Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Kdo je kriv?
Skozi dva meseca je šla kot ogenj med železničarji vest:	»Zvezarji so
1,500.000 Din poslali nazaj v Beograd. Oni so krivi, da se ni marsikatera grenka solza obrisala; žulji slovenskega železničarja so šli po gobe.«
Udruženje jugoslovanskih nacijo-nalnih železničarjev je pokazalo še neviđeno aktivnost. Od kraja do kraja so šli in pridigali o »1,500.000 Din« ter si pustili izglasovati zaupnice. Slovenski železničar naj bi bil oni kalin, ki naj bi šel ponovno na lim in izvolil v upravo bolniškega fonda. Gospodo dobro poznamo iz leta 1920, 1923, zadnjih redukcij progovnega delavstva leta 1926, med njimi tudi Deržiča,
Zavedni železničarji niso nasedli medenim besedam, niso več slepo o-rodje, ampak gledajo z lastnimi očmi in sami presojajo delo. Rezultat volitev je »četvorni koaliciji, zavezal usta in sedaj molče, upajoč, da njih demagogija ne bo prišla na dan. Slovenskim železničarjem je iz zadnjih številk »U. Ž.« dobro znano, kako energično zastopajo sodrugi iz Saveza železničarske interese v bolniški blagajni in ni potreba »Savezu« nikake obrambe. Vendar, da razkrinkamo nizkost, katere so se posluževali nekateri v volilni borbi, navajamo nekatere dokaze.
Kaj je z 1,500.000 Din?
Računi za leto 1927-28 so zaključeni in pokazujejo sledeči preostanek:
Izdatki	Ostanek v Din
Za zdravnike in ostalo
osobje	304.63.13
Za zdravila in obvezni
materijal	221.—
Za zdravljenje v bolnicah 779.46 Za hranarino	214.055.17
Za pogrebnino	79.580.52
Za prevozne stroške	26.456.75
Za kopališča in sanatorije	3.925.12
Za porode	5.114.38
Skupno ostalo Din 634.765.59 Gospodje zvezarji! Od kot ste vi vzeli 1,500.000 Din, s katerimi ste u-ganjali demagogijo po progi? Ali je pošteno tako delo?
Pa preidemo sedaj k posameznim postavkam, da ugotovimo, kdo je zakrivil, da so ti zneski ostali!?
Na odobrenemu kreditu za plače zdravnikov in ostalo osobje je ostal največji znesek Din 304,633,13, Gospodje zvezarji ali se spominjate, da so hoteli »savezarji« še leta 1926 nastaviti zobozdravnika v Celju, Novem mestu, Jesenicah in drugod, da pa je centralni upravni odbor to odklonil z motivacijo, da ni zadostnih kreditov. Gospodje zvezarji, ali veste, da smo nastavili specijaliste, kjer smo jil mogli ter da smo posameznim hoteli povišati plače, pa je zopet centralni upravni odbor to odklonil z motivacijo »usled toga, što Hnansije bol. fonda ne dozvoljavaju povečanje 'ekarskih honorara«.
Mogli bi povišati vsaj honorar po-Sajeznim zdravnikom, bi kdo ugo-Tudi tu je oblastni upravni od-r vezan na sklep centralnega u-?.^a^aega odbora, ki je točno določi. nonorarje za zdravnike s prim om-o°, da naj se ti honorarji smatrajo za maksimum, ki se ne sme prekora-mti, a kjer so »prilike povoljne i le-kar voljan raditi uz manji honorar«, tedaj naj se določi manjši honorar.
iz pred navedenega je jasno raz-v.1l~noi da ne zadene »savezarjev«
111 kak a krivda, da je na tej partiji
preostal gornji znesek, pač pa je edina krivda zvezarjev, ki sede v centralnem upravnem odboru bol, fonda v Beogradu.
Za zdravila je preostalo 221 Din in za zdravljenje v bolnicah pa 779 Din, skupno toraj reči in piši en tisoč dinarjev,
Sodrugi! Kdo pa je kriv, da se na tej partiji ni izrabilo še več stotisoč dinarjev? Centralni upravni odbor, ki je dosledno razveljavljal vse naše sklepe o zboljšanju predpisov bolniškega fonda v korist zavarovanih članov!
Zahtevali smo izplačilo vseh bolniških stroškov in ne, da se za čas zdravljenja v bolnici odteguje polovica, oziroma tričetrtine hranarine. Zahtevali smo spremembe predpisov, ali smo mi krivi, če vaši gospodje v centralni upravi nimajo razumevanja za železničarje.
Pri izdatkih za hranarino je ostalo pa Din 214.055.17! Po čigavi krivdi? Ali smo kjer kateremu zadržali hranarino? Ali nismoi ravno nasprotno vse ukrenili in to skozi vsa zadnja tri leta, da se hranarina izboljša? AH morete zatajiti, da smo skozi tri leta stavljali in še stavimo zahteve, da se naj hranarina izplača za vse dni v mesecu, da naj se izplačuje 100 odstotkov, da naj se izplača tudi za one dni, ko mora iti delavec na centralno ambulanto itd,? Gospodje, le kričite: »Držite tatu!« Ker s tem j vpitjem ne boste nikogar več oma-j mili, da bi ne videl, da ste Vi pravi ! krivci in škodljivci, ker Vaši gospodje v centralnem upravnem odboru J razveljavljajo naše sklepe. Poskrbite, da bodo tudi oni glasovali za naše predloge in potem bodete videli, da ne bo ostalo, ampak zmanjkalo en milijon dinarjev.
Na partiji za pogrebnine je ostalo Din 79.580.—, na partiji za prevozne stroške Din 26.456.—, za kopališča in samatorije Dinj 3.925 in za porode pa Din 5.114.—.
Tudi s temi številkami se ne da delati demagogij, ker na pogrebnih stroških smo izplačali vse, kar smo po naredbi smeli izplačati, enako za prevozne stroške in za porode. Kar se pa kopališč in sanatorijev tiče smo mi opetovano sklenili, da naj nosi vse stroške za zdravljenje v toplicah in sanatorijih bolniški fond. Zakaj je centralni upravni odbor prepovedal, da ne smemo plačati vseh stroškov na Golniku, da ne smemo plačati slik za bolnike?
Zakaj ste tolmačili, da provizijo-nisti ne smejo biti več člani bolniškega fonda ter ste jim s tem odjedli še ubogo pogrebnino in s tem oškodovali družine delavcev?
Demagogijo smo že povodom volitev razkrinkali, danes smo navedli le prave številke in ponovno dokazali, da je centralni upravni odbor zakrivil nešteto gorja železničarjem. Pri tem obračunu za nazaj; ipa je potrebno, da pogledamo tudi v naprej, da onemogočimo vsako operacijo s številkami.
Za leto 1928-29 je bilo odobreno skupno 7,810.000 Din. V teku šest mesecev do 30. septembra 1928 smo porabili skupno 2,932.252 Din, toraj le 38 odstotkov odobrenih kreditov. Za prihodnjo polovico leta nam torej ostane za porabili skoro še 4,900.000 Din. Največji preostanek je na partiji za hranarino, kjer je porabljenih le 30 odstotkov in imamo še 1,400,000 Din kredita, na babiški pomoči, dojilski podpori pa en milijon Din.
Kaj moramo ukreniti, da se bodo letos krediti izrabili v korist zavarovanim železničarjem; in preprečile mahinacije one gospode, ki železničarje vedno izigravajo? Kako bomo prisilili gospodo v Beogradu, da bo upoštevala zahteve delavstva?
Ujedenjeni savez železničarjev je potom svojih delegatov že na oblastni skupščini in tudi na sejah upravnega odbora ukrenil vse korake, da se položaj delavstva v bolniški blagajni izboljša. Zahtevali smo spremembo uredbe in pravilnika bolniškega fonda, postavili smo zahteve po 100-odstotnem izplačilu hranarine. plačilu vseh stroškov v kopališčih in sanatorijih povračilo vseh stroškov za zobozdravljenje, plačilu hranarine za vse dni v mesecu in druge.
Istočasno pa smo postavili zahtevo po sklicanju izvedbe glavne skupščine v Beograd, ki naj izpremeni na-
redbo in pravilnik. Da pa bodo pri tem sodelovali vsi železničarji, smo sklicali v Ljubljani oblastno skupščino bolniškega fonda, ki naj definitivno sprejme vse predloge za izmenjavo pravilnika in naredbe.
Pozivamo tem potom vse železničarje, tudi člane »Zveze«, da pritisnejo na svoje odbore, da se pridružijo zahtevi naših sodrugov po sklicanju izredne glavne skupščine, da bomo na tej skupščini sprejeli sklepe v korist železničarjev. Železničarji! Kdor je proti sklicanju izredne glavne skupščine, je proti interesom železničarjev, je preti Vam in Vašim družinam!
Železničarji! Na delo! Vsi v savez! Omogočite, da bo Vaš bolniški fond res v rokah železničarjev samih!
Obsodite demagogijo, osvobodite se izkoriščevalcev! Zavojujte bolniško blagajno!
Položaj na železnicah.
(Govor sodr. Josip Petejana na 95. seji Narodne skupščine.)
Gospodje narodni poslanci! Pri nas se je že udomačila prislovica, da se moramo zavarovati za slučaj smrti, ako hočemo potovati po naših železnicah. To ni samo legenda, temveč je to dokazana stvar, posebno pa v zadnjem času. Mislim, da v nobeni državi ne doživijo toliko železniških nesreč, kakor ravno pri nas. Kajti, če se ne motim, bilo je, mislim, koncem avgusta meseca, ko smo imeli v par dneh šest železniških nesreč, in sicer v Tabanovcih, kjer so bili trije težko ranjeni, eden mrtev, nadalje v Nišu, kjer je bito vsied eksplozije: pet mrtvih, potem v Novskem, kjer sta bili težko poškodovani dve lokomotivi, nadalje je istotam skočil vlak iz tira, in končno je železniška nesreča pri Bakru zahtevala velike žrtve, da ne govorimo o raznih drugih nesrečah, ki so zahtevale manjše materijalne žrtve.
Ob priliki ugotovitve vseh teh nesreč, koje nas morajo vznemirjati in koje naši železniški upravi ne služijo v čast pred inozemstvom, moramo pred vsem grajati dejstvo, da še do danes o vseh teh nesrečah naša uprava ni podala
nobenega objektivnega poročila,
iz katerega bi se dalo posneti prave vzroke teh takorekoč dnevnih nesreč, ki se dogajajo na naših progah. Splošno naziranje naših upravnih krogov, ki imajo v rokah usodo naših železnic, je to, da v 99 odstotkih slučajev pade krivda na personal. Osobje, tako trdijo gospodje, ki sede na upravi, je krivo tega in tega, je povzročilo to in to nesrečo, j,e napravilo to in to. Kdor pa, gospodje poslanci, pozna razmere na naših železnicah, kdor ve, kako se pri nas dela, mora pri čisti vesti in zavesti najodločnej-še pritrditi,
da v 99 odstotkih slučajev krivda ne zadene personala.
