GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
Iz dela OK SZDL
Priprave na programsko sejo
,'lRoman Albreht se je pogovarjal z delavci Stola
rr'družhiekli ,eden 'e tovarno Stol obiskal Roman Albreht, predsednik republiškega sveta za vprašanja g'W»a • ne..uredi,ve m se z delavci pogovarjal o uresničevanju politike stabilizacije znotraj delovne ' -nalo Wac,'e m "ven nie> Predstavniki Stola so gosta seznanili s problemi, ki jih ovirajo pri uresničevanju "dsist goSDOaarske ustalitve, na primer neurejene cene, pomanjkanje surovin, spremembe deviznega '(Al i""' "^"o'"08* jugoslovanskega trga in podobno. Roman Albreht pa jim je spregovoril o notranjih Prod "r"'."1 .vlrokih' w 50 povzročili take težave. Dejal je, da so administrativni ukrepi navzoči v vsej sltodB U ve"8'"       ie s'cer' d" 80 (l|ki ukrepi posledica neuspešnega dogovarjanja, premalo
nad 7 >-"tRa urtsnii,;v"nJa ustavnih določil in določil zakona o združenem delu, vendar ukrepi zavirajo
k'«^.5!,.n,' razvoi socialističnega samoupravljanja, in če so nepopolni, tudi povzročajo težave, s katerimi se
^soočajo v Stolu in tudi v drugih tovarnah.
V lanskem letu je bila v Socialistični zvezi uvedena praksa, da enkrat letno na posebnih programskih sejah v vseh okoljih in na vseh nivojih ocenimo uspešnost vseh metod in oblik svojega dela, in potem na osnovi te ocene in ugotovitev začrtamo svoje delo do naslednje programske seje.
Občinska organizacija socialistične zveze bo svoje delo ocenila na programski seji v začetku decembra. V pripravah na to sejo bodo krajevne organizacije izvedle svoje programske seje, prav tako pa bodo ocenili svoje delo vsi drugi organi občinske organizacije SZDL. Na osnovi vseh teh ugotovitev in usmeritev bo teklo delo do naslednje programske konference, ki pa bo obenem tudi volilna.
Uspešnost dela Socialistične zveze je v vseh okoljih treba oceniti na osnovi konkretnih aktivnosti. Pri tem pa ocenjevanje ne bi smelo preiti v poročevalski formalizem in naštevanje koliko sej je bilo, ampak bi morali oceniti odprtost socialistične zveze v
posameznih sredinah do pobud in interesov občanov, demokratičnost oblik dela, vraščenost v delegatski sistem in v družbeno življenje nasploh. Ob tem bi morali tudi oceniti kako družbenopolitične in družbene organizacije preko socialistične zveze uresničujejo njeno frontno vlogo in povezanost in kako se v taki socialistični zvezi tudi vsklajujejo interesi in na tej osnovi načrtuje družbenopolitična akcija.
Ob enotnem pristopu in načinu organiziranja teh programskih konferenc je tekla beseda tudi na sestanku predsednikov krajevnih   organizacij SZDL.
Obenem so se na tem sestanku dogovorili tudi o enotnih izhodiščih in usmeritvah za organizira-, nje letošnje akcije »Nič nas ne sme presenetiti«, ki bo potekala skozi vse leto. Dogovorjeno je bilo, da bodo v vseh sredinah na osnovi teh usmeritev izdelali konkreten akcijski program priprav in usposabljanja preko vsega leta. Svojo usposobljenost in pripravljenost bodo v posameznih sredinah z vajami preverjali preko vsega leta, medtem, ko bomo vsi skupaj svojo usposobljenost in znanje preverili v zaključnih aktivnostih, ki bodo predvidoma aprila ali maja.
J. Z.
P Konferenca ZK Kamnik in zbori skupščine o gospodarjenju
Izvoz je treba še povečati
!' Gospodarjenje  v letošnjem Vvem polletju ter uresničevanje Republiškega in občinskega dogovora o družbeni usmeritvi razdejanja dohodka sta bili osrednji temi na zadnji redni konferenci kamniških komunistov in "a zasedanju vseh treh zborov 'občinske skupščine. Če izluščimo najpomembnejša torišča teh razprav, potem je to izvoz našega gospodarstva, pomanjkanje su-fovin in ob tem sporazumi, s katerimi dobavitelji izsiljujejo večje cene, pa življenjski stroški, ki naraščajo hitreje kot osebni dohodki, ne nazaiinje pa delovne 0rSanizadje, ki so v polletju potovale z izgubo ali na meji rentabilnosti.
, Izvoz je v naši občini v primer-'avi z lanskim prvim polletjem J'cer solidno porasel, vendar delovne organizacije še vedno niso koristile vseh možnosti za prodor na tuji trg. Naše tovarne namreč v večini proizvajajo končne ^elke, kar že samo po sebi ^mogoča večjo izvozno usmeri-ev kot proizvajalcem surovin in ^izdelkov. Zato bi veljalo pri-'uhniti pobudi konference komunistov, naj bi zbor združenega le'a namenil posebno razpravo "tenzivni izvozni usmerjenosti, ai naj bi izvoz v prihodnjih letih laraščal še enkrat hitreje kot Iružbeni proizvod.
v večini naših tovarn so se v :adnjem obdobju že soočili s pomikanjem surovin, ki je posle-"ca neurejenih cen, preskromno ^merjenih deviz za uvoz suro-
ti, pa tudi prizadevanj za uravnavanje zunanjetrgovinske bilance naše države, saj izvažamo tudi surovine, ki bi jih lahko porabile domače tovarne. Vsemu temu so se pridružili še samoupravni sporazumi, ki so z izsiljevanjem cen postali svoje lastno nasprotje. A so tudi v naših delovnih organizacijah nekatere teh sporazumov podpisali, da so si zagotovili dovolj surovin in s tem redno proizvodnjo.
Tako z izvozom kot z redno proizvodnjo pa je ša kako povezan dohodek in seveda osebni dohodki. Po podatkih SDK je bilo v prvi polovici leta v naši občini v gospodarstvu osem kršiteljev dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka (Lončarsko podjetje, SGP Graditelj, SGP Gradbinec, Komunalno podjetje, Svilanit, Tovarna usnja, Gozdno gospodarstvo, obrat kooperacija in ABC Pomurka -Kočna), vendar so v večini primerov vzroki za odstopanja opravičljivi. Zato tudi ni bilo predloga o posebnih ukrepih, ampak le opozorilo, da je treba sprejete naloge tudi uresničiti. Ponekod so jih že, na primer v Gradbincu, kjer so že znižali osebne dohodke. V družbenih dejavnostih po ne povsem dokončnih podatkih v osmih mesecih leta kršiteljev ni bilo, a pa tudi zanje velja opozorilo, da bi vsako povišanje osebnih dohodkov lahko pomenilo odstopanje od dogovora.
ponekod že pojavlja strah, da zaradi zapletov s surovinami dohodek ne bo naraščal kot so predvideli. To pa bi lahko imelo za posledico tudi nižje osebne dohodke. Realna rast osebnih dohodkov je že zdaj manjša kot je bila lani, medtem ko so življenjski stroški porasli več, kot smo predvidevali. Dopolnila k dogovoru o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka sicer prinašajo nekatere spremembe, ki pa bodo tudi v naši občini veljale le za posamezna delovna okolja. Da bi bila slika o osebnih dohodkih še jasnejša, bodo strokovne službe upravnih organov pripravile natančnejšo analizo osebnih dohodkov tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu.
S posebno pozornostjo so na omenjenih sestankih spregovorili tudi o temeljnih organizacijah Rudnik kaolina Črna, Hoteli in žičnice Kamnik, Svit Kamnik in Meso Kamnik, ki so ob polletju poslovale z izgubo ali so tem komaj ušle, za kar je mogoče nekaj vzrokov iskati v zunanjih vplivih, a tudi v neodgovornem uresničevanju sprejetih nalog. Tako so zlasti na konferenci ZK Kamnik delegati kritično ocenili delo osnovnih organizacij komunistov v teh temeljnih organizacijah ter poudarili, da so skoraj po pravilu premalo samokritično obravnavali notranje vzroke za samoupravne in gospodarske težave.
JANA TAŠKAR
Avtomobil spodnaša vlade
Ko bi izumitelji bencinskega motorja in vsega tistega kar je tako ali drugače povezano s sodobnim avtomobilom slutili, v kakšnih zadregah je sodobni človek prav zaradi avtomobila, potem bi razvoj avtomobilske tehnike morda ubral drugačno, ali pa vsaj počasnejšo pot. Tako pa se avro/noMsAca proizvodnja zaradi vrste vzrokov takorekoč dnevno srečuje z novimi in novimi težavami, kar pa ne ostaja brez posledic. Avtomobilska industrija se je namreč razvila v tako obsežno in gospodarsko močno industrijsko panogo, da že nekatere najmanjše težave povzročajo prave katastrofe. Tudi padce vlad.
Lahko bi rekli, da je denimo prav avtomobil krepko načel eno izmed najpomembnejših načel kapitalističnega sistema-načelo prostega trga in s tem konkurence. Prodor japonskih avtomobilov na evropski in ameriški trg je namreč že tako silovit, da nekatere evropske vlade bijejo plat zvona in poskušajo ta »napad« zaustaviti tudi s t. i. protekcionističnimi ukrepi. Japonci pa, kot da ne poznajo vseh težav, ki tarejo evropske avtomobilske proizvajalce. Tako sta v ZDA že dva od desetih na novo registriranih avtomobilov japonska, v državah EGS pa eden od desetih. Lani so Japonci uvozili približno 60 tisoč tujih avtomobilov, izvozili pa nič manj kot tri milijone.
Tako silovit japonski prodor na tuje trge sam po sebi seveda ne bi bil tako tragičen za evropske in druge države, če ne bi avtomobilska industrija zaposlovala zelo veliko ljudi in če ne bi bilo v njen razvoj vloženo toliko dela in denarja. Potem ni nič nenevadnega, če kriza avtomobilske industrije povzroča tudi državne krize, kot, denimo, v sosednji Italiji. Ker Fiatovi avtomobili ne gredo dobro v prodajo, so lastniki napovedali odpust skoraj 20 tisoč delavcev. Reakcije na napovedani ukrep so bile izredno ostre in nekateri celo menijo, da je tudi zaradi teh težav padla italijanska vlada.
Medtem pa evropski in seveda tudi ameriški avtomobilski proizvajalci mrzlično iščejo izhod iz nastale krize. Sekaj poskusov medsebojnega povezovanja (Pegueot, Citroen, Talbot) je tudi že rodilo nekaj sadov, a učinkovitih ukrepov še ni slutiti. Paradoks je tudi ta, da je povsem jasno, kje je ključ japonskega prodora na svetovni trg, vendar si z nim niti evropski niti ameriški avtomobilski proizvajalci ne morejo odpreti vrata v obetavnejšo prihodnost. Na Japonskem je delovna sila izredno poceni, hkrati pa japonski delavec dela v avtomobilski industriji povprečno 2200 ur na leto, kar je za 15 do 20 odstotkov več kot v Franciji ali Zahodni Nemčiji. Toda nekaj bo treba storiti, sicer se bodo 6,8 milijonom nezaposlenih (toliko jih je bilo konec avgusta v državah EGS) pridružili še novi...
J. Kovačič
Ob tednu otroka
in' ^ jih doma ni mogoče kupi-     Vendar pa se na drugi strani
Skrb za nemoten otrokov razvoj je ena pomembnih nalog vseh v naši družbi, saj je celovita vzgoja prav v teh letih izredno pomembna za zdrav in vsestranski razvoj osebnosti bodočega sa-moupravljalca.
Pri občinski konferenci SZDL se je zato oblikovala posebna skupina, ki je vskladila aktivnosti ob tednu otroka in si obenem tudi zastavila izhodišča za nadaljnjo akcijo. V tednu otroka, ki 'letos poteka od 6. do 13. oktobra je občinska Zveza prijateljev mladine skupaj z WZ Antona Medveda, kulturno skupnostjo in trgovskim podjetjem KOČNA organizirala razstavo otroških igrač in literature za najmlajše.
Razstava je bila odprta od 9. do 11. oktobra v dvorani nad kavarno in je bila zelo obiskana. Veseli so jo bili predvsem malčki, medtem ko so starši ob njej lahko spoznali pomen in vlogo posameznih igrač in knjig za otrokov razvoj.
Konec oktobra pa bodo socialistična zveza, skupnost otroškega varstva in zveza prijateljev mladine organizirali razpravo o celoviti skrbi za otroka, v katero naj bi bile vključene predvsem v prvem delu družbenopolitične in družbene organizacije. Ta razprava naj bi tudi vzpodbudila prizadevanja za boljšo in večjo skrb za najmlajše.
J. Z.
Od vsepovsod
Dobri izvozni rezultati
LJUBLJANA - V osmih letošnjih mesecih je Jugoslavija izvozila za dobro tretjino več blaga kot v enakem obdobju lani. Slovenija je izvozila za 35,5 odstotka več in s tem prispevela 25 odstotkov deviznih sredstev, ugotavljajo na slovenski gospodarski zbornici. Takšni rezultati so prispevali tudi k zmanjšanju jugoslovanskega zunanjetrgovinskega primanjkljaja, ki je bil v tem obdobju za 13 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani in je znašal 118,5 milijarde dinarjev.
Izhod je v samoupravljanju in delovanju tržnih zakonitosti
BEOGRAD - Poti za dosledno uresničevanje stabilizacijskih nalog ni mogoče iskati zunaj sistema socialističnega samoupravljanja, temveč le v prizadevanjih za večjo stopnjo samoupravljanja in delovanja tržnih zakonitosti, je bilo podčrtano na 13. plenarnem zasedanju centralnega komiteja ZKJ. Uvodno besedo je imel predsednik predsedstva CK ZKJ Stevan Doronjski, ki je dejal, da se mora ključna bitka za stabilizacijo biti znotraj združenega dela s pravim dohodkovnim povezovanjem in združevanjem dela in sredstev.
Sprejeli osnutek zakona o stanovanjskem gospodarstvu
LJUBLJANA - Delegati v vseh treh zborih slovenske skupščine so obravnavali informacijo o preobrazbi pravosodja, hkrati pa sprejeli vrsto osnutkov in predlogov novih zakonov. Govor je bil tudi o osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki naj bi potem, ko bo sprejet, pripomogel k preobrazbi tega področja in tudi k odpravi nekaterih žgočih problemov.
Stabilizacijske ukrepe vgraditi v nove plane
LJUBLJANA - Stabilizacija gospodarstva je najpomembnejša naloga v tem trenutku, vendar pa se morajo vsi ukrepi za gospodarsko ustalitev poznati tudi v pripravah na nove srednjeročne plane razvoja, so poudarili na posvetu predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc SZDL v razpravi o nekaterih najpomembnejših nalogah na gospodarskem področju. Na posvetu so govorili tudi o spremembah republiške in zvezne ustave ter o pripravah na letne programske konference socialistične zveze.
