LES wood 50 (1998) 6 Znanje za prakso 7 77 ZNANJE za prakso Ostrenje kro`nih `aginih listov s karbidnimi trdinami (vidia) 1. Uvod V predhodnem ~lanku (LES 11/1997, str. 340) sem podal podatke o pripravi `aginih listov oziroma o operacijah pri vzdr`evanju, ki so predhodnica ostrenju. Navedel sem vrsto pomanjkljivosti, ki sem jih zaznal v dolgoletni praksi, ter predloge za njihovo odstranitev. Tudi pri ostrenju kro`-nih `aginih listov s karbidnimi trdinami se pojavlja cela vrsta nepravilnosti, ki sem jih prav tako ugotovil pri dolgoletnem delu in ki jih ho~em predstaviti v tem ~lanku. Vse navedene napake prepre~ujejo optimalno izkoriš~anje `agi-nih listov, oziroma doprinesejo k pove~evanju obrabe, kar se ka`e v pove~anju stroškov. Poskušal bom predstaviti optimalne pogoje za ostrenje kro`nih `aginih listov, ki omo-go~ajo njihovo pravilno ostrenje. Do ve~ine napak pride zaradi pomanjkanja ali iztrošenosti opreme, glavni vzrok pa je nepoznavanje, oziroma nezadostno poznavanje problema ostrenja kro`nih `aginih listov kot tudi njihove uporabe. 2. Ostrenje kro`nih `aginih listov s karbidno trdino Da bi la`je razumeli optimalno tehnologijo ostrenja, je potrebno najprej pojasniti nekatere pojave, ki jih sre~amo pri delu. Med te spada predvsem otopitev vrha ostrine ter konstrukcija kro`nega `aginega lista s karbidno trdino, predvsem dolo~eni parametri ploš~ic iz karbidne trdine. Vrh zoba kro`nega `aginega lista s karbidno trdino se v postopku otopitve postopoma izrablja in zaradi tega menja svojo obliko. Zašiljeni (ostri) vrh glavne ostrine s postopnim napredovanjem obrabe pridobiva otopljeno obliko. Pri tem je potrebno posebno poudariti, da se vrh ostrine ne obrablja enakomerno. Mnogo bolj se obrablja na hrbtni kot na prsni strani. V skladu s tem se oblikuje `e prej omenjeno zaobljenje vrha ostrine (slika 1). Na sliki 2 so she-matsko prikazani sloji materiala, ki bi se pri postopku ostrenja morali odstraniti, da bi vrh zoba ponovno dobil za `aganje potrebno ostrino. Zelo lahko opazimo, da bi pri ostrenju s prsne strani zoba morali odstraniti precej ve~ materiala kot v primeru, da zob ostrimo s hrbtne (proste, zadnje) strani. Slika 2. Shematski prikaz slojev materiala, ki bi jih morali odbrusiti pri ostrenju kro`nih `aginih listov s karbidno trdino. A. Pri ostrenju s prsne strani zoba; B. Pri ostrenju s hrbtne strani zoba Legenda: Slika 1. Otopeli vrh ostrine kro`nega `aginega lista s karbidno trdino PP - prednja ali prsna površina SP - prosta površina ploš~ice iz karbidne trdine SPT - prosta površina telesa `aginega lista TP - telo `aginega lista b - debelina `aginega lista (širina reza) (mm) b1 - debelina telesa `aginega lista (mm) g - prednji ali prsni kot (°) a - prosti kot ploš~ice iz karbidne trdine (°) a1 - prosti kot telesa `aginega lista (°) c - bo~ni prostor novega `aginega lista (mm) c1 - bo~ni prostor izrabljenega `aginega lista (mm) c2 - zmanjšanje bo~nega prostora c2 = c - c1 A - obraba vrha konice na prosti površini (mm) B - obraba vrha konice na prednji površini (mm) LES wood 50 (1998) 6 Znanje za prakso 178 Hrbtna površina ~ JL •i f Bočna površina ------rrr^------- X 8e5rta površina Slika 3. Tangencialni