Po mojem naziranju leži vzrok vseh naših železniških nesreč v prvi vrsti v razpadanju naših prog, potem pa tudi v tein, da se v zadnjih letih vrši spekulacija in varčevanje z državnim budžetom tam, kjer bi se varčevati absolutno ne smelo. Ravno v zadnjem času, ko bi trebalo naše železnice temeljito popraviti ter zgraditi nove in v to svrho določiti večje vsote, kakor doslej, smo morali konstatirati, da se je ravno pri tem največ varčevalo in zanemarjalo, in to je glavni vzrok teh katastrofalnih nesreč na naših železnicah. Kdor potuje z našimi železnicami ter motri naše tračnice, prage in drug materijal, mora naravnost prebledeti strahu, in mora dobiti prepričanje, da bi se utegnile železniške nesreče dogajati ne samo vsak dan, temveč celo po večkrat na dan.
Dovolite mi, gospodje, da s par besedami povem, iz katerih razlogov odklanjam naziranje naše železniške uprave, da leži vzrok naših železniških nesreč na strani personala,' v njegovi nediscipliniranosti ali malomarnosti. Kajti predvsem je treba vedeti, v kakšnem fizičnem in duševnem stanju dela to osobje,
z n*’ni Postopa, kako se ga disciplinira, kako se mu daje vse slabo, samo ne ono, do česar ima pravico.
Gospodje! Kdor pozna dohodke naših železničarjev, ta ve, da železniško osobje absolutno v nobeni drugi evropski državi ni tako slabo, tako mačehovsko plačano, kakor ravno pri nas. Ako se poglobite v njihovo službo, združeno z nadčloveškimi napori, zlasti z ozirom na številne redukcije, uvedene samo v svrho pretiranega varčevanja, ako vzamete nadalje v poštev 24-urno službo in da je pri tem. delu
železniški personal še lačen, ker nima dovolj sredstev za svojo prehrano,
potem si šele zamorete predstavljati položaj, v katerem železničarji danes vršijo svojo odgovornosti polno službo. Pri vsem tem je pa naša železniška uprava gluha za vse še tako upravičene želje in zahteve železničarjev po zboljšanju njihovega bednega položaja, po ureditvi njihovih dohodkov in službenih razmer, zlasti pa delovnega časa, ki bi naj odgovarjal vsaj zakonitim predpisom, ker — dovolite mi to pripombo —
najbolj nemoralno je od režima, da v svojih lastnih institucijah ne vpošteva tistih zakonskih predpisov, ki jih je sam izdal, temveč jih tepta in gazi.
Namesto, da bi se šlo na roko tem vseskozi upravičenim nujnim zahtevam, vidimo ravno nasprotno: da se uvajajo drakonske disciplinarne kazni,
da se železniško uslužbenstvo brez vsakega predhodnega zaslišanja kaznuje,
in da se s tem1 še bolj moralno tepta in zatira. Pri tej priliki naj omenim, neko stvar, ki je jako značilna v tem pogledu. Ko so se nesreče množile od tedna do tedna, da ne rečem od dne do dne, je neka železničarska organizacija, katere program je braniti moralne in materijalne interese železniškega personala, obenem pa podpirati razvoj; železniškega prometa, na moje priporočilo naročila svojim organizacijam in zaupnikom, da poročajo o vzrokih železniških nesreč, nadalje, v kakem stanju se nahajajo naše proge v posameznih krajih in na kak način bi se lahko v bodoče preprečevali slični slučaji železniških nesreč. Toda, kaj se je zgodilo? Kako se je kviti-ralo hvalevredno inicijativo te organizacije? Namesto, da bi bila železniška direkcija in ves upravni aparat z radostjo vzel na znanje ta sklep in akt železničarske organizacije^ namesto, da bi bil izkazal kakršnokoli priznanje za to, da se personal le zanima samo za svoje lastne interese, da ne gleda samo na svoje plače in na svoje koristi, nego, da ima tudi željo in stremljenje za tem, da se naš promet utrdi, in da bi se lahko sigurno opravljala železniška in prometna služba,
je direkcija izdala nalog, da se uvede stroga preiskava, in sicer proti vsem zaupnikom, ki sestavljajo poročila o stanju železnic, češ, da je to poročanje kršitev uradne tajnosti,
javnost da ne sme ničesar vedeti o takih uradnih zadevah. Gospodje! To naj bo uradna tajnost, kadar se gre ne samo za življenje železniškega osobja in za imovino države, ampak tudi za življenje potnikov in imovino tujcev! Mislim, da pač ni na mestu govoriti O' tajnostih, temveč, da je treba najstrožje preiskati vzroke teh nesreč, ki se dogajajo na naših železnicah in naš promet stavljajo v slabo luč pred celim svetom. Toda
uvedla se je preiskava proti vsem delavskim zaupnikom,
in še danes se vodi ta akt pri ministrstvu notranjih zadev, ter se dotičnikom grozi,
da bodo morda celo odpuščeni in da se bo organizacija razpustila,
radi tega, ker so hoteli izvrševati samo ono delo, oni čin, ki bi moral biti v čast vsakemu in vsem. Gospodje! To je lepa nagrada za to, da se organizacija zanima za stanje'naših železnic in hoče s svojo lastno akcijo pripomoči k njih ureditvi tei
Žitnih kav je več vrst, Žika je pa sama ena. Zaradi njenih velikih vrednosti ra za zdravje ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime »ŽIKA«.
k lepemu razvoju prometnih razmer v naši državi.
Kadar motrimo položaj, v katerem se nahaja naš promet, moramo na eni strani uvaževati, v kakem stanju se nahajajo naše proge, naš vozovni park, na drugi strani pa nam mora biti na srcu tudi materijalno in moralno stanje našega železniškega osob-ja, to je način, kako se ž njim postopa. Mo) prijatelj, gospod Voja Lazič, je že omenil stanje, v katerem se nahajajo železnice v Srbiji, in to tudi novozgrajene železnice. Zato bi si tudi jaz dovolil spregovoriti nekaj o stanju naših prog v Sloveniji, ki £0 vedno predstavljale nekak vzor urejenosti, tako, da so bile nesreče vsekakor redka prikazen v naših krajih. Toda v zadnjem času je vsled redukcije personala, ki se je izvršila v zadnjih letih, onemogočena kontrola na progah, okrnjena nadzorna služba, ki je potrebna, da se ugotovi, v kakem stanju se nahajajo posamezni sektorji.
Na naših progah odpade približno 7 oseb na 1 km.
To je absolutni minimum, s katerim se pač ne morejo opraviti potrebni posli ob normalnem naporu človeških sil v rednem času službe. Ako pogledamo na drugi strani razmere v Nemški Avstriji, Čehoslovaški, Poljski. Madžarski in Francoski, vidimo, da pride na 1 km proge po 9, 1Ü, na Francoskem celo po 11—12 oseb na en kilometer proge, tako, da imamo po 2, 3, 4 ali celo 5 oseb več na 1 km proge nego pri nas. Pri vsem tem je personal bolje plačan, nego je naš, ima nadalje svoje razmere urejene tako, da odgovarjajo njegovim potrebam, kljub temu pa prikazujejo železnice teh dr. žav to normalnost, da niso pasivne, in da nesreče niso na dnevnem redu, dočim ima-
mo pri nas, kjer se toliko in na tako strašen način varčuje, ne samo nesreče na dnevnem redu. ne samo ono razpadanje naših prog in našega vozovnega parka, kakor je vsak dan lahko opažamo na naših železnicah, temveč tudi ogromne milijone letnega deficita, za katerega se ne ve, odkod izvira in kdo je zanj odgovoren.
Gospodje poslanci! Ni pa samo materijalno, ampak tudi moralno postopanje s personalom ono, ki v veliki meri upliva na vršenjei službe, ker nas, kakor omenjeno, tepe tudi to zlo, da je naše .osobje ne samo slabo plačano, ampak da ima tudi tak delovni čas, ki je nečloveški, ki osobje ubija fizično in moralno. Pri nas se personal trak-tira tako, kakor se ga ne bi smelo trak-tirati.
Zahteva se vsemogoče dolžnosti od njega, ne daje se mu pahniti onih pravic, ki so si jih železniški uslužbenci že davno pridobili in zaslužili.
Vzemimo slučaj delavskega pravilnika. Ta pravilnik, ki je bil izdelan brez vednosti delavcev in brez sodelovanja onih, za katere je bil namenjen, se je takoj, ko je stopil v veljavo, pokazal kot neizvedljiv, ker ni odgovarjal niti delavstvu niti upravi sami: radi tega so ga takoj umaknili, ne da bi seveda izdali novega. Vsled tega so še danes delavci v železniških delavnicah in kurilnicah brez pravilnika in brezpravni in s strahom in trepetom čakajo, kaj jim prinese bodočnost, tavajoč v negotovosti, kdaj bodo pač prišli vsaj go onih pravic, ki so si jih že davno s težko muko priborili in ki se jim ne morejo odrekati. Na vsako vprašanje v tej zadevi, ki se stavi merodavnim faktorjem, dobivajo vprašale! stereotipne odgovore, kakor: »Se izdeluje!«, ali: »Ima ga referent v delu«, ali: »Kmalu bo gotov!« itd. Kljub temu, da bo že leto dni od tistega časa, še danes ne vemo, kaj povedati in sporočiti delavcem, ki zahte- ! vajo in hočejo, da se jim da vsaj ta malen- | kost, do katere imajo že pridobljeno j pravico.
(Konec prihodnjič.) ]
Izplačilo provizij upokojenim delavcem.
Zadnje čase delavci, ki gredo po polnih službenih letih vsled starosti ali bolezni v pokoj, sploh ne dobe provizije, ampak se jim nakazuje le akontacija. Že provizija sama je malenkostna, od akontacije pa sploh ne morejo živeti. Kije je krivda, da se jim provizije ne nakaže v redu?
S 1. januarjem 1928 je vsled sklepa ministrskega sveta stopil v veljavo novi delavski pravilnik. Koncem marca 1928 pa je generalna direkcija izdala odlok, da naj se do izda;e prehodnih odredih in spopolnitve novega pravilnika postopa še po starem začasnem pravilniku in starih pokojninskih predpisih.
