■ TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine •
j Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6
j * Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
f vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo-
f  vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
:tno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00
jL -* Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
S PP 541-X • Tekoči račun: 50 103-603-50-480 • Tisk tiskarna
H Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Kulturna skupnost
J Slovenije.

poštnina plačana v gotovini

XV. letnik
September 1976

&/S

timova igračka*timova igra

ŽIVALI IZ RAFIJE

Rafija je čudovit material za vsakogar, ki ima količkaj spretne roke. Le malo domišljije
in vztrajnosti je potrebno in že si lahko izdelate cel živalski vrt. Če v trgovini nimajo
rafije različnih barv, jo lahko obarvate sami. Poleg rafije rabite le še nekaj tanjše žice
in vato ali ostanke blaga v trakovih. Postopek izdelave pa je takle:

Najprej izdelamo iz žice osnovno ogrodje živali, ki jo želimo upodobiti. Ta del izdelave je
pravzaprav najvažnejši, saj je prav od njega odvisno, koliko bo naš izdelek podoben pravi
živali [1). Ko smo gotovi z ogrodjem, se lotimo ovijanja. Ogrodje trdno ovijte z ostanki
blaga ali s kosmi vate. Tudi pri tem skrbno pazite, da ne zgrešite oblike, ki je značilna
za vašo žival. Priporočljivo je, da pri tem opravku nekoliko karikirate osnovno obliko, se
pravi, da napravite slona še debelejšega, kot je v resnici, štorkljin vrat pa še tanjši, kot
ga v resnici ima. Tako boste pri končni obdelavi, ovijanju z rafijo, dosegli večjo po¬
dobnost in se izognili neprijetnim sorodstvom, na primer med slonom in žirafo.

Ko je osnovna oblika živali izdelana, jo ovijete še z rafijo. Osnovno pravilo je, da mo¬
rate ovijati čim bolj enakomerno, zato morajo biti nitke rafije med navijanjem kar se da
napete.

Slika 1. Dobrodušni lev z nepočesano grivo
Slika 2. Na sliki je noj. Oči so iz majhnih stek¬
lenih kroglic

Slika 3. Štorklja ima tako močno stopalo, da se
zlepa ne prevrne

Slika 4. Iz črne in bele rafije je nastala zebra

timova pošta

Zares ne vem, s čim bi lahko primerjali
kratkost tehle počitnic. Še včeraj ste se
brezskrbno podili naokoli in uživali zlato
svobodo, danes pa že sedite v šolskih klo¬
peh obdani s celo goro komaj načetih zvez¬
kov in kar nenaravno novih učbenikov in
drugih pripomočkov. Vsa ta zadeva s počit¬
nicami morda še najbolj spominja na kopa¬
nje: komaj dobro se človek namoči, že je
tu nekdo, ki te preganja iz vode, češ do¬
volj je, prehladil se boš in podobne neum¬
nosti. Ali pa je morda tako kot s sladole¬
dom: čudovito hladen in osvežujoč, komaj
pa ga začneš lizati, ga že ni več. Takih in
podobnih primerjav bi se našlo še cel kup,
zaključek pa ostaja slej kot prej en sam,
ta namreč, da so bile počitnice kot zmerom
v primeri s šolskim letom odločno pre¬
kratke. Sploh ni bilo treba to razmerje te¬
meljito reformirati v smislu podaljšanja po¬
čitnic in skrajšanja šolskega leta, po mož¬
nosti v obratnem sorazmerju. Ker pa se vse
bojim, da do take prepotrebne reforme še
zlepa ne bo prišlo, bom tole razmišljanje
zaenkrat kar opustil in se lotil bolj resnih
opravkov.

Najprej moram povedati, da se letos dogaja
s Timom nekaj prav posebnega. Nekaj
takega kot se dogaja vam, kadar se
začneta vaša mamica in očka pogovarjati
za vašim hrbtom in kovati nekakšno zaroto,
tako da vas kar razganja od radovednosti,
dokler ne uganete, za kaj gre. No, morda
ste že uganili kaj imam za bregom. Tako
je  — Tim slavi v letošnjem šolskem letu
petnajsto obletnico izhajanja. Da, nič se ne
čudite, kar petnajst let je že tega, kar je
zagledala luč tega sveta prva številka naše
revije za tehnično in znanstveno dejavnost
mladine. Priznati morate, da je to kar lepa
obletnica, ' saj se le redki med vami lahko
pohvalile s tako častitljivo starostjo.

V teh petnajstih letih je bilo na straneh
revije objavljenih na kupe novic in člankov
z vseh mogočih področij. Če izvzamemo
članke, ki so jih napisali naši stalni sode¬
lavci, je bilo samo vaših umotvorov to¬

liko, da bi z njimi napolnili letnik ali dva.
Če bi zložili skupaj vse izvode, bi vrsta
merila dober meter in pol, s prilogami pa
bi lahko pokrili vse stene v vaši dnevni
sobi pa še bi kaj ostalo za strop. Tim torej
že dolgo ni več negoden otrok, to pa pome¬
ni, da potrebuje svoji starosti primerno koli¬
čino »hrane«, se reče, vse več in več gra¬
diva, prispevkov, člankov in načrtov, če ho¬
čemo, da bo vsebina njegovi starosti pri¬
merna, zanimiva in zrela. Zato tudi letos,
kot običajno, vabim vse, ki boste prebrali
tale uvod, in upam, da je vas večina takih,
ki začnete svoj obrok s predjedjo, kar naj
bi tale uvod bil, da se nam tako in še bolj
kot pretekla leta oglasite s svojimi pismi in
predlogi za vsebino revije. Le na ta način
bomo lahko dostojno nadaljevali petnajst¬
letno tradicijo ter zagotovili kvalitetno rast
revije.

Reči moram, da se vas je v preteklih me¬
secih, kljub neprestanim vabilom k sodelo¬
vanju, zelo malo oglasilo s pismom ali kako
drugače, tako da skoraj ne morem govoriti
o sodelovanju, prej bi lahko rekel, da je bil
to bojkot. Pa ne zamerite hudi besedi, saj
vem, da ste imeli pisanja že med šolskim
letom dovolj čez glavo. Prepričan pa sem,
da bo zdaj, ko ste se dodobra odpočili za
nove napore, vse drugače in da se mi ne
bo treba izmišljati malih oglasov in ne
samemu pisati rubrike Timova pošta.

Nekaj tegale uvoda moram posvetiti tudi le¬
tošnji vsebini. O pošti ne bom izgubljal
besed, saj že vsi dobro veste, za kaj gre.
Čim več vaših pisem bo prišlo na naš na¬
slov, tem bolj bo branje zanimivo pa tudi
obsežno. Tej rubriki bodo kot doslej sledili
prvi koraki, v katerih bomo objavljali pred¬
vsem lažje začetniške načrte, v čim večji
meri izpod vašega peresa. Rubrika mode¬
larji bo prinašala zahtevnejše načrte z vseh
področij modelarstva, pa tudi maketarstva.
Tej bo sledila rubrika daljinsko vodenje, ki
jo bo kot doslej vodil naš sodelavec in član
uredniškega odbora Jan Lokovšek. Nekoliko
več kot doslej bomo v Timu pisali o elek-

TIM 1  • 76|77  1

troniki. Potem bosta tu še rubrika za mlade
radioamaterje pa kot vedno izumiteljski ko¬
tiček. Ta se letos začenja z napravico, brez
katere si ne bi mogli zamisliti naše civili¬
zacije. Menim, da bo ta tema izzvala marsi¬
koga izmed vas, da se nam bo oglasil s
svojim predlogom za izboljšavo tega prepo¬
trebnega orodja. Nato bo v reviji prostor
rezerviran za male železnice. Naš sodela¬
vec se bo letos razpisal o izdelavi električ¬
nega omrežja na maketi. Za to rubriko bodo
našli svoj prostor poljudni članki s področja
tehnike in znanosti. Na koncu revije pa
znanstvena fantastika, če bo le šlo v stripu,
če pa to ne bo mogoče, pa vsaj z več ilust¬
racijami. Upam, da vam bo taka bolj všeč,
kot vam je bila doslej. In čisto na koncu
seveda še šop zank in ugank za bistre
glave, z obvezno nagradno slikovno križanko
na tretji strani ovitka, ki bo v vsaki številki

Kupim servomehanizem, še najraje Bellamatic
II. Ponudbe s ceno pošljite na naslov:

Zdravko Rahne

Selo 36 /

61217 Vodice

Prodam dirkalno kolo »Hajrajzer Slakenrad« z
Apollo sedežem, krmilom in tremi prestavami.
Cena 1000,00 din. Ogled vsak dan od 18.30 do
19.30 ure.

J

Matej Sršen
Povšetova 18

61000 Ljubljana, Kodeljevo

Kupim kompletno napravo za daljinsko vodenje,
lahko z manjšo okvaro. Ponudbe pošljite na
naslov:

Brane Hafner
Ladja 3

61215 Medvode

Prodam napravo za daljinsko vodenje VARIOPROP
s petimi komandami. Cena je 5000,00 din, pla¬
čate pa jo lahko tudi v obrokih. Ponudbe
pošljite na naslov ali sporočite po telefonu
št. 43-055.

Otokar Hluchy
Pokopališka 1
61000 Ljubljana

trem srečnežem s pravilno rešitvijo, gotovo,
prinesla lepo knjižno nagrado.

Tako, toliko o vsebini. Nikjer seveda ni za¬
pisano, da mora biti prav taka, kot ste pre¬
brali zgoraj. Vesel bom vsakega vašega pred¬
loga, kako bi lahko vsebino še bolj pope¬
strili in prilagodili vašim željam in potrebam.
Nazadnje naj vam zaželim veliko uspeha pri
učenju in čim manj slabih ocen, pri prebira¬
nju naše revije pa čim več prijetnih ur. O
njeni vsebini, kot že rečeno, odločate sa¬
moupravno tudi vi. Čim več boste sodelo¬
vali, tem več bo v njej takega branja, ki vas
bo v resnici zanimalo, Tim pa bo še vnaprej
dobrodošel pripomoček pri delu in igri.

Pišite nam čimprej, da bomo vaša pisma
lahko vključili že v Timovo pošto druge šte¬
vilke in na male oglase ne pozabite.

Urednik

JADRNICA IZ LUBJA

Kako velika bo jadrnica, je odvisno od ve¬
likosti kosa drevesne skorje, ki ste ga
našli v gozdu. Upoštevajte tudi debelino
skorje, da jadrnica ne bo prevelika in ob¬
enem preplitka. Najprimernejše je smre¬
kovo ali borovo lubje.

Razen žepnega nožka ne potrebujete nobe¬
nega drugega orodja. Z delom začnite tako,
da najprej zarišete in izrežete notranji
obod, šele nato pa izoblikujte zunanjo stran
korita. Jambor je ravna palčka, jadro pa
smo izrezali iz risalnega lista.

Takšno jadrnico si lahko izdelate v komaj
dobre pol ure. Če se torej dela lotite za¬
res, jih v enem dnevu izrežete kar lepo
število. Potem ob ugodnem vetru lahko
priredite tekmovanje jadrnic.

2 TIM 1 • 76|77

vaške mline in vodne žage. V bistvu je bil
to dolg vzvod s težkim kladivom na koncu.
Imenovali so ga »repač«, morda prav za¬
radi dolgega droga (repa), na katerem je
bilo nasajeno kladivo. »Repača« si lahko
ogledate v Tehniškem muzeju v Bistri.

Iz takšnih vodnih kovačnic so se v našem
času marsikje razvile tovarne kovanega orod¬
ja iin poljedelskih strojev, tako na primer v
Muti v Gornji dravski dolini ali v Zrečah
pod Pohorjem.

Danes vam predlagamo načrt, po katerem
si lahko sami izdelate maketo vodne ko¬
vačnice, kajpada v skrajnje poenostavljeni
obliki lin izvedbi. Naša kovačnica bo v ce¬
loti izdelana iz lesa, v njej boste lahko »ko¬
vali« le paličico iz testa ali iz gline.

Naša risba kaže »repača« oziroma kovač¬
nico v narisu in tlorisu, kar bo popolnoma
zadoščalo za gradnjo. Omejili se bomo le
na nekatere morda koristne pripombe oz.
navodila, ki v glavnem zadevajo materiale
in sestavljanje.

Za podstavek vzemite vsaj poldrug centi¬
meter debelo smrekovo deščico, lahko pa
uporabite tudi primeren kos panelke. Za
vzvod bo najprimernejša letvica kvadrata¬
stega preseka s stranico 1 cm. Tisti konec
vzvoda, na katerem bo nasajeno kladivo,
obrežite okroglo in nasadite kladivo, ki je
tudi iz trdega lesa izžagano in v katerega

prvi koraki

0X

VODNO KLADIVO

Drago Mehora

Kovaštvo ali oblikovanje železa s kladivom
spada nedvomno med najstarejše obrti. Ni
še tako dolgo od tistih časov, ko so po
vseh naših vaseh pela kovaška kladiva. Va¬
ški kovači so ročno oblikovali razžarjeno
in tako omehčano železo, izdelovali so pod¬
kve, poljsko orodje, okovje za vozove in za
pohištvo in še marsikaj, kar se pač da na-
Vediti iz železa. Danes je vse manj vaških
kovačnic, kar je razumljivo, saj je tudi vse
manj konj in kmečkih voz, izdelovanje orod¬
ja in okovja pa je prevzela industrija. .

