brodošli na desnem bregu Mure [ Obč ine Veržej : : l eto VIII : : Številka 3 :: september 2015 V?:; v-.it>* tgrt.', —* VV)- v i v t ! /s • -V ' _ ' - ; £ - ^ > i' i■ .'-(.A- . t.. , / ; < - C.V », i ••■ - ' ><«tj. Vv ¿"a ji«:-feš! " i) i v;' ^ hi - -i iT •• • »p;/,- ' . * ! -v-^.F; I v-, * '^¿T-triM '3- . M>{f . : \ M \ ' % i . " : ■ /> . vi--,. \ - - v- - - f h .\ si r».■ M^^pffllSi 'k\'M ■ ' fi 4' ,f:\ ' i ' - iS A Si c» * 7 -i' ■ ' i». S ■ /7 s ji - A B /¿n>- i® ¡^■B - i V- -.S • , (iz r* -o • '■v *» . jf ft / ' V . i.-t? - * V' t^"' ' • ,/' V---«' ■ "rJ ft _ . r- > v - Hi * T;*. ' v. / Vj. «fc ii \ \ v m . M € - županova beseda b^inSki"OtrTp^: -razpisi in projektituristični utrip t-^ /:: kultura in literatura :: -šolski utrip utrip marijanišča in župnije - naša - dediščina-^draštVeni -utrip -'' -Športni - utrip j izobraževalni - kotiček' ' . - t--'* ■ V - ; $ razvedrilni kotBek napovednik ■ ^ ■ ,*s v , v - -¡r /f ' ..v.- v j - ' i -'': turistfoni' utrip /0 n :a in župnije fl /u- M ' K-- S C" 'i t<> • , :: županova beseda SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Letošnje dolgo in vroče poletje se je nagnilo v lepo jesen, ki nas navdaja s čudovitimi barvnimi odtenki in zadovoljivo letino na poljih in vrtovih. Prihaja čas, ko pospravljamo kar smo sejali in negovali. Na vseh področjih, tudi pri delu naše lokalne skupnosti, le da naša »žetev« ni tako strogo vezana na letni čas. Delo občine v preteklih mesecih je bilo precej pestro. Na investicijskem področju smo zaključili projekt izgradnje osrednjega parkirišča v naselju Veržej, ki dolgoročno rešuje problematiko parkiranja za potrebe kulturne dvorane, cerkve, pokopališča in tudi širše. Investicija, ki je potekala pod nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine je bila zahtevna, vendar končni pogled potrjuje pravilno smer ureditve. Investicija je zaključena, že tudi v smislu kontrol in pridobitev evropskih sredstev. Za korektnost in sodelovanje pri izvajanju investicije, bi se želel zahvaliti družini Stanek in Župniji Veržej. Tudi največji projekt v naši občini, Izgradnja vodovoda Sistema C, se počasi končuje. Projekt je zaključen v investicijskem smislu. V teh dneh se odpravljajo še posamezne odprte zadeve pri sanaciji gradbišča in cest v Veržeju in Bunčanih, prav tako se pridobivajo uporabna dovoljenja. Preklop na novo vodo v Bunčanih bo izveden po zaključku izgradnje transportnega voda in njegovi predaji v delovanje, predvidoma pozno jesena ali pa spomladi. Seveda pa je naš pogled že usmerjen v prihodnja leta, saj močno upamo, da se bodo končno pričeli prvi javni razpisi iz nove finančne perspektive. Tukaj pa ne stojimo križem rok, ampak intenzivno pripravljamo projektno dokumentacijo, ki je pogoj za prijavo na javne razpise. Na zadnji seji občin- i' Med pomembnejšimi projekti, ki nas zaposlujejo na naši občini, je vsekakor energetska sanacija osnovne šole, kjer so projekti že pripravljeni za izvedbo, ob veselem dejstvu, da je vrtec poln, pa bo potrebno pristopiti tudi k pripravi izvedbene dokumentacije za nov vrtec. skega sveta so se svetniki seznanili z idejnim projektom odvodnjavanja meteornih in padavinskih voda v naši občini. Projekt je trenutno v fazi dodelave, v poznih jesenskih mesecih pa ga bomo predstavili javnosti ter na podlagi pripomb v javni obravnavi naročili izvedbene projekte. Že sedaj pa se kaže dejstvo, da brez posegov na privatna zemljišča tega problema ne bomo mogli rešiti, zato Vas že sedaj prosim za razumevanje in naklonjenost pri reševanju te problematike. Med pomembnejšimi projekti, ki nas zaposlujejo na naši občini, je vsekakor energetska sanacija osnovne šole, kjer so projekti že pripravljeni za izvedbo, ob veselem dejstvu, da je vrtec poln, pa bo potrebno pristopiti tudi k pripravi izvedbene dokumentacije za nov vrtec. Dokumentacija za nekatere druge projekte pa je še v fazi ideje in bomo h konkretnemu projektiranju pristopili takrat, ko bomo vedeli več o možnostih in pogojih za prijave na javne razpise. Mesec september je tudi mesec, ko goduje naš farni zavetnik Sveti Mihael in ko že četrto leto zapored uspešno organiziramo Miholov sejem. Skupaj s Centrom DUO uspešno sledimo ideji specializiranega rokodelskega sejma s pridihom lokalne ponudbe in značilne kulinarike. Zato Vas tudi letos vabim, da se nedeljskega sejma udeležite v čim večjem številu in da skupaj preživimo prijeten jesenski dan. Pa prijetno branje nove številke Funkešnice. Slavko Petovar, župan ZAPIS S 6. IN 7. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ Šesta redna seja Občinskega sveta Občine Veržej je potekala 18. maja 2015. Na njej so se člani občinskega sveta seznanili in sprejeli dva elaborata s področja gospodarskih javnih služb v občini Veržej. Elaborat o cenah gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov za leto 2015 v občini Veržej je na seji predstavila Tanja Rožman s Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer, Zdravko Lebarič iz istega podjetja pa je predstavil poročilo o izvajanju gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov na območju občine Veržej za leto 2014. Zbiranje komu- dobrodošli na desnem bregu Mure Funkešnica issN c506-905x. uredniški odbor Bojan Ferenc (namestnik urednika), Alenka Belec, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl, Mateja Žalik Rus. foto naslovnice Dominik Štrakl. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom Marko Suhoveršnik. založnik Občina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si. Občina Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T +358 6 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 E obcina.verzej@sio l.net S www.verzej.si TI L T TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej +386 51 654 778 E ticverzej@gmail.com S www.centerduo.si/tic :: občinski utrip nalnih odpadkov in prevoz sta v preteklem letu potekala po ustaljeni praksi, brez občutnih odstopanj. Zaznano je bilo umirjanje trenda padanja skupnih zbranih masnih količin komunalnih odpadkov, še vedno pa se opaža občutno izboljševanje ločevanja komunalnih odpadkov na izvoru. Take ugotovitve so zaželene in kažejo na dvigovanje okolje-varstvene ozaveščenosti povzročiteljev komunalnih odpadkov predvsem v gospodinjstvih. V letu 2014 za dejavnosti ravnanja z odpadki v občini Veržej v podjetju izkazujejo pozitivni rezultat v višini 5.167 evrov. Pojasnila k Elaboratu o oblikovanju cen javnih služb oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in drugih storitev, ki so povezane z javno službo v občini Veržej, je podal Davorin Kurbos, direktor javnega podjetja Prleki-ja, d.o.o., Ljutomer. Izvajalec javne službe mora enkrat letno pripraviti elaborat in vsako leto do konca meseca marca pristojnemu ministrstvu poročati o izvajanju javne službe. Elaborat mora za posamezno storitev javne službe v občini izkazovati obračun ter poračun cen, prihodkov in stroškov, obračunsko in zaračunano ceno za preteklo leto, kakor tudi predračunsko oz. potrebno ceno ter planirane stroške in prihodke za prihodnje leto, ter vse druge kvalitativne in kvantitativne parametre izvajanja javne službe. Na seji so člani občinskega sveta odločali o predlogih za podelitev občinskih priznanj in nagrad. Sprejeli so sklep, po katerem prejmejo plaketo Občine Veržej Vrtec Veržej za 50 let delovanja, Turistično društvo Banovci za 20-le-tnico delovanja, Janez Ferenc za 50-letno udejstvovanje na področju kulture ter Nada Bunderl Rus za več kot 20-letno udejstvovanje na področju lokalne samouprave. Člani občinskega sveta so sprejeli tudi Odlok o zaključnem računu Občine Veržej za leto 2014, v Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer so imenovali Dominika Štrakla ter se seznanili z aktivnostmi pri projektu oskrbe s pitno vodo Pomurja - sistem C, ki je že v sklepni fazi in mora biti zaključen do konca letošnjega leta. Na 7. redni seji Občinskega sveta, ki je potekala 9. julija 2015, so se člani občinskega sveta ukvarjali predvsem z Zdravstvenim domom Ljutomer. Na dnevnem redu sta bili dve točki, in sicer seznanitev z letnim poročilom Zdravstvenega doma Ljutomer za leto 2014 in sprejem sklepa o razpolaganju presežka prihodkov nad odhodki, poleg tega pa še odločanje o soglasju k imenovanju direktorice Zdravstvenega doma Ljutomer. Leto 2014 je bilo za Zdravstveni dom Ljutomer tako poslovno kot razvojno uspešno, nivo storitev za občane so ne le ohranjali, ampak tudi zviševali, saj so v letu 2014 povečali obseg izvajanja kardiologije, uvedli pa so tudi nove aktivnosti na področju preventive. Z izboljšano organizacijo, varčevalnimi ukrepi, predvsem pa z napori in razumevanjem zaposlenih jim je uspelo pozitivno poslovati, saj je zavod poslovno leto 2014 zaključil z neto presežkom v višini 335.165 evrov. Z novim nadzidkom v letu 2014 so nadaljevali aktivnosti prenove podobe zdravstvenega doma. Nadzidek v skupni površin 469 m2 je ključna pridobitev ter pomeni prijeten in sodoben ambient za paciente in zaposlene. So pa v letu 2014 svojo usmerjenost k preventivi in negovanju dobrega odnosa z uporabnik izkazovali s številnimi dodatnimi aktivnostmi, kot so organizirani