in radialni bočni prosti kot pri krožnih žaginih listih s karbidno trdino-prostor Kot sem že prej navedel, je pri ostrenju krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami zelo važna konstrukcija ploščic. Vsaka ploščica karbidne trdine se zoži od glavne ostrine (to je vrha ploščice) v tangencialni in radialni smeri, to je po višini in debelini. Tako ločimo pri teh žaginih listih radialni bočni prosti kot Ar in tangencialni bočni prosti kot A,. Radialni bočni prosti kot Ar znaša običajno 1 °, medtem ko je tangencialni bočni prosti kot nekoliko večji in znaša At = 3 ° (slika 3). Na osnovi tega 'na bočnih stranicah karbidnih ploščic obstaja bočni prostor, ki pomeni razmik med vrhom zoba, ki sodeluje v procesu žaganja, in telesom žaginega lista (c na sliki 3). Pri proizvodnji žaginih listov stremimo za tem, da je ta bočni prostor optimalen, tako da žagin list žaga brez bočnega trenja. Zelo važno je, da se ta prostor pri ostrenju obdrži do te mere, da žagin list nemoteno žaga brez trenja. Sedaj bom prešel na postopek ostrenja krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami. Priporočamo da se krožni žagini listi s karbidnimi trdinami po možnosti ostrijo na avtomatskih ostrilnih strojih, ker tako dosežemo najboljše rezultate. Žagine liste lahko dobro ostrimo tudi na malih ostrilnih strojih s ročnim pomikom, vendar le, če ukrepamo skrajno oprezno in se dosledno držimo optimalne tehnologije. Najpomembneje je, da je ostrilni stroj dovolj tog, to je, da dela brez kakršnih koli vibracij brusne plošče ali orodja, ki ga ostrimo. Ne bom se zadrževal pri opisovanju različnih tipov ostrilnih strojev in njihovega dela, ker bi to zahtevalo preveč prostora. Zadržal se bom samo pri detajlih, ki bistveno vplivajo na optimalno delo in na doseganje optimalnih rezultatov pri ostrenju. Za ostrenje krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami priporočajo diamantne brusne plošče. Uporabljamo lahko tudi silicij-karbidne brusne plošče, vendar se te uporabljajo le za grobo ostrenje oziroma odstranjevanje delov poškodovanih ploščic, ker z njimi v nobenem primeru ne moremo doseči zahte- vane in zadovoljive kvalitete. Diamantne brusne plošče, ki jih priporočajo za ostrenje krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami, imajo naslednje karakteristike (preglednica 1). Preglednica 1. Karakteristike diamantnih brusnih plošč ; Velikost zrna Koncentracijo Vezivo Namen uporabe D-126 D-46 D-64 D-54 C-l 00 Organsko Grobo ostrenje ali odstranjevanje večje količine materiala C-75 Organsko Fino ali končno ostrenje Pri mokrem ostrenju priporočajo brusne plošče s kovinskim vezivom. Podatki v preglednici so po evropskem FEPA standardu. Kot sem že prej omenil, se za ostrenje krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami lahko uporabljajo tudi silicij karbidne brusne plošče, vendar samo za grobo obdelavo oz. ostrenje. Te brusne ološče imajo naslednje karakteristike (preglednica 2): Preglednica 2. Karakteristike silicij karbidnih brusnih plošč i Velikost zrn Trdota Struktura Namen 46 40-80 J 5 5-7 Keramično Keramično Grobo ostrenje Fino ostrenje SP SPT OP/ PP Slika 4. Optimalno ostrenje krožnih žaginih