glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij OKTOBER 1989, ŠTEVILKA 10, LETO XXIII IMP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMF - Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjcva6. telefon (061)314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje IMPso: Bojan Germovšck. Mojca Ipavec. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavklcr. Lijana Kokotec. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik). Joži Pipp. Marija Servatzy, Franc Šeruga, Štefan Šeruga. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. REORGANIZACIJA SOZD IMP e (odprto pismo generalnega direktorja delavcem IMP) | Spoštovane delavke in delavci IMP, Zajahamo se pred velikimi in po-, 'nembnimi spremembami v si-j | stemu IMP, ki pomenijo ne le ,: drugačno organizacijsko struk-) turo vseh članic sedanjega sozda, temveč tudi drugačne upravljalne in lastniške pravice na osnovi kapitalskih povezav, še večjo Usmerjenost k učinkovitejšemu Poslovanju in ustvarjanju dobička ter ustreznejšo in odgovornejšo vlogo poslovodstev. Gleda na radikalnost sprememb, ki jih boste sprejemali je prav, da vam , °sebno predstavim razloge, cilje , tn vsebino le-teh, kakor tudi dosedanje in predvidene aktivnosti I ter pomen posledic, ki izvirajo iz , (ne)sprejetja sprememb, še pred Pričetkom javnih obravnav. d*Razlogi za reorganizacijo . Zakon o podjetjih Kot vam je najverjetneje že nano, Zakon o podjetjih, ki je \bil sprejet decembra 1988 in nje-^ to ve spremembe, sprejete junija 989, zahtevajo od gospodarskih rganizacij, da se do 31. 12. 1989 'kladijo z novo zakonodajo, ar pomeni, da se dosedanje dejanje organizacije reorganizira v podjetja kot temeljne gospodarske subjekte, kar menja 'osedanje odnose TOZD-DO-OZD tudi z vidika upravljanja poslovnega odločanja. Pri tem ova zakonodaja uvaja poleg Iružbene lastnine tudi druge ra-ične lastninske oblike in mož-oti konstituiranja različnih organizacijskih struktur, kot so ružbena podjetja, mešana poletja, delniške družbe, itd. —•j- Notranji razlogi ] Ne glede na novo zakonodajo ■ta je glavni vzrok za razmišljale o reorganizaciji vendarle že 'alj časa prisotno nezadovolj-y č 'o članic in vodstva sozda s se-' janjo organiziranostjo in zlasti —4 njeno učinkovitostjo. Da bi ugotovili dejansko stanje Ptranjih razmerij, slabosti in adp ze'od leta 1981, zaradi vftčpril&godljivosti IMP-ja spre-INg/ttim - najjjlrgu, tradiciona-—TPhili..pomanjkanja tržne in po-bniMlMtvnanosti: - neustrezne organiziranosti, ki ne daje pogojev za nastop sozda kot učinkovite celote, - kadrovskega primanjkljaja in zanemarjenja strokovnega razvoja ter napredovanja mlajših strokovnih kadrov in - pomanjkanja tržne in razvojne strategije sozda 2. Organiziranost IMP-ja v standardno tristopenjsko strukturo TOZD-DO-SOZD je nastala v času graditve specifičnih socialističnih korporacij pod vplivom tedanjih političnih razmer in kot nekakšen obrambni mehanizem pred mogočimi priključitvami v kakšno drugo gradbeno asociacijo. Dotedanje funkcionalno organizirano podjetje IMP se je transformiralo v skupek DO-jev in TOZD-ov, povezanih v SOZD kot koordinativno obliko. Podjetja IMP ni bilo več, pač pa so se začele uveljavljati nova podjetja, IMP je postal le združenje. Konec konjunkture v zgodnjih osemdesetih letih je dejansko razkril ohlapnost organizacije sozdov. 3. Procesi dezintegracije v sozdu IMP so se pokazali kot nujna posledica nove organizacijske strukture, delitve pristojnosti in odgovornosti v sozdu, slabljenja enotnosti v poslovanju in razvoju in zlasti protitržnega in pro-tipodjetniškega koncepta SOZD-DO-TOZD. Manifestirali so se postopno, a vendarle komula-tivno, zlasti v - slabljenju integrativnih funkcij na ravni sozda - heterogenosti sozda po poslovnem predmetu - heterogenosti sozda po poslovni uspešnosti - organizacijskih transformacijah DO-jev - poslovni transformaciji sozd-a IMP z rastjo deleža proizvodnih DO-jev in - nesmotrnem vključevanju enot v IMP. 4. Posli v Iraku so poleg pozitivnih učinkov, kot so - sorazmerno dobri finančni rezultati - organizacijske izkušnje za Inženiring in montažne DO - navajenost delavcev na velike in zahtevne montažne projekte - zasedba kapacitet montažnih DO - stik s partnerji po svetu - opremljenost montažnih DO - določen finančni potencial in prinesli tudi veliko negativnih učinkov. Ti se kažejo v dejstvu, da-se je SOZD pri teh poslih uspaval in se ni ustrezno organiziral - posli niso dali skupnih finančnih učinkov za razvoj IMP - posli niso prinesli novih programov v proizvodne DO - kadri so izgubili motivacijo za delo doma in - zapostavljeni so bili drugi trgi. Ozadje problemov v IMP leži poleg naštetega še v nerazčišče-nosti nekaterih bistvenih vprašanj, kot so poslovni položaj posameznih organizacij in sistema kot celote, neenotno razreševanje slabosti v organizacijah in sistemu, neizkoriščenju sinerget-skih učinkov sistema in neenotno uresničevanje sprejetih strateških ukrepov. Iskanje vzrokov zgolj v organizaciji sistema samo po sebi ne bo prineslo predvidenih rezultatov in bi hkrati pomenilo pretirana pričakovanja tudi od reorganizacije, hkrati pa drži, da je dosedanja tristopenjska organiziranost pomemben izvor cele vrste problemov (ne)-funkcioniranja sozda IMP. Ne bi rad v tem pismu globje zahajal v analizo vseh ugotovljenih slabosti in njihovih vzrokov, a vendarle njihovo razreševanje pomeni vsebino reorganizacije, ki mora potekati vzporedno s formalno reorganizacijo sozda IMP. Študija je prikazala tudi možne smeri bodočega razvoja sistema IMP, in sicer variantno kot - dokončen razpad sozda IMP ali - povezavo delov IMP v novo organizacijo ali - transformacijo sozda IMP v sodobno korporacijo. Gleda na pričakovanja, da je za večino članic vendarle najsprejemljivejša varianta transformacije v grupo kapitalno povezanih podjetij (3. varianta), smo pripravili koncept reorganizacije sozd v IM P, ki pa prinaša radikalne spremembe v lastniškem in upravljalskem smislu. V čem se kaže ta radikalnost! Z ukinitvijo sozda IMP bodo sedanje članice, ki se bodo organizirale kot podjetja, ustanovile novo podjetje na osnovi pogodbe in trajnega vložka kapitala in postala solastnice novega podjetja. Solastništvo jim prinaša možnosti in pravico do dejanskega vpliva na poslovanje in udeležbo v dobičku novega podjetja po principu vloženega kapitala. Uspešnejša in ekonomsko močnejša podjetja bodo dobila večje možnosti pri upravljanju novega podjetja, kar je bistvena razlika od dosedanje prakse. - vsaki organizaciji enako število glasov v organih upravljanja. Preko udeležbe v matičnem podjetju, ki bo imelo v vsakem podjetju večinsko upravljalsko pravico, si bodo članice zagotovile tudi udeležbo v sleherni članici nove korporacije, kar prinaša nove možnosti - odpravo sedanjih problemov programskega prekrivanja, nelojalne konkurence in nespoštovanja skupno dogovorjene poslovne politike ter udeležbo v dobičku vsake članice. Zaradi novih kapitalskih odnosov se bo zaostrila odgovornost do učinkovitejšega gospodarjenja in ustvarjanja dobička v vseh podjetjih, kar bo zagotavljalo ne le deklerativno ampak dejansko višje osebne dohodke delavcem in večje donose lastnikom. Pogodbeni odnosi bodo zamenjali sedanje samoupravne sporazume, ki si jih je vsakdo razlagal po svoje in odpravili nesporazume, ki so danes prisotni. Proračunsko - budžetsko plačevanje skupnih služb bo odpravljeno s 1. 1. 1990, kar pomeni za članice znižanje stroškov in plačevanje dejansko opravljenih storitev po tržnih cenah, za delavce matičnega podjetja pa nujnost in možnost oblikovanja svojih osebnih dohodkov na osnovi njihovih dejanskih rezultatov dela. Z novim pravilnikom in navedenim principom se bo povečala motiviranost teh delavcev. Z oblikovanjem delniške družbe, ne le na nivoju matičnega podjetja, ampak tudi v vezanih podjetjih - ustanoviteljicah, bomo omogočili delavcem ne le upravljanje, ampak dejansko solastništvo. Delavci bodo torej postali solastniki podjetij in tovarn, kar jim bo poleg plačila za živo delo po principu vloženega kapitala prinašalo tudi dividendo kot udeležbo v dobičku podjetja. Prehod na solastništvo delavcev v podjetjih ne pomeni, da bomo družbeno lastnino enostavno transformirali v zasebno ali kolektivno oziroma da bomo razdelili zgradbe, stroje in denar med posameznike, ampak da bomo dovolili, da naši delavci, upokojenci IMP, pa tudi druge pravne osebe vložijo svoja sredstva v podjetja IMP, kar naj bi povečalo motiviranost zaposlenih in drugih lastnikov za učinkovitejše gospodarjenje in ustvarjanje dobička. Prav v tem vidim tudi edino možnost, da sistem, ki danes temelji na družbeni lastnini nad proizvajalnimi sredstvi, prinese v povezavi s privatnim kapitalom zadovoljivejše rezultate. Novi koncept postavlja bistveno drugačno vlogo in odgovornost poslovodstev podjetij, vključno s poslovodstvom matičnega podjetja. Njihova odgovornost za uspešno poslovanje in doseganje skupno dogovorjene akumulacije, za izpolnjevanje programskih obveznosti, za zagotavljanje ustreznih donosov lastnikom in osebnih dohodkov delavcem, se bo še bolj zaostrila. Zato jim bo treba v okviru skupno dogovorjene poslovne politike zagotoviti večja pooblastila, pa tudi ustrezno nadpovprečno motiviranost. Preko kapitalskih povezav in večinskega upravljavskega deleža matičnega podjetja bomo zagotovili homogenost in odgovornost poslovodstev novi organizaciji - korporaciji in ne več lokalnim družbenim strukturam ter delavskim svetom, temveč lastnikom podjetij. Pri realizaciji novega koncepta se pojavljajo tudi resni odpori vodstev nekaterih sedanjih članic sozda, ki se manifestirajo zlasti v naslednjih trditvah in stališčih, ki jih želim v tem pismu negirati in ovreči. Gre za trditve in stališča, da si želi matično podjetje prisvojiti 51 odstotkov neto lastnine novih podjetij, s čimer bi imelo vse možnosti manipuliranja in prisvajanja rezultatov dela ustanoviteljic ter usmerjenost k strogi centralizaciji novega sistema, kar bi za ustanoviteljice pomenilo veliko negotovost v prihodnosti. Z vso moralno odgovornostjo in s 15-letno pripadnostjo IMP-ju bi rad opozoril, da koncept nove organiziranosti nima z zgornjim trditvam ničesar skupnega, ampak sloni na objektivni analizi, po kateri je to edina možnost, da se IMP dokončno ne razbije na 37 delov, kar se dejansko danes Že počne. Priseganje na pripadnost IMP-u, imageu IMP in znaku IMP ne moremo jemati Zgolj deklarativno. Današnja praksa kaže na nekaj drugega, da vsaki članici sedanjega sozda IMP ime IMP vendarle prinaša nekatere komparativne prednosti na trgu, da pa se čedalje bolj oddaljujemo drug od drugega in s tem le izkoriščamo image IMP. Trditve o podnajemništvu v lastni hiši nimajo osnove, saj bo družbena lastnina ostala še naprej družbena, le odgovornost za njeno smotrno uporabo se bo zaostrila. Videti je, da se temu nekateri z vso močjo upirajo. Trditve o megalomanskem matičnem podjetju so tudi pretirane, saj bo z oblikovanjem odvisnih podjetij, le-to štelo predvidoma 200 zaposlenih. Menim, da ni bojazni za možnosti preživetja le-teh, pri čemer bi rad opozoril, da pri tem ne gre za prisvajanje dobičkov vezanih podjetij, saj bodo le-ti reinvestirani in bi si matično podjetje v nasprotnem primeru avtomatično zmanjševalo večinski delež. Zavedam se, da se kolo zgodovine ne more zavrteti nazaj kljub sentimentalnim občutkom o nekdanjem enotnem podjetju IMP, hkrati pa menim, da nam tudi ne more biti vseeno, kaj bo v prihodnje z IMP-jem, ima-geom IMP, z blagovno znamko IMP in nenazadnje z rezultati dela tistih, ki so vse to dolga leta ustvarjali. Ohranitev IMP-ja v novi obliki sodobne korporacije tudi zahteva, da se moramo prilagoditi nekaterim novim zahtevam in se odpovedati absolutni upravljalski pravici v korist skupnega življenja in nastopa na trgu. Pri tem vidim najmanj problemov v ponujeni obliki nove organiziranosti, saj ta ponuja, da si članice trajno zagotavljajo neposreden vpliv v matičnem podjetju. V primeru neizvajanja dogovorjene poslovne politike imajo vso možnost in pravico zamenjave poslovodstva preko upravnega odbora. Menim, da je potrebno pri razpravah o bodoči organiziranosti upoštevati zgolj koncept, kadrovsko politiko pa naj ustanoviteljice uresničujejo direktno na skupščini. Glede očitkov o (de)centraliza-ciji bi rad poudaril, da gre očitno za nepoznavanje in nerazumevanje sodobnih svetovnih tokov, ki se kažejo v globalizaciji svetovnega trga, v čedalje bolj prisotnih kapitalskih povezavah in popolni decentralizaciji vodenja, kar je tudi vgrajeno v ponujenem konceptu. Bojazen o vmešavanju matičnega podjetja v operativno vodenje posameznih podjetij je odveč, bojazen pred vmešavanjem matičnega podjetja v zvezi Z uspešnostjo poslovanja in Z večjo odgovornostjo poslovodstev, pa upravičena. Toda, mar ni to tisto, kar si večina nas tudi želi? Glede očitkov, da m bilo pripravljenih več variantnih predlogov, želim povedati, da smo se februarja 1989 z večino glasov kolegija sozda vendarle odločili za to varianto in se ne bi kazalo vračati na začetek. Predlogi o združevanju manjšega odstotka premoženja od 51 odstotka pomenijo bistveno drugačne uprav-Ijalske pravice in ohranjajo sedanjo nepovezanost članic. Aktivnosti, ki nas čakajo v procesu reorganizacije. Kljub časovni omejitvi predvidevamo, da bomo najkasneje do 31. 12. 1989 izpeljali reorganizacijo današnjega sozda IMP v celoti. Delavski svet sozda IMP naj bi dal 3. 10. 1989 pobudo za spremembo v organiziranju sozda oziroma za njegovo ukinitev in ustanovitev podjetja IMP, d. d. ter določil rok za javno razpravo predvidoma do 20. 10. 1989, ko naj bi se pripombe uskladile na komisijah za samoupravljanje in za družbeno ekonomske odnose sozda IMP. Predvidoma 31. 10. 1989 bo delavski svet sozda določil predlog SaS o prenehanju sozda, predlog pogodbe o ustanovitvi podjetja IMP, d. d. in razpisal referendum za sprejem SaS o prenehanju sozda IMP, ki naj bi bil 16. 11. 1989 v vseh članicah SOZD. Razglasitev rezultatov in sklenitev pogodbe o ustanovitvi IMP d.d., kakor tudi sklenitve pogodb o vlaganju IMP d. d. v podjetja ustanoviteljice bo izvedeno predvidoma 21. 11. 1989, registracija statusnih sprememb pa naj bi bila opravljena do 31. 12. 1989. Hkrati bo potekala reorganizacija današnji DO v podjetja, na referendumu pa boste sprejemali poleg že omenjenega SaS tudi statute novih podjetij. Pričakujem in apeliram na vse delavke in delavce IMP, da se v javni obravnavi, na vaših delavskih svetih, kakor tudi na referendumu zavestno, na osnovi vašega lastnega preudarka odločite za sprejem SaS o ukinitvi sozda IMP in za ustanovitev novega podjetja. Premislite sami, ne pustite se zapeljati kratkoročnim in lokalnim interesom. Gre za skupno usodo IMP-ja, gre za ohranitev IMP-ja v primeru vašega pozitivnega glasovanja, oziroma za dokončno razdelitev v 37 enot v primeru glasovanja proti sprejemu SaS. Če želite, da ostanemo skupaj, da odpravimo nelojalno notranjo konkurenco, programsko prekrivanje, da postanemo ponovno tisto, kar smo bili nekoč, da ostanemo zvesti našemu znaku, glasujte ZA. Prepričan sem, da vam, veliki večini delavcev ni vseeno, kaj bo z našim IMP-jem, da vidite večjo in boljšo prihodnost v IMP-ju kot pa v posameznih ločenih podjetjih. Odločitev je vaša, tokrat dokončna. Ne dovolite, da bi vas vaša odločitev popeljala iz IMP-ja in hkrati pomenila dokončno razbitje IMP-ja. Prepričan sem, da lahko skupaj dosežemo več za naše podjetje in za nas same. V pričakovanju vaše pozitivne opredelitve vas tovariško pozdravlja vaš generalni direktor IMP in IMP-jevec BORIS GAZVODA, dipl. ing. stroj. V tej številki preberite: O IMP-ju kot delniški družbi Ne prezrite priloge IMP Glasnika REORGANIZACIJA Ustanovitev delniškega podjetja IMP se bo organiziral kot podjetje v mešani lasti. Predvideni ustanovitelji - lastniki so današnje delovne organizacije (temeljne organizacije) ter IMP-jeva mešana podjetja v tujini. V nadaljnjem razvoju vidimo možnost udeležbe tudi zasebnega kapitala. Ustanovitev IMP kot meša- nega podjetja pomeni diskontinuiteto današnjega sozda - Industrijskih montažnih podjetij ter prehod njegovih funkcij na novo podjetje. V primeru, da ne bo mogoče doseči konsenza za njegovo prenehanje, bo avtomatsko ugasnil s koncem leta 1989. Treba pa bo seveda rešiti vprašanje njegovih pravnih naslednikov, ki prevzamejo premoženje, terjatve in obveznosti. Zaželena oblika mešanega podjetja je delniška družba, ker omogoča glede na družbo z omejeno odgovornostjo ali druge oblike večjo fleksibilnost v poslovanju in večjo mobilnost kapitala. Število avtoriziranih delnic bomo določili tako, da bo skupna vrednost izdanega delniškega kapitala enaka določenemu delu današnje neto knjižne vrednosti podjetja. V prvi fazi bi jih ponudili v prodajo samo interno (v okviru organizacij IMP). Določen del delnic bomo v drugi fazi ponudili v odkup delavcem IMP, poslovodni delavci pa jih bodo dolžni odkupiti določeno število. V tretji fazi bomo del delnic ponudili v odkup javnosti in zainteresiranim podjetjem. Del avtoriziranih del- nic bo zadržan, ne bo šel v prodajo, in bo služil potrebam bodočega financiranja. Temelj za ustanovitev IMP-ja kot mešanega podjetja bo ustanovna pogodba. V tej pogodbi bo določeno število delnic, ki jih bo kupil vsak ustanovitelj ter pravice, ki mu bodo na podlagi tega deleža kot ustanovitelju pripadale. Vsak ustanovitelj box dobil pravico odkupiti delnice IMP po nominalni vrednosti pod pogojem, da bo novi firmi dovolil prevzeti kontrolni delež kapitala v lastnem podjetju ter priznal na tej podlagi IMP-ju pravico do soupravljanja. To pomeni, da bo potrebno sočasno z ustanovno pogodbo IMP skleniti pogodbe o preoblikovanju ustanoviteljic v ustrezen tip kapitalsko vezanega podjetja. Ta so lahko skupna (družbena) podjetja ali mešana podjetja (družbe z omejeno odgovornostjo). Gre torej za specifično obliko holding organizacije, ki v zakonu o podjetjih sicer ni izrecno predvidena, jo pa predpisi posredno omogočajo. Delnice dajejo njihovim lastnikom pravico do deleža na dobičku (dividende) in pravico do sodelovanja pri upravljanju po principu ena delnica en glas. Delež IMP-ja v kapitalu vezanih podjetij (današnjih DO) bi bil v principu najmanj 51 odstoten oz. tolikšen, da bi dobil ustrezne (so)upravljalske pravice v organih upravljanja podjetij- Današnje temeljne organizacije skupnega pomena in delovne skupnosti bi se zlile v matično podjetje IMP. Iz matičnega podjetja bi se kasneje formirala nova odvisna trajna in začasna podjetja, če bi za to obstajal interes matičnega podjetja. Iz matičnega podjetja bi se formirala tudi posebna finančna organizacija s statusom pravne osebe in organizacija za opravljanje hranilno-kreditnih poslov. Tudi Projektivni biro v Ljubljani se bo priključil matičnemu podjetju. Tiste delovne organizacije, ki bi presodile, da bi bilo zanje bolje, da se organizirajo zunaj okvira novega IMP-ja, bi to lahko storile, pri tem pa se morajo odreči uporabe imena in zaščitnega znaka IMP oz. vseh njegovih izpeljank in variant. Po poravnavi obveznosti in prevzemu določenega števila zaposlenih, ki delajo za njihove potrebe v sedanjih skupnih funkcijah sozda, bi jim bila vrnjena vložena sredstva v delovne skupnosti in organizacije skupnega pomena danšanje sestavljene organizacije. TIO Konec ukrepa V petek 22. septembra se je zadnjič sestal začasni kolektivni poslovodni organ idrijskega Tia. Pravzaprav se je le-ta sestal z novo imenovanim poslovodstvom Tia. V ponedeljek 24. septembra je o ukinitvi ukrepa razpravljala skupščina idrijske občine in sprejela poročilo predsednika začasnega poslovodstva in potrdila konec ukrepa. Kot je razvidno iz poročila predsednika ZKPO Jožeta Novaka, so se pred zaključkom svojega poslanstva odločili, da se Tio organizira v skladu z novim zakonom o podjetjih. Tako so že konec junija izvedli referendum za sprejem statuta družbenega podjetja IMP Tio. Na osnovi določil statuta so sredi avgusta razpisali dela in naloge za direktorja in naloge delavcev s posebnimi pooblastili. Sindikat pa je vzporedno s tem vodil aktivnosti za volitev članov delavskega sveta iz disciplinske komisije ter pripravil kandidatno listo. Sredi septembra so opravili volitve. Dvajsetega septembra pa je bila opravljena ustanovna seja delavskega sveta, na kateri so člani imenovali za predsednika Ivana Rejca, za podpredsednika pa Slavka Pelhana. Na pobudo predsednika ZKPO Jožeta Novaka je delavski svet imenoval za direktorja Miloša Šturma. Na predlog direktorja Miloša Sturma so bili imenovani tudi delavci s posebnimi pooblastili, in sicer Ivan Rupnik za vodjo programa Klime, Bogdan Rupnik za vodjo programa posod, inž. Lapajne za vodjo programa vrat, Danica Kržišnik za vodjo finančno računovodske službe, Janez Mohorič za vodjo kadrovsko splošnega sektorja in Živko Makuc za pomočnika direktorja za komercialno področje. Iz tega je razvidno, da je organiziranost Tia ostala enaka tisti iz časa ukrepa družbenega varstva. dene delavce so občasno prerazporejali v program klime, delno pa so ga tudi preusmerili, saj so iz klime prenesli program zvočno izolacijskih kabin. Osebni dohodki