pohodi, predavanja, preventivne meritve na prireditvah, oddaje na radiu ter razširjanju mreže javno dostopnih defibrilatorjev AED. Člani občinskega sveta so v zvezi s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 335.165 sprejeli sklep, da ta ostane nerazporejen oz. se ob razporeditvi uporabi za izvajanje in razvoj Zdravstvenega doma Ljutomer in dejavnosti. V nadaljevanju seje se je članom občinskega sveta predstavila Suzana Makoter, kandidatka za direktorico Zdravstvenega doma Ljutomer. V svoji predstavitvi je izpostavila program, ki temelji na visoki kakovostni in varni zdravstveni službi ter na zadovoljstvu tako pacientov kot sodelavcev. Njena vizija je nuditi najvišjo stopnjo zdravstvene oskrbe, ki jo primarno zdravstvo lahko ponudi, ter ohraniti in krepiti vse dejavnosti v mreži osnovne dejavnosti kot enovitega preventivnega centra s poudarkom na promociji zdravja v okviru raznih predavanj v okviru društev, šol, preko medijev itd. Velik potencial pa vidi v povezovanju med sodelavci, kar lahko ob dobrem delovnem vzdušju pripomore k vsesplošni kvaliteti storitev. Člani občinskega sveta soglasja k imenovanju Suzane Makoter za direktorico Zdravstvenega doma Ljutomer niso podali in ker je po 15. členu Statuta javnega zdravstvenega zavoda Zdravstvenega doma Ljutomer potrebno podati soglasje vseh ustanoviteljev, bo Suzana Makoter v obdobju največ enega leta opravljala funkcijo vršilke dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Ljutomer. Bojan Ferenc (Prite, jorite s j^seit vesi, jorite jfejat, ižja v T^erJtefi se ' «M H - H i»' • '• J^t ttt žiM ' -v rjm TJ m* t r |f t ¿¿srn 28 Funkešnica 3/2015 :: društveni utrip 26. SREČANJE KRVODAJALCEV SLOVENIJE V soboto, 13. junija 2015 smo člani KORK Veržej s pomočjo RKS OZ Ljutomer in Občine Veržej organizirali tradicionalno 26. srečanje krvodajalcev Slovenije. Prireditev se je odvijala na nogometnem igrišču ŠD NK Veržej. Obiskali so nas krvodajalci Slovenije in predstavniki hrvaškega Rdečega križa iz Čakovca. Zbralo se nas je okrog osemsto. Pripravili smo jim prleško malico in kosilo ter pester kulturni program, podelili pa tudi lepe nagrade. Letos nas je obiskal predsednik državnega zbora RS dr. Milan Brglez, ki je bil tudi častni pokrovitelj srečanja in slavnostni govornik. Poudaril je pomen prostovoljstva, humanosti in solidarnosti, ter se zahvalil vsem rodovom krvodajalcev, ki nesebično darujejo kri in izrazil željo, da se v naši družbi ohranijo te tradicionalne vrednote. Krvodajalce so pozdravili tudi: sekretarka RKS ga. Renata Brunskole, direktor Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana dr. Danijel Starman, zakonita zastopnica in podpredsednica Rdečega križa Slovenije ga. Irena Neče-mer, predsednica OZRK Ljutomer ga. Silva Duh in naš župan g. Slavko Petovar. Na prireditvi je pri programu sodelovala družina Ivan-čič, Vokalna skupina Leščeček ter mladi harmonikaš Ambrož Prašiček. Za glasbo in ples je poskrbela glasbena skupina Opoj. Vsem, ki so sodelovali pri pripravah in na prireditvi srečanja krvodajalcev se lepo zahvaljujemo. Zahvala gre še posebej Občini Veržej, RKS OZ Ljutomer, ŠD NK Veržej, družini Ivančič, Vokalni skupini Leščeček, harmonikašu Ambrožu, ter sponzorjem in donatorjem. Zahvaljujemo pa se tudi pridnim domačinom, ki vsako leto požrtvovalno sodelujejo in pomagajo. Brez vaše pomoči srečanje ne bi uspelo. Upamo, da se snidemo tudi prihodnje leto. Anton Režonja, predsednik KORK Veržej S STAREJŠA FOLKLORNA SKUPINA VABI NOVE ČLANE Po poletnih počitnicah in krajšem oddihu smo z aktivnimi plesnimi vajami znova pričeli starejši folklorniki. Ker je pred nami veliko novih izzivov, ki bi jih plesalci radi preživeli v čim večjem številu, vabimo vse občanke in občane ter morebitne interesente iz drugih krajev, da se nam pridružite in z nami zaplešete na torkovih vajah v župnijski dvorani v Veržeju. Vaje bodo gotovo koristne za vsakogar, ki želi aktivno preživeti svoj prosti čas, se razgibati in skupaj z nami poveseliti. Dobrodošli starejši kot tudi mlajši veseljaki! Za kakršnekoli dodatne informacije se lahko obrnete na | Zdenko Zavratnik (041 276 232) in Ksenijo Seršen (031 312120) ali pišete na naslov društva: kdverzej@gmail.com Folklorniki Starejše folklorne skupine KD Slavko Osterc Veržej 28 Funkešnica 3/2015 : športni utrip DOGAJANJA V ŠD NK VERŽEJ Zadnji vikend meseca maja so se končala prvenstva v vseh državnih ligah. Članska ekipa s trenerjem Zlatkom Gaborjem je svojo drugo sezono tekmovanja v 2. SNL končala na solidnem sedmem mestu. Z malo sreče v zadnjih krogih, bi bila lahko