foso Dušan Klenovsek
Jaka na Jakana gaUinaceac je pravi umetnik hoje po listih vodnih rastlin
PTIČJI SVET AVSTRALIJE
Dušan Klenovšek
Osrednji dogodek letošnjega leta so za mnoge ljudi vsekakor olimpijske igre v Avstraliji. Ena od treh maskot je največji vodomec na svetu - lovač Olly. Priljubljen je zaradi svojega smejočega se oglašanja. Seveda je najmanjša celina zaradi svoje dolgoletne osamitve sredi oceanov dom še številnih nenevadnih in zanimivih ptičjih vrst.
PTIČJI SVITT AVSTRALIJE
ORN1TOLOŠKI POTOPIS
letnik 6, Številka 3, september 2000
Avstralija, skrivnostna »Terra Australis«. je najmanjša celina (7 682 300 km-') na Zemlji. Povprek meri 4000 km, v smeri sever - jug pa 3680 km. Je najstarejši in geološko najstabilnejši kontinent, ki seje začel oblikovati z odcepitvijo dela pracelinc Gondvane pred okoli 80 milijoni let. Tu najdemo izredno stare kamnine (4.5 milijarde let). V vseh teh milijonih let so voda, sonce, led in veter dodobra erodirali površino. Tako je danes Avstralija najbolj ravninski in v povprečju najnižji kontinent. Na celini ludi ni pomembnih tektonskih sil. ki bi povzročale nastanek novih gorovij. Celo struge nekaterih rek so skoraj nespremenjene že več kot 10 milijonov let. Za današnjo Avstralijo so značilne pestre klimatske razmere, od soparnih tropov na severu do suhega puščavskega osrednjega dela. Velik del je pod vplivom oceanov. Snežno gorovje in Tasmanija imata tudi alpsko klimo. Za Antarktiko je to druga najbolj sušna celina, saj pade v povprečju pod 300 mm dežja na leto. Prek 40 milijonov let osame sredi oceanov je vzrok, da seje živi svet tu razvijal neodvisno od življenja drugih celin. Tako poznamo danes v Avstraliji prek 25 000 rastlin (večja Evropa ima le 70 odstotkov tega). Eden izmed razlogov za pestrost je tudi stabilna klima. V Avstraliji uspeva prek 500 vrst evkaliptov in prek 600 endemičnih vrst akacije. Znamenite so tudi banksije, araukarije, drevesne praproti in cikade. Velik vpliv na vegetacijo so v zadnjih 40 000 do 55 000 letih imela aboriginska ljudstva s stalnim požiganjem. Še večji vpliv je pomenil prihod Evropejcev - sekanje lesa. poljedelstvo (plantaže sladkornega trsta, južnega sadja ...) in živinoreja (60 odstotkov celine so ekstenzivni pašniki).
Osama celine je onemogočala prihod sesalcev (razen netopirjem), ki so zavladali na drugih celinah. Odsotnost sesalskih plenilcev je pripomogla k ohranitvi in razvoju stokovcev in vrečarjev. V prvo skupino uvrščamo eno najbolj nenavadnih živali, kar jih poznamo - kljunaša Omithorhvnchos anaiimis. Vrečarji so številna skupina, saj je samo kengurujev prek 60 vrst. Simbol Avstralije je koala Phascofarcios cinereus, ki je komaj ušla izumrtju zaradi pretiranega lova (krzno) in izsekavanja evkaliptovih gozdov. Med plazilci je najbolj razvpit slanovodni krokodil Crocodvlus poimus. kije največji živeči plazilec na Zemlji. Skoraj vsako leto poročajo o tem, daje v njegovih čeljustih končal kak nepreviden kopalec ali ribič. Od približno 160 vrst kačje 70 odstotkov strupenih, a človeku jih je nevarnih le osem. Najbolj znan je taipan 0.\yuranus saitellalus, ena najbolj strupenih kač na svetu.
Danes je poznanih skoraj 10 000 vrst ptic. od tega so jih v Avstraliji in oceanih okoli nje opazili prek 760. Ta velika pestrost je posledica velike raznolikosti življenjskih okolij.
Nekatere vrste so razširjene po celotnem kontinentu. Ena takšnih je druga največja ptica na svetu in eden izmed uradnih simbolov Avstralije - emu Dromaius novaehollandiae. Čeprav je visok kar dva metra, je zelo plašen in pred človekom zbeži. Poscljuje tako gozdne predele kot puščave. Za spoznanje manjši je kazuar Casnarius casuarius, ki živi le v deževnem gozdu na severovzhodu, na kar nas opozarjajo obcestni znaki. Srečanje je lahko za človeka zelo neprijetno, saj ga kazuar lahko napade. Za obe visii je značilno, da valita le samca. Po vsej pretežno puščavski celini lahko naletimo na ribojedega avstralskega pelikana Pelecanus conspicillatus. Zanj je dovolj že malo večja vodna kotanja (bilabong) sredi puščavske pokrajine. Ta edina vrsta pelikana v Avstraliji meri čez peruti tudi prek 2.5 metra. Po skoraj celotni celini lahko naletimo tudi na najbolj razširjeno vrsto race, pacifiško črno raco Anas superciliosa. Je malo manjša od mlakarice Anas plalyrhynchos, ki sojo v novejšem času naselili v nekaterih predelih. Med vodnimi pticami je tudi avstralski galeb I.arusnovaeholluiidiae poselil skoraj celotno celino. Najdemo ga na slavni plaži Bondi sredi Sydneya kot tudi na vseh vodotokih v notranjosti. Najbolj številen je ob smetiščih, letališčih in gnezdilnih kolonijah čiger.
Evropejec se v Avstraliji razveseli tudi številnih vrst papig (40 vrst) in kakadujev (13 vrst). Po nekaj dnevih pa navdušenje upade zaradi vreščečih koncertov, ki se še v trdni temi začenjajo vsako jutro na drevesih in onemogočajo nadaljnji spanec. Po vsej celini je razširjen rožnati kakadu Cacatua roseicapilla. Običajno ga srečamo v glasnih jatah, sicer gnezdi v duplih evkaliptov. Med kakaduji velja omeniti še velikega rumenočopastega kakaduja Cacatua galeriia, ki
loto: Dui.in Kltnoviel-
Barviti in elegantni avstralski pelikan Pelecanus conspillatus, velikan z razponom peruti do 260 cm, je doma po vsej cclini
S svrr ptic
revija DruStva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS
ORNITOLOŠKI POTOPIS
fcKo Dui.ir Kli-n»w*
Jabiru Ephippiorhyiiclws asiaticus je simbol Severnega teritorija in hkrati ime mesta v svetovno znanem Narodnem parku
Kakadu
je z izjemo rumenega čopka povsem bel. Po vsej celini lahko občudujemo nimfico Atmpkus hollcidicus. Ustrezajo ji predvsem suhi predeli in tako lahko opazujemo velike jate tudi sredi puščavske osrednje Avstralije. Sovjega lastovičnika Podatku s strigoides kljub vsesplošni razširjenosti le stežka opazimo, saj ves dan negibno predrema v krošnjah. Na nekaj metrov ga zlahka zamenjamo s suho vejo. Zato so toliko bolj opazni črno-belo obarvani črnohrbti piščalarji Gymnorhina libicen, kijih domačini imenujejo avstralske srake. Združujejo se v prave tolpe, ki se ob srečanjih tudi spopadejo. Precej bolj miroljuben je enako obarvani črnobeli pahijačar Rliipiduraleucoplirys, kije ena najbolj pogostih avstralskih ptic. Spominja na pastirice, vendar svojega dolgega repa ne otresa gor in dol. ampak levo-desno. Povsem je navajen človekove bližine. V spomladanskih mesecih lahko uživamo tudi v njegovem nočnem petju. Med petimi vrstami lastovk lahko srečamo tudi nam znano kmečko lastovko Hinmdo nislica in pogoste drevesne lastovke Hinmdo nigricans, a meni so najbolj v spominu ostale tako imenovane Welcome Swal-
lows Hinmdo neo.xena — verjetno zaradi imena in ker so bile to ptice, ki so me kot prve pozdravile ob prihodu. Med 26 vrstami ujedje le malo takšnih, kijih srečamo tudi pri nas. Tako rekoč v vsakem naselju in ob cestah so številni črni škamiki Milvus migrans. Običajno jih v velikih jatah opazimo v bližini komunalnih deponij, klavnic in živinskih farm. Vsepovsod lahko ob cestah opazujemo za mrhovino oprezajočega kratkorepega orlaAquilaaudax, največjo ujedo na celini.
Na priljubljenost ptic v Avstraliji kaže tudi uporaba silhuete jabiruja ali črnovrate štorklje Ephippioriivnclms asiaticus, ki je na grbu Severnega teritorija, ene izmed osmih zveznih držav Avstralije. Celo mesto v Narodnem parku Kakadu se imenuje po tej vrsti. Na tropskem severu in vzhodu domujeta tudi dve vrsti žerjavov, medtem ko kar 17 vrst čapelj poleg obmorskih predelov pogosto naseljuje tudi notranje vodotoke. Kravja caplja Bubutcus ibis in druge čaplje so pogoste spremljevalke pasoče se živine, ki jim i/, trave plaši zalogaje žuželk. Sveti ibisi Thrcskiornis act h ¡opica so v Evropi zelo redki, medtem ko jih v Avstraliji srečaš tako rekoč sredi mest na zelenicah okoli stanovanjskih hiš. V sydneyskem živalskem vrtu Taronga so redni obiskovalci in na prostorih za malico prosjačijo za hrano kot pri nas vrabci. Tudi modrolici medarji Entomyzon cyanoiis ne poznajo nobenega strahu pred človekom. Do 30 cm veliki in običajno glasni opraševalci (hranijo se z medičino) prebivajo po celotni vzhodni strani celine. Zgodilo se je celo. da se nam je pridružil pri malici in jedel i/, roke. Z medičino se prehranjuje
folo. Uus.lM Klunuvick
Svetlooki avstralski galeb Larus novaehollandiae je pogost v velikih mestih ob morju in v nenaseljeni notranjosti celine
C» PTIČJI SVET AVSTRALIJE
letnik 6, itevilka 3, september 2000
ORNITOLOŠKI POTOPIS
foto Du4.irt KlenovšcK
Na zelenicah ob stanovanjskih hišah pogosto opaziš ibise, purane, tukalice... Na sliki je avstralski puran Alcctum lathami
zelenca Carduelis chloris in mlakarico Anas plalyrlirnchos. Poleg tega človek na ptičji svet vpliva tudi s požiganjem in izsekavanjem gozdov ter vnašanjem tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst. ki lahko negativno vplivajo na domače vrste. Kljub vsemu se obisk dežele »down under« vsakemu ornitologu bogato poplača, saj večina ptic ne pozna strahu pred človekom in jih lahko občudujemo na meter ali dva. Seveda to besedilo ne omenja vseh zanimivih vrst. Omembe lirorepca, pingvinov, utičarjev, avstralskega purana, 26 vrst golobov in grlic, enkratnih zastavarjev in čarobnih rajčic bi prispevek vsaj dvakrat podaljšale. O njih mogoče ob drugi priložnosti ali pa naj bo to vzpodbuda za obisk te oddaljene in lepe dežele. ■ ■ ■
Viri:
Slater, P., P. Slater in R. Slater (1997). The Slau-r Field Guide to
Australian Birds. Lansdowne Publishing Pty Ltd.
Elder, [3. (1996). This is Australia. New Holland Publishers Pty Ltd.
Svensson. L. in P J. Grant (1999). Collins Bird Guide. HarperCollins
Publishers.
tudi olivnohrbti medoses Nectarinia jugularis. ki po videzu spominja na kolibrije. Predvsem samec se kar blešči v kontrastu rumene osnovne barve z. bleščečim modro vijoličnim vratom in oprsjem. Pogost je v tropskem deževnem gozdu, med mangrovami in tudi po vrtovih okoli hiš. Med najbolj barvite ptice po vsem svetu spadajo seveda vodomci. Medtem ko pri nas občudujemo le eno vrsto, jih je v Avstraliji kar enajst. Letos bo zaradi olimpijskih iger zagotovo najbolj poznan lovač Dacelo novaeguineae, saj je kot Oliv eden izmed treh maskot iger. Lovač je s svojimi 46 cm največji vodomec na svetu. Razširjen je v vzhodni Avstraliji. Zelo pogost je vsepovsod, kjer so drevesa, ki jih potrebuje za gnezdenje. Njegova prehrana niso ribe. kot bi se za vodomca spodobilo, temveč predvsem mali kuščarji, miši in večje žuželke na gozdnih tleh. Doživel sem srečanje z lovačem. ki se nam je pridružil pri zajtrku in se zadovoljil s kruhom, kar je bilo za nas enkratno doživetje. Še bolj smo se na Aligatorjevi reki v Narodnem parku Kakadu nasmejali jakani Jacana gallinaceae, kijessvojimi izredno dolgimi prsti spretno hodila po plavajočih listih vodnih lilij in lotusa v iskan ju hrane. Njen mladič je zaradi pomanjkanja izkušenj pogosto napačno ocenil nosilnost lista, ki seje pod njegovo težo hitro potapljal. In mladič je glasno in nerodno odhitel na večji list.
Priseljencem iz Evrope očitno ta velika pestrost ptičjega sveta ni bila dovolj, saj so s seboj pripeljali kar nekaj vrst: domačega Passer domesticiis in poljskega vrabca Passer montanus, škorca Sternus rulgaris, liščka Carduelis carduelis,
loto: Oubd« Klcjiovsck
Gozdni vodomec Todiramphus mnclcavU je manjši sorodnik lovača in gnezdi v luknjah, ki jih naredi v termitnjake
SVET PTIC 7