^■tViniojr.slii LIssl6*
izhaja vsaki prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu. Cena za celo leto I gl. za pol leta 50 nov. Posamezne' številke se dobivajo pri upravništvu po 4 nov.
¥ Gorici, dne 22. avgusta 1
1 "1‘ectnižtvo in npravništvo
mn je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefranltovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo ()-glase in naznanila sprejema npravništvo po pogodbi.
Naši kandidatje za deželni zbor.
V zadnji številki smo podali nekaj nasvetov gg. volilcem glede kandidatov za deželni zbor. Danes ne bi imeli ničesar dostavljati, ako ne bi bili izvedeli imen nekaterih kandidatov, o katerih je nam dostaviti še 6. točko, ki se glasi :
6. Ne izbirajte si prisinojeivilujposlancev, kateri imajo morda mnogo v glavi 'ali vse narobe. Vzgled naj Vam bodo Italijani, ki so na shodu v Gradiški potisnili v stran moža, ki je brez dvojbe eden naj večih talentov naše dežele, ali čegar kolesca pametnega mišljenja ne tečejo ko drugim ljudem.
Izjava.
Naše besede imajo biti zgolj nauk gg. volilcem in nič več. Nikar nas ni volja izbira1 i poslance, mariveč prepustimo to volilcem samim. Mi se torej ne vdeležimo ne posvetovanja o kandidatih ne volitve in vsem našim somišljenikom, koji so nas osobno ali pismeno vprašali, kaj jim je storiti, odgovarjamo : Inertia est sapientia.
To je toliko bolj zapovedano v naši škofiji, kjer bi vsako vmešavanje od naše strani provzročilo prepir in razpor čč. duhovščine in novo pohujšanje.
In res smo vdobili od prijatelja iz Tolminskega okraja poročilo, da neki imeniten politik raznaša govorico, da ima dr. Ant. Gregorčič neke posebno modre in dobre načrte za bodoče volitve, ako mu jih mi ne poderemo se svojo „netaknostjo". Tu je skrit začetek novega hujskanja in pohujšanja, novega obrekovanja in blatenja naše stranke. Sest let so gospoda glodali eno in isto kost-, zdaj bi želeli da jim vržemo drugo. Naj si jo gredo iskat sami!
Imamo pa še drugi razlog. Psihologi nas učijo, da naj bolji lek za vsako strast, ko prekorači naravne meje, je, če se izbruha, če si vgodi in se tako sama vduši. To velja tudi o politični strasti, kakoršna je zavladala pri nas 1 1889. ' Bilo bi torej nemo-dro postavljati jej mejnike. Za tega delj prosimo čč. gg somišljenike, naj za takrat ne stavljajo nobenih ovir politiki strasti — Po naši sodbi je sicer ta politika strasti in prepira, ki zdaj zmaguje, kriva in je ne moremo odobriti, ali zabraniti je tudi ne moremo brez pohujšanja, ki bi bilo še veče zlo ko narodna škoda.
Zlasti čč. duhovščina ima razlogov do-velj, da se za zdaj umakne, ker trpela je vžo preveč na časti in vsled tega tudi na zdravju.
Na dan torej nasprotni nam poiitikarji ! Čas in prostor je Vaš. Vže šest- let zago-tovljate — in to zagotovilo smo brali par-
krat celo v „Slovencu— da imate za. goro mnogo „odločno katoliških in narodnih mož, neodvisnih, izobraženih in vzornih rodoljubov.” Razmakni se gora ali odpri se, da zagledajo srečne oči nove velike politike in dandidate za deželni zbor!
Ljudstvo pa pomni pregovor:	Vsaki
je svoje sreče kovač; kakor si kdo postelje, tako bo ležal.
Politični pregled.
Notranje dežele.
notranjih je izdal navodilo, poslužujejo svo-Opozarja jih na s služ-polaga urad v zako-zaničljivo kritiko-oblastev; peticijsko pravico naj izvršujejo na način, ki je primeren ugiedu uradniškega stanu; za stanovske koristi ne smejo iskati pomoči na javnih shodih pri političnih strankah ; izvrševrje volilno pravico naj bodo nepristranski, in naj se ne vvrste med politične agitatorje. Liberalni listi se vesele tega ukaza posebno zato, ker ga je vlada izdala ravno pred Dunajskimi volitvami, in officijozni listi ob -enem objavljajo neki ukaz iv. leta 1848, ki vsakemu uradniku žuga z odpustom iz službe, ako se z javno grajo in kritiko ustav-ljajo centralni oblasti. Ta ukaz je minister-stvo raztegnilo tudi na profesorje in učitelje. „Slov. Narodu11 je žal, da niso s tem ukazom ponižani tudi duhovniki.
Goriški občinski svet je sklenil ulo-žiti protest na ministerstvo proti sumničenju nelojalnosti, ki prihaja od slovenske strani po novinah in interpelacijah v državnem zboru.