uvrstitev še boljša. KONČNA LESTVICA 2. SNL SEZONA Klub Tekme Z N 2014/15 P Goli Točke 1. Krško 27 15 6 6 48:28 51 2. Aluminij 27 15 5 7 49:21 50 3. Roltek Dob 27 15 4 8 52:26 49 4. Ankaran-Hrvatini 27 12 6 9 45:37 42 5. TKK Tolmin 27 13 2 12 49:42 41 6. Triglav Kranj 27 11 6 10 45:41 39 7. Farmtech Veržej 27 11 5 11 37:45 38 8. Šenčur 27 9 5 13 34:48 32 9. Dravinja Kostroj 27 7 8 12 45:47 29 10. Šmartno 1928 27 1 5 21 19:88 8 Zgodovinski uspeh sta dosegli kadetska in mladinska ekipa, ki sta postali skupen zmagovalec 2. SKL/SML vzhod in se tako neposredno prvič v zgodovini obstoja kluba uvrstili v 1. slovensko kadetsko/mladinsko ligo. O uvrstitvi v višji rang sta odločali zadnji tekmi v Veržeju proti neposrednemu konkurentu ND Dravinji. Pred več kot 500 gledalci sta obe ekipi zmagali in veselje je trajalo še dolgo v noč. Ob tej priliki čestitke vsem, ki so kakorkoli pomagali pri delovanju selekcij. Mladinska ekipa je sicer pod vodstvom trenerja Ervina Vidoviča osvojila drugo mesto. Klub Tekme Z N P Goli Točke 1. Dravinja 26 20 3 3 91:30 63 2. Farmtech Veržej 26 20 2 4 88:21 62 3. Drava 26 19 1 6 134:37 58 Kadetska ekipa je pod vodstvom trenerja Marka Fajdige še drugič zapored osvojila naslov kadet-skega prvaka. Klub Tekme Z N P Goli Točke 1. Farmtech Veržej 26 22 2 2 75:11 68 > _ 2. Dravinja 26 17 4 5 89:29 55 KONČNA LETVICA 1. LIGE STAREJŠIH DEČKOV U-15 3. Drava 26 16 5 5 74:28 53 Klub Tekme Z N P Goli Točke 1. Maribor Branik 26 22 3 1 102:10 69 KONČNA SKUPNA LESTVICA 2. SKL/SML VZHOD 2. Celje 26 19 4 3 71:19 61 Klub Tekme Z N P Goli Točke 3. Aluminij 26 17 2 7 103:30 53 1. Farmtech Veržej 52 42 4 6 163:32 130 8. Farmtech Veržej 26 10 3 13 49:74 33 2. Dravinja 52 37 7 8 180:59 118 3. Drava 52 33 6 11 208:65 111 Starejši dečki so s trenerjem Simonom Baligačem v 1. ligi osvojili solidno osmo mesto. Seveda ne smemo pozabiti tudi vseh mlajših selekcij od najmlajših cicibanov U-7, do mlajših dečkov U-13, ki so v ligah MNZ Murska Sobota dosegali odlične rezultate. Več o začetku sezone 2015/16 pa v prihodnji številki. 32 FGnkešnica 3/2015 :: športni utrip ŠD BUNČANI NA ZAKLJUČNEM TURNIRJU OSVOJILI 1. MESTO v Člani ŠD Bunčani so nogometno sezono 2014/15 zaključili na 6. mestu od enajstih ekip, ki tekmujejo v Medobčinski ligi malega nogometa na travi in poteka pod organizacijo Športne zveze Križevci. Še posebej uspešen je bil napadalec ŠD Bunčani Alen Lebar, ki je s 30 zadetki = zasedel drugo mesto na lestvici naj strelcev, in tako ostal le I gol za prvo uvrščenim igralcem iz ŠD Križevci Boštjanom Žajdelo. Marko Karoli pa je s svojimi obrambami v vratih | ŠD Bunčani celo dosegel naziv "naj vratar". J Na zaključnem turnirju, ki se je odvijal 20. junija v Bu- i o čečovcih so člani društva osvojili 1. mesto. V polfinalu so 1 z rezultatom 5:0 premagali ŠD MRD M-Power, v finalu pa s 3:0 ŠD Slaptinci. David Vinkovič je bil naj strelec, Jaka Grantaša pa naj vratar zaključnega turnirja. V poletnem premoru so igralci ŠD Bunčani sodelovali še na dveh turnirjih in sicer v Slaptincih in Berkovcih. V DRŽAVNO PRVENSTVO V LETENJU Z MOTORNIMI ZMAJI IN ULTRALAHKIMI LETALI TER 10. MEMORIAL ALJAŽA CAFA IN JOŽETAGAJSERJA NA VZLETIŠČU VERŽEJ Konec avgusta je na vzletišču v Veržeju pod okriljem Aerokluba Prlek potekal 10. memorial Aljaža Cafa in Jožeta Gajserja. Poleg memoriala v spomin na tragično preminula člana kluba je po pooblastilu ultralahke komisije pri Letalski zvezi Slovenije potekalo še državno prvenstvo v ultralahkem letenju. Izvedli so tekmovanje v kategoriji RAL 2 (ultralahka letala dvosedi) z 8 posadkami. Te so izvedle 4 polete, dvakrat navigacijsko nalogo in dvakrat natančno pristajanje. V kategoriji RWL (motorni zmaji) ni bilo prijavljenih posadk, zato je tekmovanje z motornimi zmaji odpadlo. Zmagala sta Miha Nemec in Mladen Kosi iz domačega Aerokluba Prlek Ljutomer. Povzeto po: www.lzs-zveza.si.www.letalska-sola.si in www.prlekija-on.net borbi za 3. mesto so proti ekipi Pikapolonice po streljanju enajstmetrovk izgubili in tako končali na 4. mestu. V Ber-kovcih pa so na koncu turnirja dosegli 3. mesto. Nova tekmovalna sezona se tako za člansko moštvo začne prvi teden septembra. Dominik Štrakl 33 Funkešnica 3/2015 :: športni utrip V VERŽEJU USTANOVILI SKUPINO NAVIJAČIC »TIKVICE« Športno društvo NK Veržej, deluje že več kot 52 let. Nogomet je v naši občini ena od vodilnih športnih in družabnih aktivnosti. Tudi sama že veliko let spremljam dogajanje v našem domačem klubu, ki dosega zares odlične rezultate. Nogometne tekme, so že same po sebi dogodek, kjer se srečujejo različne generacije, zato smo skupaj prišli na idejo, da bi jih lahko popestrili z dodatnimi aktivnostmi. Šport, kultura, zdravje, igra, učenje, skrb za naravo, druženje... Predajanje različnih znanj širši skupnosti, predvsem otrokom, mladim in družinam, to je v prvi vrsti naše poslanstvo. Dekliško navijaško skupino TIKVICE, smo ustanovili maja 2015. Prvič smo se s svojim aktivnostmi zelo uspešno predstavili na zaključku lanske sezone, 31. 