Besede oratoriju Havdnovemu:   „Stvarjenje".
253
rodno glasbo se je malo oziralo. Kuhač je pokazal, kako velike zasluge ima Vraz tudi v tem o žiru. Ni bil sicer glasbenik „ex professo", a storil je več kakor mnogi drugi, katerim je glasba vsakdanje opravilo. Posebno je Vraz poudarjal, kako se mora umetna glasba naslanjati na narodno, da si ohrani domači, slovanski značaj. Mnogi važni podatki v tem delu pričajo, da je pisatelj sestavljal knjigo z velikim trudom, nenavadno marljivostjo, gorečnostjo in lju-
beznijo do svojega predmeta. Vrednost tej knjigi povzdiguje tudi to, da je pisatelj vestno in natančno označil skladbe posameznih skladateljev; nekatere so postale dandanes že popolnoma narodne. Knjiga je res vredna, da jo priporočamo vsakomur, kogar zanima zgodovina ilirskega preporoda, zlasti razvoj jugoslovanske glasbe. Tudi za nas Slovence se nahaja v njej marsikaka zanimiva drobtinica.                                                            F.
Besede
oratoriju  H ay dno v emu:   „Stvarj enj e".
(Sestavil baron van Snneten, slovenski priredil E. Gangl.)
Prvi  del.
Uvod
predstavlja kaos.
Štev. 1. Recitativ in zbor.
Rafael.
V začetku ustvaril Bog nebo je in zemljo. Zemlja pusta in prazna bila je, in tema je.bila razprostrta nad brezdnom.
Zbor angeljev.
In duh božji se razprostiral je nad vodami. Dejal je Bog: Naj bode svit — in bil je svit.
Uriel.
Bog videl je luč, da je dobra, in ločil je rioč od svetlobe.
Štev. 2. Arija z zborom.
Uriel.
Bežale so pred božjim žarom Noči temotne sive sence  —
In bil je prvi dan. Zmešnjava gre, vseredje vstaja že. Strmeč duhov peklenskih zlobni roj
V globočine brezdna beži V brezkončno noč
Zbor.
Obupnost, srd, plahota , Spremljuje njih propast — Odpre se novi svet Na božji glas.
Štev. 3. Recitativ.
Rafael.
Ustvaril Bog je svod neba in ločil je vode, katere pod svodom so bile, od voda onih, katere nad svodom so bile, in bilo je.
In silni so besneli viharji, Kot pleve pred vetrom bežali oblaki. Zrak sekali ognja so bliski, Strašno bučali  so gromi okrog.
Nastal iz v6d na'glas njegov
Dež  vse oživljajoči  je,
Pogubonosna je toča,
In lahki kocnjati sneg.
Štev. 4. Šolo in zbor.
Gabriel.
S strmenjem čudo božje zre
Nebeščanov veseli zbor,
Glasno iz čistih grl oglaša
Bogu se čast,
Čast drugega se dne.
Zbor.
Glasno iz čistih grl oglaša Bogu se čast, Čast drugega se dne.
Štev. 5. Recitativ.
Rafael.
Dejal je Bog: Naberi voda vsa pod nebom se skupaj samo na jeden kraj in prikaži se suhi svet, in bilo je. Imenoval je suhi svet zemljo, zbirališče vode je klical morje — videl je, da je dobro.
Štev. 6. Arija.
Rafael.
Glasno v šumečih valovih Nemirno giblje se morje, Skale in griči kažo se, Iz vode stopa vrh gora.
Na daleč steza se ravan, In veletok po nji se vije, Tiho žuboreči pa Namaka dol potok miran.
254
Besede  oratoriju Haydnovemu:   „Stvarjenje".
Štev. 7. Recitativ.
Gabriel.
Dejal je Bog: Poganjaj trava iz zemlje, zelišča, ki seme dado, in sadno drevje, ki sadje nosi, kakor njih je zvrst, ki svoje seme že v sebi imajo na zemlji — in bilo je.
Štev. 8. Arija.