Obstojita toraj dva odloka: Sklep ministrskega sveta in odredba generalne direkcije.
Železniška direkcija se drži odloka generalne idrekcije in odmerja
provizije po starih predpisih. Glavna kontrola v Beogradu pa priznava le sklep ministrskega sveta in stoj; na stališču, da se mora vsem delavcem, ki so bili upokojeni po 1, januarju 1928, odmeriti pokojnina že po novem pravilniku o delavskem o-sobju, In sedaj se ti dve instanci prepirata med seboj, katera ima prav, račun pa seveda plača ubogi železničar, ki ne dobi ne ene in ne j druge penzije, ampak samo akontacijo.
Tudi interes teh starih delavcev zahteva, da se vprašanje novega delavskega pravilnika čim preje reši. Zato zahtevamo sklicanje ankete, ki naj ta pravilnik definitivno redigira, nakar naj stopi v veljavo naknadno s 1. januarjem 1928.
Kaj moramo železničarji ukreniti, da nam bo boljše?
Hočem ti še staviti vprašanje, kaj najdeš ti v naših meščanskih časopisih, bodisi v tem ali onem, da bi služilo tvoji izobrazbi. Ti li služi v izobrazbo verski fanatizem, z vednim poneumnevanjem ljudstva, da bo za tebe boljše na onem svetu, če si tukaj bos, nag in lačen? ^Smatraš mogoče z,a izobrazbo to, da čitaš dan za dnem, kako je ta danes, jutri oni visoki državni organ poneveril tukaj in tam državni denar, tam zopet oi korupcijoni-stih v najvišji državni upravi, potem o zločinih in tatovih vseh kalibrov in končno še šundromane o opičjem človeku, ki je kar z rokami trgal, mesaril ter davil tigre, rise in leve v džungli. No, pa še o onih nesrečnih, ki si vzamejo, sami življenje. To res lahko čitaš na dolgo in široko v meščanskih listih dan za dnem. Nikdar pa ne čitaš v teh listih, kaj je vzrok temu vsemu zlu, ki ga navadno obsojajo, ki ga je pa kriv ravno oni razred in kasta, katero ta list zastopa in brani. Nikdar ne čitaš v teh listih stvari, ki se tičejo tvojega obstoja, tvoje revščine in sužnosti in če čitaš vedno v taki obliki in zavito, da se nazadnje sam sebi čudiš, zakaj si prav za prav nezadovoljen. Tako čitaš in čitaš vedno nasprotno onemu, kar bi moral citati, to je življenje in trpljenje delavskega razreda, njega trud in borbo za zboljšanje neznosnega stanja in končno rešitev iz tega pekla po upostavitvi boljše, poštene j še in pravičnejše družbe, kjer ne bo človek izkoriščan po človeku. To čitaš v delavskem časopisu, ki razlaga razredni boj, njega posamezne faze ter končni cilj. To izobrazbo ti najprej rabiš, kaj je razredni boj, njega postanek in vzroki. Moraš pa imeti seveda podlago k vsemu temu spoznanju. To si pa pridobiš samo s čitanjem knjig, ki so jih spisali prvoboritelji razrednega boja, učenjaki svetovnega znanja in priznanja, med njimi največji genij Karl Marks. .Te knjige pa dobiš v delavski knjižnici, katere pa ti ne posečaš, ker si nezaveden ter vsled tega grobokop svoje lastne bodočnosti in grobokop svojih sotrpinov.
Preostane nam še četrta panoga delavskega razrednega pokreta in to je; politična organizacija, ali bolje povedano delavska razredna politična stranka.
Vem, da bo marsikateri naših dobrih članov-železničarjev s skrbjo in strahom čital te vrstice v našem strokovnem listu, češ v strokovnem listu se pač ne sme o politiki ničesar omenjati. Jaz pa trdim ravno nasprotno. Baš to nam v našem pokretu najbolj škoduje, ker se nismo upali ali pa nismo znali pisati in razpravljati o naših tako važnih panogah pokreta ravno tam, kjer bi največ zaleglo. To se pravi pisati v onem listu, ki je od železničarjev največ čitan. To je naš strokovni list. In to vprašanje, ki ga danes načenjam, je tolike važnosti, da za nobeno ceno ne moremo več iti mimo njega, ne da bi temeljito razpravljali o njem, pa četudi v našem strokovnem listu.
Kaj je politična organizacija odnosno stranka?
Ce sem v prejšnjih člankih trdil, kako velevažne panoge razrednega pokreta so strokovne, zadružne in kulturne organizacije, potem moram reči, da je krona vsega razrednega gibanja ravno politična stranka. Ona je ogledalo in merilo naše moči, merilo naše zavednosti in rezultat naše politične zrelosti. Je torej sad našega razrednega delovanja, v strokovnih, zadružnih in političnih organizacijah. In če ta sad ni tako obilen, kakor bi bilo po moči naših strokovnih, zadružnih in kulturnih organizacij pričakovati, potem je to znak, da se V teh organizacijah članstva ni vzgajalo smotreno. in dovolj dosledno. Kajti omenjene organizacije morajo biti osnovne šole razredne zavednosti, katerih končni rezultat je mogočen razredni politični pokret.
Saj ne more in ne sme biti drugače. Ce pošiljaš otroka v tehnično visoko šolo, bo postal iz njega inžener. Ce ga pa pošlješ na juridično fakulteto, bo menda iz njega advokat ali pa sodnik. Ce ga, pa pošlješ študirat bogoslovje, bo najbrž duhovnik. Ce pa imaš delavca leta in leta včlanjenega v razredni strokovni, zadružni ali celo kulturni organizaciji, potem1 bo enkrpt, s časom postal socijalist. Ce pa še to ni postal, potem je bila vzgoja v teh šolah nepravilna in pomanjkljiva.	i
(Konec prihodnjič.) I
Poročila delavskih zaupnikov.
Progovna sekcija Ljubljana gl, pr, |
Zaupniki so predložili sledeče zahteve:
1.	Pri spopolnitvi praznih mest v skladišču na postaji naj se v prvi vrsti upošteva progovne delavce,
2.	Pri 24/24-urni službi naj se redno podeljuje dva prosta dneva mesečno.
3.	Na izplačilne listke naj se napiše tudi, koliko delavnih ur je imel v dotičnem mesecu.
4.	Za umivanje rok naj se podeli milo in soda kot v kurilnicah in delavnicah.
5.	Stari pragi naj se razdele v enaki izmeri med progovno osobje in še-le, ako še preostanejo, naj pridejo ostali v poštev.
6.	Za progovno delavstvo naj se nabavi dežne plašče.
7.	Pri izplačilu računski uradniki zadrže vse pare, kar je nad 50 par. Mesečno se pri vseh delavcih naberejo iz tega večji zneski, kateri nekje obleže in se ne izplačajo. Predlagamo, da se vsi ti zneski za nazaj izplačajo ter gredo v poseben fond za po>dporo bolnim progovnim delavcem. S tem fondom bo upravljal odbor delavskih zaupnikov. V bodoče naj se ti zneski mesečno redno vplačajo v fond.
8.	Čuvajskim namestnikom naj se izplača 20-odstotna eksekutivna doklada, ako pa to ni mogoče, naj se jim primerno zvišajo urnine.
Progovna sekcija Zidani most.
Predlogi zaupnikov so sledeči:
1.	Pri «popolnitvi praznih mest v skladišču na postajah naj se prvenstveno upošteva progovne delavce.
2.	Redno naj se podeljuje progovnim čuvajem dva prosta dneva mesečno.
3.	Profesijonistom, ki gredo na delo nad eno postajo daleč — nad 3 km — naj se jim izplača dijete. Isto naj velja tudi za progovne delavce.
4.	Čuvajnice so vse v slabem stanju, zlasti stropi, ki so vsi leseni in strehe puščajo ob deževnem vremenu skozi dež. Pri čuvajnici 18 na Blanici je vodnjak, ki ima odprt dotok, kjer je vsem dostopno in se vodo lahko z vsem ponesnaži. Naj se ta vodnjak higijenično uredi. Pri bloku II v Rajhenburgu še ni postavljeno stranišče.
5.	Izmenjava orodja. Profesijonisti morajo pri progovni sekciji uporabljati celo svoje orodje, kjer je bilo po nekod (Brežice) železniško orodje ukradeno, drugod pa popolnoma izrabljeno. Predlagamo, da se obrabljeno orodje nadomesti ter v bodoče redno dostavlja, profesijonistom pa izplača za obrabo njih lastnega orodja primerno odškodnino.
6.	V Zidanem mostu nima progovno delavstvo nobene delavske sobe, kjer bi spravilo obleko, jed in druge stvari. Predlagamo, da se postavi baraka, oziroma neraben voz.
7.	V Brežicah je voz za delavce v zelo slabem stanju, zadnja stena je vsa preperela ter je nujno potrebno, da se ta voz izmenja.
8.	Na progi Zidani most—Zagorje se vsako jesen čisti nasipe in skalovje, kar je zelo naporno in nevarno delo, pri katerem se raztrga veliko obleke in čevljev ter je delavstvo poleg tega v vedni nevarnosti.
Predlagamo, da se delavcem, zaposlenim pri teh delih, izplača še posebna doklada.
9.	Delavcem, ki stanujejo izven službenega mesta, naj se izstavijo temporer-ke tudi za tovorne vlake. Na primer delavec, ki stanuje na Bregu, more čakati zvečer cele 4 nre na osebni vlak, medtem ko vozi tovorni vlak takoj po končanem delu. Ako pa noče čakati 4 ure pa mora iti celih 8 km peš.
10.	Temporerne karte za vožnje na progo za popravila naj se izstavljajo za cel rajon nadzornika, to je od začetne do končne postaje.
11.	čuvajnica 276 v Trbovljah nima nobene kleti, ne shrambe in ne vode. Tam stanujeta dve stranki. Prosimo, da se čuvajnici naredi shrambe in kleti.
12.	Delavske plače so daleko pod eksistenčnim minimumom, a kljub temu groze še nadaljne redukcie. Prosimo, da se preskrbi potrebne kredite, da se delavstva ne bo odpuščalo, ampak, da se bi urne plače povišale vsaj na ono višino, kot so bile pred redukcijo.
13.	Končno predlagamo, da se po predpisih začasnega pravilnika vse delavce, ki so 21 let stari, vojaščine prosti in nad eno leto na železnici predlaga v imenovanje za stalne delavce ter jih istočasno predloži za sprejem v provizijski fond.