Kot je razvidno iz poročila za ZKPO, je bila rast osebnih dohodkov nekoliko nižja od rasti fakturirane realizacije. To je pomenilo znižanje deleža osebnih dohodkov v strukturi prihodka. Kljub vsemu pa so se osebni dohodki v primerjavi z lanskimi povečali za približno 6,3-krat. Povprečni osebni dohodki v avgustu pa so bili okoli 8.000.000 dinarjev. Bistveno se je popravil tudi likvidnostni položaj, v začetku ukrepa je bil Tio zadolžen za nekaj več kot tri milijarde dinarjev. To zadolženost jim je uspelo zmanjšati predvsem na račun hitrejšega obračanja kapitala in krajših rokov dobave. Nedvomno je dovolj zgovoren dokaz uspešne sanacije tudi podatek, da je dohodkovnost proizvodnje večja od obresti na kratkoročne kredite. Odnosi Poslovanje Kljub pomanjkanju podatkov za tričetrtletje Jože Novak ocenjuje, da je bilo poslovanje uspešno. V sedmih mesecih je Tio dosegel 47,158.739.000 di-naijev fakturirane realizacije od tega je bila četrtina ustvarjena na tujih trgih. Med najbolj uspešnimi je vsekakor program Klime, ki predstavlja 70 odstotkov celotne proizvodnje. Prav tako je izredno pozitivno ocenjen program vrat, saj je bilo v prvi polovici letošnjega leta izdelanih toliko vrat, kot lani v celem letu. Najbolj je škripalo na programu posod, ki je po ocenah poročevalca pod največjim kon-urenčnim pritiskom. Nezase- Z novo organizacijsko shemo so se bistveno popravili tudi odnosi v kolektivu. Do kratkih stikov skorajda ni prihajalo več. To bi lahko pripisali medsebojni konkurenčnosti med programi. Iz poročila je sicer razvidno, da je nekaj hude krvi povzročalo nagrajevanje delavcev posameznih programov in uspešnih posameznikov. Morda je k temu delno prispevala kljub vsemu še zmeraj precejšnja prepletenost med posameznimi programi, ki je po oceni sedanjega direktorja Miloša Šturma bolj posledica necelovitega in pomanjkljivega informacijskega sistema, ki ga morajo dodelati, če želijo, da bo zastavljen koncept organizacije popolnoma zaživel. Kot smo izvedeli, je že pripravljen nov sistem nagrajevanja, o katerem naj bi se delavci izjasnjevali po prenehanju ukrepa. Organi upravljanja matičnega podjetja in odvisnih podjetij »Nadaljnja sanacija« Po oceni predsednika ZKPO Jožeta Novaka in generalnega direktorja Borisa Gazvode, ki je prav tako sodeloval na tem sestanku, je to le prvi del sanacije. Kot je povedal Boris Gazvoda, pristanek na doseženem v verjetno pomeni za Tio čez kakšni dve leti ali čez tri leta ponovni potop. Po njegovi oceni je po tem predahu nujna programska in tržna sanacija Tia. To pa pomeni še bolj intenziven razvoj in iskanje novih programskih možnosti. Nekaj teh programov so v tem času že osvojili, toda nujno je še nadaljnje iskanje. Ob tem pa je še enkrat poudaril potrebo po tržni sanaciji, še zlasti v krepitvi prodaje in širitvi prodajne mreže po Jugoslaviji. Pri tem je vodstvu tudi ponudil pomoč sozda, seveda če Tio ostane v sistemu. Ravno ob tem se je dotaknil pomena in na nek način tudi vsebine reorganizacije sistema kot celote. Kot je povedal, je bistvo nove organiziranosti, novega podjetja IMP predvsem, da nastopa kot močno podjetje, katerega interes je, da ga sestavljajo močna in inovativna ter uspešna podjetja. Cilj torej je, da postane sistem kot celota uspešen, s tem pa tudi vsi njegovi deli. Jože Novak pa je k tržni in programski sanaciji dodal še kadrovski vidik. Po njegovi oceni je potrebno izkoristiti vse možnosti, da se Tio kadrovsko sanira predvsem z zaposlovanjem mladih strokovnih kadrov. Ob tem pa je po njegovem nujno potrebno ohraniti in še razširiti sodelovanje s pogodbenimi sodelavci. Kajti v času ukrepa in še razširiti sodelovanje s pogodbenimi sodelavci. Kajti v času ukrepa so ravno na osnovi tovrstnega sodelovanja odpravljali kadrovske vrzeli in kljub vsem težavam pospešili razvojne aktivnosti, ki se kažejo v konkretnih rezultatih in uspešno zaključenih projektih. Jože Novak razmišlja še bolj smelo, po njegovi oceni iz poročila, bi zaradi lokacijske razdvojenosti kazalo razmisliti tudi o notranjem podjetništvu in omogočiti posameznim enotam, da zaživijo kot samostojna odvisna podjetja. Na koncu se je v imenu sozda zahvalil za požrtvovalno delo članom ZKPO Jožetu Novaku, Nevenki Antičevič in Milošu Šturmu za dobro opravljeno delo direktor Boris Gazvoda. V imenu skupščine občine pa predsednika idrijske občinske skupščine. J. VOTEK Vrhovni organ upravljanja delniške družbe je njena skupščina. Lastništvo vsake delnice nosi en glas. Ustanovitelji bodo v skupščino imenovali svoje predstavnike, ki bodo nosilci tolikšnega števila glasov, kolikor ima posamezni ustanovitelj delnic. Del glasov v skupščini imajo tudi delavci matičnega podjetja, kar se podrobneje uredi s statutom. Skupščina sprejema statut podjetja in druge splošne akte. Določa tudi plan razvoja podjetja in okvirno poslovno politiko, odloča o delitvi in uporabi dobička ter o kritju izgub, sprejema letni obračun podjetja, odloča o spremembah oblike organizacije mešanega podjetja, o povečanju oz. zmanjšanju osnovne glavnice, o prenehanju dela mešanega podjetja ter o drugih vprašanjih, ki jih določa statut. Skupščina voli in razrešuje upravni odbor. Člani upravnega odbora so lahko direktorji ali drugi predstavniki podjetij - delničarjev, člani poslovodstva matičnega podjetja, zunanji strokovnjaki in javni delavci. Število članov se določi s statutom. Del članov imenuje tudi delavski svet podjetja. Posamezna oseba je lahko večkrat izvoljena v upravni odbor. Upravni odbor postavlja in razrešuje poslovodstvo podjetja ter mu daje smernice za delo, hkrati pa opravlja vse naloge, ki mu jih naloži skupščina. Članom upravnega odrrora, ki niso zaposleni v mešanem podjetju, pripada za delo ustrezna nagrada. Upravni odbor imenuje poslovodstvo IMP. Poslovodstvo se oblikuje kot poslovodni odbor s predsednikom, podpredsedniki oz. člani in tajnikom. Naloge v poslovodnem odboru lahko opravljajo tudi direktorji vezanih podjetij v skladu s poslovno politiko in cilji podjetja. Skupščina imenuje tudi nadzorni odbor podjetja. Ta nadzira materialno in finančno poslovanje ter obvešča o izsledkih skupščino. Delavci mešanega podjetja izberejo iz svoje sredine delavski svet, ki odloča o interni delitvi sredstev za OD in skupno porabo, soodloča o nekaterih vprašanjih poslovne politike ter imenuje člane v skupščino in upravni odbor. V vezanih podjetjih - današnjih delovnih organizacijah se oblikujejo skupni organi upravljanja. V te organe imenujejo del članov delavci (na podlagi dela in vloženega kapitala), de! pa vlagatelji (na podlagi deleža v kapitalu). Naloga skupnega organa je upravljati gospodarjenje s skupnimi sredstvi, odločati o delitvi ustvarjenega dobička, sprejemati ukrepe za izpolnjevanje prevzetih obveznosti ter izvrševati druge naloge, opredeljene v statutu. Kot solastnik teh podjetij bo matično podjetje IMP imenovalo v te organe strokovnjake in poslovodne delavce sorodnih oz. povezanih podjetij, da bi tako zagotovljalo usklajevanje poslovnih strategij po možnosti brez posredovanja poslovodstva matičnega podjetja. Če bodo vezana podjetja organizirana kot družbe z omejeno odgovornostjo, bodo pri upravljanju veljala pravila za upravljanje z mešanimi podjetji, v principu pa se bodo upravljalske pravice določale pretežno glede na lastništvo kapitala (s pravico delavcev, da soodločajo pri pomembnejših odločitvah, ki zadevajo njihovo usodo). Vezana podjetja bodo v vsakem primeru samostojne pravne osebe, ki delajo v svojem imenu in za svoj račun, s svojo bilanco uspeha in bilanco stanja, pa tudi z relativno visoko stopnjo avtonomije pri določanju lastnih poslovnih ciljev in za njihovo uresničitev primernih strategij. Direktorji vezanih podjetij bodo imeli bistveno večjo vlogo pri upravljanju matičnega podjetja in drugih podjetij v grupi. Opravljali bodo namreč posamezne naloge pri upravljanju in vodenju matičnega podjetja v grupi (člani skupščine, upravnega odbora ali podpredsedniki poslovodnega odbora) ali v povezanih podjetjih (člani upravnih odborov ali skupnih organov upravljanja). Za razliko od dosedanjega stanja je potrebno poudariti pomen motivacije za skupni uspeh grupe kot celote, ne pa le posameznega podjetja oz. celo projekta. Tudi vezana podjetja bodo lahko skladno s potrebami diver-zificirala svojo notranjo podjetniško strukturo. Tako bodo lahko ustanavljala začasna (projekti!) podjetja, odvisne organizacije ali se reorganizirala po principu strateških poslovnih enot ali celo raznovrstnih pogodbenih odnosov. Možno bo tudi njihovo medsebojno statusno povezovanje. Delitev dobička Po določitvi dela dobička, ki pripada delavcem na osnovi živega dela (kolektivna pogodba) se bo preostanek dobička razporedil za sklade vezanega podjetja (zadržani dobiček) ter za plačilo deleža na dobičku matičnemu podjetju. To pomeni, da je na podlagi vloženih sredstev (deleža kapitala) matično podjetje upravičeno do ustreznega % dobička svojih odvisnih podjetij. Dobiček matičnega podjetja pa se ravno tako deli po principu dividende lastnikom delnic, torej tudi ustanoviteljem (vezanim podjetjem). Dobiček posameznega podjetja sestavlja torej dobiček, ki ostane v podjetju po delitvi z vlagatelji, povečan za dobiček od plasmajev v obliki delnic. V principu je vedno omogočena primerjava rentabilnosti naložb v lastno poslovanje z rentabilnostjo finančnih plasmajev. Morebitna izguba se ravno tako pokriva proporcionalno glede na vložena sredstva oz. na način, ki je predviden s statutom. DELAVSKI SVET PRISTOP K MEŠANEMU PODJETJU V ZRN Že dobro leto nazaj, ali celo nekaj več je poslovodstvo sistema poudarjalo kot eno od nujnosti IMP-ja večjo usmerjenost na zunanje trge. V prvi vrsti je tovrstna strategija obsegala ustanavljanje mešanih podjetij in krepitev prestavniške mreže v tujini. Tokrat je delavski svet razpravljal o pristopu IMP-ja k Unimercatu v Zvezni republiki Nemčiji. nov mark, kar bi pomenilo možnost preoblikovanja v delniško družbo. Firma se je tako hitro razvijala predvsem zaradi 50 odstotnega deleža zahodnonem-škega in ameriškega kapitala. Po besedah poročevalca je ustanovitev mešanega podjetja v ZRN nuja. Večina izvoznih in uvoznih poslov v IMP-ju je tesno povezana z nemškim tržiščem. Nedvomno pa govori v prid upravičenosti ustanovitve podjetja v ZRN cela vrsta razlogov. Nujno je povečevati izvoz v ZRN in v države EGS. Prav tako se približuje leto 1992, podjetje pa bo na ta način odpiralo pristop do evropskega trga. Znano je, da ima IMP razvejano kooperacijsko sodelovanje z za-hodnonemškimi partnerji, nekaj novih pogodb o kooperaciji pa je še v pripravi. Nedvomno ne gre zanemariti tudi prenosa znanja in tehnologij iz ZRN v Jugoslavijo, ob tem pa se s podjetjem ponuja tudi možnost višjih oblik gospodarskega sodelovanja s proizvajalci iz razvitih držav ne samo iz ZRN. Ne nazadnje ne gre zanemariti tudi možnosti za izvajanje naložbenih del v ZRN in v deželah EGS. Da za IMP ZRN ni ne nepomemben partner, kažejo že nekateri podatki. Tako je vrednost izvoza preko kooperacij v lanskem letu znašala 2 milijona za-hodnonemških mark, vrednost uvoza pa 1,6 milijona mark. Skupna vrednost izvoza pri vseh kooperacijah pa je znašala 9,5 milijona in uvoza 10,6 milijona mark. Skupen uvoz s konvertibilnih tržišč je znašal 8,9 milijona mark, izvoz pa 13,1 milijona mark na konvertibilna tržišča. Kot smo zvedeli na seji delavskega sveta, je ustanavljanje lastnega podjetja v tujini sorazmerno velik naložbeni zalogaj, ki ga ne bi bilo moč povrniti v kratkem času. Zato je po oceni poročevalca in na osnovi, analiz pristop k že obstoječemu zunanjetrgovinskemu podjetju najboljša rešitev. Ta način omogoča hiter začetek poslovanja, poleg tega pa so tudi stroški za ustanovitev bistveno manjši. Unimer-cat je zunanjetrgovinsko podjetje s sedežem v Munchnu, registrirano za trgovanje z vsemi vrstami blaga in druge dejavnosti. Ustanovljeno je bilo leta 1984 in doseglo hitro rast. Od vloženega ustanovnega kapitala sto tisoč mark ima danes 5 milijonov mark, do konca leta 1990 pa naj bi rast dosegla 10 milijo- te nt Pi "j nc Sl( se de ni sk kr bi Pc P£ hc ZE Ol m z in us tr izi St: in nj tič bs so ki te nj kv pc in v 1 z l iz' ra la' sp ne IN ce pa os ale bi tej na Naslednji dejavnik rasti pa je rast družabnikov iz Jugoslavije, ki s seboj prinašajo nove posle s svojega področja delovanja. V tem času je združenih v Uni-mercat 6 jugoslovanskih partnerjev. Najpomembnejši pa je Mercator, ki ima nekaj čez četrtino po jugoslovanskega deleža. Poleg IMP-ja se za vstop pripravljajo še štiri nova jugoslovanska po-. djetja. Delavski svet je predlog potrdil, za poslovodjo pa je potrdil Gorazda Kordeliča. jv na ste bli Začetek javne obravnave le ali vr< bis nj< Hjc Na svoji seji 3. oktobra, je delavski svet tudi formalno odprl javno razpravo o spremembah organiziranosti sozda IMP. Delegati so najprej obravnavali pregled uresničevanja sklepov s prejšnje seje, ki je bila pred približno pol leta. Vsi sklepi so bili v glavnem uresničeni, z izjemo ukrepov in poročila o sanaciji Secarja. Na seji so delegatom podali podrobno finančno poročilo, ki ga je pripravil mag. Alojz Kosi. Generalni direktor Boris Gazvoda pa je povedal, da bodo vse odločitve o nadaljnjem poslovanju Sgcarja znane do naslednje seje delavskega sveta. Kot je povedal, je dejstvo, da Secar še zmeraj posluje z izgubo, da ga bremenijo velike zaloge, in ■ da proizvodnja ni tako akumulativna, kot se je pričakovalo. Zatem so obravnavali predlog organiziranja sozda IMP v skladu z novo zakonodajo, to je samoupravni sporazum o prenehanju sozda IMP, pogodbo o ustanovitvi podjetij v mešani lasti IMP, d. d. ter program aktivnosti. Uvodno poročilo o novi organiziranosti je podal generalni direktor sozda Boris Gazvoda. Na tem mestu ne bomo povzemali njegovega uvoda, ker ga lahko preberete v pričujoči številki Glasnika. Delegati so se po razpravi in nekaterih že vsebinskih pripombah, ki že spa; dajo v javno razpravo, sprejeli predlagane dokumente, bolje re-čeno sklepe o programu aktivnosti in poteku javne obravnave. Kot smo že zapisali, so delegati posredovali nekatere vsebinske predloge k aktom o novi organiziranosti. Vendar so se po raz; pravi odločili, da gredo akti v takšni obliki, kot so, v javno obravnavo. j. V. ses tVč vis Šte Ve, niz bi stii sis Po na se Po da 3.] dr< ste tu< nj< REORGANIZACIJA Smoter in cilji reorganizacije SOZD IMP Kaj želimo V procesu prenove želimo: 1. sedanji SOZD IMP transformirati v sodobno korporacijo, ki temelji na kapitalski povezanosti podjetij, profitni usmerjenosti in neodvisnosti managementa, 2. povečati poslovno uspešnost sedanjega sistema in njenih članic preko tržne naravnanosti in uvedbe marketinškega principa poslovanja 3. ponovno zgraditi image IMP, kot ga je že nekoč imel Dolgoročni cilji Zadovoljevati potrebe kupcev na dolgi rok in biti pri tem poslovno nadpovprečno uspešni. Postati resnično evropsko podjetje in hkrati posrednik znanja v dežele v razvoju. V Jugoslaviji biti na ključnih segmentih tržni lider po tržnem deležu, kvaliteti in tehnološkem nivoju izdelkov in storitev. Dolgoročno povečati ekonomsko moč in vrednost podjetja po kriterijih rasti, donosnosti, stabilnosti. Zagotavljati zaposlenim nadpovprečne osebne, vlagateljem pa nadpovprečne lastniške dohodke. Kako doseči dolgoročne cilje Marketinška usmeritev 1. Splošna ugotovitev, da je IMP tipična »inženirska« organizacija, ne pa tržno in podjetniško orientirana, zahteva preobrazbo miselnosti zaposlenih v zvezi z nudenjem naših uslug kupcem in statusa kupca, je bistvena za uspešnejši nastop IMP. Zato je treba zagotoviti permanentno izobraževanje zaposlenih, še zlasti v marketinških, komercialnih in prodajnih službah. 2. Osnova za spremembo stanja mora biti trajna in sistematična raziskava trga, formiranje baze podatkov o segmentih, ki so za IMP zanimivi, kupcih, konkurenci, distribucijskih kanalih, teritorialni prodaji, proizvodih, njihovih življenjskih ciklih in kvaliteti storitev. Aktivnosti je potrebno voditi preko prodajne in predstavniške mreže doma in v tujini ter v tesnem sodelovanju z uporabniki, nosilci trženja proizvodov in storitev. Gre za sklop aktivnosti od zbiranja informacij, njihove obdelave, do konkretnih tržnih akcij, spremljanja prodaje in agresivnejšega tržnega komuniciranja IMP. 3. Formiranje marketinškega centra v IMP-ju ki bi moral skupaj s plansko službo postati osrednja služba za raziskavo trga, oceno možnosti in potencialov; sedanji usmerjevalni razvoj bi moral postati integrativni del tega centra, razrešiti pa je treba način financiranja in relacije do posameznih podjetij. 4. Izoblikovati enoten računalniško podprt informacijski sistem zbiranja podatkov in ga približati članicam, uporabnikom. Kakovost 1. Zagotavljanje kvalitete ne le kot pojma fizičnega proizvoda ali storitve, pač pa širše kot nove vrednote v odnosu do kupcev, je bistveno za uspešnejše poslovanje. Kupci danes kupujejo in želijo vrednost (vrednoto), ki je sestavljena iz proizvoda (storitve), cene in kompletnega servisa in so zato pripravljeni odšteti tudi nekaj več. 2. Formirati je treba eno ali več neodvisnih Consulting organizacij , ki ne bi nosile IMP, ki pa bi delovale v smislu pomoči investitorjem in posredno pomagale sistemu IMP pri pridobivanju Poslov. 3. Opravljanje servisa pred nakupom in po nakupu, pustiti se consultirati kupcem, naj bi Postala stalna praksa dela prodajnih služb. Organizacija ^■1 Motivacija zaposlenih in kadrovska politika Konkurenčna sposobnost sistema IMP se počasi zmanjšuje tudi zaradi podpovprečne stopnje produktivnosti in visokega deleža upravno administrativnih delavcev. Delež le-teh prav gotovo ni tehnološko definiran, ampak je pogojen s sistemsko kompleksnostjo in s precejšnjo stopnjo preorganiziranosti. Poleg stroškovne komponente je bistven element konkurenčnosti tudi izobrazbena struktura, organizacijska kultura in stopnja inovativnosti na vseh nivojih in področjih našega delovanja. Pre-struktuiranja sistema IMP ne bo mogoče doseči le z reorganizacij-skimi posegi, temveč je nujna motivacija zaposlenih. 1. Vzpostavitev kriterijev za večjo vertikalno mobilnost na osnovi kvalitete, sposobnosti, znanja, rezultatov in izobrazbe je prva stopnja nove kadrovske politike. Ti kriteriji morajo služiti seveda odločanju. 2. višja izobrazbena struktura sama po sebi potencialno še ne prinaša konkurenčne sposobnosti, pomeni pa našo prednost na trgu. Zato je potrebno podpirati in tudi zahtevati obvezno izpopolnjevanje vseh zaposlenih, še posebej vseh vodstvenih delavcev. 3. Povezovanje kadrov znotraj sistema pa tudi zunaj lahko pripomore k hitrejšemu prestrukturiranju in uveljavitvi zahtevnejših programov. Zato mora gojiti čimveč poslovnih in strokovnih stikov v domovini in tujini. 4. Prevelika togost in tristopenjska organiziranost, kar je bilo dolga leta značilnost sistema IMP, sta otežili hitro prilagajanje vedno novim zahtevam trga, hkrati pa sta delovali demotiva-cijsko. Sodobne organizcijske oblike morajo omogočiti, da je napredovanje v stroki naša motivacija od prehoda v razne poslovodske strukture. 5. Povečanje inovativnosti zaposlenih ni samo vprašanje materialnega nagrajevanja, temveč predvsem razvojne usmeritve organizacije v smislu vrednotenja ustvarjalnega dela in znanja. 6. Pridobivanje visoko strokovnega kadra ne more biti kratkoročna usmeritev temveč ena od permanentnih in sistemskih nalog podjetja, ki se uresničujejo preko matičnega podjetja, zlasti ko gre za vprašanje štipendiranja in pridobivanja mladih kadrov z univerze. 