Stališča za nadaljnje ukrepanje na področju stabilizacije
LJUBLJANA - Spoštovanje vseh resolucijskih in drugih stabilizacijskih ukrepov, največ osem odstotni padec realnih osebnih dohodkov in krepitev zavesti, da je stabilizacija gospodarstva temeljni interes delavskega razreda, so bistvo stališč in usmeritev, ki so jih sprejeli republiški sindikati in naj bi pripomogla k hitrejši in učinkovitejši razrešitvi nekaterih zaostrenih vprašanj.
Najprej zadovoljiti domače potrebe
BEOGRAD - V sedmih letošnjih mesecih smo v Jugoslaviji porabili za 25 odstotkov več sladkorja kot v enakih obdobjih prejšnjih let. Letos bo proizvodnja sladkorja predvidoma znašala 730 tisoč ton, kar je nedvomno dovolj za jugoslovanske potrebe, vendar sekcija SZDLJ za kmetijstvo in vas meni, da je treba najprej natančno pregledati domače potrebe in šele potem dovoliti izvoz sladkorja.
Nespremenjene
cene komunalnih storitev
Cene komunalnih storitev so v naši občini med najnižjimi v Sloveniji, kljub temu pa se te cene vsaj za zdaj ne bodo povečale. Naš izvršni svet je namreč na septembrskem sestanku zavrnil predlog Komunalnega podjetja Kamnik, po katerem naj bi se cene za odvoz smeti, pogrebne storitve ter pristojbine za sejem in trg povečale za 30 odstotkov, kar bi pomenilo 7,6 odstotno povečanje na doseženo lanskoletno realizacijo komunalnega podjetja.
Tak sklep, s katerim se komunalno podjetje ni strinjalo, so utemeljili s tem, da z izgubo poslujejo le enote, za katere naj bi veljalo povišanje cen, da pa sicer podjetje uspešno posluje in z izrednimi dejavnostmi ustvarja tudi presežke. Zato je izvršni svet predlagal, naj izgubo v omenjenih enotah prokrijejo znotraj delovne organizacije in hkrati prevzel odgovornost za to, da bo takoj ukrepal, če bi v komunalnem podjetju prišlo do negativnih rezultatov in bi bili ogroženi osebni dohodki delavcev.
Ob tem so člani izvršnega sveta kritično opozorili na to, da tudi v naši občini ni delovne organizacije, ki ne bi skušala uveljaviti najvišjega"možnega povečanja cen, pri čemer skoraj po pravilu niso skušali poiskati neizkoriščenih notranjih rezerv za gospodarnejše trošenje denarja.
Dogovor o cenah uokvirja najvišje možno povečanje cen, a ga v delovnih organizacijah, katerih cene so v pristojnosti občine, premalo stabilizacijsko obravnavajo. Tako je, kot so opozorili na seji, še vedno izvršni svet tisti, ki naj usmerja stabilizacijska prizadevanja.
Na isti seji so spregovorili tudi o delu komunalnega podjetja na katero je večkrat slišati pripombe krajevnih skupnosti in posameznikov.
Prispevek delavcev ETE k stabilizaciji
Dejavnost delovne organizacije ETE je predelava povrtnin, ki je pretežno sezonskega značaja. Položaj te panoge v Jugoslaviji je težaven in veliko delovnih organizacij v tej panogi je v prvem polletju 1980 poslovalo z izgubo.
V Eti so se na zaostrene pogoje gospodarjenja pripravili že s sprejetjem plana za leto 1980, ki vsebuje tudi izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Načrtovana je smotrna izraba proizvodnih zmogljivosti in prilagajanje proizvodnega programa potrebam trga ter možnostim za nabavo surovin in ostalega reprodukcijskega materiala predvsem na domačem trgu. Velik poudarek je tudi na znižanju vseh materialnih stroškov, posebej varčevanju z energijo in znižanju stroškov reklame, reprezentance in nadomestil za opravljena službena potovanja. Načrtovan je tudi večji izvoz ob istočasnem zmanjšanju uvoza za ustvarjanje pozitivne devizne bilance.
Za zagotovitev surovin - šam-pinjonov na domačem trgu se je Eta vključila v sovlaganje za predelovanje le-teh in podpisala sporazum o združevanju dela in
sredstev s Kmetijsko zadrugo Radlje ob Dravi.
Gibanje osebnih dohodkov so v Eti v prvem polletju prilagodili resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980. Zaradi sezonskega značaja proizvodnje ustvarijo delavci Ete večino dohodka v II. polletju. Kljub temu pa so januarja znižali osebne dohodke za 6, februarja pa še za 3 odstotke.
S sezono predelave povrtnin so se zaradi vremenskih neprilik poleg zaostrenih pogojev gospodarjenja priključile še težave pri oskrbi s surovinami - kumaricami, ki jih Eta predeluje največ v mesecu juniju, juliju in avgustu. Izpad proizvodnje predelave kumaric sedaj skušajo nadomestiti s proizvodnjo predelave paprike. Delovni čas delavcev Ete je prilagojen sezoni in delajo že od meseca julija tudi vse sobote. Pomanjkanje sezonskih delavcev so v juliju in avgustu omilili z vključevanjem šolske mladine na počitniško delo. Delavci Ete so na zborih sklenili, da bodo vsi zaposleni delali poleg rednih delovnih ur in solidarnostnega dneva, ki je sprejet z zakonom, še dodatno
dva delovna dneva v proizvodnji, za stabilizacijo in s tem prispevali tudi k boljšemu poslovnemu uspehu delovne organizacije. Ta sklep sedaj realizirajo, saj je treba surovine zaradi hitre pokvar-ljivosti takoj predelati. Solidarnostno delo v proizvodnji opravljajo vsi zaposleni v Eti, brez izjeme.
Eta ima na tržišču, tako kot vse delovne organizacije iz panoge predelave povrtnin in sadja, neenakopraven položaj. Cene izdelkom Ete se namreč ne oblikujejo prosto, temveč so pod kontrolo Zveznega zavoda za cene in so zamrznjene. Cene surovin, embalaže in ostalega materiala pa so v letošnjem letu v stalnem porastu, tako ta porast stroškov proizvodnje predstavlja že resen problem. Proizvajalci steklene embalaže so celo pogojevali redno dobavo z izsiljevanjem podpisa raznih samoupravnih sporazumov.
Delavci Ete zato upravičeno pričakujejo, da bo breme stabilizacije enakomerno porazdeljeno prav na vse, ki živimo in delamo v naši socialistični skupnosti.
M. T.
Najpogostejše so pripombe zaradi neurejenega pregleda nad hidranti, prepočasnega postavljanja prometnih znakov, zatika se pri urejanju cest, svojevrsten problem so previsoke žive meje in podobno.
Izvršni svet je menil, da bi mo-
rali biti v Komunalnem podjetju Kamnik bolj prožni pri urejanju vseh naštetih in še drugih opravil. Za izdelavo katastra hidrantov, ki je nujen, najbrž ni potreben poseben sklep upravnega organa. Tudi pri postavljanju prometnih znakov bi lahko skrajšali dolgo-
trajno čakanje, če bi imeli si dardne znake v zalogi in bi p< bej naročali le spcialne prom< znake. Vzdruževanje cest, c nih oznak in podobnega naj torej tako, da se delovni ljudj občani ne bodo več pritoževa J
Več pozornosti poslovanju
Poleg razprave o poteku in kvaliteti obravnav polletnega poslovnega uspeha v temeljnih organizacijah združenega dela v občini, so člani občinskega sindikalnega sveta na seji 8. oktobra temeljito spregovorili in analizirali pobude in mnenja iz javne razprave o družbenem dogovoru o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter dogovoru o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
Ob tem so menili, da dogovora sicer dajeta možnosti za razreševanje nekaterih vprašanj pri uresničevanju načel delitve po delu in rezultatih dela, vendar pa sta, brez ustreznih strokovnih podlag, metodologij in konkretnih meril oz, elementov (glede zahtevnosti del in nalog, vrednotenja posebnih delovnih razmer), premalo konkretna. Načela teh dogovorov bo tako možno v praksi uresničevati šele takrat, ko bo ta obveznost izpolnjena oz. pripravljene manjkajoče priloge. Se več. Takšna kot sta, puščata preveč odprtih vprašanj in možnosti za različna tolmačenja posameznih določil, razprava o njih pa bo zato dosti manj intenzivna, konkretna in kvalitetna.
V večini temeljnih organizacij so zadostili namenu javne razprave. Ocenjevali so učinkovitost sedanjega načina nagrajevanja in konkretne probleme, ki zavirajo uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela ter nakazali tudi še večjo aktivnost na tem področju.
Glede polletnega poslovnega uspeha so člani zahtevali, da ustrezne službe pripravijo pregled oz. analizo go-
■■■■■■■■■■■■
Dopisujte v
Kamniški občan
Kamnik Tomšičeva 2/II. telefon 831-311
spodarjenja tudi na področju negospodarstva. Kot kaže iz sprejete obveznosti, se bodo člani občinskega sveta v bodoče bolj zavzeto vključevali v obravnave poslovnih rezultatov, trenutno pa se bodo zavzeli za temeljitejše obravnave devetmesečnega poslovanja.
Kljub težavam, ki nastajajo v procesu družbene reprodukcije, sploh pa tistih, ki nastajajo »zunaj tovarniških zidov«, kot so naraščanje cen in življenjskih stroškov, težave pri nabavi surovin in re-promateriala, s tem pa tudi »doseganje« manjšega dohodka, upadanje realnega osebnega dohodka itd., so se člani sveta zavzeli in nakazali pripravljenost delovnih ljudi za dosego še boljših poslovnih rezultatov in dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Nastale probleme je nujno potrebno hitreje reševati in dogovorjena načela dosledno izvajati na vseh področjih in vseh ravneh. Brez
takšne usmerjenosti ne večjih uspehov, kvečjei slabe volje in nezaželene1 vzdušja. Opozorili so na rt katere negativne pojave, J spodkopavajo enotnost jug slovanskega trga, kritično, obravnavali »izgubaše« v 0 čini in odgovornost sindikS v le-teh organizacijah { zmanjševanju izgub in pj pravi dolgoročnejših razvi, nih usmeritev.
Na seji so izvolili tudi de{ gata za 2. konferenco Zve! sindikatov Slovenije, ki J posvečena nalogam sindil{ tov pri hitrejšem uveljavlj nju delitve po delu in rezul| tih dela. }
Ob koncu so sprejeli <{ veznost, da bodo na prihcj njih sejah sveta temelj! spregovorili o pripravah { srednjeročne plane, o uva| nju usmerjenega izobražen nja, uresničevanju dogovo o oblikovanju in izvajaj kadrovske politike v občin*
T.! i t
OBČANI - preverite svojo telesno vzdržljivost
t
i I i i I [
ZTKO občine Kamnik - ODBOR ZA REKREACIJO | vabi vse občane od 17. leta dalje, da se udeležijo COOPERJE* VEGA TESTA, ki bo v četrtek 23. 10. 1980 na stadionu| Prijateljstva v Kamniku od 15. do 18.30 ure. V primeru' slabega vremena bo akcija naslednji teden, v četrtek, 30. 10* 1980 ob istem času. {
Prijave bo organizator - Rokometni klub Kamnik - spreje-j mal na startu. {
KAJ JE COOPERJEV TEST?
it lt Ml II
m ta
Cooperjev test je vzdržljivostni tek ali hoja na razdalji 2400r« metrov (6 krogov na atletski stezi) primeren za vse starostn«W kategorije, kateri morajo razdaljo preteči v določenem času,« seveda pa med tekom lahko tudi hodijo. Za oceno dobr«|rt vzdržljivosti glede na starost je potrebno razdaljo preteči ^ naslednjih časih: Starost od 17 do 29 let Starost od 30 do 39 let 12,30 minut*
Starost od 40 do 49 let 13,00 minut
Starost 50 in več 13,30 minut^.
Vsak od udeležencev COOPERJEVEGA TESTA bo prej«* karton z izmerjenim časom. D
Svetujemo vsakomur, ki se namerava testa udeležiti, d3)i prične z vadbo, tistemu, ki je že dalj časa športno neaktiven,^ posebno -če je prekoračil 40 let, da gre še pred vadbo na:o zdravniški pregled. L VABIMO VSE OBČANE, DA SE V ČIM VEČJEM ŠTE-?S VILU UDELEŽIJO COOPERJEVEGA TESTA ti
ZTKO Kamnik to Odbor za rekreacij'to
le
12 minut*
M
I ¡
i stl i poj >me^ , c* naj» udj eval>
Nekaj resnic o preskrbi
j
:jeii enej ia H
/eJ
no i liki!
']
de
Zve
ki
idil
avl
zul
lil
■ihc
id
Oi
iva>
žd
ov»
jai{
čifl{
T. i
E
nuj ;ru>
10.
M
Preskrba je tudi v naši občini vprašanje, ki mu v zadnjem času namenjamo precej pozornosti: o njej so spregovorili delegati na konferenci komunistov naše občine, delegati zborov občinske skupščine, izvršni svet to področje že vse leto spremlja z ustrezno pozornostjo. Marsikakšno jezno besedo na račun preskrbe je slišati med potrošniki, seveda oredvsem takrat, ko v mesnicah ni dovolj mesa, ko zmanjka kave, pralnega praška ali ko ni gradbenega materiala.
Preskrba v naši občini pa je kljub temu v primerjavi z mnogimi slovenskimi občinami zadovoljiva, saj osnovnih živil ni manjkalo, če pa že, pa zelo kratek čas. Kupili smo lahko tudi dovolj olja in sladkorja, čeprav je prodaja količinsko omejena. Vedeti je treba še to, da pomanjkanja mesa ni bilo mogoče razrešiti le v eni občini, saj je mesno krizo doživljala vsa Slovenija. Zato je republiški izvršni svet potrdil povišanje drob-noprodajnih cen mesa v povprečju za 21,1 odstotka, hkrati s tem pa tudi višje odkupne cene, za katere bodo klavnice dobivale kompenzacije, in sicer 7,00 dinarjev za kilogram. Polovico te vsote bo zagotovil republiški proračun in sklad slovenske živinorejske poslovne skupnosti, polovico pa bodo morale za prodajo na svojem območju zagotoviti občine iz občinskega proračuna. Zaradi   pomanjkanja kave najbrž ne bi smeli preveč negodovati. Za njen nakup moramo namreč uporabiti devize, teh pa je premalo za vse uvozne želje •n pri nakupih v tujini gotovo zaslužijo   prednost zdravila, nujno potrebne surovine za redno proizvodnjo v tovarnah in podobno.