5. 2015. Naše aktivnosti obsegajo animacijo otrok, mladih in družin in športnih navdušencev nasploh. Organizirali smo igralno jaso, kjer so se otroci in njihovi starši ter stari starši lahko razgibali na igralnem poligonu, skupaj zaigrali nogomet, spoznali umetnost, kulturo, ustvarjalnost, zdravo in udobno srečanje s knjigo. Želimo aktivirati čim širšo skupnost, navdušiti čim več občanov in občank in nogometnih navdušencev iz vseh krajev. Na nogometnih tekmah je lepo! Ker je odziv bil zelo pozitiven, smo s puncami sklenile, da bomo naše aktivnosti še razširile. Pripravile smo plesno točko in se posvetile še navijanju. Zdaj smo prava navijaška skupina, z navijaškimi dresi in pom pomi. Dekleta so zelo navdušena, učimo se plesnih korakov in animacijskih aktivnosti, ustvarjalnosti, kar tudi zelo dobro vpliva na razvoj socialnih veščin in samozavesti. Naša skupina trenutno šteje osem članic : Tea Arvaj, Valentina Osterc, Daša Kapun, Anja Brunec, Tia Kukolj, Elena Šonaja, Ana Ri-tonja, Sabina Majcen Smo zelo odprta skupina družabnih, športnih in ustvarjalnih deklet. Privabiti želimo čim več nogometnih navdušencev, družin, otrok, mladih, vseh generacij, da skupaj navijamo in se imamo lepo. Podprimo naš nogometni klub in povežimo vse generacije v športu, zdravem duhu, umetnosti, druženju, dajanju in sprejemanju ... Vse naše aktivnosti lahko spremljate in nas kontaktirate preko Facebook strani Cheerleaders Tikvice NK Veržej. Tea Arvaj Pozivamo tudi vse punce in fante, vseh starosti, ki radi navijate, plešete, se igrate, zabavate, ustvarjate, se družite, rekreirate, poslušate dobro glasbo, imate radi gibanje in šport, zdravo in lepo postavo. PRIDRUŽITE SE NAVIJAŠKI SKUPINI TIKVICE! 34 Funkešnica 3/2015 : športni utrip LEONIDAS OZ IN RENE HANŽEKOVIČ OSVOJILA ŠAMPIONAT SLOVENIJE 2015 Letošnji zmagovalec največje rejske dirke za starejše kasače Šampionata Slovenije je Leonidas OZ iz hleva kasaškega trenerja Reneja Hanžekoviča iz Veržeja. Drugič v zgodovini samostojne Slovenije je bilo o dokončni zmagi v rejski dirki odločeno šele po opravljenih doping analizah in še drugič je naposled do lovorike prišel Leonidas OZ. Prvič že leta 2007, ko je po diskvalifikaciji Dawsona MS slavil v državnem prvenstvu 3-letnikov, takrat še v treningu pri svojem rejcu Zvonku Ostercu in na vajetih Milana Žana. Tokrat je marsikoga presenetil že z uvrstitvijo na drugo stopničko, po diskvalifikaciji Florka pa je prejel naziv Šampiona Slovenije za leto 2015 ter tako po Angel Sirriusu, Alain Delon in Interju postal še četrti "veteran", ki je v zelo zahtevni dirki, sestavljeni iz dveh tekov na šprinterski distanci, ugnal vse mlajše konkurente. V prvem teku je zasedel tretje mesto in bil po diskvalifikaciji Florka prestavljen na drugo, v drugem teku pa se je iz drugega mesta povzpel na prvo ter tako z drugim in prvim mesto zanesljivo osvojil skupno zmago. Za najuspešnejšega konja iz legendarne ljutomerske linije L ter tudi najboljšega slovenskega kasača vzrejenega v hlevu Osterčevih iz Križevec, danes v treningu pri Reneju Hanžekoviču v Veržeju in v lasti Maje Klemenčič, so poznavalci že zgodaj vedeli, da gre za izjemen talent. Dveletnik je že v svojem drugem nastopu kariere slavil prvo zmago na vajetih Zvonka Osterca. Isto leto je osvojil še nekaj denarnih nagrad, a za pravi preboj med najboljše je moral prespati zimski spanec. Serija odličnih rezultatov se je začela že spomladi, se z drugo zmago kariere nadaljevala junija v Stožicah in se dokončno razplamtela avgusta, ko je pobral dve zaporedni zmagi v Ljutomeru, ki ju je septembra nadgradil z velikim tretjim mestom v močni mednarodni dirki Hungaria Dij v Budimpešti in le 8 dni pozneje še z že omenjeno zmago v prvenstvu triletnikov. Za zaključek fantastične sezone ga je do njune četrte, sicer pa že pete zmage sezone v Stoži-cah pripeljal Milan Žan. Sledila je odmevna saga o menjavi lastnika - odlični rezultati so zbodli oko Alfreda Hossmanna, ki je v Leonida-su začutil svojo priložnost za osvojitev derbija 2008. Cena še danes ni povsem razjasnjena, a govorilo se je o rekordnih zneskih za konja slovenske reje. Na