O.S&Č '
SH 212 jg
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
JANUAR 1976
Poročilo o kmetijstvu
'Ob zaključku meseca bo v občinski skupščini na skupni seji vseh treh zborov'obravnavana problematika kmetijstva v naši občini. To je osrednja točka., seje. Zaradi izredne pomembnosti obravnavane problematike za prebivalstvo celotne Gornjesavinjske doline smo v uredništvu »Savinjskih novic« smatrali, da je prav če objavimo v našem časopisu povzetek poročila, ki je v teh dneh v razpravi na naših delegacijah in, ki bo o njem zadnjo besedo izrekla občinska skupščina.
S srednjeročnim programom postavljeni cilji razvoja {kmetijstva se ne uresničujejo tako uspešno kot se je predvidevalo. Splošne gospodarske razmere v kmetijstvu so se iv preteklem letu občutno poslabšale, tako za kmetijske proizvajalce kot tudi za organizatorje lastne in kooperacijske proizvodnje. Dinamični razvoj v začetnih letih srednjeročnega planskega obdobja je zaradi nakopičenih problemov ekonomske narave izačel stagnirati. Šibka aku-mulativnost oziroma reproduktivna sposobnost 'kmetijstva, zlasti še živinoreje, se je v kratkem času sprevrgla v problem nepOkrivanja proizvodnih in poslovnih stroškov — izgub. V itako nestabilnih razmerah tudi povečana družbena skrb za hitrejši razvoj kmetijstva, ki se odraža v ustavnih določilih, političnih dokumentih in resolucijah ZKS, zakonskih predpisih in raznih oblikah neposredne materialne pomoči, ne more priti do pravega izraza, ker nima zadostne podpore v instrumentih ekonomske politike. Da so nave-
dena dejstva resnično zaskrbljujoča, dokazuje tudi predlog resolucije o družbeno-ekonomSki politiki in razvoju občine, ki ugotavlja, da je od vseh gospodarskih panog prav kmetijstvo ,v najbolj nezavidljivem položaju. Glavni vzrok za to so neusklajene cene kmetijskih pridelkov in .. reprodukcijskega materiala, ter zmanjšuje že tako pičli dohodek kmetijstva, s tem pa tudi iniciativo in možnosti za hitrejšo razširjeno reprodukcijo. Brez te pa napredka ni in ga ne more biti 'kljub še tako dobro zasnovani in akcijsko angažiranim razvojnim programom.
Svetovna energetska kriza, omejitev možnosti izvoza govedi in mesa v države BGS, prepočasno sprejemanje sistemskih rešitev, ob stalno se spreminjajočih pogojih plasmana in konkurenčnosti na domačem in tujih trgih, neupravičeni »investicijski« uvozi nekaterih kmetijskih pridelkov, ki jih lahko pridelamo doma, sproščena rast cen reprodukcijskega materiala, priznavanje stroškovnega principa rastlinski proiz-
vodnji (koruza, pšenica, sladkorna pesa, sončnice) ob istočasni zamrznitvi cen živinorejskih proizvodov, so temeljni vzroki za nastalo situacijo v kmetijstvu, kjer prevladuje živinoreja kot glavna proizvodna usmeritev.
S tem poročilom se želi podati pregled doseženih razvojnih uspehov, obenem pa opozoriti na najbolj pereče probleme kmetijstva v občini Mozirje iz.naslednjih razlogov:
•	ker mora biti celotna družbena skupnost soodgovorna za ekonomsko in socialno varnost 29°/o prebivalstva v občini, ki mu je dohodek iz kmetijstva in gozdarstva izključni vir za preživljanje. Poleg tega pa je 'kmečko prebivalstvo najaktivnejši oblikovalec podobe podeželja ter temeljni nosilec obrambnih funkcij prostora;
•	ker je kmetijstvo vseskozi nosilo najtežje breme povojne graditve, preživljalo viharna obdobja v iskanju agrarnopolitične razvojne usmeritve iri še danes prispeva zaradi nenehne disparitete cen velik delež k stabilizaciji gospodarstva;
•	ker je ZKZ kot organizacija združenih kmetov in delavcev kljub specifično težkim pogojem gospodarjenja enako podvržena plačilu zakonskih in pogodbenih obveznosti kot OZD iz drugih gospodarskih panog, ki jim je objektivno omogočeno doseganje tudi do 15-krat večjo akumulacijo, računano na enoto ustvarjenega dohodka.
GOSPODARSKI POMEN KMETIJSTVA V OBČINI IN NJEGOVA USMERITEV
Kmetijstvo predstavlja za gozdarstvom in lesno industrijo drugo najpomembnejšo panogo gospodarstva v občini, saj daje ca. 27% narodnega dohodka, z njim pa se preživlja 29 % prebivalstva. Zaradi pospešene urbanizacije in spontanega zaraščanja hribovskih 'travnikov, košenic in pašnikov z gozdom, se produktivna kmetijska zemljišča naglo krčijo. Ocenjuje se, da je od 9.000 ha statistično -vodenih kmetijskih površin — brez planinskih pašnikov — sposobnih za obdelovanje le še ca. 7.000 hektarov, V družbeni lastnini je 1,5 odstotkov kmetijskih zemljišč, 98,5 odstotkov ipa v zasebnem sektorju. Vseh gospodarstev z nad 1 ha kmetijske zemlje je 1.650, od tega le 920 (Nadaljevanje na 2. strani)
Na območjih občine je mnogo kmetijskih površin. Poskrbeti bo treba za
racionalno izrabo
(Nadaljevanje s 1. strani)
čistih kmetij, ostala pa so delavsko-
bmeöka, tj. mešana gospodarstva.
Povprečna velikost kmetij brez gozdnih površin je 4,70 ha, kar kaže na neugodno agrarno strukturo. Če upoštevamo še dejstvo, da dve tretjini ,vseh kmetij leži v hribovskem in gorskem predelu občine in da je preostala tretjina ravninskih kmetij izredno nearondirana, sledi zaključek, da so pogoji gospodarjenja dokaj neugodni.
Glavna proizvodna usmeritev gor-njesavinjskega kmetijstva glede na dane prirodne in tržne pogoje je govedoreja, zasnovana na travnatem oziroma pašnoikosnem gospodarjenju. Temeljno dejavnost govedoreje predstavlja proizvodnja mleka. Manj razširjeno pa je pitanje goved prav zaradi množično uveljavljene pašno-kasne tehnologije, iki za pitance ni primerna, pa tudi zaradi manjše tržne stabilnosti. Kadar bodo zagotovljene dolgoročne možnosti plasmana plemenske živine, bo tudi vzreja plemenic dobila pomembno mesto in znatno večji obseg.