listov s karbidno trdino YES wood 50(1998) 6 Znanje za prakso J 179 Ha slikah 5 in 6 so prikazani ostanki popolnoma izrabljenih ploščic iz karbidne trdine. Ostrenje s strani hrbtne ploskve zagotavlja vzdrževanje bočnih prostorov ("c" na sliki 4) v Sliki 5. Ostanki ploščic iz karbidne trdine pri popolni izrabi žaginega lista Kot sem že prej navedel, za ostrenje priporočajo avtomatske ostrilne stroje, po možnosti z mokrim ostrenjem. Žagine liste lahko ostrimo tudi na strojih z ročnim pomikom orodja, vendar je pri teh treba ostrenju posvetiti mnogo več pazljivosti, delavci pa morajo biti mnogo bolje strokovno usposobljeni in vešči takega dela. Pri ostrenju karbidnih trdin priporočajo mokro ostrenje, ker z njim dosežemo bolj fino površino. Po drugi strani pa obstaja pri suhem ostrenju nevarnost povišanja temperature, kar lahko povzroči mikrorazpoke na robu ostrine. Princip izrabe vrha konice, oziroma princip otopitve, diktira optimalno tehnologijo ostrenja krožnih žaginih listov s karbidno trdino. Iz tega razloga priporočajo ostrenje krožnih žaginih listov s karbidno trdino s strani hrbtne ploskve ter prsne ploskve v razmerju 4 :■ 1 do 5 : 1. To pomeni, da po vsakih 4 do 5 prehodov brusne plošče s strani hrbtne ploskve ostrimo enkrat s strani sprednje ali prsne ploskve (slika 4). Slika 7. Ostanki ploščic iz karbidne trdine pri popolni izrabi zaradi ostrenja s prsne strani optimalnem območju ter tako omogoča nemoteno žaganje (žaganje brez večjega trenja lista ob material, ki ga razžagu-jemo). Priporočeni način ostrenja neobhodno zahteva brušenje hrbtne površine zob telesa žaginega lista, da bi se ustvaril prostor za prehod diamantne brusne plošče, ki v nobenem primeru ne sme priti v kontakt z materialom, iz katerega je žagin list. Da bi popolnoma odstranili nevarnost kontakta diamantne plošče z nosilnim telesom žaginega lista predvidevamo ostrenje hrbtnega dela telesa žaginega lista pod kotom oCj, ki je za nekaj stopinj večji od kota hrbtne ploskve ploščice iz karbidne trdine (slika 4). Za ostrenje hrbtne površine telesa žaginega lista priporočajo brusno ploščo iz plemenitega korunda zrnatosti od 54 do 80, trdote K-M (ista brusna plošča se uporablja za ostrenje običajnih krožnih žaginih listov). Za ostrenje hrbtne površine zoba žaginega lista priporočajo uporabo univerzalnih ostrilnih strojev za orodja z uporabo posebnih dodatkov. Glede na priporočeni optimalni postopek ostrenja krožnih žaginih listov s karbidnimi trdinami je obvezna obdelava Slika 6. Ostrenje krožnih žaginih listov s karbidno trdino s prednje ali prsne strani Slika 8. Nesnaga, ki se nabere na krožnem žaginem listu neposredno za ploščico iz karbidne trdine pri ostrenju s prednje strani LES wood 50 (1998) 6 Znanje za prakso 180 hrbtne površine zoba nosilnega telesa `aginega lista. Za to ostrilci v glavnem ostrijo `agine liste na strani prednje ali prsne površine. S tem se izognejo te`avni obdelavi oziroma brušenju hrbtne površine zob. Pri tem postopku ostrenja prednje ali prsne ploskve je dovolj, da brusno ploš~o postavimo pod parametre prsnega kota tako, da se `agin list ostri brez te`av (slika 6). To se zdi zelo enostavno, vendar je treba upoštevati