Najbolj razburjene so razprave o pralnem prašku, a ne povsem upravičeno, kajti v naši občini smo letos pokupili že za 25 odstotkov več pralnih praškov kot lani. Povsem upravičeno se ob tem lahko vprašamo, ali letos več peremo kot lani? Ali pa niso med nami taki, ki imajo doma veliko preveč pralnega praška, pa v nakupo-
valni mrzlici niso pomislili, da' zaradi njih marsikakšna mamica še  plenic ne bo mogla oprati?
Izvršni svet naše občinske skupščine je na seji, ki je bila konec septembra, sprejel sklep o delni sprostitvi občinskih blagovnih rezerv in sicer za trideset ton mesa, pet ton masti in petnajst ton olja, tako da bomo s temi živili potrošniki ustrezno preskrbljeni.
Na isti seji so ocenili tudi uresničevanje bilance preskrbe - mimogrede, naša občina je ena redkih v Sloveniji, ki tako bilanco ima - ter ugotovili, da bistvenih odstopanj ni in da je pomanjkanju nekaterih izdelkov krivo predvsem večje povpraševanje.  Sprejeli so tudi plan potreb za prihodnje leto. S tem je dobila Kočna, ki je nosilec preskrbe v naši občini, zeleno luč za sklepanje sporazumov in pogodb z dobavitelji, s katerimi naj bi v prihodnjem letu zagotovila potrebne količine živil in neživil. Na osnovi teh sporazumov in pogodb bo občinski izvršni svet sprejel bilanco preskrbe za prihodnje leto. Zaradi težav, ki jih ima Kočna pri sklepanju sporazumov in pogodb - dobavitelji zahtevajo sovlaganja, pojavlja se zapiranje trga in vezana trgovina - se bo Kočna skupaj z izvršnim svetom posebej dogovarjala o zagotavljanju nekaterih osnovnih živil (maščobe in sladkor) s pobratenimi   občinami. Na skupnem  sestanku  z enoto Ljubljanske banke v Kamniku pa se bodo skušali dogovoriti o posojilu za obratna sredstva Kočne, ki jih bodo namenili povečanju blagovnih rezerv.
JANA TAŠKAR
Začetno razburjenje in »huda« kri se počasi pomiri do naslednjega »vročega« dogodka. Kaj menijo in predlagajo v zvezi s preskrbo smo povprašali potrošnike in dobavitelje.
JANEZ BIZJAK: »Preskrba postaja že kar zaskrbljujoča. Kljub nenehnemu dvigovanju cen, so nekatere police v prodajalnah še vedno prazne. Zlahka se dobi le tisto, kar za življenje ni bistvenega pomena. Vzrok za pomanjkanje nekaterih artiklov brez dvoma tiči tudi v kopičenju zalog pri nekaterih občanih. Morda bi take negativne pojave lahko nekoliko preprečila inšpekcijska služba z doslednejšo akcijo. Doma ima-
Dolge vrste v kamniških prodajalnah niso nič več presenetljive: včeraj za meso, danes za prašek, pac za tisto kar ne zaide vsak dan na prodajne police. Ko so v vseh kamniških prodajalnah nazadnje delili pralni prašek, so v eni uri prodali vso 12-tonsko zalogo. Ta količina pa dosega skoraj povprečno mesečno prodajo (pri normalnem povpraševanju), ki znaša 15 ton. Se dobro, da prašek ni hitro pokvarljivo blago! (Foto: M. JANČAR)
mo gostilno, zato je za nas posebno problematična preskrba s svežim mesom. Če bi bili odvisno samo od kamniškega podjetja Meso, bi bila naša ponudba preslaba, zato zahajamo po meso tudi drugam.«
GABRIJELA PURGAR:
»Preskrba s kurjavo je res pro-
S pomanjkanjem tega ali onega življenjsko potrebnega blaga se soočamo tudi v našem kraju. Dolge vrste se vijejo v mesnicah, ko potrošniki zvedo, da bodo prodajali sveže meso, še daljše vrste so za pralni prašek, ki ga že več mesecev delijo samo občasno, kava je in je zopet ni. Za kratek čas, morda dan ali dva, se izpraznijo celo police z oljem in sladkorjem.
blematična, čeprav smo pri nas za letošnjo zimo preskrbljeni. Imamo svojo hišo in dve vrsti peči, na olje in na premog, zato nam bo odmerjena količina obeh goriv zadostovala za vso zimo. Poleg tega pa smo vajeni tudi varčevati, saj imamo skromne osebne dohodke in si ne moremo delati nobenih zalog. Pomanjkanje nekaterih živil in drugih osnovnih artiklov me moti. Pa ne zato, ker jih ni moč dobiti, saj občasno so. Vendar pri čakanju v vrstah in skakanju sem ter tja potrošimo veliko dragocenega časa. Menim, da bi odgovorni morali nekaj storiti, da ne bi občutili pomanjkanja najnujnejšega blaga.«
LOJZE JUHART iz Kočne pa je pojasnil naslednje: »Na kamniškem območju smo bili z najnujnejšimi življenjskimi artikli (olje, sladkor) dokaj normalno založeni, razen nekaj časa koncem lanskega in v začetku letošnjega leta. To pa predvsem zaradi prevoza, s katerim nismo mogli pokrivati prekomernega povpraševanja. Pralnega praška bi bilo za vse dovolj, če ga nekateri ne bi kupovali dosti več, kot ga potrebujejo. O tem nas zlahka prepričajo
naslednje številke. Lani je bilo dovolj 15 ton praška na mesec, letos pa ga v enem dnevu (ko ga dostavimo v prodajalne) prodamo tudi 12 ton. V prejšnjem obdobju so bile dejanske potrebe 400 ton praška letno (10-15 ton mesečno), letos pa bi ga verjetno lahko prodali tudi dvakrat toliko. Na vprašanje, kako ukrepati, da bi bil prašek enakomerno porazdeljen med potrošnike, si zaenkrat še ne znamo odgovoriti.
Srečujemo se tudi s težavami pri dobavi sladkorja in olja.
Vendar menim, da temu ni vzrok samo sedanji gospodarski položaj, temveč v največji meri proizvajalci, ki so močno izkoristili dani trenutek. Čeprav je olja in sladkorja dovolj, zahtevajo tudi celoletna plačila vnaprej, kar močno bremeni trgovske delovne organizacije. Pri nas znaša letna potrošnja sladkorja 700 ton, za kar bi morali vnaprej odšteti staro milijardo dinarjev. Teh sredstev pa nimamo, zato se dogovarjamo, kako jih zagotoviti.
Ne moremo pa reči, da v Kamniku ni dovolj olja, saj Evit, ki je dosti bolj kvalitetno in plastenke ostajajo na policah. Med dobavitelje smo vključili tudi oljarno Vital, da bi zagotovili zadosne količine olja. Drugače je s kavo. Dlje časa jo je bilo dovolj, sedaj pa jo dobimo še samo za gostinstvo, ker nam je zmanjkalo deviz na uvoz kave.
Osebno sem trdno prepričan, da ob boljši kmetijski politiki tudi v prihodnje ne bo primanjkovalo hrane. Prav gotovo pa bo prišlo do občasnega motenja preskrbe, ker je še vedno odprto vprašanje financiranja.«
M. JANČAR
Sprehod po sadovnjaku
Lepa jesen nas rada zvabi v taravo, v sadovnjaku pa je v teh ueh ^ posebno prijetno. Tega io se zavedali tudi obiralci jabolk ■> hrušk v Kočnlni sadni dreve-tnici* ki m se letošnjemu vabilu * pomoč pri obiranju in razvr-lianju sadja odzvali v izredno t "elikem številu. Vecina pravi, da eVh ni privabil samo zaslužek, i.iemveč jim tako delo v lepem eTemenu pomeni prijetno in vtdravo razvedrilo. Zato je bila e,os bojazen, da jabolka ne bolo pravočasno obrana, povsem ittdveč. it
t , v sadni drevesnici so z letoš-|l° letino tako po kvaliteti, kot
|°ličini    izredno zadovoljni.
Jbn "
'lih
pomogla, da se precej jabolk za ozimnico ni obdržalo dovolj dolgo.
Kako pa je kaj z letošnjo prodajo jabolk za ozimnico, smo med drugim vprašali Franca TISa, vodjo sadne drevesnice in vrtnarije v Koč ni.
»Že takoj po prvem oktobru je k nam začelo prihajati veliko kupcev od blizu in daleč. V sadno drevesnico, kjer prodajamo jabolka, je lahek dostop z najrazličnejšimi vozili, prav tako dostopne pa so tudi cene. Kilogram
prvovrstnih jonatan jabolk velja 11 dinarjev, zlati delišes pa je dinar dražji. Tudi hruške, ki so po 17 dinarjev, gredo dobro v prodajo. Zanimivo je, da družine z nizkimi osebnimi dohodki najpogosteje kupujejo manj kvalitetna in drobnejša jabolka, ki so namenjena za predelavo in veljajo samo 4 dinarje za kilogram. Tudi iz teh je s prebiranjem moč dobiti jabolka za ozimnico, ki so nekoliko drobnejša, po kvaliteti pa ne zaostajajo za debelejšimi. Ostala obtolčena in malo nagnita jabolka pa prej pojedo ali jih
rodilo je preko 400 ton žlaht-sort jabolk, največ jonatana n zlatega delišesa, ter okrog 20 'j011 zgodnjih in zimskih hrušk. ^Pa jesen je zagotovila, da je *Se sadje dozorelo in da bo ozimnica res kvalitetna. Preteklo le-P ni bilo povsem tako, saj sta t0ca in slabo jesensko vreme pri-
V mesecu oktobru 1980 bo vaja enot CZ na območju KS Kamnik. Prosimo občane, da v času alarma izvajajo samozaščitne ukrepe in upoštevajo navodila, kijih bodo dobili od pripadnikov Narodne zaščite.
ŠTAB CZ KS KAMNIK
predelajo v jabolčnik, sok in kompot.«
Če hočemo imeti lepa in zdrava jabolka, povrhu pa še primerno polne jablane, je potrebno nenehno bdeti nad sadovnjakom. Tega se v kamniški sadni drevesnici dobro zavedajo, saj nosijo upognjene veje sorazmerno majhnih jablan povprečno 80 do 100 kilogramov jabolk. Tudi obiralci morajo biti pri svojem delu izredno pazljivi, saj bi z malomarnostjo utegnili povzročiti več škode kot koristi, kar bi se jim poznalo tudi pri zaslužku.
Letos je Kočna zastavila v Go-diču tudi nov nasad sadnih dreves, kjer bo prihodnja leta obrodilo na dosti manjši površini (komaj 6 hektarov) prav toliko jabolk kot v drevesnici pod /kapricami. Poleg tega skrbijo še za vzgojo mladih sadnih drevesc, ki jih vsako leto precej tudi prodajo.
MIRA JANČAR
Obstojnost jabolk je odvisna tudi od pazljivosti obiralcev. (Foto: M. JANČAR)
Jubilej samoupravljanja v Kemijski industriji
Zbrane na svečanosti so pozdravili tudi člani planinske sekcije, ki je najbolj delovna sekcija v KIK-u. Sodelavcem so poleg pozdravov izročili tudi šopek gorskega cvetja z vrha Grintovca z mislijo: »Planinstvo uči ljubiti poleg narave tudi družino, družbo in domovino.«
(Fotografija: Božo Matičič)
Zadnjo soboto v septembru so v Kemijski industriji Kamnik proslavili 30-letnico delavskega samoupravljanja: 30. septembra pred tridesetimi leti je bilo podjetje predano delovnemu kolektivu v upravljanje, prvi delavski svet pa je bil v tem kolektivu izvoljen že 28. aprila 1950. Zbranim na slavju je spregovoril predsednik centralnega delavskega sveta Dušan Resanovič, ki je orisal prehojeno pot tega kolektiva vse od povojnih let pa do danes.
Prvi obrat - obrat črnega smodnika - je bil ustanovljen že leta 1832, naslednja dva obrata -obrat razstreliva in vžigalne vrvice - pa leta 1921. Tako je tovrstna proizvodnja ena najstarejših v Jugoslaviji. Število zaposlenih, danes organiziranih v treh temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb, se je od leta 1950 do danes, povečalo za 70 odstotkov. Prizadevanje delovnega kolektiva ponazarjata tudi podatka, da so lani proizvedli za 36 odstotkov več črnega smodnika in
za 455 odstotkov več razstreliv kot leta 1978. Seveda so poleg tega pričeli proizvajati tudi vrsto novih izdelkov.
Kljub nenehni skrbi za gospodarsko rast niso pozabili na izboljšanje družbenega standarda zaposlenih, o čemer zgovorno pričejo številni rešeni stanovanjski problemi, zmogljivosti za letovanje na morju in Veliki planini, lastna obratna ambulanta in še bi lahko naštevali.
»Trideset let je obdobje, trideset let je del življenja. Otrok, ki se je rodil leta 1950, je danes odrasel človek. Tudi naše samoupravljanje, rojeno leta 1950, je kot otrok shodilo, se izšolalo in dokončno oblikovalo v družbeni sistem, opredeljen z ustavo in zakoni. Veterani samoupravljanja, ki so orali ledino in nam utirali pot, danes že odhajajo ali pa so že odšli iz naših vrst v zaslužen pokoj.
Na današnji svečanosti so med nami, da jim za njihovo delo iskreno rečemo hvala. Obljubljamo jim, da bomo njihovo delo nadaljevali. Na njihova mesta
stopa generacija, ki se je rodila v naši samoupravni družbi. To je generacija, ki se je oblikovala v tej družbi in ki se zaveda, da le v samoupravljanju svobodno dela in ustvarja za svojo srečo,« je zaključil slavnostni govornik.
Na slavju so podelili osemin-devetdeset priznanj nekdanjim in sedanjim aktivistom za uspešno in prizadevno delo na področ-
Že tisoč novih sodelavcev
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, točneje njegov odbor za obveščanje in politično propagando, je ob sodelovanju občinskih komisij za informiranje pričel 1. maja 1980 s skupno akcijo pridobivanja novih dopisnikov z geslom »Tisoč delavcev
- sodelavcev«.
Akcija torej poteka že dalj časa. V organizacijah združenega dela so z različnimi pristopi k njej in z različnimi uspehi pričeli uresničevati idejo širjenja kroga dopisnikov tovarniških, občinskih in tudi republiških glasil. V 31 občinah se je v akcijo vključilo dosedaj že več kot 850 novih delavcev dopisnikov, kar je brez dvoma lep uspeh. In kako je v Kamniku?
