PoStnlna pJa?an3 v gotovini.
Leto. VI, St. 283. V Lfutalfana, v soboto 16,	1822,	P^saita.	St.	1	Pio.
NAPREJ
Glasilo Socialistično stranka Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št ll.«59. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Na agitacijo!
Z zimo je potrkala v delavske domove podvojena skrb za obstanek, zakaj stroški za preživljanje so postali večji, 'zlasti pa še z ozirom na slabo gospodarsko stanje v državi.
Na z:mo se kopičijo težave in nadloge, toda tudi s svojimi dobrimi stvarmi nas obdaruje starka zima. Med te smemo šteti z mimo vestio dolge večere.
Na kmetih in v rtrdmških revirjh hodijo ljudje drug k drugemu v vas. stisnejo se pri peči skupaj ter se prično razgovar-jati o svoiih skrbeh in o razmerah, ki so jih povzročile.
Najboljši čas za agitacijo je tukaj! Delavskemu časopisu, ki je delavnemu ljudstvu to. kar vojaku puška, je treba novih naročnikov, da bo mogel svojo nalogo še bolj častno vršiti! Treba se nam je zavedati, da je kriva vsega našega gora edinole naša nezavednost, in da se bodo razmere temeljito spremenile, če bomo usmerili naše delo po našem spoznanju, ki nas neumorno žene k gibanju v organizacijah.
Zavedati pa se moramo, da se delavske organizacije ne dajo zgraditi v enem dnevu, enem tednu, mesecu ali letu. Ce bi namreč to bilo mogoče, potem bi se že davno uveljavili. Samoobsebi je tedaj razumljivo da zaradi tega marsikdo opeša, 'kar oa nas ne sme motiti. Vsak izmed nas je dolžan krepko stooati do začrtani poti. Za nas velja vedno le parola: naprej!
In če naletimo na neuspehe, tedai se vedno vprašajmo, zakaj smo naleteli nanje? Zanimati se moramo še prav posebno za dogodke okoli nas in seveda tudi
Zastopnik proletarske Francije.
Po Ameriki potujeta v tem času francoski socialistični voditelj Jean Lon-guet in francoski buržoazni politik Clemenceau. O Clemenceauovih »uspehih« in namerah smo že opetovano poročali. Tudi o Longuetu, ki je pozval Clemen-ceaua na iavno diskusijo o vzrokih svetovne vojne smo mimogrede izpregovo-rili. O njegovem nastopu v Chicagu, posnemamo po »Prosveti«, da je bil impozanten- Velika dvorana, ki je lastnina or-g~nizacije nameščencev cestne železnice je bila nabito polna že ob dveh popoldne: zasedeni so bili vsi sedeži spodaj in na balkonih in na stotine ljudi je moralo stati ob stenah. Zunaj na hodniku je moralo stati par tisoč oseb, ki niso mogle v dvorano. Več ko 5000 ljudi je bilo v dvorani.
.Shod je bil otvorjen ob pol 3. Predsedoval je \Villiam Cunnea. Nemški delavski pevski zbor »Freiheit« je zapel »Internacionalo« in pozneje še eno pesem, Maks Oster, glasoviti tenorist s čikaške
za one po vsem svetu. S tem, da motrimo dnevne dogodke, si bistrimo svoj um in spoznavamo taktične naoake, ki smo jih morda zagrešili. Malokateri se namreč lahko pobahajo s svojo nezmotljivostjo.
Delati pa moramo vedno v svojih organizacijah. Večkrat na mesec se moramo sniti ter se pogovarjati o položaju. Stare organizacije moramo krepiti, kjer jih pa še ni, pa ustanavljati nove- Ne smemo namreč pozabiti, da čim več moči bomo imeli, tem večja da bo naša veljava.
Spopolnjevanje v organizacijah je ne-obhodno potrebno. Brez njega postanejo organizacije mrtve. S spopolnjevanjem pa obdrže vse tisto, kar so si izvojevale in še ojačujejo se!
Zapomnite si, da so veliki lažniki tisti liudje ki vam govore, da bodo nastopili boljši časi sami od sebe! Ti ljudje delavstvo samo zapeljujejo, da se ne bi organiziralo in osredotočilo svoje moči v organizac'jah. Ali nai prihajamo še z vzgledi. kako se godi delavstvu tam. kjer niso organizirani?
Zima je tukaj in agitirati je treba za vse štiri naše organizacije: za politično, strokovno, gospodarsko in kulturno! Treba oa je vzporedno agitirati tudi za naš tisk! Strankin tisk je velevažno orožje, kateremu moramo posvečati največ paž-nie! Pomislimo samo kako se trudijo za svoje časopisje kap'talisti! Kako ga skušajo napraviti vabljivega za delavstvo! V to svrho se poslužujejo vseh mogočih demagogij in apelirajo čestokrat na najniz-kotnejše instinkte. Kdor pozna vplive ka-oitalisfčne vzgoie. ki jo je vsak izmed nas užival od otroških let dalje, dokler ni začel samostojno misliti in prišel do spo-
znanja, da je rešitev naša odvisna le od zmage socializma, ta bo vedel, kaj smo s tem povedali.