rahlo presenečenje vseh pa jo je "Leo", kot ga je hitro poimenoval novi lastnik, že v prvem pomladanskem štartu z odličnim časom 1.15,5, zgo- daj upravičil. S tem je Rene Hanžekovič poznavalcem dokončno razblinil dvome, da se razvija v sijajnega trenerja. Formo je Leonidas do derbija odlično stopnjeval, sezonska krivulja ga je brez kančka dvoma postavila na mesto prvega favorita: 1-2-1-1-G-1. Na dan derbija pa šok - nepredvideni zdravstveni zapleti so v noči pred dirko kariere poskrbeli, da Leonidas OZ ni bil pripravljen za najpomembnejši nastop do tedaj. Namesto najbolj čislane lovorike v vitrini je Leonidas jeseni vanjo postavil drugo veliko rejsko lovoriko - Jesenski kriterij. V njem je na distanci 2600 metrov ugnal vse najboljše slovenske kasače in poskrbel, da je bila grenka izkušnja iz derbija vsaj malo pozabljena. Leonidas kot član elitne slovenske kasaške druščine je postal dejstvo. Naslednjo sezono je sicer osvojil le dve zmagi, a ena od teh je bila ubranitev Jesenskega kriterija v Stožicah. V Šampionatu je zasedel tretje mesto izboljšal pa je tudi svoj osebni rekord na 1.14,6. Do svoje četrte lovorike je moral nato čakati kar 6 let, a zato je bila ta toliko slajša, edina, ki mu je manjkala izmed rejskih dirk za starejše kasače. To je tudi prva, ki jo je osvojil za novo lastnico Majo Klemenčič, ki je na tem mestu nasledila Alfreda Hossmanna. Leo ostaja v treningu pri Reneju Hanžekoviču, za njim pa pogosto vajeti drži Jože Sagaj ml. Tudi zanj je zmaga v letošnjem Šampionatu četrta osvojena rejska dirka v karieri. Leonidas gotovo še ni rekel zadnje in je eden izmed tistih kasačev na naši sceni, ki pogosto udari kritike po jeziku in se vrne še močnejši. Je na pragu 30.000 evrov karier-nega zaslužka in ima rekord 1.14,4. V 126 štartih kariere je zbral 22 zmag, 23 drugih in 23 tretjih mest. Vse omenjene številke govorijo same zase. Leonidas OZ spada med najboljše kasače slovenske reje vseh časov. Vito Šadl 35 Funkešnica 3/2015 : izobraževalni kotiček »3r: reduce-reuse-recycle« ali »zmanjšaj porabo, ponovno uporabi, recikliraj« V današnjih časih postaja naša družba vse bolj družba »stranmetanja«. Ne zdi se nam vredno pralnega stroja peljati na popravilo, saj že za nekaj kratnik vsote popravila dobimo novega. Kdaj ste nazadnje nesli »načete« čevlje na popravilo? Najbrž ste za nekaj več denarja raje kupili nove. Pogosto pa se zdi, da ne mečemo stran samo (velikokrat še uporabnih) stvari, pač pa tudi medčloveške odnose. Od-povemo se jim takoj, ko nekaj zaškriplje. Nimamo časa niti volje vlagati v odnos, raje se umaknemo in se spustimo v novega, vse dokler spet tam ne zaškriplje ... naši devetošolci vsako leto zbirajo papir). Mi se bomo znebili odvečne krame, oni pa jih bodo ponovno uporabili ali jim s predelavo namenili novo funkcijo. Ob vsem tem stranmetanju stvari pa se ne zavedamo, koliko denarja po nepotrebnem zapravimo in še manj, kako onesnažujemo naravo. Namesto, da bi strgane čevlje dali na popravilo, kupimo nove in čez nekaj časa prakso ponovimo. Tako npr. v 5 letih zamenjamo 3 pare čevljev, ko bi lahko tiste prve popravljene še zmeraj uporabljali. Odpadkov je torej 3 krat več, prav tako pa smo zagotovo za dva para novih čevljev porabili 2 krat več denarja, kot bi za popravilo prvih. Vedno se kakšnih stvari zagotovo ne da popraviti. Vsekakor pa premalokrat na popravilo sploh pomislimo. Spodbujam, da stvari, ki jih ne potrebujemo, damo naprej v ponovno uporabo ali predelavo. Lahko jih prodamo, v kolikor pa to ni mogoče ali smiselno (kot npr. star papir, plastični zamaški, tudi oblačila in drugo), pa jih podarimo tistim, ki bi jim prišle prav. Kar nekaj je organizacij in skupin, ki zbirajo omenjene stvari (npr. centri ponovne uporabe, razne humanitarne organizacije, konec koncev pa tudi Odličen primer zmanjševanja potrošništva in hkrati tudi ozaveščanja o pretirani potrošnji in s tem onesnaževanja narave je Knjižnica reči. Gre za knjižnico, kjer si lahko sposodite vse mogoče reči, razen knjig. Zaenkrat v Sloveniji obstaja samo ena v Savskem naselju v Ljubljani. Ker gre za izposojo raznih vrtnih orodij, orodij za manjša hišna opravila in podobne stvari, imajo take knjižnice več potenciala za delovanje v večjih blokovskih naseljih, kjer imajo stanovalci manj prostora za hranjenje različnih orodij in pripomočkov. V ljubljanski Knjižnici reči pa si lahko med drugim sposodite tudi avtoverige, blok flavto, ekonom lonec, frizerske škarje, poročno obleko ter še mnoge druge (nenavadne) reči. Koncept delovanja knjižnice in seznam stvari si lahko ogledate