Od dopolnilnih dejavnosti kmetijstva so najpomembnejše: kooperacijska vzreja brajilerjev, proizvodnja jajc, pridelovanje ribeza in .prepočasi razvijajoči se kmečki turizem.
Nekdaj močno razširjeno koope-racijisko pridelovanje semenskega in menkatdlnega krompirja ter hmelja, prašičereja in ovčarstvo je zaradi množične specializacije v govedorejo in ekonomske nerentabilnosti proizvodnje skorajda povsem zamrlo.
SAMOUPRAVNA
ORGANIZIRANOST KMETIJSTVA
^ Kmetijske proizvajalce organizacijsko dn samoupravno povezuje ZKZ kot organizacija združenih kmetov in delavcev, ki je obenem tudi nosilec kmetij skopospeševalne in hranilnoJkreditne službe.
Osnovne samoupravne celice so Zadružne enote, le-teh je 11, ki v poslovnem smislu združujejo vse gospodarske aktivnosti v vseh krajih, kjer so bile nekdaj manjše samostojne kmetijske zadruge.
Neposredno upravljanje zadružnih zadev se izvaja na zborih zadružnikov, posredno pa iprek isamouprav-' nih organov ZE in ZKZ, v katerih imajo člani-zadružniki 60 % večino.
Od 950 gospodarstev, ki v katerikoli obliki sodelujejo z zadrugo, je doslej podpisalo članske pogodbe o trajnem sodelovanju že nad 700 kooperantov. Območja zadružnih enot se teritorialno pokrivajo z območji sedanjih krajevnih skupnosti, zato se želi vzpostaviti čim tesnejše sodelovanje med zadružno in krajevno samoupravo s ciljem, da se ZKZ prek svojih ZE aktivno vključuje v dejavnost krajevnih skupnosti. Samoupravni odnosi v kmetijstvu še niso zadovoljivo usklajeni z določili Zakona o združevanju kmetov, zlasti kar zadeva odločanje o delitvi in uporabi ustvarjenega dohodka. Vzrok za to pa je prav v trenutni ekonomski krizi kmetijstva, katere
posledice se odražajo v finančnih izgubah kmetijske organizacije in posredno tudi v oslabljeni materialni osnovi samoupravljanja.
PREGLED DOSEŽENIH RAZVOJNIH USPEHOV V OBDOBJU 1970—1975
Srednjeročno plansko obdobje razvoja kmetijstva, ki se v letošnjem letu izteka, označujejo nekatere objektivne težave, Iki so bistveno vplivale na uspešnost uresničevanja planskih ciljev — najznačilnejši so:
•	dvakrat hitrejša rast cen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo od rasti odkupnih cen kmetijskih pridelkov;
•	poslabšani kreditni pogoji in zakasnelo . odobravanje investicijskih kreditov s strani bank iv letih 1973, 1974 in 1975;
•	prepočasno urejanje odkupnih cen mleka;
•	kriza plasmana klavne živine v letu 1974;
•	preobrat v ekonomiki perutninarske proizvodnje v letu 1974 in prvem polletju 1975.
Zelo neugodno so delovale tudi številne kadrovske spremembe v vodstvu in strokovnih službah ZKZ, saj so se v zadnjih treh letih izmenjali kar trije direktorji in trije vodje kmetij'skoipospeševalne službe.
Kljub navedenim problemom pa je kmetijstvo mozirske občine v preteklih petih letih doseglo pomemb-
ne razvojne premike in proizvodne rezultate. Število kmetij, ki so specializirane za tržno proizvodnjo, se je povečalo od 100 v letu 1970 na 240 v letu 1975, v začetni fazi preusmeritve pa je še nadaljnjih 160 kmetij. Doslej je torej že zajeto v proces -sodobnejšega gospodarjenja ca. 400 gospodarstev, kar predstavlja 40% celotnega števila čistih oziroma 60% perspektivnih kmetij na območju občine.
V letih 1971—1975 se je vrednost drobne kmetijske mehanizacije in opreme na 'kmetijah povečala za ca.
33,809.000	din, vrednost kmetijskih zgradb pa za ca. 19,000.000 din, pri čemer je bilo modernizirano 187 hlevov za govejo živino z 2650 stojišči in ustreznimi pritiklinami. Zlasti pozitivno je dejstvo, da se -v zadnjem času vse več .kmetijskih proizvajalcev odloča za skupinsko nabavo in uporabo nekaterih -strojev, ki jih je moč gospodarno uporabiti le v strojnih skupnostih. Trenutno deluje na območju Občine že prek 35 strojnih skupnosti.
Primerjava podatkov o povprečni vrednosti investicijske izgradnje in strojne opremljenosti (52,7780.000 din) ter višini Vloženih kreditnih sredstev (18,111.000 din) pove, da je bil vsak družbeni dinar oplemeniten z lastnimi sredstvi kreditojemalcev praktično trikrat.
Odkup glavnih tržnih viškov iz zasebnega 'sektorja kmetijstva se je v primerjavi s srednjeročnim planom 1971—75 gibal takole:
Proizvod	Stanje 1970	Srednjeroč. plan 1975	Predvidena realizacija 1975	Indeks w . poveč. jg g) g oziromt •a j 1 zmanjš 1970-7'	
Mleko (litri)	3,182.000	5,400.000	5.400.000	100	160
Pitano -govedo (ton)	210	530	350	80	170
Plemenska živina (ton)	—	60	15	25 —	
Brojlerji (ton)	890	1.500	800	53	90
Jajca (kom.)	2,504.500	8,000.000	10,000.000	125	400
Ribez (ton)	28	50	40	80	130
Vrednost odkupjlenih tržnih viškov (računano po cenah 31.12.1974) se je povečala od 33,000.000 din v letu 1970 na 45,000.000 din v letu 1974 (za leto 1975 se predvideva največ 5 % povečanje vrednosti tržne realizacije!). Vrednostni delež kmetijskih proizvodov iz organizirane kooperacije (pogodbene) znaša 92 %, iz prostega odkupa pa le 8%. Vrednost tržnih presežkov na preusmerjenih kmetijah, ki predstavljajo 25% od skupnega števila 'kooperantov, znaša 62 % od celotne vrednosti -tržne proizvodnje.
Ugoden porast živinorejske tržne proizvodnje na kmetijah v zadnjih letih je nedvomno -tudi rezultat uspešnega dela selekcijske in reprodukcijske -Službe.