tudi negativne strani, ki se pri tem pojavljajo. Na sliki 7 so prikazani ostanki poponoma iztro-šenih ploš~ic iz karbidnih trdin. Negativne strani ostrenja Slika 9 Razmerje parametrov ploš~ice iz karbidne trdine Slika 10 in 11. Zmanjšanje sprednjega kota pri kro`nih `aginih listih s karbidno trdino ploš~ice iz karbidnih trdin s prsne strani so naslednje: 1. V prvi vrsti, odvisno od na~ina otopitve vrha zoba, je pri ostrenju s prsne strani potrebno odbrusiti veliko debelejši sloj materiala, da ponovno dose`emo za delo primerno ostrino, kot je to potrebno pri ostrenju v kombinaciji s strani hrbtne in prsne ploskve (slika 2). 2. Pri ostrenju s prsne strani se zelo hitro zmanjšuje bo~ni prostor, ozna~en s “c” na “c1” (slika 6). Pri tem se pove-~uje nevarnost trenja nosilnega dela `aginega lista ob re`o z vsemi spremljajo~imi pojavi. Ti so predvsem na-grmadenje velikih koli~in lesnega prahu, `agovine ter tanina in smole neposredno za ploš~ico iz karbidnih trdin oziroma za njo (slika 8). To nagrmadenje povzro~a po-ve~ano trenje nosilnega dela `aginega lista ob re`o, segrevanje in izgubo napetosti in ravnosti. Jasno je, da `agin list postane neuporaben. Potrebno je strokovno poravnavanje, ~e je to sploh še mogo~e, saj velikokrat `agi-ni listi izgubijo ravnost neposredno pri ploš~ici iz karbid-nih trdin. Ta k list je zelo te`ko poravnati zaradi nevarnosti, da poškodujemo ploš~ice. Do katere meje lahko zmanjšujemo bo~no površino, je odvisno od cele vrste faktorjev, najpomembnejše pa je, da se med uporabo `aginega lista na stranske površine lista ne nalagajo odve~ne snovi. Ko se te snovi za~no nabirati na površini, postane `agin list neuporaben. Pri ostrenju samo s prsne strani nastopi ta faza nastopa zelo hitro, `e po nekaj ostrenjih, s ~imer se v veliki meri zmanjša trajanje uporabe in pove~uje število potrebnih `aginih listov. 3. Na koncu je treba poudariti, da sta odnos višine proti debelini ploš~ice (kote h in b na sliki 9), pribli`no 1 : 2,5. Mislim, da ni potrebno veliko znanja matematike, da ugotovimo, da je z ostrenjem s strani hrbtne ploskve (v smeri višine ploš~ice) mogo~e ostriti od 2 do 2,5-krat ve~ naknadnih ostrenj v primerjavi z ostrenjem s strani prsne ploskve. Glede na to je pri ostrenju `aginih listov s prsne strani potrebno mnogo ve~ novih `aginih listov, ki seveda niso zastonj. Poleg tega je ve~ja tudi obraba diamantnih brusnih ploš~. Prav tako je potrebno poudariti, da pri ostrenju kro`nih `aginih listov s karbidnimi trdinami obstaja nevarnost, da se zmanjša ali pove~a prsni kot v razmerju na zahtevanega kot posledica neustreznega nagiba brusne ploš~e (sliki 10 in 11). Zmanjšani prsni kot se ka`e s pove~anjem odpora `aganja ter poslabšanjem površine `aga, predvsem robov obdelovanca. Pove~ani prsni kot ima prav tako za posledico poslabšanje površine in robov obdelovanca. Mislim, da sem dovolj ilustrativno pojasnil vse prednosti in probleme pri ostrenju kro`nih `aginih listov s karbidnimi trdinami ter da bo ~lanek pripomogel k odstranjevanju napak, ki lahko `agin list napravijo neuporaben ali vsaj zmanjšajo njegovo u~inkovitost. Mag. Vladimir NAGLI^, dipl. in`. Izidora Kršnjavoga 11 a HR-47000 KARLOVAC