ali ne bi zvezo razpustili. Na vso . srečo pa je govorilo toliko argumentov zoper’ta Usodni korak, da so ga brž postavili ad acta. Kar se tiče sodelovanja v komuni, je to sodelovanje že zdaj tako tesno, da bi ga ukinitev Elektre prej oslabila kakor povečala. Gre pa še za nekaj drugega: Na vsakoletnih srečanjih Elektre se zberejo ljudje iste stroke iz vse Slovenije, tu se med seboj bolje spoznavajo, tu se sklepajo poznanstva* in prijateljstva. Marsikak delavec ali uslužbenec se prvič usede s svojim direktorjem ali predpostavljenim za isto mizo v prijateljskem pomenku kot enak z enakim ali celo kot boljši. To prijateljski osebni kontakt pa obrodi kasneje tudi na delovnem mestu več medsebojnega razumevanja, boljše odnose, lažje sporazumevanje. In ko se mora podjetje ali obrat obrniti na sosednje podjetje po strokovno pomoč ali uslugo, dvigne Janez slušalko in ne onegavi službeno in uradno, ampak reče preposto: »Ti, Tone, ma-donca, tle bi potrebovali, daj no ...« In Tone, če se le da, ne bo pustil Janeza na cedilu. Ze zato ne, ker sta si tovariša. Dostikrat se pripeti, da pogovor za mizo ne teče o športnih dogodkih tega dne, ampak o gospodarskih aktualnih problemih, o tem, kako so nekje uredili, kako reč ali kako bi se jo dalo kar najbolj pametno urediti. Postalo je skoraj pravilo, da se iger udeležujejo vsi direktorji z glavnim direktorjem na čelu, pa predsedniki upravnih odborov, in predsedniki delavskih svetov. Ali se je treba potem čuditi, če samoupravni organi in upravna vodstva podjetij, kadar doma. razpravljajo o športu, kažejo zanj dovolj razumevanja? INVESTICIJE, KI SE ROGATO OBRESTUJEJO Predsednik nekega delavskega sveta mi je dejal: Spočetka se nam je včasih zdelo, da nekoliko preveč lahkomiselno zapravljamo denar, ko ga dajemo za športne namene. Zdaj pa smo se prepričali, da so to dobro naložene investicije, ki ®SP TEHNIČNI VODJA MILOVAN MI-HORKO: NA PODROČJU ŽENSKEGA ŠPORTA SMO ŽE PREBILI LED. ŽDAJ SI 3PMO PRIZADEVALI, DA BO NA PRIHODNJIH IGRAH: SODELOVALO SE VEČ DEKLET . . .« se bogato obrestujejo. Lahko trdim, da imamo pri nas zdaj mnogo manj poškodb in manj izostankov, odkar se ljudje več ukvarjajo s športom. Posebno občutno se to pozna pri ženskah, kjer smo imeli poprej največ izostankov.« Do takih , in podobnih zaključkov so prišli samoupravni in upravni organi tudi v drugih podjetjih in obratih. Zaradi tega si je vodstvo Elektre zadalo kot eno svojih najvažnejših' bodočih nalog: izgradnja športnih objektov ob vsakem obratu, ob vsakem podjetju! Če ne drugega pa vsaj skromno igrišče za odbojko, balinišče in tiste najpotrebnejše naprave, ob katerih bi sleherni zaposleni našel možnost za zdravo razvedrilo. Pri Elesu pa pripravljajo načrte še za zgraditev rekreacijskega centra ob Zbiljskem jezeru. V sodelovanju z medvoško občino naj bi v prvi: fazi zgradili kegljišče, balinišče in igrišče za odbojko, kasneje pa tudi čolnarno. Načrtov za bližnjo prihodnost, dobre volje in razumevanja je torej dovolj. Morda bo kdo ob vsem dejal: »Lahko njim, ko prodajajo kilovat po sedem diparjev!« Že res! Zrno resnice je gotovo v teh besedah. Toda, prijatelji, roko na srce: koliko podjetij je pri nas, ki se prav tako ne morejo pritoževati nad materialnimi težavami (ali ki se vsaj do zdaj niso mogla!) pa niso storila za šport niti drobec tega, kar bi lahko! ; Ne gre samo za materialne možnosti, gre predvsem za dobro voljo in za razumevanje! Če je tega dovolj, se tudi možnosti slej ko prej najdejo! UDELEŽBA ICO »Z« Letošnje VI. letne športne igre - Elektre po številu nastopajočih niso bile ravno najmočnejše. Udeležilo se jih je okrog 800 tekmovalcev in tekmovalk, medtem ko jih je bilo na lanskih čez 1000. Upravni odbor je namreč mnenja, da za tako veliko število udeležencev iger ni mogoče dobro organizirati niti zagotoviti primernih prenočišč. Zato je letos sklenil, da lahko vsak kolektiv pošlje samo po eno ekipo za vsako disciplino. Odzvalo se je vseh 36 podjetij oziroma obratov! Zgodilo se je celo, da je na primer HE Hubelj, ki zaposluje 12 ljudi, poslala na igre kar. 11 tekmovalcev, tako da so morali dati na njihova mesta ljudi iz ostalih pogonov; HE Medvode je zastopalo polovico zaposlenih, Eles pa 35 od skupnega števila 120 zaposlenih. Podobno je razmerje tudi v drugih kolektivih. Se pred nekaj leti je na športnih igrah Elektre sodelovalo po šest ali osem žensk, letos pa se je ta številka že močno približala stotici! Med njimi naj omenimo samo Ivanko Ušaj, ki je nastopila tudi v moški štafeti in v svoji predaji v moški konkurenci prva predala štafetno palico! Kaže torej, da je vodstvu Elektre uspelo prebiti led na področju ženskega športa in bomo iz njihovih vrst kmalu dobili ne samo lepo število športnic, ampak tudi mnogo dobrih med njimi. To pa je uspeh, s kakršnim se lahko pohvali malokatera športna organizacija! ORGANIZACIJA NA VIŠKU Koliko velikih in še več drobnih, na prvi pogled nepomembnih stvari Je potrebnih ob organiziranju tako velikega srečanja, na tem mestu pač ne moremo naštevati. Vsega tega se niti večina udeležencev samih ne zaveda; pač,' opazili bi vse te številne malenkosti šele takrat, če ene izmed njih ne bi bilo. Tako lahko zapišemo samo, da so si organizatorji pridobili že tako bogate izkušnje, da so njihove igre brez dvoma najbolj organizirana športna manifestacija pri nas. Za uspeh letošnjih iger pa gre — poleg dolgoletnim športnim delavcem Elektre in Elektro-Novo mesto, ki je izvedel organizacijo letošnjega srečanja — v nemajhni meri zasluga tudi predstavnikom Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, ki so nudili prirediteljem vso pomoč in razumevanje. Mimogrede v ilustracijo: da so zagotovili potrebno število'postelj, so jih ‘ morali pripeljati celo iz Črnomlja! IN NE NAZADNJE — DRUŽABNOST... Še bi lahko pisali o letošnjih igrah Elektre, pravzaprav bi morali omeniti še toliko stvari, pa nam prostor ne dopušča. Zato samo še besedo o nečem, kar pogrešamo na številnih športnih prireditvah, še prav posebno pa na sindikalnih: to je družabnost na kulturni višini! Prijeten večer ob bazenu v šmarjeških toplicah, izlet v Gorjance, ogled zanimivosti, vse to pa v prisrčnem, tovariškem vzdušju brez prelivanja . alkoholnih pijač — je morda tisto, nad čemer bi se organizatorji drugih sindikalnih športnih tekmovanj lahko najbolj zgledovali. Kajti, naj bodo športni rezultati še tako zavidljivi, udeležba še tako množična — brez kulturne družabnosti po končanem tekmovanju, je uspeh srečanja le polovičen. VI. letne igre sindikalnih športnih aktivov Elektre v N^Vem mestu po-rnenijo tudi na tem področju lep prispevek. O tehničnih rezultatih tekmovanja pa prihodnjič! , MILAN MAVER . ' nh^1! 'iimiiiiii — Oprostite, ali mi š lahko poveste, kateri šo- g tor je od tovariša direk- §f tor ja? mlms-L 'ti — Sa, mislim, da mi je uspelo najti mesto, kjer so lani taborili sosedovi! I. I ■ ' — Ah, končno spet enkrat sam v naravi! m 1 1 T'"-^ — Vež, žena, pravkar premišljujem: ali ni čudovita ta sprememba od vsakodnevnih opravil! HUMORESKA ZIKA ZIVULOVIC-SERAFIM: Spor z novo generacijo Če ne bi prišlo novo leto, bi se prav gotovo ne spoznal podrobneje z lastnim sinom. Kaj naj napravim? Potujem po deželi, iščem humor, ves predan služim višjim interesom, pozabil pa sem na svojega lastnega otroka, na njegov duševni razvoj. Samo včasih, na osnovi pritožb njegove babice in matere, prevzamem vlogo sodnika za prekrške, kot izvršni organ uporabim vzgojna sredstva, ki jih moderna pedagogika izrazito ne priporoča. Res je, da: to opravljati v premorih med dvema potovanjema. Čeprav sem zelo pazljiv v kontaktih te vrste z njim in si prizadevam, da ostro ne fauliram, se najina srečanja končajo nerešeno. To me pripelje do besa. »Poslušaj,« vpijem, da se trese vsa hiša, »ali me boš poslušal ali ne?« ' i - »Kompromisi so, .ata,« odgovarja mirno »edini pogoj, da se med eno in drugo stranjo v svetu ohrani mir.« Nisem bil toliko pozoren na tako iztirjanje družinske diskusije, ki je zašla nd zunanjepolitičen teren. Posumil sem v njegovo tetko, ki dela v nekem institutu in se ukvarja s temi problemi, da ga je napotila na način obrambe, ki bi mi zaprl sapo. No, naj začnem od začetka. Incident se je razvil na osnovi spora najstarejšega in najmlajšega člana družine. Povod je bila — novoletna jelka. »Kupiti moramo še badnjak,« je predlagala njegova babica. »Daj no, mati« se je oglasil iz kota, kjer je urejal neke kockice, »ti vedno govoriš o bivših stvareh, da se pogosto čudim.« Babica me je trpeče pogledala. »Lahko bi nekoliko bolj pazil na čustva svoje babice,« sem mu vrgel. »A zakaj ni ona pazila na moja čustva, ko mi ni hotela .kupiti žoge?« je dodal meni siti. »Antikrist!« ga je ocenila babica. Spomnil sem se nekaterih njenih tajnih poskusov v prevzgoji tega paglavca. »Sinko, kaj je to bog?« ga je vprašala. »TO je tisto, kar se psuje,« ji je odgovoril vnuk. Potem smo se pogovarjali o novoletnih darilih. »Dobro, kaj naj mu kupimo?« »Hlačke, te so mu že prekratke,« je rekla babica. »Puloverček« je dodala mati. »In čeveljčke« je rekla tetka. »Nočem,« je odklonil energično sin. »Kako to?« »Vse to mi morate tako ali tako kupiti, zato ni darilo,« nam je pojasnil malomarno in z razširjenimi rokami. »A kaj bi rad?« sem ga vprašal:- »Ti bom že napravil spisek,« me je mirno obvestil in sestavil novo figurico iz kock. To me je razjezilo. »Kaj -ne poveš!?« Poglej ga buržujčka!« »Danes ni buržujev. Vsi trii delamo,« me je poudarjeno poučil o stanju razrednih razmer v deželi. Gledal sem ga z razširjenimi očmi. »če boš nadaljeval diskusijo,« je strupeno dodala babica, »ti bo še citiral Marxa.« »In Engelsa«, je dopolnil sin. Vstd so se mi široko odprla. »Odkod veš zanju?« sem komaj prišel k sebi. »Babici se moram zahvaliti za to,« smo slišali pojasnilo. »Kako?« se je dvignila babica. »Peljala si me do vodometa. Ta trg se tako imenuje.« V sobi je nastala tišina. »Kaj vse ima v tej glavici.« Tetka poskuša razgovor preusmeriti. »Kaj bi kupili očku za Novo leto?« ga je nežno vprašala. »Luksan!« (mazilo proti izpadanju las) se je oglasil odgovor, kot bi ustrelil s topa. Pogledal sem namrgodeno. Ostali so držali roke pred usti. Sin me je skromno gledal. Preskočil sem žalitev kot takten moški. »Poglejmo, kaj bo z jelko,« sem prešel na drugo točko dnevnega reda. »Samo nikar ne obesi tistih aviončkov od prejšnjega leta,« se je oglasil njegov opomin. . »Kako?« nisem razumel. »To so zastareli tipi. Svet se spreminja. Ali ni TY-114 ali boeino 707?« me je vprašal žarečih oči. »Tudi to veš?!« sem zajecljal. »Saj nisem tisti Veljko, ki ne razlikuje Chevroleta od Stude-ba.ckerja,« je prezirljivo zamahnil. Gledam ta spokojni obraz. Kakšna je ta generacija? Dvi-. gnila bo ta planet v zrak, ali... V vsakem primeru sem zbegan. 2 — 3 4 5 Sl 6 ? 3 n 9 10 n 12 13 15 16 17 rt 18 m a. ... . [ 20 21 ■ 22 21 31 2.4 m 25 an 2? 28 m 29 -■ 30 m 31 32 33 M ; 35 36 3? ŠT 39 40 41 45 Križanka št. 25 Vodoravno: 1. prozorna snov, 6. ime mnogih rimskih cesarjev, 11. predlog, 12. požrešnež, 15. enaka soglasnika, ■ 18. trinajsti ali. petnajsti dan v mesecu po starorimskem koledarju, 18. vrsta nizke omare, 19. samec domačega goveda, 20. podkožna maščoba, 22. sukati, zvijati, 23. jezero v Afriki, 24. tuja črka, 25. kemični simbol žlahtnega plina, 26. bodica, 27. splet las ali cvetja, 29. približen opis, 31. del pohištva, 34. vzvišena lirska pesem, 35. neunten, 37. nade, 38. časovni veznik, 39. ropar, 41. veznik, 42. prevarant, 43. gostilniška družba. Navpično: 1. uradni akt, 2. veznik, nasprotja in izjeme, 3. sosednja soglasnika, 4. zaščitna prevleka, 5. spona, 6. južnoame- ' riško .pogorje, 7. starogrška boginja zemlje, 8. vrsta žita, 9. agregatno stanje snovi, 10. sinj-ska viteška igra, 13. grška črka, 14. opazovati, gledati, 17. izbrana družba, 19. afriška plemenska skupina, 21. votla in utežna mera na Vzhodu, 23. rastlina, iz katere izdelujejo sladkor, 27. metalurško gorivo, 28. malik, 29. Avar, 30. vas, naselje, 32. nevarno mamilo, 33. okenca, 35. oddelek starorimske konjenice, 36. mutast, 39. enaka soglasnika, 40. začetnici priimka in imena našega največjega umrlega pisatelja. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. narval, 6. sfinga, 11. or, 12. dramatik, 15. OM, 16. nak, 18. ataman, 19. eta, 20. aker, 22. Eros, 23. klin, 24. bas, 25. an, 26. tri, 27. oves, 29. otip, 31. atol, 34. sel, 35. proton, 37. asi, 38. in, 39. treniram, 41. to, 42. reptil, 43. etamin. OBVESTILA BRALCEM DELAVSKA ENOTNOST Te dni smo prejeli pismo iz sindikalne podružnic« TOVARNE KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNE VITANJE. Pisal nam ga je predsednik sindikalne podružnice tov. Anton Dimnik in obenem poslal še dodatne naročilnice z® tri nove izvode našega lista. Pisma smo bili zelo veseli- A njem nam je namreč razložil, kako je uspel sam spodbudit* zanimanje za naš list. Objavljamo ga v celoti, ker upam0’ da se bodo po njem zgledovali tudi ostali naši sodelavci bt sindikalni odborniki in želi prav toliko uspeha kot on, bi mu moramo na tem mestu izreči za njegovo delo in prizadevanje vse priznanje. Tole nam piše: »•Lani sem bil izvoljen za predsednika sindikalne podružnice. Tedaj je bilo pri nas samo sedem naročnikov na De' lavsko enotnost. To se mi je zdelo zelo malo, saj nas 3e zaposlenih v naši tovarni 146 delavcev in uslužbencev. Kadar koli sem imel čas, sem se s člani pomenkoval o našem lis*0 in jih opozarjal na članke, ki jim koristijo kot samoupravljavcem, dobrim gospodarjem in članom sindikata. Tile osebni stiki so rodili uspeh. Število naročnikov se je večalo iz dneva v dan. V samoupravnih organih, to je v DS in V®’ so vsi naročeni na naš list. Ravno tako vsi člani izvršne?® odbora sindikalne podružnice. Poleg tega pa sem uspel, da prebira Delavsko enotnost še več drugih članov kolektiva-Tako je sedanje stanje v našem kolektivu 73 naročnikov u® Delavsko enotnost. Ne zdi se mi prav, da je v kolektivih, kjer je zaposlenih po 10G0 in še več ljudi, le 17 do 50 naročnikov. To večkra* čitam v vaši rubriki »Obvestila bralcem«. Zdi se mi, da s® tam sindikalni odbori premalo aktivni. Ne mislim se hvali®1, vendar se mi zdi, da je v primerjavi s takšnimi kolektivi t° število naročnikov za naš pohorski predel kar precejšnje 10 zadovoljivo. Povedati pa moram, da s tem nisem zadovoljc11 in da z delom nadaljujem.-« ZNIŽANJE CEN 20-:iOX IZKORISTITE UGODNO PRILIKO STEDITE DENAR KRANJ 50. Čakali smo, kaj nam bodo sporočili znanstveniki. .Doslej še nobenemu pojavu niso posvečali toliko pažnje. To nas je vznemirjalo. Ob petih zjutraj so se ponovno oglasili zvočniki: — Tu govori centralni observatorij na Gei. Pred nami ni vsemirsko telo, temveč umetna tvorba, podobna naši vsemirski ladji. — Težko je opisati razburjenje, ki je zavladalo na Gei med mladimi in starimi. 53. Naposled je svet astrogatorjev popoldne 54. Raketa se je pogreznila v izstreljevalnik, sklenil izstreliti lahko izvidniško raketo. Da ne notranje zaklopke so se zaprle in čez nekaj časa bi bilo neprijetnih presenečenj, naj bi bili v njej je notranjščino Gee spreletel zamolkel, rahel zvok. samo avtomati. Vključili so vlačilce, ki so pomak- Raketa, izstreljena iz odprtine v ladijskem nosu, nili štirinajsttonsko raketo, podobno cigari, na tir se je ločila od ladje. Najprej so jo videti radijski za startanje. V njeno notranjščino so vstopali av- valovi, videli smo samo še pas razredčenega kisika tomati, drtigačni od tistih, ki so jih ljudje pred in zublja atomskih izgorin, Nestrpno smo šteli tisočletjem imenovali roboti. minute in čakali novic. 51. Vsi smo drveli v opazovalnico, da bi videli to nenavadno srečanje v vesolju. V ravni črti pred nami se je pomikala bleda pegica in se nam izmikala v temo. Gea je usmerila oddajne antene proti tuji ladji, razvila vso zmogljivost svojih močnih oddajnikov in ji poslala poziv. Zavedajoč se, da nas neznana bitja ne razumejo, smo nenehno oddajali relacije Pitagorovih trikotnikov. 52. Toda to naše klicanje v praznino je CJ_. j0 brez odgovora. V ladjo namenjeni sprejeini’1 molčali. Tedaj smo začeli dajati znamenje * mi. Iz odprtin v ladijskem nosu so poleteli^’,, [ij prostranstvo atomski plameni, signalne r®.® jož® driiel avfttlnhnl vrinki Tnrla xr Hn.Hav« SVCtll*' ' tlf, drugi svetlobni znaki. Toda v daljavi sve' se ladja je bila še nadalje pogreznjena v kot da nas ne vidi ali pa noče videti. rpoi' 55. Prva je prišla čez enajst minut po startu. Glasila se je: — Neznana ladja je poškodovana.-— Druga čez nadaljnje tri minute: — Prizadevamo si, da bi prišli v notranjščino... — Potem je nastal premolk. Astrogatorji so odposlali vprašalni signal, odgovora ni bilo. Naša srca je začel stiskati nemir. Kakšno bo vendar to srečanje z neznano ladjo, ki namesto veselja kaže le vznemirljiv riiolk. 56. Astrogatorji so nas prosili, naj se ,gu * mo. Nič ni pomagalo. Kot začarani smo S1‘'“vlj®' signalne naprave. Vprašalni signali so se Pon,*]vih li, avtomati so molčali, Pet, deset razbu minut. Nato so se luči pričele enakomerno gati in ugašati, signali so zabrneli. Vede* da je to odgovor. — Kaj pravijo? — snl0 šali... — Pravijo, da so tudi tam ljudje — •*'