Osnova selekcije v živinoreji je molzna kontrola. Od skupnega števila 3500 -krav ije zajeto v kontrolo proizvodnosti 2670 krav; od tega
1026 v A, 1117 -v B in 527 v Z kontroli.
Frek 75 % vseh govedi je čiste SR pasme. Kljub izredno težavnim terenskim pogojem in -sorazmerno nizki koncentraciji živinorejskega fonda je veterinarski službi uspelo zajeti z mrežo umetnega osemenjevanja 90 % vseh plemenic, za ostale pa je organiziran prirodni pripust k licenciranim plemenjakom. Pleme-nitev z domačimi, itako -imenovanimi »'zakonitimi« 'biki je v občutnem upadanju, ik čemur je bistveno -pripomogla uvedba premiranja rodovniških 'telic iz Živinorejskega -pospeševalnega -Sklada SRS od leta 1971 dalje. Praktični uspeh usklajenega delovanja omenjenih služb je bistveno izboljšana genetska kakovost rodovniških krav, ki se odraža v povečanju mlečnosti in reprodukciji visokokvalitetne plemenske živine.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Eden od načinov za spravilo sena
(Nadaljevanje z 2. strani)
Povprečna mlečnost na kravo v A kontroli je v letu 1974 znašala 3850 litrov, kar je za ca. 20 % iznad republiškega povprečja za SR pasmo. V preteklem petletnem obdobju
beležimo tudi prve social-no-varstve-ne in organizacijske premike v kmetijstvu. Vključevanje kmetov v inva-lidsko-pokojninsko zavarovanje, kakršnega je omogočil zakon o združevanju kmetov, poteka dokaj zadovoljivo. Doslej se je odločilo za tovrstno zavarovanje že 116 kmečkih gospodarjev in gospodinj. Organiziranje kmečke mladine v kmetijstvu je velikega pomena za usmerjeno vzgojo in izobraževanje mlade generacije bodočih kmetovalcev. V ta namen so bili ustanovljeni že 4 aktivi mladih Zadružnikov s skupno 180 člani, ki so se z vso resnostjo oprijeli kolektivnega dela po zastavljenih programih. Njihovemu zgledu bo prav gotovo Sledila tudi kmečka mladina v ostalih krajih oziroma zadružnih enotah. Kmečki ženi-proizvajalki, materi in gospodinji, je bilo doslej posvečeno vse premalo pozornosti. To vrzel je ZKZ delno poskušala omiliti z organiziranjem gospodinj-sko-turističnih tečajev iv zimskih mesecih, ki Ijiih je obiskovalo prek 125 kmečkih žena dn deklet. Poleg tega je bil izveden še 1 celodnevni seminar, 7 predavanj ter dve strokovni ekskurziji. V letošnjem letu, ki je s strani OZN proglašeno za »mednarodno leto žensk«, ustanavljamo tudi Odbor žena-zadružnic pri ZKZ, katerega članice bodo organizatorji dela vaških aktivov po vseh krajevnih skupnost ih.
Posebno velikega pomena za nadaljnji razvoj kmetijstva je ustanovitev in delovanje kmetijske zemljiške skupnosti, ki so ji po zakonu
Januar 1976
o kmetijskih zemljiščih poverjene izredno odgovorne naloge.
PROBLEMATIKA KMETIJSTVA
Nesorazmerna rast con osnovnih reprodukcijskih materialov v primerjavi s cenami glavnih živinorejskih proizvodov je povzročila problem nepokrivanja proizvodnih stroškov. Posledice se že močno čutijo v 40% zmanjšanju potrošnje umetnih gnojil in močnih krmil, kar bo vplivalo na zmanjševanje pridelkov in kvaliteto osnovne krme, stagnacijo živinskega forda in količinskega obsega proizvedenih tržnih viškov.
S tem, ko družba ne priznava zasebnemu kmetijstvu dejanskih stroškov pri proizvodnji hrane živalskega porekla, je slovensko kmetijstvo v 'letu 1974 izgubilo. 100 milijard S-din (podatek GZ SRS), kmetijski proizvajalci v naši občini pa ca. 980 milijonov (800 milijonov pri mleku in 180 milijonov pri živini). Rezultat tega je zmanjšana kupna moč kmečkega prebivalstva in resno ogrožena iniciativa za nadaljnje povečevanje in modernizacijo živinorejske proizvodnje.
Povsem jasno je, da razreševanje ekonomskih vprašanj kmetijstva _ s pritiski na poviševanje prodajnih oziroma odkupnih cen ni v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji, kar zmanjšuje konkurenčno sposobnost in možnosti plasmana, obenem pa prispeva k inflaciji. Toda, če je takšna taktika postala že splošna praksa ostalih gospodarskih panog, so bile odločne zahteve kmetijskih proizvajalcev po pravičnejši izravnavi cenovnih razmerij v prid kmetijstva še toliko bolj upravičene in utemeljene!
Zaradi nestimulativnih cen je odkup mleka v lanskem letu le minimalno narasel (za ca. 300.000 1), odkup živine pa celo nazadoval za ca. 30 ton v primerjavi z letom 1973. Povečalo pa se je klanje telet in govedi »na domu«. Dejstvo, da je bilo ca.
30 % več telet zaklanih kot v predhodnem letu, bo imelo svoj negativen odraz šele letos, ko bo odkup, pitancev znatno zmanjšan.
Sodobno gospodarjenje na kmetijah zahteva kompletiranje linij za spravilo krme (traktor, kosilnica, obračalnik, nakladalna prikolica, pihalnik za seno itd.), medtem ko je vse vrste priklopnih strojev še dokaj lahko dobiti, pa so z nabavo traktorjev izredno hude težave, ker jih na domačem tržišču ni dovolj. Zlasti hribovite in višinske kmetije so v pogledu nabave Iejteh najbolj prizadete, saj rabijo kombinirane kmetijsko-gozdarske traktorje z dvo-osnim pogonom. Teh pa doma ne izdelujemo. Uvozne trgovske organizacije jih sicer občasno prodajajo v neznatnih količinah in še to za tujo valuto, privatni uvoz pa je skorajda onemogočen zaradi carinskih predpisov. Ti namreč dovoljujejo uvoz traktorjev le do vrednosti 80.000 din oziroma 25 KM, takšnih pa v hribo: vitem svetu ni mogoče s pridom uporabljati, saj traktorji z nižjo močjo od 35 oziroma, 40 KM sploh ne pridejo v poštev za težavna gozdarska in kmetijska dela v strminah. Ker ustreznih traktorjev na domačem trgu stalno primanjkuje, se žal, v zadnjem času precej širijo nakupi rabljenih lažjih traktorjev v sosednji Avstriji, ki povzročajo kupcem pozneje nemalo težav in problemov.