Poljski gimnazij v Šleziji. Ker je za slovanske narodnosti prepičlo poskrbljeno s srednjimi šolami, skušajo zasebni domoljubi pomagati koliker premorejo s zasebno požrtvovalnostjo, a Nemcem in nemškutarjem zdi se prevelika koncesija od strani vlade, kadar kje dopusti, da zasebniki na svoje stroške vstanove in zdržujejo kako srednjo šolo. Velik krik so gnali ravnokar vsi nem-školiberalni listi, ker je vlada dovolila, da se v Tešinu, v Šleziji. otvori privaten poljski gimnazij, češ, da vlada ne brani nemške posesti! —
Naslednik grofa Fr. Coronini-ju. Italijani so bojda za naslednika grofu Fr. Coronini-ju v državni zbor izbrali bivšega tajnika kupčijske zbornice tržaške g. Bu-jatti-ja, ki upajo, da bo italijanstvo bolje varoval, nego je je grof Coronini.
Gradec proti Židom. Občinski zastop graški je sklenil, da mestnih poslopij ni
smeti dati v najem takim trgovcem, o katerih je misliti, da se pečajo z nepošteno in umazano kupčijo. Ta hvalevredni sklep je žiHovske-liberalce silno razdražil in v svojih listih krepko udrihajo po graških mestnih očetih, ki se upajo polena metati pred noge neki gotovi svojati, ki misli, da se sme bližnjega odirati, kakor komur drago. Židovski listi že znajo, kedo se bavi z: nepošteno kupčijo, zato se jeze nad imenovanim sklepom.
Deželno-zborske volitve na Češkem bodo meseca oktobra in se že sedaj ob* stranki živahno pripravljati za volilni boj, ki bode zato gotoyo hud. Mladočehi skličejo svoj shod v Prago. Starečehi v Kolin.
Volitve v deželni zbor Gališki bodo od 25. septembra do 2. oktobra.
Mejnarodni shod v Budimpešti izvršil se ,je 10. t. m. sijajno V programu, za katerega so se zborovalci po štiriurni debati sporazumeli, pravijo, da Ogrska ni taka država, da bi jej samo ena narodnost vtisnila narodni značaj, temveč imajo vse narodnosti na Ogerslcem, torej kakor Mad-jari. tako tudi Rumuni, Srbi in Slovaki pravico identifikovati se — z državo, žato se te tri narodnosti združijo v zvezo za obrambo narodnih pravic z vsemi postavnimi sredstvi. Volilna pravica naj bo splošna, jednaka in tajna; cerkveno-politiški zakoni naj se premene, ker so naperjeni proti posamičnim narodnostim in ohrani naj se cerkvena avtonomija ; porotna sodišča naj se ali odpravijo, ali prelože v take kraje kjer bode možno razpravljati brez tolmača. — Madja-rom shod in vsprejeti program ni všeč. zato mu hočejo odbiti pravo ost. Najprej so priredili neki protishod v istem Budimpeštu, na katerem so protestirali proti mejnarod-nemu shodu, sedaj vprizarjajo po raznih ogrskih mestih zbore, v katerih protestujejo proti sklenjenim resolucijam. Iies je, <ia. bodo zatirani narodi na Madjarskem imeli še dolgo hojo po kalvariji, a slednjič pridejo tudi oni do odrešenja, ker vsaka pravica prej ali slej zmaga, in ker jim je njihova pravica zajamčena v narodnostnem zakonu iz leta 18G8. in so najduhovitejši ogrski državniki javno priznali kot prvi pogoj za obstanek Ogrske pravico vseh narodnosti. Tako je pisal Szecheny v svoji knjigi, da ogrski narod mora postati velik le, ako vsakemu narodu pusti popolno prostost veroizpovedanja, njegovega jezika, šeg-in narodne posebnosti. Ako bi madjarska. vlada zadostno vvaževala besede tega državnika bi ne bilo narodnostnih bojev, ker Rumuni, Srbi in Slovaki ne zahtevajo kake prevage, ampak edino svojo pravico.
Vnanje države.
Nemčija. V Berlinu so 18. t. m. vložili temeljni kamen za spominek Viljema I
Izvedeli smo pa vže za več morebitnih slovenskih poslancev, k: živijo v siuliu sv. prismojenosti. Nomina sunt odiosa.
Ukaz uradnikom. Minister stvari grof Kielmansegg kako naj se drž. immjiiki jih državljanskih pravic, dolžnosti in ozire, ki so v tesni zvezi beniini razmerami. V prvi vrsti jim na srce. da varujejo uradne tajnosti; niki smejo izražati svoje menenje nitih mejah, ne smejo pa vati naredeb
z veliko slavnostjo. Sam cesar ie prebral in vložil spominsko listino v prisotnosti nemških vladarjev, cesarskih princov in višjih dostojanstvenikov.
Italijanski in francoski protiframa-soni nameravajo sklicati shod v Bruselje ali v Freiburg, na katerem se bodo obravnavale le-te točke: 1) Praznovanje 20. septembra v Rimu; 2) Novi davčni zakon na Francoskem; 3) Proticerkven zakon na O-gerskem ; 4) Framasonska zločinstva v Puer-to Principe, v Braziliji, itd.
Bulgarslca. Knez Ferdinand se je vrnil 13. t. m. iz toplic v Sredec, in je bil prav veličastno sprejet. Na kolodvoru ga je nagovoril mestni župan, kije v svojem govoru povdarjal, da zvestobo in udanost bolgarskega naroda do svojega kneza najbolje •dokazuje prisrčni sprejem. Knez je poznej sprejel deputacijo, ki je ob času njegove ■odsotnosti bila na Ruskem. Kazali so vsaj na zunanje, da so knez in deputacija zadovoljni eden z drugim. 14. t. in. je slavil knez In narod posebno sijajno deveto obletnico, ■odkar je zašel bolgarski prestol.