Že pred sto in več leti smo poznali na
Slovenskem tudi kovačnice na vodni pogon.
Stale so ob manjših rečicah in gorskih po¬
tokih, v njih pa je tolklo po železu veliko
in težko kladivo, ki ga je poganjalo vodno
kolo, prav takšno kakršno je gonilo tudi

TIM 1 • 76|77 3

ste s spiralnim svedrom izvrtali primerno
veliko luknjo. Pred nasaditvijo bomo kajpak
namazali konec vzvoda z lepilom. Luknjice

v vzvod, kot tudi v vilice izvrtajte s svedr¬
čkom premera 2 mm. Skozi te luknjice boste
pri sestavljanju pretakniti kos žice. Vilice,

4 TIM 1 • 76|77

v katerih se suče vzvod, prilepite z lepilom
Jubinol, po možnosti tudi pribijte. Nakovalo
je na risbi oblikovano kot prisekana pira¬
mida, lahko pa je tudi navaden kvader ustrez¬
nih mer.

Obe kolesi, ki bosta skupaj z lopaticami se¬
stavljali vodno kolo, izžagajte z rezljačo iz
petmilimetrske vezane plošče. Biti morata
popolnoma enaki. Obod razdelite na dva¬
najst delov iin vrežite z malo debelejšo ža¬
gi co dvanajst enako dolgih proti središču
kroga usmerjenih zarez. V te zareze vta¬
knite iin vlepite lopatice, ki ste jih izrezali
z nožem iz kosa furnirja.

Zelo pazljivo je treba izdelati os, ki je
lahko iz mehkega lesa. Skozi os izvrtajte
s spiralnim svedrčkom 2 do 3 mm obe luk¬
njici za zatiče, ki bosta držala os s kole¬
som, tako da se bo zlahka, t. j. z najmanjšim
trenjem vrtela v luknjah izvrtanih v stenah
hiše. Pri sestavljanju boste skozi ti luknjici
potisnili dva zobotrebca z odrezanima ko¬
nicama. Dve luknjici izvrtajte tudi skozi
srednji del 09i, kjer bo nameščen gonilni
jeziček. Luknjici spojite z rezljačo, potem
pa vtaknite skozi tako nastalo režo jeziček,
ki je lahko iz pločevine ali pa iz plastične
ploščice. Kolo mora biti kar najbolj tesno
nataknjeno na os.

Hišo bomo naredili »iz 5 mm debelih deščic
kakršnegakoli lesa. Izžagane deščice (stene)
zlepite z Jubinolom in jih obtežite. Žebljički
ne bodo potrebni. Hišo prilepite na podsta¬
vek natanko na označenih linijah potem, ko
je na podstavku že nalepljeno nakovalo in
vilice s kladivom. Za streho uporabite po
sredini prepognjen karton, ki ga nalepite na
robove sten. Na karton nalepite skodle,
t.j. tanke lesene deščice, ki ste jih iz¬
rezali iz zelo tanke deščice, na primer iz
kosa tako imenovanega slepega furnirja ali
iz furnirja sive ali rjave barve. Dimnika ni¬
smo narisali, pa ga boste znali zlepiti iz
tankih deščic ali iz lepenke. Hišica bo stala
na deski trdneje, ako boste v sredini spod¬
njega roba obeh daljših sten izrezali po en
podaljšek (zob), ki ga boste potisnili v
ustrezne reže v podstavku.

Ko bo vse to gotovo, pretaknite os s kole¬
som skozi luknji v stenah in jo učvrstite
z zatičema. Hišne stene pobarvajte z gosto
tempera in naslikajte okna. Seveda lahko
okna tudi »izrežemo.

PUNČKA
IZ PAPIRNATEGA
»ŠKRNICLJA«

Prevedla Anica Cedilnik

Potrebujete: četrtinko papirja, nekaj bleščic,
laskov, klobučevino, konoplje platno, kana-
fas ali potiskano blago.

Potek dela: po priloženi skici z vsemi me¬
rami izrežite iz četrtinke papirja model te¬
lesa. Papir nato zvijte v stožec — »škrni-
celj« in zalepite. Za glavico izrežite iz
platna dva kroga s premerom 12 cm. Ko¬
lesci obšijte (pri tem pustite manjšo
vrzel), obrnite in napolnite ter skrbno za-
šijte skupaj. Lase, košček blaga z blešči¬
cami, spet odstrižite po priloženi risbi in

TIM 1 • 76[77 5

prišijte na podlago tako, da bodo lasje
prekrili zadnji ravni — neizbočeni del glave.
Roke napravite iz enakega materiala kot
glavo, prav tako v obliki kolesc s preme¬
rom 4 cm. Obleka za punčko naj bo iz
platna ali potiskanega blaga. Blago v ob¬
liki pravokotnika 13X30  cm preganite po
dolžini, sešijte od znotraj in zarobite. Na
vratnem delu obleko naberite — stisnite
skupaj in jo prišijte na konico papirnatega
stožca. Rokave izrežite iz blaga v obliki

TOVORNJAK ZA
PREVOZ CEMENTA

Pavle Ambrož

Tovornjak, ki ga vidimo na sliki, pogosto
srečujemo na naših cestah. Z malo truda
in potrpežljivosti si ga boste po priloženem
načrtu lahko napravili tudi sami. Takoj na
začetku moram pripomniti, da so v glav¬
nem deli, ki tvorijo neko celoto, zrisani
skupaj, in to tam, kjer morajo biti monti¬
rani. Delo bo lažje, če izrežete najprej se¬
stavni del označen z 2, vse ostalo pa izre¬
zujte po vrstnem redu številk. Nekatere
stranice sestavnih delov je treba pred se¬
stavljanjem še poševno opiliti; sami boste
pač presodili, kje je to potrebno. Tu naj na¬
vedem predvsem zadnja blatnika 16, 17, 18,
19, zaključni del šasije 4 in 6 ter ležišče
silosov 35, 36, in 36a. Pri sestavljanju šo¬
ferske kabine najprej montirajte na šasijo,
ki jo istočasno veže, sestavni del 21, nato
pa še sestavni del 24. V ta medprostor
vgradite sedaj še po vrstnem redu: prednja
blatnika, dno kabine, sedež z naslonjačem,
dno postelje ter volan, šele sedaj lahko do¬
končno zaprete kabino z ostalimi elementi.
Silosa sestavljajo sestavni deli označeni s
30, 31, 32, 33, 34 in 39. Strop silosa tvorijo
trije sestavni deli: 32, 33 in 34. To so trije
krožni kolobarji, ki jih izrežemo iz 4 mm
debele vezane plošče, nato pa zlepimo, da
tvorijo stopničasti prisekani stožec.^ Zunanji
del tega stožca je treba obdelati na struž-

kvadrata 7X7 cm. Blago preganite, sešij¬
te od znotraj in na ramenih zadrgnite sku¬
paj. Na spodnja dela rokavov prišijte ko¬
lesca —■ roke, nato pa rokava prišijte k
obleki. Na telo sedaj pritrdite glavo in
mesto, kjer se glava in trup stikata, zakrij-
te z ovratničkom.

Punčki lahko zavežete še nitko ali pa ji
lase popestrite s trakom. Na obraz prišijte
okrogle črne oči iz klobučevine, v roke pa,
če hočete, še šopek, cvetko ali robček.

niči. Če pa te nimate, si lahko pomagate z
vrtalnim strojem. Stožec pritrdite na steblo
primerno debelega vijaka (0 10—12 mm)
z dvema maticama. Glavo morate vi¬
jaku predhodno odrezati. Tako pripravljen
stožec pritrdite v vrtalni stroj in z rašpo
med vrtenjem opilite robove vseh treh ko¬
lobarjev. Spodnji stožec silosa oblepite s
šeleshamer papirjem, valjasti obod pa s
furnirjem. Vse luknjice, ki jih vrtate s
svedrom, imajo premer 4 mm, z izjemo ti¬
stih, ki z drogom spajajo obe prednji kolesi
in omogočajo njuno istočasno gibanje. Te
luknjice imajo premer 3 mm. Cevno shram¬
bo prilepite s pomočjo dveh nosilcev kar na
levi zadnji blatnik, kot je to prikazano
na montažni skici. Element 2 ima dolžino
285 mm. Povedati je treba še, da imata
zadnji osi na obeh straneh dvojna kolesa.
Skupno osem koles. Med vsak par koles
vstavite distančnik debeline 3 mm in vse tri
dele zlepite v celoto.

Izdelek še lepo pobarvajte. Silosa s sivo
barvo, ostali del vozila pa po svojem okusu.

6 TIM 1 o 76|77

TIM 1 • 76 77 7

8 TIM 1 • 76|77

IZ

10 TIM 1 • 76|77

TIM 1 • 76|77 11

12 TIM 1 • 76j77

modelarji

»RAKETA«
TREMAŽMI
VEZANI MODEL

Matjaž Kaltnekar

Pred vami je načrt trenažnega letalskega
modela. Načrt je zaradi enostavne gradnje
primeren za začetnike, zadovoljil pa bo tudi
potrebe naprednih modelarjev. V letalo se
da po želji vgraditi 2,5—3,5 ccm motorček.
Model je primeren za trenažo, kasneje pa
z njim lahko tekmujete v zračnem boju, če
dobite primernega partnerja.

Sedaj pa h gradnji. Začnimo s krilom, ki
je osnova vsakega letala. Izdelava je zelo
preprosta. Najprej 'izrežemo iz 2,5 mm ve¬
zane plošče šablone, med katere nabodemo
26 reber iz 3 mm balse, ki nimajo utora za
pomožni nosilec. Nato pa naredimo še 8
reber z utorom. Od tega jih je 6 'iz balse,
srednja 2 pa sta iz 1,5 mm vezane plošče.
Nato narežemo še sprednjo in zadnjo letev,
ki lima presek trikotnika. Pomožni nosilec
pa zlepimo iz treh kosov. Pri gradnji si
pomagajte s kosovnim seznamom, kjer so
podane vse mere. Zdaj pa pride na vrsto
sestavljanje krila. V prvo in zadnjo letev
vpiiimo utore za rebra. Razdalja med sre¬
dinami reber je 30 mm, le na sredini krila
je razdalja med roboma reber 25 mm, to je
toliko, kolikor je širok trup. Nato vstavimo
rebra med prvo in končno letvijo in jih za¬
lepimo. Na koncu vlepimo še letve glavnega
in pomožnega nosilca. Pred glavni nosilec
nalepimo še kose 3 mm balse, da dobimo
C nosilec. V utor v pomožnem nosilcu vle¬
pimo z dvokomponentnim lepilom glavno
podvozje, ki ga pred tem ukrivimo po načrtu.
Hkrati upognemo kolesa tudi nazaj za 56°.
Ko krilo pobrusimo, ga prekrijemo z japon¬
sko svilo, razen sredine, kjer vstavimo krilo
v trup. Na koncu nalepimo še končni rebri.

Levo rebro ima dve luknji, kamor napeljemo
žico za vodenje letala.

Izdelava trupa je malo težja. Najprej izža-
gamo sprednji del trupa, ki je narejen iz
4 kosov. Med desno polovico balse in ve¬
zane plošče vstavimo 10 mm za glavnim no¬
silcem os vagice, ki jo naredimo iz 3 mm
jeklene žice dolžine 50 mm. Ko vstavimo
vagico, ki smo jo ukrivili po načrtu, vse dele
zlepimo. Zadnji del trupa predstavljata 2
letvici 3 x 15 dolžine 230 in 280 mm. Na to
nalepimo še oplato in zadnje rebro (lipova
letvica 3 X 15 X 39 mm) in zadnji del trupa
je gotov. Vanj sedaj vrežemo utor za hori¬
zontalni stabilizator. Krmilce in stabilizator
povežemo s trakovi nylona. Smerni rep
nalepimo na trup in krmilce zalepimo za
3° v desno, da bo vleklo model iz kroga.
Oba repa naredimo iz 5 mm balse, ki jo po¬
brusimo v simetričen profil. Krmili višin¬
skega krmila povežemo z 1 mm klavirsko
žico, ki jo oblikujemo po načrtu. V krmilo
smernega stabilizatorja zalepimo ročico kr¬
mila, ki jo povežemo z vagico z 2 mm varilno
žico. Pri tem moramo paziti, da povezava
nima več kot 1 mm prostega hoda, ker
drugače model ne uboga komand. V sprednji
del trupa naredimo utor, kamor vlepimo
sprednje podvozje, ki ima kot 115° naprej.
V narejeno odprtino privijemo še rezervoar,
ki smo ga naredili iz bele pločevine. Za pri¬
trditev vzamemo del 23, ki ga prispajkamo
na rezervoar, z drugim koncem pa ga privi¬
jemo v trup. Utor za motor naj si vsak pri¬
redi svojemu motorju, važno je le, da je
obrnjen za 2° iz kroga, da drži napete ko¬
mande.