V zadnjih letih so se tudi pogoji kreditiranja investicij v zasebno kmetijstvo znatno poslabšali kljub sprejetemu »zelenemu planu« razvoja kmetijstva. V letu 1973, 1974 in 1975 je bil is strani banke znatno omejen obseg prijavljenih investicijskih kreditov (za 30—50 %) in zmanjšan delež bančne udeležbe v strukturi kreditov. Zlasti neugodni so pogoji kreditiranja za kmetijsko mehanizacijo. Prosilci morajo namreč vplačati kar 60—70 % lastnega pologa. Odplačilni roki za večje investi-(Nadaljevanje na 4. strani
V razvoj našega zasebnega kmetijstva so uprte oči mnogih. Mnogi si pri ogledu naših kmetij nabirajo znanja in izkušenj
S23 NOVICE 3
(Nadaljevanje s 3. strani) cije so absolutno prekratki, le 5 do 10 let, čeprav je amortizacijska doba gospodarskih objektov najmanj 40 let. Pogoje za najemanje kreditov je banka stalno spreminjala, tudi ipo trikrat letno in vedno na škodo prosilcev, čemur je bilo potrebno prilagajati tudi obsežno ekonomsko-teh-nično dokumentacijo. Odobravanje kreditov se je zaradi tega že tretje leto zakasnilo do jesenskih mesecev. Na osnovi predhodnih bančnih obljub so posojilojemalci obljubljena sredstva črpali že spomladi in poleti, ;vse pa razumljivo v breme obratnih sredstev zadruge, ikar je občutno zmanjševalo plačilno sposobnost na škodo drugih dejavnosti. Poudariti velja tudi dejstvo, da za naložbe v razvoj ikmečkega turizma kot dopolnilne. dejavnosti na preusmerjenih kmetijah s strani bapke ni bilo pravega razumevanja. V štiriletnem Obdobju je bilo' odobrenih v letu 1974 8 kreditnih zahtevkov, potencialnih prosilcev pa je prek 30. Tudi letos za te namene ne bo razpoložljivih sredstev.
Kreditiranj e zasebnega 'kmetijstva, urejenega z Zakonom o HKS, pa v praksi ni potekalo zadovoljivo. Osnovna težava je dejstvo, da v občini ne uspemo združiti večjih sredstev v te namene, ki se Zbirajo pri dveh gospodarskih organizacijah — GLIN in ZKZ. V lanskem letu je Hranilna služba GLIN sicer namenila 130 starih milijonov kot soudeležbo pri kreditiranju kmečkih naložb za modernizacijo kmetijstva, vendar so ta sredstva le enkratna pomoč in povrh vsega še zelo draga — z 12% obrestno mero. V celoti so bila izčrpana zaradi poslabšanih bančnih pogojev kreditiranja že lani.
Še vedno ni rešeno vprašanje ukinitve prometnega davka na gorivo in gradbeni material ža kmetijske namene, kot je to urejeno v večini evropskih dežel.
Sistem uveljavljanja premij za mleko in pitano živino je skrajno
birokratski in zakompliciran. Priprava zahtevane dokumentacije zahteva veliko dodatnega dela in stroškov, dolgotrajno čakanje na izplačilo premij pa razvrednoti njihov učinek in namen. Zvezni predpisi o premijah imajo le kratkoročno veljavnost, tako da ni mogoče niti za eno leto vnaprej programirati pospeševanja proizvodnje ob vnaprej znanih pogojih cen.
Razen z navedenimi težavami sistemske narave se v kmetijstvu mozirske občine srečujejo še z drugimi problemi, odločilnimi za bodoči razvoj.
Na nižinskih kmetijah je velika ovira pri uvajanju sodobnih proizvodnih tehnologij nearondiranost kmetijskih zemljišč. Zakoreninjena lastninska miselnost in trdna navezanost starejših gospodarjev na »lastno zemljo« pa preprečuje izvedbo prepotrebnih agrarnih operacij.
Prevzemanje nasledstva gospodarjenja na mnogih kmetijah se še vedno največkrat izvaja po prastarem pravilu: »Meni luč — ’tebi ključ!« Takšna mentaliteta ostarelih gospodarjev je pogostokrat vzrdk, da ostane kmetija brez naslednika.
Številni mlajši gospodarji, ki so izjemoma prevzemali kmetije v zgodnejših letih, kmetujejo v izredno težavnih pogojih, ker jih prekomerno obremenjujejo izplačila nujnih deležev zakonitim dedičem. Novi zakon o dedovanju ije zanje prišel prepozno.
Zaskrbljujoča je starostna struktura kmečkih gospodarjev. Poprečna starost .se je v zadnjih desetih letih dvignila od 45 na 49 let. Število ostarelih in neproduktivnih družinskih članov naglo narašča, nataliteta je v upadanju. Razmerje med aktivnim in vzdrževanim kmečkim prebivalstvom je 1:1,7. Po dokaj zanesljivih ocenah in dejanskih podatkih že prelk 45 %, to je 400 (kmetij, nima zagotovljenega naslednika. Ga osvoboditve do danes je bilo opuščenih ca. 25 hribovskih kmetij. V nasled-
njem desetletju lahko realno pričakujemo, da jih bo ostalo brez gospodarjev še najmanj toliko. To pa so dejstva, ob katerih ne moremo biti brezbrižni. Proces nadaljnjega opuščanja hribovskih, težko dostopnih in slabo produktivnih kmetij se bo neusmiljeno nadaljeval; kmetijski prostor se bo krčil na račun gozda. Na gospodarske in socialne posledice takih procesov moramo računati že sedaj im jih z vsemi možnimi ukrepi preprečevati ter z vso družbenopolitično odgovornostjo uravnavati dinamiko deagrarizacije, ki je sicer splošna zakonitost vseh dežel na prehodu iz agrarne v industrijsko družbo.
Skupščina občine Mozirje si je vseskozi izredno, prizadevala, da je dajala razvoju kmetijstva vso moralno, politično in materialno podporo z regresiranjem obresti, davčnimi olajšavami itd. V primerjavi z indutsrijslko močneje razvitimi občinami pa je v zelo težavnem položaju, ker nima dovolj razpoložljivih sredstev za dodatne gospodarske posege v kmetijstvo, regresiranje cen umetnih gnojil, kmetijski pospeševalni skladi itd. Kljub temu pa upamo, da se bodo odprti problemi tudi v bodoče uspešno reševali v iškladu s predpisanim družbenim dogovorom o pospeševanju kmetijstva v SRS.