Kitaj. Na Kitajskem so začeli grozno preganjati kristijane. V Tučanu pri Kantonu je razdivjana množica napadla in vničila amerikanske in angleške misijone ; govori se, da so vničeni vsi misijoni pokrajine Kvangtung; po raznih krajih so fanatični domačinci pomorili Evropejce, celo ženam In otrokom niso prizanesli. Angleška se je že zavzela za preganjane, ali treba bo gotovo, da vse evropske države soglasno primejo Kitajsko vlado in jo prisilijo naj vzdržuje red v svoji hiši.
Raznoterosti.
Miss Diana Waughan. Vže izza več desetletji nismo doživeli tako čudovite spreobrnitve, kakor letos na praznik prev. R. Teles«, Francozinja Diana Wauglian, morda vutrnadarjeniša in tudi narvplivniša prosto-zidarica v Evropi, odpovedala se je istega dne loži in prosila vsprejema v naročje sv. kat. Cerkve. Ta prevesela novost je elek-trizovala vse katoliško-fraucosko časopisje in preveva še danes z radostjo vse katolike po širnem svetu.
In po pravici! Saj le-ta dogodek je veličastno zmagoslavlje resnice: zmaga luči nad temo!
Diana pravi, kakor smo posneli iz
_________________ LISTEK____________
Iz polne torbice na skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju 8. t. m.
Da mora vsaki slovenski časnik kaj omeniti ter novdariati potrebo in korist o-roenjenega društva, to se umeva že samo. v sebi. Da bi bil tudi .Prim. f^isf1 o tem shodu v Kranju kaj pisal, nisem v njem še dosihmal najšel, ker menda ne dostaja do jpisnika o tej zadevi. Venuer pa naj nihče ne misli, da bom jaz vse ono ponavljal, kar je vže jako marljivi dopisnik ,,Slovencev", ki je na skupščini blizo mene sedel, o Sem zabavnem in koristnem shodu opisal, is'e kaj pa naj vender omenim, kar sem doživel na potovanju h skupščini. Sel sem pa tudi zato, da sem o tej priliki si ogledal tužno po potresu razdjano stolnico slovensko, nad ktero bi trebalo res zdaj peti ža-lostinke ali jeremijade/ S Krasa nas je spremljal dobrodejni dež dne 7. t. m. do Mizo Ljubljane. Da spolnuje vodstvo južne železnice ie v mali meri enakopravnost slovenskega jezika na postajah skoz milo Slovenijo, pričuje ta le slučaj, da ima poleg nemških napisov postaj in na straniščih (!) tudi slovenske, med tim, ko so na vozovih večinoma in 1o na prvem mes'u mažarski napisi, katerih v Cislajtaniji kar nič treba ni; in tudi potnike zadevajoče oglasi so na prvem mestu tudi v magjarščini, potem v nemščini, francoščini in angleščini! Na postajah, so pa nemška naznanila in oglasi, menda zato, ker se nam hoče nemščina vsiliti ne
Eucharisti-je. da se ima zahvaliti za svoje sgrsobrnenje, v prvi vrsti Ivani, devici Orleanski. Le-ta francoska junakinja (iz 16 veka) pa je verna hči sv. kat. Cerkve in pred nekaj leti se je celo govorilo, da jo vštejo mej „blažene“. Diana jo je častila s čisto človeškega stališča kot ženski „vzor“. Od todi si moremo tudi razlagati ono zavest „časti“, s ktero je Diana načelu mnogim ložam protestovala proti izvolitvi brezčast-nega Adrijana Lemija za prostozidarskega papeža. Od ondi je prostozidarjem ptuji čut sramežljivega poštenja, vsled kterega Je ona odločno zahtevala, naj se odpravi iz lož javna „prostitucija“. — Diana je torej častila kot svoj vzor Ivano Orleansko; a le ta je v vsem svojem življenju gorela za Marijo Devico. Neki duhovnik je opozoril Diano na to okolnost. Ona mu res obljubi, da ne bo nikdar več izrecno pisala proti vzoru (Mariji) svojega vzora (Ivane). Iz vsega pa se vidi. da Diana je bila žrtva slabe vzgoje; bojevala se je s zmotami in z Marijino pomočjo tudi slavno dobojevala. Se 14 dni j pred spreobnienjem, izdala je
zbirko molitvic k »Luciferju"..  A zdaj ?
Diana skoro prekrščena v Ivano izpiše spomine bivše „Satanke“ i razkrije strmečemu svetu, kakor je obljubila, vse, vse, prav vse — skrivnosti prostozidarskih lož.
Leon Taxil, Margiotta — zdaj Diana t. j. generali ostavljajo tabor očeta biži in kralja zmote; o, da bi se tudi nezavedni prostozidarji prostaki, kakoršuih nikjer ne manjka, skoro oklenili jedino zmagovalnega vojskovodje Kristusa, „kteri je včeraj, danes in v veke !“ —
Kakor so poročali francoski časopisi, se je isti duhovnik-redovnik tudi daroval Bogu za rešitev nesrečnice Diane. Bog ga je uslišal. Poprej zdrav in čvrst, je šel po plačilo svojega velikodušnega dejanja isti dan, ko je stopila Diana v samostan.
Slabi listi Trdijo, da ta ali uni list ni liberalen in škodljiv, ker ga ni še škof
ni h kristijanov. posebno njih dušnih pastirjev, bi morala ločiti dobre liste od slabih. Slabi listi niso samo tisti, ki naravnost nasprotujejo sv. naukom in kršč. življenju, ampak tudi taki, ki niso zmirom in povsod ist h misli, kakor sv. cerkev, ki zaničujejo njene zapovedi in služabnike in taki, ki dražijo svoje čitatelje zoper njih predpostavljene. Tukih listov se ne sme ne držati ne brati. Tako so prepovedali škofje beneške
le za državni ampak tudi za občevalni jezik. Vse z drugačnim veseljem sem se peljal 1892 na 1. slovenski katoliški shod v Ljubljano, kakor zdaj, ko jo je obiskala huda šiba potresa. Z žalostjo v srcu setu stopil iz ljubljanske postaje v kolodvorske ulice in iz tih sem korakal med razvalinami in barakami po mestu. Srce se je tuge trgalo, ko sem ogledoval grozno razdjanje te božje šibe ter vzdudil želje, da bi s časoma naša stolnica še lepša se dvigala iz svojih ruševin, kakor ptič feniks!
Bival sem pa v eni najbolj razdjanih ulic, v gospodarskih ulicah, pri prijatelju, čegar štirinastropna hiša je tako v svojih gorenjih treh nastropjih razdjana in potrta, da se sme le y I. nadstropju prebivati. Dve noči sem spaval pri tistem prijatelju v I. nadstropju, pa menite le, da sem mogel, če tudi vtrujen od potovanja, mirno spavati i Komaj sem čakal jutranje zore, da sem se podal na kolodvor in od tod h veliki skupščini v Kranj Tu sem videl vse polno skup-činarjev obojega spola in velečast. prvo-mestnika gosp. T. Z., katerega sem spoštljivo pozdravil, in kateremu se je bralo veselje na obrazu, akoravno je kazalo nebo svoj kisli, ter deževni obraz. Dl) 7. uri 1<) minut smo jo odrinili med dežjem iz tužne Ljubljane proti veselemu Kranju, kamor smo dospeli ob 8. uri 7 minut. Na tem kratkem potovanju so skupščinske gospice prodajale slovenske kokarde*) v korist iste družbe po
*) Napis so glasi:
„Za narodna prava, Vsi bomo stali,
Kot stari Kranj na skali". —■
dežele. Tedaj ni treba čakati, da se prepove! na višem mestu ta ali uni časopis, marveč kristijan sam mora po svoji vesti razsoditi, ali je ta ali oni list liberalen ali ne. Vsak, kdor je v sv. veri bolje podučen, bo hitro presodil ali je kateri list dober ali ne, in bo tudi svojemu bližnjemu dobro svetoval. Če ni kateri list skozi in skozi dober, je slab. Ergo.
Državni proračun je potrjen. Dohodkov ima 644.518.696 gld., stroškov pa 644.481.087 gld.
Narodopisna razstava v Pragi sijajno vspeva. Obiskalo je razstavo vže več ko 1 milijon ljudij. Tudi Slovenci namerja-vajo skupno obiskati razstavo in odide poseben vlak iz Ljubljane dne 25. t. m.
Hladnikove nove skladbe. Došlo nam je v roke četvero snopičev Ign. Hladnikovih skladeb, in sicer : četvero božičnih pesni, pet Tantum ergo in petero Marijinih pesni. Nočem vsakega zvezka pošebe ocenjevati : kajti v vsacem se najdejo iste posebnosti našega priljubljenega skladatelja. Sploii se mora priznati velik utis, kateri, činijo omenjene pesni se svojo milobo, zaupno povzdigujoč dušo grešnikovo do Boga in Njegove matere priprošnice. — Najkrasnejše so nektere izmed Marijinih in obhajilnih pesnic.
Akordi so povsem pravilni in pripro-sti; a baš radi svoje priprostosti imajo g. Hladnikove pesnice čudovito moč, in so pevskim zborom na deželi posebno priljubljene. Novo izdane skladbe so: 1. Petnajst obhajilnih Pesmi za mešan zbor op. 13. Cena 51 kr.
2. Dvajset Marijinih Pesmi za mešan zbor op. 15. Cena 50.
3. Pet Tantum ergo in potero Mašnih pesem za^ mešan zbor op. 17. Cena 40 kr.
4. Četvero Božičnih Pesem za solo-speve, mešan zbor in spremljavo orgelj op. 18. Cena 40 kr.
Častiti god sv. očeta Leona XIII
smo obhajali letos ravno na cesarjev roj-' stni dan 18 t. m. v nedeljo v osmini Vnebovzetja BI. D. M., koji dan praznuje cerkev sv. Joahima.
Spomenica dr. Ant Mahniču. Na-prošeni smo nai povemo svoje mnenje ali lii ne bila umestna ravno zdaj spomenica dr. Mahniču? Odgovor naš je: Čemu? Ali
L in 2 kroni peljajočim se skupščinarjem, za katere so tedaj in pri slavnostnem obedu nabrale nad 200 for.