3.2 Management poslovodstva Nova oblika organiziranosti in vsebinske spremembe postavljajo management v drugačno vlogo, kot smo je bili vajeni v sedanjem sistemu: - S preoblikovanjem podjetij v mešana podjetja ali družbena podjetja z omejeno odgovornostjo je management neodvisen od DS in lokalnih struktur. - povezanost managementa na nivoju korporacije zagotavlja enotnost uresničevanja začrtane poslovne politike in strategije, - poslovodstva so integrativni del sistema in ne le lokalna vodstva, - zbližanje poslovodnih delavcev in medsebojno zaupanje je bistven element uspešnosti vodenja, - odprava medsebojne konkurence preko udeležbe v upravnih odborih oziroma zborih družabnikov, - zagotavljanje večje možnosti uveljavljanja podjetništva in novih idej, - zagotavljanje motivacije managementa preko letnega osebnega dohodka, vezanega na uspeh podjetja, funkcij v korporaciji in anonimnost OD, - usposabljanje in izobraževanje managementa na področjih spoznavanja sodobnih metod vodenja podjetij, strateškega planiranja in trženja doma in v tujini, - ustvarjanje organizacijske kulture in uveljavljanje pravil obnašanja, - odgovornost za doseganje rezultatov in izkupiček sistemu - izkoriščanje sinergetskih učinkov IMP. 3.3 Vloga matičnega podjetja Današnji temeljni organizaciji skupnega pomena, IB, PB Ljubljana, in delovna skupnost bi se zlile v matično podjetje IMP, d. d, iz matičnega podjetja pa bi se formirala nova odvisna podjetja in začasna podjetja, ki bi poslovala na profitni osnovi in samofi-nanciranju. Iz matičnega podjetja bi se formirala tudi posebna finančna organizacija s statusom pravne osebe in organizacija za opravljanje hranilno kreditnih poslov. Možne pa so tudi druge organizacije, kot so razne projektne in Consulting skupine. Nezadovoljstvo z učinkovitostjo skupnih služb, s proračunskim virom financiranja, z odtujenostjo od operativnih poslov in nemotiviranostjo zaposlenih bi odpravili s formiranjem manjših in prodornejših organizacij na področjih dejavnosti, ki so za članice korporacije opredeljene kot dejavnosti matičnega podjetja. V teh organizacijah bi lahko uveljavili oblike mešanega kapitala, kar bi prav gotovo spodbudno vplivalo na motivacijo zaposlenih. V tem smislu je bilo registrirano podjetje CIOS kot inkubator organizacije s ciljem postavitve vsaj 10 tovrstnih organizacij do konca leta 1989. Potrebno pa bo jasno razmejiti obveznosti posameznih organizacij do članic korporacije in do zunanjih uporabnikov storitev, željeni donos na vložena sredstva, delitev dobička glede na vložena sredstva matičnega podjetja, formiranje rizičnega sklada, ipd. Na proračunski osnovi bi se financiralo omejeno število delavcev matičnega podjetja, organiziranih v sektorjih s prispevki odvisnih podjetij oziroma z udeležbo v njihovem dobičku. Osnovni cilji matičnega podjetja pa vendarle ostaja poleg opravljanja dejavnosti iz registracije za članice korporacije, pri čemer se želi doseči večja učinkovitost in prodornost na trgu, in postopna ukinitev proračunskega vira financiranja, aloci-ranje kapitala v tiste dejavnosti, ki bodo članicam in sistemu zagotavljale maksimalne učinke ter hkrati pomenile dejansko vez med posameznimi podjetji. 3.4 Vloga vezanih podjetij 1. Vezana podjetja bodo v vsakem primeru samostojne pravne osebe, ki delajo v svojem imenu in za svoj račun, s svojo bilanco uspeha in z bilanco stanja, pa tudi z relativno visoko stopnjo avtonomije pri določanju lastnih poslovnih ciljev in za njihovo uresničitev primernih strategij. Direktorji vezanih podjetij bodo imeli bistveno večjo vlogo pri upravljanju matičnega podjetja in drugih podjetij v grupi. Opravljali bodo namreč posamezne naloge pri upravljanju in vodenju matičnega podjetja v grupi (člani skupščine, upravnega odbora ali podpredsedniki poslovodnega odbora) ali v povezanih podjetjih (člani upravnih odborov ali skupnih organov upravljanja). Za razliko od dosedanjega stanja je potrebno poudariti pomen motivacije za skupni uspeh grupe kot celote, ne pa le posameznega podjetja oz. celo projekta. 2. V vezanih podjetjih - današnjih delovnih organizacijah se oblikujejo skupni organi upravljanja. V te organe imenujejo del članov delavci (na podlagi dela in vloženega kapitala), del pa vlagatelji (na podlagi deleža v kapitalu). Naloga skupnega organa je upravljati gospodarjenje s skupnimi sredstvi, odločati o delitvi ustvarjenega dobička, sprejemati ukrepe za izpolnjevanje prevzetih obveznosti ter izvrševati druge naloge, opredeljene v statutu. Kot solastnik teh podjetij bo matično podjetje IMP imenovalo v te organe strokovnjake in poslovodne delavce sorodnih oz. povezanih podjetij, da bi tako zagotavljalo usklajevanje poslovnih strategij po možnosti brez posredovanja poslovodstva matičnega podjetja. 3. Če bodo vezana podjetja organizirana kot družbe z omejeno odgovornostjo, bodo pri upravljanju veljala pravila za upravljanje z mešanimi podjetji, v principu pa se bodo upravljal-ske pravice določale pretežno glede na lastništvo kapitala (s pravico delavcev do soodločanja pri pomembnejših odločitvah, ki zadevajo njihovo usodo). 4. Tudi vezana podjetja bodo lahko skladno s potrebami diver-zificirala svojo notranjo podjetniško strukturo. Tako bodo lahko ustanavljala začasna (projekti!) podjetja, odvisne organizacije ali se reorganizirala po principu strateških poslovnih enot ali celo raznovrstnih pogodbenih odnosov. Možno bo tudi njihovo medsebojno statusno povezovanje. 3.5 Proizvodni programi Proizvodni programi so opredeljeni v SRP 86-90 kot osnovni element v strategiji trženja IMP. Čeprav so opredeljene tudi obveznosti za nosilce posameznih programov, pa lahko skupno ugotovimo, - da je delež novih programov v strukturi proizvodnega programa bistveno premajhen, - da je življenjski ciklus posameznih proizvodnih programov predolg, glede na zahteve trga, - da se novi programi ne osvajajo skladno s programskimi usmeritvami - in da gre pri novih programih bolj za rezultate posameznih organizacij ne pa sistema v celoti ali branže. V strategiji razvojne dejavnosti so zato nujne spremembe, ki bodo omogočile koncentracijo znanja in materialnih sredstev za realizacijo novih programov in tehnologij, odpravo notranje konkurence in za izkoriščanje sinergetskih učinkov sistema IMP. 1. Ponovno je potrebno opredeliti predmet poslovanja in proizvodne programe posameznih organizacij, kakor tudi nosilce za posamezna področja z jasnimi razvojnimi nalogami. Najkasneje po dveh letih je potrebno opraviti inventuro in ugotoviti stopnjo realizacije. Če programi niso 5. POSLOVNA POLITIKA 1. Temeljno vodilo poslovne politike je bolje RAZUMETI POTREBE naših kupcev in poslovnih partnerjev in na tej podlagi prenoviti poslovni odnos do njih. 2. Strateško pomembno je presegati pričakovanja kupcev glede KVALITETE proizvodov in storitev, ki jih nudimo. 3. Pot za krepitev konkurenčnosti na trgu so stalne INOVACIJE izdelkov, storitev, tehnologij in organiziranosti. Potrebujemo kreativnost na vsakem področju našega poslovanja. 4. Prizadevali si bomo doseči VODILNI TRŽNI DELEŽ pri vseh ključnih programih. To zagotavlja kritično maso za investicije v znanje ljudi, v tehnologijo in opremo - za znižanje stroškov in povečanje kvalitete. realizirani, je potrebno omogočiti drugi organizaciji, ki je zato zainteresirana, da postane nosilec. 2. V primerih, ko gre za projekte, ki vključujejo več posamičnih organizacij, le-te oblikujejo projektno organizacijo, trajne ali začasne narave. S tem se doseže ne le koncentracija oziroma povezava razvojnega potenciala, temveč tudi interdisciplinarna sestava tima vključno s tehnologi in strokovnjaki za trženje. Omogočiti je treba financiranje pod ugodnejšimi pogoji in stimulacijo sodelavcev v timu v odvisnosti od rezultatov ter zlasti zmanjšati čas za realizacijo projekta. 3. Omogočiti je potrebno vključevanje zunanjih sodelavcev in inštitucij v projektne time, tako iz SFRJ kot iz tujine. 4. Pri oblikovanju novih programov se ne moremo naslanjati le na notranje sile, temveč je potrebno iskati nove možnosti in oblike sodelovanja za prenos know-howa. Vodilo pri tem so komercialni in finančni cilji in interesi. 5. Razvoj in programske usmeritve v projektivi in montažni dejavnosti je treba opredeliti kot eno izmed prioritetnih nalog sistema v smislu delne preusmeritve v procesno tehniko in energetiko (tehnološke inštalacije). 6. Strokovni razvoj kadrov ter njihovo izpopolnjevanje, njihov stik z najnovejšimi tehnologijami in dosežki tehnike in pridobivanje mladih strokovnjakov s fakulteto je poleg finančne motiviranosti ključ za uspeh. Zagotoviti je potrebno enoten sistem štipendiranja, izpopolnjevanja in kadrovske evidence na nivoju združenega podjetja ter ublažiti razkorake, ki danes realno obstajajo med posameznimi organizacijami . NAS PORTRET Tenov direktor Če se prav spominjam, je konec lanskega leta Ten zadnjič razpisal dela in naloge direktorja. Kot mi je takrat povedal tedanji vršilec dolžnosti direktorja inž. Rade Šegula, seje prijavil na delovno mesto Marijan Jerič sicer prej direktor AOP-ja v Gradisu. Toda obrniti seje moralo dobrega pol leta preden je Marjan Jerič prevzel krmilo kontraverznega Tena, to je organizacije, ki je bila v stalni krizi. Marsikdo ji je napovedal že potop ali celo stečaj, kot danes temu moderno rečemo. Bil je že pred ukrepom družbenega varsta. Kljub vsem slabostim, fluktuaciji mladih strokovnjakov je Ten le kljuboval vsem stresom, toda polno zaživeti le ni mogel. Nenazadnje se je to odražalo tudi v stalno se ponavljajočih razpisih za vodilna delovna mesta. Toda nihče ni bil pripravljen zagristi v to kislo jabolko. Toda v zadnjem trenutku so se zadeve le nekako uredile, saj so nekatera delovna mesta, zlasti vodilna zasedli ustrezno kvalificirani delavci, prišel pa je tudi nov direktor. Najbolj presenetljiv je bil vsekakor prihod direktorja, kajti do sedaj je le bil zaposlen na področju informatike, ki doživlja svoj vrhunec. Tovariš Jerič, kaj je bil torej povod, da ste se odločili za vodenje Tena, saj vam je bil verjetno znan položaj Tena? »Priznati vam moram, da je bil to zgolj izziv po novi samopo-trditvi, čeprav je verjetno glede na to, kjer sem prej delal, ne bi potreboval. Preden sem se odločil za kandidaturo, sem sestavo in položaj firme deloma poznal. Kljub vsemu je šlo za izziv, zaradi tega ostali argumenti niso igrali odločilne vloge. Ob tem moram povedati, da mi področje energetike ni povsem tuje. Navidezno zares izgleda tako, če to gledate skozi očala moje prejšnje zaposlitve, vendar pred tem sem le delal v proizvodnji, tako da mi področje dejavnosti Tena po strokovni plati ni bilo tuje.« Kako bi ocenili zatečeno stanje v Tenu? »Kljub temu. da sem prihajal dolgo, kot ste sami ugotovili, pa sem s podjetjem vzdrževal stalne stike in so mi bile razmere in dogajanja v firmi poznana. Kot sami ugotavljate, nasledstvo ni briljantno. Res je sicer, da trenutno nimamo večjih težav v poslovanju. Toda kljub vsemu pričakujem večji stres, ki je posledica pomanjkanja dela lani jeseni in letos spomladi. Ti negativni efekti bodo zdaj, zdaj izbili na površje.« Kje so rešitve? »Nedvomno v takšnem stanju ni moč načrtovati na dolge proge, čeprav tudi tega ni moč zanemariti, kajti tako ali drugače je to sestavni del dobre poslovne filozofije, ali koncepta, če hočete. Kljub temu pa je nujno iskati za takšno organizacijo kot je naša najprej rešitve na kratki rok, ki morajo stabilizirati firmo in ustvariti pogoje za dolgoročno načrtovanje. V tem času smo začeli z analizo obstoječih progra- mov, ki jih je nujno potrebno preveriti. Usmerili smo se v iskanje programov, ki niso kapitalno in kadrovsko intenzivni, ampak predvsem delovno intenzivni. To je po moji oceni najkrajša pot, da splavamo na zeleno vejo. Poenotiti moramo tudi tiste dele programov, ki so si podobni in jih spraviti v eno celico.« Ena od paradnih dejavnosti, s katerimi se je Ten v zadnjem obdobju najbolj ponašal, so bile kompenzacije, kaj pa s tem programom? »To je nedvomno res, vendar je to program, v katerega moramo vložiti še nekaj razvojnega dela, da se razvije v konkurenčnega. Ob tem ne smemo zanemariti, da je tu konkurenca vse hujša. Mislim, da imamo vse predpogoje, da se ob prej omenjenem delu ta program razvije v konkurenčnega.« Kaj pa sporazum, podpisan z zagrebškim Elektroinstitutom in z splitsko fakulteto? »Nedvomno ga je potrebno oceniti pozitivno, saj nam je pomagal pri osvajanju novih trgov, zlasti v Dalmaciji, zato menim, da so tovrstna sodelovanja koristna.« Povrniva se k prej omenjenim delovno-intenzivnim programom, ali je že kakšen program, ki bo v doglednem času zaživel? »Mi smo v tem trenutku v končni fazi dogovarjanja za tri programe, ki bodo izvozno naravnani, in ki bodo v kratkem verjetno stekli. Eden od teh je namenjen za Kubo. drugi v ZDA, tretji pa v Italijo. Pri Kubi moram povedati, daje možen direkten izvoz. Vendar tu ostaja odprto vprašanje financiranja. Zato se še nismo odločili ali bomo nastopili direktno, ali pa bomo glede na ugodnejše pogoje, mislim predvsem krajše roke plačila, nastopili prek trgovine. Pri izvozu v ZDA gre za direkten posel. V Italiji pa ga mislimo uresničiti preko maloobmejne menjave.« Nedvomno je bil donedavna eden od perečih problemov v Tenu kadrovski problem zlasti na vodilnih delovnih mestih? Ali ste uspeli ta problem vsaj delno sanirati? »V tem trenutku je poslovodna struktura kadrovsko primerno pokrita. Seveda pa so za boljšo učinkovitost potrebni nekateri posegi na nižji ravni. Sicer pa je koncept poslovodenja zastavljen tako, da imajo vsi vodje služb možnost vplivanja na poslovodenje. Seveda pa se ob tem zastavlja problem, ki ni novost, to je režija. Priznati moram, da je ta problem močno pristen. Resda je bilo o njem govora ob večjih stresih že v preteklosti, toda do njega se je pristopalo kampanjsko, tako pri zaposlovanju, kot pri razreševanju problema. Zato je potrebno problem definirati in ukrepati, bodisi, da bomo del režije definirali kot tehnološki višek, vendar s tem še ni rečeno, da morajo iti, kajti možnost prerazporeditve je odprta. Toda problem je nujno potrebno razrešiti.« Kako pa bo z razvojno funkcijo? »Glede na to, kar sva do sedaj povedala, je naš cilj obdržati razvoj vsaj na takšni ravni, kot je nadaljevanje na 4. str. nadaljevanje s 3. str. sedaj, kasneje pa ga bo potrebno okrepiti s kadri.« V kakšni smeri se bo organiziral Ten? »S tega ne kaže delati prevelikega pompa. V bistvu reorganizacija pri nas že poteka. Pri tej reorganizaciji je nujno najprej prestrukturirati ljudi, zaostriti finančno odgovornost proizvodnje. To moramo prenesti v direktno proizvodnjo, kajti na ta način je moč vzpostaviti večjo disciplino in odpraviti posamezne pomanjkljivosti. Za primer bom navedel samo nabavo materiala, ki so jo pogosto naročali po nepotrebnem. Vzporedno s tem pa je potrebno razrešiti že omenjeni problem režije. Prej omenjena finančna odgovornost pa bo nujno vplivala na večjo delovno disciplino in drugačen odnos do dela. Mislim tudi, da se edino na ta način lahko postavi realno razmerje med delom in plačilom.« Kaj pa reorganizacija sistema kot celote? »Znotraj firme je precej dvomov okoli ponujene variante, kajti kljub vsemu ostaja le preveč odprtih vprašanj. Za zdaj ostajajo zadeve odprte. O tem bomo razmišljali šele tedaj, ko bomo sami sebe organiziral^ po prej zastavljenih smernicah. Šele takrat lahko tudi povemo, kakšen sistem potrebujemo, in če ga potrebujemo. Eden od razlogov za zadržanost, ne pri meni, ampak pri sodelavcih, je odraz precejšnjega nezaupanja do vodstva.« Za konec bi se povrnila na razvojno področje, in sicer k stikalu BAL? »Brez sentimentalnosti povedano, mislim, da je bil popoln nesmisel razvoj takega stikala ne glede na njegovo kakovost skupaj s konkurenco in to tako, ki je na tem področju uspešnejša od tebe. Normalno je, da te bo pri tem oviral, kolikor se bo dalo.« J. VOTEK H KS Poslovanje hranilne službe Poslovni odbor Interne banke IMP je na svoji zadnji seji sprejel sklep o mesečnem pripisu in izplačilu obresti. Z omenjenim sklepom bomo dosegli večjo zainteresiranost varčevalcev za polaganje večjih zneskov, ki se pojavljajo občasno (prodaja nepremičnin, avtomobilov...), in ki so namenjeni za ponovno angažiranje v istem ali naslednjem mesecu. Na začetku letošnjega leta je bilo v hranilno službo včlanjenih 944 varčevalcev preko treh hranilniških blagajn v Ljubljani (glavna blagajna na Titovi, v DO IKO, na območju Vojkove ulice v DO TELEKOM). V letošnjem letu smo organizirali hranilno službo v DO LIVAR, Klima Celje in DO PROMONT Ljubljana. dec. 88 april 89 september BLAGAJNA ŠTEV. VAR. skupaj 944 Titova 420 IKO 307 LIVAR 261 VOJKOVA 449 KLIMA 183 SKUPAJ 1620 Titova 484 IKO 392 LIVAR 369 VOJKOVA 587 KLIMA 251 PROMONT 162 SKUPAJ 2245 se število varčevalcev nenehno vzpenja, kar ndZC^ Ud JC Ulil Collld IllCId alldlillT lia« v pvgujni Vliv iiuuiivnv discipline, ukinitve »jugo menice«, so tako zbrana sredstva še kako pomembna tudi za likvidnost sistema IMP. Pa poglejmo, kakšna je bila bila višina obrestne mere na vpogled pri losiovnih bankah in Interni banki IMP: MESEC/LETO OBR. MERA V ODSTOTKIH IMP LB-GB letna mesečna april 88 95 22,2 maj 88 99 23 junij 88 99 11,2 julij 88 879 179 avgust 88 241 51,4 september 88 402,5 83,7 oktober 88 415 92 november 88 635 143 lecember 88 * 290 69 januar 89 305 70 februar 89 450 84 marec 89 820 191 april 89 620 342 maj 89 1330 638 unij 89 1070 534.49 16,4 ulij 89 1850 834,34 20,9 avgust 89 2130 930,49 21,9 september 89 1780 27.27 800,65 19,8 Če sedaj naredimo primerjavo med obrestno mero v HKS in rastjo tečaja DM v zadnjih treh mesecih, dobimo naslednjo sliko: Pregled gibanja obrestnih mer in tečajev DM v letu 1989 n. TEČAJ DM prodajni tečaj DM Verižni indeks tečaja Verižni indeks Mesečna disparit. tečaja DM obresti z glavn. brez gl. $0. 6. 89 8,874.00 123,16 122,34 0,68 3,70 JI. 7. 89 11,910.93 134,22 128,61 4,37 19,63 JI. 8. 89 15,279.05 128,28 130,08 (1,38) ( 5,98) JO. 9. 89 19,764.52 129,36 128,21 0,89 4,06 iz prikazanih primerjav ima varčevanje v HKS nesporne prednosti, iaj je denar vedno pri roki, obresti pa so nekajkrat višje kot v poslov-tih bankah. Tudi primerjava z rastjo deviznega tečaja kaže mini-nalna odstopanja v tečaju navzgor oziroma navzdol. VILJEM SEMOLIČ KLIMA Družbeno podjetje Eno prvih podjetij, ki seje organiziralo v skladu z novo zakonodajo znotraj sistema IMP, je celjska Klima. Kot je znano, je bila Klima do sedaj delovna organizacija z dvema tozdoma - z industrijsko proizvodnjo in Montažno proizvodnjo ter z delovno skupnostjo skupnih služb. Priznati je sicer potrebno, da je Klima, ne glede na tozdovsko razdeljenost že dosedaj delovala kot dokaj homogena delovna organizacija. Zato sprememba statusa iz delovne organizacije v družbeno podjetje bistveno ne posega v samo fiziognomijo sedanjega podjetja, ukinili bodo le delavske svete tozdov in delovne skupnosti. O tem smo se pogovarjali z direktorjem delovne organizacije - sedaj že podjetja IMP Klima Alojzem Zupancem. Kakšna je bila pot reorganizacije delovne organizacije v družbeno podjetje? »S postopkom reorganizacije smo začeli 4. septembra, ko so vsi trije delavski sveti obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o organiziranju in osnutek statuta družbenega podjetja IMP Klima Celje, kot se podjetje sedaj imenuje. Ta dva osnutka smo dali potem v javno obravnavo. Strokovne službe so namreč ocenile, da je za našo delovno organizacijo najugodnejša oblika organiziranja v skladu z novo zakonodajo ustanovitev družbenega podjetja. Tej organiziranosti smo prilagodili tudi notranjo organizacijo. Status ne prinaša bistvenih sprememb. Zmanjšalo se je število organov upravljanja, mislim na delavske svete, ki je sedaj le eden. Na referendumu, ki je bil 25. septembra, smo z večino glasov sprejeli oba omenjena akta. S sprejetjem statuta sta ukinjena oba tozda in delovna skupnost skupnih služb. Ti deli podjetja so se preimenovali v poslovne enote, kjer v tej fazi poslujejo tako kot sedaj. Prav tako imamo poslovne enote na ravni delovne skupnosti, in sicer enoto kome-raciale, splošno kadrovsko in enoto finančno-računovodskega sektorja. Do novih volitev bo centralni delavski svet opravljal funkcijo delavskega sveta, ukinjeni so delavski sveti nekdanjih tozdov oziroma delovne skupnosti in skupen žiro račun.« Ali je ta oblika organiziranosti dokončna, saj je bilo slišati, da se pripravljate na sovlaganje v eno od zunanjih firm. »To je res, vendar za zdaj zadeva miruje. Toda pustiva to sedaj ob strani. Pri naši reograni-zaciji moram še poudariti, da statut pušča povsem odprte možnosti nadaljnjega reorganiziranja podjetja glede na oblike, ki jih dopušča zakon. Ena od možnosti je preobrazba podjetja v družbeni lasti v podjetje v mešani lasti, kar bi po naših ocenah pripeljalo do uspešnejšega poslovanja. Vsekakor, pa se bodo s tem sesuli nekateri tabuji socializma. Predvsem bo definirana lastnina, zato je pričakovati, da delavci ne bodo več samo formalno upravljali z lastnino. Nedvomno pa so spremembe izredne, zato jih kaže uvajati postopoma evolucijsko in ne revolucijsko, kajti to bi povzročilo prej negativne kot pa pozitivne učinke. Če se še enkrat povrnem k sedanji organiziranosti družbenega podjetja, tudi ta ni več zacementiran z definirano organiziranostjo, ampak so dane možnosti organiziranja novih poslovnih enot v podjetju in zunaj njega. Tudi na področju vodenja ni prišlo do radikalnih sprememb. Navzven nastopamo kot ena pravna oseba, ni več treh zaključnih računov, čeprav internih obračunov ne bomo opustili zaradi motiviranosti pri delu v teh enotah,« Mešano podjetje Kako načrtujete prehod v mešano področje? »Prehod, kot sem že omenil, ne bo sunkovit s takojšnjo uvedbo zahodnega sistema poslovanja, vendar moramo počasi zagotavljati prehod v mešano podjetje. Načrtujemo, da bomo v kratkem času začeli z razpravo o aktih o mešanem podjetju in zatem s sprejemom teh aktov. Če bo postopek registracije potekal normalno, bomo že januarja naslednjega leta ponudili, bolje povedano, razpisali odprodajo delnic. V prvi fazi jih bomo ponudili zaposlenim delavcem. Vsak delavec v podjetju, se bo pri izplačilu osebnih dohodkov, če bo šlo vse po načrtih, lahko odločil za nakup delnic v višini, ki bo predpisana, glede na pomembnost delovnega mesta oziroma delovne dobe v podjetju. Osebni dohodki bodo ta mesec nekoliko večji. Če se kdo ne bo odločil za nakup, lahko denar porabi za svoje potrebe. Delnice, ki bodo ostale, pa lahko kupi tisti, ki bo zanje zainteresiran. Z nakupom delnic bo vsak lastnik nosil riziko oziroma pravice, ki izhajajo iz te lastnine.