14.	Prosimo, da se stavi direkciji predlog, da se za profesijoniste nabavi površna obleka, za delavstvo pa dežni plašči.
Progovna sekcija Maribor kr. pr.
Na zadnji seji smo postavili sledeče zahteve:.
1.	Da se plača ob nedeljah čezurno delo s 100 odtstotki.
2.	Da se poviša urna plača vsaj onim ■delavcem, ki so najbolj prizadeti, ki imajo n. pr. že po 10 let službe in le po Din 3.30 urnine, s čemur je nemogoče preživljati družino.
3.	Da se izplača hranarina zajedno z mezdo koncem meseca in ne, da se mora čakati cele mesece.
4.	Čuvajskim namestnikom naj se ( zopet izplačuje 20-odstotna eksekutivna doklada, oziroma poviša urnino.
5.	Pri razdelitvi starih pragov naj se y prvi vrsti upošteva progovne delavce, ki si ne morejo kupiti drv z malo plačo.
6.	Zopet naj se povrnejo stare tempo-rerke.
7.	Hčerkam ali drugim osebam, ki vadijo gospodinjstvo vdovcem, naj se podele legitimacije.
8.	Drva, ki že dalje časa leže v Dravogradu, naj se razdele med progovne delaveč
9.	Utica na Koroškem kolodvoru naj se popravi.
G. načelnik je na to odgovoril: ad 1: Se ne more ugoditi z ozirom na odlok Glavne kontrole.
ad 2: Če dobi sekcija naknadni kredit, se bo po možnosti upoštevalo.
ad 3: je bil stavljen predlog direkciji, kako bi bilo mogoče izplačati hranarino takoj prvega.
ad 4: Se bo predložilo direkciji, da bi se smela za čas vršenja dotične službe plačati povišana urnina.
ad 5 in 8: Razdelitev pragov io drv vrši direkcija.
ad 6 in 7: Je odvisno od spremembe uputstev o voznih olajšavah.
Podaljšanje veljavnosti ukoričenih (črnih in rdečih) legitimacij za L 1929 Razpis štev. 128-1-28.
Službene edinice morajo sestaviti sezname za podaljšanje legitimacij v dvojniku skupno za vse aktivne uslužbence, njih rodbinske člane po strogo abecednem redu, ki naj vsebujejo sledeče rubrike:
1.	Tekoča številka seznama;
2.	priimek in ime uslužbenca;
3.	zvanje, kategorija in grupa;
4.	oženjen ali samec;
5.	ime rodbinskega člana;
6.	pri otrocih dan, mesec in leto rojstva;-
7.	prejemanje draginjske doklade (pre-manje je potrditi z besedico »da«);
8.	številka legitimacije;
9.	opomba.
Seznami morajo biti čitljivo pisani, ter so šefi edinic osebno odgovorni za pravilne podatke, posebno glede draginjskih doklad za otroke.
Podaljšanje legitimacij se bo vršilo na postajah, in sicer:
1.	5. novembra v Ptuju (postaja in prog. sekcija) in edinice proge od vključno Cirkovc!—Kotoriba,	Ormož—Hodoš,	Ljutomer—Gornja	Radgona,	Čakovec—Donja
Lendava.
-	2. Od 6. do 10. novembra v Mariboru
pri posameznih edinicah in za edinice proge vključno Maribor—Prevalje, Slov. Bistrica mesto—Št. Ilj. Edinice proge Prevalje—-Limbuš pošljejo legitimacije postaji Maribor kor. kol., proge Slav. Bistrica mesto —Št. Ilj pa postaji Maribor gl. kol.
3.	Od 12. do 17. novembra v Ljubljani za vse edinice in odeljenja direkcije, sporazumno z administrativnim odsekom.
4,	Od 19. do 21. novembra za edinice na progi Ljubljana—Postojna, Ljubljana— Vrhnika, Ljubljana—Škofjaloka, Ljubljana— Kamnik, Ljubljana—Kresnice. Te postaje pošljejo legitimacije direkciji v podaljšanje.
■Kurilniške ekspoziture in dtelavnica Ptuj pošljejo legitimacije domicilni kurilnici, odnosno delavnici Maribor, katere morajo iste uvrstiti v skupni seznam po strogo abecednem redu, progovne sekcije pa sestavijo tudi skupni seznam vsega osobja po strogo abecednem redu, ne pa deljeno po nadzornikih proge, železniški zdravniki pa direktno sanitetnemu odseku.
Pri navedenih postajah se bodo istočasno podaljšale legitimacije tudi za vpoko-jence, katerih seznami se sestavijo na isti način kakor za aktivne uslužbence, toda ločeno posebni seznam:
a)	Za upokojence, katerim nakazuje pokojnino direkcija;
b)	za upokojence, ki jim nakazuje pokojnino delegacija min. fin. v Ljubljani.
Upokojenci se morajo prijaviti najbližji železniški postaji (ne kurilnici ali prog. sekciji), kjer bivajo in oddati postajam legitimacije za podalšanje.
Da sč omogoči pri upokojencih lažje in hitrejše revidiranje seznamov glede prejemanja pokojnin in rodb. doklad, morajo edinice zahtevati od vsakega upokojenca zadnji odrezek poštnega čeka o prejemanju pokojnine, katerega je priključiti originalnemu seznamu in poslati direktno odseku za vozne olajšave najmanj 14 dni preje, predno se vrši prolongacija na dotični postaji. Legitimacije s prepisom seznama pa pošljejo edinice postaji, kjer se vrši podaljšanje. Legitimacije upokojencev brez Odrezka se bodo prolongirale po končani pro-longaciji.
Edinice, katerih legitimaci) se bodo podaljšale na Jesenicah, morajo originalne sezname za upokojence vposlati do 17. okt >-bra v vidiranje.
Pri sestavi seznamov opozarjamo edinice:
1.	glede upokojencev, ki se pečajo s trgovino in imajo protokolirane firme aa okrožnico štev. 134-VI-26;
2.	glede aktivnih in upokojenih uslužbencev, ki so ločeni (na dopolnilo čL 11 Upustev razglašeno v Sl. Novinah 19-27);
3.	glede onih uslužbencev in n)ih rod-
binskih članov, katerim so vsled zlorabe^ odvzete legitimacije, je v opombi navesti štev. odloka in za katero dobo )e bila odvzeta vozna ugodnost.	.
Legitimacije, pri katerih bi manjkala slika se ne bodo prolongirale.
Edinice se morajo brezpogojno držati določenih terminov za podaljšanje.
Za časa prolongacije se ne bodo izstavljale nove legitimacije.
Šefi edinic, kjer se bode vršila prolongacija, morajo pripraviti za to primeren prostor in organom, ki bodo vršili prolonga-cijo iti v vsakem oziru na roko.
Direktor: Ing. D. Knežević, s. r.
Odpuščeni mariborski železničarji.
Sijajno zadoščenje preganjanih železničarjev.
Razburljivi dogodki iz mariborske kurilnice drž. žel. pred Veliko nočjo, dne 31. marca t. 1., so še vsem železničarjem in tudi širši javnosti živo v spominu, ker so tudi žrtve še vedno po krivici na cesti. Protiljudski režim je smatral tedaj za umestno, da poleg utrgavanja tisočim železničarjem na plači vrže še tudi nekaj žrtev na cesto kot svarilen vzgled vsakemu, ki bi se drznil dvigniti glavo proti neprestanim krivicam. Ubogim železničarjem so ravno pred prazniki ukinili živilsko skladišče, pobasali težke milijone delavskega prihranjenega denarja, pridržali so zaslužene premije in še utrgali denar, ki sta ga poneverila pred poroto obsojena uradnika.
Ker so si prizadeti delavci v kurilnici drznili vprašati gospodo za pojasnilo radi gornjih krivic in so pri tem mrmrali ter dali duška svojemu upravičenemu ogorčenju, je železniška policija poslala tudi obširno ovadbo na sodišče proti osmim železničarjem: Ivanu Krajniku, Blažu Gla-serju, Ivanu Lovrenčiču, Rudolfu Virantu, Jožefu Mezgolju. Jakobu Krebsu, Ferdu Planinšku in Martinu Dobiču, češ da so ob priliki demonstracije pred pisarno načelnika zmerjoli odposlanca direkcije inž. Finca in načelnika inž. Vidica: »Počakajte, vi frdamane duše hudičeve, vam bomo že pokazali, lopovi, svinje itd.«
Ovaditelj, pomočnik komisarja železniške policije, Vinko Danilo, je napisal v ovadbi, da so gornje psovke padale v njegovi prisotnosti od gori imenovanih železničarjev in da se jih naj za to strogo kaznuje, še predno pride iz Ljubljane komisija direkcije, ki je bila najavljena za dne 2. aprila in »kaznovanje kolovodij bi dobro vplivalo za bodoče, ker se pričakuje v polovici prihodnjega meseca redukcija personala, ki bo zopet dala povod za demonstracije in štrajke«.
Na podlagi te ovadbe je prišel najprej pred sodišče ključavničar Martin Dobič, ki je ime! že tudi 30. marca 1928 konflikt z inž. Koudelko, mladim nemškim inžener-jem v kurilnici. Ta inžener je Dobiča ovadil, češ da mu je Dobič rekel: »Tisti inžener, ki hodi semkaj delavce preganjat, bo že še enkrat zunaj videl. Jaz se ne bojim kriminala.«
Dobič je bil nato pri sodišču obsojen dne 4. maja 1928 na 500 Din globe po § 104 s. k. z., na podlagi pričevanja inž. Koudelke in policijskega uradnika Vinka Danila radi žaljivk napram inž. Koudelki in tudi radi žaljivk napram inž. Vidicu in inž. Finciju, češ da jim je rekel »lopovi, hudiči, svinje«.
Šele pozneje so prišli pred sodišče o-stali obtoženi, ki so imeli zagovornika dr. Reismana, medtem ko se je Dobič še sam zagovarjal. Zagovornik ostalih železničarjev pa je odločno zahteval, da se zaslišijo kot priče tudi načelnik kurilnice inž. Vidic in še enkrat komisar Danilo, da bodo povedali, kdo od obtoženih je izrekel kako žaljivko. Pri tej razpravi, ki se je vršila 3 mesece pozneje, dne 9. avgusta 1928. pa so morali kot priče zaslišani inž. Vidic, komisar Danilo in tudi polic, stražnik izjaviti, da ne vedo, kdo od obtoženih ie jzrekel kako žaljivko, o nekaterih pa je načelnik celo priznal, da prav gotovo niso lzrekli nobene žaljivke, ampak so baje nekateri le z očmi »migali« in dajali povelja zbrani množici. In tako je moralo sodišče vseh 7 obtoženih železničarjev o-prostiti krivde in kazni.