Med tim ja vlak pridrčal na škofjeloško postajo, kjer so nas pozdravili s poku njem topičev. Nad vse veličasten in navdušen je bil pa sprejem na Kranjski postaji akoravno je lil dež curkoma, kakor je to opisal že »Slovenec11 št. ISO. Le to naj jaz priložim, da so rodoljubni Kranjčani 'poslali menda vse svoje lične vozove v razpolago skupščinarjev, ki so deloma v vozovih, večinoma pa peš korakali čez dolgi leseni most nad Savo in memo velikanskega mlina velet.ržca V. Majdiča, iz čegar moke jeste tudi Vi Goričani beli kruh.
Kot načelnik možke poddružnice je omenjeni rodoljub pozdravil na postajo do-spevši skupščinarje s krepkimi navdušnimi besedami. Naj bi ga pač vsi slovenski bogataši posnemali v domoljubju ! Nepopisljivo prijazen je bil pa sprejem y mestu, kjer je stal velikanski slavolok z napisom : ,,V Vasi družbi je naš rod,“ poleg šest orjaško visokih majev. Vse mesto je bilo v slovenskih in cesarskih zastavah. Raz oken so se pa vsipali cvetlični šopki na skupščinarje kar kupoma z gromovitimi „živijoklici“ do čitalnice in gostilne g. P. Mayerja, kjer so se skupščinarji nekoliko okrepčali ter potem šli skupno h sv. maši v krasno župno cerkev sv. Kancijana in tovarišev mučencev, v kateri so domači p.evci izborno peli. Po sv. maši je bilo že v drugih tedai izhajajočih časnikih popisano zborovanje, pri katerem je dalo vodstvo družbe natanjčen račun o svojem izglednem delovanju. Kar pa ni bilo
imenoma prepovedal. Razsodnost pravovev-
.PRIMORSKI L I S T;t
Str. 121
morda radi pobalinskih napadov? Tedaj bi nam bilo spisavati spomenico vsaki drugi teden. D.r Mahniču ni več treba spomenic, ker postavil si je sam spomenik, ki ostane pozno za njim in za njegovimi obrekovalci.
Iz Bol junca pri Dolini. V nedeljo je umrl tak. duhovnik č. g. Blaž Zadnikar. Kako je bil pokojnik priljubljen pri svojih faranih in pri svojih sobratih duhovnikih pokazal je pogreb torek v jutro. 15 duhovnikov je prihitelo na njegov pogreb. Pogreb je vodil č. g. Varl, dekan dolinski, mašo zadušnico pa je imel preč. g. kan. Jan.
Dr. Venuti in župani furlanskih trgov in mest so šli poklonit se Njega Eksc. grofu Fr. Coronini-ju v soboto 10. t. m. Nagovor dr. Venuti-ja je bil razžaljiv za Slovence.
Ravnatelj škofijskega konvikta v Trstu je imenovan č. g. Hugo Masten, do zdaj škofov kapelan.
Pri sv. Antonu poleg Kopra bodo imeli sv. misijon in sicer začne 1. sept. in konča 8. sept. t. 1. Vodila ga' bodeta preč. o. Doliak in o. Verliovec.
Č. g. Iv. Šifrer, do zdaj kapelan v Hrušici, je imenovan za duhovnega pomočnika v Tomaju.
Župan tržaški dr. Ferd. Pitteri je odlikovan s križcem Franc-Jožefovega reda.
Salezijanci v Gorici. Vže več let obstoji v Gorici neka združba (cooperatori salesiani), ki nabira denar za oo. Salezijance v Torinu z namenom, da pridejo kedaj v Gorico, kjer bi prevzeli nadzorstvo osiro-čene in razbrzdane mladine. V pondeljek dne 12. t. m. so prišli v Gorico in so si ogledali zavod sirot, dijaški zavod Oonvitto
S.	Luigi in dijaški zavod vlč. g. dr, Bau-bela. Odšli so brez določnega zagotovila toda yže v petek je došel vlč. g. prof. D. Alpiju odgovor, da ravnateljstvo dijaškega zavoda Convitto S. Luiiji radi sprejmejo, ako ne bo posebnih zadržkov. Dne 2f>. t. m. bo društvo Ital. Alojzijevišča zborovalo in sklepalo o tem. — Govori se, da sprejmejo tudi ravnateljstvo Škofijskega konvikta (Po-reško-Puljskega) v Kopru.
Preskušnja v gluhomenici seje vršila due 13. t. m. Skušnja je pokazala, da so otroci vrlo dobro poučeni, kar j e pričala tudi razstava risarij in ročnih del. Častitamo preč. g. ravnatelju Frideriku Lenardiču !
Zavod je hranil letos 54 gojencev in gojenk, 27 Slovencev in "27 Italijanov iz Primorskega in Dalmacije.
omenjeno v „Slov.“ naj pa jaz tu dopolnim. Čeravno je zborovanje gladko teklo, vendei’-le bi bila kniali se vmešala neka zlo neprijetna disharmonija, katero je pa modro vodstvo družbe srečno odstranilo. Ko je prvo-meitnitc naglašal zasluge .deželnega in državnega poslanca g. Povšeta, *) ki jih ima on za družbo, ker po njegovem prizadevanju se je bila vkupila v Trstu hiša za slovenske šole in to za primerno malo ceno, (17.000 for.) in naj bi se torej on enoglasno radi tih zaslug iz nadzorništva družbe volil v družbeno vodstvo, je vgoyarjal temu predlogu prof. S. Rutar, trdeč, da g. Povše se ne more voliti; kajti kot državni poslanec mora on biti pol leta na Dunaju ! Gospodu profesorju pa je to le pretveza, kajti pozabil je pri tem. da je tudi njegov prijatelj —- rojak dr. Gregorčič, ki je bil tudi pri tej skupščini navzoč, ukljub temu, da je on ravno tako deželni in državni poslanec, ter da vender predseduje goriškemu društvu „Sloga“ in je Gorica nekoli kobolj oddaljena kot Ljubljana. Tu je silila politika na dan; pa h sreči se je stvar umirila s tem, da se je g. dr. Dečko zopet volil „per acclainationem" v vodstvo, kakor je to predlagal g. Koblar. Ko je rekel g. župnik Malenšek, da je nesprejem g. Povšeta v vodstvo nekaka nezaupnica (^ružb^mu vpd-stvu, je to trditev g.'T5Ž^I^«wŽ^ž^z Tm*mi#ki s tem oblažil, rekoč, da vodstvu družbe to nikaka nezaupnica biti ne more. ker ono dela nesebično, ne zase, marveč
*) Marveč mesto g. dr. Ivana Dcčlca iz Celja, Jo se je odpovodul.
Pis.
Volilni shod v Gradiški se je vršil v sredo 14. t. m. Zbralo se je razumništvo iz cele Furlanije in Tržiča in Gradeža. Predsedoval je Pajer, ki je toplo priporočal zložnost in enodušnost pri volitvi. Izbrali so odbor 25 mož, kojemu so naročili naj določi 11 kandidatov za deželni zbor in naj na vso moč vpliva, da zmagajo. Dr. Lovisonija predlog, naj bi občine izbrale zaupne može in ti kandidate sta pobijala Dottori i/i Pajer, ki je o pravem času skrbel, da ni prišel dr. Lovisoni v imenovani odbor. Menimo da je politična karijera tega mladega politika pri koncu.
Kraševci pri dr. Abramu. Znano je, da je vluč. g. dr. J. Abram hotel odložiti poslanstvo vže pred enem letom radi znane dogodbe in da se je tudi o drugih prilikah izražal, da zanj ni več mesta v deželnem zboru. Te govorice so napotile posebno de-putacijo s Krasa, da so prosili velezasluž-nega gospoda poslanca, naj bi tudi še nadalje ostal njih poslanec. Dr. Abram jim je odgovoril, naj ga v miru pustijo. Ako se g. poslanec ne premisli, vdobi torej Kras oba nova poslanca v deželni zbor.
Velik požar. Dne 21. t. m. ob 3 7a zjutraj je nastal ogenj v hiši veletržca A. Fogarja pri mostu na levem bregu Soče. V hiši je bilo dvanajst strank, k»jim je vse pogorelo. Ubogi ljudje so si komaj rešili življenje. Kriva nesreče je menda neka perica, ki je pozno v noč netila ogenj in od-sedši spat pustila živo oglje.
Za uboge pogorelce so začeli nabirati po mestu. Kdor utrpi kaj dati tem revežem naj pošlje visoč. g. D. Alpiju.
Strela je vdarila v poštno poslopje v Gorici ali brez škode.
Volitev župana v Sv. Petru. Dne t. m. v pričujočnosti vladnega zastopnika okrajnega glavarja pl. Bosizio je bil izvoljen enoglasno za župana visokorodni grof Franc Coronini.
Iz Sv. Petra. V nedeljo 18. t. m. priredilo je tamošnje katoliško društvo zanimivo veselico v proslavo cesarja Franca Jožefa, Zbralo se je občinstva polno dvorišče v hiši g. Zorna. Poleg raznovrstne zabave (petja, godbe, igre, srečkanja) nas je uprav razveselila in osrečila moška beseda vlč. g. dekana A. Hvalice, koji je v kratkem govoru razložil staro slovensko geslo: „ Vse za vero, dom, cesarjaČastitamo vlč g. govorniku in vrlemu društvu ! Naj bi tudi
edino le v prilog narodu slovenskemu, kateri izrek se je z burnim odobrovanjem sprejel! Trditev g. profesorja R. pa izhaja iz čisto drugega razloga, kakor pa lehko čitatelj „Prim. Lista“ sam vgane. Ravno kar sem pa zvedel prišedši iz Trsta, daje ta požrtovalni trud g. Povšeta za družbo vse hvale vreden, kajti brž (drugi dan po sklenjeni pogodbi z banko „Fonix“,) je prišel žid in predsednik tržaškega šolskega odseka Mojzes Luzzato, h banki „Fonixu na Dunaju, ki bi bil rajše ‘ijčrat toliko dal za ono šolsko poslopje, kakor da ga je vdobila v last družba sv. Cirila in Metoda. G. Povše je prav modro in skrito nastavil pogajanje glede onega šolskega poslopja, zato je on pač vse hvale vreden, ker sicer bi ga bila prehitela ,,Lega nazi tnale * ! — In vender našim radikalcem ni to nobena zasluga ! Difficile est satyrani 11011 seribere1* ! Taki »heterogeni elementi14 se družijo v družbi, sv. Cirila in Metoda, ki pa o priliki kažejo svoje rožičke ! Sreča pa da ima ista tako modro vodstvo; sicer bi lehko vsaki hip nastal po rovanju slovenskih radikalcev razpor tudi v tej družbi, katera edina nas še druži h skupnemu delovanju za blaginjo slovenskega naroda, kateremu ravno naše radikalstvo zadaje naj-hujše rane.
Ako h koncu še to povem, da je bil tudi one dneve g dr. Mahnič v Ljubljani, in da so vsled tega bile ljubljanske domo-rodkinje v velikem strahu radi znanih raz-upitih stvari, kakor sem to sam slišal iz ust neke gospice, potem sem povedal vse, kar sem vzel iz svoje male potne torbice. O priliki še, če bo Vani_drago! — ^
druga društva*posnemala ta primer in podajala občinstvu poleg zabave, vedno tudi zdravega nauka.
Potovanje groja Fr. Coronini-ja po Soški dolini je bilo neki pravo slavlje, zlasti v Kanalu, v Tominu, v Kobaridu, na Serpenici in v Bovcu. Dopisov nismo vdo-bili.
Prevzv. grof Fr. Coronini prišel je 14. t. m. nevedoma z visokorodno družino tudi v Sočo v župnišče, ter se je zanimal za kraj.
Novo nedeljsko zabavišče za deklice (ital.) so odprli v getu ali v ulici Sv. Ivana. To je vže tretje tako zabavišče za deklice. Slovenci nimamo še nobenega.
Čezsočani imajo lep železen most, pa do njega drži še zmirom nespodobna cesta, prav za prav kolovoz.
Pod Triglavom na Belem polju odprla se je slovesno pretekli ponedeljek nova Vodnikova koča, od katere je do vrha še par ur hoda. Postavilo jo je slov. plan. društvo. Od nje ni prav daleč do Dežmanove koče (last nemšk. Touristenkluba.) Cast slov. plan. društvu, da proslavlja tako ravno letos slavnega Vodnika. Saj je letos ravno 100 let, od kar je zapisal Vodnik takrat duh. pastir v Bohinju, v svojo „Veliko pratiko za tu lej tu 17 9 5 te besede: ,, Triglav „leži med Bohinam inu Bovcam ; ta je nar-„manj 1400 seženov visok (po zadnji meri „2S64 m.) inu je eden tih narviših hribov ,.v Evropi. Iz njega vrha se vidi na Ti-„role, Hrovatsku, inu v Benedke. Mornarji „ga na Beneškim morji narpopred zagledajo, kadar se proti naši. deželi pelejo, inu „ga dobro poznajo po imeni.“
Drugi dan, t. j. pret. torek, so pa slovesno odprli novo železno kočo vrh Triglava, katera ohrani le po tri ljudi. Poprej so jo blagoslovili.
Zlatorog imenuje se pripovedni pesniški izdelek Nemca Rudolfa Baumbach-a, čegar snov je povzeta iz življenja na zahodni strani Triglavovi. Zato nosi Baumba-hovo ime koča v Trenti na Logu 600 m. nad morjem. To epiško pesem je poslovenil A. Funtek in na njeni podlagi je zložil opero v treh dejanjih Nemec Viktor Gluth pod naslovom: Der Trentajager.
Na Črni prsti med Cerknom in Bohinjem je ponesrečil pred 10 dnevi nek dijak. Pogrebli so ga v Boli. Bistrici.
Znano novo zdravilo pioti davici, ki je grozno drago, prišlo je vže nekoliko ob veljavo pri učenjakih. Ali imamo morebiti opraviti z novim sleparstvom?
Za Alojzijevišče so darovali: Preč. g. Bregavšček And. sen. župnik 20 gld., preč. g. Čigon Karol 4 gld. 50 kr., preč. g. Jarec Janez vik. 14 gld., preč. g. Pervajne Martin kurat 14 gld., preč. g. iStubelj Leopold kaplan 21 gld. 50 kr., preč. g. Keber Anton vikar 28 gld., preč. g. Kos Simon vik. 10 gld., Bog povrni !_________
Ni liotel razumeti. Advokat k pravdajočemu se kmetu : „Le bodite brez skrbi! Nasprotni stranki jo prav pošteno zakurim !“ Kmet: „Ali bi ne bilo dobro, gospod advokat, da v ta namen pripeljem par voz drvi ! ?*
Prekosil ga je. A:	„Vi	si niti mi-
sliti ne morete, kako lepe lasi ima moja žena. Ako jih razveže, padejo ji do kolen!14 — B: „To vse nič ni; ako jih razveže moja žena, padejo ji na tla!11
Usmiljenje s hudičem. Ko so v prisotnosti moža bolj kratke pameti govorili, kako hudoben je hudič, da mu je edino veselje, skušati ljudi ter pehati v pekel, pristavil je poln sočutja : „ Vsaj to veselje privoščimo vbogemu, ako nima druzega.“
Zdihovanje. Lopov:	„Vedno govore
da svet hoče biti goljufan, in če človek malo poskusi — pa ga vže zapro !-i
Odgovorni urednik jn izdajatelj J. Marušič.
______Tiska	Hilariianaka tiskarna.
Prihodnja številka »Primorskega Listau izide dne 5. septembra.
Štev. 388 'Op.
3 — 1
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil I. četrti leta t. j. mesecev
aprila, maja in junija 1894
začne v
ponedeljek. 9. septembra 1895.
ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, 3. avgusta 1895.
Edvard Paulin,
3G-18
V N u n s li i ulici št. 1 O.
V zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve, palme, cvetke za nove maše in' poroke, voščene sveče, mrtvaške obleke, rakve, trakove, zlate črke i. t. d. po najnižili cenah.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se
naroča po pošti
Trnkoczy,
lekar zraven rotovža)
~v Ljubljani,
priporoča:
y ZA ŽELODEC :
Marijacelske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 ducent. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali čistilne Icrogljice: čistijo želodec pri zabasan.ji, skaženem želodcu. — Skatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Za p r s a :
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odrašče-ne in otroke ; raztvarja sl iz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenioa 56 kr., (5 steklenic 2 gld 50 kr.
Za trganje:
Protinshi cvet (Giclitgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni
Ubalcla pl. Trnk6czy-ja
v Ljubi j a n i zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.	18—15
C3C CX:'OOC»OC;OOOC)CX,3
J^nton Kuštrin,'
v Gosposki ulici v hiši g. dr. Lisjaka st. S3.
prodaja različno blago n. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis, milo (žajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd.	36—21
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in cerkv. oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristne garantovane čebelno-voščene
= sveče • - —.
voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko razsvetljavo crkvž in pogrebe. Kadilo lagrima, stenje in stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim z „100 gl. ali 200 kr.“
Nadejajo se obilnih uaročil zagotavljam točno postrežbo l>o mogoče nizki ceni.
Z odličnim spoštovanjem
18-10 L	svečar
??
JANUŠ
a
Vzajemni zavarovalnica življenja na Dunaju-
Ta zavarovalnica vstanovljena vže 1. 1840 je osnovana na vzajemnosti, vsled česar deli svoj čisti dobiček (obresti) zavarovancem.
Do zdaj se je vže zavarovalo
92.500 osob	25-13
z glavnico 115.912.500 gld.
Zavarovanim se je izplačalo glavnice in dobička (obresti) :
17.150.000 gld.
Reservni zalog znaša 11.779.966 gld.
Pojasnila, prospekte, pravila in načrte daja na zahtevo zastonj
Podružnica „JANUS“ v Trstu, Via Cologna 7., v Gorici, Via S. Chiara 10.
Novic Franc,
krojač v ulici sv. Klare št. 6, izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.	30—20
Laneno oljnati
Irm©
najboljše vrste prodaja JLclolf Hauptmann
tovarna firneža v Ljubljani.
Razpošilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, firnižev, lakov, suhih, kemičnih, prstenih in mineralnih barv, diissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emalj-majolika in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, šole in domačo rabo.	29—IB
gostilničar	10—10'
„ALLA COLOMBA“ ob velikej vojašnici, na desnem voglu v u-lico Morelli, toči domača vina ter postreže tudi z raznimi prav okusnimi jedili.
A.nt. Koren,
trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.	36—19
19-9 Prva žrebljarska zadruga
v Kropi na Gorenjskem \
ponuja vsem velesp. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom in sl. občinstvu iz najboljše kovine solidno izdelano
ŽELEZNINO
kakor
žreblje, verige, posebno za stavbe potrebno blago
po najnižji ceni, zagotavljajoč točno postrežbo. Ceniki na zahtevo poštnine
prosto in zastonj,
A^nton Fon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji k^čmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.	30—17
lili
h
m
iii
m
V I li I It U S U Si ITI S
v Gorici wr TRAVNIK v Gorici
Edina največja slovenska zaloga blaga za obleke ter izgotovljenih oblek; v kateri'se dobi novo blago za vsak stan, posebno za čast. duhovščino !
Prodajam blago tudi na drobno in tako po nizki ceni, da smem vsakega vabiti v svojo prodajalnico. Ukupi se od 80 kr. do 9 gld. m. Platneno blago od 62 kr. do 1 gld. 20 kr. m.
Dobi se sicer v tej zalogi vsake baže obleko po sledečem ceniku, gotovi talarji za čast. duhovščino	1	y !rt »s
letne povrhne suknje „Površniki“
Hlače............................
Pisniki .........................
Ovratniki......................
Salonska obleka..................
Žako, obleka za gospode .	.	.
Navadna obleka za gospode
Hlače ...........................
Obleke za birmance...............
Za dečke...........................................................  .
Kar dajem s tem na znanje, da ko bi se včasih obleka ne dobila izgotovljena, izgotovi se nemudoma, ter opozarjam gg. odjemnike, da na zahtevo pošljem vzorce za vsaki stan, poštnine prosto na dom ! 1 1
. od	12.—	Sl-	naprej
17	12.—	n	
	4,—		
	2.--		
	— .36	n	
	24.—		
	18,—	»	v
	7.—	v	v
• ti	1.80	n	»
	4,—	v	n
r včasih	1.60	v	u
	obleka	ne	dobila