« Delnica pomeni, če prav razu- mem, trajna obratna sredstva za orgnaizacijo: do kakšnih sredstev naj bi prišla Klima na ta način? »V prvi fazi bi z razpisom in odprodajo delnic pridobili le pet odstotkov vrednosti celotnega kapitala Klime. Vrednost celotnega kapitala bi morala v celotnem obračunskem obdobju ostati nespremenjena, oziroma bi se morala povečati za odstotek. Ves ugotovljen dobiček bomo predvidoma ob koncu računskega obdobja razdelili kot dividendo lastnikom, del pa bomo spremenili v nove delnice. Mislim, da bi z odprodajo delnic v podjetju v mešani lasti spremenili odnos do dela, kajti zaposlenim bo v interesu ustvarjanje čim večjega dobička.« Sozd in mešano podjetje Na mikro ravni imate že v celoti izdelano zasnovo mešanega podjetja, kaj pa reorganizacija sozda v delniško družbo in vaš odnos do nove organiziranosti? »Na eni od naslednjih sej delavskega sveta bomo razpravljali o osnutku pogodbe o ustanovitvi mešanega podjetja in statutu mešanega podjetja: Na tej seji se bomo tudi odločili o vodenju postopka in o predlogu nove organiziranosti sozda. Povedati moram, da naš statut družbenega podjetja dopušča odprte mož-nosi, glede povezovanja pojdetja v IMP d.d. Sam osebno mislim, kot tudi ostali, da bi bila velika škoda, če se IMP ne bi organiziral kot podjetje. Kajti, jasno je, da je prava oblika podjetniškega povezovanja na kapitalski osnovi koristna. Odpira se pa vprašanje poti. Sam osebno se zavzemam za postopnost. To pa ne pomeni, da nasprotujem predlaganemu konceptu.« Mislim, da kapital ni tisti, ki bi nas čez noč rešil vseh problemov, ki so posledica slabega upravljanja. Ali je po vašem prepričanju le kapital oziroma lastna rešitev za nakopičene težave na vseh ravneh? »Pri razpisu in prodaji delnic ni glavni namen zbiranje sredstev, ampak pomeni novo obliko upravljanja. Določene blokade na mikroravni pa je edino tako možno odpraviti. Že prej sem povedal, da ne bomo ponudili vsem delavcem enakega števila delnic, kajti to bi spet pomenilo uravnilovko, ampak na osnovi določenih kriterijev. To pa pomeni priznanje dejstva, da so prispevki posameznikov za uspešnost podjetja različni. Če ODMEV Razmišljanja po Interklimi 1989 V prejšni številki je bil na kratko orisan nastop IMP-ja na INTERKLIMI 1989. Za tiste, ki že leta spremljajo naše nastope na tem bienalnem specialističnem sejmu ogrevanja in klimatizacije je bila letošnja predstavitev IMP-ja en razlog več za potrditev nujnosti sprememb notranjega okolja IMP-ja. Inertnost, s katero razkazujemo naše drobnjakarstvo, je nerazumljiva. Razstavni prostor, na katerega je vsak prinesel nekaj, kar je bilo po njegovem najbolj pomembno ali pa tudi. kar mu je prišlo pod roke, je bil podoben skladišču novotarij. Obilica izdelkov, ki so skorajda onemogočili gibanje' po razstavnem prostoru, žal niso dokaz, da IMP ve, kaj hoče. Po principu »VAŽNO JE SODELOVATI«, in »če sem plačal imam tudi pravico razstaviti, kar hočem«, smo ustvarili po mojem mišljenju najmanj pregleden razstavni prostor, z množico novih pa tudi že prikazanih eksponatov. na INTERKLIMI 89. IMP je pokazal nekaj resnično zanimivih eksponatov, zanimivih tudi za tuji trg. Z eksponati je pokazal, da v nekaterih DO bruhajo nove ideje, izdelke, programe in menim, da je glede tega IMP zadržal primerno vlogo na domačem tržišču. Žal, pa mislim, da so vodstva DO še kar naprej prepričana, da je tržna ekonomija nekje drugje, da imamo torej tu še vedno trg prodajalca. Da nas nezasedenost kapacitet v naših DO ne skrbi dovolj, je pokazala tudi INTERKLIMA 89. Na sejmu INTERKLIMA, ki je za proizvajalce opreme najpomembnejši komunikacijski kanal. nismo izkoristili vseh danih možnosti, da bi predstavili prav tisto, kar trg najbolj zanima, tisto kar nam prinaša največji dohodek. Priznati je potrebno trud oddelka operativnega marketinga, ki je iz približno 3000 stikov z našimi predstavniki na sejmu, vsaj deloma omogočil komuniciranje in zajel podatke, ki bodo osnova za marketinške aktivnosti v naslednjih mesecih in še kasneje. Ob tej priložnosti pa je zanimivo pogledati, kako daleč je v IMP-ju prodrlo marketinško razmišljanje, kako torej v IMP-ju uporabljamo marketinške ukrepe, ki bi nam omogočili čim bolj izkoriščati naše proizvode, organizacijske pa tudi umske re-surze. Tržno komuniciranje Tržno komuniciranje je eden od najpomembnejših elementov marketinškega spleta, pospeševanje prodaje pa je eden od instrumentov komuniciranja, ki omogoča, da kupce obveščamo s sejmi, z obiski projektantov, jim svetujemo in jih stimuliramo s politiko rabatov, s ciljem povečanja prodaje oz. tržnega deleža. Tudi šolanje prodajnega kadra s področja ekonomskih družbe-noposlovnih in organizacijskih ved pripomore k povečanju prodaje. To nikakor ni nepomembno. Žal v IMP-ju uporabljamo ta - za nas zanimivi - instrument le pri obveščanju (v glavnem enosmernem informiranju) obiskovalcev sejmov. Pred nekaj leti smo sicer začeli, pa tudi končali načrtne aktivnosti predstavitev novitet DO v nekaterih mestih ožje in širše se odločimo za možnost, da vsem ponudimo enako količino delnic v smislu uravnilovke, to že vnaprej pomeni, da sistem pade. Sistem mora temeljiti na kriterijih, da tisti, ki več prispeva, več dobi oziroma kupi in tudi na ta način prispeva k boljšemu poslovanju podjetja.« Kaj pa notranja organiziranost? »To pa je že druga tema. Mislim, da je normalno, da zaposleni toliko ustvari, da lahko normalno živi od svojega živega dela. Vendar, to ni več problem delnic, ampak kolektivnih pogodb. Dejavnost IMP-ja in Klime je taka, da so rezultati v veliki meri odvisni od motiviranosti in podjetništva posameznikov na vseh ravneh. Že montaža zahtevnejšega objekta je podjetniški podvig, ki je lahko v veliki meri odvisna vzemiva npr. od vodilnega monterja. Tudi izdelki so v veliki meri odvisni od inovativnosti, od katere je odvisen dobiček. K spodbujanju vseh teh procesov pa bo po moji oceni opravljanje na podlagi delnic veliko prispevalo. Dobička ne bo prinenslo upravljanje samo po sebi ampak bo posredno vplivalo na deblokado podjetniškega duha in s tem večje učinkovitosti znotraj podjetij.« »Kaj pa ta, tako nedefiniran pojem družbene lastnine? »Za tega ni bojazni. S tem, da smo določili njegovo oplajanje po minimalni stopnji akumulacije, smo mu omogočili njegovo realno rast. Po moje je družbeni kapital upravičen do takšne višine dobička, kot ga povprečno dosega v državi, to pa realno pomeni njegovo uničenje saj je v celoti gledano posloval z izgubo. Z jamstvom minimalnega oplajanja in postavitvijo na prvo mesto pa sploh ni ogrožen, zago-tavljena mu je cela realna rast vrednosti.« Demokracija Do normativne deblokade je prišlo, a ste prepričani tudi v ideološko deblokado? »Strinjam se, da smo pragma- j tično deblokado dosegli v obliki novih zakonov, ideološka pa je še zmeraj vprašljiva. Ne glede na to, ali je iskrena (ideologija namreč) mislim, da je z blokado procesov moč le za nekaj časa podaljšati našo agonijo, ne pa več zaustaviti že začetih procesov. Zdi se mi, da je to edina pot, da presekamo z našo sivino, in da zaživi načelo, če sem malo ideološki: ,Vsakemu po njegovih sposobnostih in njegovem prispevku.1« J. VOTEK domovine. Te aktivnosti so bile predstavitve v obliki kratkih predavanj izbranim projektantom. V Klima montaži smo letos s predstavitvami dodelali po naši oceni glavni potencialni tržni segment za klimatske naprave - obalo Jadrana. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je skoraj normalen pojav, da promet med DO znotraj IMP-ja, če verjamete ali ne, poteka preko trgovskih organizacij • Enostavno, IMP-jev izdelek je pri trgovcu pač cenejši. No, pa nikakor ne mislite, da trgovec primakne kakšen dinar. Politika rabatov je na žalost usmerjena v odlivanje kar velikega denarja iz sistema IMP. Ni ravno pametno, mar ne? Nekaj IMP-jevih DO pa je v zadnjem obdobju povzročilo pozornost pri IMP-jevcih z uporabo komunikacijskega instrumenta. EKONOMSKE PROPAGANDE v javnih medijih. Razmere bodo prisilile še marsikatero DO, da bo razmislila o uporabi EP s ciljem, da bo čimveč ciljnih kupcev sprejelo željeno sporočilo in po možnosti ustvarilo ali utrdilo pozitivno stališče do svojega izdelka. Glede na to, da so naše tovarne proizvajalke investicijske opreme, je še posebej zanimivo vprašanje, kdaj vložiti denar v EP oz. v tržno komuniciranje- nadaljevanje na zadnji strani GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ GLASNIK OKTOBER 1989, PRILOGA I S s*; I I i m m i 1 S I I i 1 i i 8 m I i 1 i SSS I | i i m Vsebina: Samoupravni sporazum o prenehanju sozd IMF Pogodba o ustanovitvi podjetja v mešani lasti IMF d.d. Program aktivnosti 1 X 1 i I 1 i i i E B I I I i 1 1 TO m AV &: m i ii I i i i is: # M BELEŽKE / , , ■ • > - ■8» .• • >!o — SAMOUPRAVNI SPORAZUM O PRENEHANJU SESTAVLJENE ORGANIZACIJE IMP 0.1.1 0.2 0.2.1 0.2.1.1 0.2.1.2 0.2.1.3 0.2.1.4 0.2.1.5 0.2.1.6 0.2.1.7 0.2.1.8 0.2.1.9 0. 2.1.9 0.2.1.10 0.2.1.11 1. 1.1 1.1.1 2. 2.2 3. 3.1 3.1.1 3.1.2 3.2 UGOTOVITVE S tem sporazumom se urejajo naslednja razmerja:" UGOTOVITVE POMEN IZRAZOV sozd - sestavljena organizacija IMP - industrijska montažna podjetja, o.sol.o., Ljubljana, Titova 37 interna banka ali IB - INTERNA BANKA IMP, n.sub.o., Ljubljana, Titova 37, delovna skupnost - delovna skupnost sozda IMP, Ljubljana, Titova 37 in/ali delovna skupnost Interne banke IMP, Ljubljana Titova 37 Inženiring - IMP IZIP tozd Inženiring, n.sol.o., Ljubljana, Titova 37, Marketing - IMP IZIP tozd Marketing, n.sol,o., Ljubljana, Titova 37, tozd skupnega pomena - Inženiring in Marketing, Projektivni biro (in) ali PB - IMP IZIP tozd Projektivni biro, n.sol.o., Ljubljana, Titova 37. delovne organizacije - delovne organizacije združene v sozd, skleniteljice tega sporazuma, razvidne iz točke 7.4. IMC - IMP Metal - Chemie, Productions - und Handels Gesellschaft mit baeschraenkter Haftung, Št. Jakob v Rožu, Republika Avstrija, podjetja - delovne organizacije preoblikovane v podjetja, ustanovitelji - podjetja, ki bodo ustanovila delniško družbo v mešani lastnini IMP - industrijsko montažno podjetje, d.d., Ljubljana, Titova 37, delniška družba, podjetje IMP, DD - podjetje, ki ga bodo ustanovila podjetja / ustanovitelji PRENEHANJE IN USKLADITEV SOZD IMP Z ZAKONOM O PODJETJIH PREOBLIKOVANJE DELOVNIH ORGANIZACIJ V PODJETJA Delovne organizacije se uskladijo z zakonom o podjetjih ter preoblikujejo v podjetja najkasneje do 16. 11. 1989 PRENEHANJE SOZDA, DELOVNIH SKUPNOSTI IN TOZDOV SKUPNEGA POMENA Sestavljena organizacija, delovne skupnosti in tozdi skupnega pomena prenehajo 31. 12. 1989. USTANOVITEV PODJETJA IMP Delovne organizacije so preko sestavljene organizacije, obeh tozdov skupnega pomena in delovnih skupnosti zagotovile skupen nastop na trgu, določen tržni delež za svoje storitve in proizvode doma in v tujini ter si preko navedenih organizacij zagotavljale določene intelektualne in druge storitve, v Interni banki zagotavljale opravljanje določenih bančnih poslov in poslov plačilnega prometa. Za zagotovitev usklajenega nastopa na trgu ter ustreznega tržnega deleža pri prodaji izdelkov in opravljanju določenih storitev bodo delovne organizacije oz. podjetja kot njihovi univerzalni pravni nasledniki skupaj z IMC ustanovile podjetje v mešani lastnini v obliki delniške družbe ter nanj v skladu s tem sporazumom in pogodbo o ustanovitvi prenesle premoženje sozda, delovnih skupnosti, obeh tozdov skupnega pomena v delu združenih sredstev, IB ter del svojega premoženja. 3.3.1 Firma delniške družbe bo: IMP Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, d.d., 3.3.2 Sedež družbe bo: Ljubljana, Titova cesta 37 3.3.3 Dejavnost delniške družbe bo: 3.3.3.1 inženiring, organizacija in posredovanje pri izgradnji kompletnih gospodarskih, industrijskih, poslovnih, raziskovalnih, stanovanjskih, zdravstvenih, turističnih in drugih objektov, 3.3.3.1.1 projektiranje, izdelava vseh vrst tehnične dokumentacije, gradbene zadruge, in sicer: projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektov za razpis, projektov za izvedbo, projektov izvedenih del, projektov za etažne lastnike, 3.3.3.1.1.1 in sicer: arhitektonskih načrtov za industrijske zgradbe, načrtov gradbenih konstrukcij za visoke, nizke gradnje, načrtov jeklenih konstrukcij, načrtov hidrotehničnih, hidroenergetskih, energetskih in elektroenergetskih objektov, načrtov cevnih, električnih inštalacij, telekomunikacij, prezračevanja in klimatskih naprav, načrtov tehnologije, načrtov objektov in naprav za varstvo okolja, načrtov za proizvodnjo opreme in naprav, načrtov zunanje ureditve in drugih načrtov, gradnja navedenih objektov, izdelava, nakup in montaža naprav in opreme za navedene objekte, izročanje navedenih objektov v obratovanje, usposobitev delavcev, ki so potrebni za proizvodnjo oz. izkoriščanje navedenih objektov zagotovitev drugih potreb v zvezi s proizvodnjo in z izkoriščanjem navedenih objektov (oskrba, vzdrževanje, vodenje navedenih objektov v času obratovanja, oskrba z rezervnimi deli in s surovinami, organiziranje, koordinacija teh del), svetovalni inženiring izdelava idejnih projektov za vse vrste objektov, izdelava investicijskih programov za vse vrste objektov, izdelava vseh vrst tehnične dokumentacije, kot pod tč. 3.3.2.1.1, razpis del in sklepanje pogodb za izvedbo vseh vrst del, nadzor nad izvedbo vseh vrst del, dajanje v pogon, nadzor nad obratovanjem objektov, 3.3.3.3 dejavnost dosedanje interne banke 3.3.3.4 trgovina na debelo, trgovina na debelo z neprehrambenimi proizvodi (izdelki s področja IMP, repromaterialov, opreme, surovin po trgovinskih strokah) 3.3.3.1.2 3.3.3.1.3 3.3.3.1.4 3.3.3.1.5 3.3.3.1.6 3.3.3.2 3.3.3.5 trgovina na malo z neprehrambenimi proizvodi iz nasled- njih trgovinskih strok: 3.3.3.6 ustanavljanje podjetij, vlaganja in kapitalska udeležba pri drugih podjetih, 3.3.3.7 storitve raziskave trga, kreiranje ekonomske propagande in reklame ter druge storitve v zvezi s temi posli, 3.3.3.8 raziskovalno razvojne storitve v gospodarstvu, raziskovalno razvojne storitve zaradi razvoja novih ali izboljšanja obstoječih materialov proizvodov, opreme ipd., 3.3.3.9 ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve, izdelava tehnoloških, organizacijskih in ekonomskih študij, analiz, 3.3.3.10 storitve špedicije, posredovanja, opravljanja komisijskih poslov, 3.3.3.11 3.3.3.12 3.3.3.13 3.3.3.14 3.3.3.15 3.3.3.16 3.3.3.17 storitve obdelave podatkov, gostinstvo in turizem storitve prenočevanja, penzioni, počitniški domovi, storitve prehrane, restavracije s postrežbo, turistično posredovanje, turistični biroji, ostalo izobraževanje, pridobivanje posebnih znanj, , načrtov, obrazcev in podobno, izvajanje investicijskih del v tujini v obsegu iz tč. 2 (sledi navedba opisa) izvoz in uvoz blaga iz točke 3.3.2 po carinskih tarifah: usposabljanje poslovodnih in drugih delavcev, založniška dejavnost, izdajanje knjig, brošur 3.3.3.18 3.3.3.19 3.3.3.20 3.3.4 3.3.4.1 3.3.4.2 3.3.4.3 3.3.4.4 3.3.4.5 3.3.5 3.3.6 3.3.7 3.3.8 4. 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 posli mednarodne špedicije-odpreme in dopreme blaga za račun komitenta - in transporta blaga, zastopanje tujih oseb, posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu. Predmet poslovanja se lahko spremeni v skladu s pravili/ statutom družbe odločitvijo skupščine. Na delniško družbo prenašajo ustanoviteljice s 1. 1. 1990: svoj delež na premoženju sozda, interne banke, delovne skupnosti sozda in IB ter tozda Marketing v višini združenih sredstev na dan 30. 6. 1986, del svojega premoženja v višini, ki skupaj z deleži iz tč. 3.3.4.1 dosega najmanj 51 odstotkov lastnega kapitala, paket prednostnih delnic, kadar se ustanoviteljica preoblikuje v delniško družbo, pod pogojem, da prenešene prednostne delnice zagotavljajo delniški družbi v skladu s statutom najmanj 51 odstotkov glasov v skupščini ustanoviteljice. Premoženje iz prejšnje točke prenesejo podjetja z izjavo v pogodbi o ustanovitvi delniške družbe ali s prenosom prednostnih delnic. Kot podlaga za določitev osnovne glavnice se uporabijo vrednosti iz tč. 3.3.4.1 po bilanci stanja na dan 30. 6. 1989. Te vrednosti se ob prenosu revalorizirajo. Inženiring, tozd/podjetje Projektivni biro in Marketing se s 1. 1. 1990 spojijo z delniško družbo, s čimer se prenese nanjo tudi njihovo celotno premoženje. Delniška družba bo del sredstev zbrala tudi s prodajo delnic delavcem ustanoviteljic, družbe in javnosti. S pogodbo o ustanovitvi delniške družbe lahko ustanoviteljice tudi drugače uredijo firmo, dejavnost in druga razmerja do delniške družbe IMP. Delovne organizacije določajo delniško družbo za univerzalnega pravnega naslednika sozda, IB, tozda skupnega pomena, Projektivnega biroja in delovnih skupnosti. 5.2 . 5.3 6. 6.1 6.2 6.3 6.4 DELOVNE ORGANIZACIJE, KI NISO USTANOVITELJICE Delovne organizacije, ki ne sprejmejo pobude delavskega sveta sozda za ustanovitev delniške družbe, uredijo svoja razmerja do ustanoviteljic in drugih delovnih organizacij, ki niso ustanoviteljice, ki se tičejo pravic in obveznosti, nastalih v razmerju do sozd, IB, delovnih skupnosti, tozd skupnega pomena ali v zvezi z njimi s posebnim sporazumom. Predlog sporazuma pripravi organ iz tč. 7.1. S sporazumom se ugotovi vrednost njihovega deleža na premoženju oseb iz prejšnje točke, njihove pravice in obveznosti. Delovne organizacije imajo na podlagi deleža na premoženju navedenih oseb po poravnavi vseh terjatev in obveznosti teh oseb, po zaposlitvi ustreznega števila delavcev iz točke 4.4, pravico do izplačila v denarni obliki. Način in dinapiika izplačila se določita s sporazumom iz prejšnjega odstavka. Delovne organizacije iz prejšnje točke nimajo pravice zahtevati realne delitve in / ali posamezne stvari iz premoženja navedenih oseb. Delovne organizacije iz točke 4.1 morajo prevzeti ustrezno število delavcev delovnih skupnosti in tozd skupnega pomena. Število se določi v sorazmerju s sredstvi, vloženimi v navedene osebe. Če ustreznega števila delavcev po predpisih ni mogoče razporediti v navedene organizacije, se s pogodbo ali sporazumom z DD določi ustrezna odškodnina. Delovne organizacije, ki niso ustanoviteljice, nimajo pravice do uporabe kolektivnega znaka IMP in kratice IMP v firmi. 7. 7.1 7.2 7.3 7.5 7.4 ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI NASTALE DO 31.12.1989 TER UVELJAVLJANJE TERJATEV NASTALIH DO 31.12.1989 Za pravice in obveznosti, ki so sozd, delovnima skupno-stima in tozd skupnega pomena nastale do 31. 12. 1989, odgovarjajo delniški družbi delovne organizacije oz. podjetja, ki so njihovi pravni nasledniki, v skladu z dotedaj veljavnimi sporazumi in pogodbami. Na navedenih podlagah ter na podlagi tega sporazuma in sporazuma iz točke 4.1 lahko te organizacije uveljavljajo svoje regresne teijatve do drugih delovnih organizacij oz. njihovih pravnih naslednikov. Pravice in obveznosti, ki so za delovne organizacije v zvezi z njihovim statusom v sozd in IB nastale na podlagi sporazumov, pogodb ali iz drugih pravnih dejstev do 31. 12. 1989, ugotovijo pa se ali zapadejo po 31. 12. 1989, uveljavljajo oz. izpolnjujejo organizacije, ki niso ustanoviteljice v skladu z veljavnimi pravnimi podlagami, nastalimi do 31. 12. 1989 ter tem sporazumom in sporazumi iz točke 4.1., ustanoviteljica pa v skladu z navedenimi podlagami, s tem sporazumom in pogodbo ter statutom in drugimi akti delniške družbe. Delovne organizacije so dolžne do sprejema ustreznih aktov delniške družbe plačevati storitve in izpolnjevati obveznosti do sozd, IB, tozd skupnega pomena in delovne skupnosti v skladu s sporazumi in pogodbami ter drugimi akti, ki so veljali do 31. 12. 1989, v kolikor s tem sporazumom ali drugim sporazumom sprejetim v skladu z njim ni drugače določeno. RAZPOREDITEV DELAVCEV SOZD, DELOVNIH SKUPNOSTI IN TOZD SKUPNEGA POMENA S 1. 1. 1990 delavci delovnih skupnosti, tozd skupnega pomena in tozd Projektivni biro, z izjemo delavcev iz točke 4.4, postanejo delavci delniške družbe. Do sprejema ustreznih aktov in razporeditve v skladu z njihovo izobrazbo so delavci razporejeni po odločbah, veljavnih na dan 31. 12. 1989. Začasni poslovodni organ jih lahko razporedi v skladu s potrebami delovnega procesa. Delavci iz točke 4.4 se, če ni drugače dogovorjeno, razporedijo v delovne organizacije, ki niso ustanoviteljice ali organizacije oz. podjetja ali druge delodajalce, ki jih določijo te organizacije, najkasneje s 10. 12. 1989. Delovne organizacije, ki niso ustanoviteljice, so dolžne do 1. 12. 1989 predložiti delovni skupnosti oz. tozd skupnega pomena dokončen sklep delodajalca iz točke 6.3 ali pa ustrezno varščino v višini osebnega dohodka takega delavca za naslednjih pet let. PREHODNE DOLOČBE Vsa potrebna dejanja za prenehanje in vpis prenehanja sozd, IB in tozd skupnega pomena v sodni register ter ustanovitev in vpis ustanovitve podjetja IMP vodi in izvede začasni poslovodni odbor. Začasni poslovodni odbor sestavljajo generalni direktor sestavljenje organizacije IMP, namestnik generalnega direktorja IMP, pomočnika generalnega direktorja ter direktor Interne banke IMP in njegov namestnik, direktor delovne organizacije IZIP ter direktorja tozd skupnega pomena. Pri izvajanju pristojnosti ima generalni direktor pooblastila predsednika poslovodnega odbora, ostale osebe iz prejšnjega odstavka pa pristojnosti članov Do sprejetja organizacijskih splošnih aktov družbe se razmerja med ustanovitelji in družbo urejajo s tem sporazumom. Za izvedbo opravil iz točke 7.1. zagotavljajo delovne organizacije sredstva v skladu s planskim ključem financiranja delovne skupnosti sozd IMP. Sredstva se zagotovijo delovni skupnosti sozd IMP. Delovne organizacije, ki ne sprejmejo tega sporazuma, prenehajo biti združene v sozd 16. 