PROBLEMATIKA ZKZ
Splošni ekonomski pogoji, ki so v letu 1974 in tudi letos neugodno delovali na celotna gospodarska gibanja, so se močno odrazili tudi v pogojih poslovanja ZKZ. Družbeno priznani dohodki že nekaj let stagnirajo, oziroma ostajajo na isti ravni in ne pokrivajo več naglo naraščajočih poslovnih stroškov in družbenih obveznosti. Te naraščajo mnogo hitreje kot pa se izboljšujejo pogoji za pridobivanje dohodka. Reproduktivna ’sposobnost kmetijstva in posredno tudi zadruge je v takšnih razmerah skoraj povsem ohromljena. Na vse intervencije in opozorila v zvezi z resnostjo slabitve ekonomske osnove zadrug se je od pristojnih republiških forumov dobivalo vedno enake odgovore: »ne pričakujte rešitve problemov od širše družbe, dogovarjajte se s .tistimi, s katerimi poslovno sodelujete, da vam pokrivajo izgubo!« Zelo boleče in povsem nesprejemljivo je, da se pretežni del finančnih bremen prevrača vedno na neposrednega proizvajalca — kmeta, medtem ko je predelovalni industriji .in trgovini dovoljeno njihove stroškovne kalkulacije, vključno s pospešeno amortizacijo in akumulacijo, pokrivati brez večjih družbenih problemov.
Glavne dejavnosti proizvodnega značaja, kjer se pridobiva resnična, novousitvarjena vrednost, so bile v letu 1974 in tudi ob polletni bilanci 1975 v poslovni izgubi, ne le v ZKZ ampak pri večini kmetijskih organizacij v Sloveniji. V čem so osnovni vzroki?
(Nadaljevanje na 5. strani)
Mnogo zamočvirjenih zemljišč bo potrebno v prihodnosti meliorizirati, tako bomo pridobili še precej uporabnih kmetijskilj^zemljišč
(Nadaljevanje s 4. strani)
Za pokrivanje stroškov organizacije in odkupa mleka ima ZKZ priznanih 0,15 din/1. Ta premija je enaka že od leta 1972 in too ostala na isti ravni tudi v bodoče.
Celotni stroški, lokalni prevozi, zbiranje, jemanje vzrocev za tolščo in higieno, OD in materialna nadomestila 7 molznih kontrolorjev, so narasli na 0,36 din/1, dohodek iz premije, odbitkov proizvajalcem in prispevka mlekarne pa znaša skupno le 0,31 din/1.
Izguba pri odkupu mleka je v letu 1974 znašala 100.000 din, v prvem polletju 1975 pa že ca. 200.000 din.
Nastalo negativno razliko bo zadruga torej morala pokriti z povišanim prispevkom od proizvajalcev in drugimi ukrepi iz sanacijskega programa.
Pri kooperacijski proizvodnji jajc so se razmere bistveno spremenile. Stroški krme so narasli za 45 %, povprečna prodajna cena jajc pa se je znižala za 0,10 din/kom. v primerjavi z letom 1973. Ob Skrajnih naporih iskanja notranjih rezerv in skrbi za plasman pod čim ugodnejšimi pogdji je bila izguba neizbežna. Leta
1973	je zadruga pri proizvodnji
7.600.000	komadov jajc ustvarila
1.370.000	dobička, lani pri 9,650.000 komadih 235.000 din dobička. V letošnjem polletju je bilo pri 5,000.000 komadov prodanih jajc že prek 400 tisoč din nepokritih direktnih stroškov. Donosnost vzreje brojlenjev je iz podanih razlogov padla na minimum. Če ne bi komerciala nabavljala cenejše krme iz Vojvodine, bi zadruga tudi pri tej proizvodnji v letu
1974	utrpela najmanj 600.000 din izgube. V letošnjem drugem polletju se je s povišanjem prodajnih cen brojlerskega mesa, situacija vendarle izboljšala.
Pri proizvodnji hmelja v LKP se dosega enake normative porabe živega in strojnega dela ha enoto površine kot kombinat »Hmezad« in zaradi tega tudi približno enako polno lastno ceno. Le-ta je v letu 1974 znašala 39,50 din/kg suhega hmelja, prodajna cenajpa je bila zaradi ukinitve .izvoznih premij dosežena le
37.00	din/lkg. Za pokritje stroškov proizvodnje je zmanjkalo 320.000 din sredstev. Letos bo prodajna cena nekoliko višja, vendar manjša od proizvodnih stroškov. Pričakujemo približno enak, tj. negativen finančni
. rezultat,
V trgovini so marže številnim artiklom zamrznjene že od leta 1971 v absolutnem znesku. Povečevanje prometa zatorej ne more dajati zadovoljivih finančnih efektov. Medtem iko trgovine splošnih trgovsskih podjetij 'dosegajo povprečno maržo okrog 15 %, pa znaša poprečna marža zadružnih trgovin le ca. 11 %, ker je struktura trgovskega blaga drugačna (repromaterial za kmetijstvo).
Zakonske in pogodbene obveznosti so se povečale za 68 % ali v absolutnem znesku za 1,600.000 din,
Problem zase predstavlja naraščanje vrednosti zalog in pomanjkanje Obratnih sredstev ža njihovo pokrivanje. Možnosti za najemanje obrat-
nih kreditov pri banki so minimalne, lastnih sredstev za te namene pa je vedno manj. Nujna posledica takega stanja je, da morajo dobavitelji dalj časa čakati na plačilo. To pa je zopet s podjetniškega vidika dvorezen ukrep, ker s tem naraščajo plačila zamudnih obresti.
Zaradi naštetih okoliščin, na katere zadruga ni mogla vplivati, je bil ostanek dohodka po zaključnem računu 1974 za 130 % nižji kot v letu
1973.	Zadoščal je le za pokritje osnovnih oziroma obveznih skladov ter družbenih obveznosti, ki se plačujejo iz dobička. Za poslovni sklad mi ostalo nikakršnih sredstev, prav tako tudi ne za sklad skupne porabe . kmetov-kooperantov, ki smo ga sicer dolžni formirati v skladu z Zakonom o združevanju kmetov.