Zatorej še enkrat, na delo v imenu našega svetega poslanstva ali z besedami iz naše himne: Zatorej, kdor še drema, spi, odpri oči zdai in se zdrami!
■ m ii  ...— m—■—— ■■«■■»....- ——■*1
JUGOFAŠISTOVSKI LIST V SLOVENIJI.
V Mariboru bo pričel izhajati »Plamen« kot glasilo mariborskih nacionali-stov, v Ljubljani pa ravnotako list ljub* ljanskih nacionalistov, ki bo organ oblast* nega odbora za Slovenijo. Kakor poroča* jo jugofašistovski listi, ga bo urejeval g-Petruška, ki je že zbral okoli sebe krog najboljših književnikov. Te »najboljše književnike« bi radi že kaj kmalu spoznali! Pobavili se bomo namreč z njihovo duševno revščino.
KONGRES OBLIKUJOČIH UMETNIKOV;; V ZAGREBU.
V Zagrebu se je vršil o'd 9. do 11. L m. kongres oblikujočih umetnikov. Kongres je sprejel pravila udruženja. obenem pa tudi sprejel načrt zakona o umetniškem svetu, ki bo svetovalec ministrstva prosvete. Ta umetniški svet se bo sestajal vsake tri mesece. V glavni odbor udruženja so bili izvoljeni: R. Frangeš Mi-hanovič. Stjepan Podhorski. Tomislav, Križman. Milan Golubovič. Jovan Bijelid, Momčilo Živanovič, Petar Trješič. Josip Costaperaria. Ivan Vavpotič in Matej Sternen. Kot revizorji pa Šaša Šantel in Simo Rokosandič. V umetniški svet pa so bili izbrani: Ivan Meštrovič. Viktor Kovačič. Ljubo Babič. Tomo Rosandič* Branko Popovič, Nestorovič, Karlo Mijič.
opere pa je s spremljevanjem na klavir zapel dva krasna samospeva.
Ko je prišel s. Longuet na oder, ga je občinstvo burno pozdravljalo; ovacije so trajale več minut. Vendar pa je nastopil kot prvi govornik Evgen V. Debs, ameriški socialistični voditelj. Celih pet minut je občinstvo navdušeno pozdravljalo starega bojevnika, ki je pred 11 meseci prišel iz ječe, v kateri je trpel za svoje neomajano prepričanje. Longuet ga je objel in po francoskem običaju poljubil na lica-
Debš je govoril približno eno uro. Govoril je s starim ognjem in s svojimi karakterističnimi gestami. Najprvo se je oprostil, ker ni že dalj časa nastopil na javnem shodu. Rekel je, da so krive tega posledice njegovega govora v Canto-nu, pred štirimi leti, katerih se šele zdaj počasi otresa. Nato pa je takoj razpršil vsak dvom med poslušalci, da mu je žal tistega govora.
»Nič mi ni žal,« je dejal, »pač pa mi je žal in skoro sram rne je, da sem na prostem, ko je še toliko drugih političnih
jetnikov v zaporih. Jaz sem še vedno nasprotnik kapitalistične vojne kakor sem bil pred štirimi leti in na noben ukaz katere koli kapitalistične države ne bi šel v vojno. Danes je jasno, kakor ni bilo kdaj prej, da ameriško ljudstvo ni maralo vojne, toda ljudstvo ni imelo besede v tej zadevi. Vladajoči razred je hotel imeti votjno, ta razred jo je napovedal, delavski razred je pa dal človeško kri v tej vojni. Če bi bil jaz predsednik, bi bil ohranil življenje 60.000 možem, ki so umrli v Franciji, toda \Vilson, ki je bil drugič izvoljen z geslom, da nas »obvaruje vojne«, je poslal 60.000 Američanov v smrt zato, da sc je potem iz njih krvi rodilo 30-000 novih ameriških milijonarjev. Edina dobra stvar, ki se je slednjič rodila iz vojne, je sovjetska republika v Rusiji. Ta republika, čeprav je nedostatna in revna, je predhodnica vesoljne republike vsega sveta, ki pride tako gotovo kakor, izide jutri solnce«.
Debs se je seveda spuščal v podrobnosti in je končal s pozivom na delavce, naj bodo složni in naj zedinijo svoje moči,
RHiard Jakotnč. Ivan Plečnik in Ivan Napotnik. Udruženje je izvolilo kiparja Ivana Meštroviča za svoiega častnega predsednika. Sklenilo je tudi, da se bo vršil prihodnji kongres leta 1923. v Ljubljani, in sicer oktobra meseca.
VLADNA KRIZA ŠE VEDNO NI REŠENA.
Vladna kriza še vedno ni rešena, čeprav je obljubil g. Pašič pred dnevi v avdijenci pri kralju, da^ jo bo poskušal odstraniti v roku dveh dni. Ko ie tedaj re-leriral o političnem položaju kralju, in je naglaševal potrebo volilne vlade, ki bi jo sestavila izključno samo radikalska stranka mu je kralj odvrnil, da bo poveril še prej sestavo vlade drugim politikom. Nastal ie kratek odmor, med katerim si je Pašič gladil brado in po končanem odmoru rekel: Cu ponovo. da pokušam. Poročila iz Belgrada pa danes javljajo, da se tudi ponovni Pašičevi poizkusi niso obnesli, ter da je Pašič vrnil kralju mandat sestave nove vlade. Takoj nato pa je izdal iz kabineta ministrskega predsedništva sledeče službeno poročilo o vzrokih njegovega neuspeha: »Radi nasprotujočih si vesti o stališču radikalne stranke glede vprašanja podaljšanja koalicije z demokrati. ki so prišle tudi do Nj. Vel. kralja, je g. Pašič ponovno pozval radikalski klub ter ga prosil, nai še enkrat razmišlja o možnosti podaljšanja koalicijske vlade z demokrati in mu odgovori točno in jasno. da se mu bo mogoče izogniti vsem dvomom v tem važnem vprašanju. Ministrski predsednik g. Pašič je zopet dobil soglasen odgovor radikalskega kluba, da ni mogoče stopiti z demokratskim poslanskim klubom v koalicijo, ker obstojata v njem dve nasprotujoč! si politični smeri, vsled česar n! sigurnosti za izvršitev dogovorjenega delovnega programa. Radi tega ponovnega sklepa ooslanskega kluba radikalske stranke ie šel g. Pašič danes ob 12. uri na dvor (14. t. m.) ter obvestil Ni. Vel. kralja, da odklania radikalska stranka koalicijo z demokrati, dokler se spor v njihovih vrstah ne poravna. Radikalska stranka gre raie v opozicijo, kakor da bi pričela s poslom, o katerem ne ve. če bi ga mogla častno vršiti. Zato ie na podlagi sklepa ooslanskega radikalnega kluba vrnil g. Pašič mandat za sestavo koalicijske vlade.« Kralj bo sedaj
«Effi.trTH igTiTr-jr;na<pTi—■ -t itr-ii
kajti pot do emancipacije v Ameriki je še dolga in polna težav .Nato je predstavil Jeana Longueta, vnuka Karla Marksa in zastopnika francoskega delavstva ter eksponenta idej velikega Jauresa. Dejal je. da sta zdaj v Ameriki dva Francoza „Tiger« Clemenceau predstavlja imperialistično Francijo, Longuet pa proletarsko in tega ga prisrčno pozdravlja ameriško delavno ljudstvo.
Ko je Debs končal, so ovacije trajale par minut. Nato pa je začel govoriti Longuet. Njegova angleščina je dobra, iz-vzemši francoskega naglasa, kar je povzročilo, da so ga oddalijenl poslušalci težko razumeli, čeprav je bil dovolj glasen. Pečal se je največ s Clemenceaujem In njegovo imperialistično politiko. Izvajal je med drugim sledeče:
»Tiger« je že star in ravnotako so stari njegovi nazori. On ne razume potreb novega časa, zato se ameriški delavci ne smejo preveč ozirati na to, kaj blebeče »tiger« tukaj. Kakor je Clemenceau starokopiten skoz in skoz, tako so staropitni m okosteneli vsi ostali imperialisti, ki danes vladajo v Evropi; tak je tudi njih
sestavo vlade poveril na:'brž ministru Pri-bičeviču. ki je zastopnik druge najmočnejše stranke v parlamentu, namreč demokratov.
SOCIALNA STATISTIKA INVALIDOV.
Ministrstvo za socialno politiko je dovršilo glavni del statistike o rodbinskem, kulturnem in socialnem stanju nad 70.000 invalidov- 45.332 invalidov ima lastno hišo, 22.904 jih nima. V Sloveniji nimata dve tretjini invalidov svoje hiše. 12.529 invalidov nima niti dovoljnih sredstev niti delavne moči, da bi vzdrževali svoje obitelji- 47.379 invalidov ima nekoliko nepremičnine, in sicer jih ima 24.455 zemlje do 2 ha, 11.319 do 5 ha, 6439 do 10 ha, 2670 do 15 ha, 1220 do 20 ha, 784 do 36 ha, 337 do 50 ha, 156 več kakor 50 ha. Zemljiški davek plačuje 30.849 invalidov, dohodnino plačujejo skoraj izkjučno samo slovenski invalidi, in sicer 5545 Zemljo od države je dobilo v last 383 invalidov, v zakup 7506. Analfabetov je 23.965, ljudsko šolo je dovršilo 44.699, srednjo šolo 420 in univerzo 287 invalidov. Natančne podatke ima ministrstvo od 74.756 inval. Po narodnosti je 33-666 Srbov, 21.308 Hrvatov, 11.467 Slovencev, 2657 Nemcev, 2527 Madjarov, 807 Ru-munov, 643 Čehov, 154 Turčinov, 135 Rus-sinov, 101 Bolgar, 11 Italijanov, 9 Poljakov in 1262 drugih narodnosti, število vdov in sirot padlih vojakov znaša v Srbiji in Črni gori: familij, čijih očetje so padli 137.029, sirot brez matere in očeta 12-847; v Vojvodini: vdov 14.340, otrok 27.372, sirot brez očeta in matere 1104; na Hrvat -skem: vdov 22.135, otrok 39.691, sirot 2483; v Sloveniji: vdov 6407, otrok 15.007, sirot 2012; v Dalmaciji: vdov 4057, sirot 2989; v Bosni in Hercegovini: vdov 12.385, otrok 29.398, sirot bjrez očeta in matere 2772. — Te številke govore pač v prilog naši protivojni in proti-militaristični propagandi.
IMENITNE DIPLOMATE IMAMO!
»Novosti« dne 13. t. m. poročajo o ooslovaniu našega madžarskega poslanika v Budimpešti, ki ie svoječasno informiral vlado o Karlovi avanturi. Njegova poročila so dovedla Marka Trifkoviča kot zastopnika predsednika vlade, da je mobiliziral del armade ter potrošil za ta »špas« 250 milijonov dinarjev. Začetkom novembra ie naš »odlični« poslanik sporočil naši vladi, da želi stopiti Madžarska
sistem- Toda pod njihovimi nogami in tik pred njihovimi nosovi vstaja nova Evropa, katera bo prej ali slej pometla z imperialisti. Ameriški delavci morajo biti solidarni z evropskimi. Dobro naj opazujejo delavska gibanja v Evropi, nabirajo naj si skušenj, medtem naj pa vodijo svoj boj za preobrat v Ameriki na svoi način in po takih metodah, ki so potrebne za Ameriko, kakršne pač zahtevajo tukajšnje razmere. Cilj je eden. principi so lahko eni, toda bojevna taktika se mora ravnati po razmerah, ki so lastne posameznim deželam in narodom. Sedania reakcija v Franciji n. pr. ne bo dolgo trajala. Francosko delavno ljudstvo se je že precej zdramilo iz opajajočih sanj »zmage« in se pripravlja na dan obračuna«.
Shod je zaključil s. Willlam Cunnea z ugotovitvijo, da je popoldan hitro minul, kar gre vse na rovaš umnih izvajanj obeh predgovornikov. Dejal je, da so ljudski shodi neobhodno potrebn' — posebno pa bodo še potrebni v najkrajšem Času, ker so volitve že pred durmi. Na shodili se namreč izmenjavajo misli in odstranijo nesporazumljenja-
v prijateljske stike z našo državo. Dopustiti hoče. da se bo preselilo k nam 27.000 Srbov. Vlada je imenovala v to svrho ko-misiio ki so io sestavili trije zastopniki vlade, ministrstva notranjih, ministrstva zunanjih del ter še ministrstva za agrarno reformo. Komisija je pripravila zemljo za izseljence v Bački in v južni Srbiji, poskrbela ie tudi za njihove domove, toda glei ga spaka! Ko je prišlo do odobre-nja kredita, je ministrski svet ugotovil, da je samo 7000 izseljencev. Informacije g. poslanika so bile tedai res točne. Zanimivo bi bilo spregovoriti o »delovanju« ostalih naših poslanikov, zlasti onega v Rimu!
MADŽARSKA PROPAGANDA V
BANATU.
»Pokret« dne 14 t. m. poroča o velikanskem razburjenju v Senti zaradi madžarskih provokacij, ki psujek) našo državo z najhujšimi priimki ter simpatizirajo s Horthyjevo Madžarsko. Madžari so postali v zadnjem času orecei agilni. Izdali so več knjig, v katerih agitirajo za svoje ideje. Tako prnaša n. pr. koledar »Kepes Magiar NaDtar« na uvodnem mestu sliko admirala Horthvja. malo pozneje pa sliko kralia Aleksandra. Tamo-šnji nacionalisti so vsi iz sebe in napovedujejo odločne protiukrepe. Tega namreč naši jugofaši-stelni ne vedo, da s svojim nasilnim prepričevanjem ne bodo razmerj prav nič spremenili, temveč le poslabšali. Umestno bi bilo. da bi ti ljudje, če jm je v resnici do blaginje države, oričeli oroučevati vzroke sološnega nezadovoljstva. Potem ne bo težko uganiti, da ie kriv vsega nereda obstoječi rež'm ter da ie dolžnost nas vseh. da ga čimorei zrušimo, ne pa da se zanj zavzemamo.
POLITIČNI NEMIRI NA POLJSKEM.
Politični nemiri na Poljskem, ki so nastali zaradi izvolitve Narutowicza za' predsednika republike, se še vedno nadaljujejo. Ker so nacionalistični demonstranti v Varšavi pretepli nekatere socialistične poslance, so delavci v vseh obratih 13. t. m. stopili v Drotestno stavko. Nacionalisti so odgovorili na proteste na ta način, da so priredili burne manifestacije svojemu voditelju generalu Hallerju. Kmečka stranka je nato izjavila, da bo Varšavo okupirala. Če ne bodo prenehali z nasiljem. Tudi delavstvo je v tem slučaju zagrozilo z represalijami. Predsed-nik republike Narutowicz bo še tekom tega tedna sestavil novo vlado, in sicer namerava podeliti mesto miirstrskega predsednika Pilsudskemu. ministrstvo zunanjih del pa Askenaziju. ki ie Žid. Predsednikove namere so že sedai izzvale med nacionalisti obilo razburjenia. na ie pričakovati v Varšavi in po ostalih mestih krvavih Douličnih boiev. Pol:ski Židje se za ta eventualni naDad že oborožujejo.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA.
»Ruskulta« poroča iz Rige. da se Je odločila sovjetska vlada odobriti kredit v znesku 400 milijonov rub'jev v zlatu za razširienje komunisfčne literature doma in v inozemstvu. Obenem je vlada pristala na poziv IV. kongresa komunistične internacionale o ustanovitvi komunističnega »Rdečega križa« v vseh državah. Ta »Rdeči križ« nai bi pomagal aretiranim komunistom. V svrho razširjenia sovjetskih poročil v Rusiji in sploh v Evropi je nričela začetkom tega meseca delovati v Moskvi močna radiotelefonska postaja.
Politične vesli.
+ V Splitu se vrši letni kongres Glavnega zadružnega saveza. v katerem so včlanjene vse gospodarske zadruge države. Doslei so referirali o vinogradniških zadrugah Avramovič. o razvoju za-drugarstva Anfčevič in o vinogradniki krizi v Dalmaciji Bubanovič. Kongres je SDre:el že več važnih resolucij. Tako na Dr. je zelo važna resolucija o rešitvi gospodarske krize v državi. Kongres nadaljuje svoje delo.
+ Belgrrjski caristlčnl ruski »poslanik« se je tako prestrašil prihoda sovjetske delegacije v Belgrad. da je posetil g. Pašča ter se posvetoval z niim o položaju. Pašič ga je potrepljal po rami. in mu zagotovil, nai se nikar ne boji. Še nosi on brado, zato naj se nikar ne vznernrja
-j- Švicarska zvezna skupščina je izvolila Schenkerja za zveznega predsednika v letu 1923.
+ V Berlinu so neznani zl'kovci Izvršili vlom v k.tajsko ooslaništvo. Pokradli so razne dragocenosti ter več diplomatskih aktov.
4- Nemške strokovne organizacije so odobrile resoluci!o. v kateri poudarjajo, da smatrajo za glavni vzrok vedno hujšim razmeram v Nemčiji versaillsko pogodbo. ki temelji na domnevi, da je edino Nemčija kriva svetovne vojne. Mirovna pogodba s svojimi neizoolnjivimi zahtevami in bremeni, ki ogrožajo obstoj vsega nemškega ljudstva, se mora revidirati, da se prepreči bankerot. Nemške strokovne .organizacije zahtevajo znižanje odškodninskih vsot ter izjavljajo, da so pripravljeni sodelovati pri obnovi Evrope. Zahtevata. naj se objavijo vsi ta:ni arhivi vseh držav ki so se udeležile svetovne vene ter protestirajo najodločneje proti okupaciji renskega ozemlja do Francozih. Tej resoluciji se je pridružilo toliko društev, da je zadob:la manifestacija značaj protesta nemškega naroda proti versaillski pogodbi.
4- Francoska vlada se je zaenkrat še premislila zasesti Porerne. Po:ncare bo podal 15. t. m. poroč lo o londonskih po-gajanvh, nakar bo vlada zahtevala glasovanje zaupnice ali nezaunn!ce. Nemški krogi pričakujejo padec francoske vlade.
+ Clemenceau, o katerem govorimo v današnjem podlistku, je 13. t. m. zapustil Ameriko na krovu lad.:e »Francais«.
Dnevne vesti.
Boj za Trbovlje. Ko le bil lani v Bel-gradu sprejet zakon o zaščti države, so se oficialni komunistični voditelji porazgubili: nekateri so zbežali iz Jugos’avije, drugi na so se skrili doma v kak m;ren kotiček. Trboveliski rudarji so ostali brez 'oficialnih komunističnih voditeljev. Radi tega se iim ie za vodlo ponudil naprej dr. Dimnik iz Krškega. Pa komai je skoval Dravila za »neodvisno« orgamzaciio. ie priromal g. Stefanovič. b'vši vojaški ataše na Dunaju ter šoec’alist za ozdravljenje komunistične bolezni, ter izpodr nil dr. Dimnika. Pregan:an!e komunistov je medtem nekoliko poleglo in to priliko so takoi porabili nekdanii komunistični glavarji gg. dr. LemeŽ. Fabjančič. Klemenčič i. dr. Tem gospodom seveda ne gre za načelni razredni boi. temveč za prvenstvo v tekmi za korita na račun delavske nezavednosti. Vnela se je radi tega borba med Štefanovičevimi in Lemeževimi pri-uadniki; ti kakpr oni so hodili v Trbovlje,
da bi iim trboveVslcl rudarli pomagali na noge. Lemež ie skušal onemogočiti Stefanoviča s sledeč m trikom: priporočal je trboveljskim rudarjem da se otresejo Stefanoviča, češ. mož ie hudo nevaren »neodvisnem« ter kazal njegov duna ski recept: Glejte, ta njegov način ozdravljenja bi mi veliko težje prenesli kakor zakon o zaščiti države. — Ko je zvedel Štefanov.č za to Lemeževo početje, tudi ni ostal miren, temveč je proti svoj m tekmecem nastopil z dokazi, da so strahopetci. ki beže pri vsaki priliki, ne razumejo ničesar temveč hočejo samo korita. Povedal ie tudi. seveda kot zaupno tajnost, da hoče speljati Lemež tudi trboveljske komun ste v klerikalni tabor. Svojčas sta se baje Prepeluh in Lemež hudo zbila za DOverjeniški stolček in ker je, kakor znano, zmagal H-epeiuh, je Lemež v svoii jezi nad tem postal komunist. Zdai sta se neki soet pobotala, in ker je eden že klerikalec, sili za njim tudi drugi. — Boi za Trbovije so torej prenesli v Ljubljano, in sicer na Turjaški trg št. 2. Tu sta se srečala tudi oba »komunista« — Lemež in Stefanovič — in iz oči obeh so švigale iskre smrtnega in neodpustljivega sovraštva ter očitan'a demagoškega vodstva trboveljskih rudarjev. Spor je končal z grožn:o. da bo Šel Lemež s svojimi trboveljskimi prijatelji h klerikalcem in iz »Slovenca« streljal z najtežjim topovi na Stefanoviča, ta se je pa pridušil, da se bo oklenil »Jugoslavije« in ž njenimi strojnicami Dostrelil vse tri: Lemeža, Fabjančiča in Klemenčiča. Svoio pomoč mu ie baje obl'ub!l sam ?. Gustinčič iz Trsta. — Bivši »neodvisnož«.
Podporni fond Obrtnega pomožnega društva oodal šu e rok za vlaganje prošenj onemoglih obrtnikov do 20. t. m. ter nai se tozadevne prošnje vlagajo na naslov Obrtne banke v Ljubljani.
Čevlji za zimsko vreme, močni, topil, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce Ud. se dobe na glavni zalogi tovarn Feter Kozina in Koinp., Ljubljana, Breg 20. Kupujte jih dokler še zaloga traja.
Ljubijans.
Klub esperantistov v Ljubljani. V
proslavo roistnega dne dr. Zamenhofa. iz-naiditelja esperantskega jezika, priredi nodpisani klub za svoie člane in prijatelje esperanta v Detek. dne 15. t. m. ob 20. uri v salonu pri »Levu«, na Gosposvetski cesti na to nanašajoče se predavanje. — Vstopnina 1 Din. — Odbor.
Celfa,
Nedorasla politika. »Naprej« je že parkrat povedal, kakšno diplomatsko politiko uganjajo klerikalci kot občinski zastopniki občine okolica Celja. Spojitve mestne in okoliške občine se boje kakor velike povodnji in kdo ve, če že ne berejo svetih maš, da jo preprečijo. Pa še več takih imajo na srcu, tako jim tudi neki mladi socialistični obč. odbornik prav nič ne ugaja v občinskem zastopstvu in prav radi bi ga odstranili. Ker pa se jim to ni posrečilo, četudi jim je priskočil gtosp. Baebler na pomoč — so se pobotali, da ne bodo šli na sklicano sejo. Če jim »Naprej« očita kakšen črni krščanski greli, se ne marajo zagovarjati, ker se ne morejo in zopet jih ni. Tako so pač zainteresirani na gospodarstvu naše občine. Tudi zadnjo nedeljo jih ni bilo čeprav so podpisali vsi vabilo k seji. Toda, gospodje, ako mislite še danes na rezultat ljubljanskih volitev, se presneto molite, če mislite, da se vam bo v Celju
posrečilo Isto kar v črni Ljubljani. V Ce*
lju ni klerikalnih komunistov in ne brez-smernih zarjanov, ki bi vam pomagali do komande, temveč opraviti boste imeli še nad?!je s pravimi socialisti, ki postajajo vsak dan trdnejši proti tistim, ki sovražijo naprednost in delavski razred. Tudi to je res. da je v naši občini še precej ljudi, po katerih se še pretaka vaš klerik kalni strup, imamo pa tudi protistrupe, s katerimi bomo ozdravili naše ljudi —> ljudi, ki spadajo v delavski razred in ta protistrup je pojasnilo, da ste stoletja zatirali naše ljudstvo in videli boste, kako se vas bodo lepega dne otresli za večne čase. — Brezinustač.
»Katcl’škega duhovna hočejo učiti, kaj je vera, komunista, kaj je komuni-. zem“ je z navdušeno gesto izrekel navdušen oberkomunist na zadnjem volilnem shodu ljubi:anske »Zveze delovnega ljudstva« proti tistim, ki smo ves čas dokazovali, da ni katoliško duhovništvo prav nič verno, ljubljansko komunistično vo< diteijstvo pa prav nič komunistično. Kar se tiče duhovništva, bo naša stvar še nadalje dokazovati, da je že davno prodalo Kristusov nauk za košček posvetne slave; kar se pa tiče oberkomiuiistične komunističnosti, pa bodo menda za dolgo časa zadostovala dokazovanja tržaškega komunista Gustinčiča, ki je vodje ljubljanskih boljše-vikov pred par dnevi tituliral s prijaznim imenom »idioti« in »špekulanti«, in pa dokazovanja zagrebške komunistične »Borbe«, ki se ni te dni nič manj laskavo izrazila o tem, kako da so ti individuji prodati že itak odrto kožo bednega komunističnega proletariata na ljubljanskem klerikalnem semnju.
Iz stranke.