Na koncu pobrusimo robove, da ima lepši
videz, in ga pobarvamo v živih barvah. Na
načrtu je kabina narisana črtkasto-pikčasto
in jo pobarvajte belo. Barva mora biti ob¬
stojna na metanol.

Krilo spojimo s trupom tako, da ga name¬
stimo v zato pripravljene utore 'in ga pritr¬
dimo z gumicami. Palčke za pritrditev krila
so iz 3 mm jeklene žice dolge 60 mm. Za¬
lepimo jih v zato pripravljene luknje nad
krilom. Sedaj vam ostane samo še to, da
se lotite dela. Pomnite pa, da se vsaka po¬
vršnost pokaže šele v letu, zato delajte
natančno.

želim vam veliko uspeha pri preizkusu na
terenu.

TIM 1 • 76|77 13

14 TIM 1 • 76|77

16 TIM 1 • 76|77

TIM 1 • 76|77 17

18  TIM 1 • 76|77

Ko izdelek obrusite, ga pobarvajte, in sicer
spodnji del s svetlo rdečo barvo, zgornji
del pa s prozornim lakom. Nato izvrtajte
luknjo za jambor; ob boka palube zabijte
žebljička, dolga približno 10 mm, na katera
boste kasneje privezali vrvico in s tem boč¬
no pritrdili jambor. Pred jambor in za njim
pa v palubo zavrtajte kaveljčke, da boste
dobili še dodatno oporo za jambor in jadro.
Jambor (detajl 5) je letvica iz smrekovega
lesa s prerezom 5X5 mm, ki pa mora biti
ravna in brez grč. Obdelajte jo najprej z gro¬
bim in nato s finim steklenim papirjem ta¬
ko, da se bo proti vrhu zoževala. Za prečno
letvico pri jadru (detajl 6) uporabite spilo,
ki jo prav tako prej obrusite. Prečno letev
spojite z jamborom z jekleno žico (premer
0,5 do 0,8 mm) — pisarniško sponko, spoj
pa ovijte z nitjo in zalepite.

Jadro (detajl 7) je iz tanke bele tkanine
ali igelita. Pred striženjem tkanino po obodu
v širini 5 mm natrite z lepilom »Herkules«;
obrobljanje sedaj ne bo potrebno. Jadro pri-
šijte k jamboru in prečni letvici z belim
sukancem. Oporne vrvice jadra in jambora
(detajl 8) morajo biti močnejše.

Nazadnje izdelajte še podstavek — stojalo
iz letvic, ki imajo prerez 5X5 mm. Nanj
boste polagali jadrnico, kadar jo boste je¬
mali iz vode.

Model preskusite najprej na mirni vodni
gladini. Smer plovbe je mogoče uravnavati
s pritegovanjem in s popuščanjem opornih
vrvi.

JADRNICA »VAL«

Prevedla Anica Cedilnik

Jadrnica je namenjena modelarjem, ki se
uče obdelovati les z rezljanjem. Prednosti
tega modela so: malo dela, dobre jadralne
sposobnosti in minimalna vodna površina za
spuščanje jadrnice, pa še brezplačna gonilna
sila.

Potrebujete balsov ali lipov (v skrajni sili
tudi smrekov) les, desko, debelo 10 do
12 mm in široko 70 mm, na katero s po¬
močjo kopirnega papirja prerišete obris pa¬
lube (detajl 1) in trupa s podladjem (detajl
2). Oba glavna dela nato previdno izrez¬
ljajte z žagico in obrusite s finim stekle¬
nim papirjem. Detajl 2 prilepite k detajlu 1
glede na središčno os slednjega. Pazite to¬
rej, da bosta zlepljena kosa drug na dru¬
gega pravokotna. V izreznino na spodnjem
delu podladja poprej prilepite iz lesa izrez¬
ljan detajl 4 z merami 2 X 15 mm, s čimer
zavarujete obtežilno 6 mm debelo svinčeno
ploščico (detajl 3).

TIM 1 • 76|77 19

20  TIM 1 • 76(77

TIM 1 • 76] 77 21

ENOSTOPENJSKA
MODELARSKA RAKETA
LIBRA

Vasja Pirc

Izdelava te rakete ni zahtevna, zato se je
lahko loti vsak začetnik.

Najprej naredimo trup iz šeleshamerja. Od¬
režemo trak dolžine 202 mm, ga ovijemo
okoli palice ali cevi s premerom 20 mm in
na robovih zalepimo.

Stabilizatorje naredimo iz balse debeline
1,5 mm. Te na zunanjih robovih obrusimo.
Naredimo 4 kose.

Konico izdelamo iz balse, vendar je dovolj
dobra lipovina ali samba. Najbolje je, če
konico izdelamo na stružnici. Ko je konica
gotova, s spodnje strani vanjo privijemo
še pokrovček od lepila UHU ali OHO.
Vodila so iz šeleshamerja, ki ga ovijemo
okoli lansirne rampe. Raketo še pobarvamo
z živimi barvami, da jo po pristanku laže
najdemo. Rakete ne spuščajte v vetrovnem
vremenu!

RAKETNO

LETALO

Tudi med šolskim letom si boste sem ter
tja utrgali kak trenutek za igro. V ta na¬
men bo kot nalašč letalce, ki ga vidite na
sliki. Naredili pa ga boste takole.
Puščičasto izoblikovano krilo in rep izreže¬
mo iz trše lepenke. Trup je iz dveh zama¬
škov, ki ju nataknemo na približno 20 cm
dolgo letvico, enega spredaj, drugega na
sredini letvice. Zamaška imata na vsaki
strani zarezo, v katero z lepilom utrdimo
krilne in repne površine.

Letalce bo prav gotovo hitro narejeno,
vendar ga moramo še uravnotežiti. Poma¬
gamo si z žebljički ali koščki svinca, s
katerimi povečujemo težo na nosu letala
toliko časa, dokler pri metu iz roke ne leti
počasi proti tlem in mehko pristane nekaj
metrov daleč.

Da bo letalce zares »raketno«, ga izstre¬
ljujemo z gumico. Slednjo napnemo na klju¬
kico za obešanje perila, tako kot kaže sli¬
ka. Kot puščica bo šinilo v zrak, doseglo
tudi 10 m višine in se potem polagoma
spustilo na tla.

22 TIM 1 • 76)77

PODEL
MOTORNEGA
ČOLNA »NAUTIC«

Vasja Pirc

Model Mč »NAUTIC« je namenjen bolj
zabavi kot tekmovanjem. Izdelava ni zahtev¬
na, zato se modela lahko loti vsak, ki je
že kdaj naredil kaj podobnega. Za gradnjo
bomo uporabljali furnir debeline 1 mm (naj¬
bolje mahagonij, vezano ploščo 3 mm, letvi¬
ce dimenzije 3x3 mm in pa seveda mo¬
delarsko orodje.

Deli 1, 2, 3, 4 so rebra čolna, deli, ozna¬
čeni s črkami A, B, C, pa so rebra kabine.
Del 5 je kobilica, ki ima odprtine za os in
krmilo. Vsa rebra vključno s kobilico pre¬
rišemo na vezano ploščo in izžagamo, nato

TIM 1  • 76|77  23

24 TIM 1 • 76)77

pa dele med seboj zlepimo. Ko se ogrodje
osuši, odstranimo morebitne napake in za¬
čnemo s prekrivanjem. Najprej prekrijemo
dno in nato še stranici. Ko s tem končamo,
nataknemo rebra kabine A, B, C na rebra
čolna in v utore zalepimo letvici dimenzije
3x3 mm. Počakati moramo, da se lepilo
posuši, nato pa prekrijemo še kabino. Paziti
moramo, da nam kabina lepo stoji v mo¬
delu. Del 6 naredimo iz celuloida, ki ga
najprej ukrojimo in zatem ukrivimo v vroči
vodi, ter ga zalepimo v kabino.

Os je debeline 3 mm in ima na konceh
ležaje. V model jo moramo zalepiti kar se
da trdno. Naj povem še to, da lahko ustrez¬
no os s cevko kupite pri Mladem tehniku.

Krmilo (7) naredimo iz bele pločevine in
ga pricinimo na os debeline 2 mm. Čoln
poganja motor EMT-1.

čoln je tako gotov, treba ga je le še dobro
zaščititi pred vodo in ga pobarvati. Naj¬
prej obrusimo model s finim steklenim pa¬
pirjem, nato pa prelakiramo z brezbarvnim
nitrolakom z zunanje in notranje strani.
Lakiramo 2—-3-krat z lakom, razredčenim
z nitrorazredčilom v razmerju 1 : 1 (1 del
laka in 1 del razredčila). Po vsakem laki¬
ranju model obrusimo s finim steklenim
papirjem. Ko z lakiranjem končamo, si iz¬
beremo barve in model pobarvamo po
lastnem okusu. (Zelo dobro se obnesejo
barve tovarne Humbrol).

TIM 1 • 76j77 25

daljinsko

vodenje

ANALOGNI
SERVOMEHANIZEM
TIM VIII-VMS

Jan Lokovšek

Uvod

Večje število amaterjev je že zgradilo pro¬
porcionalni analogni sistem, objavljen v
prejšnjih letnikih naše revije. Ker ima vsak
proporcionalni sistem bolj ali manj kom¬
plicirano elektroniko servomehanizma, se

navadno ostalim težavam pridružijo še te¬
žave, ki jih prinaša servomehanizem.

Ugotovil sem, da mnogo naših amaterjev
zelo malo uporablja integrirana vezja, ali
pa jih sploh ne. No, v precejšnji meri je
to tudi naša krivda, ker ne objavljamo po¬
trebnih načrtov. Priložnost se ponuja po¬
sebno še zdaj, ko prodaja izdelke zagrebške
tovarne RIZ tudi naš Mladi tehnik. Izkori¬
stimo priliko in zgradimo elektroniko z in¬
tegriranim vezjem 741. To je operacijski
ojačevalnik, ki ga srečate pod imeni pA741,
LM741, CA 741, TBA 221 ali pa preprosto
samo 741. RIZ ga označuje z IL 741.

Naj posebej poudarim, da je ta elektronika
kvalitetna, zaradi uporabe integriranega vez¬
ja pa tudi zelo enostavna za gradnjo. Na¬
menjena je prvenstveno servomehanizmu
VARIOPROP Micro Servo. Za ilustracijo si
poglejmo, kaj vezje 741 vse vsebuje. To
najbolje ilustrira shema integriranega vezja
na sliki 1.

26  TIM 1 • 76j77

Sl. 2 Priključki integriranega vezja 741 — pogled
od zgoraj

Ne prestrašite se! Shema je nedvomno res
zeio komplicirana, vendar ni potrebno, da
bi jo razumeli. To mora nujno poznati kon¬
struktor vezja, ostali pa si to lahko pri¬
voščite samo, če vas veseli. Sicer pa do¬
volj, da poznate funkcijsko shemo in pri¬
ključke, kot so narisani na sliki 2.

Vedeti moramo še nekaj osnovnih podatkov:
Napetost napajanja od 4 do 30 V

Največja poraba maks. 50 mW

Ojačanje odprte zanke tip. 200 000

Največje dovoljene vh. nap. + 15 V
Mejna frekvenca 1 MHz

Poleg tega ima to vezje že notranjo frek¬
venčno kompenzacijo in varovanje proti
kratkemu stiku na izhodu! Tako je kot na¬
lašč za amatersko rabo.

V našem vezju bo moral ojačevalnik 741
delati pri zelo nizki napajalni napetosti,
vsega 3,5 do 3,6 V, zato sem moral upora¬
biti še nekaj posebnih prijemov. Preden se
lotimo načrta elektronike, moram prav po¬
sebno poudariti dejstvo, da veljajo oznake
priključkov integriranih vezij s pogledom od

zgoraj! To je ravno nasprotno od tega, kar
velja za označevanje priključkov pri tran-
sistorjih!

Poglejmo zdaj shemo elektronike na sliki 3.
Potrebujemo le integrirano vezje 741, dva
transistorja in deset uporov. Kot sem dejal
prej, je ta elektronika namenjena predvsem
Graupner-jevemu servomehanizmu VARIO-
PROP Micro Servo. Zato sem konstruiral
tiskano vezje na ploščici, ki ima mere le
16X26  mm. Napetost napajanja je 2x
X 2,4 V = 4,8 V. Ojačevalnik 741 je sam
prešibak, zato poganja elektromotorček s
posredovanjem' dveh transistorjev. Ker je
napetost napajanja tako nizka, sem moral
zmanjšati vhodno napetost in jo pomakniti
bolj proti + napajanju. To sem naredil z upo¬
rovnim delilnikom R3 in R4. Prav tako sem
povečal napetost na sponki 6 (izhod) s
kombinacijo uporov R9 in R10. Zanimiv je
pristop napajanja posredniških transistorjev
T1 in T2. Problem sem rešil tako, da sem
v ta namen izkoristil sponke napajanja (in
upora R7 in R8). Na tak način smo prihra¬
nili dva transistorja! Potenciometer P, elek¬
tromotorček in kondenzator C so že v
ohišju servomehanizma. Upora R1 in R2 do¬
ločata hod krmilne ročice, upora R5 in R6
pa povratno vezavo oziroma ojačanje celega
sistema.