na www.knjiznicareci.si. Če želimo torej prihraniti nekaj denarja ali našim zanamcem pustiti čistejše okolje, je prav, da razmislimo o teh treh stvareh - zmanjšani porabi, ponovni uporabi ter predelavi oz. reciklaži. Izposoja kakšne reči, pa naj bo to v knjižnici reči ali pri sosedovih, bo pomagala k zmanjšani potrošnji. Oblačila, ki smo jih prerasli ali jih več ne potrebujemo, lahko podarimo naprej in bodo tako ponovno uporabljena. Star papir, ki se nam nabira v kleti pa lahko damo v reciklažo, ali pa ga kar sami recikliramo in tako lahko ustvarimo npr. čudovite ročno izdelane voščilnice... Isti list papirja je možno reciklirati 5 do 7 krat! Suzana Puhar 36 Funkešnica 3/2015 : izobraževalni kotiček MOTNJE HRANJENA Ob tem naslovu nas večina verjetno pomisli na anore-ksijo - zavračanje hrane ali pa prekomerno prenaje-danje. Poznamo še druge motnje hranjenja, kot na primer, da oseba zaužito hrano namerno izbruha - bulimija in or-toreksija, kar je pretiravanje v zdravi prehrani. Vnos hrane je povezan s človekovim vsesplošnim počutjem. Nekateri v stresnih situacijah bolj posegajo po hrani, drugi spet manj, oziroma jo popolnoma zavračajo. Vedno, ko sami pri sebi opazimo, da gremo v eno ali drugo skrajnost, se je dobro vprašati, kaj čutimo v tistem trenutku, kaj nas meče iz ravnovesja, predvsem čustvenega. Rahla čustvena nihanja so nekaj normalnega, vendar ko bomo spoznali katero čustvo je tisto, ki nas žene, da na primer v nekem trenutku ne moremo jesti, se bomo lahko spoprijeli s tistim čustvom in nam ne bo treba kontrolirati hrane. O motnji govorimo, kadar na primer prenajedanje traja več kot šest mesecev. Predvsem pri motnjah hranjenja se je pomembno zavedati, da glavni problem v bistvu ni hrana sama po sebi, temveč močna čustvena nihanja, stresne situacije, ki se jih ustrašimo in mislimo, da jim ne moremo biti kos in podobno. In ker ne zmoremo obvladati določene situacije, je najlažje obvladati hrano, s tem pa tudi svoje telo, vendar to lahko hitro preraste v ekstrem in začnemo se vrteti v začaranem krogu, iz katerega se je težko izvleči. Pri pre-najedanju recimo oseba najprej po zaužiti hrani čuti neko zadovoljstvo ter olajšanje glede določene situacije, ki jo na primer teži, kasneje pa spet krivdo, zaradi prenajeda-nja. Potem se spet na nek način »tolaži« s hrano in krog se ponovi. Vendar z močno voljo se je možno iztrgati iz tega kroga in si življenje spet postaviti v red in zdravo bivanje. Pri bulimiji - ko govorimo o tem, da oseba zaužito hrano izbruha, je verjetno vzrok to, da določenega čustva enostavno ne more »prebaviti«. Velikokrat je bulimija povezana s preveč neprijetne bližine, velikokrat s spolnim nadlegovanjem, s spolno zlorabo. Je zelo skrita motnja, saj se na zunaj ne opazi, da ima oseba težavo, saj določen del hrane vseeno ostane v telesu in tako ne shujša, kot pri anoreksiji. Pri osebah s to motnjo gre običajno za to, da jim družina ne omogoča oziroma jim ni omogočala neke zdrave zasebnosti. Pri motnjah hranjenja gre za nepredelane stiske, ki so se z leti dobesedno nakopičile v telesu. V bistvu se motnje hranjenja lahko začnejo že na materinih prsih. Otroku pri premagovanju motnje hranjenja lahko veliko pomaga predvsem njegova družina. Predvsem pa je pomembno naučiti se izražati svoja čustva. Lahko se naučimo poslušati sebe in obvladati svoja čustva, jih prepoznati in predelati na zdrav način. Če vidimo, da nam je situacija ušla iz rok, je prav, da si poiščemo pomoč. Pomaga nam lahko terapija z živalmi, predvsem pa katerakoli psihoterapija, ki obravnava človeka celostno -telesno, duševno in čustveno. Tadeja Puhar NARCISA (FUNKEŠNICA) - NARCISIZEM Narcisa, po naše "funkešnica", čudovito lepa roža. Simbol in ponos "Veržencof". Od kod je le prišla v naše kraje oziroma, kdo ji je dal to ime? O tem govori veliko zgodb iz grške mitologije. Nekoliko se razlikujejo v podrobnostih, bistvo pa je vsem enako. Narcis nastopa v grški mitologiji kot eden izmed mnogih tragičnih likov. Je sin nimfe Lejrope in rečnega boga Kefisa. Bogovi so mu dali ljubezenski napoj, da bi se zaljubil v prvo podobo, ki bi jo zagledal, ker so mislili, da bo v gozdu srečal nimfo. Odraste v prelepega mladeniča, v katerega se zaljubljajo tako moški kot ženske. V njega se je zaljubila boginja Eho, ki pa ji Narcis ni vrnil ljubezni. Boginja Eho je od žalosti umrla. Njene sestre so zatoži-le Narcisovo sebičnost in brezbrižnost boginji Nemezis. Boginja ga je sklenila kaznovati. Nemezis je je pripravila Narcisa, ko je bil na lovu, da se je odžejal v studencu. V studencu je zagledal