11. 1989. Sporazum je sprejet na referendumu dne 16. 11. 1989 Delovna organizacija: Podpis: Datum: POGODBA O USTANOVITVI PODJETJA V MEŠANI LASTNINI IMP, d.d. UGOTOVITVE 0.1.1 S to pogodbo ustanovitelji navedeni v točki 4 te pogodbe ustanavljajo podjetje v mešani lastnini kot delniško družbo. 0.2.1 POMEN IZRAZOV 0.2.1.1 sozd - sestavljena organizacija IMP - industrijska montažna podjetja, o. sol. o., Ljubljana, Titova 37 0.2.1.2 interna banka ali IB - INTERNA BANKA IMP, n. sub. o., Ljubljana, Titova 37, 0.2.1.3 delovna skupnost - delovna skupnost sozd IMP, Ljubljana, Titova 37 in/ali delovna skupnost Interne banke IMP, Ljubljana Titova 37 0.2.1.4 Inženiring - IMP IZIP tozd Inženirign, n. sol. o., Ljubljana, Titova 37, 0.2.1.5 Marketing - IMP IZIP tozd Marketing, n. sol. o., Ljubljana, Titova 37, 0.2.1.6 tozd skupnega pomena - Inženiring in Marketing, 0.2.1.7 Projektivni biro /in/ali PB - IMP IZIP tozd Projektivni biro, n. sol. o., Ljubljana, Titova 37, 0.2.1.8 delovne organizacije - delovne organizacije združene v sozd, skleniteljice tega sporazuma, razvidne iz točke 14.1, 0.2.1.9 IMC - IMP Metali - Chemie, Productions - und Handels Gesellschaft mit baeschraenkter Haftung, Št. Jakob v Rožu, Republika Avstrija, 0.2.1.10 podjetja - delovne organizacije preoblikovane v podjetja. 0.2.1.11 ustanovitelji - podjetja, ki bodo ustanovila delniško . družbo v mešani lastnini IMP - industrijsko montažno podjetje, d. d., Ljubljana, Titova 37, 0.2.1.12 delniška družba, podjetje IMP, DD - podjetje, ki ga bodo ustanovila podjetja / ustanovitelji 0.2.1.13 vlagatelji - osebe, ki odkupijo delnice 0. 2.1.14 premoženje - poslovna sredstva, zmanjšana za dolgo- ročne rezervacije, dolgoročne obveznosti, kratkoročne obveznosti, pasivne časovne razmejitve in nerazporejeni dobiček v tekočem letu 1. FIRMA IN SEDEŽ DRUŽBE 1.1 Firma družbe je: IMP Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, d. d., 1.1.1 Skrajšana firma družbe je: IMP Ljubljana, d. d., 1.1.2 Oznaka IMP je zavarovana tudi kot kolektivna znamka. 1.1.3 Družba lahko s pravnim poslom dovoli drugi osebi uporabo dela njene firme in sicer oznako IMP. 1.1.4 Ustanovitelji imajo pravico uporabljati v svoji firmi oznako IMP. Navedeno oznako smejo uporabljati kot blagovno znamko, pod pogoji, ki jih določi družba. 1.1.5 Firma se lahko spremeni v skladu s pravili oz., statusom družbe. 1.2 Sedež družbe je v Ljubljani, Titova cesta 37. 1.2.1 Sedež se spremeni v skladu s pravili družbe. 2. PREDMET POSLOVANJA 3.3.2.1 inženiring organizacija in posredovanje pri izgradnji kompletnih gospodarskih, industrijskih, poslovnih, raziskovalnih, stanovanjskih, zdravstvenih, turističnih in drugih objektov, 3.3.2.1.1 projektiranje, izdelava vseh vrst tehnične dokumentacije, gradbene zadruge, in sicer: projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektov za razpis, projektov za izvedbo, projektov izvedenih del, projektov za etažne lastnike, 3.3.2.1.1.1 in sicer: arhitektonskih načrtov za industrijske zgradbe, načrtov gradbenih konstrukcij za visoke, nizke gradnje, načrtov jeklenih konstrukcij, načrtov hidrotehničnih, hidroenergetskih, energetskih in elektroenergetskih objektov, načrtov cevnih, električnih instalacij, telekomunikacij, 3.3.2.1.2 3.3.2.1.3 3.3.2.1.4 3.3.2.1.5 3.3.2.1.6 3.3.2.2 3.3.2.3 3.3.2.4 3.3.2.5. 3.3.2.6 3.3.2.7 3.3.2.8 3.3.2.9 3.3.2.10 3.3.2.11 3.3.2.12 3.3.2.13 3.3.2.14 3.3.2.15 3.3.2.16 3.3.2.17 3.3.2.18 3.3.2.19 3.3.2.20 3. 3.1 3.2 3.3 3.3.1 prezračevanja in klimatskih naprav, načrtov tehnologije, načrtov objektov in naprav za varstvo okolja, načrtov za proizvodnjo opreme in naprav, načrtov zunanje ureditve in drugih načrtov, gradnja navedenih objektov, izdelava, nakup in montaža naprav in opreme za navedene objekte, izročanje navedenih objektov v obratovanje, usposobitev delavcev, ki so potrebni za proizvodnjo oz. izkoriščanje navedenih objektov zagotovitev drugih potreb v zvezi s proizvodnjo in izkoriščanjem navedenih objektov (oskrba, vzdrževanje, vodenje navedenih objektov v času obratovanja, oskrba z rezervnimi deli in surovinami, organiziranje, koordinacija teh del), svetovalni inženiring izdelava idejnih projektov za vse vrste objektov, izdelava investicijskih programov za vse vrste objektov, izdelava vse vrste tehnične dokumentacije kot pod tč. 3.3.2.1.1, razpis del in sklepanje pogodb za izvedbo vseh vrst del, nadzor nad izvedbo vseh vrst del, dajanje v pogon, nadzor nad obratovanjem objektov, dejavnost dosedanje interne banke trgovina na debelo, trgovina na debelo z neprehrambenimi proizvodi (izdelki s področja IMP, repromaterialov, opreme, surovin po trgovinskih strokah) trgovina na malo z neprehrambenimi proizvodi iz naslednjih trgovinskih strok: ustanavljanje podjetij, vlaganja in kapitalska udeležba pri drugih podjetjih, storitve raziskave trga, kreiranje ekonomske propagande in reklame ter druge storitve v zvezi s temi posli, raziskovalno razvojne storitve v gospodarstvu, raziskovalno razvojne storitve zaradi razvoja novih ali izboljšanja obstoječih materijalov proizvodov, opreme ipd., ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve, izdelava tehnoloških, organizacijskih in ekonomskih študij, analiz, storitve špedicije, posredovanja, opravljanja komisijskih poslov, storitve obdelave podatkov, gostinstvo in turizem storitve prenočevanja, penzioni, počitniški domovi, storitve prehrane, restavracije s postrežbo, turistično posredovanje, turistični biroji, ostalo izobraževanje, pridobivanje posebnih znanj, usposabljanje poslovodnih in drugih delavcev, založniška dejavnost, izdajanje knjig, brošur, načrtov, obrazcev in podobno, izvajanje investicijskih del v tujini v obsegu iz tč. 2 (sledi navedba opisa) izvoz in uvoz blaga iz točke 3.3.2 po carinskih tarifah: posli mednarodne špedicije-odpreme in dopreme blaga za račun komitenta - in transporta blaga, zastopanje tujih oseb, posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu. Predmet poslovanja se lahko spremeni v skladu s pravili/ statutom družbe z odločitvijo skupščine. OSNOVNA GLAVNICA Osnovna glavnica znaša: z besedo: Ustanovitelji vplačujejo osnovni kapital z denarjem, s stvarmi in pravicami. Po ustanovitvi družbe lahko družba z javnim pozivom pozove delavce družbe in ustanoviteljev na odkup delnic za preostali del kapitala družbe. Osnovno glavnico vplačajo ustanovitelji: z odkupom delnic z gotovino in pravicami, in sicer: 3.3.1.1 3.3.1.2 3.4 3.4.1 3.4.1.1 , 3.4.1.2 3.4.1.3 3.4.2 3.4.3 3.4.4 3.5 3.6 din .................../ z besedo: ATS .................../z besedo: Dovoljena glavnica znaša: Dovoljeno glavnico vplačajo ustanovitelji: 4 j s prenosom idealnih delov na razpolagalni pravici na premoženju in terjatvah/osnovnih sredstvih: Delovne skupnosti sestavljene organizacije IMF, Ljub- , Ijana, Titova 37 po vrednosti v bilanci stanja na dan 30. 6. 1989 in revalorizirani na dan 31. 12. 1989 v skladu s predpisi, IMF IZIP tozd Marketing, n.sol.o., Ljubljana, Titova 37 po vrednosti v bilanci stanja na dan 30. 6. 1989 in revalorizirani na dan 31. 12. 1989 v skladu s predpisi, Interne banke IMF, n.sub.o, Ljubljana Titova 37, po vrednosti v bilanci stanja na dan 30. 6. 1989 in revalorizirani na dan 31. 12. 1989 v skladu s predpisi, s prenosom dela svojega premoženja v višini, ki skupaj 5,1.1 s tč. 3.4.1 dosega najmanj 51% lastnega kapitala po vrednosti v bilanci stanja na dan 30. 6. 1989 in revalorizirani na dan 31. 12. 1989 v skladu s predpisi s prenosom paketa prednostnih delnic, kadar se ustanoviteljica preoblikuje v delniško družbo, pod pogojem, da prenešene prednostne delnice zagotavljajo delniški družbi v skladu s statutom najmanj 51 % glasov v skupščini ustanoviteljice. Posamezne stvari z evidenčnimi številkami, zemljiško knjižni vložki, številke parcel in katastrske občine za nepremičnine, pravice, firmo ustanovitelja oz. osebe, ki stvar ali pravico prenaša, ter njihova vrednost po knjižnem stanju dne 30. 6. 1989, so razvidne iz pregleda vlog ustanoviteljev, ki kot priloga št. 1, k tej pogodbi predstavlja njen sestavni del. Navedenemu pregledu je priložena izjava ustanoviteljev, da so stvari in pravice ocenjene v skladu s pravili stroke 5.1,2 ter resnične. Po ustanovitvi lahko družba poveča kapital družbe ter ponudi delnice v odkup delavcem družbe in drugim osebam. V skladu s pravili družbe se lahko glavnica poveča ali zmanjša. 3.7 3.7.1 3.7.2 3.7.3 3.7.4. 3.7.5 3.7.6 3.7.7 VPLAČILO OSNOVNE GLAVNICE . Vloge, ki jih vplačajo ustanovitelji v gotovini, je potrebno vplačati do...... Vloge je potrebno vplačati na poseben račun, ki ga sporoči ustanoviteljski svet. V obvestilu - pozivu je potrebno poleg računa navesti: skupen znesek kapitala, ki se vplačuje na ta način, serijske številke delnic, banko, kraj in čas vplačila, vpisovanja in prevzema delnic, način dokazovanja identitete delničarjev, kraj in čas v katerem je mogoče vpogledati pogodbo o ustanovitvi družbe, pravila družbe in njune priloge, vsebino in število izvodov vpisnice z izjavo 5.1.3 o sprejemanju pogodbe in pravil družbe. V kolikor ustanovitelji ne vplačajo delnic v roku iz prvega odstavka, smejo vplačati delnice v nadaljnjih 8 dneh. Če glavnice ne vplačajo v tem naknadnem roku, izgubijo pravico do ustanoviteljstva - do vplačila, delnic in pravic, ki jim gredo na njihovi podlagi. V primeru iz prejšnjega odstavka sme družba ponuditi nevplačane delnice oz. začasne delnice v odkup delavcem iz sistema IMF - podjetja IMF in podjetij, udeleženih na njegovem kapitalu ali javnosti. V kolikor odkup ne uspe, lahko družba sklene, da se za vrednost neprodanih delnic zmanjša osnovna glavnica 5.2 družbe. 5.2.1 Delnice, ki jih delavci niti v naknadnem roku iz točke 3.7.2 ne vplačajo, lahko družba ponudi v odkup javnosti 5.2.2 z javno objavo v skladu s točko 3.7.1. V kolikor odkup ne uspe lahko družba sklene, da se za 5.2.3 vrednost neprodanih delnice zmanjša osnovna glavnica družbe. Če vlagatelj zamudi z vplačilom mora poleg nominalnega zneska plačati tudi zamudne obresti. Stvari in pravice iz točke 3.4.1 in 3.4.2 prenašajo ustanovitelji s to pogodbo na družbo s 1. 1. 1990 S tem dnem jih izročajo v posest ter prenašajo na družbo razpolagalno pravico na njih, tako da družba z njimi 5.3 prosto razpolaga. Ustanovitelji dovoljujejo družbi vpisati na svoje ime na nepremičninah iz točke 3.4.1 in 3.4.2 razpolagalno pra- 5.4 vico v celoti oz. ustreznem idealnem delu. Delnice iz točke 3.4.3 so dolžni izročiti družbi 1. 1. 1990. VRSTE IN VIŠINA VLOG POSAMEZNIH USTANOVITELJEV Vrsta in višina vlog posameznih ustanoviteljev je razvidna iz točke ,13. DELNICE Družba izda dve vrsti delnic: - prednostne delnice razreda A, - prednostne delnice razreda B, - navadne delnice. Poleg z zakonom določene vsebine mora biti v delnici s številom označena tudi zaporednost izdaj delnic. Delnice se izdajo na ime. PREDNOSTNE DELNICE RAZREDA A Prednostna delnica vrste A je kumulativna delnica in daje - letno dividendo v višini 2 % od revalorizirane vrednosti delnice, - v primeru prenehanja družbe prednostno pravico pri izplačilu deleža na premoženju družbe in sicer pred prednostnimi delnicami razreda B in navadnimi delnicami. Prednostna delnica razreda A se izda na znesek 100.000.000.- din (sto milijonov din) Prednostna delnica razreda A je brez glasovalne pravice. Prednostne delnice razreda A se izdajo za vrednost premoženja tozd Inženiring, tozd Projektivni biro in lastno premoženje tozd Marketing. Dividenda prednostnih delnic razreda A se vloži v rezerve družbe. Prednostne delnice razreda A hrani družba. PREDNOSTNA DELNICA RAZREDA B Prednostna delnica razreda B daje: - letno dividendo v višini 2% od nominalne vrednosti delnice, - v primeru prenehanja družbe prednost pri izplačilu deleža na premoženju družbe in sicer pred navadnimi delnicami, - pravico do 1 glasu pri odločanju o imenovanju poslovodnega organa, statusnih spremembah, dejavnosti in temeljih poslovne politike, Prednostnim delnicam razreda B pripada skupaj 60% vseh glasov. Prednostne delnice razreda B se izdajo na nominalno vrednost 100.000.000,- din (sto milijonov din) v certifikatih za pet delnic. Prednostne delnice razreda B izda družba na ime ustanoviteljic, ki vložijo kapital v skladu s točko 3.4.2 in 3.4.3 te pogodbe. NAVADNE DELNICE Navadne delnice izda družba ustanoviteljicam ali drugim vlagateljem oz. delničarjem, ki vložijo v družbo denar ali pravice iz tč. 3.4.1. - dividendo po polnem izplačilu prednostnih delnic. - 1 glas pri odločanju v skupščini, - v primeru prenehanja družbe, pri katerem premoženje ne preide na drugo osebo, pravico do deleža na premoženju družbe po izplačilu imetnikom prednostnih delnic. Nominalna vrednost posamezne delnice znaša 10.000.000 din. (deset milijonov din). Navadnim delnicam pripada skupaj 40 % vseh glasov. Družba bo izdala ... (število) navadnih delnic označenih serijskimi številkami od 1 do...... ... (število) prednostnih delnic razreda A označenih s serijskimi številkami od... do ... ... (število) prednostnih delnic razreda B označenih s serijskimi številkami od ... do ... Do izdaje in izročitve navadnih delnic se kupcem izročijo vpisnice, na katerih se ugotavlja vplačan znesek, generali j e vlagatelja, vrsta in serijske številke delnic, ki mu pripadajo tla podlagi vplačila. Vpisnice se lahko prenesejo s cesijo, ki jo obvezno registrira družba. S pravili oz. statutom določeni organ družbe določi način, čas in kraj izročitve ter o tem obvesti utanovitelje in delničarje na primeren način. S pravili in statutom družbe se lahko določijo način in postopek ter pogoji za spremembo vrst delnic, konvertiranje delnic v drugo vrsto ali drug vrednostni papir, 5.5 5.6 5.7 5.9 6. 6.1 6.2 7. 7.1 7.2 7.2.1 7.2.2 7.2.3 7.2.4 7.3 7.5 8. 8.1 8.2 9. 9.1 10. 10.1 10.2 10.2.1 10.2.2 10.2.3 10.2.4 10.2.5 izdajo dodatnih delnic, zamenjavo delnic, odkup delnic po družbi in delavcih družbe ipd., obveznost da zaposleni v vodstvu kupijo določeno vrsto delnic. Poleg z zakonom določene vsebine mora biti v delnici n.i s številom označena tudi zaporednost izdaj delnic. 11.2 Ustanoviteljem, ki vplačajo glavnico s prenosom družbenega kapitala, se delnice izročijo šele po sprejemu za- n.3 ključnega računa družbe za prvo poslovno leto. Izročijo se v 30 dneh po sprejemu končnega računa na skupščini. S pravili oz. statutom določeni organ družbe določi način, čas in kraj izročitve ter o tem obvesti ustanovitelje na primeren način. Če se ob zaključnem računu izkaže, da so ustanovitelji 11.4 v listinah iz točke 3.4.3 napačno prikazali vrednost stvari in pravic, ki sojih v skladu s točkami prenesli na družbo, se lahko družba za škodo poplača iz delnic. Delnice hrani družba. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI Do ustanovitve družbe - vpisa družbe v sodni register odgovarjajo ustanovitelji za obveznosti nastale v zvezi z ustanovitvijo družbe neomejeno solidarno. Ustanovitelji odgovarjajo za vplačilo svojih vlog. Poleg zamudnih obresti so v primeru zamude dolžni družbi povrniti vso nastalo škodo, ki presega znesek zamudnih obresti. Družba v celoti odgovarja za svoje obveznosti s svojim premoženjem. DELITEV DOBIČKA Dobiček se ugotavlja ob periodičnem in letnem zaključ- 12.2 nem računu v skladu s predpisi. Skupščina lahko sklene: da se del dobička ali celoten dobiček, ugotovljen po periodičnem obračunu, izplača delničarjem v obliki dividende, da se del dobička ali celoten dobiček razporedi za rezerve, da se del dobička ali celoten dobiček ne razporedi. Dobiček se lahko izplača v denarju ali z blagom ali * storitvami družbe. Dobiček se delničarjem izplača v rokih, ki jih določi skupščina. Dividenda se izplača na način določen s statutom / pravili družbe. 12.3 IZGUBA 124 Izguba se krije v skladu z zakonom. O načinu pokrivanja izgube odloči skupščina na predlog upravnega / nadzornega odbora. Izguba se lahko pokrije iz nenominiranega kapitala, z zmanjšanjem osnovne glavnice oz. drugega lastnega kapitala. NOŠENJE RIZIKA Riziko poslovanja nosi družba sama. UPRAVLJANJE DRUŽBE Družbo upravljajo ustanovitelji v skladu s pravicami iz delnic in v sorazmerju s svojim deležem na kapitalu, ter delavci, zaposleni v družbi, na podlagi živega dela. Družba ima naslednje organe upravljanja: 13.1 skupščino, upravni odbor, nadzorni odbor, 13.x delavski svet. Izvolitev, pristojnosti in upravljanje družbe preko navedenih organov se uredijo s statutom oz. pravili družbe. TRAJANJE IN PRENEHANJE DRUŽBE Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Dražba lahko preneha v skladu z zakonom ter če tako odloči skupščina. Družba: se lahko spoji z drugim podjetjem, prevzame drugo podjetje. se pripoji k drugemu podjetju ali se razdeli, družba lahko preide v družbo z omejeno odgovornostjo, kupuje delnice ali vloge v drugih podjetjih, sklepa pogodbe o statusnih povezavah. Postopek odločanja o prenehanju ali spremembi v organizaciji se uredi s pravili oz. statutom družbe. V primeru prenehanja družbe, pri katerem se njeno premoženje z ustanovnim aktom ali aktom o statusni spremembi ne prenese na novo pravno osebo; se po poplačilu vseh dolgov preostala aktiva razdeli med ustanovitelje oz. delničarje v skladu s pravicami iz delnic in v sorazmerju z njihovimi deleži na kapitalu (delnicami). DRUGE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJEV IN KONČNE DOLOČBE Do izvolitve in konstituiranja organov upravljanja družbe izvaja pristojnosti skupščine in nadzornega odbora svet ustanoviteljev, v katerega imenuje vsak ustanovitelj po enega člana. Svet ustanoviteljev ima pristojnosti, ki jih zakon določa za skupščino. Vsa potrebna dejanja za ustanovitev in vpis družbe v sodni register vodi in izvede začasni poslovodni odbor. Začasni poslovodni organ ima do imenovanja poslovodnega odbora pristojnosti in pooblastila poslovodnega odbora. Začasni poslovodni odbor sestavljajo generalni direktor sestavljenje organizacije IMP, namestnik generalnega direktorja IMP, pomočnik generalnega direktorja ter direktor Interne banke IMP in njegov namestnik, direktor delovne organizacije IZIP ter direktorja tozd skupnega pomena. Pri izvajanju pristojnosti ima generalni direktor pooblastila predsednika poslovodnega odbora, ostale osebe iz prejšnjega odstavka pa pristojnosti članov. Do sprejetja organizacijskih splošnih aktov družbe se razmerja med ustanovitelji in družbo urejajo s to pogodbo. V skladu s samoupravnim sporazumom o prenehanju sestavljene organizacije IMP, sklepom o prenehanju Interne Banke IMP, prenehanju/spojitvi tozd Marketing in tozd Inženiring, bodo ustanovitelji na družbo prenesli poleg sredstev iz točke 3.3 in 3.4 tudi ostalo premoženje navedenih pravnih oseb ter s 1. 1. 1990 razporedili v družbo delavce zaposlene v navedenih pravnih osebah. Delavci, ki so do 1. 1. 1990 opravljali dela generalnega direktorja sozd IMP, namestnika in pomočnikov generalnega direktorja, direktorja Interne banke IMP in njegovega namestnika ter direktorjev tozd skupnega pomena, so pooblaščeni in zadolženi za izvedbo vseh opravil, potrebnih za prenehanje navedenih pravnih oseb in prenos njihovega premoženja na družbo. USTANOVITELJI Ustanovitelj: Vloga: Podpis: Ustanovitelj: Vloga: Podpis: Ljubljana, dne.... Načrt aktivnosti SOZD ROK 0.1. kolegij gen. dir. SOZD 16. 9. 0. 2. sklic delavskega sveta SOZD 21. 9. - odpošiljatev vabil 1. delavski svet 3.10. - da pobudo za spremembo v organiziranju SOZD in ustanovitev podjetja v mešani lastnini IMF d. d. ter določi rok za izjavo o pobudi - da v javno obravnavo osnutek SS o prenehanju SOZD IMF - da v obravnavo osnutek pogodbe o ustanovitvi IMF d. d. 0,3. - sporočila DO in TOZD, ki se do bodo oblikovala kot podjetja, 9. 10. gen. direktorju SOZD o pobudi za spremembo v organiziranju SOZD in ustanovitvi IMF d. d. 0.4. - uskladitev pripomb javne do obravnave o SS o prenehanju 20. 10. SOZD IMF in obravnave o ustanovitvi IMF d. d. na komisiji za samoupravljanje SOZD 3. delavski svet: 31. 10. - določi predlog pogodbe o ustanovitvi IMF d. d. - določi predlog SS o prenehanju SOZD IMF - razpiše referendum za sprejem SS o prenehanju SOZD IMF 5. delavski svet razglasi rezultate re- 21. 11. ferenduma 6. sklenitev pogodbe o ustanovitvi 21. 11. IMF d. d. 7. sklenitev pogodb o vlaganju v po- 21. 11. djerja - ustanoviteljice 8. registracija statusnih sprememb in IMF d. d. EDO ROK 1. delavski svet: - da v javno obravnavo osnutek statuta podjetja - sprejme stališče o pobudi DS SOZD o spremembah v organiziranju SOZD in ustanovitvi IMF d. d. 2 2. - obravnava osnutka pogodbe do o ustanovitvi IMF d. d. 12. 10. - javna obravnava: - osnutka SS o prenehanju SOZD IMF - osnutka statuta podjetja 3. delavski svet: 31. 