Ostal je torej le Martin Dobič s kaznijo 500 Din.
Pri vzklicni razpravi pa se je moralo tudi okrožno sodišče nasloniti na akt ostalih 7 obtoženih in oproščenih in tudi Martina Dobiča oprostiti krivde in kazni glede dogodka pred pisarno načelnika kurilnice.
Radi obdolžitve inž. Koudelke pa je okrožno sodišče medtem zaslišalo šest železničarjev, ki so bili tudi navzoči tedaj, ko je imel Martin Dobič z inž. Koudelko konflikt in so vsi odločno zanikali, da bi bil rabil Martin Dobič takšne žaljivke, kot jih navaja inž. Koudelka in obtožba. Vse te priče so določno izpovedale do podrobnosti, kako se je dogodek vršil in pojasnile, da je inž. Koudelka Dobiča oči-vidno napačno razumel, ker je Koudelka Nemec in le slabo govori slovensko. Priče so nadalje izpovedale, da je inž. Koudelka tudi ob drugih prilikah delavce napačno razumel in jim pripisoval besede, katerih nikdar niso zgovorili. Pa čeprav ni bilo nikakega povoda, da bi tem pričam ne verjel in ni bilo nobenih nasprotnih Izpovedi, je vendar vzklicni senat pod predsedstvom nadsvet. g. Posege verjel le inž. Koudelki. ne pa delavcem in je sodbo prvega sodišča potrdil glede dogodka z inž. Koudeikom. Martinu Dobiču je bila radi tega kazen znižana od 500 Din na 250 Din.
Zagovornik dr. Reisman je pri vzklicni razpravi opozarjal sodni dvor zlasti na pričevanje, polic, komisarja Vinka Danila, ki je meseca majnika popolnoma odločno trdil, da je žaljivke kot »lopovi, hudiči, svinje« izrekel tudi Martin Dobič, a meseca avgusta moral priznati, da ne pozna nikogar, o katerem bi lahko z gotovostjo rekel, da je res tedaj rabil predmetne psovke. Nadalje je zagovornik opozarjal sodni dvor, da smatra današnji režim vsakega delavca, ki se upa kritizirati krivice, že za puntarja, komunistično pobarvanega socijalista in da zlasti mariborske železničarje označujejo kot večne puntarje, medtem ko je pravkar tudi Udruženje nacijo-nalnih železničarjev ugotovilo na delegatskem zborovanju v Ljubljani dne 14. okt., da prevladuje dandanes korupcija, da so na tem zborovanju žigosali nelojalno postopanje višjih funkcijonarjev železniškega ravnateljstva, odtegovanje urnin, da so bičali postopanje višjih funkcijonarjev v zadevah kaznovanja železničarjev, Id so vsak hip na zapisnikih, katerim slede naravnost drakonske kazni. Zagovornik dr. Reisman je predložil tudi resolucijo s tega zborovanja, ki ugotavlja, da se v območju ravnateljstva Ljubljana neprimerno pogosto in strogo krivično kaznuje osobje, da železniški odbor ravnateljstva pri napredovanju samovoljno podaljšuje zakonsko določene termine, stavlja pri tem pogoje, ki jih zakon ne predvideva, da vlada v odmeri delavskih urnin popolna anarhija itd.
Za predmetni slučaj pa je posebno značilna trditev te resolucije, da se v območju ravnateljstva protežirajo in odlikujejo z visokimi redi elementi, ki do ujedinjenja niso hoteli znati materinske slovenske govorice ter še danes vihtijo knuto nad slovensko železniško paro.
Isto, kar_ trdijo že dolgo časa mariborski socijalitični železničarji, so javno proglasili sedaj tudi nacijonalni železničarji, kar pač mora biti sodišču v dokaz, da vladajo v vodstvu železniške uprave nezdrave razmere, ki potem ustvarjajo takšne žrtve, kot je sedaj Martin Dobič. Mladi in-ženerji. ki so se šele sedaj naučili slovenščine — je izvajal zagovornik — bi si pač radi pridobili ugled in avtoriteto na ta način, da uveljavljajo takšna preganjanja železničarjev. Z ozirom na vladajoče razmere in okoliščine, pod katerimi se je dogodek izvršil, je torej verjeti delavcem, ki so slišali ves dogodek in izključili Dobi-čevo krivdo, ne pa inž. Koudelki.
Vzklicni senat je šel po teh besedah zagovornika v posvetovalno sobo in se po daljšem posvetovanju vrnil z obvestilom, da je verjel — inž. Koudelki...
Dopisi.
Bistrica — Boh. jez.
Po prvih dveh uspelih sestankih je šel pripravljalni odbor z vnemo na delo za pridobivanje članov ter smo v par dneh dobili 15 članov. Pravila podružnice so vložena ter tudi že potrjena od velikega županstva tako, da bo v kratkem ilstanovni občni zbor. Nočemo zaostajati za drugimi kraji Gorenjske, ampak naša naloga je, vse železničarje od meje do Bleda organizirati v naš Ujedinjeni Savez.
Trbovlje.
Dne 16. oktobra 1928 smo imeli pri nas članski sestanek, katerega se je udeležilo tudi par zvezarjev. Izpred centrale je poročal s. Korošec, ki je tudi odgovarjal na vsa stavljena vprašanja ter nam v triurnem govoru orisal ne samo delo centrale, ampak tudi dolžnosti vseh članov, ker le s skupnimi močmi bomo nekaj priborili. Vtis tega sestanka se je drugi dan čutil tudi med ostalimi železničarji ter je vzbudil zanimanje za organizacijo in marsikateri, ki je doslej stal ?i> strani, se bo sedaj odločil in usmeril svoj ?Qrak v našo železničarsko organizacijo, v ^Meri je prostora dovolj za vse železničarje razlike strankarske pripadnosti.
Slovenjgradec.
!z mrtvila, ki je vladal pri nas zad , , Slno se zbudili in v prvi vrsti progo .g^gVcl so vstali, v nedeljo 30. septem IV sme imeli sestanek progovnih delavc kat enemu je predsedoval s. Lahovnik apeliral na navzoče, da se moramo otn csedanje nezavednosti in stopiti v vi razrednih borcev, da se borimo za naš s anek. Soglasno se je sklenilo, da naj tudi v Slovenjgradcu vpostavi samosto Poaružniea USŽJ. Poročal je nato s. Kori J3 valenti iz Maribora; prvi je orisal de /anie organizacije, zgubljanje naših pra i^ako vedno bolj propadamo ter je
ključil, da edina naša rešitev je enoten nastop vseh zatiranih in izkoriščanih, ramo ob rami, da si solidarni priborimo svoje pravice. S. Valent pa je orisal delo zaupnikov in pozval vse na obrambo tega že itak malega koščka kruha.
Končno je bil izvoljen 8-članski pripravljalni odbor, ki bo vložil pravila in ukrenil vse korake za ustanovitev podružnice.
Murska Sobota.
Dragi sodrugi! Tudi iz našega zapuščenega kraja in iz proge Ljutomer-Murska Sobota se oglašamo ter vam sporočamo, da smo železničarje, ki so bili doslej neorijen-tirani ter so poznali le tu in tam nacijonalno organizacijo, opozorili na pravo našo organizacijo. Kjer smo razdelili naš časopis, je vzbudil zanimanje ter so začeli železničarji sami zahtevati, da se ustanovi podružnica. Pošljite nam 60 pristopnih izjav in pravila, istočasno pa prosimo, da nam date večkrat kaj mesta v časopisu, da bomo malo osvetili razmere, v katerih se tu nahajamo.
Grosuplje.	*
Kakor skoro na vseh postajah, je tudi v Grosupljem stalež postajnega^ osobja reduciran radi varčevanja do skrajnosti. Osobje je preobloženo z delom in na naši postaji ni govora o osemurnem delavniku. Ni pa vse to zadosti, da smo izkoriščani in imamo male plače, poleg tega moramo preslišati še najrazličnejše žaljivke in kričanje od strani enega tukajšnjega gospoda uradnika. Za danes naj bodo te besede dotičnemu gospodu resen opomin, da naj upošteva, da je tudi delavec človek in da zahteva olika zlasti od intelektualca in uradnika olikano obnašanje, Če pa žaljivke ne bodo prenehale, si bomo preskrbeli sami primerno zadoščenje.
Ormož.
Zlasti od kar so bile razpisane volitve v bolniško blagajno, so se začeli zvezarji zelo zanimati za naš list ter ga jim v sled
tega tu in tam kako številko odstopimo, da tudi oni spoznajo resnico. Pretekle mesece je bilo več preiskav in zaslišanj, ki pa so nas še bolj utrdile tako, da je geslo nas Or-možanov, da mora vse v našo razredno organizacijo. Pri nas se govori o zopetni uvedbi brezplačnih dopustov, kljub temu da je vsa proga v slaberrt stanju in da so tudi pri nas skoro celo leto škarpe podprte z lesenimi drogovi. Na drugi strani pa nas je uprava osrečila s posebnimi odtegljaji za Nabavljačko zadrugo. Poleg tega pa smo še tako posebno nagrajeni od uprave, da moramo delati pri prometu kar dve do 4 ure dnevno brezplačno, -tako, da delamo mesečno mesto 240 ,ur kar celih 360 ur in če odbijemo dva prosta dneva mesečno, še vedno ostane 332 ur dela, plačo pa dobimo le za 240 ur.
Začudeni smo bili, ko smo zvedeli, da pa je v Ljubljani en urad, kjer je okoli 400 ljudi in ki se mu pravi wdirekcija«, ki bi moral pri delu pokazati največjo vnemo, pa i dela mesečno le 170 ur, toraj celih 70 ur j manj, kot je po 8-urnem delavniku predpi-j sano. In mi ubogi delavci pa naj prinesemo j noter ves »nema kredita«, vse redukcije ter i delamo po 12 ur na dan, gospoda na direk-! ciji pa pride tudi v tak položaj, da dela cel mesec samo 140 ur, ali ako razdelimo na dneve reci povprečno' 41/‘j ure dnevno. Ni čudno, da so ti gospodje potem tako vestni pri kaznovanju uboge delavske pare, ako vsled prenapornega in predolgega dela one-more in se kaj pripeti. Treba se je pač pokazati energičnega, da se zasluži štiriinpol-urnik.
Železničarjem pa rečemo le eno: Odprite oči, poglejte, kako se vas izrablja in vstopite v naše vrste, pojačajte armado borcev, da si naše pravice pridobimo.
