L n. «1 tofluiin nnittaL i^a m u V iiiblfnt, \l i9?embra 1921. hm. St. 1K. it. 49. PRAPOR Izhaja vsako sr®do in soboto. Uredništvo in uprava tista je v Ljubljani, Krekov trg £t. k>. ,,RDEČI PRftROR" velja v Jugoslaviji mesečno 8K; » zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno 9 lir, v Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Nemčiji četrtletno 36|gsl. N; v Ameriki polletno t dolar. * GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Delavci in kmetje! Dve leti je skoro minulo, odkar je po razpadu AvstrooKrske nastala nova država — Jugoslavija. Njen postanek je bil razglašen 24 decembra 19 18. leta s proglasom, v katerem se pravi, da je današnja država zgrajena z »enodušno odločbo naroda, izraženo z enodušnim glasom« najboljših njegovih predsta-viteljev, ki so zbrani v današnjem Začasnem narodnem Predstavništvu. - V resnici pa Začasno narodno predstavništvo ni imelo z ljudstvom nobene Zveze, ker ga narod sploh volil ni. V začasnem narodnem predstavništvu so se zbrali predsta vitel ji velikih posestev [n velikega kapitala, advokati velikih bank in zastopniki ogromnih cerkvenih posestev. Nihče jih ni volil: ti so se sami volili in se izdali za narodne pred-stavitelje. Dve leti je že skoraj, kar se ti vsiljivci, ti narodni predstavitelji, kakor se sami imenujejo, igrajo z usodo celega našega ljudstva. Naša komunistična stranka je bila edina, ki je takoj v začetku najodročnejše zahtevala, da se to nepoklicano narodno predstavništvo razpusti in se takoj razpišejo volitve za ustavotvorni parlament. Toda zastonj smo mi to zahtevali. Vse druge strake so bile proti temu. Zato so vse brez razlike enako odgovorne za razbojniško politiko, ki je naše delavno ljudstvo pripeljala ~na rob propada. Delavci in kmetje 1 Vi ste že tako predolgo trpeli in molčali. Čar je, da iz- pregovorite. Naj bo vaša beseda na dan 28. novembra težki protest proti razbojniškemu vladanju, ki je zakraljevalo v vaši deželi. Recite s tem, da glasujete za vašo Komunistično Stranko, da nočete več trpeti nobenega ropa in nasilja. Zahtevajte drzno in neustrašeno, da preide vsa oblast v roke delavcev in kmetov. Zastavite vse svoja sile za najpopolnejšo oblast delavnega ljudstva : za Sovjetsko republiko! Vsem organizacijam K. S. J. Iz strahu pred ljudsko obsodbo je jugoslovanska buržuazija pričela po nekod preganjati naše komunistične agitatorje, letake, zborovanja in organizacije. Njen cilj je zelo jasen : ona bi nas hotela z raznimi policijskimi nasilji ustrašiti in nam ovirati volilno propagando. Dolžnost komunističnih organizacij je, da se ne upognejo nobenemu terorju, da tudi pred največjim nasiljem ne izgube svoje revolucionarne zavesti. Zato naj vse organizacije razvijejo naj-večjo delavnost kljub vsem zaprekam in oviram; naj vsak naš agitator pokaže ob tej priliki vso odločnost, samozavest, neomahljivost in neustrašenost revolucionarja. Naprej, sodrugil Drzno in ponosno za zmago komunizma! Osrednji izvrševalnl odbor K. S. J. Skupni kandidatna Usta Komunistične Stranke Jugoslavije in soci- jalisliiae levite Štajerske in Kandidatna lista Komunistične Me Jugoslavije. 