V obdobju, iko ponovno grozi nelikvidnost in ko se želi poglabljati samoupravne acinose v skladu z ustavnimi določili, tod bila prav močna ekonomska baza zadrugi nujno potrebna za uspešno opravljanje postavljenih nalog. Ker pa le-te ni mogoče zagotoviti kljub vsestranski štednji in stabilizacijskim prizadevanjem kolektiva, je prisotna za-Skrbrbljenost nad naraščajočimi problemi v kmetijstvu. Kmetijska pospeševalna služba j erv preteklem
letu opravljala svoje delo v pogojih, kot so opisani v tem poročilu. Obsežne administrativne naloge okrog urejanja dokumentacije za kredite, premije, anketnih podatkov za FAO, ipd. so žal vzele mnogo delovnega časa, zato je bilo čutiti zastoj v operativnem delu na terenu. Sicer pa ni treba posebej 'poudarjati, da je pospeševalno delo v razmerah, kakšne so spremljale kmetijstvo v preteklem letu, 'izredno težavno in brez pravega uspeha. Kmetje prizadeto občutijo, da je njihovo delo premalo družbeno priznano in vrednoteno, to pa zmanjšuje delavni polet, strokovno zavzetost lin končno tudi zaupanje. Takšno n ez ado vol j vost vo pa je bilo v zadnjem času največja ovira pri delu pospeševalne službe.
Kljub trenutnim težavam v kmetijstvu in pati poslovanju kmetijskih organizacij moramo biti še vedno optimisti in usmeriti vse sile v akcijo, da ise neurejene zadeve preokre-nejo na bolje. Pri reševanju tako odgovorne in 'kompleksne problematike pa upamo na vsestransko pomoč in razumevanje vseh dejavnikov v Občini, ki so soodgovorni za prihodnost našega 'kmetijstva in njegove vloge pri izpolnjevanju gospodarske in narodnoobrambne funkcije našega življenjskega prostora.
OPOZORILO OBČANOM!
Dne 18. aprila 1975 je začel veljati občinski odlok o čiščenju potokov in jarkov, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 9/75).
Sprejeti odlok nalaga lastnikom, upravljalcem oz. uporabnikom pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih dolžnost redno čistiti potoke in jarke neprimerne zarasti ter odstranjevati naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita ter gojiti na pribrežnem zemljišču za varstvo brežin primerno zarast.
Posebej še opozarjamo, da so dolžni lastniki oz. uporabniki opisanih zemljišč čistiti potoke in jarke prek vsega leta, drevesa in grmičevje pa morajo posekati in odstraniti do 15. marca vsakega leta.
Zaradi zanemarjanja teh nalog je stanje ob nekaterih,potokih in jarkih zelo kritično, pa zato poplavne vode pogosto povzročajo občutno škodo na obrežnih zemljiščih in objektih, ogrožajo pa tudi imovino drugih občanov.
Zato vabimo vse prizadete lastnike oz. uporabnike pribrežnih zemljišč, da dosledno upoštevajo to opozorilo, ker bo sicer v vseh spornih primerih vodnogospodarska inšpekcija izvedla upravno kazenske postopke. Po zgoraj citiranem odloku so za take primere predpisane kazni do 10.000 din.
Obvestilo živinorejcem
Zavod za statistiko SR Slovenije bo v letu 1976 izvedel popis živine. Popis bo zajel večje število kmečkih gospodarstev kakor običajno vsako leto.
Statistična služba občine bo organizirala popis živine v vseh krajevnih skupnostih občine Mozirje, zato prosimo vsa tista kmečka gospodarstva, ki jih bo popis zajel, da nudijo vso pomoč in podatke popisovalcem, ki bodo izvajali popis živine na terenu.
SO MOZIRJE
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE

Davčna
Skupščina občine tako kot vsa prejšnja leta tudi V letošnjem januarju sprejema dva pomembna odloka s 'katerima se določi kriterije davčne politike, ki jo bo izvajala davčna uprava skupščine občine.
Najprej nekaj besed o Odloku o davkih občanov. Odlok ne doživlja nobene bistvene spremembe glede na lanskoletno določena merila za obdavčevanje občanov. Ta predpis je zaradi usklajevalne politike na območju celjske regije že v lanskem letu doživel precej sprememb glede na situacijo iz prejšnjih let. Zato ga letos ni potrebno bistveno dopolnjevati.
Kljub temu pa prinaša predlog, ki je v razpravi pred skupščino le nekaj novega. V čem so spremembe. Do sprememb prihaja pri določanju davčnih olajšav od kmetijstva za vložene investicije. Gre za to, da se pri obravnavi takšnih olajšav zahteva ustrezno potrdilo o tem, da je investicija v skladu s sprejeto kmetijsko politiko, potrdila o tem bo izdajal oddelek za gospodarstvo in finance in da ima zavezanec za plačilo davka poravnane svoje davčne obveznosti. To pomeni, da V kolikor prosilci za davčno olajšavo do 1. 11. v letu nimajo plačanih svojih obveznosti, ne morejo prejeti davčne olajšave. Do predloga za sprejem takšnega ukrepa je prišlo zaradi tega, ker
politika
so pri davčni upravi poznani primeri, da občani vlagajo zahtevke za davčne aoljšave obenem pa nimajo že po nekaj let poravnanih davčnih obveznosti.
Ostale spremembe, ki so prisotne v predlaganem odloku se nanašajo na spremembe, ki jih je prinesel repub-' liski zakon o davkih občanov. Na osnovi tega zakona je ukinjen davek od premoženja na čolne kokor tudi za orodje in inventar. Zaradi tega so ti davki po novem izpuščeni iz novo-sprjetega odloka. Drugih sprememb. ni.
Pri odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve je potrebno povedati, da sta bila takšen odlok in njegova tarifa sprejeta že v lanskem letu. Ker sta sedaj odlok in tarifa v Uradnem listu objavljena ločeno in, ker prihaja do manjših sprememb se je Izvršni svet občinske skupščine odločil, da predloži delegatom vseh treh zborov-občinske skupščine v razpravo celoten tekst odloka.
Spremebe, ki jih predlog prinaša so v naslednjem. Pri vseh proizvodih, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen proizvodov za katere veljajo posebne stopnje oziroma oprostitve, se zniža občinska stopnja prometnega davka od dosedanjih 4% na 3 %. To
znižanje pomeni, da bo v občinskem proračunu zbarnih za eno četrtino manj sredstev od prometnega davka kot doslej.
Do tega znižanja prihaja, ker si je republika povišala svojo stopnjo od 6 odstotkov na 7 %. Skupna stopnja pa lahko po zveznih predpisih znaša 10 odstotkov. Republika je to zvišanje opravila na račun tega, ker proračuni občin v prihodnje ne bodo več financirali socialnega skrbstva in bo le-to financirano na področju skupne porabe, to je iz prispevkov, ki jih delovne organizacije plačujejo ob izplačevanju osebnih dohodkov.
Sprememba nastaja tudi pri obdavčitvi naravnega žganja. Dosedanji prometni davek za en liter te alkoholne pojače je znašal 4.50 dinarjev, v bodoče pa bo znašal 15% O dvrednosti pijače.. Drugih sprememb tudi v tem odloku ni.
Hubert HERCEK
LETOŠNJA
PRVA
SEJA
V torek, 27. januarja se bodo na seji sestali vsi zbori občinske skupščine. To bo prva seja v letošnjem letu. Na njej bodo delegati obravnavali in sklepali o:
•	poročilu o problematiki kmetijstva v občini,
•	odloku o prenehanju veljavnosti
odloka o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje,	i
•	odloku o prenosu sredstev, pravic in obveznosti solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Mozirje na Samoupravno stanovanjsko skupnost,
•odobritvi posojila iz sklada Komunalnih Organizacij,
•	odloku o davkih'občanav za leto 1976 in
odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve.
Na vrsti bodo seveda tudi delegatska vprašanja in odgovori.
Obvestilo
Osnovna šola Mozirje obvešča starše, da bomo vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so rojeni leta 1969 za šolo Mozirje, Nazarje, Rečica, Lepa njiva in Šmihel.
Vpisovali bomo od 15. 2. do 27. 2. 1976 v tajništvu šole Mozirje.
Obvestilo občanom občine Mozirje
Dne 22. 12. 1975 sta oba zbora Občinske zdravstvene skupnosti v Mozirju sprejela sklep o izdvojitvi te skupnosti iz sestava Regionalne zdravstvene skupnosti (RZS) Celje in vključitvi v sestav RZS Ravne na Koroškem.
Sprejetje takšnega sklepa je pogojevala že obstoječa organizacija splošne in dispanzerske zdravstvene službe v občini Mozirje, ki se je strokovno in organizacijsko vključevala v sestav Savinjsko šaleškega zdravstvenega doma Velenje, skupnost kot taka pa je bila tako organizacijsko kot finančno vključena v sestav RZS Celje. Takšna razdvojenost uporabnikov na eni in izvajalcev na drugi strani je povzročala razne težave in neskladja v poslovanju. Brez dvoma pa je, da je k sprejetju takega sklepa prispevala tudi zagotovitev Občinske zdravstvene skupnosti Velenje, da prevzame pokrivanje eventualnih primanjkljajev, ki bi nastali na območju občine Mozirje.
Tudi strokovna služba zdravstvenega zavarovanja se trudi, da bi službo približala tistim, ki jim je namenjena, torej občanu. Zaradi tega je sporazumno s samoupravnimi organi v regiji in občini ter pristojnimi dejavniki v občini Mozirje sklenila uvesti v Mozirju v začetni fazi uradne dneve, kasneje pa organizirati službo tako, da bo tudi v Mozirju stalno poslovala.
Pri strokovni službi na uradnem poslovanju v Mozirju bodo zavezanci lahko vlagali prijave v zavarovanje, prijave nesreč pri delu, potrjevali dvig otroškega dodatka, vlagali zahtevke za otroški dodatek za svoje zavarovance itd. Občani — zavarovanci vseh kategorij pa bodo lahko opravljali vse osebne zadeve iz področja zdravstvenega varstva, dvigovali enkratne denarne dajatve (pogrebnine, posmrtnine, potne stroške) potrjevali recepte za razne pripomočke, vlagali razna potrdila za otroški dodatek itd. Prav tako bodo lahko zasebni delodajalci urejali vse zadeve pri tej službi.
Podružnica strokovne službe v Velenju bo pričela s poslovanjem v Mozirju v ponedeljek, dne 12. 1. 1976, nato pa bo poslovala vsak ponedeljek in vsako sredo od 8. do 12. ure v upravnih prostorih Skupščine občine Mozirje.
Podružnica strokovne službe Velenje
srečanja
Komisija za informiranje pri OK ZSMS Mozirje
mladih
LEPO DARILO
OB 30. OBLETNICI OSVOBODITVE JE NAS PIONIRSKI ODRED PREJEL PRELEPO DARILO
PROSLAVA DNEVA JLA
Naš odred nosi ime Borisa in Avgusta VRSNIKA. Bila sta mlada fanta, ki sta zapustila mater in odšla v gozdove. Za našo svobodo sta dala največ, kar sta mogla dati, dala sta svoji življenji.
Njuno mater smo povabili dne 29. novembra na proslavo. Podarili smo ji velik šopek rož, medtem pa nam je mati, ki v srcu še vedno nosi spomin na svoja sinova, izkazala dobroto in nas toplo presenetila z svojim darilom, z gramofonom in s ploščo s partizanskim napevom. Učenka je prebrala pismo, v katerem izraža črnino, ki jo spremlja vse povojne dni. V čast ji je, da se naš pionirski odred ime-
nuje po njenih sinovih in ta plemenita mati ve, da v svojem trpljenju ni edina, da je še tisoče takih po naši domovini. Toplo nam je položila na srce besede, ki jih je izrekel tovariš Tito.
»Učite se! in zopet — učite se!«
Siva ženica nam je zaželela lepo prihodnost, mi pa se bomo učili, radi bomo poslušali partizanske pesmi, zelo pa se bomo potrudili, da bomo svobodno gradili naš svet in uresničili želje pogumne matere, matere, katere sinova sta veliko dala za našo svobodo, matere Avgusta in Borisa VRSNIKA.	Pionirski odred
»Avgusta in Borisa Vršnika« Osnovna šola Luče
Kot vsako leto, je tudi letos občinski odbor ZRVS Mozirje, skupaj z ostalimi slovesno organiziral osrednjo proslavo dneva armade 22. december. Proslave so bile organizirane v večjih krajih občine. Ta dan ni samo praznik naše armade, ki je zrasla v najtežjih dneh naše zgodovine, ampak je to praznik vseh delovnih ljudi in občanov. Praznovanje dneva JLA je letos organizirano v kar najbolj tesni povezavi oboroženih sil in delovnih ljudi, v prizadevanju občanov in obrambnih struktur za uresničevanje naše obrambne in bojne pripravljenosti.
Osrednja slovesnost je bila v ponedeljek 22. decembra v Mozirju. Na proslavi je imel slavnostni govor Jože Celinšek. V govoru je dejal: »Letos že tridesetič proslavljamo praznik naših oboroženih sil. Praznujemo ga kot praznik vseh obrambnih sil SFRJ, praznik vseh delovnih ljudi in občanov, vseh naših narodov in narodnosti«. V nadaljevanju slavnostnega govora je orisal razvojno pot oboroženih sil med vojno in povojni industriji.