Grobelno-Rogatec.
Nekemu desetarju na naši progi povemo zaupno le to, da naj, ko tako pritiska na uboge progovne delavce, pomisli, da je tudi on človek in ima gotove slabosti nad seboj. Ubogi delavec mora delati v najhujšem dežju, če hoče dobiti svoj šiht, g. desetar pa j je lahko na suhem pod streho in šihta ne ! zgubi. Če pa delavec le malo časa stopi pod streho, pa že izgubi svoj zaslužek. Tudi če gre g. desetar med službo na četrt vina, zaradi tega na plači nič ne zgubi. Toraj g. desetan palica ima dva konca in lahko na obeh udari. Zadnje čase so začeli tudi progovni delavci spregledavata, da zastonj plačujejo članarino zvezarjem ter vedno bolj uvidevajo, da je le sarvez edino prava organizacija. Časi g. Javoršeka so minuli in savez mu je pogledal skozi prste z ozirom na njegovo družino, sedaj pa vlada v naši podružnici največji red, o katerem se lahka vsak član vedno prepriča. Železničarji iz naše proge: Ne oklevajte, ampak naredite korak naprej in vstopite vsi, ki še niste, v savez.
Ali se tako postopa s vozovnimi snažilci?
Vozovni snažilci in snažilke pridejo vsak dan navadno nekoliko preje okoli 3U 8. uro zjutraj v Ljubljani v sobo, ki služi obenem za shrambo za orodje, kjer počakajo do 8. ure, ko se delo začne. nDe 11. okt. pa je prišel v ta voz, kjer je bilo več delavcev, neki gospod. Oni, ki so ga poznali, so ga pozdravili, ostali, ki ga niso poznali, se za tega gospoda v civilu niso brigali, ker pač večkrat pride tje kak civilist, ki se informira radi odhoda vlaka itd. Kar naenkrat pa začne ta gospod kričati nad snažilci: »Kaj niti pozdravili me ne boste, mar bom jaz vas pozdravljal«, tako, da so se začeli ljudje zbirati okoli, češ, kaj se je pri snažilcih zgodilo. Tem« gospodu Š. svetujemo, da si pusti narediti napis, da ga bo vsakdo poznal in da mu ne bo treba šele s kričanjem na postaji dokazovati svoje visoke šarže. Obenem pa tega gospoda vprašamo, kako pride on do tega, da je iste vozovne snažilce dne 9. okt. izrabljal v privatne svrhe, da so mu nosili zaboje sadja iz brzo-voznega skladišča na stanovanje? Ako misli, da mora s kričanjem uveljavljati svojo auto-riteto, potem naj tudi za prenašanje zabojev najame postreščke, železničarje pa pusti na miru.
i
Ali je to mogoče v Evropi?
Pripetil se je slučaj, da je dobil neki železničar obvestilo, da mora plačati znesek nad Din 300.—, ker je tega in tega dne v tem in tem mestu povzročil železnici med službo s pre-rezanjem kretnice toliko škodo.
Začudil se je prizadeti, ker je u-gotovil, da dotični dan sploh ni bil v omenjenem kraju, ampak je cel dan lepo vršil službo v Ljubljani. V vsaki malo urejeni upravi bi pripo-znali pomoto in kazenski odlok razveljavili, samo pri nas pa se mora postopati strogo po predpisih. Čeprav pomotoma, dobil si odlok, da moraš plačati odškodnino. Odlok je tu in če nisi bil v dotičnem mestu, vloži priziv in ga kolekuj z 5 Din ter bo näto sam g, minister za promet odločil, ali naj se odlok o povračilu škode anulira ali ne! Tako postopanje presega že vse meje zdravega razuma, vendar »Amtsschimmel« se more izvesti, dasi si popolnoma nedolžen, kupi papir, kupi kolek in vloži priziv!
Kako se kaznuje?
Postaja Ljubljana gl. kolodvor je res postaja prve vrste ne samo po velikosti, ampak tudi po razsodnosti onih ljudi, ki se bavijo s kazenskimi dekreti.
Naj se naredi kar koli: ti prideš na zaslišanje. Če priznaš, da si kriv, dobiš odlok: Vašega zagovora se ne more pripoznati, zato se kaznujete z globo Din ....
Če dokažeš, da si nedolžen, je odlok isti. Povsod si zakrivil malomarnost, nerednost in nepravilnost, ter ako imaš srečo, požreš le eno dnevnico. Ker se zavedaš svoje nedolžnosti, vložiš priziv na direkcijo, a tudi vse te prizive čaka ena in ista usoda: Priziv se zavrne in kazenski odlok ostane v veljavi. Seveda o teh prizivih rešujejo veliki mojstri na di-rikciji, sami »stari strokovnjaki, osiveli v prometni službi«, ki so jim razmere pri prometu prav dobro znane. Osobje je prišlo do prepričanja, da je nesmiselno sploh zagovarjati se, še manj ima smisla vlagati prizive, ko vendar veš, da je vse zaman. Navedi kar hočeš, če se postavi »strokovnjak« na stališče, da so vozovi utekli, mu tega ne izpodbiješ, pa čeprav dokažeš, da jih je moral riniti stroj. Zagrešil si malomarnost pri premiku, ker nisi pravočasno dostavil tak in tak voz na določeno mesto, pa se pritoži in dokaži, da takega voza sploh nisi imel nikjer na razpolago. Kaznovan boš, ker dobil si ukaz in ga nisi izpolnil. Če je mogoče ali ne, to se te ne vpraša. ,
Istočasno, ko med vsem ekseku-tivnim osebjem stalno visi bič kazni, pa se istemu osobju odvzema pravico za pravico in ukinjajo prosti dnevi, ne dostavlja nadomestnikov za bolne, zahteva pa kljub temu točna izvršitev službe. Šikane presegajo že vse meje, osobje je izmozgano, že itak male prejemke pa se vedno reducira s kaznimi. Že opetovana smo zahtevali, da ni zadosti, da se pri kazni pove po katerem § si kaznovan, dotični strokovnjak, ki kaznuje, naj bi tudi povedal, kako bi se moralo dotično delo izvršiti, da bi bilo pravilno. Naj direkcija to odr§di onim organom, ki diktirajo kazni in sigurni smo, da se bodo kazni takoj zmanjšale najmanj za tri četrtine.
Iz sekcije premikaiev in kretnikov.
Ali bo uprava zopet pozabila na inventarne kožuhe?
Odkar je stopil nov pravilnik o službeni obleki v veljavo, so zlasti manjše postaje, kar se tiče inventarnih kožuhov za kretnike in premikače, občutno prizadete. Ponekod so dobili lansko leto stare zašite kožuhe progovnih čuvajev, drugod pa sploh nič. Ali leži tu krivda na postajah, da kožuhov sploh ne naroče, ali na direkciji, ki misli, da na manjše postaje lahko pozabi.
Da gospodje ne bodo pozabili na predpise, jim jih citiramo: § 51 pravilnika pravi: Kožuhe (bunde) dobivajo za službeno uporabo kot pripomoček za delo: progovni čuvaji, pazniki in mojstri, nadalje nadzorniki mostov in telegrafa, kretniki, premikači in nad premikači ter vozovni pregledniki.
Torej, gospodje! Ne dajte samo predpisov, ampak jih tudi izpolnjujte!
Razmere postajnega osobja v Ljubljani gl. kol.
Kritiko smo pri nas zadnji čas opustili in bi kdo mislil, da smo z razmerami zadovoljni in da ne čutimo krivic. Vendar temu ni tako, kar je zlasti dokazal zadnji sekcij-ski sestanek, ki se je vršil tri dni zaporedoma. Seznaniti hočemo v kratkih potezah s položajem na naši postaji tudi ostalo osobje.
Kako mora vršiti službo nadziratelj? Zvečer ko prideš v službo, moraš popisati celo postajo. 200 do 300 voz, nato greš v s pisarno, dobiš celo kopico računov, te primerjaj, če je vse v redu. Ni čuda, da moraš hiteti, saj ti samo to pripravljalno delo vzame po 4 ure. Med tem naj se premik zunaj vrši in ti si odgovoren za vse nedostatke, pa čeprav si službeno zadržan. Za južne vlake ni rezerve, da bi jih izpremi-kala, zato tudi imajo ti vlaki vedno zamudo, in ti, ubogi nadziratelj, pa se zagovarjaj in dokazuj svojo nedolžnost, ali pa plačuj kazen na kazen. Loviti moraš stroje po postaji ter prositi ponižno strojevodje, da-li naredi par temp.
Pri nas na železnici poznamo tudi direktne vlake, ki pa ne vem, kako so prišli do tega naslova. Treba je odstavljati in nato dati še kakih par sto ton zraven in s kom? Premikalnega stroja ni. Nekaj ti naredi vlakovni stroj, a za vse ostalo pa Idi okoli prosjačit strojevodje. Pri taki manipulaciji mora nastati zamuda in potem pride zaslišanje ter neizogibna kazen. Zagovor se ne pripozna. Ti navedeš, da ni biio na raz. polago stroja. To postaje ne briga! Navedeš, da vlak ni bil ranžiran. Kaj. jim to mar! Ti si nadziratelj, pa si kupi stroj, vlak ne sme imeti zamude. Ce jo ima, plačaš kazen. Ta nadziratelj pa je odgovoren za vlake in za skladiščni premik, h kateremu sploh zraven ne pride. Odgovoren je za tranzitne vlake, ti pa se sestavljajo kar iz treh strani. Ce se na drugem koncu kaj polomi, plačaj kazen nadziratelj, zakaj pa nisi bil na tem kraju!
Nazadnje pa pride še osebni promet. Dolžnost nadžiratelja je, da stoji pri vsakem osebnem vlaku (pri brzih in ekspresnili seve tudi) pred peronom »Habtacht«, v eni roki naj drži signalno zastavico, v drugi bi moral imeti meter, da bo ja pri pravem milimetru ustavil vlak. Med tem pa on strumno odgovarja za nepravilnosti, ki se gode zadaj pri kurilnici! Pa se razpolovi na dva kosa, da boš na obeh krajih, drugače pa si nepopoln in pomanjkljiv človek.
Čudež moderne tehnike pa je naša odredbena knjiga, kjer mrgoli ukazov od raznih gospodov, ki imajo sicer s prometom bore malo zveze. Da pa je zmeda popolna, ti lahko komandira vsak in si odvisen od zadnjega »brezposelnega delavca«, ki čaka, kdaj se bo postavil na pravo mesto voz za razkladati. In razni organi! Načelniki, namestniki, organi direkcije, se vsi smatrajo za poklicane, da ti dajejo dobre nasvete, ukaze in kritike. Do danes te ni pa še niti eden teh gospodov vprašal, kdaj misliš jesti, ko nimaš časa za to.