1. Za mesto Ljubljano. Dr. Milan Lemež, uradnik, Ljubljana. Marcel Žorga, strojevodja, Ljubljana. Ludovik Slamnjak, mizar, Ljub-Ijara. Ivan Gabrovec, zidar in begunec, Spodnja Šiška. 2. Za Kranjsko. a) Kand dati s splošnimi pogoji: 1. Marcel Žorga, strojevodja, Ljubljana. 2. Valentin Mlakar mlajši, rudar, Toplice pri Zagorju. 3 Janez Panjan, kmet, Čudno selo pri Črnomlju. 4. Ciril Košir, kovinarski delavec, Javornik. 5. Franc Perdan, kurjač južne železnice, Ljubljana. 6. Anton Žagar, kmečki delavec, Čužna vas pri Trebeljnem, 7. Anton Jereb; kmet in mlekar, št. Vid pri Stični. 8. Josip Pirnar, sedlar in kmet, Brod pri Novem mestu. za volilno okrožje fllanior-telje. a) Kandidati s splošnimi pogoji: 1. Miha Koren, zlatar in predsednik komunist, pol. org., Trbovlje. 2. Jože Nachtigal, ključavničar juž. žel., Studenci pri Mariboru. 3. Iv3n Martinšek, posestnik, Vrhovo pri Zidanem mostu. 4. Ivan Krajnik, kotlar, Maribor. 5. Matija Gradišnik, fužinski delavec, Brdinje, Koroško. 6. Josip Janko, čevljar, Ruše. 7. Franc Hočevar, rudar, Stolovnik pri Rajhenburgu. 8. Anton Brus, posestnik in kolar, Spuhlja pri Ptuju. 9. Robert Rinaldo, rudniški ključavničar, Trbovlje. 10. Jožef Škof, kmet, Blintovec pri Zg. Št. Kungoti. 11. Ignac Teršek, strojnik, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. 12. Nikoiaj Petrovič, mizar, Hu-dina pri Ptuju. 13. Miha Arlstovnik, posestnik in kovač, Skale pri Velenju. 14. Anton Polše, cemcntar, Maribor. 15. Anton Tement, viničar, Gorca pošta Podlehnik. 16. Franc Vidovič, rudar, Skale pri Velenju. b) Kvalificirani kandidati: 17. Dr. Milan Lemež, uradnik, Ljubljana. 18. Vladislav Fabjančič, profesor, Brezovica pri Ljubljani. . 19. Ivan Favai, profesor, Maribor. 20. Stanko Schweiger, abs. pravnik, Novo mesto. 21. Milan Mravlje, geometer, Log pri Brezovici. Namestniki: Dr. Karl Škapin, odvetnik, Maribor Ferdo Vesel, akad. slikar, Grumlov pri Bukovici. Vojteh Fugina, inženir, Ljubljana. Dušan Trifkovlč, prof., Kragujevac. Trlša Kaderovič, advokat, Poža-revac. 9. Franc Zabukovec, kroiač in kmet, Lipsenj pri Grahovem (Lož). 10. Anton Ažman, invalid in4esar, Kropa. 11. Josip Grašič, čevljarski mojster, Klanec pri Kranju. 12. Marko Markič, delavec, Dolsko pri Ljubljani. b) Kvalificirani kandidati: 13. Vladislav Fabjančič, profesor, Brezovica pri Ljubljani. 14. Dr. Milan Lemež, uradnik, 15. Stanko Schwelger, abs. pravnik, Novo mesto. Namestniki: Milan Mravlje, abs. geometer, Log pri Brezovici. Ferdo Vesel, akademični slikar, Grumlov pri Radohovi vasi. Vojteh Fugina, inženir, Ljubljana. Danes v TOREK predavanje o Ruski revoluciji v »Mestnem Domu«. Politična preureditev Rusije. ČETRTEK gospodarska ustroj Sovjetske Rusije. SOBOTA kulturno delo Sovjetske Rusije. Začetek vselej v i/l8 url zvečer. Komunizem in mali posestniki. i. Nasprotniki komunizma pravijo, da bodo komunisti, ko pridejo na oblast, jemali ljudem njihovo imetje. Koliko je resnice na tem? To bomo tukaj videli. Komunisti bodo resnično, ko 'pridejo nadoblast, jemali imetje, toda jemali ne bodo vsega imetja, temveč samo nekaj in nekaterih lju 1i. Predvsem [hočejo komunisti vzeti fabrikantom tovarne s celotnim inventarjem (stroje, materijal in tako dalje) in jih proglasiti za splošno ljudsko imetje ali jih, kakor se