V	nadaljevanju proslave so učenci osnovne šole Mozirje prikazali nekaj zelo uspešnih točk telesne vzgoje. Učenci so skupaj z moškim pevskim zborom Mozirje zapeli nekaj pesmi izgradnje in borbe naših, narodov.
V	zaključnem delu proslave so bila izročena priznanja in plakete zaslužnim delovnim ljudem in občanom, ki so v letošnjem letu dali svoj prispevek in delež naporom v prizadevanjih v raznih organizacijah jn obrambnih strukturah občine Mozirje.
Franc OMLADIČ
VISOK
JUBILEJ
Lani je TOZD »Smreka« v Gornjem gradu praznovalo dvajseto obletnico obstoja. Pričelo se je leta 1952. V Gornjem gradu se je takrat na iniciativo KZ ustanovila mizarska delavnica z namenom, da dokonča mizarska dela pri gradnji zadružnega doma in za druga priložnostna mizarska, dela. Štirje mizarji na čelu z mojstrom Antonom Špehom so v letu dni upravičili potrebo po ustanovitvi, saj je bilanca pokazala pozitivni saldo.
Maja 1953 so začeli graditi, na prostoru današnje »Smreke«, novo mizar-(Nadaljevanje na 8. strani)
Mati Borisa in Avgusta VRŠNIKA med pionirji na šoli v Lučah
Na podlagi 94. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 18/65)
POZIVAMO
vse mladince, rojene 1959. leta, da se vpišejo v vojaško evidenco. Vpis se bo vršil na krajevnem uradu, kjer mladinec stalno prebiva ali na oddelku za notranje zadeve — matični urad SO Mozirje.
Vpis se bo vršil od 1. 2. do 15. 2. 1976.
Mladince, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča ali so izven kraja stalnega bivališča zaposleni, lahko vpišejo v vojaško evidenco ožji sorodniki s predložitvijo ustreznih dokumentov.
Kdor se pozivu ne bo odzval, je odgovoren za prekršek po 69. členu zakopa o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ, št. 22/74), za katerega je predpisana denarna kazen od 500 do 2.000 din ali zapor do 30 dni.
KULTURNI TEDEN OBČINE MOZIRJE
Zveza kulturno prosvetnih organizacij in Kulturna skupnost občine Mozirje sta letos prvič pristopili k organizaciji KULTURNEGA TEDNA, ki bo trajal od 7. do 13. februarja 1976.
Spored prireditev:
Sobota, 7. 2.:	Otvoritev KULTURNEGA TEDNA s Prešer-
novo proslavo v Gornjem gradu ob 19. uri. Program je pripravilo Prosvetno društvo Mozirje.
Nedelja, 8. 2.:	SOLČAVA: nastop dramske skupine PD Mo-
zirje ob 11. uri z igro SRCE NE LAŽE.
LJUBNO: nastop dramske skupine PD Mozirje ob 16. uri z igro SRCE NE LAŽE.
REČICA: nastop dramske skupine domačega prosvetnega društva ob 15. uri z igro PRISEGA O POLNOČI.
MOZIRJE: nastop Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z delom ZOJKINO STANOVANJE ob 19. uri.
Ponedeljek, 9. 2.: LUČE: koncert moškega in mešanega pevskega zbora PD Mozirje ob 19. uri.
Torek, 10. 2.:	BOČNA: nastop dramske skupine PD Kokar-
je ob 19. uri z delom Frana Ksaverja Meška MATI.
Sreda, 11. 2.:	GORNJI GRAD: nastop dramske skupine PD
Mozirje ob 19. uri s komedijo SRCE NE LAŽE.
Četrtek, 12. 2.:	REČICA: koncert moškega in ženskega pev-
skega zbora PD Bočna ob 19. uri.
Petek, 13. 2.:	MOZIRJE: Zaključna prireditev z literarnim
večerom, na katerem bodo brali svoja dela znani slovenski pesniki in pisatelji.
ZKPO Mozirje
:
♦
♦
♦
:
:
Ali bo tudi v februarju ostalo samo pri spominih na lanskih štirinajst dni, ko smo lahko smučali na Golteh
(Nadaljevanje s 7. strani) sko delavnico. Istega- leta pa je bila na pobudo odbornikov in vodstva Kmetijske zadruge ustanovljena še tesarska delavnica.
Bile so težave. Primanjkovalo je kvalificiranih delavcev ter strojev. Stroji bi se še dobili, če bi bil na razpolago denar. Težave so kljub temu premostili. Za najetje kredita v znesku dveh in pol milijona dinarjev za nabavo strojev je 25 odbornikov, komaj rojene tesarske delavnice, podpisalo obveznico po sto tisoč din, čeprav je plača znašala sedem do osem tisoč din.
Oktobra 1955 sta se združili tesarska in mizarska delavnica KZ ter občinska mizarska delavnica v eno podjetje z imenom »Smreka«. Ustanovitelj in upravnik mladega podjetja je bil Alfonz Hren, večletni odborpik ter tajnik in predsednik KZ Gornji grad.
Naročila za gradnjo vikend hišic so deževale.
Majhno podjetje se je iz leta,v leto širilo. Uspehi so bili vidni. Iz leta v leto je raslo število zaposlenih, z njimi tovarna in njena ekonomska moč.
Ciril SEM
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI
ZDRAVNIK:
Od 2. 2. 1976 od 7. ure do 9. 2. 1976 do 7. ure — dr. URLEP Franc, Gornji grad.
Od 9. 2.1976 od 7. ure do 16. 2.1976 do 7. ure — dr. BUT Ivan, Mozirje.
Od 16. 2. 1976 od 7. ure do 23. 2. 1976 do 7. ure — dr. ŠPRAJC Emil, Ljubno ob Savinji.
Od 23. 2. 1976 od 7. ure do 1. 3. 1976 do 7. ure — dr. KELEMEN Ernest, Mozirje.
Od 1. 3. 1976 od 7.ure do 8. 3. 1976 do 7. ure — dr. SIRKO Franc, Mozirje.
ŽIVINOZDRAVNIK:
25. 1. 1976, dipl. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978.
1. 2. 1976, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 482-001.
8. 2. 1976, dipl. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044.
15. 2. 1976, dipl. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978.
22. 2. 1976, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
29. 2. 1976, dipl. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK; tehnični urednik Ivan PUR-NAT — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO .Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.