Dali bi upravi nekaj dobrih nasvetov: manj komandantov in več delavcev! Pustite nadziratelja v miru: Nadomestniki za odmor naj bodo le za odmore, za bolnike pa druge nadomestnike. Gospodje naj ne delajo traparij tako, da dajo izurjenega premikača vežbat h kurjavi, skladiščnega delavca pa vežbat k premiku (seveda o vežbanju ni govora, ampak premikati moraš znati takoj, če ne te že kazni izuče in nadpremikač ti bp z nirnberškim trahtarjem predpise in prakso kar v glavo ulil, ali pa bo kazni plačeval).
Vprašamo pri tem še direkcijo, ali je resnična izjava tajnika, da se bodo kazni zmanjšale šele tedaj, ko se ne bo trgovska zbornica več pritoževala? Ako vlada tak si. stem pri službi, ako se na tak način vežba delavca za premik, da mora takoj samostojno delati (preje se je vežbal po dva meseca) ter se kazni diktirajo, da se zadosti pritožbam trgovske zbornice, potem naj, za nezgode odgovarja pametni naredbodavce od načelnika postaje dalje. Ali pa naj se nekaj drugega ukrene. Saj je uprava vsega-mogočna. To se vidi pri kaznih in odredbah. Naj nabavi za nadziratelje »opazovalne balone«, kjer bo imel nadziratelj svoje mesto. Ima naj razprševalca megle, da jo bo lahko odstranil in imel prost razgled, poleg tega pa naj mu vstavijo še en par oči od zadaj, da bo videl na obe strani. Imel bo potem vsaj delen pregled.
Če pa uprava smatra to za neizvedljivo, pa imamo še en nasvet, ki je lahko izvedljiv in to je: Gospodje, glejte, da Vas bo čim-preje srečala pamet.
Druga kategorija so nadpremikači. Vodje premika jim pravijo, če mora biti že nadziratelj, kar Se vršenja službe tiče, mali bog, potem je nadpremikač pa žei »veliki bog«. Od njega se zahteva, da ve vse, zna vse, naredi vse, če ne gre drugače, pa naj dela čudeže. Zato ima naslov. Za plačilo pa dobi kazen, ali pa naj se tolaži, da bo na onem svetu nagrajen.
Če bi hotel prevzeti službo po predpisih, bi moral priti najmanj dve uri preje, za ta čas vstaviti ves premik ter bi šla oba okoli gledat, če so ločnice proste, vozovi zavrti, podloženi, kakšen tovor je na tirih in vse ostalo. Službe ne bomo popisovali, navedemo le to: Če se kaj naredi, naj si bo iz katerega, koli razloga, odgovarja nadpremikač, če kje manjka ljudi, se vzame od skupine še enega proč, on pa naj dela naprej, vse v redu izvrši, ali pa naj doma ženo' prepriča, da naj se vda v božjo voljo, ker polovico plače mora rezervirati za kazni, ki se tekom meseca naberejo.
Gospode pozivamo le eno: Naj pride gospod načelnik prometa vsaj eno noč na postajo Ljubljana gl. kol. ter dela vsaj eno noč službo skupno z nadpremikačem na pr. pri tretji rezervi ter smo sigurni, da ne bo podpisal nobenega kazenskega odloka več. Gospodje, proč s teorijo za zeleno mizo, pridite na lice mesta in en dan glejte, kako nadpremikač vrši službo in v kakem času bo odkazano delo izvršil, vi pa si beležite vse nedostatke in kršitve vaših predpisov. Drugi dan pa prevzemite vi vlogo in delo nadpremrkača, delajte po Vaših predpisih ter bomo tako nepristransko konstatirali, kako se da delati in kdaj narediti in kdaj je treba kaznovati.
Gospodje na direkciji! Naredite ta poizkus, ker bo dobra šola za Vas in se bo Vaše naziranje o »raznih lenuhih, malomar-nežih, nerednežih«, zelo spremenilo in kazenski odloki bodo dobili drugo lice. Če pa te poizkušnje ne Izvedete, s tem odkrito priznate, da se zavedate, da se dela osobju težka krivica, da pa Vi niste zmožni, sistem spremeniti ter uvesti pravico, oziroma, da hote delate krivico.
In človek, ki je odrejen na železnici, da vrši funkcijo premikača, se more primerjati 1 z vprežno živino, človeku dostojno življenje ne more živeti, ker mu to ne dopušča ne plača in ne način službe.
Piše z »dva metra dolgim svinčnikom«, za katerega se mora vsak dan kregati pri skladiščniku, ako se mu slučajno »špica« zlomi. Ako pa se zlomi ob uri, ko skladiščnik nima odrejeno izdajanje »svinčnikov«, gospodje, povejte, s kom naj piše!
Premikač je podrejen nadpremikaču. Seveda to velja na papirju. Drugače pa je v praksi, ker ta ubogi revež ne ve, katerega bi ubogal. Ko pride poleg nadpremikača, še nadziratelj, kretnik, »Platzchef«; poleg tega še isti funkcijonarji od druge skupine, čudimo se, da se tem revežem ne zmeša, ko ne ve, kaj naj bi ubogal. Da mora imeti čist in močan glas, je samo ob sebi umevno, samo če je revež ves sestradan in izmučen, tudi glas oslabi, vsled tega bi bilo dobro, da se jim nabavi kak aparat za vpitje.
To so nekatere splošne pritožbe. Sedaj pa pride vprašanje staleža osobja.
tTiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru.
Po podržavljenju so se začele redukcije osobja tako, da je danes stalež le sledeč:
južna rezerva: 1 nadziratelj, 1 nadpremikač, 1 spremljevalec strojev in 4 pre-mikači,
severna rezerva: 1 nadziratelj, 1 nadpremikač, 1 spremljevalec strojev in 3 pre-mikači, in tretja rezerva pa 1 + 1 + 3, brez spremljevalca strojev in brez kretnika, dasi so kretnice tudi na roko. Prosti dnevi so bolj: na papirju, dobi se po en dan. kak mesec jih sploh ni. Dopust dobiš par dni, ko pa ga nastopiš, te v sredi dopusta pozo. vejo v službo.
Stalež skupin je nezadosten, poleg tega pa se še jemlje ljudi od skupin proč. Se poleti se s tem staležem ni shajalo, pozimi pa bo v megli in snegu izvrševanje službe nemogoče ter osobje že v naprej odklanja vsako odgovornost za rednost in varnost prometa in premika. Potrebna je nujna re-medura ter je potrebno stalež osobja spo-polniti najmanj v toliko, da se vsaki skupini dodeli najmanj še en premikač.
Ponoči so trije stroji za izvršitev premika premalo ter je potrebno, da se da stroj in potrebno osobje na razpolago, oziroma z drugimi besedami: vpelje naj se četrta rezerva podnevi in ponoči.
Vsa sistemizirana mesta premikačev naj se zasedejo in nenastavljene nastavi ter končnoveljavno preneha s prakso, da se ljudi, ki os že po dve leti pri premiku, zopet dodeli nazaj v skladišče ali k vožnji. One bivše premikače, ki niso več pri premiku, ker so nesposobni za eksekutivno službo, naj se prekategorizira, da se tako dobi možnost, da se nastavi nove - premikače. Kdor dela službo pis. sluge, naj pride na račun dotienega oddelka, ne pa na račun premi-kalnega osobja. Nadomestniki, ki so določeni za proste dneve, naj se res le za proste dneve porabijo, za kritje dopustov m bolni, kov pa naj se določi posebne nadomestnike. Ker, ako bi teh 5 ljudi, moralo kriti bolnike in dopuste, potem bi prosti dnevi sploh ne prišli na vrsto.
Kretniki bodo pa prihodnjič pojasnili svoje težnje.
Sekcija kretniškega in premikalnega osobja.
Iz bolniške blagajne.
70-odstotna hranarina članom bolniškega ionda v breme bol, londa.
Razpis štev. 135-I-UF-28.
Vsem službenim edinicam!
Ker pravilnik o pomožnem osobju državnih iprometnih naprav v resortu .Ministrstva za promet še ni uveljavljen (glej razpis štev. 46-1-1928), pripada članom bolniškega fonda, ki so konlumacirani in so jim vsled tega prejemki ustavljeni, do nadaljne-ga 70-odstotna hranarina v smislu §§ 51 in 52 Naredbe M. S. 16276-22 odnosno §§ 61 in 62 Pravilnika bolniškega fonda v breme državnega budžeta.
S tem se ukinja razpis štev. 47-1-28, Platne spiske o kontumačninah je treba predlagati oblastni upravi humanitarnih fondov, ki jih bo likvidirala in kontirala direktno v breme državnega budžeta (za leto 1928/29 na budžetno partijo 7/3 izdržavanje i ošteta službenika u slučaju udesa ili nesreče pri vršenju službe).
Naročam gg. šefom službenih edinic, da o tem obveste uslužbence.
Za direktorja: Dr. Fatur s. r.
Nastavitev zdravnika v Rogaški Slatini.
Razpis štev, i33.-I-UF-28.
Vsem službenim edinicam in gg. zdravnikom.
Po dopisu Centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu štev. 1222/1928 je postavil gospod pomočnik, ministra za promet gospoda dr. Antona Lavriča za prometnega zdravnika v Rogaški Slatini s pravico do.voznih ugodnosti toda brez prava na honorar. Gospod dr. Lavrič je dolžan nuditi brezplačno zdravniško pomoč tudi onim železniškim uslužbencem in članom njihovih rodbin, ki pridejo v Rogaško Slatino brez nakaznice bolniškega fonda.
Gg. šefi službenih edinic naj o tem obveste uslužbence.
Za direkotrja: Dr. Fatur, s. r.