drugače pravi, naci-jonalizirati. Pod komunistično vlado ne morejo imeti tovarn posamezni kapitalisti in bogataši, ki bi si v njih kovali kapital s tem, da bi izkoriščali delavno moč delavcev. Tovarne morajo pod komunistično vlado priti v državne roke in v njih se dela v splošno korist. Zato bodo tovarne upravljale delavske organizacije, delavski sveti. Produkcija se bo v njih vršila pod nadzorom samih delavcev tako, da^pojde ves dobiček v korist vseh, cele države. Ravnotako se bodo kapitalistom vzele vse nepotrebne hiše, ki so jih postavili s pomočjo oropanega delavčevega dela. Te hiše se bodo ravno tako razglasile kot splošno ljudsko imetje, kjer bouo stanovali siromaki, ki nimajo strehe nad glavo. Istočasno s tem bodo komunisti, ko pridejo na oblast, vzeli privatnim kapitalistom ali kapitalističnim družbam (akčijonarske družbe) rudnike in jih razglasili za splošno ljudsko premoženje. Pod komunistično 'vlado ne bo mogel nobeden kapitalist imeti rudnikov, v katerih jim delavci z malo plačo delajo stotine milijonov dobička. Tega komunisti ne bodo dovolili, temveč bodo rudnike razglasili za splošno ljudsko imetje in miljoni, ki teko danes v vreče privatnih kapitalistov, ki nič ne delajo, pridejo v roke celega ljudstva, ki dela. Pod komunisti kapi-pitalisti sploh ne bodo mogli samo rezati kuponov in vleči mastnih dividend, temveč bodo morali tudi sami delati, ako bodo hoteli jesti kruh. Pri komunistih ni kruha brez dela. Nad rudniki in tovarnami bodo upravljali delavci sami. Komunisti bodo vzeii lastnikom bank njihove banke z vsemi kapitali in razglasili tudi te za splošno ljudsko imetje. Pod vlado komunistov banke ‘ ne bodo mogle ropati 'in odirati ljudstvo kakor sedaj, ampak vzeli jih bodo svoje roke. Komunisti bodo raztrgali te pajkove mreže, v katere sedaj lovijo delavske in kmečke muhe in jim sesajo kri. Ko pridejo komunisti na oblast, ne bodo mogli bankokrati potom bank kupovati ljudsko zaupanje, da postanejo ministri. Tedaj bodo morali zapeti drugo pesem, če bodo hoteli imeti ljudsko zaupanje. Ko pride komunistična vlada, se bodo ravnotako vzeli kapitali tujih kapitalistov, ki so jih pripeljali v našo deželo, da z njihovo pomočjo ropajo in gulijo naše ljudstvo. Ko pridejo komunisti na vlado, bodo razveljavili in uničili vse državne dolgove. Črtali jih bodo ali kakor se pravi anulirali. Naša dežela je dolžna tujim kapitalistom okoli 60 miljard kron. Te svote denarja od katere pride na vsakega živega Človeka od otroka v zibeljki pa do starca, ki stoji z eno nogo že v grobu, čez 5000 kron, naše ljudstvo, ki je v vojski materijalno popolnoma propadlo, ne more nikdar plačati. Če bi naše ljudstvo hotelo to plačati, bi ga morali celega nro- dati, morali bi mu vzeti zadnjo kokoš in jajce iz hiše. Ali pa je to prav, da se proda celo ljudstvo, da bi se tujim kapitalistom plačal dolg, od katerega ljudstvo ni imelo nobene koristi ? To ni prav. Ta dolg naj plačajo tisti, ki so ga napravili: bogataši, ministri in’gospodje. Ljudstvo dolga ni niti zahtevalo niti vzelo. Ali naj sužnji plačajo bogataške dolgove ? Pod komunistično vlada se bo ustavila privatna trgovina. Vsa trgovina ae bo vzela iz rok trgovcev in špekulantov in se bo dala v roke države, . Debeli trgovski kapi- - oziroma ljuaav,.. . x * ... . ‘ . ... ' sDlošno na- tah se bodo razglasili . rodno imetje. Trgovina bo p0d nadzorom 4elav*w» m kme^e države iti no-Deden privatnik se ne bo mogel pečati s trgovino in špekulacijo. Malim trgovcem se njihovi majhni kapitali ne bodo odvzeli. Komunisti bodo vzeli zemljo grofom, veleposestnikom in grajščakom in jo dali kmetom brezplačno. Zemljo morajo imeti tisti, ki jo obdelujejo. To je geslo komunistov. Toda kmetje ne dobe samo zemlje brezplačno temveč moramo jim omogočiti, zemljo obdelovati. To pa je mogoče le, če dobijo živino, seme in poljedelske priprave. To bo komunistična vlada dala kmetom. Vsi tisti, ki govorijo, da bodo komunisti, ko pridejo na oblast, jemali kmetom zemljo, lažejo. Zemlja se ne bo vzela tistim kmetom, ki jo obdelujejo, temveč veleposestnikom, graščakom in grofom, ki je sami ne obdelujejo in dobro žive od te zemlje. Komunisti pravijo, da zemlje ne more imeti oni, ki je ne obdeluje, zemlja ne more biti predmet trgovine in špekulacije. Kdor zemlje noče obdelavati, naj se umakne ž nje in naj jo da onemu, ki jo hoče obdelovati. Vse t<* rfosedaj naštete vrste imetja bodo komunisti, ko pridejo na oblast, vzeli in razglasili za splošno narodno posest. To komunisti odkrito priznavajo in kličejo delavno ljudstvo iz !mest in vasi, da jim pomagajo, ker gre to v njegovo korist. Nasprotniki komunizma pa govorijo, da bodo komunisti jemali tudi malim posestnikom, kmetom, obrtnikom in tako naprej njihovo imetje. To je največja laž. S tem hočejo nasprotniki komunizma ustrašiti male posestnike in jih odtrgati od komunizma, ki je za nje edina rešitev. (Konec prihodnjič). Nacijonalni polom na Primorskem. Vladarstvo naše pohlepne, toda popolnoma nesposobne buržoazije je pripeljalo do poloma se samo na gospodarskem in socijalnem, ampak tudi na nacijonalnem polju. Po koroškem »plebiscitu« je prišla še primorska korenita lekcija. Ali še sedaj ne bodo odprle oči zaslepljenim nacijonalistom intelektualcem ? Ali se še sedaj ne sprevidijo, da vodi celokupna politika naših bančnih in malomeščanskih strank do popolne katastrofe na vsakem polju? Toliko se je vpilo na komuniste, da hočejo spraviti deželo pod tujčev jarem. Kdo pa je sedaj prodal čisto slovenske dežele italijanskemu kapitalizmu in imperializmu? Kdo je sklenil vojaško zvezo z italijanskimi imperijalisti in proti komu je ta zveza naperjena? K tem vprašanjem opomnimo sledeče: Otročji so tisti, ki verujejo, da Vesnič, Trumbič in Stojanovič niso imeli natančnih pooblastil za pogodbo, ki so jo sklenili z Giolittijem in grofom Sforzo. Naivni so tisti, ki kaj dajo na vest, ki so jo prinašali vsi listi pod naslovom »regent nezadovoljen s pogodbo«. Še bolj otročji pa so tisti, ki mislijo, da slovenske meščanske stranke ter dr. Korošec in dr. Kukovec nista bila poučena o tej zadevi. Ali sta dva ministranta, ali pa ministra? Dejstvo je sledeče: vse meščanske stranke v Italiji in v Jugoslaviji so smatrale pogodbo za potrebno, in slcer^ne zato, da pride do miru, ampak zato, da se Ua! ja in Jugoslavija znebita najtežjega zunanjepolitičnega vprašanja in obrneta vso silo vsaka proti svojemu domačemu proletarijatu, ki