Gabriel.
Zelenje okrasi polje Očesu žejnemu v radost, Prijetni pa pogled množi Cvetice pestri kras. Tu širi se opojni vonj, Tu klije ranam lek. Pod težo sadja veje se šibe, Tu se v hladilno senco boči gaj, In strmi breg obroblja mračni gozd.
Štev. 9. Recitativ.
Uriel.
Iz neba nebrojne trume oznanile so tretji dan, hvaleč Boga, klicaje:
Štev. 10. Zbor.
Zapojte, strune, zazveni lira,
Spev se slaveči vaš oglašaj! Veselje Gospod vam bodi in  Bog, On je  nebesa in zemljo s čar&bno
Krasoto odel.
Štev. 11. Recitativ.
Uriel.
Dejal je Bog: Luči naj bodo na stropu nebeškem, da se ločil bo dan od noč'', da svetlo na zemlji bode. Luči naj bodo še znamenja za čase in za dneve in za leta. Ustvaril je tudi zvezde.
Štev. 12. Recitativ.
Uriel.
V popolnem svita vstane zdaj
Blesteči solnčni žar; On ženin je razkošja poln,
Ponosni velikan, Da hodi svojo pot.
Počasi gre srebrni mesec svojo pot In v tiho zre noč. Brezmejni prostor pa neba Krasi nebrojno svetlih zvezd zlato In sinovi božji oznanili četrti dan s petjem nebeškim so, Njega moč slavili tako:                                        .    ,,.
Štev. 13. Zbor in soli.
Zbor.
Nebesje oznanja mogočnost božjo, In delo božjih rok slavi obok neba.
Gabriel.   Uriel. Rafael.
Prihodnjemu dnevu rekel je dan, In noč, ki prešla, nastopni noči:
Zbor.
Nebesje oznanja mogočnost božjo, In delo božjih rok slavi obok nebu.
Gabriel.   Uriel. Rafael.
Med svetom se razlije  glas, Vsakdo ga začuje, Vsakdo govori:
Zbor.
Nebesje oznanja mogočnost božjo, In delo božjih rok slavi obok neba.
Drugi  del.
Štev. 14. Recitativ.
Gabriel.
Dejal je Bog: V vodi naj nešteto oživi stvari j veselih, ki žile bodo, in ptiči nad zemljo razpnejo peroti naj, n6si vzlet pod svodom jih nebeškim!
Štev. 15. Arija.
Gabriel.
Na krepkem krilu  že orel v zrak
Dviguje se in reže pot
S poletom močnim do solnca si. Skrjanca pesem jutru je v pozdrav, Ljubezen gruli si golobov par. Iz grma vsakega zveni Že drobnih slavcev sladko grlo: Njih prs ni stiskala še žal, Odmenjen tožbi ni tedaj,
Dragosten  bil njih spev.
Štev. 16. Recitativ.
Rafael.
Ustvaril Bog je kite in tudi vsako živo stvar, ki se pregiblje, dal Svoj jim blagoslov, rekoč: Bodite plodne, množite se: Vi, ki v zraku ste, množite se
In pojte po vseh vejah! Množi   se,   kdor. v   vodi   prebivaš,
Globino vsako p&lni! Vse rddi, rasi in množi se! V Gospodu vse rad&sti se!
Štev. 17. Recitativ.
Rafael.
In zapele angeljev so nesmrtne harfe, opevale čuda dne petega.
Štev. 18. Trospev.
Gabriel.
V  miloti ljubki tod Ob griči grič stoji, Z zelenjem vsak okrašen. A iz njihovih žil Kot čisti sam kristal Hladeči potok vre.
Uriel.
V veseli zazibal krog Po zraku vedrem se Radostnih ptičev roj. Njih perja čarni kras Množi neštetokrat Blesteči solnčni žar.
Rafael.
V čistosti se vode Previja zarod rib Vrveče in brez miru.
In od pomorskih tal
.Vali levijatan
Na penah se valov.
Gabriel.  Uriel. Rafael.
Kdo znaj za dela vsa, o Bog, Kdo njih število znaj ?
Besede  oratoriju  Haydnovemu:   „Stvarjenje".
255
Št. 19. Trospev in zbor.
Gabriel.   Vriel. Rafael.
Gospoda moč velika je, In večna bo Mu čast!
Zbor.
Gospoda moč velika je,
In večna bo Mu čast!
Stev. 20. Recitativ.
Rafael.
Dejal je Bog: Iz zemlje vstanite vse stvari žive! Oživi se, zver, plazeča golazen, žival vsaka zemlje po vseh plemenih!
Stev. 21. Recitativ.
Rafael.
Naročje zemlji se odpre
In porodi na božji glas Stvarfj  nešteti broj
V lepoti polni in rasti: Tuleč veselo stoji mogočni lev, Tam tiger okreten ozira se v svet; Rogato glavo dviga jelen v zrak; Z razkodrano grivo lahkonog Drevf med svet ponosni konj.
V  zeleni travi  pase že Govedo mirno v čredah se, In po doleh kot beli cvet Pohaja tiho trop ovac.
In kakor cestni prah žuželk Povsodi razsipan je zarod, In v dolgih vrstah se Golazen vije po tleh.
Štev. 22. Arija.
Rafael.
V  celem se blesku nebo zdaj kaže,
V   svojem okrasji kaže se zemlja; Ozračje polno ptičev je lahkih, Vskipeva voda v ribjem vrvenji,
Živali) težo nosi tlak. A bilo ni končano vse, Ustvaril  Bog še bitja  ni, Da zrlo Njega dela bi, Slavilo Njega bi dobrost.
Štev. 23. Recitativ.
Vriel.
Ustvaril Bog človeka po Svoji je podobi, po podobi božji ga ustvaril je. Moža in ženo ustvaril je. Življenja dih v njega je obličje udihnil: prejel človek je živo dušo.
Štev. 24. Arija.
Vriel.
Mogočen, glej, s častjo obdan, Lepote poln in poln moči' Pogled obrača k nebu, stoji Tu mož
In  kralj,  prirodi  gospodar! Glej, s čela mu visokega Odseva znanost in  modrost, Blesti mu iz pogleda žar
Duha, Ki dih je Stvarnika Boga. Ob  njega prsih se ljubo,
Ustvarjena  le zanj, Privija žena, krasna stvar. V veselji nedolžnem diha vanj
Življenja cvetna pomlad'. Ljubezen slaj in srečo vso.
v
Stev. 25. Recitativ.
Rafael.
Zrl Bog je vse stvari, ki jih ustvaril, in bilo dobro je. In nebeščanov zbor slavil je konec šestega dne z zvenečim spevom:
Štev. 26. Zbor.
Završen je veliki čin, In Stvarnik zre in je vesel. Veselje naj oglasi se, Gospoda čast nam bodi spev!
Štev. 27. Trospev.
Gabriel.   Vriel.
Na Te, Gospod, zre vsaka stvar In hrane prosi Te gorko.
Ti roko le odpreš,
Nasičen je vsakdo.
Rafael.
A če odvračaš Svoj obraz, Vse trese se, otrpne vse.
Če svoj odvzameš dih,
Vse v prah se razgubi.
Gabriel.   Vriel. Rafael.
In ako v njega dahneš Ti, Požene novo žitje spet.
Pomlajeno je vse,
In svet krasu je poln.
Štev. 28. Zbor.
Završen je veliki čin. Gospoda čast nam bodi spev! Vse ime poslavljaj njega, Ker on samo nad vse je vzvišen! Aleluja!
Tretji   del.
Štev. 29. Recitativ.
Vriel.
Izza. oblakov dan Na svet smehljaje zre, Predramil ga je spev. Od nebnega oboka Čistost se harmonij Do zemlje glasi. Le glejte srečni par,
Ki z roko v roki gre! V pogledu njega žar Hvaležni trepeta, Iz grl se čisti glas Bogu oglaša v čast. Glasovi naši naj Druže se v njega spev!
256
Besede  oratoriju  Haydnovemu:   „Stvarjenje".
Štev. 30. Dvospev in zbor.
Štev. 31. Recitativ.
Eva. Adam.
Z dobroto si, Gospod in Bog,
Zemljo obsul, nebo. In svet krasan in čaroben Je delo Tvojih rok.
Zbor.
Gospoda blagoslavljaj moč! Čast mu zveni naj vekomaj!
Adam.
Najlepša zvezda, o, kako Lepo oznanjaš dan!
Kako krasiš ga, solnce ti, Svetovja ti oko!
Zbor.
Na vseh razglasite poteh Gospoda moč in Njega čast!
Eva.
In ti, nočij tolažba,  kras, In ves blesteči broj,
Povsod razglašaj Njega čast Vaš pevajoči zbor!
Adam.
Vi  elementi,  ki  vam  moč
Nikoli  ne zamre, Vi  pare, megle, ki veter vas
Združuje in razpne —
Adam.  Eva.
Slavite s pesmijo  Boga!
Zbor.
Slavite s pesmijo Boga! Kakor ime Mu   silna  moč!
Eva.
Hvalite Ga, potoki vi, Prip&gni vrh, drevo;
Rastline in cvetice ve, Razširjajte svoj vonj!
Adam.
Ve, ki  vas vodi pot v gore
In ve, ki nizko ste, Ve, ki perot vam reže zrak
In ve na dnu voda  —
Adam. Eva.
Ve vse živali, čast Bogd ! Vse slavi Ga, kar dih ima!
Zbor.
Ve vse živali, čast Bogu ! Vse slavi Ga, kar dih ima!
Adam. Eva.
Ti gaj teman, ti hrib in dol, Ki naše hvale znak:
Po vas se vsak razlegaj čas Naj'n vroči slavospev!
Zbor.
Čast Ti, o Bog, o Stvarnik, čast! Saj glas je Tvoj ustvaril svet. Nebo in zemlja moli Te, Častimo Te na vekomaj!
Adam.
Storjena prva je dolžnost,
Zahvalila sva Stvarnika. Družica mi življenja, z mano pojdi! Jaz vodim te, in vsak korak Probujaj ti novo radost,
Odkrivaj čudež nov1
Iz vsega pa spoznaj,
Kak neizrečni dar
Bog nama je podal.
rh aliva ga tedaj,
V dar Mu srce in um! Zdaj h6di le! Jaz vodim te.
Eva.
O ti. ki zate sem, Čuvaj, moj ščit, vse mi, Ukaz mi želja je — Bog je veleval to! In ko te slušam čutim Radost, srečo in ponos.
v
Štev. 32. Dvospev.
Adam.
Žena ljuba, poleg tebe
Teče mi nevzdržno čas,
Meni vsak je hip veselje, Ne kali ga težka skrb.
Eva.
Dragi  soprog,  poleg tebe V sreči bije mi srce,
Moje tebi je življenje,
Tvoja ljubav plača mi.
Adam.
In jutro rosno   -O, kako poživi'.
Adam.
Kako hladeč je Sadja zreli sok.
Eva.
In hlad večerni — O, kako okrepi.
Eva.
Kako vabljiv Cvetice sladki vonj.
Adam. Eva.
Brez tebe kaj bil meni bi Jutranji svit, večera hlad, Sadovja sok, cvetice vonj? S teboj se dviga vsaka radost, S teboj uživam dvakrat jaz. S teboj je blaženost življenje  — Ti si je vzemi v dar!
Štev. 33. Recitativ.
Uriel.
O, srečen par, ostane sreča  ti,   če   slepa strast ne bode si želela nedopustne lasti in večje vede, kakor sme!
Štev. 34. Končni zbor in soli.
Pojte Bogu vsi glasovi, Hvala mu za vsa njegova dela! V slavo Njega se imena Spev nad spevom naj razlega se: Gospoda čast ostane vekomaj! Amen.