10. - določi predlog statuta podjetja - razpiše referendum za sprejem statuta podjetja 4. referendum za sprejem: 16. 11. - SS o prenehanju SOZD IMF - statuta podjetja 5. delavski svet: 20. 11. - razglasi rezultate referenduma o statutu podjetja - na podlagi izida referenduma o SS o prenehanju SOZD IMF sprejme sklep o ustanovitvi IMF d. d. - pooblasti direktorja za podpis pogodbe o ustanovitvi IMF d. d. 6. sklenitev pogodbe o ustanovitvi 21. 11. IMF d. d. 7. sklenitev pogodbe o vlaganju 21. 11. 8. registracija podjetja DO s TOZD - za dve obliki reorgani- ROK ziranja, in sicer: a) DO se organizira kot podjetje, TOZD prenehajo obstajati b) DO preneha obstajati, TOZD se organizirajo kot podjetja 1. delavski svet: a) - da pobudo za spremembe v organiziranju DO - da v javno obravnavo osnutek SS o spremembah v organiziranju DO - da v obravnavo osnutek statuta podjetja - sprejme stališče o pobudi DS SOZD o spremembah v organiziranju SOZD in ustanovitvi IMF d. d. b) - da pobudo za spremembe v organiziranju DO - da v javno obravnavo osnutek SS o spremembah v organiziranju DO - sprejme stališče o pobudi DS SOZD o spremembah v organiziranju SOZD in ustanovitvi IMF d. d. 3. delavski svet: 31. K). a) - določi predlog SS o spremembah v organiziranju DO - določi predlog statuta podjetja - razpiše referendum za sprejem obeh aktov b) - določi predlog SS o spremembah v organiziranju DO - razpiše referendum za sprejem SS o spremembah v organiziranju DO 5. delavski svet: 20. 11. a) in b) - razglasi rezultate referenduma a) - na podlagi izida referenduma o SS o prenehanju SOZD IMF sprejme sklep o ustanovitvi IMF d. d. - pooblasti direktorja za podpis pogodbe o ustanovitvi IMF d. d. 6. a) sklenitev pogodbe o ustanovitvi 21.11. delniške družbe 7. sklenitev pogodbe o vlaganju 21.11. 8. a) registracija statusnih sprememb in podjetja TOZD ROK 1. delavski svet: b) - da v javno obravnavo osnutek statuta podjetja - sprejme stališče o pobudi DS SOZD o spremembah v organiziranju SOZD in ustanovitvi IMF d. d. 2. - obravnava osnutka pogodbe do o ustanovitvi IMF d. d. 12.10. - javna obravnava: - osnutka SS o prenehanju SOZD IMF - osnutka SS o spremembah v organiziranju DO - osnutka statuta podjetja za a) in b) 3. delavski svet: 31.10. b) - določi predlog statuta podjetja - razpiše referendum za sprejem statuta podjetja 4. referendum za sprejem: 16. 11. - SS o prenehanju SOZD IMF - SS o spremembah v organiziranju DO - statuta podjetja za a) in b) 5. delavski svet: 20. 11. b) - razglasi rezultate referenduma o statutu podjetja - na podlagi izida referenduma o SS o prenehanju SOZD IMF sprejme sklep o ustanovitvi IMF d. d. - pooblasti direktorja za podpis pogodbe o ustanovitvi IMF d. d. 6. b) sklenitev pogodbe o ustanovitvi 21. 11. delniške družbe 7. b) sklenitev pogodbe o vlaganju 21. 11. 8. b) registracija podjetja Razvoj Prilagajanje zahtevam trga Morda je nekoliko prepotentno, toda kljub vsemu se mi zdi, daje ^ariborska Montaža ena od tistih organizacij, kjer razvoj ne obstaja pilo na papirju. V bistvu je to posledica načrtne kadrovske politike. je vidno v dobri kadrovski zasedenosti vseh služb od projektive, ^voja, konstrukcije in meritev. Na učinkovitost razvoja kot takega Nvomno vpliva tudi jasna poslovna strategija Montaže, ki se od Nnudbe klasičnih montažnih del vse bolj usmerja v proizvodnjo in "°dajo opreme ter prodajo znanja. Skratka celovita ponudba je ena jj temeljnih usmeritev Montaže. Vse to pa je svojevrsten izziv za *|lade in ambiciozne strokovnjake. Če se mimogrede dotaknemo pilo enega od ciljev, da mora proizvodnja predstavljati polovico ”tvaijenega dohodka v nekaj naslednjih letih, že to samo po sebi ^•neni zadosten izziv za razvojnike. Povsem jasno je namreč, da Zavodnja sama po sebi ne more biti cilj, če ne ponuja novih in Mjših izdelkov od konkurence, sicer je obsojena na propad. V Mon-8z' opažamo stalno izpopolnjevanje njihovih izdelkov, ki je plod ”kovostnega razvojnega dela in odraz novih zahtev na trgu. Najprej se dotaknimo novosti f Področja plinifikacije, ki nam F1 je predstavil inž. Miran Šajt. v Montaži so v času od zadnjega Pl$anja o plinifikaciji razvili elek-'r°niko za krmiljenje doziranih Talk, ki so plod lastnega zna-ria. V zaključni fazi je tudi raz-L°j novega odorirnega sistema, piano je, da se vse bolj uporabijo plini brez vonja ali s šibkim fonjem. Odornirne naprave slu-n° lažjemu odkrivanju napak fa inštalacijah, ko pride do uha-lanja plina. Po besedah inž. Mi-ana Saj ta bodo v obstoječih nabavah steklene cilindre zamešali z nerjavečo pločevino. udorirna naprava z dozirno čr-ilko predstavlja sistem, ki je 'oličinsko odvisen od pretoka "ta, deluje pa na osnovi impul-|°v in s krmilnimi elementi omo-Pča optimalno delovanje tako {lede varnosti in izkoristka. Do-,lrna črpalka je povezana z na- 'ravo za merjenje pretoka plina. a posreduje količinsko propor-'°nalne impulze, ki se v predniku in ojačevalniku impul-°* * v pretvorijo v primerno regu-dsko velikost in se uporabijo za_ krmiljenje dozirne čr-a*ke. Črpalka ob vsakokratno °bljenem impulzu požene naoljeno količino odoransa )reko vbrizgalne šobe v plinski V tem trenutku delajo Montaži odorirne naprave Zmogljivostjo od 50 do 60.000 pbičnih metrov pretoka plina a uro in za tlake od 0,1 do 100 prov. . Poleg odorirne naprave z do-)rno črpalko ponujajo v Mon-še absorbcijsko odorirno na- Odorirna naprava pravo. Imenujejo jo tudi proporcionalni odorizator, ker je koli-čina dodanega odoransa propor-cionalna pretoku plina. Pri tej napravi je v plinovodu na izhodu iz merilno regulacijske postaje vgrajena merilna zaslonka, ki ustvarja povečanje upora pri pretoku plina. Na ta način nastane tlačna razlika pred in za zaslonko. Tako del plina prehaja skozi rezervoar z odoransom, kjer se zasiti s parami odoransa in preko povratne cevi teče nazaj v plinovod, kjer odorira plinski tok. Naprave so primerne za odorizacijo plinov pri pretoku do 12 tisoč kubičnih metrov na uro in tlake do 6 barov. Po besedah inž. Mirana Šajta plinske postaje same po sebi ne predstavljajo neke posebnosti. Več ali manj so tipske glede na sestavo. Po drugi strani pa je kljub vsemu potrebno precej znanja, kajti vsaka postaja pomeni - bolje rečeno - zahteva razvojni pristop, saj je njihova velikost odvisna od zahtev distributerjev plina. S postajami se Mariborčani pojavljajo na trgu. komentar Zmaga »zdravih sil« v Kopru Kakorkoli obračamo, dejstvo lei da razpleta dogodkov, ki se je končal z odstopom vodstva nisem Pričakoval. Nekaj je gotovo, Zmagale so zdrave sile, ki so ves manifestnega konflikta med vodstvom in vodilnimi monterji nastopale v senci. Nadaljevanje oziroma nekatera pojasnjevanja ! v času obravnave odstopnih izjav if priSlo jasno do izraza, da 1mamo v Montaži opravka z dik-1aturo srednjega sloja, ki razpo-ktga z izredno latentno močjo in vplivom. Nenazadnje je sposobna I Producirati tudi konflikte. Žal pa So se vodilni te opozicije zbali in Se umaknili, namesto da bi bi si skušali pridobiti legitimiteto in 1 lem formalen vpliv in moč, s katerima bi odpravili diktaturo “Zdravih sil« v kolektivu. Ne vem sicer, kje je vzrok, da Se niso odločili za to potezo, ven-dar teza, da direktor ni užival zaganja, se mi ne zdi tehtna. Očitno je, da naši vodilni premalo vedo o sistemski teoriji na mikroravni, katere sestavni del je tudi konflikt. Sicer pa so organizacijski konflikti zelo pomembni Za pojasnjevanje vprašanj, ki zadevajo igro s spremenljivo vsoto m igro z vsoto nič. Poskusimo to ponazorili na koprskem primeru, čeprav nimamo Zelo natančnih pokazateljev za merjenje narave takšnih konfliktov. Nekaj pa jih je le. Nedvomno konfliktna situacija sama po sebi "i kontraproduktivna. Nekateri I Soc‘ologi jim pripisujejo celo izra-j Žito pozitivno vlogo. V Montaži so imeli prav gotovo °Pravka s t. i. pozitivnim konfliktom, kajti ena od osnovnih predpostavk za njegovo pozitivnost je I nlegova manifestna oblika. V tem konfliktu sta se soočili dve sku-Plni z različnim vplivom in : "}°čjo, na eni strani monterji, na j ru8‘ vodilni delavci. Že sama trtanifestnost oblike je omogočala talog in začetek za pozitivno razreševanje problemov, na katere s° opozorili monterji. Čeprav i^odstvo v prvem spopadu ni bilo dovolj pripravljeno, da bi z argumenti odbilo napade in ljudi prepričalo v nasprotno, pa si je že s tem, da je o problemih dovolilo razpravo, odprlo možnost za-na-daljevanje dialoga. Skratka, dalo bi se izvleči rezultat s spremenljivo vsoto. Preprosto ne morem razumeti, da vodilni, ki jim nihče ni v celoti izrekel nezaupanja, niso prišli še enkrat s poročilom tehničnega direktorja pred delavce, ampak pred komisijo v obliki odstopne izjave. Prepričan sem namreč, da je poročilo dovolj zgovoren dokaz in tudi pokazatelj konfliktnega stanja. Hkrati pa je tudi pokazatelj moči zmeraj anonimne opozicije, kot sem že prej zapisal. Očitno pa je tudi, da je imelo vodstvo premalo moči bodisi formalne ali neformalne, da bi lahko uspešno presekalo blokade, ki so jih nastavljale zdrave sile v prodaji, nabavi, pripravi in ne vem še, v kateri režijski službi. Očitno pa je, dfl je bila moč glede na odgovornost nepravilno razporejena, zato je bilo in je še vse skupaj v mrtvem teku. Torej prepričan sem, da bi si vodstvo z nadaljevanjem dialoga ne samo pridobilo legitimiteto in potrditev svojega mandata, ampak pridobili bi si tisti del moči, ki jim je manjkal za končen obračun z diktaturo, ali če hočete koalicijo »pasive«, ki ji pač najbolj odgovarja status quo. Skratka približali bi se pozitivni opciji določene vsote. Z odstopom pa so vodilni pristali na vsoto nič, kar je slabo za njih osebno, ne glede na to, kakšno delovno mesto si je kdo preskrbel. Slabo pa tudi za tiste, ki so temu vodstvu zaupati in mu tudi ponujali potrebno moč za razrešitev problemov. Zmago pa je dobil nekdo povsem tretji. Skratka namesto, da bi vodilni razmislili, kakšno obliko moči potrebujejo za razrešitev navidez nerazrešljivih problemov, so raje dvignili roke. Sedmino je zapil tisti, ki sploh ni sodeloval pri pogrebu. JANEZ VOTEK v tem času ponujajo za plinifikacijo Makedonije in za potrebe Naftagasa okoli 60 plinskih postaj. Če smo zapisali, da so plinske postaje v glavnem tipske, pa ne miruje razvoj na njihovih sestavnih elementih, saj vse z izjemo regulatorjev, varnostnih zapornih ventilov in merilnih instrumentov izdelujejo sami in so tudi to razvili in jo še izpolnjujejo. Prej omenjene dele uvažajo iz Italije ali Nemčije. Plinske filtre, ki se uporabljajo za filtriranje plinov, izdelujejo v šestih standardnih velikostih za tlake od 100 barov in pretoke do 4300 kubičnih metrov na uro pri tlaku enega bara. Izdelan in preizkušen je po tehničnih predpisih za izdelavo tlačnih posod. Filter ima dva priključka za vgradnjo diferenčnega monometra in priključek za izpust prahu in kondenza. Kot so nam povedali, se ob vstopu plina v plinski filter zaradi spremembe smeri pretoka in hitrosti plina izločijo večji delci in se vsedejo na dno filtra. Plin prehaja skozi filterski vložek, kjer se potem odstranijo ostale nečistoče. Kot novost so nam predstavili predgrelnike plina za vse premere in tlake do 100 barov. Predgrelnike vgrajujejo v plinske reducirne postaje za predgretje plina. Predgretje plina prepre- Grelci čuje podhlajevanje plinskega toka in s tem zamrzovanje posameznih elementov plinske postaje. Izdelujejo jih v devetih standardnih velikostih za tlačne stopnje do 64 NP pri plinu in NP 10 pri grelnem mediju. Povejmo, da so ga razvili skupaj s Cevovodom. Bolj kot tu bi že prej kazalo pisati o oddajnih in sprejemnih čistilnih napravah, ki se uporabljajo za oddajanje in sprejemanje čistilnih kosov, s katerimi Plinski filter se iz plina odstranjujejo različne snovi od prahu, rje, kondenza idr. Sistem je, kot je povedal inž. Šajt, na novo razvit. Naprave so prirejene dimenzijam plinovoda. Opremljene so s hitrozapornim varnostnim sistemom in z varnostno napravo z ventilom, ki onemogoča odpiranje vrat tako dolgo dokler se tlak v postaji ne izenači z okoliškim. Razen plinifikacije so novosti tudi na področju klimatizacije. Tokrat bomo podrobneje predstavili vlažilec zraka in strešne regenerativne klima centrale. Eden od razvijalcev vlažilcev zraka inž. Miran Šajt nam je povedal, da je trenutno razvit in ponujajo dve vrsti vlažilcev. Prvi klasični parni vlažilec deluje s pomočjo potoplejnih elektrod ali na kratko Elva kot ga imenujejo. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da se parni vlažil-niki uporabljajo v sistemu prezračevanja in klimatizacije za vzdrževanje potrebne vlage v zraku. Pri teh že ponujajo široko paleto vlažilcev z zmogljivostjo od 1,5 do 60 kg priprave pare na uro. Vlažilci so elektron-skor regulirani in so sestavljeni iz naprave za proizvodnjo pare, naprave za razvod pare in elektronske regulacije. Paro proizvajajo iz vode, ki jo dovajajo iz vodovodnega omrežja. V začetku so imeli kar nekaj težav s trdoto vode. Pri vretju se je izločala velika količina karbonata, ki je skrajševala življenjsko dobo kotlička. Kotliček je bil uporaben dobrih 2000 ur obratovanja, kar je po besedah Mirana Šajta sorazmerno malo. Problem so rešili z uporabo visoko energetskih magnetov, ki preprečujejo odlaganje karbonatov v trdi obliki. Z uporabo magnetov se je uporaba podaljšala najmanj za dvakrat. To jim potrjujejo tudi praktične izkušnje v mariborskem Tamu, kjer je kotliček vzdržal že tri življenjske dobe. Vlažilci so opremljeni z avtomatsko regulacijsko napravo, ki omogoča avtomatsko in ekonomično delovanje naprave. Izredna prednost tega vlažilca je izredno majhna poraba energije, saj v primerjavi s prej omenjenim vlažilcem porabi za enako zmogljivost celo do 93 odstotkov manj električne energije. Klasični vlažilec porabi za proizvodnjo desetih kilogramov pare osem kilovatov energije, ultraso-nični pa le 0,5 kilovata. Prav tako ta sistem omogoča popolno izkoriščanje vode, medtem ko je pri klasičnih izkoristek med eno tretjino in 80 odstotki. Omenimo, da ultrasonični vlažilec v času vlaženja zrak tudi hladi, kar pomeni ob že prej omenjeni energetski varčnosti še prihranek energije za hlajenja. Dodajmo še, da polno zmogljivost dosega takoj ob začetku obratovanja. Edini problem, ki se pojavlja pri tem vlažilcu je edino priprava vode, ki jo je potrebno predhodno demineralizirati, zato pa uporabljajo posebno smolo iz uvoza, ki prav tako služi enkratni uporabi. Problem je tudi z elektroniko. Razen že neštetih verzij izdelave klasičnih vlažilcev izdelujejo tudi posebno tako imenovano ekonomsko verzijo za klima omare. O strešnih regerativnih klima centralah smo se pogovarjali z inž. Borisom Rudlom iz komerciale, sicer dolgoletnim raz-vojnikom. Kot pravi, je bilo njihovo vodilo pri izdelavi tovrstnih central priti do ustreznih central, ki jih bo možno postaviti na prostem, s tem pa niso posegli v klasičen program klima central ostalih proizvajalcev v IMP-ju. Prednosti central so po njegovi oceni velike, saj so namenjene obdelavi zraka, nameščene pa so ponavadi na strehi objekta. Uporaba ponuja več prednosti, ena od največjih pa je gotovo manjše naložbeno vlaganje. Z vgrajenim regenerativnim izmenjevalcem toplote se zmanjša poraba energije za gretje zraka od 65 do 80 odstotkov. V pokritem prostoru so nameščeni samo elementi za distribucijo zraka in krmilna plošča za krmiljenje centrale. V centrale so vgrajeni vsi potrebni agregati za obdelavo zraka in regulacijo gretja, hlajenja, vlaženja in mešanja. Po besedah našega sogovornika so se do sedaj že vgrajene centrale do-, bro obnesle, izdelujejo pa jih v desetih velikostih za pretoke zraka od 4.(XX) do 60.000 kubičnih metrov pretoka zraka na uro. Nedvomno pa so centrale izredno varčne, saj je z vgrajenim rekuperatorjem moč prihraniti tudi do 80 odstotkov energije. To pa je samo del novosti, ki smo jih predstavili, o ostalih pa bomo še pisali. J. VOTEK Plinska postaja MONTAŽA KOPER Vodilni odstopili V petek 22. septembra se je na svoji izredni seji sestal delavski svet koprske Montaže. Na svojem dnevnem redu je imel eno samo točko, obravnaval je odstope vodilnih delavcev. Na seji so poleg članov delavskega sveta sodelovali vodilni delavci in generalni direktor sozda Boris Gazvoda. Kot smo že poročali, je bila na seji delavskega sveta, ki je bila v mesecu juliju, po sestanku vodstva v vodilnimi montorji imenovana komisija, ki naj bi ugotovila vzroke za pomanjkljivosti, na katere so .opozorili vodilni monterji in odgovornost vodstva za nastali položaj. Boris Legiša, predsednik delavskega sveta, je delavski svet seznanil, da se je komisija sestala in zahtevala od vodstva delovne organizacije, naj pripravi poročila, v katerih naj bi podali odgovore na zastavljena vprašanja in se opredelili o svoji odgovornosti za nastali položaj in nakazali možnosti za odpravljanje problemov v službah. kjer so problemi prisotni, in na katere so monterji opozorili. Toda teh poročil komisija ni dobila. ampak so vodilni namesto poročil posredovali svoje odstopne izjave. Prvi se je za ta korak odločil vodja plansko analitske službe Ivan Batagelj, zatem se je za podoben korak odločil tehnični direktor Darko Be-jek in na koncu še direktor Zorko Cerkvenik, za podoben korak se je odločila tudi Nataša Juri vodja kadrovsko splošnega sektorja, kije bila vršilec dolžnosti. vendar se je izjasnila, da ne namerava kandidirati na to delovno mesto. To je strnjen povzetek dogajanj v Montaži. Ko so razpravljali o njihovih odstopih, jih je predsednik delavskega sveta pozval, da članom na kratko povedo vzroke za svoje odstope. Zorko Cerkvenik je povedal, da je na sestanku z vodilnimi monterji ugotovil, da ne uživa zadostnega zaupanja kolektiva, kot tudi ne njegovi sodelavci, zato se je odločil za ta korak. Ivan Batagelj je opozoril, da preprosto ni zdržal več šikan in izrazov nezaupanja do njega in njegove strokovnosti. Za primer je navedel imenovanje za vodjo službe, ko se je dvakrat razpravljalo o njegovi primernosti. Po drugi strani pa je tudi res, da so mu v institucijah zunaj organizacije mnogo bolj zaupali kot doma. In na koncu se je oglasil še Darko Bejek, ki je bil kratek, povedal je, da k zapisanemu nima kaj dodati. Problemi končno osvetljeni Nekaj je gotovo, Darko Bejek je bil na zadnjem sestanku ena najbolj spornih osebnosti, ki pa se kljub direktnim napadom ni konfrontiral. Čeprav smo že takrat opozorili, da bi kljub vsemu moral zadeve vsaj pojasniti, je to opravil v svoji odstopni izjavi. Vse skupaj pa je prišlo le nekoliko prepozno, vsaj tako se zdi, kajti voz je že zdrvel v brezno. Pa pustimo to ob strani in poskusimo na kratko povezati ugotovitve Darka Bejeka, ki razkriva ozadje nekaterih problemov. Če se metaforično izrazim dvignil je tepih, izpod katerega bi se dalo pomesti marsikaj, seveda če bo sedaj med tistimi, ki so napadli, dovolj moči in volje. Kot ugotavlja Darko Bejek, ne more sprejeti odgovornosti za položaj v tehničnem sektorju, kajti stanje ni slabše kot je bilo ob prevzemu del. Strinja se, da se je stanje premalo izboljšalo. Kot ugotavlja, pa ne more prevzeti odgovornosti za neurejene razmere v tehničnem sektorju, saj je premalo časa v delovni organizaciji, da bi mu lahko naprtili vse pomanjkljivosti. Sicer pa svojo trditev argumentira z opravljenimi nalogami. Nameščen je bil vodja skladišč in delavnic v Izoli, izpeljan preizkus in namestitev vodij izvedbe po posameznih območjih, nameščen vodja operativne priprave dela ter delavec za spremljanje oskrbe gradbišč z materialom in orodji, v pripravo dela sta bila sprejeta inženirja strojništva, ki se uvajata v delo in v materialno poslovanje je bil uveden računalnik, kar je povečalo učinkovitost in razbremenilo službo za dve administrativni delavki. Žal pa se je, kot ugotavlja, lomilo pri zalogah materiala in oskrbe gradbišč, česar pa kljub mnogim sestankom in ponujenim rešitvam niso uspeli rešiti. Poslabšali so se odnosi s prodajo zaradi nedoslednosti v tej službi. Konflikti so nastajali tudi zaradi nepravočasne in netočne nabave v tehnični sektor. Čeprav so o zadevah razpravljali na kolegiju, do pozitivnih učinkov ni prišlo in tudi sodelovanja med službama niso razrešili. Ena od pomanjkljivosti je torej slabo sodelovanje med službami, vse to pa je vplivalo na oteženo razmerje v izvedbi. Konkretno so bili izpostavljeni problemi, ki so se ponavljali na sestankih tehničnega sektorja, vse bolj pa so prihajali v ospredje konflikti in nespoštovanje odločitev kolegija. Prav tako je doživljal blokade pri iskanju ustreznih kadrovskih re- šitev in pri predlaganih prerazporeditvah, ki so jih blokirali predvsem samoupravni organi. Prav tako so bili blokirani vsi ukrepi na področju nagrajevanja bodisi pozitivni ali negativni. Blokirana je bila tudi izdelava poročil o mesečni zasedenosti zmogljivosti. Skratka, vidimo tudi drugo stran medalje, ki je v poročilu popisana tudi z imeni in priimki. Ali bo komisija te ugotovitve upoštevala in pooblastila novo poslovodstvo, da jih rigorozno razčisti, bomo še videli. Delegati so odstopne izjave sprejeli, saj jim ni preostalo drugega. Preprosto so bili