Da bi dobili odgovor in dali akciji še večji poudarek in pomen, je komisija za informiranje pri Občinskem svetu zveze sindikatov Kamnik organizirala posvet urednikov tovarniških glasil. Uredniki večine tovarniških glasil naše občine so si v Svilanitu (ogledali so si tudi proizvodne prostore te delovne organizacije) v odkriti razpravi izmenjali mnenja in izkušnje o akciji, spregovorili pa med drugim tudi o problemih in težavah, ki spremljajo njihovo delo pri vodenju tovarniških glasil. Ideja »Tisoč delavcev
- sodelavcev« v Kamniku še ni zaživela kot bi želeli. Taka je ocena urednikov, ki za premajhno aktivnost krivijo kronično nepopravljive splošne razmere
na področju informiranja. Ne da bi ocenjevali, da je obveščanje v občini oziroma v delovnih organizacijah slabo. Nasprotno, v mnogih primerih se tovarniška glasila lahko postavljajo ob stran profesionalnim izdelkom. Vendar gre zasluga, če je ocena o kvaliteti informatike objektivna, peščici zanesenjakov, ki z mnogo truda in ljubezni do svojega glasila, skrpajo vse potrebno za novo, naslednjo številko tovarniškega glasila. Zakaj tako, zakaj ne dati večjega pomena obveščanju, večjega priznanja piscem teh glasil? Neobveščenost, neinfor-miranost- je v mnogih primerih razlog, ki je pripeljal že do vrste medsebojnih konfliktov v mnogih sredinah. Ali resnično nismo dovolj zreli, da bi potrebo po informiranju spoznali.
Odgovor na zakaj tako je dolg in preobsežen, da bi lahko v celoti zaobsegel vse prepreke na poti do objektivne, preproste, resnične in razumljive informacije. Pa
vendar je bilo med uredniki na razgovoru v Svilanitu čutiti, da poslovodne strukture v delovnih organizacijah informiranju dajejo premajhen poudarek. Je#res poročilo o zaključnem in periodičnih obračunih vse, kar imajo poslovodni delavci povedati svojim sodelavcem. Zagotovo ne. Ni
za posploševati, kajti vrsta dobrih tovarniških glasil dokazuje, da povsod le ni tako. Zato so bili uredniki mnenja, da povsod tam, kjer informacijska dejavnost v
kakršnikoli obliki še ni zaživela, komisija za informiranje pri Občinskem sindikalnem svetu pomaga ter opozori poslovodne strukture na pomen, ki ga obveščanje v današnjem času ima. Da se informacijska dejavnost okrepi tam, kjer že živi in na novo organizira tam, kjer je še ni.
Akcijo »tisoč delavcev - sodelavcev« bomo in moramo nadaljevati ter jo usmerjati z aktivi-stičnim pristopom za pridobivanje novih dopisnikov, novih piscev. Ni dovolj, da je delavec objekt obveščanja, pač pa mora v sistemu samoupravne socialistične demokracije postati aktivni informator, soustvarjalec napredka v sredini, kjer dela in živi.
Ne gre za kampanjo, gre za kvaliteto, za vse tiste, ki jim ni škoda časa, da nam s pisano besedo zaupajo in povedo, kakšna je njihova misel, kakšen je njihov pogled na vsakdanji trenutek.
BORIS ZAKRAJŠEK
Obvestilo
Odbor za rekreacijo pri ZTKO Kamnik obvešča vse prijavljene ženske, da se prične organizirana trim vadba v četrtek 16/10-1980 od 19.00 do 20.30 v telovadnici pri Zdravstvenem domu.
Pridite, razvedrite se in na-berite si novih moči za zdravo življenje.
ZTKO Odbor za rekreacijo
ju delavskega samoupravljanj Niso pozabili tudi na priznan, športnikom, ki so se v počasti« 30-letnice samoupravljanja p< merili med seboj "v petih pan( gah.
Za popestritev slavja so poskl beli recitatorji in pevke DKI Solidarnost.
MA
DOBRO USPOSOBLJENI
Dobro poznavanje vojaških veščin je prav gotovo pogoj za uspešno pripravljenost vseh sodelujočih v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Zato je občinska organizacija zveze rezervnih vojaških starešin uvrstila v svoj program strokovnega izpopolnjevanja tudi streljanje s polavtomatsko vojaško puško. Skupaj s poveljstvom VP 1098 iz Kranja so minulo nedeljo organizirali streljanje v tarčo na strelišču v Olševku.
Strelske vaje so bile organizirane zlasti za tiste rezervne vojaške starešine, ki tovrstnega urejanja nimajo v svojih vojaških razporeditvah, zato je polnoštevilna udeležba toliko bolj pomembna. Med 178 starešinami, ki so se odzvali vabilu, jih le 30 ni doseglo predvidenih točk. Med strelci pa so bili nekateri zelo uspešni, čeprav so streljali brez poiskusnih strelov in tudi 100 metrov oddaljena tarča ni bila veliko. Najboljši so bili Anton Sopotnik (47 krogov), Anton Drolc (44), Filip Letnar (44), Franc Sekavčnik (44) in Jože Nastran (43).
Na strelišču so se vojaške starešine seznanili tudi z dvemi pehotnimi orožji, med katerimi je zlasti nov tip pištole vzbudil veliko pozornosti. T. JANČAR
Delovno
usposabljanje
invalidov
Zaradi pereče problematike usposabljanja in zaposlovanja invalidov ter otrok s težjimi motnjami v razvoju je bil v letu 1978 v Mengšu ustanovljen Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb. Ustanovitev tega centra so moralno in materialno podprli: Izvršni svet občine Kamnik in Domžale, SIS za zaposlovanje Kamnik, Domžale, Ljubljana, SIS socialnega skrbstva Kamnik, Domžale ter SIS socialnega varstva Domžale.
Center vključuje v svoje delo osebe, ki jih tja napoti SIS socialnega skrbstva ali SIS za zaposlovanje. D^ je delovanje centra koristno in potrebno so soglasno ugotovili delegati skupščine skupnosti za zaposlovanje, ki je bila 17. 9. 1980 ter bili mnenja, da je o tem delu potrebno informirati širšo javnost. Nadaljnje podatke povzemamo iz poročila centra in razprave na skupščini.
V nepolnih dveh letih svojega dela je center dosegel tisto stopnjo razvoja, ki je bila načrtovana šele za leto 1982. V lanskem letu je bilo v varstvu ali usposabljanju mesečno povprečno 24 oseb, letos pa se je to število dvignilo že na 43. Trenutno je v centru 18 invalidnih oseb v delavnici pod posebnimi pogoji, 18 delavcev v invalidski delavnici, dva invalidna delavca sta se redno zaposlila v centru, 8 invalidnih oseb pa dela na domu. Od ustanovitve centra pa do sedaj se je usposabljalo 71 invalidnih oseb, od tega se jih je v redno proizvodnjo vrnilo 9, za zavode zaprtega tipa je bilo zaradi težjih motenj predlaganih 6 oseb. Zaradi različnih vzrokov je prekinilo usposabljanje 9 delavcev (ostali na kmetiji, poslabšanje zdravstvenega stanja ipd), eden pa je umrl.
Zelo pomembna je ugotovitev, da invalidi, ki delajo v delavnici pod posebnimi pogoji, znatno manj izostajajo od dela kot pa invalidi, ki so na usposabljanju. Ta ugotovitev potrjuje, da v center napotujemo res samo težje zaposljive osebe, ki večinoma niso sposobne vključitve v normalne delovne pogoje.
)r
U2
's: zt it) st e; ra (ex % >e
n >li
d ■ ei te
Jr
lar
Invalidne osebe, ki so v varstvu ali na usposabljanju v *»f centru, dobijo za svoje delo minimalni osebni dohodek, malico o in povrnjene stroške prevoza na delo. Žal pa tem osebam ne teče delovna doba in bo to možno reševati šele takrat, ko bo center imel urejen status invalidskih delavnic in sicer predvidoma v prihodnjem letu.
iz
Usposabljanje invalidnih oseb večinoma ne poteka po ustaljenih strokovnih postopkih, ker se ne ve vnaprej, v kateri delovni organizaciji bi te invalide tudi zaposlili. To pa pomeni, da se predvsem preizkušajo preostale sposobnosti, delovne in disciplinske navade. Eden od pomembnih vzrokov za tako usposabljanje je tudi vrsta del, ki jih opravljajo v centru. Delo sloni predvsem na kooperantskih odnosih z delovnimi organizacijami in obrtniki kot npr. sestavljanje elektroporcelanskih elementov za Svit Kamnik, embaliranje za Plamas Ljubljana, montaža za »Menino« Kamnik itd. Deloma pa so razvili lastno unikatno tekstilno proizvodnjo na ročnih statvah in iz tega blaga končne izdelke.
Center s svojo organizacijo in vsebino usposabljanja in varstva invalidnih oseb vzbuja veliko zanimanje v slovenskem prostoru in deloma tudi že v jugoslovanskem ter je deležen veliko pohvalnih ocen in priznanj. S takim delom pa se dosega osnovni namen, to je vračanje invalidnih oseb v proizvodnjo, da niso breme družbe, ampak njen enakopravni sestavni del.
Skupnost za zaposlovanje Kamnik
za. Sin
:p< >
gl
log a i. nc ' r; 1. i.
g<> !bi
Oc
da 5.
i\i
*gi ot,
er da ne eg
Ji
VPISUJEMO NOVE TABORNIKE!
Vsi, ki vas zanima taborniško življenje in bi se radi vključili v kamniško .taborniško organizacijo, se nam lahko priključite vsak torek od 17.00 do 18.00 (otroci stari od 7 do 12 let), oziroma vsak petek od 18.00 do 19.00.
Vpisovanje novih članov je v taborniški sobi, Maistrova 15, Kamnik (pri gostilni Pod skalco v Avto campu).
Pridite in videli boste, kako pestro je lahko taborniško življenje.
UPRAVA ODREDA
,oli itr 'ta >sa >sr 7. >n< 'ra itn
toc
8. mi -ta
PRILOGA ZA DELEGATE
LIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SR OVENIJE 22. oktobra 1980
i;m:)t' z,)or¡< združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega uiti"3 Skupščine SR Slovenije so sklicane za sredo, 22. oktobra 1980.
pPor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor bodo ,an(Se'an najprej določili osnutek dopolnil k ustavi Socialistične
'blike Slovenije (ESA 553).
si trije zbori bodo na sejah obravnavali še: oski lnformacijo o uveljavljanju metod in načinov dela Skupščine SR genije, njenih zborov in delovnih teles (ESA 564);
osnutke dogovorov o temeljih družbenega plana Jugoslavije za M/>bje od leta 1981 do leta 1985:
'klajevanju in usmerjanju tokov družbene reprodukcije; —^'itiki in razvoju ekonomskih odnosov s tujino;
°litiki in razvoju gospodarsko manj razvitih republik in SAP
OVO;
?yoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. "r združenega dela in Družbenopolitični zbor bosta obravnavala
"snutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikova-m delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in 'tek družbenega dogovora o skupnih osnovah za ovračilo stroki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog L'56 O-
združenega dela in Zbor občin pa bosta obravnavala še:
osnutek zakona o žičnicah in vlečnicah (ESA 473). or združenega dela bo obravnaval: . osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združe-lu gospodarskih organizacij združenega dela v splošna združenja ('ospodarsko ZDormco Jugoslavije (ESA 559). Sl tnje zbori imajo na dnevnem redu še volitve in imenovaja ter ■loge in vprašanja delegatov.
^       - -.»..ivvmiijii   1.  tiMiMini   i s k>\j .
si trije zbori so obravnavali analizo poslovnega uspeha organiza-Iruženega dela s področja gospodarstva za prvo polletje leta 10 ;-
^SEDANJE ZBOROV OBČINSKE UPŠČINE
>ružbenopolitični zbor se je sestal 29. septembra, delegati zbora "zenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa so se zbrali na Pnem zasedanju 1. oktobra 1980 'si trije ' združe
m u8otovili, da rezultati gospodarjenja v tem obdobju kažejo, s? se Poslovni uspehi kamniškega gospodarstva v primerjavi z ezenimi rezultati v 1. tromesečju letošnjega leta izboljšali glede pst celotnega prihodka, dohodka, akumulacijo in razporeditev ^ ka. Ugodna je tudi dinamika izvoza, saj se je le-ta povečal za "Rast zaposlenosti je bila v okviru določil občinske resolucije. e vena razmerja med rastjo dohodka ter rastjo osebne in Pne porabe so v globalu za kamniško gospodarstvo v okviru "C1jskih prizadevanj, kar se kaže tudi v ugodnejši rasti sredstev I oljšanje materialne osnove dela in sredstev rezerv, temeljni organizaciji združenega dela Rudnik kaolina ter Viator -1 'n žičnice, ki sta poslovali z izgubo že v prvem tromesečju tega
^izkazujeta izgubo tudi v polletju, uzbenopolitični zbor je ocenil kot nesprejemljivo, da nekatere 'zacije združenega dela še vedno preko tako imenovanih »sa-Pravnih sporazumov« izsiljujejo višje cene za svoje proizvode in ' grobo kršijo resolucijska načela na področju politike cen. : egati so sprejeli priporočila in sklepe, ki jih je zborom predla-('zvršni svet občinske skupščine
'   e,ovne organizacije naj si v drugem polletju -v še večji meri evajo za boljše rezultate gospodarjenja in za uresničitev določil ' s e resolucije ter dogovora o uresničevanju družbene usmeritve Porejanja dohodka in osebnih dohodkov v letu 1980.
* tJosledno izvajanje internih in splošnih stabilizacijskih ukrepov I    e na zaostrene pogoje gosodarjenja v letu 1980 obvezna
ga vseh delavcev in delovnih sredin v organizacijah združenega
* občine Kamnik.
" . rganizacije združenega dela, ki do sedaj še niso uresničile llve, določene z dogovorom o uresničevanju družbene usmeri-; razporejanja dohodka v letu 1980, morajo ta razmerja uskladiti IKasneje do 30. 9. 1980.
a bi preprečili kršenje določil občinskega in republiškega 5bn°ra ° razP°reJanJu dohodka in zagotavljanju sredstev za
* m skupno porabo, izvršni svet opozarja delovne organizacije fcr -   nematerialne proizvodnje, še posebej osnovne šole, naj do j3 jpiega ne povečujejo osebnih dohodkov. zic - r ^iatorjeva temeljna organizacija združenega dela - Hoteli
'ce kljub sprejetemu sanacijskemu programu še vedno posluje « bo, je treba pregledati periodični obračun za 1. polletje, da bi vili vzroke večanja izgube. Poročilo o pregledu naj posredujejo I I?11.1 skupnosti RTC Velika planina in izvršnemu svetu zaradi a jnjega ukrepanja. V skladu s samoupravnimi splošnimi akti, naj jna organizacija združenega dela ugotovi odgovornost poslovo-I s °rgana in posameznih delavcev za nastalo izgubo ter določi rok ^ ejetje programa ukrepov za odpravo vzrokov izgub, ol' a delavci temeljne organizacije združenega dela Rudnik 'Jt .a Črna so dolžni sprejeti ukrepe za odstranitev vzrokov za ,j. - V Poslovanju, zaradi katerih je nastala izguba po periodičnem isa "U' ^8°toviti morajo odgovornost poslovodnega organa in •sr riezn'n delavcev za nastalo izgubo. Sprejete ukrepe je treba
oovati izvršnemu svetu. )nc ^e'°vna organizacija Rudnik kaolina Črna naj najkasneje do L,a(j. e,a 1980 razreši problem onesnaževanja okolja, ki nastaja »rez  .etJa in predelave kaolina v Stahovici s preselitvijo na ino neJ^° lokacijo. Pospeši naj tudi izdelavo dokumentacije, ki bo
ana za razrešitev problema lokacije za predelavo kalcita. inj^ružoenopolitični zbor priporoča vsem izvoznim delovnim or-•ta ^n1' da v prihodnje še bolj intenzivno povečujejo izvoz, saj * Predstavlja premajhen delež v celotnem prihodku občine.