Gradnja

Ploščica tiskanega vezja je dovolj majhna,
da je celo vezje možno vgraditi v originalno
ohišje servomehanizma. V merilu 1:1 jo
prikazuje slika 4.

Seveda je na tako majhni sliki nemogoče -
oštevilčiti sponke. To sem naredi! na po¬
večani sliki ploščice na sliki 5.

TIM 1 • 76j77 2 7

Sl. 4 Ploščica tiskanega vezja elektronike TIM
Vlll-VMS v merilu 1 : 1

Sl. 4 Ploščica tiskanega vezja elektronike TIM
Vlll-VMS v merilu 1 : 1

Sl. 5 Ploščica tiskanega vezja TIM VIII-VMS z
oštevilčenimi sponkami

Naredimo še tabelo vrednosti posameznih
elementov in povezav.

TABELA

na 35

potenciometer a — 37, b — 38, d — drsnik na 39
vhod 40

Pri izbiri materiala moramo paziti le na
upore. Če želimo vgraditi vezje v ohišje ser-
vomehanizma, morajo biti upori dovolj
majhni. Najmanjši Iskrini — 1/8 W so ravno
pravšnji. Vezje 741 je lahko RIZovo ali ka¬
teregakoli drugega proizvajalca v okroglem
ohišju. Kondenzatorjev v vezju ni.

Pri spajkanju pazimo, da skupna višina ne
preseže 9 do 10 mm, sicer ne bomo mogli
zapreti pokrova servomehanizma. Na vse
gole žičke uporov nataknimo bužirke.
Najbolje je, če za priključevanje izkoristi¬
mo kar originalne kable skupno z 8-polnimi
priključki. Seveda si moramo preskrbeti tu¬
di vtičnice. Sam sem vezal žice kabla tako:

Ko je vezje narejeno, mora delovati takoj!
Uglaševanje ni potrebno. Edina napaka, ki
jo radi naredimo, je ta, da zamenjamo med
seboj priključke elektromotorčka. Ta napa¬
ka se pokaže tako, da se krmilna ročica
zaleti v skrajno lego, motorček pa kljub
temu »vleče« velik tok (100 do 150 mA),
skratka, ni ga mogoče krmiliti.

Če želimo uporabiti to elektroniko za dru¬
ge tipe servomehanizmov, je koristno po¬
sredovalna transistorja T1 in T2 zamenjati
s kakim močnejšim komplementarnim pa¬
rom npr. AC 187/188 ipd. Morda bo treba
spremeniti še vrednost upora R6. Če se
odločimo za višje napajanje npr. 7,2 V ali
več, potem lahko opustimo upore R3, R4
in R10. Prostor za R4 in R10 pustimo pra¬
zen, sponki za R3 pa kratko sklenemo.

Za konec pa si še oglejmo sliko 6, ki vam
bo obenem v pomoč v gradnji.

Sl. 6 Elektronika TIM VIII-VMS

28 TIM 1 • 76 77

radio

amaterji

ELEKTRONSKA
PARNA PIŠČAL

Božo Ropret

Mnogi bi želeli, da bi jim mala parna loko¬
motiva na maketi zapiskala kot prava. Ven¬
dar vsi vemo, da bi bilo malce komplicirano
montirati parni kotel z ventili ter piščal.
Prav zato je elektronska parna piščal eno¬
stavnejša in cenejša rešitev.

Pa si poglejmo, kaj pravzaprav je parna
piščal in kako deluje vezje.

Piščal je resonančni prostor, ki proizvaja
ton, ko pihamo paro prek odprtine, ki pov¬
zroča zračne vrtince. Prav zaradi tega je
ton sestavljen iz piska, ki ga določa veli¬
kost in oblika resonančnega prostora, ter
nekakšnega šuma, ki ga povzroča pihajoča
para.

V elektronski piščali, ki je prikazana na
sliki 1, imamo tri neodvisne dele. Ti pro¬
izvajajo potrebne efekte za tvorjenje zvoka,
ki je podoben pravi parni piščali. To so:
tonski oscilator, generator šuma in pa me¬
šalni ojačevalnik.

Kot tonski oscilator je uporabljen oscilator
z obračalnikom faze s tremi RC členi. Zvok
pare pa simuliramo z generatorjem belega
šuma. V ta namen je uporabljen transistor
T2. Spoj baza — emitor priključimo v na¬
sprotni smeri ter nanj pripeljemo napetost,
ki je višja od prebojne napetosti spoja. Tran-
sistorja s tem seveda ne uničimo, saj je tok
omejen z uporom R8. Zaradi efekta plazo¬
vite ionizacije dobimo na uporu R8 šum,
ki ga uporabljamo za simuliranje zvoka
pare.

Izhoda iz oscilatorja in šumnega genera¬
torja mešamo z uporoma R7 in R9 ter
signal peljemo na vhod ojačevalnika. Ko je
tipka S2 odprta, transistor T3 ne prepušča
signala, ker je njegov emitor na nekoliko
višjem potencialu kot baza. Ko pa sklenemo
stikalo S2, se napetost emitorja začne zni¬
ževati, kot se prazni kondenzator C9 prek
upora R16. Ko pada napetost emitorja, se
vse bolj povečuje napetost baza-emitor in
transistor vse bolj prepušča signal. Ko pa
stikalo S2 odpremo, emitorska napetost ra¬
ste, tako kot se polni kondenzator C9 čez
upor R15. Ti dve časovni konstanti sta
potrebni za simuliranje naraščajoče in pa¬
dajoče karakteristike zvoka parne piščali.
Del izhodnega signala usmerimo in filtrira¬
mo z D1 in C10. To napetost potem vodimo
na bazo transistorja T1, kjer postopno sla¬
botno znižuje višino piska, ko piščal piska.
Najprimerneje je, da si vezje izdelate na
tiskanem vezju. Načrt tiskanega vezja je po-

TIM 1 • 76|77 29

dan na sliki 2. Na vezje najprej prispajkamo
upore in keramične kondenzatorje, šele po¬
tem elektrolite in polprevodnike, pri katerih
moramo paziti na polariteto.

Največji problem pri izdelavi vezja je izbira
transistorja T2. Za šumni generator ni pri¬
meren vsak transistor, zato bo najbolje, če
eksperimentirate z različnimi transistorji.
V vezju si odspajkajte upor R7, tako da iz¬
ključite tonski oscilator, vezje pa priključite
na ojačevalnik. Potem menjajte transistorje
T2 in izberite tistega z najmočnejšim šu¬
mom. Najbolje je, če izbirate med nasled¬
njimi transistorji: BC212, BC214, 2N 1893,
BC108, BC109. Najboljše rezultate je dal
transistor 2N 1893, pri katerem so bili sko¬
raj vsi razpoložljivi primerki primerni za
generator šuma. Od ostalih primerkov pa so
primerni le nekateri. Najlažje bo, če imate
doma nekaj transistorjev, izmed katerih po¬
tem izberete najustreznejšega. Če da tran¬
sistor slab šum in ne morete dobiti boljše¬
ga, potem zmanjšajte upornost R9 in zve¬

čajte R7. S tem bo razmerje šuma in tona
ostalo nespremenjeno, vendar bo skupni
signal na izhodu šibkejši.

Sicer pa vezje nima nobenih elementov, ki
bi jih bilo treba nastavljati, tako da deluje
takoj, ko priključimo napetost.

Vrednosti kondenzatorjev C1, C2, C3 dolo¬
čajo višino piska, če uporabimo tri konden¬
zatorje 4.7nF, dobimo visok pisk, kakršnega
imajo evropske parne lokomotive. Če damo
47 nF, dobimo nizko tuljenje ameriških to¬
vornih vlakov. Z drugimi kombinacijami se¬
veda lahko dobimo tudi drugačne zvoke.
Vendar to prepuščam vaši domiselnosti.
Vezje napajamo z napetostjo 18 V, za kar
uporabimo dve 9 V bateriji. Izhod moramo
priključiti na poseben ojačevalnik, lahko pa
ga priključimo tudi na gramofonski vhod
radijskega sprejemnika.

V sestavku Boža Ropreta ELEKTRONSKA KOC¬
KA, objavljenem v 9/10. št., je izpadel na¬
slednji podatek: za diode od 05 do D8 lahko
uporabite diodo 1N 914, katerokoli diodo z oz¬
nako BA (100, 103, 120, 511, 512), pa tudi
diodo AA110 ali AA131. Za diode od Dl do D5
pa je podatek na shemi (4 X BY 234).

30  TIM 1 • 76|77

o

NOVICE IZ
MEHANOTEHNIKE

Je že tako, da se človek o lepih in dobrih
stvareh zlepa ne naveliča pogovarjati. Tudi
mi nismo nič drugačni, ne moremo si kaj,
da bi se vedno znova ne vračali k izdelkom
tovarne igrač, Mehanotehnike iz Izole. To
velja še posebej za garniture malih železnic,
ki so ena od njihovih najbolj uspešnih in
kot lahko presodimo po vašem odzivu na
rubriko o malih železnicah, ki smo jo začeli
v lanskem letu, tudi ena od najbolj pri¬
ljubljenih med vami. O teh garniturah smo
pisali že večkrat, vendar nikoli brez raz¬
loga. Tudi tokrat imamo utemeljen razlog,
pravi pa se mu garnitura HO T 333 s preho¬
dom z zapornicami. Ta garnitura je popol¬
na novost, sestavljajo pa jo krožna proga
dolga 2,9 m, lokomotiva s tremi vagoni, ki
vam jih predstavljamo v sliki, in nova iz¬
boljšana škatla za baterije, ki ima namesto
dosedanjega drsnika poseben gumb, s kate¬
rim uravnavamo hitrost in smer gibanja vla¬
ka. še posebej pa je seveda zanimiv cestni
prehod z zapornicami, ki zasluži, da ga pod¬
robneje opišemo. Poleg verno posnetih za¬
pornic je opremljen še s čuvajnico, ob obeh
straneh so še zaščitne ograje, ki onemogo¬
čajo prehod nediscipliniranim pešcem, avto¬
mobiliste pa opozarjata nanj miniaturna An¬
drejeva križca in oznake na cestišču. Zapor¬
nici dvigamo in spuščamo s pomočjo po¬
sebnega mehanizma, ki ga lahko priredimo
na elektriko.

S to garnituro si torej že lahko zgradimo
manjšo maketo, na kateri se poleg želez¬
niškega odvija tudi cestni promet.

Morda boste vašo maketarsko kariero za¬
čeli prav z garnituro, ki smo vam jo danes
predstavili. Ne bo odveč, če zapišemo, da
imajo v trgovini Mehanotehnika v Ljubljani,
Tavčarjeva 5 na zalogi še cel kup drugega
materiala, ki je potreben za izdelavo make¬
te, o izdelavi makete pa se boste lahko po¬
drobno poučili v naši posebni rubriki.

Cena garniture HO T 333 bo 380,00 din, v
trgovini pa bo na voljo konec tega meseca.

Na razpis NAREDI 161. POIZKUS, ki
je bil objavljen v zadnji številki lan¬
skega letnika, se vas ni javilo kaj pri¬
da, zato je Mehanotehnika sklenila po¬
daljšati rok nagradnega razpisa do
konca 1. oktobra. Da bi vas vzpodbu¬
dili k sodelovanju, objavljamo še se¬
znam nagrad:

1. nagrada — garnitura HO T333

2. nagrada — letalo Flipper

3. nagrada — transformator

Pa še to: vaše predloge pošljite kar
na uredništvo Tima. Izid žrebanja bo¬
mo objavili v novembrski številki.

TIM 1 • 76|77 31

izumiteljski

kotiček

PISALA

SKOZI

ZGODOVINO

Marko Drenovec

Vsega si ne moremo zapomniti, nekaterih
stvari ne smemo pozabiti, marsikatero po¬
membno sporočilo je treba ohraniti za ka¬
snejši čas. Treba je uporabiti nekaj trajnej¬
šega, kot pa je nezanesljivo ustno sporočilo.
Treba je zapisati, narisati, morda celo vkle¬
sati v obstojen material.

In prav vrezana in vklesana znamenja so
po tem, kar nam je uspelo dognati doslej,
najstarejša. Pračlovek in človek na kasnej¬
ših stopnjah razvoja sta v začetku z leseno
paličko ali primerno oblikovanim kamnom
zarisala v posušeno blato le malo časa
obstojno znamenje. Kasneje so ta znamenja
vrisali v posebne glinaste ploščice, ki so
jih potem žgali, tako da so se ohranile vse
do današnjih dni. Že ime teh ploščic nas
pouči, na kakšen način so beležili pred
davnimi stoletji.