vstaja in preti vreči kapitalistični sistem. Zveza med Italijo inJugoslavijoni naperjena v prvi vrsti proti Karlu Habsburgu, ampak proti italijanskim in jugoslovanskim delavcem in kmetom. To je čisto protirevolucijonarna sveta alijanca. Kadar se gre kapitalistom za to, da ohranijo »svoje« miljone in miljarde, ki so jih uropali delavnemu ljudstvu, tedaj se hipoma iz gorečih nacijonalistov spremene v tople mednarodne bratce. Včerajšnji zagrizeni sovražniki postanejo navdušeni prijatelji in zavezniki (ganljivi prizor na banketu v St. Margheriti). Kapitalističnim vladam se gre ne za pol miljona ljudi Slovencev, ampak za miljone in miljarde krone in lir, ki se kapitalisti tresejo za njih. Italijanska in jugoslovanska buržo-azija sta čutili skrajno potrebo, da se otreseta jadranskega vprašanja in da potem složno napovesta boj revolucijo-narnenu proletarijatu obeh dežel! Obe buržoaziji se čutita v nevarnosti pred vstajajočimi delavskimi in kmečkimi množicami. Vendar je pogodba pokazala, da je naša buržoazija neprime-roma nesposobnejša. Zakaj naši gospodje ministri niso sklenili tega pakta, ko je še Wilson kaj veljal, pa bi bili rešili Postojno, Idrijo in še več za Jugoslavijo? Vsaj to so Italijani še sami ponujali. Zakaj ga niso sklenili pred koroškim »plebiscitom«, pa da bi si bili s tem kupili naklonjenost Italijanov, ki jo je med plebiscitom vživala Nemška Avstrija? Tudi se vprašamo: zakaj se je tem gospodom, ki so lahko čakali celi dve leti, tako mudilo ravno sedaj, ko se ima sniti Ustavotvorna skupščina? Konečno ali je jugoslovenska vlada tako kratkovidna, da ne ve, da je bil tudi italijanski buržoaziji potreben kakršenkoli sporazum z Jugoslavijo? Stališče komunistov napram prodaji primorskih Jugoslovanov je popolnoma jasno: kakor sploh ne pripozna-vamo nobene pogodbe, ki jo sklene buržoazija, :tako ne pripoznamo pogodbe v St. Margheriti in tudi ne koroškega »plebiscita«, ravnotako ne priznamo zveze med meščansko.'Jugoslavijo In Italijo. Ko pridemo mi na oblast, bomo čez vse te reči naredili križ. Skupaj z nemškim in italijanskim proletarijatom bomo rešili nacijonalna vprašanja na podlagi resnične samoodločbe (pri kateri kapitalisti ne bodo imeli ne upliva ne volilne pravice) in ustvarili zvezo sovjetskih de-lavsko-kmečkih republik Italije, Jugoslavije, Nemške Avstrije itd. Rešitev nacijonalnih vprašanj je v lnternacijonali. Janko Petakovič. Mezdno gibanje 12.000 rudarjev v Sloveniji. (Dalje) Z nepripoznavanjem, da je moka črviva, hočejo gospodje skriti svoje pravo grdo delo. Računajo, da delovanje njihovih predpostavljenih ni njihovo delovanje. Oglejmo si zadevo! Odrejena komisija za preiskavo resnice o črvivi moki ni^dognala samo, da je moka v tem konzumu črviva, tem-ve? y pečenem kruhu našla črve. Moko je kupila družba, dajala jo je pod nadz0;*.tvom družbenih organov. Ali se more tedaj reči, u verižnikov ter socijalpatrijotičnih bogatašev. »Samostojna kmetijska« je za zvezo liberalnih miljoriarjev z vaškimi veleposestniki in oderuhi. Izdajatelj: Konzorcij »Rdečega Prapora« v Ljubljani. - Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. - Odgovorni urednik Rajko Osterc. - Tisk tiskarne M. Hrovatin v Ljubljani