Člani bol. fonda plačajo za svoje družinske člane zobozdravniku 50°/o znesek spodaj pod a) do h) navedene tarife za dela:
a)	snemanje umetnih zlatih kron
ali vađenje klina	Din 15.—
b)	proteza od kavčuka	»	60.—
c)	vsak umetni zob v protezi od
kavčuka do vključno 5 zob	»	30.—
č) vsak umetni zob v protezi od
kavčuka preko 5 zob	»	25.—
d)	vsaka zaponka iz navedne ko-
vine v protezi od kavčuka	»	15.—
e)	poprava proteze iz kavčuka	»	40.—
f)	sesalec na protezi iz kavčuka	»	10.—
g)	porcelanasti zob na kraku iz
navadne kovine	»	60.—
h)	zamena porcelanaste krone na
kraku ali v zlatem mostu (če jo je treba sneti) ali zamena klina (pri zobu na kraku)	»	30.—
Člani bolniškega fonda in njihovi	upra-
vičeni družinski člani plačajo zobozdravniku sami brez obveznosti bolniškega fonda v naslednjem od 1. do 10. navedena dela po tarifi:
1.	zlata zaponka na protezi iz kavčuka	Din 80.—
2.	namestitev snete zlate krone »	25.—
3.	manjši popravki na zlati kroni ali členu mostiča po dogovoru
4.	zlata krona na sprednjih zobeh 1 do 5	Din 200.—
5.	zlata krona na kočnjakih od
6 do 8	»	220.—
6.	krona iz zlata ali iz zlata-por-
celana v mostu	»	240.—
7.	krona iz porcelana in zlata
pritrjena s klinom in zlato
kapico za koren	»	250.—
8.	krona iz porcelana pritrjena za koren s klinom in zlato
kapico	»	180.—
9.	zlata krona v protezi iz kavč. »	120.—
10.	za sesajočo protezo na brezzobe čeljusti, ako član zahteva, doplačilo	»	200.—
Te tarife veljajo tudi za zobozdravnika
dr. Ivana Verčona v Ljubljani in dr. Frana Stamola v Mariboru.
Za zobno zdravljenje in zobotehniško oskrbo članov bolniškega fonda in njihovih upravičenih svojcev ostane pri vseh zobozdravnikih bolniškega fonda do nadaljnega dosedanji postopek v veljavi.
Gg. šefi službenih edinic naj o tem obveste1 člane bol. fonda.
Pom. direktorja: Inž. M. Klodič, s. r.
Ordinacijske ure dr. Matka.
Razpis štev. 134-Uf-28.
Vsem službenim edinicam in gg. zdravnikom.
Specijalist za notranje in pljučne bolezni docent dr. Ivan Matko ordinira v Mariboru, Gregorčičeva ulica 12 ob pondeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od 14. do
15.	ure.
Gospodom šefom službenih edinic naročam, da o tem obveste člane bolniškega fonda.
Za direktorja: Dr. Fatur, s. r.
Iz centralne uprave.
III. redni kongres USŽJ
se vrši po sklepu centralnega odbora v dneh 14. in 15, aprila 1929 v Zagrebu.
Začasni dnevni red kongresa je naslednji:
1.	Otvoritev kongresa, pozdravi, poročilo poslovne komisije,
2.	Debata k letnim poročilom, absolu-torij, volitev novega odbora.
3.	Položaj delavcev in socijalno politične naloge sindikatov.
4.	Zakon o državnem prometnem osobju — pravilniki sporednih prinadležnosti.
5.	Delavski pravilnik in osemurni delavnik. »
6.	Savez in kulturne, gospodarske ter politične organizacije.
7.	Finančna vprašanja in sprememba pravilnika.
Navodila:
Centrala bo izdala tekom februarja tiskana letna poročila. Za kongres veljajo sledeči predpisi:
Nastavitev zobozdravnikov v Brežicah in Ptuju.
Razpis štev. 137-IH. F.-28.
Nastavitev žel. zobozdravnika v Brežicah, Ptuju, Celju in Škofji Loki.
Vsem službenim edinicam in gg. zdravnikom.
Po dopisih štev. 1209-28, 1210-28, 1224-28 centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu je odobril gospod pomočnik ministra za promet z odlokom štev. 16216-28, 16217-28, 16219-28, 16655-28 pogodbe, ki jih je sklenila oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani z
1.	dr. Vinkom Brenčičem, zobozdravnikom v Ptuju, Slomškova ulica št. 15, ki ordinira vsak dan od 9,—12. in od 14.—17. ure izvzemši nedelje in dblastverio priznane praznike.
2,	dr. Nikom Severjem, zobozdravnikom v Brežicah, ki ordinira vsak dan od 8,—12 in od 14.—18. ure izvzemši nedelje in oblastveno priznane praznike,
3,	dr, Alojzijem Krautbergerjem, zobozdravnikom v Celju, Kralja Petra cesta št. 22, ki ordinira vsako popoldne od 8.—11., ob pondeljkih, torkih, četrtkih in petkih pa popoldne od 14.—17. ure izvzemši nedelje in oblastveno priznane .praznike,
4.	dr. Ivanom Hubadom, zobozdravni- j kom v Škofji Loki, ki ordinira vsak dan od : 7.30—12. in od 14.—17. ure izvzemši nedelje j in oblastveno priznane praznike.
Kongresu prisostvujejo:
1.	z glasovalno pravico:
a)	delegati članov in sicer izvoljenih po podružnicah in to na prvih 100 članov po enega in za vsakih na-dalnjih 200 članov zopet po enega,
b)	člani upravnega in izvršnega odbora ter
c)	člani nadzorstva;
2.	s posvetovalno pravico:
a)	odposlanci ujedinjenega radničke-ga sindikalnega saveza,
b)	odposlanci sorodnih strokovnih organizacij, ki so v sklopu USS-a.
Čim dobe podružnice tiskana poročila in predloge resolucij (tekom februarja in marca) morajo vsi podružnični odbori sklicati člansko skupščino, na - kateri morajo^ razpravljati o dnevnem redu kongresa in izvoliti delegate za kongres ter jim dati k posameznim točkam dnevnega reda navodila. Razpored, koliko delegatov pripade vsaki podružnici (po staležu zadnjih 6 mesecev) razpošlje centrala.
Vsem podružnicam in članom. V št. 19
od 1. okt. 1928 smo objavili med drugim, da Mejač Lovro iz signalne delavnice Ljubljana ni čev član »Ujed. saveza žel. Jugoslavije«. Na seji izvršnega odbora, dne 12. okt. 1928, se je zadeva razčistila ter se izjava v št. 19 preklicuje s tem, da je s. Mejač Lovro neprekinjeno član »Ujedinjenega saveza« z vsemi pravicami.
Niso več člani USŽJ: Dobrota Anton in Rus Anton iz Zaloga, Rošker Ivan, progov. delavec v Ptuju.
Podpore in posmrtnine.
A. Posmrtnine:
Din
Klampfer Fr., strugar, Maribor I,
za ženo	250.—
Ložar Anton, premogar, Kurilnica
Ljubljana I	250.—
Rončevič Risto, radiona Sarajevo	bOO.—
B. Podpore:
Lunar Josip, prog. del., Jesenice	50 —
Vodišek Ivan, .upok., Šmartno	100.—
Jančič Josip, sign. del., Ptuj	150.—
Maček Avg., post. del., Logatec	100.—
Počivalnik Val., pr. del., Dravograd 100.— Simonišek Fr., pr. del.,- Videm-Krško	300.—
Pnizriva Pavao, vlakovodja, Split	100.—
Klenovšek Iv., pom. kur., Zidanimost	150.—
Čop Karol, strojnik v p., Jesenice	100.—
Cugmos Fr., prog. del., Jesenice	50.—
Tresoglav Anton, pepelar, Jesenice	100.—
Imanovič Ibrahim, radiona Sarajevo	200.—
Kočič Vašo, radiona Sarajevo	200.—
Halilovič Mehmut, radiona Sarajevo	100.—
Palir Anton, post. del., Grobelno	150.—
Urek Ivan, Bjelovar	200.—
Odpuščenim prog. delav. v Splitu 3000.—
6150—
Doslej izkazano Din 102.725— Celotno Din 108.875—
Razno.
Prosta izbira zobozdravnikov-
Poleg zobozdravnika v Ljubljani in Mariboru ordinirajo že zobozdravniki v Brežicah, Celju, Ptuju, Jesenicah, Novem mestu in Čakovcu ter Škofji Loki.
Zobozdravnikom se ne bodo določili rajoni, ampak vsak železničar si bo lahko izbral enega gornjih zobozdravnikov. Na primer železničar iz Zidanega mosta, ki bo zaprosil za zdravljenje zob, bo moral v prošnji navesti, kje se želi zdraviti, ali v Ljubljani, Celju, Brežicah, Mariboru itd.
Zvezarji v praksi!
Ko so naši sodrugi (Kitak, Baraga, Bahun, Kovač in Plevnik) zahtevali sklicanje izredne glavne skupščine bolniškega fonda v Beogradu z dnevnim redom:	Sprememba na-
redbe in pravilnika o bolniškem: fondu, so istočasno pozvali tudi ostale delegate, da vlože enako zahtevo.
Zvezarji se vedno širokoustijo, kaj vse narede za železničarje. Kaj so naredili v tem primeru? Delegati sarajevske direkcije, sami zvezarji, so odgovorili, da se ne odzovejo našemu vabilu, da bi zahtevali sklicanje izredne glavne skupščine.
Železničarji! Zapomnite st to! Obrnite hrbet onim, ki imajo za Vas le priliznjene besede, v resnici pa delajo proti Vašim interesom.
Proč z zvezo! Vsi v savez!
Železničarski koledar.
Te dni smo započeli razpošiljati železničarski koledar za leto 1929 po podružnicah. Cena je Din 10.—,
Pozivamo vse sodruge, zaupnike po podružnicah, ki koledarja še niso naročili, da ga takoj naroče in tekom novembra ter decembra razprodajo. Koledar obračunajte najkasneje tekom januarja 1929.
Dolžnost vsakega organiziranega sodruga je, da kupi le naš »Železni-šarski koledar«.
Knjižnica in čitalnica Delavske zbornice v Ljubljani poslujeta od' 'pondeljka 15. oktobra 1928 dalje v lastni palači na Mikljši-čevi cesti, v pritličju, desni vhod. Odprti sta vsak delavnik od 10.—12. ure dop tldne in od pol 6.—9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9.—12. ure dopoldne. V knjižnico se lahko vpiše vsakdo, ki se radostno legitimira. Čitalnico bodo stalno krasile slike mlajših umetnikov, organiziranih v »Umetniški Matici«. Slike se bodo vedno menjale tako, da bodo lahko obiskovalci knjižnice in čitalnice stalno sledili razvoju naše umetnosti. Knjižnica je preurejena po najmodernejšem sistemu. Tako si je Delavska zbornica ustanovila najmodernejšo čitalnico in knjižnico v Ljub.jani, Železničarji; Obiskujte knjižnico zlasti sedaj ob zimskih večerih.	%
Listnica uredništva.
Izostali so še predlogi za finančni zakon. Nadalje intervencije za ministrstvo. Končno' seznam' izplačanih podpor odpuščenim mariborskim sodrugom.	Uredništvo.
Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru