SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX1I (56) • ŠTEV. (N°) 7	ESLOVENIA LIBRE	BUENOS	AIRES	•	6	de	maržo	-	6.	marca	2003
NEKA) STORITI! A KAJ!
DZ postavil ustavne temelje
DR. MATIJA OGRIN
Nedavna pobuda razumnikov iz kroga Nove revije ,,Nekaj je treba storiti“, s katero podpisniki protestirajo proti nasilju monopolne oblasti obeh glavnih vladnih strank v političnem, gospodarskem in medijskem življenju, je zavela v javnost kakor dobrodejna sapa razumne presoje v bolnem ozračju neresnice. Ob tej hvalevredni pobudi pa se je smiselno vprašati, kaj je tisti poslednji dejavnik, ki kritizirano politično in kulturno stanje nazadnje sploh omogoča. Naj obračamo kakor koli, ta zadnja instanca je pamet stotisočehh Slovencev, ki jim brezvrednotni pragmatizem vladajoče elite povsem ustreza, ker ne moti njihovega prav tako površinskega, morda izpraznjenega življenja. Moralni relativizem in duhovna praznota v dušah tisočev ljudi bosta neizogibno odprla pot relativizmu in praznoti tudi v javnosti. To dvoje pa v politiki ne ostane romantična meglica, ampak deluje kot - nasilje. To je sozvočje tisočerih ničev, strašen zid iz duhovne praznine.
Ta resonanca slovenske praznote ima zelo otipljiv temelj. Za ponazoritev: ne poznam staršev s šolskimi otroki, ki ne bi tožili v onemogli jezi nad prezahtevnimi šolskimi predmetniki, ,,eksterci” in drakonskim maturitetnim točkovanjem, ki pomembno določajo mladostnikovo usodo. Šolska reforma je udarila brez razlike vse slovenske družine -in vendar so stotisoči zopet volili tiste, kateri so jih udarili; in ko je bil g. Gaber kakor v posmeh znova postavljen za ministra, se niso čutili prizadete, dvakrat udarjene. Primerov je, žal, mnogo. Človek vidi učinek, a ga ne zmore povezati z vzrokom. Udarec ga je zadel, a palica mu je nevidna. To je kriza naravne pameti. Prijatelj, ki se je po desetletjih z Zahoda vrnil v Slovenijo, mi je rekel: ,,Komunizemje Slovencem bolj kakor vero uničil zdravo pamet." In to je huje, kajti brez zdrave pameti ni presoje o zlem in dobrem, nazadnje pa tudi vere ne.
Zdi se, da se takšna kriza naravne pameti zajeda tudi v prenekaterega katoličana. S te strani je pobuda Nekaj je treba storiti predvsem pomembno pričevanje o nezmanjšani moralni pameti v javnem življenju. Omenjena pobuda sicer ne more veliko doseči v zunanjem, pragmatičnem smislu, kajti oblast se ne daje, oblast se jemlje. V demokraciji jo jemlje in podeljuje pametna presoja na volitvah. Samo ta lahko stori tisti nekaj. Edino upanje je, da bodo pobude, kakršna je omenjena, ustvarile dovolj močno resonanco naravne pameti za takšen premik. V tem primeru so pobudniki, čeprav domala sami nekonfesionalni ljudje, izpolnili zahtevo evangeljskega stavka: Posvari svojega brata! ■
Družina, št. 9 - 26. februar 2003
Anketa Dnevnika in Maga
Glede na anketo, objavljeno v Dnevniku, bi vstop Slovenije v zvezo NATO na referendumu podprlo 43,4 odstotka tistih, ki se bodo referenduma udeležili. Proti bi bilo 36,2 qdstotka vprašanih, 20,4 odstotka pa je neopredeljenih. Udeležbo na referendumu o vstopu Slovenije v NATO je sicer napovedalo 75,1 odstotka vprašanih.
Samo pri dveh parlamentarnih strankah so zaznali, da večina njunih volivcev napoveduje, da bodo na referendumu glasovali za vstop Slovenije v NATO. To sta NSi (glasovanje za vstop je napovedalo 55,6 odstotka volivcev te stran-TDS (glasovanje za ^napovedalo 53,3 ijenih volivcev), ti SDS bi jih za
članstvo v zvezi glasovalo 47 odstotkov. Pri vseh drugih strankah je delež nasprotnikov članstva v zvezi večji od deleža zagovornikov (med tistimi, ki bi volili SLS, se jih je proti včlanitvi v NATO izreklo kar 59 odstotkov).
Telefonska anketa je bila opravljena 18. in 19. februarja v sodelovanju z agencijo Ninamedia. Z računalniškega seznama so poklicali 2481 naključno izbranih telefonskih naročnikov, med katerimi jih je sodelovalo 700 (663 ni bilo dosegljivih, 1118 pa jih ni hotelo sodelovati ali niso ustrezali vzorčnim določilom).
Februarski Politični barometer, redna mesečna javnomnenjska raziskava tednika Mag, je pokazala,
Državni zbor je z 71 glasovi za in osem proti (79 navzočih) sprejel ustavni zakon o spremembah prvega poglavja ter 47. in 68. člena ustave, s katerim se vzpostavljajo ustavni temelji in zagotavljajo pogoji za pristop Slovenije k mednarodnim organizacijam in obrambnim zvezam. V predstavitvah stališč poslanskih skupin so spremembe ustave pričakovano podprle vse poslanske skupine, razen opozicijskih SNS in SMS.
S sprejetim ustavnim zakonom se zagotavlja možnost, da lahko Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela-suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.
Zlasti pomemben je novi 3.a člen ustave. V prvem odstavku tega člena, ki govori o prenosu pristojnosti, je določeno, da lahko Slovenija z mednarodno pogodbo - ratificira jo DZ z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev - prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno
zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot. Drugi odstavek 3.a člena pravi, da lahko državni zbor pred ratifikacijo omenjene mednarodne pogodbe razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, državni zbor pa je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati. V skladu s tretjim odstavkom novega 3.a člena se bodo pravni akti in odločitve, sprejete v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, pri nas uporabljale v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. V četrtem oziroma zadnjem odstavku 3.a člena pa je zapisano, da vlada v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju.
Spremenjena sta tudi 47. in 68. člen ustave. V prvem, ki govori o izročanju slovenskih državljanov tujim državam, je zapisano, da državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne po-
godbe, s katero Slovenija prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo. V 68. členu - ta se nanaša na lastninsko pravico tujcev in je bil spremenjen že leta 1997 zaradi t.i. španskega kompromisa - pa ustava po novem določa, da lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira DZ.
V debati je Jožef Bernik (NSi) dejal, da Slovenija ne sme zamuditi velike zgodovinske priložnosti za vstop v mednarodne organizacije. Prenos dela naše suverenosti na mednarodne organizacije je ne le pravilen, pač pa nujen, je opozoril opozicijski poslanec in izrazil zadovoljstvo, ker je ustavna komisija „evropske" člene sprejela pluralistično, kot se za demokratično državo spodobi.
Vodja največje koalicijske poslanske skupine LDS Tone Anderlič pa je dejal, da se z odločanjem o ustavnih spremembah končuje desetletno obdobje priprav Slovenije, da bi postala sposobna za vključitev v mednarodne organizacije. Anderlič je izrazil prepričanje, da bo dosežena takšna ureditev, ki bo Sloveniji omogočala sooblikovanje odločitev in bo naši državi zagotovljena ustrezna vloga. Skratka, v LDS so zadovoljni, da se proces priključevanja EU in zvezi NATO zaključuje z ustavnimi spremembami. 15:02
SLOVENSKA KONFERENCA SSK
V Nato in Evropo
Čas, ko se bomo državljani Slovenije morali odločati o vstopu v Nato in Evropsko zvezo, je tu. Odločati se bomo morali med tem, ali naj obrambo svoje države zagotavljamo z lastno (vojaško) močjo in v to pritegnemo vse državljane, in pa o tem, ali naj se pridružimo evro-atlantskemu zavezništvu (Nato). Poleg tega se bomo odločali, ali naj vstopimo v okvir politično in gospodarsko močne Evropske zveze (EZ) ali pa naj življenje v sodobnem svetu nadaljujemo kot gospodarsko manj razvita, šibkejša država. Jugoslovanski časi, ko smo desetletja „plavali" nekje vmes, so minili. Slovenska konferenca SSK zato poziva vse slovenske volivke in volivce doma in po svetu, da se odločijo za višje kulturne, narodne in življenjske vrednote, in kot ena izmed organizacij civilne družbe podaja naslednjo
IZJAVO
Naše članstvo v Natu je s stališča varnosti in ohranitve slovenskega ozemlja vsenarodnega pomena. V zgodovini narodov in držav se je dogajanje izraziteje obrnilo v naš
prid šele leta 1991. Od ustanovitve svoje države naprej smemo samostojno odločati, kam in kako in s kom se bomo politično in gospodarsko povezovali. Današnje ozemlje RS je bistveno manjše kakor slovensko narodno ozemlje pred 150 in več leti (zem-
da bi na referendumu o vstopu Slovenije v zvezo NATO približno 42 odstotkov vprašanih glasovalo za vstop v zavezništvo, slabih 30 odstotkov pa proti.
Slaba tretjina anketiranih (27,5 odstotka) je menila, da bo morebitni ameriški napad na Irak vplival na njihovo odločitev o vstopu Slovenije v zvezo NATO, vendar sta bili med njimi dve tretjini takih, ki so že sedaj proti vključevanju. Več kot polovica (56,2 odstotka) pa jih je nasprotno prepričanih, da morebitni ameriški napad na Irak na njihovo odločitev ne bo vplival.
Ijevidi od 9. do 11. stoletja). Zavedati pa se moramo tudi, da nobena država ni nikoli popolnoma varna. Zato bi bilo zelo drzno in lahkomiselno, če bi se Slovenija opirala samo na sedanje stanje razmeroma mirne (prijateljske!?) soseščine. Tudi v elektronski dobi so ozemeljski spori med državami pogosti in se lahko razplamenijo v vojaške spopade. Slovenija glede tega žal ni tako zelo izvzeta, da bi iahko počivala na lovorikah 'namišljenega' večnega sožitja z vsemi sosedami.