9. Potrebno je objektivno oceniti gibanje osebnih dohodkov in pripraviti ustrezno analizo.
10. Izvršni svet naj pripravi poročilo, v katerem naj seznani druž-benopolitiči zbor z ukrepanjem v vseh delovnih organizacijah, ki poslujejo z izgubo.
11. izvršni svet naj do prihodnje seje pripravi informacijo o preskrbi v občini Kamnik s predlogi ukrepov.
12. Poročila o gospodarjenju v organizacijah združenega dela je zaradi težkega gospodarskega položaja potrebno obravnavati trome-sečno.
Zbori občinske skupščine so sprejeli tudi poročilo odbora udeležencev dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in sklenili, naj odbor prihodnje poročilo dopolni s podatki o najvišjem in najnižjem osebnem dohodku v delovnih organizacijah, saj je znano, da celotna masa sredstev za osebne dohodke velikokrat ne kaže realne slike. Za področje negopodarstva je potrebno za tretje tromesečje pripraviti celovito informacijo o gibanju sredstev za osebne dohodke.
Delegati so sprejeli poročilo o izvršitvi proračuna občine Kamnik za 1. polletje 1980 ter sprejeli sklep, naj izvršni svet zaradi omejitve namenov porabe in gibanje posameznih oblik prihodkov pripravi ustrezno spremembo občinskega proračuna za leto 1980.
Vsi trije zbori so se strinjali s predlogom sprememb in dopolnitev statuta občine Kamnik in hkrati sprejeli sklep o prenehanju veljavnosti odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik.
Na poročilo o izvršitvi programa dela zborov Skupščine občine Kamnik za obdobje januar - julij 1980 ter predlog programa dela zborov Skupščine občine za odbobje september - december 1980 delegati niso imeli pripomb. Na predlog delegatov družbenopolitičnega zbora so med Analize, poročila, informacije vključili tudi Analizo poslovnega uspeha organizacij in skupnosti s področja negospodarstva.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta potrdila predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje severnega dela zazidalnega otoka SS-1 Stranje - Kamnik, ki zajema le severni del zazidalnega otoka med regionalno cesto in travnatim pobočjem hriba na zahodu za potrebe gradnje trgovine in pošte z rezervatom za šolo in vrtec; predlog odloka o zazidalnem načrtu vzhodnega dela zazidalnega otoka BM-1 Pcrovo - Kamnik za gradnjo doma varnosti in zaščite; odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona ter odlok o razdelitvi dimnikarskih območjih.
Vsi trije zbori so obravnavali in sprejeli osnutke odloka o pokopališkem redu ter 6 javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Kamnik (objavljeno v Kamniškem občanu 19. maja 1980). Javna razprava - vodila jo bo Občinska konferenca SZDL preko svojih krajevnih organizacij - bo potekala do 31. oktobra 1980.
Delegati so izvolili Bojana Sobarja za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubjani pa: Aleša Butala, Jagodo Cujnik, Alenko Grosek, Mileno Jazbec-Lamut, Mirjam Kranjčevič, Tatjano Marčič-Zigmud, Mirjam Potrč, Metko Zupančič.
Za člane Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito so imenovali Milana Mariniča in Rihardo Tomšič, za člana Odbora za podeljevanje nagrad Toma Brejca pa Branka Božiča in Toneta Pengova.
URESNIČENA POBUDA DELEGATOV O SPREMEMBI ODLOKA O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
Odlok o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za delno financiranje programov krajevnih skupnosti in programov gradnje šol in otroških varstvenih ustanov je bil sprejet leta 1976. Olajšave za plačevanje so bile sprejete na osnovi takratnih ekonomskih razmer v občini.
Leta 1976 je znašala pokojnina z varstvenim dodatkom komaj 1.500 dinarjev in je bila zato sprejeta olajšava, da upokojenci, ki imajo pokojnino manjšo od 2.000 dinarjev, prispevka ne plačujejo. Od leta 1976pa so se življenjske razmere občanov močno spremenile in pokojnine z varstvenim dodatkom znašajo od 1. oktobra 1980 3.840 dinarjev.
Na pobudo delegatke krajevne skupnosti Kamnik je Izrvšni svet občinske skupščine na svoji seji 8. oktobra 1980 obravnaval predlog spremembe odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka. Tako bodo delegati na oktobrski seji občinske skupščine po hitrem postopku odločili, da zaradi porasta življenjskih stroškov oprostijo plačevanja samoprispevka občane, ki imajo pokojnino manjšo od 4.500 dinarjev.
DNEVNI RED ZA SEJO ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK V OKTOBRU 1980
1. Izvolitev komisij zborov za verifikacijo pooblastil in poročilo komisij
2. Odobritev zapisnika skupnega zasedanja (24. seje) zbora združenega dela in (23. seje) zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik z dne 1. 10. 1980
Odobritev zapisnika 25. seje družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik z dne 29. 9. 1980
3. Osnutek amandmajev k Ustavi SR Slovenije
4. Predlog odloka o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za delno financiranje programov krajevnih skupnosti in programa gradnje šol in otroških varstvenih ustanov
5. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Kamnik
6. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu Kamnika
7. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu Komenda - Moste
8. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik
9. Predlog odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985
10. Predlog odloka o izdelavi in vsebini obrambnega načrta občine Kamnik
11. Predlog odloka o ustanovitvi in organizaciji občinskega centra zvez in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje
12. Predlog odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite
13. Predlog odloka o občinskih blagovnih rezervah
14. Predlog odloka o ustanovitvi naborne komisije za izvajanje nabora v času vojne na območju občine Kamnik
15. Predlog odloka o organizaciji blagovnega prometa in preskrbe v izrednih razmerah in vojni
16. Predlog sklepa o ustanovitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja v Kamniku
17. Predlog družbenega dogovora o izgradnji Muzeja revolucije
18. Kadrovske zadeve
19. Delegatska vprašanja Kamnik, oktobra 1980
DELEGATSKA VPRAŠANJA
Franc Svetelj, delegat družbenopolitičnega zbora je vprašal, ali je ureditev priključka oziroma križišča od Korenove poti na obvoznico dokončana; udeleženci prometa imajo namreč nanjo veliko pripomb. Odgovor Oddelka za notranje zadeve SO Kamnik Omenjeno križišče je urejeno na zahtevo strokovnjakov Republiške skupnosti za ceste in Republiškega sekretariata za notranje zadeve, saj cest no-promet no signalizacijo na regionalnih cestah, kamor sedaj spada tudi obvoznica, urejajo republiški organi. Ko bo opravljen dokončen prevzem obvozne ceste, bo sedanja regionalna cesta postala občinska in bo omenjeno križišče urejeno drugače, bolj primerno za udeležence prometa. Na obvoznici bo postavljen semafor, na katerega bo treba počakati tri mesece.
SKLIC SEJ SKUPŠČIN SIS
Seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti Kamnik, ki jo sklicuje njen predsednik Ivan JUSTINEK, bo v četrtek, 16. oktobra 1980 s pričetkom ob 12. uri v dvorani nad kavarno Veronika, Kamnik, Japljeva 2.
Predlaga naslednji
DNEVNI RED:
1. Potrditev finančnega poročila OIS za I. polletje 1980
2. Razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985
3. Razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981-1985
4. Razprava o osnutku družbenega dogovora o razmestitvi izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji
5. Razprava o predlogu družbenega dogovora o gradnji doma slovenskih pionirjev v Dolenjskih Toplicah
6. Organizacija vzgoje in izobraževanja v oddelkih OŠ organizacije za usposabljanje in delovno usposabljanje
7. Sklep o novi vrednosti investicije telovadnice pri ICRM
8. Imenovanje članov v IO občinske izobraževalne skupnosti Kamnik
Predsednik skupščine Jože MUHVIČ sklicuje sejo skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik, v ponedeljek, dne 20. 10. 1980 ob 12. uri v dvorani nad Kavarno »Veronika« Kamnik, Japljeva 2.
Predlaga naslednji
DNEVNI RED:
1. Poročilo o pregledu statuta Doma Upokojencev Kamnik
2. Obravnava realizacije finančnega načrta občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik po stanju 30. 6. 1980
3. Obravnava samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela za leto 1980 med ustanovitelji in strokovno službo ter program dela in nalog za leto 1980
4. Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Kamnik za obdobje 1981-1985
5. Obravnava predloga o valorizaciji denarnih pomoči v letu 1980
6. Obravnava samoupravnega sporazuma o izvajanju predzakonskega in zakonskega svetovanja slušno prizadetim osebam
7. Izvolitev delegata v svet Dijaškega doma 27. julija Kamnik
Mladinci DO »STOL« Kamnik
vabijo mlade amaterje, vokalne soliste ali kantavtorje, da se prijavijo na avdicijo»Glas mladih«, ki bo 14. novembra 1980 ob 16. uri na Duplici pri Kamniku (Kulturni dom). Amaterji naj bi peli predvsem v slovenščini. Prijavite se pismeno ali po telefonu do 30. 10. 1980, najkasneje do same avdicije.
Za vse informacije kličite na telefon 831-121 interna 222. Prireditev »Glas mladih« bo v soboto 6. decembra 1980 ob 19.
Mesečna kronika
Nevarnost za kolesa
Mesec september je eden od najumirjenejših mesecev v letošnjem letu, vsaj kar so dogodkov Iz naše kronike tiče. V upadu so bili prekrški zoper javni red in mir ter prometne nesreče, število kaznivih dejanj pa je ostalo na »nivoju« predvsem na račun tatvin koles in koles z motorjem, kljub jesenskemu vremenu in hladnejšim večerom. Želja, da bi se število dogodkov iz naše kronike zmanjševalo, je bila letos že velikokrat izrečena, pa jo še enkrat ponovimo. Ali bo res do konca leta ostalo samo pri neizpolnjenih željah?!
JAVNI RED IN MIR
Število prekrškov zoper javni red in mir je bilo manjše od števila dni v preteklem mesecu. Od štiriindvajsetih prekrškov zoper javni red in mir jih je bilo točno polovico storjenih v gostinskih lokalih, pa čeprav se je menda žlahtna tekočina podražila. Morda pa je šlo razgrajanje in razbijanje ter pretepanje na račun dražjih maliganov? Največ je bilo pretepanja - pet primerov, po štirje primeri družinskih sporov in hudih, glasnih besed med sosedi, trije primeri razbijanja itd. Med gostinskimi lokali sta v prejšnjem mesecu prednjačili Planinka in kavarna Veronika. Poleg kršilcev reda in miru bo sodnik za prekrške obravnaval tudi nekaj gostinskih delavcev, ki so točili alkohol vinjenim osebam.
Prostori za ohlajevanje na PM so samevali, saj sta bila v mesecu dni v njih le dva »gosta«.
1. 9. je ob 19.20 v Tini Miro B. iz Suhadol napadel Srečka L. iz Komende. Račune iz komenške-ga disca je poravnal z dvema udarcema, potem pa mu je Srečko ušel. Miro pa ne bo ušel vabilu sodnika za prekrške, pa tudi položnici ne.
5. 9. se je ob 15.30 v Pivnici nedostojno vedel in vinjen zahteval pijačo Filip B. iz Steletove. Kljub opozorilu miličnikov se je vrnil v lokal in nadaljeval s svojim početjem, zato so ga miličniki do iztreznitve postavili na »hladno«. Tudi tam ni dobil pijače.
Tega dne sta se v Svitu ob 21.42 stepli Silva P. iz Matije Blejca in Velinka B. iz Fužin. Menda so bili posredi tudi muli-gani. Silva je pred prihodom miličnikov zbežala. Presežena norma ali dodatek na delo v večernih urah. Sodnik že čaka, da podeli jubilejne nagrade.
14. 9. se je ob 20.30 v Planinki najedel Mehmed K. s Cankarjeve po tisti narodni »Micka kovačeva, pila nič plačala... «. Ko ga je natakarica opozorila na plačilo, jo je razburjen ozmerjal. Pri sodniku za prekrške bo zapel ono »Še en krajcarček imam...
16. 9. je ob 21.55 v kavarni Veronika pretepel Murata D. s Cankarjeve kdo drug kot Salja F. iz Suhadol, ki se ne more ločiti od naše kronike. Na koledarju je bila (Ljud)Mila, Salja pa je Mu-ratu prebil arkado in pobegnil. Ni čakal, da bi mu šteli do deset. Štelo mu bo sodišče zaradi nasil-niškega obnašanja.
18. 9. je popoldne razgrajal močno vinjeni Edvard J. iz Zagorja. Začel je na železniški postaji, nadaljeval na avtobusni postaji in končal na Postaji milice. Četrtkov večer je preživel v prostorih za pridržanje brez tranzistorja in Slakovih viž.
19. 9. sta ob 21.20 na Maistrovi razmetavala smetnjake Ismet S. in Rifet R. s Cankarjeve.- Honorarno delo, pa ne delavcev komunalnega podjetja. Bleda lunca je smeti trosila.
TATVINE IN VLOMI
Š prvim snegom bodo verjetno prišle na vrsto sani in smuči. Sedaj so v modi kolesa in kolesa z motorjem. Osem koles in osem koles z motorjem je prejšnji mesec dobilo »noge«, niso se pa pojavila na nobenem trimu.
Ostalih šestnajst dejanj gre na račun dveh vlomov, enega v osebni avto in enega v omaro, iz katere je izginil denar, tatvine fazanov (dvonožna lisica), tatvin gradbenega materiala z gradbišč v Komendi (gradbena sezona ali pomanjkanje gradbenega materiala),  denarja iz avtomobila
(drag avto stop), konjskega komata (zbiralci starin) idr. Branko J. iz Ljubljane in Ivan J. iz Pijave gorice sta hotela zmakniti 12 kozarcev vloženih kumaric medtem, ko sta opravljala dela v Živilski industriji. Poceni ozimnica bo dražja, kumarice pa preveč kisle.