prestavljeni pred zid. Z eno samo opombo enega od članov delavskega sveta, sicer vodilnega monterja, ki je povedal samo to: »Tovariš direktor, nihče vam ni očital, da ste slab direktor, zahtevali smo samo, da se problemi, ki se vlečejo že nekaj časa, razrešijo«. Dovolj tehten stavek, ki vzbuja vrsto pomislekov ob tem odstopu vodilnega štaba. V razpravo se je vključil tudi generalni direktor Boris Gazvoda, ki je povedal, da se z menjavanjem vodilnih ekip problemov ne bo dalo razrešiti, če jih ne bodo začeli striči pri njihovih koreninah, kajti ob vsem tem je potrebno le imeti pred očmi socialno varnost kolektiva, kajti po njegovi oceni tudi nova ekipa ne bo imela dolge življenjske dobe, če se ji ne omogoči, da preseka s problemi in vzpostavi red na tisti ravni, kjer se dejansko problemi pojavljajo. Kajti po njegovi oceni enostranski pritiski ne bodo razrešili problemov, ampak bodo negativno učinkovali in ogrozili socialno varnost delavcev. Zatem so se delegati še zmenili za razpisne pogoje in s tem je bilo izredne seje delavskega sveta konec. J. VOTEK AKCIJA SERVISI Hitro posredovanje V Dvigalo vem servisu za servisiranje dvigal, v katerem združuje delo 22 serviserjev (med njimi nekaj tehnikov, pa nekaj elektromon-terjev za dvigala) in trije režijci, servisirajo dvigala v rednem pogodbenem servisu v skladu s pravilnikom o ukrepih in normativih za dvigala (Uradni list SFRJ 16/86). Poleg tega pa opravijo še vsa popravila dvigal in tekočih stopnic po urganci oziroma na klic ter odpravljajo vse pomanjkljivosti v garancijski dobi Dvigalovega izdelka. Dvigalove servisne enote so po vsej Sloveniji. V pogodbenem servisu imajo okoli 1.400 dvigal. Servisna skupina ima za delo na terenu na razpolago 12 avtomobilov, ki so tako prirejeni, da ima serviser vedno »pri roki« vse materiale in rezervne dele, da lahko kvalitetno opravi svoje delo. Sicer pa namenjajo v Dvigalu poleg znanja, ki ga morajo imeti serviserji, veliko pozornost zunanjemu izgledu, obnašanju in hitremu posredovanju. Vsako urgenco odpravijo še isti dan, najkasneje pa naslednji dan. Področje njihovega dela pa ni vedno postlano samo z rožicami. Ubadajo se namreč s težavami okoli dobave rezervnih delov predvsem za uvožena dvigala, ki so v preteklosti prišla v Jugoslavijo po različnih kanalih od nekaterih uvoznikov in so predvsem od naslednjih proizvajalcev: Freisleija, Otisa. Gabauerja, Klemmana, Falkonija. Sabiena, Schindlerja itd. Uvozniki namreč niso poskrbeli za servisiranje teh dvigal in za rezervne dele zanje, pa je tako to breme padlo na Dvigalov servis, ki mora ob nemajhnih režijskih, uvoznih stroških in problemih rezervne dele uvažati. Situacija v zvezi s servisiranjem teh dvigal se počasi le zboljšuje, saj dvigala, ki z leti dotrajajo, zamenjajo z lastno Dvigalovo tehnologijo. Na ta način dvigala poenotijo in le tako zmanjšajo omenjene probleme ter pridobijo na kvaliteti storitev. Problem, potarnajo serviserji, je predvsem v stanovanjskih objektih, kjer stanovalci še vedno smatrajo, da so dvigala nikogaršnja last in se do njih tudi tako obnašajo. Ob nenormalni in nekulturni uporabi dvigal pride do njihovih zastojev, serviserji pa so potem največkrat deležni neupravičene kritike v višjih ali nižjih tonih. Včasih so imeli v večjih stanovanjskih objektih hišnike, ki so skrbeli, da so stanovalci dvigala in druge skupne naprave v hiši normalno in pravilno uporabljali, pa so se tako v hiši izognili marsikakšni okvari na teh napravah. V javnih objektih in v poslovnih stavbah REORGANIZACIJE Livar »gre« v družbeno podjetje »Delavski svet delovne organizacije LIVAR sprejema pobudo glavnega direktorja o preoblikovanju delovne organizacije v družbeno podjetje IMP LIVAR.« Nekako tako se glasi kratka vsebina sklepa Livarjevega delavskega sveta, sprejetega na seji dne 27. 9. 1989. S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih se namreč bistveno pospešuje postopek preobrazbe družbenoekonomskih razmerij. Tako ta zakon nalaga vsem obstoječim organizacijam, med njimi tudi delovni organizaciji LIVAR, da se do 31. decembra letos preoblikujejo Vodstvo Livarja že dalj časa intenzivno razmišlja o novi organiziranosti, zato je bilo na enem od kolegijev, organiziranih v mesecu avgustu, oblikovano stališče, da se kolektiv Livarja v prvi fazi preoblikuje v družbeno podjetje. Zanj je značilno, da z njim upravljajo delavci, ki so v njem zaposleni. V pobudi kot tudi v dodatnem pojasnilu na že omenjeni seji delavskega sveta, je bilo poudarjeno, da nas ne sili v to samo zakonodaja marveč spremenjeni pogoji gospodarjenja in pri tem še posebej uveljavljanje tržnih zakonitosti pri poslovanju, bližajoči se čas EVROPE 1992 in nenazadnje želimo tudi v bodoče LIVAR, kot poslovno uspešno in stabilno podjetje, ki bo istočasno del evropske industrije. Vse to pa narekuje preobrazbo Livarja v družbeno podjetje. V družbenem podjetju IMP LIVAR - v prihodnje ne bi imeli organiziranih temeljnih organizacij. Namesto njih bodo posamezni deli delovnega procesa organizirani v obliki strateškh poslovnih enot, imenovanih: program in sektorji. Pogoje za preoblikovanje temeljnih organizacij eno od oblik podjetij. v programe izpolnjujejo današnje temeljne organizacije LSNL, TA in LBK, medtem ko bi se temeljna organizacija VIPO in delovna skupnost preoblikovali v posamezne sektorje. V novem družbenem podjetju bi imeli tako organizirane: program LSNL, program LBK in program TA. Poleg programov pa bi imeli organizirane tudi naslednje sektorje: sektor komerciale oz. trženja, sektor za finance in ekonomiko, kadrovsko splošni sektor, sektor vzdrževanja (strojno in elektro) in sektor zagotavljanja kakovosti. Taka je naša bodoča makro organizacijska shema. Za mnenje o predlogu preoblikovanja Livarja v družbeno podjetje in njegovih bistvenih ciljih smo povprašali glavnega direktorja delovne organizacije LIVAR Andreja Rodeta, ki je povedal naslednje: »Z novo organiziranostjo želimo v Livarju skoncentrirati kapital, ki ga bomo glede na našo dolgoročno poslovno strategijo kanalizirali v razvoj tistih programov, ki bodo prinašali največje ekonomske učinke oziroma po novi terminologiji dobi- EKO Svečni filter Kot razširitev svojega ekološkega oz. tehnološkega programa je Elektrokovinar iz Ptuja v svojem Razvojno projektivnem biroju razvil svečni filter. Poleg peščenih filtrov, ki so v nekaterih primerih še zmeraj nenadomestljivi, prinašajo svečni filtri številne prednosti. Res je, da v svetu niso nikakršna novost, vendar jih pri nas še ni nihče (razen individualno) izdeloval. Svečne filtre uporabljamo za filtriranje v primerih, ko želimo ohraniti daljšo sposobnost filtriranja za večje količine vode, ne da bi pri tem trajno poškodovali dele filtra. Mikroporozni filtrni deli so iz posebnih snovi, dosegljivih na domačem trgu, kar je pomembno kljub možnosti nekajkratnega izpiranja. S svečnimi filtri čistimo vodo, ki je onesnažena z blatom in z mehanskimi delci, kakor tudi z raztopinami. Deklarirana prepustnost znaša 5 do 10 mikrometrov - zadržanje delcev - velikosti nad 5 mikrometrov znaša preko 90 odstotkov. Tlačna filtrska posoda ima vgrajene filtrne vložke s priključki za dovod onesnažene vode, ki so izvedeni tako. da nimajo nobenih posebnih tesnil, ki bi omogočala eventuelna netesna mesta. Ko filter doseže predvideno stopnjo onesnaženosti, vključimo povratno izpiranje. ki ga lahko glede na vrsto pa v glavnem ni pogostih zastojev dvigal, saj je interes uporabnikov dvigal povsem drugačen kot v stanovanjskih objektih. Tovarna ne mara, da dvigalo stoji, saj je na ta način otežkočen njen proizvodni proces, hotel pa je zainteresiran, da dvigalo deluje brezhibno zaradi hotelske dejavnosti. V tej delovni organizaciji težko pridobijo monterje za servis, ker takih poklicev primanjkuje. saj smo pri nas z usmerjenim izobraževanjem prekinili tradicijo stalnega pritoka specializiranih kadrov. Zato pa sedaj v Dvigalu pridobivajo tovrstni kader z usposabljanjem monterjev, kar je dolgotrajen proces. Ker tej službi namenjajo posebno skrb in so serviserji v danih možnostih primerno nagrajevani, zato v tem delu Dvigalove dejavnosti skorajda ni fluktu-acije. Servisni oddelek svoje - s planom zastavljene naloge celo presega. V letošnjih sedmih mesecih so denimo presegli plan za 41,3 odstotka in so nad povprečjem uspeha drugih Dvigalovih oddelkov. To pa je lep prispevek k poslovanju celotne delovne organizacije. V prihodnje bodo nadaljevali z dosedanjim načinom dela in ga dograjevali. V načrtu imajo dve vrsti pogodbenega servisa, seveda v dogovoru s stranko in sicer tako, da bi del ponudbe servisa razširili na ta način, da bi namesto stranke prevzeli del skrbi za izboljšanje njegove kvalitete storitev. M. PRIMC ček. Pri razvoju posameznih programov se bomo posluževali tako imenovanega projektnega vodenja. To bo v bodoče temelj, na katerem bo slonel naš nadaljnji razvoj. Še vedno namreč mislim, da je v obstoječem sistemu strokovni kader Livarja premalo strokovno izkoriščen, in da bo s pomočjo že omenjenega projektnega načina vodenja dana večja možnost uveljavljanju znanja, samoiniciativnosti in inovativnosti pri uresničevanju skupno dogovorjenih strateških ciljev Livarja.« Minilo je devet mesecev letošnjega poslovanja. Konkretni rezultati poslovanja še niso znani, kljub temu pa smo izkoristili priložnost in povprašali glavnega direktorja, kako on ocenjuje letošnje poslovanje, in kakšni so izgledi do konca leta 1989? »O rezultatih letošnjega devetmesečnega poslovanja oziroma o oceni poslovanja do konca leta 1989 pa naslednje: Po prvih ocenah letošnje poslovanje ne moremo oceniti kot slabo, če namreč te rezultate primerjamo z enakim obdobjem, lanskega leta, opazimo pozitivne trende tako na finančnem področju, kot tudi po strukturi programov. Zasedenost z naročili do konca leta ocenjujem kot zadovoljivo. Delež izvoza na Zahod se na vseh programih povečuje, pri tem pa je potrebno omeniti, da je opazen občuten padec naročil na domačem trgu. Vse to kaže na vse večje težave, ki se pojavljajo pri zagotavljanju plačil oziroma na velike probleme, ki jih imajo z likvidnostjo domači kupci naših izdelkov.« V Livaiju želimo marsikaj spremeniti, kljub temu pa se zavedamo, da ne bo možno čez noč izpeljati vsebinske preobrazbe. I. M. filtracije večkrat ponavljamo. Po več izpiranjih in zasičenju vložkov lahko le-te enostavno in hitro zamenjamo. Velika prednost teh filtrov so majhne dimenzije, kratek čas povratnega izpiranja in zanesljivost obratovanja. Po kapaciteti imamo razvite svečne filtre za pretoke od 1,6 do 40 kubičnih metrov na uro, kar dosegamo z različnimi kombinacijami posod in svečnih vložkov. Izdelek je predviden za obratovanje s tlakom 6 bar, na posebne zahteve so mogoče tudi druge izvedbe. Tlačne izgube filtrov znašajo med 0,6 do 1,0 bar. Na zahtevo naročnika priložimo tudi atest za uporabo naprave v prehrambeni industriji. Ekološki problemi, ki so se pred kratkim pojavili na Dravskem polju, so nas usmerili v na- KLIMAMONTAZA Gostinska šola V naselju Nove Fužine v Ljubljani, ki je skorajda mesto v malem, saj ima okoli 16 tisoč prebivalcev, so letos zgradili objekt Srednje gostinske šole, ki ga bodo graditelji predali namembnosti še ta mesec. Nova šola bo imela tudi športna igrišča in telovadnico. Tudi to je ena od investicij v Ljubljani, v katero je vtkano lep del IMP-jevega dela. Klima montažini monterji so s svojim delom na tem objektu prisotni z inštalacijami prezračevanja in ventilacije, Promontovi pa z inštalacijami vodovoda, centralne kurjave in plina. Pre-zraževanje zajema odvod iz glavne kuhinje in posameznih učilnic-kuhinj, vse sanitarije, kletne prostore, telovadnico in večnamenske dvorane. Vsi klimah so locirani na podstrešju zaradi čim boljšega izkoristka prostora in imajo rekuperatorske enote za izkoristek toplote povratnega zraka. To je doslej prvi objekt v Jugoslaviji, v katerem bodo kuhinje opremljene z novimi napami IMP-Reven in bo njihovo delovanje služilo tudi za demonstracijsko predstavitev. Vsa oprema, ki so jo vgradili naši monterji, je iz IMPjeve proizvodnje (klimah, ventilatorji, dušilci, rešetke, avtomatika, protipožarne lopute). Za omenjena dela je IMP sklenil pogodbo aprila letos z Gradisom, ki je glavni izvajalec del pri gradnji šole, monterji pa so se vključili v delo maja. Kot pri marsikaterem objektu so bili tudi tu problemi s projektno dokumentacijo, ki jo je izdelal LIZ, kjer posamezne inštalacije niso bile usklajene med seboj, tako da so bile na istert^p mestu speljane centralna kur^-. java, elektrika in klima kanali. Sodelovanje z Gradisom - to. je z glavnim izvajalcem del i” s kooperanti, pravijo naši moO' terji. je bilo solidno. Delo pa je potekalo tu za razliko od drugih gradbišč sarn° v rednem delovnem času. Naj še povemo, da so naši ^ monterji iz Klima montaže, Pro-,^. monta in iz Elektromonterja pa!e| lani delali na gradbišču Osnovn^^ šole, ki je zgrajena v bližini Sred-| nje gostinske šole in so jo zgra-,, ^ dili v šestih mesecih tako, da joj^ njen prag tisoč učencev presto- l(jv pilo v začetku lanskega šolskegaj„Vi. leta. Monterji pred gostinsko šolo GORENJE Plinifikacija Kos kruha si je letos IMP pridelal tudi z izvajanjem del v velenjskem Gorenju, kjer znaša celotna vrednost vseh del, ki jih je prevzel Inženiring Ljubljana, 3.500.000.000 dinarjev. Od naših ozdov so izvajali dela Celjska Klima, ljubljanski Promont ter ptujski Eko. Vpeti so bili v dela klimatizacije emajlirnice, plinifikacije tehnoloških porabnikov v elektroinštalacijska dela in v dela na pnevmatskem razvodu granulata v Gorenjevem obratu plastike. bi zanemarili ekološkega vidika! saj je Šaleška dolina znana ko! ekološko zelo obremenjena! IMP pa so izbrali za izvajalci predvsem zato, ker je priznaj izvajalec plinovodnih inštalacij, in pa zaradi dosedanjega uspe^ar nega sodelovanja z njim pri invc sticijskih delih v Gorenju. 'ide Klimatizacija emajlirnice Mariborska enota InženiringM|H je v Gorenju pridobila tudi nekaMe elektroinštalacijskih del, ki jih j^ai sicer v majhnem obsegu opravil1 h ptujski Eko v celotnem Gorenju )rei Gorenje je v emajlirnici uvedlo novo tehnologijo emajliranja, kakršno ima v Zvezni republiki Nemčiji samo še znana tovarna Miele. Dela (projektiranje in izvedbo) je izvajala Klima Celje na osnovi podatkov tujega dajalca tehnologije oziroma in-vestitoija. Kot so povedali v Gorenjevem sektorju investicij, stopajo s to opremo, ki jo vgrajujejo, v korak s proizvajalci bele tehnike v Evropi. To pa pomeni uvajanje računalniškega vodenja proizvodnje robotike in najnovejših tehnoloških postopkov s ciljem izboljšanja kvalitete, povečanja zmogljivosti, večje humanizacije dela in ekologije. Emajlirnice v Gorenjevem tozdu Štedilniki v osemnajstih letih, odkar so jo postavili, še niso bistveno spremenili. Tehnološka zastarelost opreme in premajhna zmogljivost pomenijo oviro pri doseganju načrtovane količinske proizvodnje in kakovosti, kakršne se zahtevajo na razvitem zahodnoevropskem tržišču. Monterji so izvajali dela v težkih pogojih, saj se ni smela proizvodnja ustaviti niti za minuto, zato so monterji delali tudi vse popoldneve, ponoči, ob vikendih in v času kolektivnih dopu- Ta dela so obsegala razvod moč'^ ( priklope trafo postaj, izravnava- nje konic ipd. Eko si je s ter®1, deli pridobil ugodne reference^ saj so bili v Gorenju zado> s kvaliteto opravljenih del. V Razvod plina v Gorenju IMP je sodeloval na tem projektu na dveh področjih, in sicer kot dobavitelj opreme za pripravo deminiralizirane vode, dobavil in montiral je klimatizacij-ski sistem oziroma klima naprave za belo in barvno linijo emajliranja ter izvedel inštalacije plastičnih cevovodov za elektro-forezo. daljnja razmišljanja in preizkuse s posebnimi filtrnimi vložki z vsebnostjo aktivnega oglja; zaradi specifičnih zahtev je taka filtracija, oz. čiščenje ustrezno za zdaj šele za majhne pretoke, vendar bo Elektrokovinar nada- ljeval z raziskavami. ALJAŽ SANCIN stov Gorenjevih delavcev. Imajo pa v Gorenju pripombe na kvaliteto Kliminih del in na roke izvajanja del na klimatizaciji. Gorenje se je tudi odločilo, da zamenja vir energije, to je, da dosedanje lahko kurilno olje zamenja z zemeljskim plinom, katerega primarni razvod poteka v bližini Velenja. Po pogodbi in sistemu klasifikacije, ki ga ureja Petrol DO Zemeljski plin, so prišli tudi na izvedbo internega plinskega razvoda tehnoloških porabnikov v Gorenju. Kot nosilca izvedbe nalog je Gorenje izbralo IMP-jevo mariborsko enoto Inženiring, ki je svoja dela oddala podizvajalcem: strojna dela ljubljanskemu Promontu, elektroinštalacijska ptujskemu Eku, gradbena pa Velenjski kooperaciji (VEKO). Po besedah vodje projekta v Gorenju Zorana Kompana so bila dela opravljena kvalitetno in pred pogodbenim rokom in je bilo tako investitorju omogočeno, da je opravil več del, kot je bilo s pogodbo predvideno. Mariborska enota Iženiring^g] pa je sklenila tudi pogodbo i\ s izvajanje del pnevmatskemu raz-n r vodu granulata v Gorenjevei%n, obratu plastike v Nazarjih - v tO' j|j varni malih gospodinjskih apar3" pij, tov Nazarje, ki je v celotnei"^ sistemu Gorenja zgledna to-j ? varna. Projektiranje in izvedbo^; omenjenih del je opravila celjsk%0 Klima na osnovi podatkov jalca tehnologije firme Motan i^g, Zvezne republike Nemčije. P(*ii j, projektu je prišlo do premakni;)rar tve pogodbenih rokov zarao'estj kasnejših sprememb v projektu jp j Ob koncu pa se je, kot so pove- »j dali v naši mariborski enoti Inž(';oV( niringa, vse dobro izteklo, irlalj, tako celotna naprava brezhibno^ deluje, za kar se je Gorenje zah valilo našemu izvajalcu del. M. Plinifikacija tehnoloških porabnikov Svečni filter Za plinifikacijo so se v Gorenju odločili zaradi sedanje ekonomske cene zemeljskega plina in takojšnje možnosti menjave na. lahko kurilno olje v primeru izpada plina, pa tudi zato, da ne rljjODOGRADŽEVINSKA INDUSTRIJA SPLIT Dobili vse - skratka HIT NOVA GORICA Las Vegas inženiring 0. »Pred dobrimi štirimi leti smo zgradili novo predmontažno halo -,all(*ij. V njej smo tudi vgradili sistem klimatizacije in sicer lokalno in lC‘e'otno klimatizacijo hale. Vendar se obstoječi način klimatizacije ni (j.^nesel. To je bil razlog, da smo pristopili k izdelavi projekta za a. °polnitev klimatizacije. Slabo delovanje obstoječe klimatizacije in j6'Zadovoljstvo delavcev z delovnimi pogoji sta prispevala k temu, da 0>o se odločili za popolno sanacijo klimatizacije,« nam je najprej .gledal vodja naložbe klimatizacije v predmontažni hali Brodograd-’ Finske industrije v Splitu inž. Josip Bajai. v investicijskem oddelku izredno zadovoljni, saj -dela potekajo v skladu z dogovorom in bodo tudi v roku zaključena. Povedati moram, da so vsi izvajalci del pristopili k delu zavzeto in profesionalno. Predvsem smo presenečeni nad motiviranostjo in samoiniciativnostjo montbrjev, ki preprosto ne čakajo na reševanje problemov, ki so v pristojnosti drugih, ampak kar sami odpravljajo nastale probleme.« To so nedvomno vzpodbudne besede, ki smo jih slišali takoj, ko smo prestopili tovarniško dvorišče. Ob izdelkih še montaža in znanje Po lanskoletni kratkotrajni krizi z zasedenostjo montažnih zmogljivosti, so se v Montaži po besedah Borisa Rudla odločili za bolj agresivno ponujanje ob opremi tudi montažnih storitev. Brodogradilište Split oziroma rekonstrukcija klimatizacije v predmontažni hali je plod celovitega ponujanja. Lotili so se inženiring posla - ponudbe na funkcionalni ključ. Pri tem objektu so ponudili opremo, storitve in znanje. Ne kaže ponavljati, kar je povedal prejšnji sogovornik. da so sodelovali pri reviziji projekta in idejni zasnovi projekta. Po podpisu pogodbe so takoj začeli z deli, kajti čas glavnih del je bil usmerjen v čas kolektivnih dopustov v Brodogra-dilištu. Glede na izreden obseg del so se odločili in oddali dela Klimamontaži, ki je izdelala in montirala vse razvode. Sami pa so priključili centrale. Mimogrede še zapišimo, da so Mariborčani pridobili tudi vsa ostala inštalacijska dela. Poseben podvig Montažna dela so potekala v želo težavnih pogojih. Vodja montaže Ivek Kržan nam je povedal, da so delali na višini 35 metrov in pri visokih temperaturah v sami hali in na strehi. Že sama montaža šestih strešnih ventilatorjev je bila zelo zahtevna, saj jih je na streho dvignil helikopter. »Ce bi se odločili za dviganje z žerjavi, bi bili stroški montaže nedvomno višji. Veliki nevarnosti bi bili izpostavljeni tudi monterji, poleg tega pa ne bi šlo brez poškodbe strehe. Poleg montaže strešnih ventilatorjev je bila izredno zahtevna tudi montaža klima kanalov. Vsi naši konkurenti so namreč zahtevali za montažo gradbene odre. Mi smo se pa odločili za povsem drugačen način montaže in sicer s pomočjo košar, ki so bile pritrjene na žeijavne proge. Pa tudi alpinistični prijemi so bili potrebni. Tudi tako smo dela brezhibno opravili. Nedvomno pa je bil to tudi eden od pomembnih elementov, da smo pridobili posel, saj smo na ta način pocenili izvedbo,« nam je povedal vodja montaže Ivek Kržan. ffrešna ventilacija I »Kot sem že povedal, smo se 'Mločili za izdelavo nove provinc dokumentacije, ki jo je Vdelal Projektivni biro Monterja v hali a. S projekti so bile pred-strešne centrale. Projek-igrtnt je predvidel, da morajo kadeti centrale zmogljivost en-i jdfatne zamenjave vsega zraka ivi| hali v eni uri. Po nekaterih ju^cdpisih je zahtevana celo tri-0lratna izmenjava. Vendar glede vi,.la obstoječo ventilacijo se je od-.fji^il za enkratno izmenjavo ce5aka na uro. Tu moram pove-ljnF*> da se je Montaža iz Mari-'Ta vključila že na začetku in Idelovala pri reviziji projekta in -Svetovanjem pri iskanju ustrez-&jih rešitev. No, tega še ne mo--oio neposredno povezovati Udarnim poslom. Po pripravljeni jEr°jektni dokumentaciji smo za-jfdi z iskanjem primernega izva-- ■ Mca, kj bj bil v kratkem času Popravljen in sposoben opraviti tf*a dela v predvidenem roku. jti, kot je meni poznano, je to 'a hala, v kateri je ventilacija ^na na takšen način. lovita ponudba [ Mi smo iskali izvajalca, ki bi stopil celovito. Vedeli smo, da IMP velik proizvajalec 'Preme za klimatizacijo, zato "to iskali celovito ponudbo za 'Premo in montažo. Skratka, šlo ,l za predajo objekta na funkci- ni ključ. Povedati moram, se je Montaža zelo angažirala “1" nam posredovala zahtevano e>db°. Na to, da smo se odlogi za IMP. pa je v prvi vrsti r Plivala celovita ponudba, kot C|n že povedal z dobavo opreme |h0P z vsemi opravljenimi montaž-jJdtti in inštalacijskimi deli. Na ’ thor so vplivali tudi ugodna jZena in pogoji plačila. Vse to je LFgnilo tehtnico v prid Montaže, nj.'' je pridobila posel in bila iz-adi na v konkurenci z ostalimi u e$timi ponudniki, je povedal Jo-Bajai. »Kar se tiče uresničevanja do- ,«je sam od sebe na-Bajai, »moram poda smo s potekom del V času našega obiska je bilo na objektu le še šest monterjev, ki so zaključevali dela na priklopu zadnjih dveh central. Kot so nam povedali, je sedaj v hali precej mirno, kajti proizvodnja ni bila polno zasedena. V času, ko so imeli halo polno, se je v hali svetlikalo nekaj sto varilnih aparatov, zrak in pogoji za delo pa so bili obupni. Sedaj so v obratovanju že strešni ventilatorji. ko pa boste prebirali, bo deloval že celoten sistem, v to ne kaže dvomiti. Zapleti Čas, ko se je spodaj podpisani mudil na gradbišču, res ni bil najbolj primeren, kajti ko sem prišel, so mi povedali, je bil to za Prva beseda nadnaslova in sam naslov, lahko jemljemo kot besedno igro, ali kot prispodobo o nečem tam daleč v Ameriki, lahko pa tudi dobesedno Hotelska industrija in trgovina iz Nove Gorice, je končala s posodobitvijo igralnice in njeno razširitvijo, katere del se imenuje tudi Las Vegas. Če se povrnem k prej omenjeni besedni igri, je po tistem, kar je bilo moč videti in je še videti, omenjeni objekt dejansko hit za IMP in neskromno ni, če ga kar naslovimo z Las Vegas. Montaža ene zadnjih central njih »črni petek«. Zjutraj, ko so prišli na gradbišče, so namreč ugotovili, da so ostali brez orodja kljub temu, da so imeli barako in kovčke z orodji dobro zaklenjene. Po grobi oceni je dobilo noge orodje v vrednosti trideset starih milijard dinarjev. »Pa to ti zagodejo sedaj-, ko si tik pred koncem in poskusiš narediti, kar je še ostalo do konca,« so potožili monterji. Očitno pa je bilo, da je bil »posel« dobro pripravljen, saj ni nikjer ostalo nobenih sledi, le razbite ključavnice na kovčkih. To je vneslo dodatno nervozo v mariborski tabor. Še posebej jih je motilo, da se nihče ni premaknil do tretje ure popoldne, da bi vsaj popisal nastalo škodo, čeprav so jo prijavili že takoj po prihodu na delo. In ugotovitev varnostnika oziroma njegovo ukrepanje? »Roba je još ovdje. Ja ču popisati alat in na osnovu toga če SUP potpisati zapisnik, da mo-žete tražiti odštetu od zavarova-onice,« in tako so se razšli. Čudno, mar ne! Ko smo se pogovarjali z monterji, so me spraševali o vzdušju doma po sprejetju ustave, kaj preveč pa niso politizirali, kot da jim je pomenila nova ustava olajšanje. Nekako so prešli po tem vprašanju na same razmere na gradbišču in se primerjali z delavci v ladjedelnici. Povsem človeško, saj po tem času človek le dobi realen občutek, še posebej, če se lahko primerja s sebi enakim glede na poklic, o tem, kakšno plačilo si kdo zasluži. Po tej plati niso bili preveč zadovoljni. Povedali so, da kar se pogojev dela tiče, ti res niso bog-sigavedi kakšni v ladjedelnici. Toda kljub temu se jim je zdelo, da ljudje kaj preveč ne »grizejo« za poslom. Kljub temu pa so boljše plačani, so mi povedali. »Ne jezimo se na podjetje, ampak na razliko v plačah, kajti glede na specifiko razmer med našim in njihovim delom bi lahko rekli, da delamo v podobnih pogojih. Tu se pa neha,« so dejali. Ne glede na te obrobne opazke, pa so bili zadovoljni z opravljenim delom. No, ko sem jih špiknil glede morja, so samo zamahnili z rokami. Tempo je bil hud, tako smo ga gledali le od daleč s streh,« so dejali. Konec dober, vse dobro, pravijo. Kljub vsemu pa se zdi. da je ta konec le tako dober, da mu kaže nameniti še kakšno vrstico. Po rokih, ki so bili spet izredno kratki, bistveno ne odstopa od IMP povprečja, saj vemo, da je to eden izmed krepkejših adutov v zadnjem obdobju za uspešen nastop na trgu. Nekaj pa je gotovo, glede samega poteka del pa je bilo poleg kratkih rokov prisotno še marsikaj drugega, na kar velja opozoriti in nenazadnje tudi poudariti, da je za koprsko Montažo to zares objekt »prvega reda«, ki so ga zaključili v zadnjem času. Podirali in prestavljali Franjo Pavšič, vodja montaže v HIT-u nam je povedal, da so se v bistvu ves čas, odkar so prišli na gradbišče, srečevali z navidezno j nerešljivimi problemi. V času trajanja del je igralnica ves čas nemoteno delovala, zato so morali vse posege opravljati hitro in zanesljivo. »Zamislite si, ko bi nam pri prestavljanju instalacije kaj zatajilo, kaj bi se dogajalo v lokalu, kjer se zbere tudi čez tisoč ljudi. Pa ne samo to, če bi recimo podirali in selili posamezne instalacije na začetku del, ampak smo sc z njimi srečevali v bistvu ves čas poteka del. Ena od značilnosti je sama priprava projektne dokumentacije. V bistvu so se dela začela na osnovi idejnih načrtov, ki so jih potem projektanti sproti preverjali in usklajevali, mi pa smo se prilagajali njihovim zahtevam. No, že od samega začetka je bila oblikovana posebna skupina projektantov, ki je ves čas poteka del spremljala objekt. Podobno smo se organizirali tudi mi v Montaži in igralnico definirali kot prednostni objekt. Oblikovana je bila posebna ekipa, ki so jo sestavljali ljudje na vseh ravneh od priprave do skladišča in dobave, tako da do večjih zastojev ni prihajalo. Oblika organiziranosti se je dobro obnesla in mislim, da bi s to izkušnjo lahko nadaljevali. Temu primerno so bili organizirani tudi monterji, ki so le opravili levji delež posla. Na klimatizaciji je delalo od 12 do 14 monterjev s tremi vodilnimi monterji Francetom Lampe tom, Ferdinandom Baruco in Tomotom Rančevičem. Prav tako številna je bila ekipa na sistemu ogrevanja in hlajenja z vodilnimi monterji Vladom Bončino, Žarkom Vogričem in Bojanom Kodričem, medtem ko je bil za vodovod vodilni monter Bojan Lampe. Povedati je potrebno, da smo se vsi trudili po svojih močeh in poskušali narediti vse, da bi dosegli dogovorjene roke. Mislim, da bi jih tudi brez težav dosegli, če se ne bi zataknilo pri gradbincu, kar je vplivalo na zakasnitev del,« nam je povedal skromno Franjo Pavšič. Kljub vsemu pa njegova vloga ni bila tako nepomembna, saj je bil ravno on gonilna sila, ki je uspešno presekal vse zanke, v katere so se zapletli. Nedvomno je nesporen dokaz za njegovo prizadevnost in tudi pomembnost, da so bila dela uspešno zaključena tudi priznanje s strani vlagatelja HIT ob prevzemu objekta. Kot smo pozneje zvedeli, je vodja investicije celo nezadovoljen s tako »nizkim« priznanjem, saj bi si po njegovi oceni zaslužil tudi materialno priznanje. Tone in tuneli Ko sem se sprehodil v labirintu ali podzemlju elitnega objekta igralnice, skoraj verjeti nisem mogel, koliko je bilo narejenega v tako kratkem času, saj so kleti kar polne nekih naprav. Da ne bi izzvenelo preveč laično, povejmo, da je v eni od kleti priprava tople vode, zatem hladilna strojnica ter klimatska strojnica in cela vrsta razvejanih kanalov do igralnice. vam bom povedal vse naj naj,« je bil v začetku nekoliko nezaupljiv vodja naložbe Jože Pahor. »Pa ne bo tako,« je v šali pribil. Tudi jaz mu nisem ostal dolžan. Seveda pričakujem »pozitivno propagando«, saj je zaradi tega tovariš Pavšič zraven. No, ne glede na ta začetek, pa vseeno ocenite realno IMP-jevce, sem ga izzi val. »Povedati moram, da smo z delom IMP v celoti zadovoljni,« pravi Jože Pahor in na daljujc: »Priznati jim moramo, da so sc dela lotili zares profesi onalno. Dela so opravili kako vostno m strokovno. Mi smo se sicer nekoliko bali, ker so dela potekala v konici sezone in v poletju, da se bo kje zataknilo predvsem pri selitvi raznih inštalacij, toda vse se je izredno do bro izteklo in ni bilo nobenih problemov, tako da so naprave ves čas kljub izrednemu obsegu del, v kar ste se lahko sami prepričali, delovale normalno. Dela so se nekoliko zavlekla, toda takoj moram povedati, da ne po krivdi IMP-ja. Posebno skrb pred začetkom gradnje so nam povzročali klini ati, kajti prepričani smo bili, da bodo preglasni, kar je bilo do sedaj moteče za krajane, ki so pogosto negodovali. No, tudi to se je srečno izteklo. Tako, da kakšnih pripomb na račun dela Klima centrala Pa pustimo sedaj to, mimogrede. skoraj vsa investicijska oprema je bila uvožena, razen kiimatov, ki so IMP-jevi. V času našega obiska so ravno opravljali in odpravljali lepotne napake. Sicer pa so bila v polnem teku merilno zagonska dela. »Zaenkrat ni bojazni, da sistem ne bi deloval,« pripoveduje Franjo Pavšič, »meritve so nam pokazale, da smo dela opravili dobro, in da so odstsopanja pri posameznih sistemih v mejah dovoljenega, oziroma predvidenega. Tega smo toliko bolj veseli, ker je le šlo za tehnološko izredno zahteven objekt, še posebej pri klimatizaciji, kjer je vlagatelja posebej skrbela prevelika šum-nost. Toda za to ni bojazni, saj so klimati dodatno protihrupno zaščiteni. Sistem kot celota uspešno deluje. V tem trenutku še ni vgrajene avtomatizacije, ker jo je vlagatelj naročil prek Instituta Jožef Štefan v tujini. Nadpovprečno »Verjetno pričakujete, glede na to, da so dela pri koncu, da in kakovosti izvedbe zares nimamo. Ob tem ne moremo mimo Franja Pavšiča, ki je bil na tem objektu zares z dušo in telesom in je razrešil marsikatero nastalo vrzel. Mi smo se mu sicer na nek način oddolžili, toda to se mi zdi premalo, verjetno si je zaslužil kaj več. Upam, da bodo to njegovo prizadevnost upoštevali v njegovi organizaciji. No, posle smo različno sklepali, pretežni del smo sklenili z Inženiringom in to okoli 70 odstotkov vrednosti del, nekaj direktno z gradbincem, ostalo pa direktno z Montažo. S tem pa naša naložba še ni zaključena, saj se že pripravljamo na naslednjo fazo, v kateri nameravamo razširiti hotelske zmogljivosti. Glede na do sedaj opravljena dela moram povedati, da ima IMP veliko možnosti za pridobitev teh del, seveda pa ostaja odprto vprašanje konkurenčnosti glede na ceno,« je zaklučil naš sogovornik. Verjetno k temu niti ni kaj dodati ali odvzeti. J. VOTEK J. VOTEK Namesto notranjosti si oglejte streho igralnice PARTIJA VOLITVE V Iku V Iku so se 20. septembra sestali komunisti iz desetih osnovnih organizacij: Tikija, iz vseh Ikovih ozdov, Inštituta za turbinske stroje, Tube, Unitasa in šišenske Varnosti na delni programsko volilni konferenci občinske organizacije ZKS Ljubljana-Šiška. Zaradi lažje organiziranosti in izvedbe programsko volilnih sej so namreč vse osnovne organizacije ZK v občini Šiška razdeljene na 17 skupin. Komunisti, ki so se sestali na omenjeni seji, pa so ena od teh sedemnajstih skupin. Vsaka skupina izvoli za plenarno zasedanje določeno število delegatov. Na seji, ki se jo je udeležilo le 29 komunistov, so izvolili delegate za plenarno zasedanje programsko volilne konference občinske organizacije ZKS Ljubljana Šiška, razpravljali o predlogu kandidatnih list za občinske organe ZKS, za programsko volilno konferenco mestne organizacije ZKS, za delegate za 11. kongresa ZKS ter za 14. kongres ZKJ. Ikove komuniste bodo na šišenski .ojbčinsko programski volilni konferenci zastopali Damir Jurak, Sonja Gele, Dušan Tatalovič, Rajko Primc, Janez Rojic, Boris Natlačen in Ljubo Škraba, za 11. kongres so izbrali delegate Josipa Kolariča in Franja Curanoviča, za 14. kongres ZKJ pa Igorja Turnška. M. P. KLIMAT Priznanje Interklimi Na strokovni razstavi »INTERKLIMA 89«, ki je bila v času od 1. do 5. septembra 1989 v Zagrebu, je DO Klimat dobil priznanje strokovne komisije za izdelek »STROPNI KLIMAT S KOMPRE-SORSKO KONDENZATORSKO ENOTO.« Stropni klimat s kompresor-sko kondenzatorsko enoto in s pripadajočo elektroinstalacijo s krmilnimi in z regulacijskimi elementi predstavlja sistem za hlajenje zraka v Split izvedbi in je skupen proizvod Klimata in Klima montaže. Pri tem je potrebno povedati, da pomeni priznanje spodbudo za nadaljnje delo, še bolj pomembno pa je to, da je bil s tem izdelkom storjen korak naprej v smislu širše in kompleksnejše ponudbe na področju hlajenja zraka. Prav tisti, ki delamo v tehnični komerciali, prav dobro vemo. kaj pomeni sestaviti dobro - konkurenčno ponudbo za kompleksen sistem brez ustrezne prospektne in tehnične dokumentacije. Klimat in Klima montaža že vrsto let vlagata precejšnja sred- Potrebno je poudariti uporabnost kompresorsko kondenza-torske enote v najrazličnejših kombinacijah. Enota je razvita v štirih velikostih in pokriva hladilne moči od 5 do 19,5kW odvisno od temperature uparjanja in temperature okoliškega zraka. Lahko se uporablja v kombinaciji s klima omaro, kli-matom ali s katero koli drugo prostorsko 0 ventilatorsko enoto za hlajenje zraka. Zelo pomembno pa je, da je možna enostavna adaptacija že obstoječih klimatskih sistemov. V obstoječo klimatsko napravo ali kanal se vgradi direktni uparjalnik, ki se poveže s freonskimi cevmi s kompresorsko kondenzatorsko enoto na prostem. Na ta način lahko v obstoječ sistem upeljemo funkcijo hlajenja zraka. ALEŠ ŽONTAR Hladilni sistem v split izvedbi stva v razvoj hladilne tehnike na področju klimatizacije. Sad tega vlaganja so nova vrsta klima omar in uporaba direktnega hlajenja v klimatskih napravah. O direktnem hlajenju v klimatizaciji je bil napisan članek v eni od prejšnjih številk Glasnika, tako, da se bom v tem članku omejil samo na manjše hladilne sisteme v SPLIT izvedbi. Prav takšen hladilni sistem pomeni kombinacijo stropnega klimata s kompresorsko kondenzatorsko enoto. Omenjeni sistem je primeren za hlajenje manjših trgovskih, gostinskih in turističnih objektov, bank, pošt... Vsaka od enot - tako stropni klimat, kot kompresorsko kon-denzatorska enota se lahko uporabljata v kombinaciji z drugimi enotami. mmzkJima 1. - S.9.19S9. STRUČNA KOMISIJA DODJBLJUJE ZA IZLOŽAK SKOTO KLt.UAT V nO.'.U~UTI' S »MitESaKSKO - KMHHIUTOKSKC gporo „u\r, no ..kuiut: utmm sagrefoački vele sajam KOMISIJA ZA.OCJENJIVANJE *>J. ' :l—^Z. yZ. ) VVZZ— v- Izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata delovne organizacije Klimat se prisrčno zahvaljujem za finančno pomoč, namenjeno za letovanje mojih otrok. Renata Mekinda Zahvala Hvala vsem, ki so mi stali ob strani v času bolezni moje drage mame. Še posebej hvala vsem sodelavcem Elek-tromonteija za izrečeno sožalje in darovano cvetje ob njeni smrti. Klara Atanasovski Obvestilo PD IMP Vabimo vas na Levstikovo pot do Litije do Čateža. Zbrali se bomo 11. novembra ob 6.15 na železniški postaji. Odhod vlaka do Litije je ob 6.30. Iz Litije se bomo odpravili preko Šmartnega do Gabrovke, kjer si bomo ogledali stare kmečke običaje in opravila. Iz Čateža se bomo odpeljali z avtobusom do Velike Loke, od tu pa se bomo odpravili z vlakom nazaj v Ljub- tiano- Tancek Obvestilo o reorganizaciji delovne organizacije Obveščamo vas, da se je delovna organizacija IMP-PMI n.sol.o. Maribor, Ljub-Ijanaka 9 s 1. 9. 1989 reorganizirala skladno z zakonom o podjetjih. S tem dnem je delovna organizacija z delovno skupnostjo in dvema temeljnima organizacijama preoblikovana v dve družbeni podjetji, in sicer: 1. družbeno podjetje IMP-PMI projektiranje, marketing, inženiring p.o. Maribor, s skrajšano firmo IMP-PMI, p.o. Maribor in s sedežem v Mariboru, Ljubljanska 9 in 2. družbeno podjetje IMP - ELEKTROKOVINAR, proizvodnja, montaža, energetika, ekologija, p.o. Ptuj, s skrajšano firmo: IMP - EKO, p.o. Ptuj in s sedežem v Ptuju, Rogozniška 14. Objava Komisija za delovna razmerja IMP DVIGALO je na seji dne 15. 09. 1989 sprejela sklep, da se v IMP »Glasniku« objavijo prosta dela in naloge: DELAVEC NA HVRS (horizontalno veritikalno rez-kalni stroj) Pogoji: - V. ali VKV stopnja izobrazbe kovinske smeri - specialni tečaj za delo na stroju - 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo IMP DVIGALO, Pot k sejmišču 32. Ljubljana-Črnuče 61231. * 1 2 3 PRAVILNA REŠITEV nagradna križanka v 9. številki Glasnika IMP: Podgora, alergan. tip. Raa. farma. alt. sviloprejka. Ozren. trias. stek. Mac. Ernst. Arakas. Dacar. Or. oje. oko. tla. VN. Polkrog. Soss. živina. Islamabad. nitima. remi. petkotnik. cink. trs. Za pravilne rešitve v 9. številki Glasnika so bili izžrebani: 1. Stanko Ščavničar, Gosposvetska 31, Maribor (23.000 din) 2. Neža Bukovič P. B. Nade Ov-čakove 1, Lj. (20.000 din) 3. Lojze Kresal, Titova 37, Lj. (17.000 din) NAGRADNI NATEČAJ: Pravilne rešitve na naslov: IMP Glasnik, Ljubljana, Likozaijeva 6 (Nagradna križanka). Rešitve pošljite do 5. novembra. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 60.000 dinarjev. nadaljevanje s 4. str. Proračun za tržno komuniciranje Povzel bi nekatera sklepna spoznanja z Ekonomskega centra Maribor, ki deluje ob Ekonomski poslovni fakulteti Maribor (nekdanji VEKŠ). Kaj pravijo ta spoznanja? Glede na osnovne oblike prodajnega tržišča (čista konkurenca. monopolna konkurenca, oligopol, monopol) je racionalno koristiti agresivno politiko komuniciranja predvsem v razmerah monopolne konkurence. Za monopolno konkurenco je značilno. da je na trgu prisotno veliko podjetij, ki imajo možnost, da vplivajo na prodajno ceno izdelkov. DO izvede vpliv na ceno s pomočjo ovir drugim DO pri vstopu na trg ter tako zmanjša število pobudnikov in ima torej znaten vpliv na oblikovanje cene. DO poveča tržno moč tudi s politiko proizvodnje edinstvenih izdelkov ter z vodenjem agresivne politike komuniciranja. Za IMP je deloma zanimivo tudi oligopolno tržišče, saj večina DO trži prav na trgu, kjer je manjše število proizvajalcev. Tu je za DO racionalno, da troši stroške za tržno komuniciranje le, če drugi ponudniki ne reagirajo, sicer bo povečanje prodaj--;u stroškov brez učinkov. niciranje in s tem izgublja tržni delež oz. tekmo s konkurenco. Bolje ravnajo tiste DO, ki določajo višino proračuna za komuniciranje na podlagi določenega odstotka od prodaje. Se bolje z vidika delavcev v marketingu pa postopajo tiste DO, ki sredstva oblikujejo na podlagi ciljev komuniciranja in nalog, potrebnih za dosego ciljev. No, takšen budžetski način pa je nevaren, saj ni odnosa med stroški za dosego določenega cilja in prispevkom tega cilja k povečanju profita. IMP-jevi izdelki so raznovrstni. Nekateri (vse manj) imajo izrazit monopolni položaj in DO s takšnimi izdelki ni potrebno ustvaijati proračuna za tržno komuniciranje. Monopolisti enostavno zvišajo ceno z zmanjšanjem proizvodnje in žanjejo željeni profit. IMP pa vse več izdelkov trži na trgu monopolne konkurence in oligopola. To pa pomeni, da bo tržno komuniciranje s svojimi instrumenti bolj in bolj potrebno pri večanju tržnega deleža in seveda ob tem profita. Zaželeno je torej, da bo marketing v novem podjetju IMP d. d. potegnjen iz sedanjega obrobja. JANEZ GRUBER nih Druga podjetja lahko v takem primeru, ker niso zvišala cen, povečajo tržni delež. Način oblikovanja proračuna za tržno komuniciranje Razpoložljiva finančna sred- obi- stva za komuniciranje so čajno tista, ki jih v DO določijo na podlagi presoje in so navadno tudi prva plen različnih »varčevalnih ukrepov«, saj DO, ko ji gre slabše, ravno nasprotno varčuje pri sredstvih za tržno komu- AFORIZMI Nesreče zaradi izsiljevanja ( prednosti se dogajajo tudi v politiki. Pravijo, da bo reforma trd oreh, saj smo navajeni, da nam orehe tarejo drugi. Umazanega perila ne bomo oprali v stroju s politikantskim programom. Vse češče iščemo dlako v jajcu zaradi šikaniranja sosedovih kokoši. Laže je žejnega prepeljati ' ~eko vode, kot nepismenega mimo parol. Inflacija je bila presežena zaradi previsokih ciljev v švicarski banki. Stabilizacija je mnogim pripomogla stabilizirati stolček. Veliko bolj kot pri glavi velike ribe smrdijo - pri deviz- nem računu. Lahko je imeti niti v svojih rokah, če z dezinformacijo spremeniš narod v lutke. Pri učenju na napakah smo očitno ostali na nivoju otroškega vrtca. Očitno mnogi govorniki mislijo, da je govorniški oder prižnica. Kar se dogaja, ni več zvonjenje po toči, ampak že kar zvonjenje po vesoljnem potopu. Iz večnih študentov nastanejo diplimirani hohštapleiji- MARJAN BRADAČ NAGRADNA KRIŽANKA