Meddržavni vojaški spopadi zahodnih držav, kakršni so v prejšnjem stoletju povzročili dve svetovni vojni, so postali neverjetni šele z ustanovitvijo zavezništva Nato. To je bil tudi pogoj, da so si te države v drugi polovici preteklega stoletja v miru in varni skupnosti lahko zagotovile veliko blaginjo. Če nam je zgodovina učiteljica, je zato vsakršno omahovanje glede našega članstva v Natu odveč. Mnogi pa razmišljajo tudi o finančnem vidiku. Zavedati se je treba, da je obrambna pripravljenost ena izmed postavk za življenje v varnosti in miru ter da ni zastonj. Kadar razmišljamo o vojaški moči kake države, se največkrat opiramo zgolj na obrambo v primeru napada in le malokrat pomislimo, da je treba morebitne napadalce odvračati že od same misli na možnost uspešnega napada. Vzdrževanje take obrambne pripravljenosti bi bilo za nas v okviru Nata cenejše kakor sicer, saj bi se velik del skrbi in stroškov za obrambo nas samih in našega ozemlja porazdelil in prenesel na celotno zavezništvo.
Koliko pomeni varnost za mirno življenje, se je pokazalo, ko smo živeli v Jugoslaviji in smo bili otok „boljšega" življenja. Nismo se obremenjevali z vojaško strategijo, temveč smo se raje posvečali razvoju gospodarstva in kulturnemu napredku, kar je bilo dobro. Kot neštevilčen
Nad. na 4. str.
GLEJ...
SLOVENSKA KARITAS PIŠE O NAS..........
PROF. DANI SUŠNIK V SLOVENIJI.........
POGOVOR S PLAVALCEM 2 MARTINOM STRELOM 3
KOLO Z BARJA NAJSTAREJŠE 2 NASVETU.....................4
PIŠEJO O NAS
Treba je živeti naprej
Akcija Družine in Karitas: Pomagamo rojakom v Argentini
IZ ŽIVLJENJA
TONE MIZERIT
EKONOMSKI ZLOM
Leto dni mineva od ekonomskega zloma v Argentini. Mediji pač prinesejo ponavadi tiste najhujše posledice kakšne tragedije. Človek ob tem onemi. Ekonomisti bi vedeli točno povedati, zakaj in kako je prišlo do bankrota argentinske države. Seveda pa je ta zlom pahnil v hudo stisko njene prebivalce. To niso statistične številke, to so očetje, matere, otroci, mladi, starejši z imeni in priimki. Kako se je to moglo zgoditi v državi, ki je bila po drugi svetovni vojni med najbogatejšimi na svetu? Še danes v svojih nedrjih skriva ogromno naravnega bogastva. Pa vendarle ljudje, ki živijo v tej državi, ki je po drugi svetovni vojni na široko odprla vrata beguncem, danes nimajo nič od tega bogastva. V državi je demokracija, ki je po vsem svetu tako opevan politični sistem, pa vendar ne more poskrbeti, da bi njeni državljani imeli najnujnejše za preživetje. Velikokrat se zdi, da je celo ta stiska marsikateri politični opciji bolj izgovor, da bi se povzela na oblast, kot pa priložnost, da bi pomagala ljudem, ki so, ne po svoji krivdi, prišli na rob preživetja. Četrtina prebivalstva je pod pragom revščine. Tja štejejo tiste ljudi, ki zaslužijo okoli 100 pesov (1 USD = 3,5 pesov).
SLABE RAZMERE OBČUTIJO TUDI SLOVENCI
Lani so začela prihajati k nam poročila o stiskah argentinskih Slovencev. Počasi se je začela rojevati zamisel, da bi lahko tudi matična država storila kaj zanje. Slovensko veleposlaništvo je pokazalo dobro voljo ter ljudem v prvem trenutku pomagalo in še pomaga. Pri Družini se je porodila zamisel, da bi skupaj s Karitas izpeljali zbiranje denarnih sredstev za
rojake v Argentini. Kljub včasih slabim socialnim razmeram, v katerih se znajdejo ljudje v Sloveniji, je bil odziv na objavljeno številko računa neverjeten. Akcija je bila ponovljena malo pred praznikom vseh svetih. Nabralo se je prek 27 milijonov slovenskih tolarjev. Toda pomoč je treba tudi pravično razdeliti, se dogovoriti, kako in na kakšen način bomo to storili.
KAKO ŽIVIJO SLOVENCI V ARGENTINI
Skupnost Slovencev je v zadnjih petdesetih in več letih skrbela tudi za tiste, ki so bili socialno bolj ogroženi. Po zlomu pa je bila ta pomoč zelo okrnjena in majhna. Najbolj občutijo stisko starejši. Vse življenje so trdo delali in skrbeli, da bi v banki imeli vsaj nekaj denarja za leta, ko bodo v' pokoju. Zlom jim je vzel vse. Treba je plačati zdravila, denarja pa ni. Tudi mladim in otrokom ni lahko. V javnosti se ne smeš pokazati z boljšim oblačilom, ker ti ga ukradejo; otroci se ne smejo voziti s kolesi, ker se bodo vrnili peš. V nevarnosti so celo copati boljše znamke, torbe, vse kar je malo boljšega, ti takoj vzamejo. Tako in podobno so razlagali v Slovenski vasi v Lanusu.
Zelo nevarno je komurkoli odpirati vrata, ker nikoli ne veš, kdo je zunaj. Velika nevarnost je, da te bo okradel, morda celo ubil. Mater enega izmed nekdanjih laiških misijonarjev so ubili, ko so prišli ropat v hišo, ker so upali, da bodo v njej našli mnogo denarja. Tragični dogodki se ne dogajajo samo Slovencem ampak tudi Argentincem. Najbolj mi je ostalo v spominu, ko so pripovedovali o desetletnem dečku, ki je prišel k starejšemu človeku in mu naravnost povedal, da ga bo moral ubiti. In je to tudi storil. Huda je negotovost, kako bo v prihodnosti.
Slovenec iz Argentine
V zadnjih letih se je precej Slovencev iz Argentine vrnilo v Slovenijo. Eden izmed njih je Daniel Sušnik, profesor telovadbe na Škofijski gimnaziji v Vipavi.
Iz kakšnega okolja in razmer prihaja vaša družina?
Najprej naj predstavim svojo družino. V Slovenijo smo prišli moja žena Ana Maria, otroci Matias, (14), Gabriel (13) in Tatiana (9) ter tašča Ana Pikec. V Argentini so ostali moja mama, dva brata in tri sestre. Živel sem v predmestju Buenos Airesa, v Slovenski vasi v Lanusu. Tam je okoli 100 slovenskih družin, ki živijo blizu druga druge. Imamo slovensko cerkev Marije Kraljice, kjer so slovenski lazaristi. Imamo tudi Slovenski dom, kjer je slovenska šola, ki deluje ob sobotah. V domu razvijajo kulturne, športne in socialne dejavnosti. Delo je prostovoljno, brezplačno.
Kaj pomeni argentinska gospodarska kriza za Slovence?
Ekonomska kriza je zadela predvsem upokojence in brezposelne.Ti se sedaj ne morejo več preživljati sami. Odvisni so od sorodnikov in prijateljev. Problema varnosti pa po velikih mestih ne rešuje nihče. Po cesti ni varno hoditi. Večina Slovencev v Argentini je bila že oropana, nekateri pa celo ranjeni in ubiti.
Kako to vpliva na slovenska društva, izdajo glasil, kulture prireditve in srečanja, na ohranjanje vsaj sedanje stopnje povezanosti sedanje skupnosti v Argentini?
Dobro bi bilo, če bi več kulturnih skupin iz Slovenije prihajalo v Argentino oziroma bi slovenske vladne službe pospešeno ustvarjale okoliščine, ki bi spodbudile skupine rojakov za obisk Slovenije. Naj navedem primer. Pred kratkim so mladi iz Slovenske vasi pripravili odrsko predstavo, s katero bi se radi predstavili tudi v Sloveniji. To pa bi bilo mogoče le, če bi dobili zasebne pokrovitelje. Je pa res, da slovenska skupnost v Argentini živi in obstaja zaradi močne slovenske zavesti. Vse to sloni izključno na trudu in prizadevnosti ter prostovoljnem in brezplačnem delu ljudi, ki žrtvujejo svoj čas za to, da se ohranjata slovenščina in kultura. To je mogoče samo zato, ker Slovenci ljubijo Slovenijo. Zato slovenska skupnost v Argentini kljub težkim gospodarskim razmeram ni v nevarnosti.
Verjetno odločitev za odhod v Slovenijo ni bil lahka?
Pustiti vse in znova začeti v Sloveniji ni lahka odločitev. Pustiti sorodnike,
Nad. na 5. str.
Seveda je največ Slovencev v Buenos Airesu. Manjše skupnosti so v Mendozi in Bariločah. Kjerkoli so Slovenci so skupnosti zelo žive, dejavne, kulturno in duhovno bogate. V teh manjših skupnostih je seveda laže odkriti ljudi, ki so v stiski, ker se med seboj bolj poznajo.
Prva pomoč je bila razdeljena. Nekateri so s solznimi očmi sprejeli dar, ki ga bodo v največji meri uporabili za zdravila, v nekaterih primerih pa za najnujnejšo hrano. Med prejemniki je bila družina Zemljič z enajstimi otroki (v Mendozi, op. Sv.Sl.). Nekaj dni po vrnitvi sem izvedel, da je morala mama v bolnišnico.
V Bariločah, ki so po svoji naravi morda še najbliže slovenski duši in slovenskemu človeku, je število ljudi, ki bi potrebovali pomoč, manjše. Tu deluje lazarist Branko Jan. Zanimivo je, kako z veseljem in ponosom pokažejo svoj delež v tem čudovitem delu Argentine. Veliko jih je, ki se na vso moč trudijo, da lahko preživijo; ponosni so na svoje delo. Potrebno je dodati, da so dali temu mestu svoj pečat in je prav, da so na to ponosni.
V Buenos Airesu je najtežje odkriti Slovence, ki živijo v pomanjkanju. V večmiljonskem mestu se nekaj tisoč ljudi porazgubi. Veliko je skupnosti, ki se redno zbirajo pri nedeljskih svetih mašah, imajo vsak mesec tako imenovane svete ure (prvi petek in prva sobota v mesecu), skrbijo za kulturno in športno dogajanje. Med njimi deluje več duhovnikov: dr. Jure Rode, ki poleg rednega dela na cerkvenem sodišču opravlja nalogo delegata za skupnost Slovencev v Argentini, France Cukjati, Tone Bidovec, lazarist Janez Cerar in drugi duhovniki, ki so v redovnih skupnostih in del svojega časa posvetijo delu za Slovence. Prav tu, kjer je največ Slovencev na robu preživetja, bo delo najtežje: odkriti je treba tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela, in jim čim bolj pravično razdeliti pomoč, ki bo prihajala iz Slovenije.
KAKO NAPREJ
Gospodarske razmere se v prihodnjih letih zanesljivo ne bodo spremenile. Povsem jasno je, da je veliko laže rušiti kot graditi. Negotovost, strah za življenje, boj za preživetje bodo še nekaj časa argentinski vsakdanjik. Srečal sem se tudi z ljudmi, ki že nekaj časa skrbe za socialno ogrožene. Tu so dejavne zlasti žene iz Zveze slovenskih katoliških mater in žena in drugi, ki so včlanjeni v Vincencijevo konferenco. Delo je dosedaj teklo preprosto. Skupnost je bila, lahko bi rekli sa-moskrbna: poskrbeli so za tiste, ki so potrebovali pomoč. V krizi so se potrebe zelo povečale. Sedaj je zaradi ekonomskega zloma pričela prihajati pomoč iz Slovenije, Kanade in od drugod. Potrebno bo razmišljati o drugačnem načinu dela. Med njimi je bilo slutiti, da so pripravljeni organizirati neke vrste Zvezo za dobrodelnost ali morda celo Karitas v okviru Slovenskega dušnega pastirstva. Pomembno se mi je zdelo zlasti to, da bi se nadaljevalo delo, ki je že utečeno, samo dvigniti bi ga bilo treba na višjo raven. In to je poroštvo, da se bodo sredstva pravično dala tistim, ki res potrebujejo pomoč za najnujnejša zdravila. Srečal sem tudi nekaj ljudi, ki so že več let priklenjeni na posteljo in brez zdravil ne morejo živeti. Ne moremo namesto njih nositi križa, lahko pa jim pomagamo, da ga bodo lažje nosili v zavesti, da niso pozabljeni, da niso sami.
Stane Kern, direktor škofijske Karitas, Ljubljana.
Družina št. 6 - 9. februarja 2003
Nov zaplet na političnem odru je z vso krutostjo postavil pred oči javnosti težke probleme, ki so povezani z delovanjem strank, pa tudi vlade in sodišč. Gre za volitve v provinci Cata-marca, ki so že postale narodni škandal.
Napovedan izid. Državne, provincijske in krajevne volitve naj bi na splošno potekale na isti datum, tako se prihrani na delu in denarju. Stara navada pa je, da razne province okličejo krajevne volitve izved vsedržavnih datumov. Največkrat to odgovarja političnim interesom lokalnih mogotcev, da tako preprečijo, da bi narodni val simpatij motil že ustaljeni potek krajevnih dogodkov. Tak je primer province Catamarca, kjer naj bi bile preteklo nedeljo volitve za guvernerja in provincijski parlament. Kot kandidat peronistične stranke se je predstavil zlo-glasi Luis Barrionuevo, katerega kandidaturo pa je sodna oblast razveljavila, ker ni izpolnil zakonskega predpisa, da mora dokazati štiriletno naselitev v provinci. Ker je stranka vztrajala na prvotnih volilnicah z imenom Barrionueva, so volilno sodišče in sodne zbornice enostavno prepovedale nastop peronistične stranke. Barrionuevo je zagrozil, da bo "prišlo do problemov". In res; komaj se je volilni postopek začel, so napadi na volišča, kraja volilnih skrinj in poulični spopadi prisilili guvernerja, da je volilnemu sodišču predlagal, naj volitve ukine in jih prestavi za nedoločen čas. To se je tudi zgodilo.
Vsi so krivi. Javno mnenje se je potem zneslo nad osporavanim kandidatom. A Barrionuevo je le produkt političnega okolja, ki se je vedno požvižgal na predpise in zakone. Ko je Ramon „Palito" Ortega bil kandidat za guvernerja v Tucumanu, tudi ne bi mogel dokazati zahtevane dobe bivanja v provinci. Me-nemov poseg je takrat nagnil sodišče, da ga je potrdilo. Preseljevanje raznih osebnosti iz prestolnice v province ali obratno je že uglajena praksa argentinske politike. Umestno se Barrionuevo sprašuje, zakaj naj se legalnost prične pri njem. Krajevni sodni sistem je tudi pristavil svoj piskrček: razveljavil je celotno listo peronistične stranke, ko bi moral razveljaviti samo guvernersko kandidaturo ali prisiliti stranko, da izreže ime guvernerskega kandidata. Tudi ostale stranke v provinci so vložile tožbo priti njegovi kandidaturi šele, ko so javnomnenjske ankete pokazale možnost njegove zmage in dejansko ni bilo več časa, da stranka izvede ponoven postopek izbire ali poišče drugo mirno rešitev. Sodišče pa bi moralo takoj, ko je zaznalo težak položaj, volitve prestaviti in postopek izpeljati v normalnih obdobjih.
Vsi se okoristijo... Dejansko je prekinitev volitev koristila peronistom, a tudi vladni stranki v provinci. Deset let že vlada Frente Cf-vico in njegova priljubljenost je v zatonu. Vse je kazalo, da bo peron izem prepričljivo zmagal. Če pa bi se volitve izvedle brez pero-nizma, bi državno vrhovno sodišče moralo razveljaviti izid, ker je krajevno sodišče postopalo neustavno. Vsekakor nova vlada ne bi imela ne legalnosti ne legitimnosti. Tako pa guverner Castillo lahko kaže na pero-nistično „divjaštvo", medtem ko je pridobil na času, da poizkusi razne korake za boljši nastop na prihodnjih volitvah - kadar bodo. Pa tudi zvezna vlada (predsednik Duhalde) je zadovoljen, saj je Barrionuevo (poleg vsega še mož gospe ministrice za delo) eden ključnih zaveznikov v sedanji stabilnosti vlade.
Predsedniški kandidati. Resne ankete kažejo, da se položaj v predsedniški tekmi, ki bo dosegla višek 27. aprila, ni kaj dosti spremenil. Vladni kandidat Kirch-ner je na prvem mestu, sledi mu Rodriguez Saa, nato Menem in tik za petami Elisa Carrio. Nekoliko bolj zadaj je Lopez Murphy, a ta najbolj raste v priljubljenosti. Volilna kampanja je v polnem teku. Posebnost zanjo je ta, da ni nič posebnega, nič drugačnega od starih kampanj. Večina kandidatov le obljublja. Menem je zagotovil, da bo dosegel, da banke vrnejo dolarje vsem vlagateljem. Ponovno je tudi obljubil „salariazo".
Nekatere novosti. Končno je tudi Elisa Carrio objavila ime podpredsedniškega kandidata. Ta je poslanec Gustavo Gutierrez, član mendoške stranke Demokratov. S tem hoče gospa dokazati, da je njena opcija „levosredinska". Gutierrez ima sicer težave, ker mnogi v stranki niso veseli nad njegovo kandidaturo. Carrio pa naprej igra presentljive karte: sedaj napoveduje, da se bo Gustavo Beliz priključil njenim svetovalcem. To bi pomenil korak še malo bolj proti sredini. Vprašanje je isto kot Scioli pri Kirch-nerju: če s to politko ne bo odšlo več levičarskih glasov kot pa prišlo sredinskih. Levica ima dosti manjšinskih opcij, da se razočarani odločijo za bolj jasno ideološko varianto.
Trpeča družba. Medtem ko vrhovno sodišče napoveduje „redolarizacijo" in vlada obljublja milijon pesov dnevno, da nekoliko zboljša delovanje železnic, mnogo vprašanj ostaja brez odgovora. Eno je povezano prav z železnicami: zakaj jih je bilo treba privatizirati, če bo sedaj država dejala več denarja kot prej, ko so bile v njeni lasti. Drugo je, če je res neizogibna poljedeljska stavka, ko je izvoz rekorden in dolar bolj kot ugoden. In to lahko gre v nedogled.
SLOVENCI	V
BRALI
rr
Nismo bili zanimivi"
Slovenski pesnik o lanski predstaviti svoje poezije v Buenos Airesu
Buenos Aires, stran od petja Victorja Jare, ki mi je ostalo kot čilenska popotnica, ob tisti nočni Internacionali seveda. Knjigarna Gandhi. V prvem nadstropju obsežen lokal, čitalnica, prostor za branja in hkrati domovanje združenja pisateljev, ki so se naveličali uradnega, okostenelega", kot pravijo, pisateljskega društva. Vodi ga pesnik in založnik Victor Redondo, menda spet potomec Indijancev, ki noče znati govoriti angleško (takih je v Argentini veliko, zlasti od krize naprej). Pred nami bereta domača pesnika, ki ju je Victor povabil, da bi imeli kaj publike. „Le koga bi sicer zanimala slovenska literatura?" Čeprav je v Argentini precej slovenskih rodov. Pa tudi za te nismo bili zanimivi - če sklepam, da je odbor tamkajšnjih Slovencev že pred našim prihodom izglasoval, da naša predstavitev Slovencev ne bi zanimala. Kdo bi jih razumel? Tako nismo imeli nobenega branja v katerem od številnih slovenskih domov, je pa urednik časopisa Svobodna Slovenija, ki izhaja že petinpetdeseto leto, naši dve branji le najavil, tako da smo imeli med publiko tudi Slovence, obakrat celo našega veleposlanika Bojana Grobovška. Andrej me vedno bocka, da imam posebno veselje kregati se s slovenskimi ambasadami, a tokrat začuda za to nisem imel nobenega povoda. Na našem prvem branju v Casi, večer pred Gandhijem, je bila celo večina slovenska. Casa de la Poesia je mestna ustanova in kot vse državne inštitucije sedaj komaj životari. Vodijo jo študentje, zagreti aktivisti, prostovoljci, ki brez sredstev ne morejo oglaševati, zato njen pomen vse bolj upada. Tako mi je trdila pesnica Susana Villalba, ki je v Casi v boljših časih organizirala mednarodni pesniški festival. Je pa nasprotno v Gandhiju precej živo. Med branjem se med mizami suka fantič in prosi za kak peso. Poslušalstvo je živahno in radovedno. Avtorji nam razlagajo, da si morajo v teh deželah sami plačati izid knjige, tako stroške tiskanja kot založnika. Tega patenta morda ne bi bilo smiselno uvažati v Slovenijo, kjer
se že vsak začetnik ali samozvan pesnik prereka o honorarju. Kot tudi onega drugega ne, ki sem ga spoznal v nočnem času, v discu America: plačaš vstopnino, potem pa piješ, kolikor hočeš in kar hočeš. Vso noč med več kot tisoč plešočimi nisem opazil res „pribitih". Pri nas bi morali poleg urediti še ambulanto za spiranje želodcev in oživljanje onemoglih. Sicer pa se je naša ekipa v ogromnem mestu čez dan razpršila. Pablo je imel v svojem „do-mačem" mestu dovolj nalog, Andrej je drvel po Borgesovih stopinjah, Tone, zaradi katerega so nas kar naprej imeli za glasbenike, je brskal za lokalnim roskom, preostali pa smo se nekako držali centra, daleč od bogatih butikov severa in revnih predelov juga. Podobe manjših uličnih demonstracij, z železnimi ponjavami prekritih bančnih izložb, oklepnih vozil naokoli, otrok, ki pristopijo k mizi in prosijo za tisto, kar si pustil na krožniku. In tango na ulici. In pristanišče, ki nas je vabilo, da bi z gliserjem prečkali široko delto čisto rjave Rio de la Plata.
Brane Mozetič revija „Ampak", januar 2003
Sporočilo odbora SLOGE
*
w
Almanah Naš rod - RAST XXXI
Abiturienti, na levi profesorji Lojze Rezelj in Metka Mizerit, na desni dr. Marko Kremžar in ravnateljica Neda Vesel Dolenc
V Svobodni Sloveniji so bila objavljena poročila skupine avditorjev in zagovor upravnika SLOGE g. Marjana Lobode, zato je prav, da spregovori na tem mestu tudi odbor.
Ni naš namen polemizirati v časopisu z nikomer, ker smo prepričani, da je to predmet za poglobljeno razpravo na občnem zboru. Opozorimo naj le na ugotovitev, da so te objave netočne in neprimerne.
V dolgoletni zgodovini SLOGE se je ob vseh odborih, a vseskozi istem upravniku, izoblikovala upravna praksa, ki je dajala sicer dobre rezultate, ni pa sledila striktnemu poslovanju tovrstnih ustanov, predvsem z ozirom na kreditno poslovanje posojil in varnosti denarnih naložb, za kar je soupravnik soodgovoren v polni meri kot upravnik in odbornik.
V sedanjih razmerah je upravni odbor, pod pritiskom nasprotujočih si stališč, pod težo težkega ukrepanja. Trudimo se z vso silo za skupno soglasje, da bodo priprave za institucionalno ureditev bilance, dopolnitev odbora in izpeljave občnega zbora uspešne.
Usoda SLOGE je zadeva nas vseh, zato je nujno potrebno iskreno, pošteno in zaupno sodelovanje članic in članov. Razmere, v
katerih smo se znašli, niso lahke. Pred nami so velike ovire, katere pa bomo premagali s skupno prizadevnostjo in sodelovanjem pri tej, za našo skupnost tako važni ustanovi.
Upamo, da se bo pred zamenjavo vlade uredilo vprašanje zakona o stečajih (Ley de quiebras), kar bo omogočilo sodnijsko izterjavo zaostalih dolgov. Verjetno je tudi, da se zadeva pesifikacije bliža dokončni odločitvi vrhovnega sodišča, kar bo tudi SLOGI omogočilo, da zavzame stališče do tega vprašanja. Prav tako so zaznavni znaki, da se dvigajo cene nepremičnin. Ti in še nekateri drugi znaki normalizacije in rahle reaktivizacije argentinskega gospodarstva vzbujajo upanje, da se bodo stvari tudi v SLOGI pričele obračati na bolje. Odslej bo najvažneje, kako bodo vlagatelji hoteli v korist sebi in drugim ohranjati potrpljenje in kako bodo dolžniki izpolnjevali svoje obveznosti do SLOGE.
Vaša udeležba na občnih zborih, za katere izvedbo bomo v kratkem objavili datum, je velikega pomena. Ponovno ugotavljamo,' da bomo SLOGO rešili le vsi skupaj ali pa je ne bo rešil nihče.
Upravna odbora Zadruge in Mutuala SLOGE
POGOVOR Z MARTINOM STRELOM
Plavanje za mir, prijateljstvo in čiste vode
Na Pristavi nimamo morja, ne rek, ne jezer - le kako lužo, če dežuje. Zato smo bili veseli obiska ultramaratonista Martina Strela, ki je prišel med nas v nedeljo, 23. februarja.
Po maši smo posedli v gostinskem prostoru in ga poslušali, ko je pripovedoval o družini, ki ji je komunistična oblast odvzela obširno kmetijo, o študiju kitare in kasnejšemu vrhunskemu plavanju, o 700 letnih treningih v vodi, na smučeh in v telovadnicah. Lepo ga je bilo poslušati, kako je profesionalno razlagal o pripravah, dogodivščinah in naporih, še bolj pa, ko je pozabil na profesionalizem in se pogovarjal čisto po domače, zavil malo po dolenjsko ter odgovarjal na vprašanja.
Ob koncu smo mu stavili nekaj vprašanj, ki jih posredujemo (skupaj z njegovimi odgovori, seveda) našim bralcem.
Po tri tisoč in tolikih kilometrih Donave in Mississipija se lotite Parana, kjer jih bo „ le" 1.800 km. Zakaj je Parani izziv?
Imam že več kot dvajset let željo, da bi preplaval Parana, ker je bil po vrhunskih dosežkih ena najbolj razvpitih rek na svetu. Tu so se plavali vsi največji rekordi, največje tekme na svetu so bile na Parana, v Corrientes, Rosario, Santa Fe. Abertondo je bil velik plavalec, potem Degano in drugi, ti plavalci so vsi od tu izhajali. Parana, slapovi, največja elektrarna, ena oaza Južne Amerike, ljudje poznajo to.
In zakaj ne plavate od izvira Parani?
Ja, ne vem. Če bi celo Parana plaval, ni tako dolga kot Mississipi, potem nima toliko smisla, da bi plaval celo. Ne bi mogel novega rekorda narediti. Potem bi moral Amaconko.
In zakaj nista prišla v poštev Orinoko ali Amazonas?
To so reke, ki so bolj nevarne. Recimo
v Evropi Donava ima cesto, kolesarsko stezo, je urejena reka. Mississipi tudi: ceste blizu; no, je divjina tudi. V Amazoniji ni cest, Orinoko tudi ne. Parana je tudi precej urejena reka, ceste blizu, se da priti.
Kakšna je razlika med plavanjem Donave in Mississipija?
Mississipi je večja reka, ogromno jezer ima, drugačna pokrajina je, bolj topla, aligatorji, kače so notri, ogromno prometa, to je Amerika. Donava je pa bolj mrzla, teče tudi čez deset držav, kot Mississipi, se pa veliko kultur menja: sedem jezikov, deset vrst imen Donave se pojavlja. Tudi zanimiva po svoje, seveda. Ampak tak dogodek v Ameriki verjetno več pomeni kot pa v Evropi. Donavo sem plaval po teh vojnah, zastrupitvah, v Ameriki so podrli pa World Trade Center in to ima tudi svojo
težo. Ker jaz prihajam v te države s plavanjem za mir, prijateljstvo in čiste vode.
Vsak tak podvig potrebuje verjetno ogromno ekipo ljudi. Morete povedati, kako tečejo priprave?
Jaz sem ponavadi tisti, ki stvari premikam naprej. Reko moram videti, obiščem državo, se srečam s časnikarji, z določenimi ljudmi, pa vidim kakšen je odmev: koliko objavi televizija, koliko objavijo časopisi, koliko se ljudje pogovarjajo o tej zadevi in potem začnem sestavljati ekipo ljudi v Sloveniji, sedaj tudi v Argentini, pa še kakšnega drugega. Zadeva je draga, je treba sponzorjev, jaz živim od tega. Moja ekipa je najmanj deset ljudi, tudi dvajset, odvisno kakšna je reka.
Bom videl, če bodo oblasti Kitajske dale OK. Ker če kitajske oblasti dajo poklon, potem bo vojska vse to spremljala, imamo vso logistiko skoraj zagotovljeno. Potem rabimo samo ekipo za internet, televizijo, kakšnega časnikarja - in plavamo, potem je vse urejeno. Imamo barko, kuhinjo, vse je gor. Tako gre veliko lažje. Če pa država reče: lahko plavaš, samo mi nimamo časa za to, - se moramo potem sami organizirati, vse plačati, to je pa drugo. Zdaj so olimpijske igre na Kitajskem tudi, bi malo olimpi-ado promovirali, pa to. Imam občutek, da bodo zraven. Slovenska vlada je oddala prošnjo že, ni pa nujno, da pristanejo. Je pa odvisno vse od mojih rok. Ker jaz nisem mašina, da boš kar olje, filter menjal, pa šel naprej.
Po Paraniju imate že kaj v mislih, v načrtih?
Pogovarjamo se za reko Jang Ce Kjang, 5.300 km.
Za ta podvig na Parani ste rekli, da bi prišli okoli novembra, decembra. Kateri so razlogi za tisti čas?
Decembra se po svetu ljudje pripravljajo na božič, Miklavža, novo leto; cel mesec tečejo priprave, se bolj skoncentrirajo na to. Zato je to zadevo treba končati že tam v začetku decembra, ker ljudje pozabijo na plavanje, pa tudi decembra, januarja, februarja je vročina, zna biti štirideset stopinj štirinajst dni in to ni dobro zame. Sonce je velik sovražnik. Novembra še ni tako močno sonce, voda pa niti ni tako mrzla; v vsej Južni Ameriki voda nikjer ne more biti prav mrzla. Junija, julija, avgusta so možne velike poplave, veliko vode, oktobra-no-vembra je lahko veliko vode, ampak se že nekoliko umi-
In ko ne bo več rek in morji? Bi se vrnil h kitari?
Potem bom pa čakal, da bodo drugi rekorde podirali! No, plaval bom še zmeraj. - Jaz se ne morem več vrniti, ni možnosti, ker ljudje me po svetu preveč kličejo in če učiš v šoti, moraš delati tam. Če te ni, kdo bo učil? Sicer sem še vedno zraven, z otroki v šolah delam veliko, predsednik sem komisije za vse izpite, brez mojega podpisa nobeden ne dobi spričevala.
GB
Leseno kolo z Ljubljanskega barja najstarejše na svetu
Leseno kolo, ki ga je ekipa Inštituta za arheologijo ZRC SAZU pod vodstvom dr. Antona Veluščka skupaj z osjo izkopala na Ljubljanskem barju, je po zatrjevanju vodje ekipe dne 2. marca najstarejše leseno kolo na svetu. Tako je namreč pokazala radiokarbonska metoda datiranja - to so opravili strokovnjaki z dunajske univerze, ki je čas nastanka kolesa uvrstila v obdobje med letoma 3350 in 3100 p. Kr.. Kolo, odkrito na Stari Gmajni pri Verdu aprila lani, je tako starejše od primerkov, ki so jih arheologi našli v Švici in Nemčiji.
Leseno kolo ima premer okrog 70 centimetrov. Poleg njega so našli tudi leseno os, dolgo 120 centimetrov, ki je glede na radiokarbonsko metoda datiranja nastala sočasno s kolesom. Posebnost barjanskega kolesa je, da je odprtina za os kvadratne oblike. To pomeni, da se je os vrtela skupaj s kolesom, zaradi česar je kolo verjetno pripadalo dvokolesnemu vozu, saj bi bil pri štirih kolesih potreben zelo zapleten sistem osi v podvozju.
Velušček je tudi povedal, da so dvokolesne vozove doslej našli le v Švici okrog Zuericha in v Nemčiji okrog Bodenskega jezera, kar kaže, da so jih uporabljali v hribovitem svetu. Za verjetnost domneve o dvokolesnem vozu tako govori tudi dejstvo, da je bil slovenski primerek najden na obrobju Barja - to je bilo tedaj verjetno zelo zamočvirjeno ali celo jezero oziroma poplavna ravnica, in so ga torej uporabljali na gričevnatem obrobju Barja.
Barjansko kolo je pomembno predvsem zato, ker gre za najstarejšo tovrstno leseno najdbo, V Švici obstaja še eno kolo, katerega starost je vprašljiva. Strokovnjaki se namreč glede nje ne morejo zediniti, radiokarbonske metode datiranja pa ni več mogoče izvesti, saj je bilo kolo takoj po odkritju konservirano.
NOVICE	IZ	Z
SLOVENSKI
Bomo rešili celodnevni slovenski radio?
SPOMENIK ALEKSANDRINKAM
Založba Kmečki glas je izdala roman Grenko morje avtorja Marjana Tomšiča. Avtor je knjigo posvetil vsem aleksandrinkam (ženam in dekletom s Primorske), ki so dobro stoletje s požrtvovalnostjo hodile v Egipt in prestajale nepojmljivo hude travme, se potem vračale domov, pa spet odhajale v daljno Afriko. Roman je posvetil tudi njihovim možem ter otrokom, ki so doma s hrepenenjem čakali svoje žene in matere.
PRVI ŠPACAPANOV OBISK
Direktor urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Črtomir Špacapan je bil na svojem prvem obisku pri Slovencih, ki živijo na Madžarskem. Slovenci se na Madžarskem soočajo z več problemi. Kot prvega je omenil upadanje števila otrok, ki obiskujejo slovenski pouk, ter gradnjo telovadnice v Gornjem Šeniku. Drugi problem je financiranje Radia Monošter. Ma-džar-ska stran zamuja s finančnimi prispevki za radio.
V Nato in Evropo
Nad. s 1. str.
narod smo vojaško nepomembni, ker pa je naše ozemlje geostrateško vendarle zelo zanimivo, si moramo zdaj kot samostojna država vendarle zagotoviti učinkovito obrambo, in najbolje je, da si jo zagotovimo s pristopom k tistim silam, v katerih sta nam zagotovljena večja moč in varnost ter mirno življenje. To je danes po našem mnenju samo Nato.
Evropska zveza je dejstvo. Slovensko ozemlje je seveda zemljepisno v Evropi, prav tako naša kulturna preteklost in večina današnjih gospodarskih povezav. Kako se bomo politično in upravno ujeli z zahodnoevropskimi državami, ki so se že povezale v EZ, je odvisno od slovenskih političnih in strokovnih pogajalcev pa tudi od notranjih političnih razmerij. Ne smemo pozabiti, da je nekdanja komunistična oblast še ne davnega leta 1982 hotela Slovence utopiti v velikosrbskem kotlu skupnih jeder. Slovenski jezik bo v evropskem parlamentu enakopraven. Jezika, kulture in našega naravnega bogastva nam ne bo jemal nihče, če tega ne bomo sami hoteli prodati, oziroma zamenjati za tuje. Naš dvom o vstopu v Evropsko zvezo je torej lahko samo dvom o nas samih in o naši zvestobi svojim vrednotam.
V tem smislu bi razmišljanje ali odločanje o ne vstopu v EZ pomenilo odmik od zahodne politične in gospodarske ureditve ter od svetovnega razvoja. Čeprav tudi na Zahodu ni vse idealno urejeno in dobro, je neprimerno boljše kakor drugod po svetu. Slovenci smo kulturno bili in smo del zahodnega, na krščanski podlagi izoblikovanega sveta. Zdaj imamo priložnost, da se v ta svet znova vrastemo in pri tem ostanemo to, kar smo - Slovenci!
Ljubljana, 27. 02. 2003
Franci Feltrin, predsednik Prof. dr. Janez Dular, podpredsednik Prim. dr. Majda K. Zbačnik, podpredsednica
JANKO ZERZER
Proti koncu leta 1998 sta začeli na Koroškem oddajati dve privatni radijski družbi, Korotan in Agora, celodnevni program v slovenskem oz. delno slovenskem jeziku. To je bil seveda velik napredek za koroške Slovence, saj smo se morali desetletja dolgo zadovoljiti s petdesetimi minutami programa na dan.
Vendar se je že tako premajhna državna dotacija iztekla sredi leta 2001, nakar smo se domenili s takrat Slovencem naklonjenim vodstvom ORF-a, avstrijskega radia, za tki. pilotni projekt, ki je predvideval kolikor toliko zadovoljivo financiranje slovenskega sporeda in programsko kooperacijo. Medtem je prišlo do nove ureditve v strukturah ORF-a, novi ljudje so prevzeli krmilo, in tudi pri ORF-u je postalo varčevanje glavna tema. Ko je generalna direktorica napovedala ukinitev pilotnega projekta, smo najprej še upali, da je to le ustrahovanje, toda kljub številnim intervencijam in pogajanjem z zvezno vlado, ki je končno odgovorna za zadostno medijsko oskrbo narodnih skupnosti, se je financiranje konec leta 2002 izteklo in slovenski privatni radio zdaj tako rekoč visi v zraku. Stroške za tehnični del podjetja so za tri mesece prevzele slovenske organizacije, ki se same tudi stalno borijo s finančnimi problemi, program pa oblikujejo sodelavci v zgledni solidarnostni akciji, s tem da ne dobijo plač in se zadovoljujejo z obligatno podpo-
ro za brezposelne. To pa seveda samo tako dolgo, da se bo našla trajna rešitev. Da bi dali svoji zahtevi po zadovoljivi rešitvi radijskega vprašanja več poudarka, so izvedli februarja enotedensko svarilno gladovno stavko, ki je bila deležna precejšnje pozornosti ne le na Koroškem, in napovedali neomejeno gladovno stavko, če se ne bo našla rešitev do sredine marca. Medtem so napovedali gladovno stavko tudi dijaki Slovenske gimnazije in so o svojih namenih obvestili že ministrico za pouk.
Posredovanja na raznih ravneh v zadnjih tednih ni manjkalo. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik je bil celo pri predsedniku republike Thomasu Klestilu in od njega dobil zagotovilo, da se bo tako pri vladi kakor tudi pri ORF-u zavzel za naše želje. Center avstrijskih narodnosti na Dunaju je obvestil Svet Evrope v Strasbourgu in tudi tam našel odprta ušesa.
Slovenci smo upali, da bo mogoče doseči sporazum z novo vlado, ki naj bi se sestala vsaj v teku marca. Menda je bil v pogajanjih med Ljudsko stranko in Zelenimi problem res že rešen v našem smislu, toda pogajanja so se razbila. Kaj bo zdaj prišlo na nas, ko bodo verjetno spet Svobodnjaki v vladi, pa ne vemo. Bojimo se, da nič dobrega. Možno je, da tudi tistih 10.001 podpornih podpisov, ki smo jih te dni izročili pristojnemu državnemu sekretarju, ne bo zaleglo.
Po STA
Društvo novinarjev Slovenije solidarno z Radiom dva
Društvo novinarjev Slovenije je izrazilo stanovsko solidarnost in podporo boju ustvarjalcev programa manjšinskih radijskih postaj na avstrijskem Koroškem - Radia dva in Radia Agora - za ohranitev celodnevnega radijskega oddajanja v slovenskem jeziku. Društvo je izrazilo ogorčenje nad tem, da so predstavniki manjšinskega medija prisiljeni v tako drastične metode, kot je gladovna stavka, za dosego nečesa, kar je republika Avstrija slovenski manjšini dolžna in obvezana nuditi.
Društvo novinarjev Slovenije je v preteklem mesecu z nastalo situacijo ob prenehanju financiranja radijskega programa v slovenščini na Koroškem seznanilo novinarsko sekcijo avstrijskega Sindikata tiska, novinarstva in papirja ter Evropsko zvezo novinarjev. Kot rezultat te akcije Društva novinarjev Slovenije sta obe organizaciji avstrijskemu zveznemu kanclerju Schuesslu posredovali protestni pismi v podporo Radiu dva, še piše v omenje-
nem sporočilu za javnost.
Novinarska sekcija Sindikata tiska, novinarstva in papirja je v pismu Schuesslu zapisala, da lahko delavci manjšinskega radia za slovensko skupnost Radio dva od začetka leta samo zahvaljujoč svoji požrtvovalnosti in pokončnosti ustvarjajo program, saj za svoje delo ne prejemajo denarja.
Da ne bi prišlo do še večje eskalacije primera, je omenjena sekcija na zveznega kanclerja naslovila prošnjo, naj znova razmisli o odločitvi zvezne vlade, da si ne bo več prizadevala za nadaljevanje oddajanja manjšinskega radia. To bi bil namreč pomemben manjšinski in politično-medij-ski signal, saj je Radio dva v preteklih tednih podprlo kar 8600 ljudi, ki so se zavzeli za celodnevno oddajanje omenjenega radija, menijo na omenjeni sekciji.
Društvo novinarjev Slovenije je tudi samo pozvalo avstrijsko vlado izpolni svoje obveznosti do manjšin na medijskem področju.
SLOVENIJA JE POTEGNILA Z ZDA
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v Bruslju odločno zavrnil očitke, da je bil pristop k izjavi Vilniuške skupine kandidatk za članstvo v zvezi NATO (V10) o podpori ZDA glede Iraka solistična akcija, za katero ni imel ustreznih pooblastil. „Gre za izjavo zunanjih ministrov in ti so za dajanje izjav pooblaščeni s tem, da so ministri," je dejal Rupel. „Kar zadeva dogovarjanje v Sloveniji, pa gre očitno za nesporazum - dogovarjal in pogovarjal sem se z vsemi, s katerimi se ponavadi pogovarjam o takih rečeh, to je s predsednikom vlade in predsednikom države, in strinjali smo se, kaj storiti. To govorim z vso odgovornostjo," je tudi povedal minister. Po poročanju dnevnika Delo naj bi bil pristop Slovenije k izjavi V10 solistična akcija ministra Rupla. Ameriški veleposlanik v Sloveniji Johnny Young pa je v izjavi za Radio Slovenija zavrnil izhodišče, da je bila izjava podpisana po nareku ameriške vlade.
Predsednik SDS Janez Janša od vlade pričakuje, da se bo jasno opredelila do izjave Vilniuške skupine o iraški krizi, o kateri se je v javnosti pojavilo veliko dvomov. V SDS sicer izjavo kljub nekaterim zadržkom podpirajo. „Če bi Slovenija tukaj manjkala kot edina od sedmih kandidatk za NATO, bi bil to zelo resen problem pri našem vstopanju v NATO, če ne drugje, v ameriškem senatu," je dejal Janša. Podpisniki izjave z naslovom „Prekličite podpis", ki je nastala kot odziv na izjavo Vilniuške skupine pa zahtevajo, da slovenska vlada prekliče svojo podporo izjavi.
PRISTOPNA POGODBA K EU
Slovenska vlada je prižgala zeleno luč za podpis pristopne pogodbe z EU 16. aprila letos v Atenah. Na končno besedilo dokumenta, ki ga je od EU prejela v ponedeljek, vlada namreč ni imela vsebinskih pripomb in je tako slovensko diplomatsko misijo pri EU pooblastila, naj grško predsedstvo unije obvesti, da se Slovenija s pogodbo strinja. Sicer ob upoštevanju, da bo besedilo še predmet pravopisnih in redakcijskih popravkov. Zeleno luč je slovenska vlada prižgala na podlagi angleške verzije dokumenta, prevodi v vse ostale jezike, vključno s slovenskim, pa bodo po pričakovanjih pripravljeni v prihodnjih tednih oziroma do konca marca.
UŠENIČNIKOV SIMPOZIJ
V veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) se je pričel dvodnevni simpozij, ki sta ga ob petdeseti obletnici smrti Aleša Ušeničnika, enega najuglednejših teoretikov svojega časa, pripravili SAZU in teološka fakulteta v Ljubljani. Profesura na teološki fakulteti v Ljubljani, položaj rektorja slovenske državne univerze v Ljubljani ter sodelovanje pri ustanovitvi SAZU predstavljajo le del aktivnosti, s katerimi je Ušeničnik pomembno posegel v verski, socialni in kulturni prostor na začetku 20. stoletja. V pozdravni besedi so njegov biografski okvir začrtali slavnostni govorniki - predsednik SAZU Boštjan Žekš, rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger ter ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.
PREDAJA HAAŠKEMU SODIŠČU
Senat vrhovnega sodišča Republike Slovenije je na podlagi zahteve haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije kosovskega Albanca Fatmirja Limaja, obtoženega vojnih zločinov, sklenil predati haaškemu sodišču. Pravosodni minister Ivan Bizjak pa je že podpisal sklep o predaji kosovskega Albanca Fatmirja Limaja, ko je že v sredo vrhovno sodišče Republike Slovenije dovolilo predajo haaškemu sodišču. Minister Bizjak sicer ocenjuje, da bo do predaje prišlo v primernem času".
BO KAJ ZALEGLO?
Ljubljanska županja Danica Simšič se je v sredo v prostorih Mestne občine Ljubljana (MOL) prvič uradno sestala z ljubljanskim nadškofom in metropolitom Francem Rodetom. Sogovornika sta razpravljala predvsem o nekaterih odprtih vprašanjih med mestom in nadškofijo (med drugim je to izklesan prst, ki žuga škofu Rožmanu, ki ga županja spet skuša postaviti) ter se zavzela za nadaljevanje dialoga v duhu medsebojnega spoštovanja in konstruktivnega sodelovanja. Simšičeva je izrazila pripravljenost MOL na sodelovanje pri obnovi ljubljanske stolnice, ki bo leta 2007 obhajala tristoto obletnico posvetitve.
PUSTNA POVORKA NA PTUJU
Na Ptuju so v nedeljo pripravili že 43. tradicionalno pustno povorko, ki predstavlja vrhunec enajstdnevnega karnevala na Ptuju. Na njej je letos sodelovalo čez 2100 maškar. V dobre tri ure trajajoči prireditvi, ki si jo je po ocenah prirediteljev ogledalo kakih 40.000 ljudi, je nastopilo 74 različnih skupin pustnih šem. 28 je bilo etnografskih, med katerimi so bile tudi 4 skupine mask iz tujine, posebna pustna komisija pa je razglasila najboljše tri skupine mask, ki so prejele bogate nagrade. V Cerknici pa so pripravili že tradicionalno povorko pustnega karnevala z naslovom Mesto pravljic, v kateri je sodelovalo nekaj manj kot 1000 ljudi, nastop 38 pustnih skupin pa si je ogledalo kakih 12.000 obiskovalcev.
NOVICE IZ SLOVENIJE		SLOVENIJA MOJA DEŽELA		ESLOVENIA„ Ml TIERRA
AIDS-SIDA V SLOVENIJI
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) v Sloveniji živi najmanj 125 okuženih s HIV, med njimi 26 že obolelih za aidsem. V lanskem letu sta bila IVZ prijavljena dva nova primera aidsa ter 21 na novo odkritih primerov okužbe z virusom HIV, kjer pa se obolenje aids še ni razvilo. Zaradi aidsa so umrli trije bolniki. Okužba s HIV je bila v letu 2002 ugotovljena pri 14 moških, šestih ženskah ter eni deklici, ki se je okužila od matere.
JUDJE V SLOVENIJI
Člani Judovske skupnosti Slovenije so se zbrali na slovesnosti, na kateri so med drugim obeležili sprejem Sefer (zvitka) Tore, zbirke petih Mojzesovih knjig. Zbrali so se tudi k inavguraciji prvega rabina v Sloveniji po drugi svetovni vojni Ariela Haddada in posvetitvi prve sinagoge v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Na slovesnosti so podelili tudi prve oštevilčene izvode Pripovedi o odhodu iz Egipta, ki so jih prejeli razni državni funkcionarji ter predstavniki verstev, med njimi ljubljanski nadškof Franc Rode.
REKORD Z BALONOM
Slovenija ima nov višinski državni rekord v letenju s toplozračnim balonom. Avi Šorn se je na relaciji med Sevnico in Kočevjem povzpel na višino 9.000 metrov in za 1.000 metrov popravil lastno znamko, ki sta jo novembra lani z bistveno manjšim balonom dosegla z alpinistom Vikijem Grošljem. Sprva je Šorn načrtoval, da se bo povzpel na višino desetih kilometrov, vendar se je odločil za spust, ker mu je grozilo, da ga veter odnese na Hrvaško.
Prva svetovna vojska
PO SVE
ŽRTEV - ALI RABELJ?
Avstrija, po moskovski deklaraciji iz leta 1943 sicer „prva žrtev nacizma", je med drugo svetovno vojno sodelovala pri ropanju Judov, po letu 1945 pa ovirala izplačilo odškodnin oropanim Judom, razkriva na Dunaju objavljeno poročilo skupine 160 zgodovinarjev in znanstvenikov. „lnteresi države in posameznikov so bili enaki. Poleg antisemitizma in rasizma so jih vodile tudi želje po lastnem bogatenju in ekonomski interesi, prevzem po oblasti in izločitev gospodarske konkurence," piše v poročilu. Avstrija se je tako prvič soočila s svojo vojno odgovornostjo.
BO UNIČENJE RAKET
ZAUSTAVILO ZDA?
Bagdad je končno le odgovoril na zahtevo vodje Komisije ZN za nadzor, verifikacijo in inšpekcije (UN-MOVIC) Hansa Blixa in načelno privolil v uničenje spornih raket al-samud 2, ki
po ugotovitvah inšpektorjev ZN presegajo dovoljeni doseg 150 kilometrov, kar je določil VS ZN po koncu zalivske vojne 1991. V pismu, ki ga je po četrtkovi seji Varnostnega sveta ZN prejel BIix, je Bagdad sicer opozoril, da je ukaz o uničenju vseh spornih raket nepravičen in da ne upošteva vseh znanstvenih in tehničnih dejstev glede raket al-samud 2. Na najnovejšo potezo Bagdada sta se pozitivno odzvali tako Francija kot Nemčija, ZDA pa so jo označile za prevaro in vztrajale pri „popolni" razorožitvi režima iraškega predsednika Sadama Huseina. Iraško vprašanje je razdvojilo tako Evropsko zvezo, Varnostni svet ZN kot Arabsko ligo, kjer tudi v petek niso dosegli skupnega stališča. ZDA pa kljub vsem diplomatskim prizadevanjem za mirno razorožitev Iraka ter številnim mirovnim protestom kopičijo svoje sile na območju Perzijskega zaliva.
SLOVENCI
SP V JUDU
Slovenska judoistke so se na svetovnem pokalu v avstrijskem Leondingu dobro odrezale. Najboljša je bila Lucija Polavder, ki je v kategoriji nad 78 kilogramov zmagala, potem ko je po vrsti premagala Kanadčanko, Korejko, v finalu pa še Kubanko luis Duenas. Petra Nareks pa v kategoriji do 52 kg po zmagi v Moskvi še drugič v sezoni stala na najvišji stopnički. Celjanka je po vrsti premagala Nizozemko Wangurpovo, Kubanko Savonovo, Rusinjo Davidčenkovo, Francozinjo Larizojevo in Portugalko Ramosovo.
JE TO ŠE NOVICA?
Slovenska atletinja Jolanda Čeplak je na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu v Birminghamu, kjer bo čez mesec dni svetovno dvoransko prvenstvo, s časom 2:38,02 in novim državnim rekordom zmagala v teku na 1.000 metrov. Druga Slovenka v tem teku Brigita Langerholc je bila tretja. - A Jolanda je zmagala tudi na mednarodnem atletskem dvoranskem mitingu v Karlsruheju v Nemčiji: na 800 metrov je tekla 1:59,97 in zmagala pred Kanadčanko Diane Cummins, Brigita Langerholc pa je bila četrta (2:03,54).
V nekaj desetletjih samostojne notranje politike slovenskih dežel je pripomoglo, da so Slovenci čedalje težje prenašali nemško nadmoč v Avstriji. Zato so se več ali manj naslanjali na druge Južne Slovane v monarhiji (Hrvate in del Srbov). •
Tedaj je nepričakovano izbruhnila 1. svetovna vojna, ki je prinesla preobrat.
Ko je avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand z ženo obiskal vojaške vaje v pred kratkim zasedeni Bosni v Sarajevu, so Srbi iz kraljevine to občutili kot izzivanje in je terorist Gavrilo Princip prestolonaslednika in ženo ustrelil. Avstrija je to izrabila, da je lahko navalila na malo Srbijo. Zahtevala je od nje take pogoje, ki jih ni mogla zadovoljiti, zato jo je napadla z vso silo. Seveda je Rusija napovedala vojno Avstriji, Prusija je potegnila z Avstrijo, isto Italija, z Rusijo pa Anglija in Francija.
V začetku je Avstrija kmalu premagala srbsko vojsko, ki se je morala s kraljem Petrom I. umakniti na Jadran. Prava vojska se je vnela s Francijo in Rusijo. Tam so Prusi vkorakali v Francijo in prepeljali Lenina v Rusijo. Ker je v tej drugi uspela komunistična
revolucija, je bil kmalu z njo sklenjen mir.
V naših krajih pa je bilo drugače. Kmalu je Antanta (to je Francija in Anglija) hotela dobiti na svojo stran kraljevino Italijo in ji je ponudila kot plačilo del slovenskega ozemlja. Italija je prelomila zvezo z Avstrijo. Tedaj se je sprožila fronta, ki doslej ni potekala po naših krajih, in se utrdila po kraški planoti na meji, okoli Kobarida, Tolmina itd. Po nekaterih praskah se je ustalila in se skoraj ni premaknila do konca vojske. Srditi boji so potekali po višavah, ubitih je bilo skoraj milijon vojakov na obeh straneh, med njimi veliko Slovencev. Slovenski kmetje so se morali preseliti v notranjost Kranjske, v naših krajih je bilo pov-zročene veliko škode.
Končno so Avstrijci prebili fronto in so se Italijani morali umakniti do reke Piave, tam se ustavili in pričeli kontraofenzivo, ki je Avstrijce potisnila precej nazaj. Ker pa so medtem zmagali Aliati na severu, se je vojska končala s popolnim porazom za Avstrijce. Posebno pa še, ker so v vojsko vstopile še Združene države Amerike. Vojaškemu porazu je sledil razpad Avstro-Ogrske.
PISALI	SMO	P
OB 70-LETNICI NAŠEGA ŠKOFA
Škof dr. Gregorij Rožman je prihod sovražnika videl, ga oznanil, s preroško vednostjo slikal, in nanj pripravljal svoj narod. Zato so odločili in razglasili, da ga bodo na grmadi sežgali.
Le Bog sam ve, ali bo sedemdesetletni naš škof doživel cvetočo pomlad domovine v svobodi. Njegovega jubileja v njegovi lastni škofiji še omeniti ne bodo smeli. Veruje in zaupa, da bo vse to prestal, vztrajal in v Bogu zmagal.
dr. Miha Krek
IZLET SFZ
v nedeljo, 2. marca se je kljub slabemu vremenu vršil. Okoli 20 fantov se je zjutraj zbralo v San Fernando, kjer so imeli sveto mašo, nato pa so se odpeljali na otok Hiavvat-ho, ter prebili popoldan v plavanju, čolnarjenju in igranju odbojke. Zvečer so se veseli vrnili domov.
DOSEDANJI APOSTOLSKI NUNCIJ
v Argentini msgr. Jose Fieta odhaja na novo službeno mesto v Rim. V sredo je sprejel župnika Antona Oreharja, ki se je prišel poslovit od njega v imenu slovenskih duhovnikov in vernikov v Argentini. Msr. Fieta je bil vesel te pozornosti in je podeli Slovencem svoj blagoslov. Izrazil je željo, da bi se ga slovenski duhovniki in verniki spominjali v molitvi, kakor se bo njih on spominjal na novem službenem mestu.
Na slovenskem zemljišču v Lanusu prodam lot 21, manzana C v izmeri 439 kv. m. Javiti se na telefon 33-8090
Svobodna Slovenija št.10; 5. marca 1953
Volver a Austria
Despues de la retirada del ejercito frances volvio a tomar las riendas el poder austriaco. Rapidamente todo volvio a la normalidad de la preguerra. Se derogaron las leyes francesas y fueron restablecidas las austrfacas. Pero no todo volver a ser como- era antes.
Como primera medida Austria conservo el Reino de lliria, que comprendfa el territorio esloveno sin Estiria mas Croacia. El emperador recibio.el titulo de Rey de lliria y en su escudo se agrego la imagen de un velero, figura que aparecfa en las monedas ilirias. Pero el reino no tuvo vida propia y se esfumo en varias decadas hasta desaparecer.
Quedaron en pie varias reformas: fueron eliminados los gremios, la minifundizacion, se abolio e1 juzgado patrimonial. Se perdieron algunos avances (en el ,piano educacio-nal y eclesiastico), y se lograron otros, como por ejemplo, la administracion estatal y los juzgados. La administracion no quedo totalmente en manos del estado. Tampoco se les devolvio el poder administrativo a los senores feudales.
El territorio esloveno fue distribuido en varias goberna-ciones: en Primorska las de Trst y de Gorica, en estiria la de Gradec y en Kranjska la de Ljubljana. Estaban subdivi-didas en departamentos y estos en municipalidades. Todos los magistrados eran empleados del gobierno y recibfan su paga. Los intendentes eran simples colaboradores del estado. Por esta razon no gozaban de la simpatfa de la gente.
Los impuestos fueron recalculados segun el catastro de Francisco. Todo el territorio fue medido y revaluado. Se establecio el principio de la igualdad impositiva. El senor y el campesino pagaban un impuesto igual- a igualdad de superficie y de rendimiento. Estos mapas catastrales con-servaron su vigencia hasta nuestros tiempos.
Habfa pocas profesiones autonomas. En Ljubljana esta-ba establecido que podia haber solamente 14 abogados. A France Prešeren (el maximo poeta) le negaron el puesto de abogado en cinco oportunidades. Despues de varios anos consiguio un lugar, pero en Kranj.
OSEBNE
Umrla sta: v Castelarju Andrej Kovačič (53) in v San Justu Nikolaj Jančič (50).
Naj počivata v miru!
Nova diplomantka: Decembra lanskega leta je dokončala študije na Instituta Hernandarias Alenka Možina Ramfrez in prejela naslov Profesora de Ciencias Sociales. Čestitamo in želimo obilo uspehov!
Slovenec iz Argentine
Nad. z 2. str.
prijatelje, dosedanji način življenja in navade ni preprosto. Za preselitev v Slovenijo je bilo treba urediti veliko stvari. A imeli smo srečo, ali bolje rečeno, Bog nam je veliko pomagal. Stvari so se tako dobro iztekle, da ni mogoče, da bi bilo vse naključno. Dobili smo stanovanje v Sloveniji; po Božji previdnosti smo lahko to uredili po elektronski pošti iz Argentine. Bili smo v stiku z Rafaelovo družbo. Pisali smo jim, da se bomo preselili v Slovenijo, in da bi potrebovali stanovanje. Tri tedne prej, preden smo prišli, so nam odgovorili, da ima slovenska Karitas stanovanje, ki nam ga je pripravljena posoditi za eno leto, in sicer v Domžalah. Prijatelji
in sorodniki so to stanovanje v celoti opremili, tako da smo se lahko ob prihodu vselili. V Sloveniji smo spoznal dobre ljudi, ki so nam pomagali, da smo hitro uredili vse dokumente, zdravstveno zavarovanje, overovili spričevala, dobili otroški dodatek in socialno pomoč za brezposelne, dokler se nismo zaposlili. Sedaj si želim čimprejšnjo overitev diplome in stanovanje, če se le da v Domžalah, kjer so se otroci že navadili na okolje in šolo. Slovencem v Argentini želim, da bi se tam čimprej uredile stvari, čeprav vem, da se to ne bo zgodilo čez noč.
Miran Mihelič Demokracija št. 5, 30. januarja.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizcrit / Redaccidn y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniauWsinectis.com.ar / debeljakWnetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Sloga, Matjaž Čeč. STA, Radio Ognjišče, Družina, Demokracija.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C7101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
O
.E r^
£ c
o ®
u e?
FRANQUEO PAGADO Cuenta N°7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM Oddajam 2 stanovanja za 3/5 oseb v Villa Catedral - Bariloche. Informacije na Tel: (02944) 42-4978 / E-Mail: razingergrohar@ciudad.com.ar Bungali v Bariiočah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-m " ilirska C"’bariloche.com.ar
1; *aiske karte, plliTl -t ' rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI Dr. Vital Ai't, Odvetnik Parana 830, S.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153.	e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
Naročilnica za Svobodno Slovenijo
Podpisani se naročam na tednik Svobodna Slovenija. Želim ga prejemati
□ po pošti (točno napiši naslov)
□ po raznašalcu (navedi kraj in skupino)
Ime ir o limek: ............................
t m
'ca i
Kraj: ............................ Poštna št.
Provinca:........................ Tel.: ......
Država: ......................................
Podpis
Naročilnico spolnite in pošljite jo: po raznašalcu vašega okraja, po faksu na tel.: +54-11-4636-2421, po elektronski pošti esloveniau@sinectis.com.ar
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu
sporoča, da sta dve možnosti za sodelovanje pri referendumu za vstop v EU in NATO.
1. Kdor želi glasovati po pošti, mora takoj to naznaniti Volilni komisiji v Ljubljani z listom, ki ga je prejel po pošti. Na dan volitev mora overovti svoj podpis po funkcionarjih, ki bodo delali v našib krajevnih Domovih. Tem lahko potem tudi pusti svojo kuverto z glasovnico, ki jo bodo ti izročili na veleposlaništvo in bodo takoj všteti. Lahko pa tudi sam pošlje Volilni komisiji v Ljubljani.
2. Osebno glasuje na veleposlaništvu Republike Slovenije, kjer mora izkazati svojo istovetnost z argentinskim dokumentom ali slovenskim potnim listom.
Urniki bodo še objavljeni.
(Glej prejšnje številke Svobodne Slovenije)
OBVESTILA
SOBOTA 8. marca:
Sprejemni izpiti v Srednješolskem tečaju RMB ob 9. uri
v Slovenski hiši.
NEDELJA, 9. marca:
Mladinska maša in srečanje, ob 10. uri na pristavi očetov lazaristov v Glevv.
Družabno kosilo Društva slovenskih upokojencev ob 13. uri v Našem domu v San Justo.
PETEK, 14. marca:
Koncert narodnih pesmi. Izvaja moški zbor. Na Pristavi v Castelarju ob 21. uri.
Začetek pevskih vaj Mešanega pevskega zbora San Justo ob 20.30 v San Justu.
SOBOTA 15. marca:
Začetek pouka v Slovenskih osnovnošolskih tečajih.
Začetek pouka v tečaju ABC po slovensko ob 9.30 v Slovenski hiši.
V Srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri popravni in dopolnilni izpiti; ob 17.30 vpisovanje; ob 18.30 začetna sv. maša.
NEDELJA, 16. marca:
Otvoritvena prireditev slovenskih osnovnih šol v Slovenski hiši. Ob 16. uri maša. Ob 17. igra Mogočni prstan.
NEDELJA, 23. marca:
Letno kosilo sanjuške Zveze mater in žena, v Našem domu ob 13. uri.
Tradicionalna pristavska tombola, popoldan na Pristavi v Castelarju.
PLESNI REKORD
Na Gospodarskem razstavišču so razglasili Gui-nessov rekord v plesanju četvorke; 24. maja lani je namreč v okviru prireditve Maturantska parada 2002 približno 8512 slovenskih maturantov v desetih mestih po Sloveniji natančno opoldne hkrati zaplesalo četvorko. Guinesssova knjiga rekordov je priznala rekordno plesanje četvorke v devetih slovenskih mestih s skupno 7502 plesalkami in plesalci, ni pa upoštevala plesanja celjskih maturantov.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
Radi poslušate slovenske narodne pesmi?
Še raje v izvedbi moškega zbora?
Pridite v petek, 14. marca, ob 21. uri na Pristavo, kjer vas bo moški zbor povedel v čase vasovanja in razveselil s pesmimi o vinski kapljici!
Prostovoljni prispevki	Prisrčno	vabi	odbor Slovenske Pristave
TRADICIONALNA PRISTAVSKA
TOMBOLA
bo v nedeljo, 23. marca 2003
Lepo vas vabimo!
Začetek slovenskih osnovnih šol
bo v nedeljo, 16. marca, ob 16. uri v Slovenski hiši.
ob. 16. uri: sv. maša za pokojne katehete ob 17. uri: v dvorani škofa Rožmana igra
Mogočni prstan
Frana Milčinskega
v izvedbi Balantičeve šole režija: Nevenka Godec Zupanc, scena: Tone Oblak
Vstopnina za odrasle $ 3.-, za otroke $ 1,-
Vsi prav lepo vabljeni!
Živahen teden pred referedumom
S približevanjem referenduma o vstopu Slovenije v zvezo NATO, ki bo skupaj z referendumom o vstopu v EU čez tri tedne (23. marca), se v državi stopnjuje tudi predreferendumska kampanja. Sodeč po napovedih bo teden, ki se je pravkar začel, na tem področju zelo živahen, saj so številne aktivnosti napovedali tako zagovorniki kot nasprotniki vstopa v zavezništvo.
Tako bo v torek v Kopru okrogla miza z naslovom Slovenija v mednarodnih povezavah, ki jo pripravlja Liberalna akademija. Na njej bodo med drugim sodelovali dr. Bojko Bučar, Gregor Golobič, Lranco Juri in dr. Vlado Miheljak. V Cankarjevem domu pa bo v torek forum z naslovom NATO, varnost in trajnostni razvoj, ki ga pripravljata Slovenski E-forum (SEF) in Umanotera v sodelovanju s Centrom za nevladne organizacije Slovenije. Med udeleženci bodo predsed-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 4. marca 2003
1 EURO 231,64SIT 1 U$S dolar 214,62SIT
ZA SMEH
-Kaj mi svetuješ, da na-edim za mir na svetu? -/praša ob novem letu mož .vojo ženo.
-Bolj tiho zapiraj vrata.
-Koliko ste stari, gospa?
-Enaintrideset.
-Od kdaj?
-Ali si zakonski ali neza-
konski otrok C
-Oboje.
-Kako je to mogoče?
-Oče je poročen, mama pa ne.
- V svojem stanovanju ne bi hotel imeti teh slik!
- laz tudi ne. Zato jih prodajam.
Slovenski osnovnošolski tečaji Začetek pouka
Sobota 15. marca:
Balantičeva šola ob 8.15 uri Baragova šola ob 7.45 uri Jurčičeva šola ob 8.15 uri Rožmanova šola ob 8.15 uri Slomškova šola ob 8.00 uri
V Slovenski hiši tečaj ABC po slovensko ob 9.30 uri.
Sobota, 22. marca:
Prešernova šola ob 8.30 uri
Aljaževa šola v Bariiočah in CirilMetodova v Mendozi po dogovoru.
nik SEF Andrej Klemenc, predsednik združenja Atlantski svet Slovenije dr. Anton Bebler in predsednica GLOBE Slovenija Silva Črnugelj.
Udeleženci foruma bodo skušali odgovoriti na vprašanja o tem, kako NATO definira pomen varnosti v sodobnem svetu, ali si kot organizacija zastavlja vprašanja o trajnostnem razvoju, v kolikšni meri so v delovanje NATO vključeni nevojaški vidiki varnosti, ki se nanašajo na globalna okoljska tveganja, ali razlike v energetskih doktrinah EU in ZDA vplivajo na različno strateško razumevanje koncepta varnosti ter kakšna je nevarnost, da postane NATO pospeševalec globalizacije netrajnostne-ga potrošništva in orodje v rokah interesnih skupin, ki za svoje preživetje potrebujejo varen dostop do zadnjih zalog poceni nafte. Vprašali se bodo tudi, kako k varnosti Slovenije prispevajo okoljske, energetske in prometne politike in kakšen koncept varnosti predpostavlja vsaka od njih.
Pestro dogajanje se obeta v sredo, ko so kar na treh koncih države napovedani dogodki, povezani z vprašanjem vključevanja Slovenije v NATO. V Ljubljani bo o izkušnjah Portugalske kot članice NATO in njenih pogledih na sodobne var-nostno-politične izzive, s katerimi se sooča zavezništvo, predaval portugalski zunanji minister Antonio Martins da Cruz. Aktivni bodo tudi študenti; v Mariboru študentska organizacija tamkajšnje univerze pripravlja okroglo mizo o vključevanju Slovenije v EU in NATO, v Kranju pa bodo v organizaciji Kluba študentov Kranj na okrogli mizi skušali odgovoriti na vprašanje NATO: Za/Proti? Med udeleženci so napovedali predsednika odbora
DZ za zunanjo politiko Jelka Kacina, državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu dr. Milana Jazbeca, Gorazda Kovačiča z Mirovnega inštituta ter vodjo centra za sodobne politike pri Mirovnem inštitutu in predavatelja na FDV dr. Tončija Kuzmaniča.
V četrtek, 6. marca, pa pripravlja Urad vlade za informiranje v Cankarjevem domu javno razpravo z naslovom Slovenija in NATO, v kateri bodo kot govorci nastopili veleposlanika Madžarske in Belgije pri zvezi NATO, Janos Herman in Dominique Struye de Swielande, ter predsednik odbora za zunanjo politiko v nemškem bundestagu Volker Ruehe. Slednji bo imel nato v petek še predavanje v odboru DZ za zunanjo politiko. Poleg omenjenih visokih gostov iz tujine, ki bodo Slovencem skušali predstaviti prednosti vstopa v NATO, bo predvidoma v ponedeljek, 10. marca, na obisku tudi generalni sekretar zavezništva George Robertson.
Vlada je v začetku februarja začela predreferen-dumsko kampanjo, v kateri skuša javnost, ki je po raziskavah javnega mnenja vstopu v severnoatlantsko zavezništvo precej manj naklonjena kot vstopu v Evropsko unijo, prepričati o koristnosti članstva v zvezi NATO.
"Temelj kampanje je široka javna razprava," je za STA ob tem povedal direktor vladnega urada za informiranje Gregor Krajc. Vlada je pred tem zagotovila dodatna sredstva za program obveščanja javnosti o slovenskem vključevanju v NATO in EU. Za kampanjo naj bi skupaj namenili 128 milijonov tolarjev, od tega jih bo približno 60 odstotkov namenjenih za kampanjo za NATO, 40 pa za EU.