Čudovita izročila-barvne podobe so se ohra¬
nile v nekaterih jamah-bivališčih jamskega
človeka. Barvo zanje je človek našel kar
pod svojimi nogami, v zemlji, ki je zaradi
kemične sestave lahko zelo pestrih barv.
Risbe so izdelane tudi z ogljem, ki ga je
prebivalec gozdov našel po kakšnem gozd¬
nem požaru. Oglje, ki nastane pri slabotnem
gorenju ob majhnih količinah zraka, je še
danes cenjen material v slikarstvu. Za do¬
mačo rabo ga lahko izdelamo tako, da pri¬
merne kose lesa zavijemo v glino in to
žgemo. Kasneje glinen, zdaj že opečnat
omot, razbijemo in že imamo primerno
pisalo.

Kar celo geološko obdobje v zgodovini zem¬
lje se imenuje kreda. O tem pisalnem pri¬

pomočku vam najbrž ni potrebno na dolgo
in široko razlagati, kje se največ uporablja.
Povejmo le, da je nastala iz lupinic morskih
živalic, ki so odmirale, njihove lupine pa so
se kopičile na dnu oceana. Potem se je
Zemlja zaradi notranjih pritiskov gubala in
lomila, prej kopno zemljo je poplavilo morje,
morsko dno pa se je dvignilo in postalo
kopno, in tu so zdaj nahajališča krede.

Ogljik je kristaliziran v obliki izredno trdega
diamanta, pa tudi kot amorfni grafit, ki je
od prejšnjega mehkejši in zaradi lepe sle¬
di, ki jo pušča na primer na papirju, zelo
uporaben za pisanje. Od grafita do svinčnika
pa ni več daleč. Ta je sestavljen iz osrednje
paličice grafita, ki je obdana z držalom iz
lesa ali kakšnega drugega materiala. Svin¬
čnik uporabljamo predvsem za risanje in
pisanje. Poznali so ga že v srednjem veku,
izraz »svinčnik« pa izhaja od tod, ker so
bili v srednjem veku prepričani, da je grafit
ena od agregatnih stanj svinca, prvotni svin¬
čniki pa so imeli mino iz zlitine svinca in
kositra, ki pušča podobno sled kot grafit.
Ime grafit pa izhaja iz grške besede »gra-
phein« — pisati.

Najprej so za izdelavo svinčnikov uporabljali
surov grafit, tak kot so ga nakopali v rud¬
niku, ne da bi ga kakorkoli obdelovali ali
predelovali. Kasneje, ko je surovega grafita
v kosih začelo primanjkovati, so svinčnike
(izdelovali (iz mešanice dveh delov grafitnega
prahu in enega dela žvepla. Danes pa izde¬
lujejo mine tako, da mešajo fino zmleto
zelo kvalitetno glino iin grafitni prah, maso
stisnejo v prešah in žgejo pri temperaturi
približno 1000° C. Po še nekaterih kemičnih
obdelavah, ki dajo grafitu želene lastnosti,
ga zaščitijo z leseno oblogo in svinčnik je
gotov. Kvaliteta svinčnika je odvisna pred¬
vsem od kvalitete grafita in gline, njune
zrnatosti in temperature pečenja. Poznamo
trde in mehke svinčnike: kolikor več je v
mešanici gline, toliko bolj bo svinčnikova
mina trda. Če pogledate svinčnik, opazite
poleg oznake proizvajalca na njem tudi ozna¬
ko, npr. HB. Za različne namene rabimo raz¬
lično trde svinčnike in prav ta oznaka nam
pove trdoto izbranega pisala. V svetu velja
tale označitev:

6B 5B 4B 3B 2B B HB F — za risanje
HB F H 2H 3H 4H 5H 6H 7H 8H 9H — za
pisanje

32  TIM 1 • 76|77

Slika 1

tlačna cevčica s 5 vodili mala vzmet

Svinčnik z oznako 6B je najmehkejši, tisti
z oznako 9H pa najtrši. Merilo za stopnjo
trdote je odpornost proti »brušenju«, ki ga
na svinčnik izvaja papir. Večja poraba go¬
vori o večji mehkosti in obratno.

Oblike svinčnikov so različne, tako je naj¬
pogosteje valjasta paličica, za posebne na¬
mene poznamo še drugačne oblike, tesar¬
ski in zidarski svinčnik imata npr. pravoko¬
ten prerez, že dolgo je znan tudi tehniški
ali mehanični svinčnik, kjer je mina vstavlje¬
na v kovinsko cevčico in jo lahko po po¬
trebi s pritiskom na poseben mehanizem
pred uporabo izvlečemo in nato spet zašči¬
timo pred lomljenjem.

Že dolgo je znano tudi pisanje s črnilom
ali kako drugo obarvano tekočino. Peresa
iz bambusa in ločja so delali že v starem
Egiptu. Kot pisalo so se dolgo časa obdržala
prirezana ptičja peresa. Železna peresa, ki
jih vstavimo v leseno držalo, peresnik, so
poznali že v 18. stoletju. Najprej so bila
ročno izdelana. Problem pa je vedno pred¬
stavljala konica, ki se je hitro obrabila,
načenjale pa so jo tudi kemikalije, ki se¬
stavljajo črnilo. Odkar pa izdelujejo peresa
iz nerjavečega jekla, se jim je trajnost zelo
povečala. Pisar pa je moral kljub temu
nositi s seboj stekleničko s črnilom. Leta
1884 pa je neki Američan naredil prvo na¬
livno pero. Pni tem je črnilo spravljeno v
rezervoarju v držalu in zaradi kapilarnih sil
priteka po obrobnih kanalih do konice pe¬

resa. črnilo lahko načrpamo v rezervoar s
pomočjo dveh sistemov: z batom ali s po¬
močjo plastičnega mehurja-patrone.

Ko črnilo izteka, priteka v rezervoar zrak,
tako da je pritisk na črnilo v njem vseskozi
nespremenjen. Važen del nalivnega peresa
je še termični regulator, ki odvzema odveč¬
no črnilo, ki bi priteklo do peresa zaradi
segrevanja ali nizkega zračnega pritiska in
naredilo packo.

Nekateri pa še vedno niso bili zadovoljni
z nalivnim peresom. Motilo jih je, da je
treba pero občasno polniti s črnilom, poleg
tega pa so se peresa lomila ali pa zahtevala
brušenje.

V začetku tega stoletja sta živela na Ma¬
džarskem brata Biro, eden od njiju je bil
kipar in drugi kemik, že pred drugo sve¬
tovno vojno sta naredila prve vzorce ke¬
mičnega svinčnika. Pri tem pisalu se v ko¬
nici mine vrti kovinska kroglica, jemlje pi¬
salno maso iz cevke in jo nanaša na papir.

Ti prvi vzorci so bili dobri, problem je bila
le pisalna masa — črnilo, ki ni smelo biti
ne preredko ne pregosto. Za najprimernejša
so se izkazala mastna barvila vezana na
olein. Ko se mina iztroši je enostavno za¬
menjamo z novo, polno.

Smo našteli vsa pisala? Prav gotovo ne! Po¬
mislimo samo na čopič, ki je še posebej
priljubljen na Kitajskem in Japonskem. Pa
še flomastri in še in še bi lahko naštevali.

TIM 1 • 76|77 33

TIMOVA NALOGA

Kar ostanimo pri današnji temi, to je pri
pisalih, iin sicer pri nalivnih peresih ter ke¬
mičnih svinčnikih. Prav gotovo je, da ta
dva prepotrebna pripomočka še nista do
kraja dognana in da je tu še veliko prostora
za razmišljanje, izpopolnjevanje in novator-
stvo. Zato bo zanimivo vedeti, kaj o tem
mislite vi. Izpopolnitev teh dveh pisal je
vaša prva letošnja naloga, in upamo, da
boste prav zdaj na začetku, ko ste še spo¬
čiti in polni energije, zagotovo predlagali
kakšno zanimivo rešitev.

Poizkusite predvsem v smeri polnjenja pe¬
resa s črnilom in pritekanja črnila do ko¬
nice peresa. Isto velja tudi za kemični svin¬
čnik, čeprav menimo, da je možnosti za iz¬
boljšave tu manj. Mogoče pa se motim in
mi boste v svojih pismih dokazali nasprotno?

NAŠ RAZGOVOR

Precej dolgo že deluje raketarski klub v
Celju. Po dveh načrtih raket — upajmo, da
ne bo ostalo le pri tem, pa smo izvedeli, da
se z raketami ukvarjajo tudi na drugem
koncu naše ožje domovine. Prišli sta dve
pismi, ki sta nam jih poslala vsak posebej
brat in sestra Marija in Sandi Batistič iz
Nove Gorice.

Zanimivo je, da se je Marija odločila kar
za pravo raketo, ki bi v celoti merila 50 m.
Imenovala jo je ASPARAGUS (slika 1j.

K sliki je napisala naslednji komentar: »I.
raketno stopnjo tvorita dve 30 m visoki ra¬
keti, povezani z glavno raketo. V vsaki ra¬
keti je po en motor, ki ga poganjata tekoči
vodik in kisik. Gorivo iin oksidant sta vskla-
diščena v posebnih rezervoarjih z dvojnimi
stenami, med katerimi je vakuum. Ko go¬
rivo po ceveh priteče v električne črpalke,
ga te potisnejo v izgorevalno komoro, kjer
pomešan z oksidantom zgori. Prva stopnja
porabi dvakrat po 80 ton goriva in prav to¬
liko oksidanta. Druga stopnja je motor po¬
stavljen v spodnji del glavne rakete. Vžge
se, ko prva stopnja izgori in odpade. Druga
stopnja porabi 100 ton goriva in oksidanta.
Motor tretje stopnje pa porabi 20 ton goriva
in 20 ton oksidanta. V tretjii stopnji so tudi
krmilni giroskopii in elektronski krmilniki,
ki usmerijo raketo na že prej določeno pot.
Tu so tudi radijske naprave za popravo sme-

>1

Slika 1. Raketa ASPARAGUS: 1 —tovor-sate-

Iit, 2 —krmilni giroskop, 3 —lil. raketna stopnja,
4—elektronska krmila, 5 —radijske naprave za
popravo smeri z zemlje, 6—II. stopnja, 7—cevi
za dotok goriva, 8—I. stopnja, I.—oksidant (te¬
koči kisik), il— gorivo (tekoči vodik), lil— izgo¬
revalna komora, 4 —električne črpalke

ri z zemlje. Prav tako je v konici te stopnje
tovor — umetni satelit.« Tako Marija. Sandi
pa opisuje raketo, ki meri okoli 180 cm.
Dal ji je lepo ime VENUS (slika 2).

To je dvostopenjska raketa. Prvo stopnjo po¬
ganja tekoče, drugo pa trdno gorivo. Prva
stopnja je visoka 106 cm, poganja pa jo te¬
koče gorivo (alkohol) in oksidant — vo¬
dikov peroksid. Obojega skupaj porabi prva
stopnja 2,5 I. Med delovanjem prve stopnje
na njenem vrhu tiktaka ura, ki naredi elek¬
trični stik v trenutku, ko so zaloge tekočega
goniva izčrpane in s tem vžge drugo stop¬
njo. Pride do ločitve, izrabljena prva stopnja
pade na zemljo, druga pa nadaljuje pot.
Druga stopnja ima petmetrsko padalo, s po¬
močjo katerega se po opravljenem poletu
varno vrne na zemljo. Gorivo za pogon dru¬
ge stopnje je sestavljeno iiz žvepla in oglja
ter oksidanta kalijevega manganata. Višina
te stopnje je 70 cm. Morda je Sandi to ra¬
keto že (zdelal in preizkusil, če smo uga¬
nili, bi nam moral o tem pisati posebej,

34  TIM 1 • 76|77

saj bi na ta način njegov opis dobil veliko
večjo težo. Upamo, da se nam bo še kaj
oglasil, morda kar z načrtom za izdelavo.

Slika 2. Raketa VENUS: 1—padalo, 2—bat, ki
ščiti padalo in ga ob obratnem polnjenju izvrže,
3—trdo gorivo za izmet padala, 4—počasi go¬
reča plast, 5 —motor na trdo gorivo, 6—ura, ki
po končanem delovanju I. stopnje vžge II. stop¬
njo na trdo gorivo, 7—oksidant (vodikov perok¬
sid), 8—gorivo (čisti alkohol), 9—cevi za do¬
tok goriva, 10—črpalka, 11—izgorevalna ko¬
mora

»Tu vam pošiljam načrt, kako bi jaz naredil
zaporni mehanizem pri klavžah.« Tako se
začenja pismo Mateja Sršena iz Ljubljane
(slika 3 in slika 4).

Slika 3

Za tremi slikami, od katerih objavljamo le
dve, je le tale kratek opis: »Vrata, ki so je¬
klena, se pomikajo po vodilih gor in dol,
odvisno od tega ali olje pod batom priteka
ali odteka. Vsaka od vrat se lahko odpirajo
neodvisno druga od drugih. Črpalko vklo¬
pimo s stikalom, ki je na vrhu jezu-klavže.«
Najbolje bo, če tudi naslednje pismo, ki
govori o tem, kako bi ukrivili kovinsko cev,
objavimo dobesedno:

»Cevi sem že večkrat krivil, zato vam lahko
opišem delovni postopek. Če krivimo cev
z majhnim premerom, vstavimo vanjo cev in
jo ukrivimo. Po cevi udarjamo z gumastim
ali lesenim kladivom, če je premer cevi v
razmerju z debelino stene velik (npr.: iz¬
pušna cev mopeda), napolnimo cev z miv¬
ko, ki jo nekoliko stisnemo in nato na obeh
koncih zapremo z lesenim čepom (sl. 6 in 7).
Dalje delamo kot pri krivljenju z vzmetjo.«
Danilo Škrabi, Kristan vrh 48, 63241 Podplat

Pošte za izumiteljski kotiček proti koncu
šolskega leta in med počitnicami ni bilo
veliko, tako da je bilo težko prisoditi na¬
grado. Kljub temu pa smo se odločili, da
jo tokrat dobi Danilo, zlasti zaradi tega, ker
sloni njegov opis na praktičnih izkušnjah, to
pa nam je še posebej všeč.

TIM 1 • 76|77 35

36  TIM 1 • 76(77

male

MALE ŽELEZNICE —
ELEKTRIČNA
NAPELJAVA IN
RAZNE PODROBNOSTI

Matjaž Zupan

I. Tehnične podrobnosti

Kot lani bom tudi letos vodil rubriko za
mlade maketarje — železničarje. Za vse,
ki niso brali mojih lanskih člankov, pa naj¬
prej nekaj tehničnih osnov.

Vse male železnice niso enake. Poglejmo
si bistveno razliko. To je razmerje pomanj¬
šave. Po razmerju tudi označimo sistem.
Največkrat boste naleteli na sistem HO, ki
je pomanjšan v razmerju 1 : 87, manj pogo¬
sto pa na sistem N, v razmerju 1 : 160. Ta
dva sistema uporablja tudi naša tovarna Me-
hanotehnika. Sistem N je bolj primeren za
vse, ki Imajo malo prostora, je pa po drugi
strani zelo droben in manj pregleden. Po¬
leg teh dveh sistemov pa v tujini izdelujejo
še celo vrsto drugih, Z (1 : 220), TT (1 : 120),
I (1 : 32), O (1 : 45) in tako naprej. Za HO
sistem se dobi tudi ozkotirna industrijska
proga, ki je ravno tako v razmerju 1 : 87,
uporablja pa tračnice sistema N (označi se
s HOe).

če ste se odločili za izdelavo makete, si
najprej izberite sistem, nato pa kupite iz¬
delke proizvajalcev, ki se sestavljajo med
seboj, kajti izdelki različnih tovarn se lah¬
ko precej razlikujejo, kot boste videli v
drugem in tretjem poglavju.

Nato poiščite prostor, kjer bo stala ma¬
keta. Končno naredite načrt železniškega
omrežja in seznam potrebnih tirov in kret¬
nic in stopite v trgovino ponje, če uporab¬
ljate izdelke Mehanotehnike, boste vse po¬
trebno dobiti v Ljubljani na Tavčarjevi 5.
Ko imate vse potrebno doma, sestavite tire
in preizkusite, če se vse ujema. Nato pri¬

trdite proge z žebljički ali majhnimi vijaki
na desko.

Zdaj lahko začnete graditi pokrajino po na¬
vodilih iz lanskega letnika revije TIM. Letos
pa bom opisa) najprej električno napeljavo,
nato pa še razne podrobnosti, kot so želez¬
niške postaje, jezera, reke in podobno.

II. Mala železnica Mehanotehnike

Ker največ uporabljate izdelke tovarne Me-
hanotehnika, sem stopil v njeno trgovino.
Prodajalec mi je povedal, da pošiljajo ma¬
terial tudi s pošto, po povzetju.

Oglejmo si, kaj imajo: 10 vrst lokomotiv v
sistemu HO in nekaj v sistemu N (od 80
do 200 novih din), veliko raznih vagončkov
v obeh sistemih, transformatorje po 220 din
(vse cene so v novih dinarjih), tire raznih
dolžin — 5, 10, 15, 20, 23 centimetrov
ravne in ukrivljene, ter 90 centimetrov dolge,
ki jih lahko poljubno krivimo. Imajo tudi
kretnice, ki imajo priloženo tipkalo, tako da
električno reguliramo smer odprtja kretnice
(45 din kos). Prodajajo tudi križišče dveh
tirov, ki se križata pod pravim kotom, in
zaključni odbijač za konec slepega tira z
lučko, ki jo napajamo prek transformatorja,
stane pa 9,50 din.

Mehanotehnika izdeluje večinoma modelčke
ameriških lokomotiv in vagončkov, ena ev¬
ropskih diesel lokomotiv pa je na sliki 1
(150,00 din).

Slika 1. Diesel lokomotiva nemških železnic,
ki jo izdeluje Mehanotehnika, stane pa 150
dinarjev

lil. Tuje znamke malih železnic

Oglejmo si nekaj tujih znamk malih želez¬
nic, ki imajo žal dve napaki — drage so in
pri nas se jih ne dobi. Nekatere so upo¬
rabne tudi za maketo narejeno iz tirov Me¬
hanotehnike. Nemške znamke so: Marklin,
ki se je ne da mešati z Mehanotehniko,
Fleischmann, ki uporablja enake tračnice

TUVI 1 • 76]77 37

in enosmerno napetost od 0 do 14 voltov
(Mehanotehnika pa 0—12 V) in se ujema z
našo železnico, Trix international, ki se po¬
polnoma ujema z Mehanotehniko, in pa Trix-
express. Arnold Rapido pa je najbolj znana
znamka male železnice v sistemu N in ust¬
reza našemu sistemu N.

Avstrijski znamki sta Kleinbahn, ki ima ena¬
ke tirnice, vendar napetost 0—16 V, kar je
več kot Mehanotehnika, zato ne razvije pol¬
ne hitrosti, ter Liliput, ki je ravno tak.

V Italiji pa je najbolj znana znamka Riva-
rossi, ki ima enake tračnice in napetost
0—15 V, kar se dovolj dobro ujema.

To pa še zdaleč ni vse. Vidimo, da se Me¬
hanotehnika dovolj dobro ujema z večino
tujih znamk, zato jih lahko kombiniramo med
seboj. Paziti pa moramo na to, kakšne so
spojke za sklapijanje vagonov med seboj, te
so namreč zelo različne, Fleischmann in
Trix-express imata drugačne spojke. Markli-
novi vagončki pa imajo kovinske vagone in
osi, zaradi česar povzročajo kratek stik.

V tujini je še veliko manjših tovarn, ki
izdelujejo maloserijsko zelo natančne po¬
snetke lokomotiv, so pa astronomsko drage.

V neki tuji reviji sem zasledil lokomotivo
za 70.000 din (sedem starih milijonov!).

IV. Električna napeljava

Da spravimo lokomotivo v tek, jo moramo
priključiti na električno napetost. To pa ne
gre kar na 220 voltov, kot jih dobite na
vtičnici. Uporabiti moramo transformator, ki
napetost zniža, pri večini znamk ne presega
24 V. Večina uporablja istosmerno napetost,
zato rabimo poleg transformatorja še usmer¬
nik. Od transformatorja vodimo dve žički
do tirnic. Pri večini znamk damo na eno tir¬
nico pozitiven, na drugo pa negativen pol.
Smer vožnje lokomotive pa obrnemo tako,
da zamenjamo pola. Elektrika gre nato prek
koles lokomotive in posebnih odjemalcev
napetosti na elektromotorček, ki poganja lo¬
komotivo. Žal pa je pri tem sistemu kom¬
plicirano delati pentlje, kot jo kaže slika 2.
Pride namreč do kratkega stika, oziroma če
izoliramo progo pri kretnici, do menjave
smeri lokomotive, ki tako ne ve, kam bi
šla. Na eni strani izolacije gre namreč na¬
prej, ko pa pride čez, se ji obrne smer in

gre nazaj in tako skače sem ter tja. Obsta¬
jajo posebna stikala, ki to preprečijo, vendar
se jih pri nas ne dobi. Temu pa so se izog¬
nili pri Marklinu, kjer sta obe tračnici zem¬
lja, napetost pa pobira s posebnih zobcev na
sredi med tirnicama. Gre za izmenično na¬
petost, zato ima za menjavo smeri vsaka lo¬
komotiva vgrajen preklopnik, še ena tovarna
izdeluje progo, ki ima med tračnicama še
tretjo tračnico, to je Trix-express. Ta pa
ima na srednji tračnici zemljo, na obeh
stranskih pa pozitivno napetost. Na vsaki
tračnici je drug izvor napetosti, tako da
lahko vodimo dve lokomotivi neodvisno dru¬
go od druge.

Transformator, ki ga izdeluje Mehanotehni¬
ka, zniža napetost 220 V na 12 V, ima regu¬
lator za spreminjanje napetosti od 0 do 12 V,
usmernik in še dodaten izhod za stalno iz¬
menično napetost 12 V, ki služi za napajanje
kretnic, luči in črpalke za vodo.

Žičke prispajkamo na tračnice sami, na
spodnjo stran vsake tračnice po eno žičko.
Žičk z več jedri se pri nas ne dobi, zato
stopite po žičke v trgovino z elektromate-
rialom in kupite tanke žičke, kot se uporab¬
ljajo za telefonske napeljave.

Če imate večjo maketo, lahko posamezne
kose tračnic med seboj izolirate, kot piše
v naslednjem poglavju, in vsakega napa¬
jate s svojim transformatorjem, tako da
lahko vozite več lokomotiv hkrati po sosed¬
njih tirih neodvisno drugo od druge.

38  TIM 1 • 76|77

maketa

nosilna

deska

plošča

Slika 3. Tako pritrdimo kos vezane plošče pod
desko makete. Skozi špranjo med desko in plo¬
ščico vodimo žičke električne napeljave

Slika 4. Električna mala železnica

Žičke kretnic in lučk vodimo skozi luknjo,
ki jo zvrtamo v desko, pod maketo do sti¬
kal in tipkal, ki jih imamo na komandni mizi
poleg transformatorja. Žice vodimo v rav¬
nih linijah, ki so pravokotne ena na drugo,
tako da ne pride do zmešnjave. Pritrdimo
jih tako, da privijemo od spodaj na desko
kos vezane plošče, kot kaže slika 3. Žičke
vodimo med ploščico in desko.

Večina tujih tovarn pa izdeluje tudi modele
električnih lokomotiv. Seveda delajo tudi
električno napeljavo, ki je posnetek prave
napeljave na elektrificiranih železniških pro¬
gah. Električne lokomotive lahko napajamo
prek koles, kot parne in dieselske, ali pa
prek žic, kar nastavimo s posebnim stika¬
lom. Če jo vodimo prek žic, lahko hkrati
napajamo prek koles drugo lokomotivo z
drugim transformatorjem in tako lahko vo¬
zita po istem tiru dva vlaka neodvisno drug
od drugega. Na sliki 4 pa vidite model elek¬
trične napeljave.

V. Vezava kretnic in izključenih tirov

Oglejmo si, kako vežemo kretnice in izklju¬
čene tire. če hočemo, da nam vozi le ena
lokomotiva, imamo pa jih več, naredimo to
tako, da en del tračnic, ponavadi slepi tir
ali tir na postaji, električno izoliramo od
ostalega omrežja in ga preko stikala po¬
vežemo na transformator. Poglejmo, kako
napravimo izolacijo. Nekateri delajo tako, da
tračnico prežagajo, zadostuje, da prežagamo
eno tračnico, kajti tako je tokokrog že pre-

prežagano

U U ir Ij u

Slika 5. Tako prežagamo eno tračnico za pre¬
kinitev tokokroga. Žagamo, ko smo tir že pri¬
trdili na desko

kinjen. Paziti morate, da ostane odprtina
med tračnicama, kot kaže slika 5. Lepše pa
je, če na spoju dveh kosov tirov eno spojko
odstranimo in pustimo odprtino med koso¬
ma tračnic. Paziti moramo, da obakrat pre¬
kinemo isto tračnico. Slika 6 kaže, kako
odstranimo spojko med tračnicama. Lahko
pa poskusite tudi tako, da pri spojki med

Slika 6. Tako odstranimo spojko za prekinitev
tokokroga. Odstranimo jo, preden sestavimo tire
na maketi

tračnicama namestite kos izolacijskega ma¬
teriala, kar je lahko kos papirja, ki naj bo
nekoliko debelejši. Na izolirano tračnico
prispajkamo žičko, ki jo vodimo do stikala.
Stikalo pa povežemo na izhod 0—12 V izme¬
nične napetosti na transformatorju. Posa-

TIM 1 • 76|77 39

Slika 7, Navadna kretnica, trojna kretnica in
križišče, izdelek tovarne Marklin

Slika 8. Kretnice z dvojno krivino, navadne
kretnice in komplicirano križišče, kakršne do¬
bimo v tujini

mezne izolirane kose tirov, jaz jim pravim
kar izključeni odseki, označimo s črkami,
ki jih napišemo zraven tira in na stikalo, da
jih ne zamešamo med seboj.

napetosti, ki jo priključimo na transformator
direktno. Drugi dve žički pa vodimo na tip¬
kalo, ki ima dva vhoda. Na vsak vhod damo

Kretnice služijo za usmerjanje vlaka na že¬
leni tir. Poznamo kretnice, kjer spreminja¬
mo smer ročno, in take, ki imajo za to vgra¬
jen elektromagnet, imenujmo jih električne.
Iz kretnice vodijo tri žičke. Ena je za dovod

stikalo transformator

Slika 9. Shema vezave kretnic, lučk in iz¬
ključenih tirov na transformator. Črpalko ve¬
žemo enako kot lučko! Levi izhod transforma¬
torja daje stalno izmenično napetost 12 V, na¬
petost na desnem izhodu, ki je istosmerna, pa
reguliramo na transformatorju

40 TIM 1 • 76]77

eno žičko. Tipkalo pa ima izhod, ki ga ve¬
žemo na transformator na sosednjo luknjico
k prejšnji žički. S pritiskom na eno ali dru¬
go tipko odpremo tokokrog tako, da elektro¬
magnet premakne kretnico enkrat v eno,
drugič pa v- drugo smer. V tujini se dobi
tudi električno križišče, pa trojna kretnica,
kot jo kaže slika 7, in še bolj komplicirane
sestave, kakršna je tudi na sliki 8.