Proti razveljavi ljubljanskih volitev. Odbora krajevne pol org. SSJ Ljubljana in šiška sta na svoji seji dne 14- t. m. razpravljala tudi o vesteh, ki gredo za tem, da bi bile volitve v ljubljanski občinski svet razveljavljene. — C dbora obeh organizacij protestirata proti vsakim nakanam, ki bi šle za tem, da se razveljavi pa bodisi celotno volitev, bodisi posameznike izmed izvoljenih odbornikov.
—	Za odbora: Jože Ogrin, Karel Kisovec.
Krajevna politična organizacija SSJ v Celju sklicuje redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. decembra 1922 ob 9. dopoldne v prostorih hotela pri Zamorcu z običajnim dnevnim redom. Poživljajo se vsi člani in članice, da se občnega zbora sigurno udeleže. Brez veljavne strankine izkazuice nima nihče vstopa. — Odbor.
Iz širok, gibanfa.
Čevljarski pomočniki, pozori Ljubljanska podružnica čevljarskih pomočnikov skl cuje v ponedeljek. 18. t. m. člansko zborovanje ob pol 8. zvečer v Selen-bugovi ulici 6. Radi izredne važnosti tega zborovanja poživljamo vse v to stroko spadajoče pomočnike iz Ljubljane in okolice. da se ga zanesljivo in ob določeni uri udeleže. — Odbor.
Vestnik Svobode.
Odborova sela ljubljanske »Svobode« se bo vršila v ponedeljek. 18. t. m. ob 8. zvečer.
Sela absfnentskeea odseka se bo vršila v Donedel ek. 18. t. m. ob 7. zvečer v. centralnem tajništvu »Svobode«.
Radečs pri Zidanem mostu. Sploš.
del izobr. zveza »Svoboda« podr. Radeče bo priredila v nedeljo 17. t. m. ob 3. popoldne dramatično igro »Mrak« v 3 dejanjih, v društvenih prostorih »Svobode« pri g. Jož- Kržetu. Več je razvidno na plakatih. K obilni udeležbi vabi odbor.
Šport.
Otvorjenfc planin. Koče SPD. Celo zimsko sezono bodo otvorjene in oskrbovane sledeče planinske koče in hoteli SPD: Hotel »Sv. Janez« in »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru 523 m, Valvazorjeva koča 1180 m pod Stolom, Bistriška koča 601 m v Kamniški Bistrici in Ruška koča 1249 m pri Sv- Areku na Pohorju. Kakor lani odprta je tudi letos v Zojzovi koči zimska sobica spodaj v pritličju. Cu-jeino, da l>o v letošnji zimski sezoni oskrbovana najbrže tudi koča na Vel. planini 1558 m nad Kamnikom. V slučaju, da se ta namera uresniči, sporočimo o tem pravočasno in podrobneje. (TPR.)
Delavec brez delavskega časopisja le kakor vojak brez nuške. Zato naročai-te in š rite svoie glas lo »Naprej«!
Gospodarstvo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 74 Din. 1 lira 3.69 Din. 1 češka krona 2.38 Din, 1 francoski frank 5.23 Din. 100 avstrijskih kron 12 par. 100 madžarskh kron 3.30 Din. V Curihu velja 100 naših kron 1.55 švicarskih frankov.
= V Dugomratu v okolici Splita je izbruhnil 13. t. m. požar, ki je un'čil glavno skladišče karbida in podobnih snovi. Škoda znaša več mil jonov dinarjev.
= Naša država ie izvozila v inozemstvo do decembra meseca vseea skupaj 486 vagonov. In s'cer iz Brčke 47 vagonov. iz Bos. Rača tri vagone, iz Šabca 176 vagonov. Izvozila ie v Pešto 122 vagonov. v Bratislavo 3 yagone. na Dunaj 110 vagonov in v Passau 251 vagonov raznega blaga.
= Ministrstvo rrometa :e izročilo sa-raievski železniški d'rekc;ji 20 potniških vagonov 1. razreda, ki so luksuriozno urejeni. Ti vagoni se bodo uporabl'ali na Drogi Gruž-Saraievo in Sarajevo-Biod. Za to oroeo so znaclni vasroni 1. razreda!
= »Prepoved uvoza iz Ital'je v Jugoslavijo se nanaša samo na luksuzne pred-
mete, da se s tem ustali kurz naše valute,
ki se je v zadnjem času visoko dvignil,« tako se je izjavil g. Kostantinovič, svetnik jugoslov. poslaništva v Rimu uredništvu lista »Economista d’ Italia«. In je še rekel, da smo si izposodili 100 milijonov dolarjev, da pa še nismo prišli do stabilizacije dinarja, zato pa da smo se vrgli na prepoved uvoza, zlasti onega nepotrebnega. Ta interviev je vzbudil v laških krogih živahno komentiranje. Nekateri listi se ne morejo načuditi naivnosti g. Kostantinovi-ča, ko je vendar padel kurz dinarja od 46 lir za sto dinarjev na 25—25-50.
= Defcit dunajske mestne obč'ne znaša 300 miliard avstrijskih kron poleg skupne vsote vseh dolgov, ki znašajo 1.3 bil.'ona avstrijskih kron. Za pokritje namerava poskrbeti s povišanjem dosedanjih davkov ter z uoeljavo novih.