PROMETNE NESREČE
V preteklem mesecu se je na kamniškem pripetilo devetnajst prometnih nesreč, v katerih je ena oseba izgubila življenje (o nesreči smo pisali v prejšnji številki našega glasila), štiri osebe so bile huje, tri osebe pa lažje poškodovane. V štirinajstih primerih je nastala le materialna škoda. Med udeleženci je bilo šestindvajset voznikov osebnih avtomobilov, dva motorista, dva kolesarja, dva voznika tovornjaka, pa en voznik kombija, traktorja in avtobusa. V prometni nesreči je bil udeležen tudi otrok-kolesar. Nepravilno prehitevanje je tokrat na prvem mestu med vzroki prometnih nesreč, sledijo vinjenost, neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti in neupoštevanje varnostne razdalje. Zaradi nepravilnega prehitevanja je prihajalo do oplaženj med vozili. Prejšnji mesec so trije vozniki zapustili kraj prometne nesreče.
Glede na čas so se prometne nesreče dogajale kot sledi: od 23. do 1. ure - 1; od 1. do 5. ure - 1; od 5. do 7. ure - 1; od 7. do 9. ure - 2; od 9. do 11. ure - 2; od 11. do 13. ure-2; od 13. do 15. ure - 2; od 15. do 17. ure - 4; od 17. do 19. ure - 1; od 19. do 21. ure - 3; in od 21. do 23. ure - 0 nesreč.
Najbolj kritičen dan za prometne nesreče v preteklem mesecu je bila sreda, ko se je pripetilo šest (6) prometnih nesreč, sledi petek - štiri (4) nesreče, ponedeljek in sobota po tri (3) nesreče, torek - dve (2) nesreči, nedelja - ena (1) nesreča in četrtek - brez nesreč. Morda pa število prometnih nesreč ob sredah in petkih kaže na to, da vozniki zdivjamo po dnevih, ko je za par-
ne oziroma neparne vožnja prepovedana?!
Po kraju prednjačijo zopet Moste, katerim se je prejšnji mesec pridružilo Podgorje, kjer so se pripetile po tri (3) prometne nesreče, v Šmarci in na Duplici sta se pripetili po dve nesreči, v drugih krajih oziroma relacijah se je pripetila po ena prometna nesreča. Na mestnih ulicah so bile tri (3) prometne nesreče (Titov trg, Medvedova in Kidričeva).
16. 9. sta bila v prometni nesreči ob 12.20 na Križu udeležena voznik traktorja s priključkom Miha R. iz Most in otrok-kolesar Aleš P. iz Križa. Otrok si je pri nesreči zlomil roko.
24. 9. je ob 16. uri v Šmarci voznica osebnega avtomobila Tanja N. iz Domžal spregledala znak STOP iz smeri Šmarca proti Duplici. V križišču jo je s tovornjakom zadel voznik Hasib H. iz Višegrada. Voznik tovornjaka je kazal znake vinjenosti, kar je potrdil tudi alkoskop.
Tega dne je bil spuščen promet po novi obvozni cesti in večina voznikov je dokazala v križišču v Šmarci, da vozi na pamet, saj so spregledali znake STOP iz smeri Šmarca in Duplica kar eden za drugim. Nekateri vozniki tudi ne poznajo asfaltiranega cestišča, saj so si našli dovoze na obvozno cesto kar preko zelenic ob obvoznici.
POHVALNO
Med najdenimi predmeti se je na Postaji milice v preteklem mesecu znašlo marsikaj: ženske torbice, denarnice z denarjem in dokumenti, hranilne knjižice, kolesa itd.
Pošteni najditelji: Janez Rems - Tajnice, Janez Nograšek - Tu-njiška mlaka, Marija Gladek -Streliška, Peter Prešeren - Zdu-ša, Jože Romašak - Podlom, Roman Golob - Mekinje, Alojz Ravnikar - Mlaka, Ivan Stražar -Podgorje, Avgust Hribar - Tomšičeva, Helena Klopčič - Vrhpo-Ije, Franc Erazem - Kamnik in Marija Šimenc - Vrhpolje.
MAJ
Peta obletnica Doma upokojencev
Preteklo sredo je bila v kamniškem Domu upokojencev nostna slovesnost, namenjena peti obletnici doma, še poseb tistim dvaintridesetim varovancem, ki v njem živijo že od njeg nastanka - tem so podelili tudi spominske plakete. Na slovesno so se je udeležili tudi družbenopolitični delavci občine, mladiij, tesno sodeluje z domom, pa študentski mešani pevski zbor, | ubrano zapel nekaj pesmi, je o delu Doma upokojencev sprega njegov direktor. Varovance je pozdravil tudi predsednik kamni!» društva upokojencev. i Po prireditvi so odprli razstavo ročnih del varovancev, ki j* najbrž za vsakega obiskovalca prijetno presenečenje. (v
Življenje v centru
Začelo se je novo šolsko leto. Zopet so bile gneče v polnih prodajalnah s šolskimi potrebščinami, nabavili smo si knjige, zvezke, svinčnike, si globoko izpraznili denarnice in s tem močno napolnili mošnje našim založbam.
V kamniško gimnazijo, ki ima svoje prostore v Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra na Novem trgu, smo dobili veliko novih, neznanih obrazov, dobili smo nove prvošolčke, ki so se ob besedah profesorjev, da ne smejo stopiti na most, ki je v avli šole, močno zbali, da so v hudi življenski nevarnosti, češ da se bo most razrušil nanje, ker je nepravilno grajen in še sveže ple-skan povrh vsega.
Ob našo šolo smo dobili tudi lepo, dolgo sivo kačo, ki nas je ločila od smradu iz Kamniške Bi-
rn
di
tj-
strice. Iz te dolge kače pri kar dosti muzike v obliki mO ga avtomobilskega- hrupa.
No, na šoli so poskrbeli to< malico, saj dijaki od šole 1 kupujemo sendviče po sede narjev. Sendviči res niso ne kako bogati, so pa le. Cena ni pretirana, če pomislimo n; gastvo šolske kuhinje, ki žejfc dni sameva in se pridno pral
Prve deževne septembrsk(| smo imeli tudi že drugi - »fl| Ijevalni« plavalni tečaj. Priv<| smo si ga kar v avli in v razisl V zgradbo namreč ob nalivilf teka »rezervna« voda. Včasilt prav pride.
Čas celi rane. Upajmo, d| tako tudi v ICRM-ju. Kljubl mu pa si vsi dijaki pridno nal mo novega znanja in po miT profesorjev postajamo iz dn<.. dan »intiligenca« naše druži1,;'.
f«l
Zapisano v spomin Ignacu Sterlekarju-Jožetu
Kako je partijski sekretar postal misijona
e le
M 6 i iče ipi
V petek 26. septembra je po večletni bolezni nenedoma doma v Ljubljani v 74. letu starosti umri Ignac Sterlekar-Jože. Rodil se je v Stični, se izučil za trgovskega pomočnika, bil v službi pri carinarnici, od leta 1934 do 1940 pa na davkariji v Radovljici, potem pa je bil kot levičar odpuščen iz državne službe.
Poleti 1941. leta je bil izvoljen od vodilnih jeseniških komunistov za prvega okrožnega sekretarja OF in je v to delo vložil vse svoje sposobnosti za organizacijsko razširitev in utrditev OF. Po vdoru gesta-pa v organizacijo in verižnih množičnih aretacijah se je moral konec decembra 1941. leta umakniti z Jesenic. Po navodilu PK KPS za Gorenjsko je odšel na politično delo v kamniško okrožje: 1943. leta je bil za Mitjo Ribičičem, ki je odšel na novo dolžnost, imenovan za sekretarja komiteja KPS za litijsko okrožje in je na tej dolžnosti ostal do konca vojne. Po vojni je živel v Litiji, pred petimi leti pa se je preselil v Ljubljano.
V desetih letih sem objavil v raznih časopisih več Sterlekarjevih spominov na dogodke iz NOB. Nasploh je v pogovorih najrajši obujal spomine na vojne dni, na sodelavce, ilegalce in legalce v to-
varnah, pri železnici, v raznih uradih, na nepozabne kmečke družine v gorskih vaseh itn. Nikoli pa mi ni omenil, da so ga 1942. leta v Tuhinjski dolini in v zlatopoljskih vaseh (gorske vasice v domžalski ob-
čini na meji s kamniško proti Tuhinjski dolini) poznali prebivalci samo po imenu Misijonar. Za to njegovo, ne po njegovi želji izbrano ime, sem prvič zvedel šele letošnjo pomlad, ko sem v Viru pri Domža-
Ignac Sterlekar - Jože, leta 1942 sekretar OK KPS za kamniško okrožje, z Ronkarjevo Pepeo iz Slivne (foto: Jože Vidic)
lah obiskal spomeničarko, prvobor-ko iz Korena Ivanko Bevc, po domače Cuckovo. (Ta vas je bila 8. julija 1942. leta požgana, moški postreljeni in vrženi v ogenj, družine izgnane v taborišča). Pripovedovala je, kako so v njeno hišo na Količevem, kjer sta po poroki živela z možem (mož je bil brat pisatelja Franceta Bevka), prihajali Tomo Brejc, Mira Svetina in drugi vodilni politični aktivisti, med njimi tudi Misijonar. Vprašal sem jo, kdo je ali kdo je bil Misijonar, pa mi pove, da so tako klicali Ignaca Sterlekarja.
Kmalu po tem pogovoru sem obiskal Sterlekarja in ga v šali vprašal, zakaj mi ni nikoli povedal, kako je postal Misijonar po imenu in misijonar v očeh prebivalcev kamniškega okrožja. Najprej se je začudil, kako to, da mi tega ni povedal.
No, prisluhnite, kako je bilo s tem misijonarstvom.
»V začetku februarja 1942. leta je prišla skupina partizanov, menda 12, iz dražgoške bitke. Vodil jih je Matija Blejc-Matevž. V Palovčah smo tem borcem priredili lep sprejem. V imenu vseh jih je pozdravil in jim čestital za herojsko bojevanje Tomo Brejc. Po govoru in med splošnim dobrim razpoloženjem mi Brejc pravi:
Jože, ti si z Jesenic, iz proletar-skega kraja. Le glej, da se boš znal prilagoditi temu kmečkemu okolju. Če prideš zvečer v hišo, ko molijo, ne kaži, da si proti molitvi. Bodi iznajdljiv: lahko moliš, mrmraš in premikaš ustnice, lahko si nevtralen v kotu...
Brejčeve besede so mi dale misliti. Čez nekaj dni ga vprašam: Kaj naj odgovorim, če me bodo ljudje vprašali, če sem komunist?
Dokler te ne bodo dobro poznali, te tega zagotovo ne bodo vprašali, potem jim pa lahko po pravici poveš, vendar nikoli niti besedice čez vero in vernike. V tistih dneh se je po gorskih vasicah kamniške in domžalske občine raznesla novica, da je iz Stične pobegnil neki misijonar. Ljudje so vedeli, kakšne postave je, koliko je približno star in da je ilegalno na poti proti Štajerski, kjer se namerava priključiti partizanom.
V hiši malega kmeta Tineta Pe-stotnika, ki je bil zelo spoštovan v vasi (njegova žena je vaščanom pisala prošnje in pritožbe), smo imeli več sestankov. Čeprav je vas Spodnje Pavlovče oddaljena le 11 km od Kamnika, smo se zaradi poštenosti ljudi počutili varne, kolikor se pač v takšnih razmerah in okoliščinah sploh lahko govori o varnosti.
Pa se je v Pestotnikovi hiša s nekem sestanku zgodilo, da jeLj'. kmetica skrivaj vprašala gospo , ja, če sem morda jaz tisti misija ' ki je pobegnil iz Stične. Pestot*kc je dokaj strogo in zaupno odgste ril: Seveda je, toda tega ne *no nikomur povedati, ker ga vs«llar, sod išče.
Prepovedana stvar pa je n¿Kt^ ša. Ženica o tem ni mogla m<^Ve in vest o tem, da se med borci S ja misijonar, ki zna lepo pridijto i naši borbi in prihodnosti, j'ct|, »tajno« od ust do ust in km«^ preplavila vse gorske vasice I, kamniško in domžalsko občin"j lr
Kmalu smo vsi politični d«'ab spoznali, da nas mnogi, ki s«llo! prej precej zadržani do nas, gl* lepše in nam pomagajo, kolik^j morejo. Tako civilisti kot bot* me začeli klicati Misijonar.
V drugi polovici 1942. letapPb ljudje le zvedeli, da nisem mijob nar iz Stične, toda ime in ugle<bn ostala...« a|:
Sterlekarja smo v ponedelj«': kopali na ljubljanskih Žalah, »Tn prej pa bo živel spomin naflJJu njegovo delo in njegovi obja*! S in doslej neobjavljeni spomi^ajl jih je precej ostalo napisanih \t\ govi zapuščini.       ^ ^
ičela se bo ležalna šola
v PVsako leto v tem času organi-soh<a mladinski odsek planinskega j^ištva Kamnik PLANINSKO s"°»LO, ki se je letos začela 7. ailiftobra ob 18. uri v osnovni šoli <>r- ma Brejca.
rcgfrvo predavanje »EVEREST nnl* je imel Bojan Pollak, ki je tudi udeleženec te odprave na 1 l^višjo goro sveta. Ostala preganja bodo potekala v prosto-1 planinskega društva (Kidriče-|38) in sicer vsak torek ob 18.
Prav gotovo bi planinsko šo-bbiskovalo veliko manj mladih
(nincev, če bi vanjo vključevali >redavanja skupaj s predvajani diapozitivov. Šola traja pridno do januarja meseca, organa pa tudi veliko izletov, ki fcdstavljajo najbolj priljubljen I programa. Vsemu temu sledi Ifloma o opravljeni planinski in nekdanji »bodoči« plani-■ lahko zdaj s pomočjo znanja Idelno že tudi izkušenj postaja jvi hribolazec.
5Zato vabimo v planinsko šolo rimerna starost od 10 let na-eJ) vse ljubitelje planin, ki bi si p z večjim znanjem o planin-em življenju zagotovili tudi l|Cjo varnost v gorah, saj jo bo-J vedno potrebovali pri srečali z njimi.
dobili žig v transverzalne knjižice v zavetišču Pod Špičkom in jo ubrali na Vršič. Dolgo nismo mogli pozabiti, kako nam je mraz grizel v premrle prste, saj je tisto noč zapadlo v gorah precej snega in so nam rokavice kar prehitro premočile.
Septembra smo šolarji planinci krenili na spominski pohod čez Bistričico-Pokovše na Jezerca pod Krvavcem, kjer je bilo odkritje spominskega obeležja borcem Kokrškega odreda. Lep je bil pogled na kolono tridesetih udeležencev s praporom sekcije šole Stranje na čelu. Osemintri-deset planincev se nas je udeležilo tudi shoda planincev v Vratih. Žal nam je bilo, da se meglena koprena, ki je ovijala gore, ni vsaj za trenutek dvignila, da bi se prikazal Triglav v vsej svoji veličini tega smo si najbolj želeli!
Ob koncu septembra pa smo se kar dva dni potepali po Zasavju: 20 nas je tako zaključilo z ZASAVSKO TRANSVERZA-LO, ki poteka od KUMROVCA DO JANČ. Tokrat smo obiskali Kal, Mrzlico, Partizanski vrh in na Čemšeniški planini prespali. Med potjo smo nabrali polno vrečo gob - dežnikaric, katere nam je prijazna oskrbnica imenitno prepekla, da so nam šle bolj v slast, kot najboljši zrezki. Že dolgo v gorah nismo spali v
7 smeri V. stopnje 6 smeri VI. stopnje Od teh smeri so bile opravljene tudi prve ponovitve:
- ponovitev Smerketove smeri v Skuti - plezala: Tatjana Golob in Cene Barčič (ocena II-III)
- ponovitev smeri Klemene -Štebe v Brani - plezala: Cene Berčič in Milan Gladek (ocena III-IV)
V najtežji smeri pa so vstopili naslednji alpinisti: Marjan Kre-gar in Bojan Pollak v Trikot v Dolgem hrbtu, Janez Benkovič v Centralni steber v Rzeniku, Tone Škarja s soplezalcem iz ljubljanskega AO Stanetom Belakom v smeri Juvan-Hudaček v Travniku, Marjan Kregar in Bojan Pollak v Jernejev steber v Dolgem hrbtu.
Večja požarna varnost
Zadnja leta se je vse več občanov pritoževalo nad slabo ali pa sploh neopravljenimi dimnikarskimi storitvami. Slabo ali neopravljene storitve te vrste so bile predvsem zaradi kadrovskih težav z dimnikarskimi mojstri.
ZAPIRANJE KOČ
Druga, za planince manj prijetna jesenska nadloga je zapiranje planinskih postojank. Naše Planinsko društvo je že zaprlo kočo na Kokrškem sedlu in sicer 12. oktobra. Tudi koča na Kamniškem sedlu ne bo dolgo odprta, saj jo bomo zaprli 19. oktobra. V obeh pa bosta zaprti zimski sobi, kjer lahko prespite. Torej ne bo odveč opozorilo, posebej za planince ki bolj redko zaidejo v gore: vso hrano in pijačo bo treba prinesti s seboj, ker jo v gorah ne bo moč kupiti. To pa seveda ne sme biti vzrok, da boste vrgli svojo planinsko opremo v kot, kajti jesenski dnevi v gorah znajo biti še posebno lepi,
IRENA MARKUŠ
Plezalna šola
Alpinistični odsek Planinskega društva Kamnik že nekaj let nazaj prireja v tem letnem času plezalno šolo. Tako bo tudi letos. Zato vabimo vse, ki jih zanima plezanje in alpinizem, da pridejo 16. ali 28. oktobra 1980 ob 18.30 uri na Planinsko društvo Kamnik, Kidričeva 38. Od njih pričakujemo, da obvladajo osnovne planinske veščine. Šola bo potekala do maja prihodnjega leta. Enkrat na teden bodo predavanja in vaje v plezalnem vrtcu, poleg tega pa bodo ob nedeljah ture v gore. Šolo bo vodil Dušan Podbevšek ob sodelovanju ostalih kamniških inštruktorjev alpinizma.
BOJAN POLLAK
Pred kratkim nam je uspelo pridobiti za opravljanje dimnikarskih storitev še dva dimnikarska mojstra, tako da bodo odslej dimnikarske storitve v občini Ka-PLANINSKIH   mnik opravljali štirje dimnikarji.
CENE DIMNIKARSKIH STORITEV
1. ČIŠČENJE DIMNIKOV
- prva tuljava
- vsaka nadaljnja tuljava
- zbirna - Schunt tuljava
- iztočnica
2. ČIŠČENJE TULJAV ZA CKN ZMOGLJIVOSTI DO:
- 50.000 kacl/h
- 150.000 kacl/h
- 300.000 kacl/h
- 500.000 kacl/h
- 860.000 kacl/h
- 1.000.000 kacl/h
- 1.500.000 kacl/h in več
- čiščenje iztočnic
80,00 din 30,00 80,00 din 20,00 din
80,00 din 210,00 din 240,00 din 310,00 din 360,00 din 400,00 din 490,00 din
20,00 din
Na zadnji seji zborov občinske skupščine je bil sprejet novi odlok o razdelitvi dimnikarskih okolišev, izvršni svet pa je dodelil dimnikarske okoliše kot sledi:
(* hribih nikdar ne pogrešamo srečanj z živalmi, pa čeprav so to le   pQ|ca| KamniKU
tfjazni backi, ki se pred mrzlo zimo vračajo v dolino. (MATEJA
fR/uc)
'epa bera pionirjev lanincev iz Stranj
Mladi planinci imamo radi či-
0 naravo. Zato smo se prav na »četku počitnic, ko so se komaj opirale visokogorske postojan-.5, odločili za očiščevalno akcijo.
se je začela pri domu v Ka-
i^iški Bistrici in končala pri koči
<? Kamniškem sedlu. Pobrali in
'»kopali smo vse, kar ne sodi v
?«o in zdravo okolje. Prepričani
T10- da smo s tem razveselili
>arsikaterega planinca, ki išče v
prah lepot in miru! Ko pa bodo
Aveli mrzii jesenski vetrovi v go-
*h >n se bodo koče zapirale, bo-
f° spet šli čistit za planinci, ki ne
fdo, da gora ni smetišče. Tokrat
po ubrali pot na Kokrško sed-
},rl Grintovec. Upamo, da nam
ir>0 vreme tega ne bo prepre-lo!
1 Kdor hodi po Kamniku z odpr-mi očmi, lahko opazi, da zgrad-1 PD Kamnik, v Kidričevi ulici 3Diva znotraj in zunaj lepšo po-
3- Nekoliko smo k temu pri-0rn°gh tudi mi, saj smo poma-Wl Pri razkrivanju in posprav-anJu stare opeke ter prekrivala novega ostrešja. Sredi avgusta smo se nekateri aJbolj pogumni planinci pod lr°nim vodstvom podali iz Ta-,arJa na Jalovec, mimogrede
tako čistih posteljah! Naslednje jutro smo se spustili navzdol do Izlak in se spet zagrizli v strmine Zasavske gore, kjer smo se igrali in sončili. Ob povratku smo se sladkali s slivami, ki so v tamkajšnjih vaseh tako polne, da se šibijo veje.
MARIJA GOLOB
Vzponi v septembru
Jesen se je lepo začela, saj ni zavirala naše aktivnosti. Vreme je bilo lepo, morda le malo bolj hladno. To pa plezalcev ne ovira preveč, saj je poleti cesto preveč vroče, posebno če ti še kakšna težka smer pokaže zobe. V jeseni smo tudi priče pogostega vremenskega pojava - toplotnega obrata. Takrat se gore kopljejo v soncu, v dolino pa sonce ne more prodreti skozi megleno morje. Vsem tem vremenskim pojavom so bili priče tisti, ki so ta mesec nabirali vzpone in nabrali so jih veliko - kar 68. Največ od teh jih je »zlata sredina«, to so smeri, ocenjene s III. in IV. težavnostno stopnjo:
1 smer I. stopnje
2 smeri II. stopnje 25 smeri III. stopnje 27 smeri IV. stopnje
Na 5. memorialu Jožeta Flejsa so sodelovale ekipe Kamnika, Zagorja in Litije. Košarkarji Kamnika so osvojili prvo mesto in prehodni pokal. Lep uspeh košarkarjev Kamnika, ki se na novo tekmovalno sezono pripravljajo že več kot mesec in pol, kajti nastop v I. republiški košarkarski ligi bo bolj zahteven in težaven. Rezultati:
Kamnik-Litija 97:76 (44:43) Koše so dosegli: Kajnih 2, Kotnik 14, Ferbežar 5, Rihteršič 2, Kovačič 18, Košir 2, Plemeniti 12, Rener, Mi-kuš 31, Jeras 3, Berlot 8, Topličan Kamnik : Zagorje 98:92 (57:46) Koše so dosegli: Kajnih, Kotnik 18, Ferbežar 9, Rihtaršic, Kovačič 14, Košir, Plemeniti, Rener, Mikuš 19, Jeras, Berlot 34, Topličan
Najboljši strelec turnirja je bil Mikuš s 50 koši, najboljši igralec pa vsekakor Berlot, ki se je odlikoval v skoku v obrambi, ter v drugi tekmi kot napadalec.
J. V.
Stanislav Arh, Kidričeva 36 a, bo opravljal dimnikarske storitve v krajevni skupnosti: Podgorje, Križ, Moste, Komenda, Vranja peč in Kamnik od Kolodvorske do Vilka Rožiča vključno z Novim trgom in Perovim.
Janez Brleč, Nevlje 20, bo opravljal dimnikarske storitve v krajevnih skupnostih: Šmarca, Volčji potok in Duplica.
Vinko Polak, Gregorčičeva 1, bo opravljal dimnikarske storitve v krajevnih skupnostih: Črna, Kamniška Bistrica, Tunjice, Go-dič, in Kamnik od Kolodvorske do Jeranovega (desni breg Kamniške Bistrice).
Stanislav Šikonja, Gregorčičeva 1, bo opravljal dimnikarske storitve v krajevnih skupnostih: Motnik, Špitalič, Tuhinj, Šmartno, Pšajnovica, Srednja vas, Sela, Nevlje in Kamnik (levi breg Kamniške Bistrice od Jeranovega do železnega mostu).
Okoliši so razdeljeni glede na število gospodinjstev in industrijskih objektov. Dimnikarji so obvezni čistiti kurilne naprave in dimovode kot določa zakon o dimnikarski službi. Zakon določa tudi obveznosti strank, da omogočijo dimnikarjem dostop do kurilnih naprav in dimovodov.
3. ČIŠČENJE ŠTEDILNIKOV IN PEČI
- navadni štedilniki v zas. gospodinjstvih
- velikih štedil. v gostiščih, zavodih inp.
- pekovske peči
4. ČIŠČENJE CENTRALNIH KURILNIH NAPRAV ZMOGLJIVO STI DO:
- 50.000 kacl/h (50 Kwh)
- 150.000 kacl/h (200 Kwh)
- 300.000 kacl/h (400 Kwh)
- 500.000 kacl/h (600 Kwh)
- 860.000 kacl/h (1.000 Kwh)
- 1.000.000 kacl/h (1.400 Kwh)
- 1.500.000 kacl/h (1.800 Kwh)
40,00 din 110,00 din 140,00 din
110,00 din 230,00 din 270,00 din 425,00 din 935,00 din 1.275,00 din 1.750,00 din
5. ČIŠČENJE KANALOV, DIMNIKOV
a) Neplezalni do 50.000 kacl/h in štedilnikov
- do 1 m dolžine
- vsak nadaljnji meter
b) Neplezalni nad 50.000 kacl/h
- do 1 m dolžine
- vsak nadaljnji meter
c) Plezalni kanali do 1.500.000 kacl/h
- do 1 m dolžine
- vsak nadaljnji meter
10,00 din 5,00 din
20,00 din 10,00 din
50,00 din 30,00 din
Razdelitev na štiri dimnikarska območja, zasedenost teh območij z dimnikarskimi mojstri in njihovo natapčno opravljanje storitev bo omogočilo večjo požarno varnost na območju občine, saj bodo dimnikarji opozarjali stranke na pomanjkljivosti in napake, ki lahko povzročijo požar in o tem obveščali požarno inšpekcijo, kamor se lahko obračajo tudi stranke v slučaju nekvalitetno ali neredno opravljenih dimnikarskih storitev, za katere so določene tudi nove cene, ki so izenačene s cenami v drugih občinah:
6. ČIŠČENJE V INDUSTRIJSKIH OBJEKTIH IN KURILNICAH
- za čiščenje zven kurilne naprave in za delo na višini se zaračuna pribitek 50% na režijsko uro
- za čiščenje v kurilni napravi zaradi nenormalno težkih pogojev dela, se zaračunava 75% pribitka na ceno režijske ure
7. TEHNIČNI PREGLEDI NOVIH ALI ADAPTIRANIH ZGRADB
- tuljave premera do 15 cm - 100,00 din
- tuljave premera nad 15 cm 200,00 din
- tuljave v večjih kurilnicah 350,00 din
- centralne kurilne naprave do 50.000 kacl/h 300,00 din
- centralne kurilne naprave nad 50.000 kacl/h 500,00 din
8. MERITVE SAJNE SLIKE, DIMNIH PLINOV,
koncentracije ogljikovega monoksida, in temperature dimnih plinov od kurilne zmogljivosti naprav:
- do 50.000 kacl/h 240,00 din
- do 500.000 kacl/h 350,00 din
- do 860.000 kacl/h 460,00 din
9. OSTALE storitve, ki niso navedene v ceniku, se zaračunavajo glede na porabo časa po režijski uri:
- cena režijske ure 150,00 din
10. Dimnikar sme za strokovno kontrolni pregled dimnikov in drugih kurilnih naprav zaračunati 50% od zgoraj navedenih cen.
Čiščenje in pregledi se vršijo po pravilniku o rokih in načinu čiščenja in občinskem odloku.
11. Za delo, ki se opravijo na posebno zahtevo stranke se zaračuna 50% pribitek.
- za nočno delo med 22 in 6 uro se zaračuna pribitek 50% Za nedeljsko delo in na dan državnih praznikov se zaračuna pribitek 50%
12. Dimnikar izda plačniku dimnikarskih storitev potrdilo o plačanem znesku, z navedbo opravljenih del.
13. Prevozni stroški so upoštevani v cenah storitev.
MAJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, pradeda
FRANCA ŠUŠTARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in vence, dr. Staretu za nesebično pomoč ter duhovščini za opravljeni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči:
sinova Vilko in Stane z družinama, sestre in ostalo sorodstvo
Šmartno, dne 7. 10. 1980
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage hčerke in sestre
NADE POLJANŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom za nesebično pomoč v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali prelepo cvetje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se pihalni godbi in pevskemu zboru za zapete žalostinke ter govornikom za poslovilne besede. Hvala tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam KS Tuhinj in kolektivu Kemijske industrije Kamnik za vso pozornost in častno slovo.
Žalujoči:
mama Rezka, oče Franjo, brata Marjan in Branko in ostalo sorodstvo
Češnjice, 19. septembra 1980
TABORNIŠKE NOVICE
Vršič, trim, maraton
Po kratkem zatišju v avgustu je bil september zopet v znamenju kolesarstva. V okviru možnosti se je v prizadevanje za popularizacijo kolesarstva vključilo tudi Kolesarsko društvo Kamnik.
V »JURIŠU NA VRŠIČ 80« (7. septembra) je sodelovalo devet kamniških kolesarjev. V sončnem nedeljskem dopoldnevu so vsi junaško prisopihali na vrh in prejeli medalje »zmagovalec Vršiča 80«. Na tej težki progi, vzpon je med 8 in 18 odstoten, so tako dostojno zastopali kamniške barve.
S tretjim kolesarskim trimom (13. septembra) smo zaključili našo akcijo »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO«. Vožnja je tokrat potekala na progi: Ka-mnik-Mengeš-Bukovica-Vodi-ce-Brnik-Cerklje-Komenda--Križ-Kamnik. Na kolesa je zopet sedlo veliko število Kamniča-nov in Kamničank, okoli šestdeset pa je bilo kolesarjev, ki so sodelovali na vseh treh vožnjah in so si s tem pridobili spominsko medaljo. Akcija je bila dobro organizirana in izvedena in je minila brez nezgod, je pa tudi močno obremenila naš žiro račun, vendar nam to ni vzelo poguma, da prihodnje leto ne bi nadaljevali s podobnimi prireditvami.
Tudi »MARATONA PRIJATELJSTVA« (14. septembra),
na progi Kokrica-Lonier v dolžini 170 km, nismo pustili mimo nas. V dolgi pisani koloni je bilo tudi sedem modro rumenih majic z napisom KAMNIK. Od dežja na startu pod Krvavcem, ki ga je zakrivala megla, pa do cilja nad Tržaškim zalivom, ki ga je zlatilo sonce, se je marsikatero čelo orosilo, saj povprečna hitrost nad 30 km/uro ni dovoljevala počitka.
V septembru je že Bilo nekaj
dirk za republiško in državno prvenstvo, nekatere pa so še pred nami. Naše društvo pa za sodelovanje na takih tekmah nima ustrezne članske ekipe. Vsi potencialni kandidati naj se udeležujejo treningov ob torkih in četrtkih ob 15.45 uri z zbirališčem na parkirnem prostoru pred tovarno SVIT. V zimskih mesecih bomo na suhih treningih skušali sestaviti ekipo, ki nas bo zastopala v prihodnji sezoni. COOPI
Milovanovičev memorial
V spomin na revolucionarja in prvega sekretarja SKOJ Drago-ljuba Milovanoviča ter v počastitev 35. obletnice osvoboditve in 60 let delovanja počitniške zveze Slovenije je bil v soboto, četrtega oktobra, že devetnajstič zapored vsakoletni Milovanovičev memorial, ki je bil letos v Završnici na Gorenjskem, ob slikovitem za-vršniškem jezeru.
V Završnici smo se zbrali taborniki, planinci, vojaki, miličniki, pripadniki teritorialnih enot in počitnikarji iz vse Slovenije. Tekmovanje je letos organizirala zveza tabornikov Slovenije in preko 900 mladih se je zbralo v Završnici, kjer so se pomerili v prvi pomoči, poznavanju varstva narave in orientaciji.
Tudi taborišniki odred bistriških gamsov iz Kamnika se je letos, kot že vrsto drugih let, udeležil tega tekmovanja z devetimi ekipami v vseh starostnih kategorijah. Ekipe so morale prehoditi od 10 do 15 kilometrov in poiskati šest kontrolnih točk. Zopet se je na progi pokazalo, da nekateri naši člani kljub temu, da zelo dobro obvladajo topografijo, niso najbolje kondicijsko pripravljeni. V ekipi maladincev, ki je imela veliko možnost za dobro uvrstitev, sta odpovedala kar dva člana in tako se je ta ekipa uvrstila šele na sedmo mesto. Čeprav
je v konkurenci mladincev tekmovalo kar 64 ekip in je sedmo mesto zelo lep uspeh, fantje sami s seboj niso zadovoljni in so sklenili, da brez kondicijskega treninga drugič ne bodo več odšli na tekmovanje, kot je Milovanovičev memorial. Mladinke, ki so sedaj postale že članice, so pred dvema letoma na tem tekmovanju zmagale, letos so se morale zadovoljiti samo s petim mestom. Isto se je zgodilo s pionirji. Vse ostale ekipe so se uvrstile od desetega do petnajstega mesta. Naše uvrstitve so solidne, toda vsi vemo, da zmoremo mnogo več. Zato se bomo v zimskem času še več in bolj temeljito pripravljali, da drugo leto ne bo večjih problemov.
Prehodni pokal ZSMS, ki ga je podelil Boris Baudek, predsednik republiške konference ZSMS, je tokrat zanesljivo osvojil taborniški odred Dobre volje iz Ljubljane.
Tekmovanje je za nami, vtisi, bodisi slabi ali dobri so tudi že za nami, toda pred nami so še nova tekmovanja, nova sezona in vsi upamo, da v prihodnje ne bomo razočarani, saj smo že dosegli boljše rezultate. Pridno se bomo lotili priprav in treningov in kar bo pa bo.       SAS DOLINSEK
Zimovanje 80
Poleti se taborniki odprav s šotori na letno taborjenji zimskem času pa platnene stt zamenjamo za počitniški dot pa kakšno prijetno bruna! Tudi med letošnjimi zimsl počitnicami se bomo odpravil »zimovanje«, kot taborniki i nujemo to akcijo.
Na zimovanje se že sedaj i resnostojo pripravljamo. V varni Svilanit smo s proste nim delom zaslužili nekaj dc ja, ki nam bo pri organizacij? prav prišel. Točnega kraja, mor se bomo odpravili še nt izbrali, vsekakor pa bo to krt ima v zimskem času ug« snežne razmere za smukot mislite pa, da bomo na zini nju samo smučali. Že sedaj' si sestavili program, ki obS zgraditev snežnega bivaka -i ja, prenočitev šotoru ali igf signalizacija v snegu, orientf v snegu ter kurjenje ognja vf skih razmerah.
Vsi taborniki upamo, da bo akcija uspela, da bomo p" nalog, ki smo si jih zadali še* ko smučali ter se naužili ' zimskih idil.
Društveni avto-rally
Sodelovanje jamarjev Kranja in Kamnika
Jamarski klub Kamnik je v program dela za letošnje leto sprejel tudi medklubske akcije. V njih naj bi se jamarji bolje spoznali, si izmenjali izkušnje in raziskali še nova področja kraškega sveta.
Prva ,večja akcija je bila.20., 21. in 22. junija, na kateri nas je 17 jamarjev iz Slovenije in Hrvatske obiskalo tretjo najglobljo jamo v Jugoslaviji - Brezno na Leski planini. Vsi trije kamniški predstavniki smo se priključili tretji skupini, ki se je spustila do
250 m globoko. Zaradi pomanjkanja časa smo se morali vrniti, ne da bi dosegli najnižjo doslej znano točko 530 m. V tridnevnem bivanju na Jelovici smo se mnogo novega naučili in se še izpopolnili v vrvni tehniki. Na drugi akciji, 4., 5. in 6. julija smo bili v gosteh »Društva za raziskavo jam« Kranj. V dneh od petka do nedelje smo se podali v obširne gozdove Jelovice. Našli, pregledali in izmerili smo 15 jam. Iz Kamnika je bilo 6 jamarjev. Žal, kakšne večje jame nismo našli. Najgloblje smo prodrli v Tavčarjevo jamo, kjer nas je na globini 80 metrov zaustavil snežni zama-šek. Pohvaliti velja izredno dobro organizacijo Kranjčanov, saj so nam omogočili bivanje v novi lovski koči pri partizanski vasici Jamnik. V nedeljo se je vreme nekoliko pokvarilo, zato smo obiskali Dražgoše in Kropo. Tudi v tej akciji je bilo kar 17 jamarjev in trije nejamarji. Da bi se Kranjčanom oddolžili, smo Ka-mničani organizirali še akcijo »Kalce 80« v Kamniških planinah. Od 22. do 24. avgusta smo sistematično iskali jame vzdolž grape pod Kalškim grebenom. Izmerili smo 14 jam, od tega je le jama K-3 prehodna do 24 metrov. Tudi tu nas je zaustavil ledeni čeo. Obisk bo potrebno ponoviti pozno jeseni, ko bo staljenega več snega.
Ugotovili smo, da je še ogromno jam in brezen, ki jih tokrat nismo utegnili niti pogledati, kaj šele izmeriti in raziskati. Težava je v visokem, nepreglednem ruš-ju, v slabem vremenu pa je otež-kočena tudi orientacija. Odlično smo koristili brezžično zvezo s štirimi postajami. Vsako raziskano jamo smo vrisali v specialko in zaznamovali vhod. Poimenovali smo jih kar s črkami in številkami, saj je to še najbolj pregledno. Uporabljali smo vrvno tehniko, za manjša brezna pa žične lestve. Našli smo tudi nekaj okostij gamsa, ovce in svizca.
V septembru smo se podali na drugo stran in v pogorju Vežice in Vršičev raziskovali skupno šest dni. Obdelali smo enajst jam, ogromno pa pustili za kasneje. V tej akciji je sodeloval tudi dr. Turk, ki je s paleontolo-škega vidika proučeval ostanke pastirjev v jami pod Starimi šta-lami. Našel je lončeno posodo in ostanke kurišč.
Pri kopanju smo mu pomagali tudi jamarji, saj nas je pritegnilo dejstvo, da je bil ta kraj nekdaj naseljen, danes pa je povsem opuščen. V oktobru načrtujemo še eno akcijo na Vežico, kjer nas mikajo nekatera perspektivna brezna in neznane globine.
D. D.
. Avto moto društvo Kamnik je organiziralo prvo nedeljo v oktobru avto - ratly za svoje Mane. Na startu na Trgu prijateljstva w je kljub lepemu številu članov AMD pojavilo le osemindvajset voznikov osebnih avtomobilov in šest motoristov. Le kje so bili še ostali člani Avto moto društva?
Trasa taliva je potekala od Kamnika preko Duplice do Komende, kjer je bila časovna kontrola, od tu preko Tunjic do tovorne železniške postaje, kjer je bila druga časovna kontrola, od tu do parkirnega prostora za kinom Dom, kjer so morali tekmovalci opraviti spretnostno vožnjo. Cilj ral-lya je bil v Kamniški Bistrici na toč-nostni kontroli, tekmovalci pa so morali za končne rezultate streljati še z zračno puško.
Tekmovanje se je odvijalo v štirih kategorijah za avtomobiliste in eni kategoriji za motoriste.
Nežni spol je bil zastopan le s tremi tekmovalkami. Zmagala je Milena Šuštar s 447 kazenskimi točkami, druga je bila Ema Korat 496 in tretja Ksenija Zaje 1251. Upajmo, da bo na prihodnjem rallvju več pogumnih voznic.
Kategorija avtomobili do 850 cem: 1) Marjan  Bele  267;  2) Lado
Spruk 270; 3) Miran Martinjak 300;
4) Velimir Puketa 316; 5) Tomaž Fer-
juc 441 itd.
Kategorija  avtomobili do cem;
1) FrancČučko216;2)Jank<) | novec 267; 3) Janez Martinjak 4) Marjan Šepetavc 341; 5) Sitar 440 itd.
Kategorija avtomobili nad ' cem:
1) Darko Jordan 202; 2) I Rostan 264; 3) Ivan Sodnik 291 Franc Seršen 301; 5) Franc La» 362 itd. Kategorija motorji nad 100 C 1) Franc Zupan 466; 2) Vlad Špor 575; 3) Janez Hočevar 68' Andrej Logar 911; 5) Janez KI' 1492.
Skoda za tako majhno števiH toliko motoristov je na cestah.
Uvrstilo se je trideset tekmov« eden je bil diskvalificiran, trije f odstopili.
Generalna uvrstitev:
1) Darko Jordan 202; 2) t Čučko 216; 3) Zvone Rostan 26' Marjan Bele 267; 5) Janko Brin 267; (slabša spretnostna vožnja) Lado Spruk 270; 7) Ivan Sodnik' 8) Miran Martinjak 300; 9) R Sršen 301; 10) Velimir Puketa itd.
Najboljši so prejeli diplome i' kale, vsi sodelujoči pa okusen pa-rebrcami.
Drugič pa na številnejše snide* I
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH   ŠAH ŠAH ŠAl
Osma delavska olimpiada Jugoslavije
V organizaciji Šahovske zveze Srbije in delovne organizacije ARENA-TURIST iz Pule je potekala od 20. do 24. septembra v hotelskem naselju Verudela osma delavska šahovska olimpiada Jugoslavije. Olimpiado je odprl član predsedstva zveze sindikatov Jugoslavije Šefčet Jašari, ki je zaželel vsem tekmovalcem veliko sreče, obenem pa označil olimpiado kot mesto za spoznavanje, zbliževanje in prijateljstvo vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
Na olimpiadi je sodelovalo 188 ekip z več kot 1000 šahisti iz vse Jugoslavije. Največ ekip je. prišlo iz SR Srbije - 70, Slovenijo je zastopalo 30 ekip, Hrvatsko 28, Bosno in Hercegovino 23 ekip, Vojvodino 19, Makedonijo 6 in Črno goro 2 ekipi.
Tekmovanje se je odvijalo po švicarskem sistemu - 9 kol z eno uro razmišljanja (skupaj dve uri) na igralca. Značilno za ta sistem
je, da zmagovalec igra vedno z boljšimi ekipami, torej z ekipami, ki imajo največ točk.
Pokal za prvo mesto in zlato medaljo je letos prejela šahovska ekipa DO »ENERGOINVEST« iz Sarajeva, ki so jo sestavljali mojstrski kandidati: Čekro, Mehmedovič, Janičijevič in Krpo. Srebrno medaljo je osvojila ekipa DO »CRVENA ZASTAVA« iz Kragujevca, bronasto medaljo pa ekipa DO »RUDNIKI BAKRA« Majdanpek.
Šahovska ekipa »STOLA« je v tej konkurenci odlično predstavljala našo občino, saj je z osvojenim 19. mestom dosegla svoj največji uspeh. Izgubila je le dvoboj z ekipo »CRVENE ZASTAVE« iz Kragujevca, ki je bila že večkrat državni prvak, neodločeno pa je igrala z ekipama »21. maj« Rakovica in »RTB« Bor. Vse ostale dvoboje je ekipa »STOL-a« dobila. Od
slovenskih ekip sta jo letos p' teli le ekipi »INGRAD« iz C in »CERTUS« iz Maribora, njo pa so bili: letošnji slov* prvak »RTV« Ljubljana, t Velenje, Ljubljanska bv. Iskra Ljubljana itd. Za e' »STOL« so igrali: Marjan ' nar, Boris Bavčar, Tone Tr* šak, Slavko Bergant, Milan v lin.
TONE TREBU5
KAMNIŠKI OBČI
KAMNIŠKI OBČAN, glasi* občinske konference SZ0 Kamnik - Ureja urednic odbor - glavna in odgovo' na urednica Jana Taškar tehnični urednik Franc i hevc - strokovna sodelavk Olga Brulc - Izhaja dvakf* mesečno - Naslov uredni; tva: Kamnik, Tomšičeva' telefon 831-311 - tekoči rj čun pri OK SZDL 501* 676-57039 - Kamniški o* čan - Rokopisov in fot" grafij ne vračamo - Tis^ CGP Delo v Ljubljani.