Poglejmo še razliko med stikalom in tipka¬
lom. Stikalo služi za prižiganje in ugašanje
lučk, izklapljanje elektrike na izključenih ti¬
rih in podobno. Pri stikalu teče električni
tok ves čas, dokler je en gumb pritisnjen,
ne teče pa, kadar je pritisnjen drug gumb.
Tipkalo pa služi za premikanje smeri odprtja
kretnice. Dokler držimo prst pritisnjen na
eno tipko, teče električni tok tako, da elek¬
tromagnet v kretnici spremeni smer, ko pa
ga spustimo, tok ne teče več. Ko pritisnemo
drugo tipko, pa elektromagnet obrne kret¬
nico v drugo smer. Nikakor ne smemo držati
tipke predolgo ali pa celo priključiti kretni¬
ce na stikalo, ker jo prežgemo, nakar ne
deluje več.

V trgovinah imajo stikala in tipkala, pri
Mehanotehniki so oboja po 8,70 din, so pa
dvojna, torej za dve kretnici ali dve lučki.
Razlikujejo se po barvi. Tipkalo za kretnice
je sivo, stikalo pa je rdeče. Oboja imajo na
eni strani vtičnico, na drugi pa vtikač, tako
da jih lahko staknemo skupaj več, zato na¬
peljemo na transformator le eno žičko.

Na sliki 9 pa vidimo, kako vežemo kret¬
nice, lučke in izključene tire. Na transfor¬
matorju sta označena dva izhoda. Eden je
za izmenični tok 12 V. nanj priključimo kret¬
nice in lučke, drugi pa za regulacijo napeto¬
sti od 0 do 12 V za pogon lokomotiv, na
katerega pridejo glavni priključek in izklop¬
ljeni tiri.

Kupimo pa lahko tudi signale, imajo jih
tudi pri Mehanotehniki. Nekateri imajo do¬
dan preklopnik, ki sam izklaplja tir, kadar
je signal zaprt. Signale vežemo prek stikala,
bolj podrobno vezavo pa si oglejte pri vsa¬
kem signalu posebej na priloženem navo¬
dilu, ker se med seboj precej razlikujejo.

Kot sem že na začetku omenil, sem bil v
trgovini Mehanotehnike. Našel sem še ne¬
kaj zanimivosti, ki vam bi jih rad opisal.

če se še spomnite, sem v lanski dvojni
številki TIMa, 9/10, pisal, da se v tujini
dobijo tramvaji, ki zares vozijo po ulicah.
No, sedaj jih imajo tudi pri nas. Stanejo pa
okoli 100 din enojni in okoli 150 din taki s
priklopnikom. Uporabljajo tračnice Mehano-
tehnikinega sistema HO, prav tako tudi vso
ostalo električno napeljavo. Če jih boste
uporabili na maketi, morate na mestnih
ulicah pragove pri tračnicah prekriti s sivim
papirjem oziroma kartonom, ker na cestah
ni lesenih pragov.

če želite imeti vas v ozadju makete, upo¬
rabite vas sistema N. Ker so hiše manjše,
bodo naredile vtis večje oddaljenosti. Ima¬
jo vas s štirimi hišami in cerkvico v kom¬
pletu po 208 din, kar je mnogo ceneje od
posameznih hiš.

Lahko pa železnico kombinirate z avtocesto,
z avtomobili, ki zares delujejo. Trenutno, to
pišem poleti, imajo zalogo kompletov, do¬
datnih cest, transformatorjev, ročnih regu¬
latorjev hitrosti, ograjic in sponk, žal ni¬
majo dodatnih avtomobilčkov.

še nasvet za vse, ki nimate lepila za pla¬
stiko. V Astri v Ljubljani na Titovi imajo
lepilo PANG po 6 din tubica, ki je zelo pri¬
merno za vse modele iz polistirola.

Prihodnjič pa bomo naprej odkrivali skriv¬
nosti malih železnic, med drugim si moramo
ogledati še reke in jezera, železniške po¬
staje in tovarne.

Slika 10. Za konec pa še slika, na kateri vidite,
kako majhna je lokomotiva, pomanjšana v raz¬
merju 1 : 220 (sistem Z), ki tudi deluje. Dolga
je 45 milimetrov

TIM 1 • 76|77 41

HIŠA, KI JO
OGREVA SONCE

Prevedla Anica Cedilnik

Tradicionalna goriva, ki so nastajala milijone
let, niso neizčrpna, zato njihova vrednost
nenehno narašča. Prav slednje je vzrok inve¬
sticijskim vlaganjem v izrabo sončne ener¬
gije. To pa seveda ne pomeni, da bo ta si¬
stem ogrevanja nadvladal dosedanje običaj¬
ne sisteme ogrevanja, saj je sicer sončna
energija zastonj, ne pa tudi oprema in na¬
prave, ki to energijo akumulirajo.

Celo vrsto takšnih sistemov so že praktič¬
no preizkusili. Eden izmed njih izkorišča
pare kot produkt sončne energije in tako

ogreva ah ohlaja zrak v hiši ali pa proiz¬
vaja električni tok. Izračunali so, da bi črpal¬
ka, ki pri tem igra pomembno vlogo, mogla
glede na podnebje izkoristiti približno 60 do
80 odstotkov sončne energije.

Iz vodnega zbiralca se v poletnem ohlajevai-
nem ciklu (slika 1) črpa hladna voda v zbi¬
ralce sončne energije na strehi. Ko se voda
segreje, nadaljuje pot k zgornjemu delu
akumulacijskega zbiralca toplote. V tem zbi¬
ralcu je izolacijska pregrada, ki se dviga
oziroma spušča glede na stanje mrzle in
tople vode v njem.

S sončno energijo segreta voda izhlapeva
freon 12 (ali podobno prekapnino) tedaj, ko
se spremeni temperatura. Pare freona pre¬
hajajo skozi ekspander (razširjeno odprtino)
v črpalko. Ko poženejo lopatice v njej, se
pare izgubijo in tlak pade. Pare iz ekspan-
derja (energetski ciklus) se nato spojijo ozi-

42 TUVI 1 • 76j77

Slika 1. Hlajenje: 1 — zbiralci sončne energije,
2 — zunanja cevasta spirala, 3 — notranja
cevasta spirala, 4 — redukcijski ventil, 5 —
črpalka, G — toplotna črpalka, 7 — uravnalnik
temperature, 8 — akumulacijski zbiralnik toplo¬
te, 9 — bojler

Slika 4. Prerez zbiralca sončne energije: 1 —
kaljeno steklo (Herculite), 2 — zračna vrzel,
3 — glinen absorber sončne energije, 4 — izo¬
lacija iz steklenih vlaken, 5 — pocinkana povr¬
šina izolacije

roma premešajo s paro iz kompresorja (oh-
lajevalni ciklus) in skupno prehajajo skozi
zunanjo cevasto spiralo, kjer se konden¬
zirajo. Del kondenziranih par se od tod vrne
v uravnalnik temperature, kjer se ponovi
energetsko-ogrevalni ciklus, drugi del pa
prehaja prek redukcijskega ventila v notra¬
njo cevasto spiralo, kjer kondenzat zaradi
toplega zraka v hiši znova izpareva freon,
ki se spet vrača v ekspander. Ves ciklus se
seveda ponavlja.

Pozimi (slika 2) deluje celoten aparat na
enak način, le v obrnjenem vrstnem redu.
V uravnalniku temperature pogreta voda iz
strešnih zbiralcev spet izpareva freon, pare,
ki poganjajo lopatice kompresorja s tem, da

Slika 2. Ogrevanje

Slika 3. Črpalka: 1 — vrtljive lopatice, 2 —
vrtljivi zgornji del lopatic, 3 — generator na
vretenu črpalke, 4 — kompresor, 5 — ekspan¬
der

prehajajo skozi ekspander rotirajoče črpalke.
Vlogi notranje in zunanje cevaste spirale
pa sta tokrat zamenjani. Pare freona, ki pri¬
hajajo iz rotirajoče črpalke, pomešane s pa¬
rami, ki prihajajo iz kompresorja, sedaj od¬
tekajo v cevasto spiralo znotraj hiše, kjer
roma toploto, ki se pri tem sprošča, se
zrak v hiši ogreje. Utekočinjeni freon se
spet črpa delno v uravnalnik temperature,
delno pa preko redukcijskega ventila v zu¬
nanjo cevasto spiralo, kjer zaradi znižanega
tlaka in spremembe temperature tekočina
znova izpareva. Pare freona prehajajo nato
v kompresor, kjer se zbirajo za nadaljnji
kurilni ciklus.

Toplotna rotirajoča črpalka (slika 3) je skon¬
struirana tako, da se pare freona premešajo
na skupnem vretenu kompresorjevih lopatic
(hlajenje in ogrevanje) in ekspanderjevih
lopatic (energetski ciklus). Ekspander, ki ga

TIM 1 • 76|77 43

poganja sončna energija, hkrati poganja še
kompresor, če je sončna energija šibka,
deluje naprava kot motor, pri večji toplotni
energiji pa kot generator. Lopatice so skon¬
struirane tako, da je koeficient trenja iz¬
redno majhen (0,003). Naprave tudi ni po¬
trebno mazati. Oba cikla, toplotni in ohlaje-
valni, je bilo mogoče združiti v eni sami
napravi prav zato, ker ekspander in kompre¬
sor poganja ista kapnina (npr. freon). Na
ta način je bila konstrukcija sistema ogre¬
vanja že v temelju poenostavljena.

Obstaja še vrsta drugačnih sistemov sonč¬
nega ogrevanja, vsem pa so skupni zbiralci
sončne energije. Toplotno energijo, ki jo
le-ti vsrkavajo, lahko prenašata v notranjost
kapnina (najpogosteje voda) ali plin (zrak).
Oba načina imata svoje dobre lin slabe stra¬
ni. Zbiralci kapninskega tipa so ugodnejši,
ker je koeficient prenosa toplote med kap-
nino in absorpcijsko površino velikokrat
večji kot je med zrakom in absorpcijsko
površino. To pomeni, da je površina zbiralca
lahko pri prvem načinu manjša in s tem
celotna naprava dosti cenejša. Da bi voda
v zbiralnikih ne zmrznila in uničila napravo,
ji je potrebno dodati etilenglikol in sredstvo
proti rji. Kapnino, ogreto s sončno energijo,
je mogoče uporabiti ne le za ogrevanje
prostorov, ampak tudi za ogrevanje vode v
gospodinjstvu, za ogrevanje bazenov in za
vse vrste hlajenja.

Veliki stroški so s cevmi zbiralca na strehi,
ki pa jih mislijo v bodoče nadomestiti s
kanalčki iiz steklenih vlaken, kar bi bilo
ceneje.

Absorpcijsko površino zbiralca sončne ener¬
gije predstavlja valjani aluminij, bakrene
plošče ali kaljeno steklo. Novejše konstruk¬
cije lahko celo popolnoma nadomeste obi¬
čajno streho.

»Sončne hiše« niso utopija, saj so že na¬
prodaj. Cena takšne hiše je približno od 30
do 50 tisoč dolarjev. Od leta 1957 ogreva
svoj dom s sončno energijo eden izmed
začetnikov s tega področja, George Lof. V
New Yorku bo kmalu zgrajen nebotičnik,
na strehi katerega bodo zbiralci sončne
energije, ki bo rabila za klimatizacijo
okolice.

Ogrevanje s sončno energijo je privlačno tu¬
di z gledišča onesnaževanja okolja, saj ta
sistem ne proizvaja nikakršnih škodljivih
stranskih produktov.

timova

fantastika

Isaac Asimov

KAKO JE MORALO
BITI ZABAVNO

Prevedel Božidar Grabnar

To je Marjetka tisti večer celo zapisala v
svoj dnevnik. Na strani datirani 17. julij 2155
je stalo: Danes je Tomaž našel pravo knjigo!
Knjiga je bila zelo stara. Marjetkin dedek
ji je nekoč pripovedoval, kako mu je njegov
dedek, ko je bil še čisto majhen, pripove¬
doval, da je bil čas, ko so bile vse knjige
tiskane na papirju.

Obračala sta porumenele, zmečkane liste.
Tako zabavno je bilo brati besede, ki so
mirovale, namesto, da bi se premikale, kot
bi bilo edino prav — na zaslonu, saj veste.
In če sta se vrnila na prejšnjo stran, so bile
na njej še vedno tiste besede kot prej,
ko sta jih prebrala prvič.

»Joj,« je vzkliknil Tomaž, »kakšna zaprav¬
ljivost! Ko takole knjigo prebereš, jo najbrž
vržeš kar stran, se mi zdi. Na našem tele¬
vizijskem ekranu pa mora biti milijon knjig
in še je prostora za mnogo več. Tega že ne
bi vrgel vstran.«

»Na mojem prav tako,« je rekla Marjetka.
Bilo ji je enajst let in še ni prebrala toliko
knjig kot Tomaž, ki jih je imel trinajst.
Vprašala ga je: »Kje si jo našel?«

»Doma,« je odgovoril, ne da bi se ozrl,
ker je pravkar vneto bral, »na podstrešju.«
»In o čem piše?«

»O šoli.«

Marjetka se je namrdnila, »šoli? Le kaj naj
bi pisalo o šoli? Ne maram je.« Marjetka
nikoli ni marala šole, zdaj pa jo je sovražila
bolj kot kdajkoli. Mehanični učitelj ji je
zastavljal test za testom iz zemljepisa, ona
pa jih je reševala vse slabše in slabše,
dokler ni njena mama žalostno zmajala z
glavo in poslala po inšpektorja.

44 TIM 1 • 76|77

Bil je majhen okrogel in rdečeličen mo-
žiček s polno torbo orodja, merilnikov in žic.
Nasmehnil se ji je, ji dal jabolko, nato pa
razdrl učitelja na kose. Marjetka je upala,
da ga ne bo znal več sestaviti, toda prav
dobro je vedel kako. V eni uri ali kaj takega
je bil učitelj že spet nared, velik, črn in grd,
s širokim zaslonom, na katerem so bile
spet vse lekcije in vsa vprašanja. Pa to še
ni bilo tako slabo. Najbolj jii je bil odvraten
tisti del, v katerem so bile reže. Vanje je
morala potiskati liste z domačimi nalogami
in testi. Tii so bili napisani s posebno luk¬
njičasto pisavo, ki so jo naučili, ko je bila
stara šest let. Učitelj je vedno bliskovito
izračunal oceno.

Ko je bil inšpektor gotov, se je nasmehnil
in jo pobožal po laseh.

Dejal je mami: »Nii njena krivda, gospa
Jones. Mislim, da je zemljepisni del neko¬
liko prehiteval. To se včasih zgodi. Narav¬
nal sem ga na starost nekaj nad deset let.
V resnici je nivo njenega znanja čisto zado¬
voljiv.« In še enkrat je potrepljal Marjetko
po glavi. Bila je razočarana. Upala je že,
da bodo odpeljali učitelja za zmeraj. Nekoč
so odpeljali Tomaževega za cel mesec, ker
je zgodovinski del popolnoma odpovedal.
Zato je rekla Tomažu: »Zakaj bi kdorkoli ho¬
tel pisati o šoli?« Tomaž jo je pogledal
zelo zviška: »Zato, ker to ni šola naše vrste,
trapa. To je šola stare sorte, taka, kot so jo
imeli pred sto in sto leti.« Domišljavo je
še dodal, izgovarjajoč skrbno vsako besedo:
»Pred stoletji.«

TIM 1 • 76|77 45

Marjetka je bila užaljena: »Dobro, pač ne
vem kakšno šolo so imeli takrat:« Nekaj
časa je brala knjigo prek njegovih ramen,
potem pa dodala. »Kakorkoli že, imeli so
učitelja.«

»Seveda so imeli učitelja, toda to ni bil
pravi učitelj. Bil je človek.«

»Človek? Kako naj bi človek učil?«

»Tako pač, da je pripovedoval deklicam in
dečkom stvari, jim dajal domače naloge in
jim zastavljal vprašanja.«

»Človek ni dovolj pameten za kaj takega.«
»Pa je. Moj oče ve prav toliko kot učitelj.«
»Ni res. Nihče ne more vedeti toliko kot
učitelj.«

»Skoraj prav toliko ve, ti pravim.«

Marjetka ni hotela več razpravljati o tem.
Rekla je: »Tujega človeka že ne bi marala
v hiši, da bi me poučeval.«

Tomaž je planil v smeh: »Ti pa res ne veš
veliko, kaj? Učitelji niso učili po hišah. Za
to so imeli posebno poslopje in vsi otroci
so hodili tja.«

»In vsi otroci so se učili iste stvari?«
»Seveda, če so bili istih let.«

»Toda moja mati pravi, da mora biti učitelj
prilagojen vsakemu otroku posebej in da je
treba vsakega otroka poučevati drugače.«
»Pa vseeno takrat niso učiti tako kot danes.
Če ti to ni všeč, ti ni treba brati knjige.«
»Saj nisem rekla, da mi ni všeč,« je rekla
Marjetka hitro. Želela si je brati o teh ne¬
navadnih šolah.

o O o

Nista še prišla do polovice, ko je že pokli¬
cala Marjetkina mati: »Marjetka, šola!«

Marjetka je dvignila pogled. »Ne še, mama.«
»Takoj!« je rekla gospa Jones. »In najbrž
je čas že tudi za Tomaža.« Marjetka ga je
vprašala: »Bom po šoli lahko spet brala
knjigo?«

»Mogoče,« je Tomaž brezbrižno odvrnil. Od¬
šel je žvižgajoč, s staro, prašno knjigo pod
pazduho.

Marjetka je odšla v svojo šolsko sobo, ki
je bila tik njene spalnice. Mehanični učitelj
je bil že vklopljen in je čakal nanjo. Vedno
se je vključil ob istem času, vsak dan ra¬
zen sobote in nedelje, zakaj njena mati je
bila prepričana, da se majhne deklice bolje
uče, če imajo učne ure vsak dan ob isti
uri.

Ekran je bil osvetljen in na njem je pi¬
salo: — Matematična naloga za danes —
seštevanje pravilnih ulomkov. Prosim, vsta¬
vite včerajšnjo domačo nalogo v ustrezno
režo. —

Marjetka je z vzdihom ubogala. Razmišljala
je o šolah, ko je bil dedek njenega dedka
še otrok. Vsi otroci iz soseščine so hoditi
tja, smejali so se in razgrajali po šolskem
dvorišču. Skupaj so sedeli v šolskih klopeh,
skupaj hodili domov po šoli. Učili so se
iste reči, pomagali so si med seboj pri do¬
mačih nalogah in se o njih pogovarjali.
In učitelji so bili ljudje ...

Mehanični učitelj je pravkar zapisal na za¬
slon: če seštejemo ulomka 1/2 in 1/4...
Marjetka pa je razmišljala o tem, kako so
v starih časih otroci radi hodili v šolo. O
tem, kako je moralo biti to zabavno.

46  TIM 1 • 76|77

zanke
in uganke

f*

KRIŽANKA

VODORAVNO: 1. planet, na katerem živi¬
mo, Zemlja, 5. zvok, ki ga dela človek z
govorilnimi organi, 9. svojeglavost, 10. ve¬
čanje obsega, 11. nasičeni alifatični oglji¬
kov vodik, 13. kratica za »košarkarski klub«,
15. halogeni kemični element (J), 16. ke¬
mični znak za telur, 17. geometrijski pojem,
19. najvišji del krivulje, 20. žleb različnega
prereza, utor, 22. plaha gozdna žival, 23.
sol ocetne kisline, 25. srebrno bela kovina,
ki jo pridobivajo iz cinkovih rud (Cd), 27.
ovalni krožnik, 29. reka v jugovzhodni Si¬
biriji, ki z Ingodo tvori šilko (950 km), 31.
mlečni izdelek, 33. oče, 34. kemični znak za
mendelevij, 35. sukanec. 37. vrhunski šport¬
nik, 38. za življenje nujno potreben plin,
40. živec, 42. samostojen nastop, 44. razšir¬
jeno motorno vozilo, 45. žabja okončina.

NAVPIČNO: 1. krhka prozorna snov za okna,
2. avtomobilska oznaka Vranja, 3. žensko
ime, 4. odličen sovjetski šahovski velemoj¬
ster (Mihail), 5. utrjeno bivališče srednje¬
veških fevdalcev, 6. industrijska rastlina,
7. začetnici ameriškega vesoljca Allana
Sheparda, 8. gornji del stavbe, 12. del ce¬
lote, 14. splet las, 16. rastlinska bodica, 18.
igralec, ki kocka, 19. z vrtanjem izdelan pre¬
hod skozi zemeljsko površje za iskanje rud¬
nin ali nafte, 21. znano športno moštvo iz
Madrida, 22. ime slovenskega dirigenta Hu¬
bada, 24. kratica za »telovadno društvo«,
26. slovenska narodna jed iz kuhanega fižo¬
la in kislega zelja, 27. osmi del, 28. eden
od čutov, 30. naval, napad, 32. ocet, 35.
gladina, raven, 36. tiskanje, 38. žival, ki
živi v rovih pod zemljo, 39. pevski zbor, 41.
oznaka za »elektronski volt«, 43. kemični
znak za lantan.

SKRITA MISEL

PAV, TOMOS, BILO, NAMA, PRIPOR, AVA,
IVER, OSEL, JEK, VESA, JOD, SVAK, RATO,
TAKT, BRAT, KOGAN, KUPE, SIMO, INTKA,
KARAT, KROG, KAP, RODAN, MOČ.

V vsaki gornji besedi prečrtaj po eno črko,
ostale pa beri po vrsti in prebral boš hu¬
domušno misel o najbolj razširjenem mo¬
tornem vozilu.

REBUS

arrm^K

KEMIČNI ZNAKI

NIKELJ + KALIJ + KISIK + LANTAN = ?
TELUR + ŽVEPLO + LANTAN = ?

Imena kemičnih elementov nadomesti z nji¬
hovimi kemičnimi znaki in dobil boš ime
in priimek slavnega jugoslovanskega izumi¬
telja. 10. julija 1976 je preteklo 120 let od
njegovega rojstva.

TIM 1 • 76|77 47

KOCKE

Po eno telo iz prvega stolpca (kjer so ozna¬
čeni s številkami) in po eno iz drugega
stolpca (označeni so s črkami) združi v
kocko. Na ta način boš dobil pet kock. Ka¬
teri pari (številk in črk) spadajo skupaj?

UGANKA

Kadar hitiš,
si jo želiš,
ko ti je lepo,
napodil bi jo.

REBUS

ZNANSTVENIKI

ŽUŽELKE ..

PSI .

PTIČI .

GOVOR .’.

OKO .

LEDENIKI ...

ORNITOLOG — ENTOMOLOG — LOGOPED
— KINOLOG — GLACIOLOG — OKULIST

K vsaki besedi na levi pripiši na pikčasto
črto znanstvenika, ki se ukvarja s tem po¬
dročjem. Znanstveniki so navedeni zgoraj.

Primer: VREME — METEOROLOG.

Če boš znanstvenike pravilno razporedil
bodo dale njihove začetnice — brane nav¬
pično — znanstvenika, ki raziskuje, kako
žive živa bitja in njihovo razmerje do
okolja.

Samo vodoravno: 1. spretnost, izurjenost,
2. rastlina, ki »speče«, 3. praznina, v kate¬
ri zaznamo tvarne predmete, 4. trojna vrsta.

Ob pravilni rešitvi boš na poljih s krogci
prebral ime pasivnega elektronskega ele¬
menta, na poljih med debelejšima navpični¬
cama pa ime krmiljenega polvodniškega
ventila z usmerjevalnimi lastnostmi.

REŠITEV IZ LANSKE 9., 10. ŠTEVILKE

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno:
elementi za (elektroniko), namestitev, era, Ist,
rama, lar, LO, LL, esei, Indija, KT, es, Barjan,
tlačani, Nana, riba, ost, ona, OG, rum, NS, vla¬
dika, itrij, oko, Sm, Kveder, ruta, ona, eta, pik,
Ibar, Oka, števec, grad, baterija, La, mer, Ted,
OM.

NAGRAJENCI IZ 9., 10. ŠTEVILKE

1. Zoran Bezlaj, Na otoku 8, 61000 Celje

2. Orlando Mekiš, Prekomorskih brigad 3,
66310 Izola

3. Franci Ahčin, 61315 Velike Lašče

48 TIM 1 • 76|77

| Q nagradna slikovna križanka

Fred a. Geoffrey Hoyle:
PETI PLANET, NOVELE

419 str. vez. 60,00 din

Zanimivo branje za mladino in odrasle. Naročite pri
Tehniški založbi Slovenije znanstveno fantastiko.
Naročniki TIMa imajo polec/ ugodnosti plačevanja na ob¬
roke še 20  % popust za vsako knjigo. Najmanjši obrok
je 50 din mesečno.