= V carskih dirlomaiskih krogih tr-diio. da se ?e posrečilo zbližanje francoske in nemške industrije in da ie nemška industrija pripravljena prevzeti garancijo za veliko internacionalno posojilo Nemčiji.
Kulturni vestnik.
»Njiva« ie izšla 1. decembra kot publikacij akademskega društva jugoslovanskih tehnikov v Ljubliani. Vsebina nas uvaja v položai naše tehn‘ške fakultete. ki se razvija pod zelo neugodn mi oogoii.
Ewald K. Mati narava pripoveduje.
Slovenski mladini povedal P. H. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 216. cena Din 24. Zbirka vsebuje 14 prekrasnih pravljic in bajk iz življenja večno lepe narave. Vse kažejo bujno fantazijo pisateljevo, sijajen pripovedni talent in gorko ljubezen do narave. Prepričani smo, da po knjigi ne bo segala samo naša mladina, temveč tudi odraslo občinstvo, saj je gotovo to ena najlepših tovrstnih knjig na današnjem našem knjižnem trgu.
Češke pravljice. Poslovenil Ivan Lah, ilustriral Rajko Šubic- V Ljubljani 1922. Natisnila, izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 68, cena vezani knjigi Din 12. Zbirka obsega 9 pravljic B. Nemcove ter po eno K. J. Erbena in dr. Tilleja. Vse so pravi biser otroške poezije in jih bo mladina gotovo pozdravila s prav tistim veseljem, kakor že dosedanje.
— Oblačilna tovarna na Nemške«.
Posnemajoč zadružno organiziranje v veliki ruski tekstilni industriji so tekstilni delavci in kroači na Saškem, podpirani od Lige nemških konsumentov in državne banke za Saško, prevzeh veliko oblačilno tovarno v Lipskem, ki jo je imela 30 let v posesti država za izdelovanje vojaške obleke. Saksonska zadružna obla-čilnica je ob ustanovitvi imela glavnico 10 milijonov mark. od katere vsote so založili devet milijonov zadrugarji in kon-sumne organizacije, en milijon pa je posodila državna banka na Saškem. Tovarna, ki že izdeluje civilne obleke zadru-ararjev. je opremljena s kompletno, moderno mašinerijo za izdelovanje obleke in obuvala. Brezdvomno bo zadruga napredovala kajti njen smoter je. da izde-hre obleke brez profita in iih prodaja direktno konsumentom brez vsakega posredovanja orekupcev in agentov. Lokali zadružne lige so že naročili večje število izgotovljenih oblek.
— Napredek na Finskem. Rapidno raztezanje zadružnega giban!a na Finskem kaže. da bo ta dežela v bodočnosti kakor Danska, ki ie država z najmočnejšimi zadrugami na svetu. Poročila, ki jih ie preiela Vseameriška zadružna konrsi-ja, pokazujejo naraščanje zadružništva v tej državi, ki je od 529 zadrug leta 1905. naraslo do leta 1921. na 3432 zadrug. Najbolj so naraščale zadruge producentov in Dosojilniške zadruge. Hranilnih in posojilnih delavskih in kmetskih zadrug je na Finskem 775. dočm iih ie bilo 1905. leta šele 140. Mlekarskih zadrug ie 515. zadrug za poliedelske stroje je bilo leta 1905. šele štiri, danes jih je 333. Zadrug, ki za-laeaio prebivalstvo z gorivom je 195 in drugih kmetskih zadružnih zvez 816. Tudi razna konsumna društva so se izkazala z napredkom, čeprav ne v toliki meri ko druge zadruge. Od 166 distributivnih zadrug v letu 1905. je število naraslo na 788 do leta 1921. Posebno no vojni ie prebivalstvo na Finskem spoznalo važnost zadrug, ki eledaio na dobrobit svoih članov in razširjeme zadružništva na vse panoge Nadeiati se je da bo zadružništvo še tol ko boli cvetelo, ko se ljudstvo opomore iz sedanfe krize.
Odgovorni urednik: Anton PodhevSelc. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v Imeno pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v L ubljani.
Vsak, kdor hoče vsaj de lomo poznati socializem in biti socialist, naj čita kn;igo
„So<-ialwem in verv*.
Naroča se pri ta n štvu SSJ. Ljubljana, poštni predal 168, in stane lepo in trdno vezana 9 Din. bro-. - - širana pa 7 Din. - - -
&\
I Novosti!
Za damske plašče
v veliki izbiri.
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mestni trg 10.
SE7
tl
trezni in zanesljivi, dobro iz-vežbani (tudi iz dežele) dobijo za stalno proti kavciji razno konfekcijsko delo na dom. Vprašati je v Ljubljani. Emonska cesta 8/1. v pisarni.
PERILO
n
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50, v lastnem soslopju.
zoievn! naslov : KREDIT LJUBLJANA. — Telefon St. 40 in 457.
po znižanih cenah pri
A.ŠiNKOVIC nas!.
d .. ,-	,	..	,	K.	SOSS,
Pridobivajte naročnike! Liubijana, Mesti trg 1».
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in vplut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.