lastno podobo in se zaljubil sam vase. Ko jo je poskušal objeti, je gladina vzvalovala in podoba se je razdrobila. Ni se več mogel odmakniti od studenca, ves zaljubljen v lastno podobo, ki pa mu je bila nedosegljiva. Pozabil je na jed, počasi hira in se spremeni v čudovito cvetlico, poimenovano po njem. Odtlej se poleti in spomladi ogleduje v vodi, jeseni pa umre, spomladi znova zacveti. Zato ta cvetlica simbolno predstavlja večnost življenja. (nimfe: Grki so tako imenovali vsa ženska božanstva v naravi, bile so nadvse lepe mladenke) Samo ime Narcis ni naključno: cvetlica narcisa, katere izvor nas popelje do grške besede narke, se pravi "omama", je mogla uspavati celo božanstva. Ker je ta roža rasla 36 Funkešnica 3/2015 : izobraževalni kotiček blizu vode, v kateri si je Narcis ogledoval svoj odsev, in sam skoprnel ob vodi, sta se obe predstavi združili v eno samo: narcisa je spomladanska roža, torej simbol plodnosti, raste pa tudi na grobovih, je torej tudi simbol smrti: to je za Grke značilna ponazoritev življenjskega ciklusa - minevanja in novega rojstva. Filozofi in pesniki so se veliko ukvarjali z mitom o Nar-cisu. Mit po njihovem mnenju ustvarja iz vode zrcalo, v katerem odseva idealizirani jaz, ki ne ustreza resnični podobi. V vsakdanjem jeziku pomeni narcizem zagledanost vase, povezano z neomajnim samoobčudovanjem. Iz te negativne podobe izvira pojem narcisa, se pravi nečimrne-ga človeka, zaljubljenega samega vase. Na zunaj blestijo v sijajnosti, znotraj se spopadajo z lastno negotovostjo. To so še posebej značilnosti današnje sodobne družbe, tudi kulture, ki jo zelo močno obvladuje potrošniška miselnost. Lahko bi dejali, da živimo v družbi narcisizma, da je današnja potrošniška miselnost in življenje po svoje narcisističen vzorec življenja in vedenja. In če govorimo, da smo narcisistična družba, prevladujemo ali pa prevladujejo med nami ljudje z narcističnimi motnjami. In vse več je okoli nas ljudi s hudimi narcisističnimi motnjami, kar spada že pod patologijo osebnosti. Bistvene značilnosti narcisizma je dvoslojna osebnostna organiziranost. Tak človek navzven izraža svojo bleščečo podobo, grandioznost, ki jo uveljavlja v okolju, a je to le lažna fasada njegove notranje osebnosti, njegovega resničnega jaza. Tak človek je navznoter zelo ranljiv, krhek, občutljiv. V doživljanju sebe in sveta ga hitro zamaje vsak, še tako majhen neuspeh, kritika, tudi dobronamerna ali neustrezno odzivanje okolice - neustrezno glede na njegova pričakovanja. Takšen človek nima stabilnega sa-movrednotenja - nima občutka, da je dovolj dober, da ga drugi sprejemajo takšnega kakršen je, zato ni prepričan o lastnih sposobnostih. velikokrat se čuti negotovega, nesa-mozavestnega. Ne zna oziroma ni sposoben vzpostavljati odnosov z drugimi ali z okoljem, večinoma se počuti osamljenega. Nenehno hrepeni po potrditvi, priznavanju njegovih "zaslug", celo po občudovanju, nenehno ga mori občutek nesprejetosti. Ti ljudje nimajo empatije. Takšni ljudje hrepenijo po občutenju lastne pomembnosti (pretiravajo ob lastnih dosežkih in talentih, pričakujejo, da bodo drugi opazili in brezpogojno cenili njihove dosežke), prezaposleni so s sanjarjenjem o brezmejni uspešnosti, moči, odličnosti, lepoti ali idealni ljubezni. Prepričani so o svoji lastni enkratnosti in posebnosti. Zase zahtevajo pretirano občudovanje in če je niso deležni, vidijo razlog za svoje težave v drugih, ne poiščejo morebitnih napak ali pomanjkljivosti pri sebi in vztrajno ostajajo pri svojem vzorcu vedenja. Izrabljajo druge za dosego lastnih ciljev. Niso pripravljeni priznavati in spoznavati čustev drugih (pomanjkanje empatije). So nevoščljivi drugim oziroma so prepričani, da so drugi nevoščljivi njim. Zato so velikokrat tudi ošabni in naduti. Prepričan sem, da si noben od staršev ne želi, da njegov otrok odrase v takšno osebnost. Na žalost pa je zaznati, da je čedalje več otrok, ki se osebnostno razvijajo v nar-cistično osebnost. Takšnim so tuji sreča, veselje, radosti, sproščenost, uživanje in prepuščanjem občutkom, ki nas sproščajo, ki nas delajo priljubljene, družabne, sproščene in zato tudi ustvarjalne, ne samo karierno uspešne, ampak uspešne tudi v družinskem in družbenem življenju. Kakšne so pasti in nevarnosti, ki so jim naši otroci izpostavljeni pri vzgoji, pa bom poskušal nanizati v naslednjem prispevku. Borut Casar :: razvedilni kotiček STARE FOTOGRAFIJE GOVORIJO ..._ Dere sen jas mali bija, te je lušno blo, kolca sen po hiš potaka, varval mačkico... Pred več kot dvema letoma smo v revijo Funkešnica uvedli rubriko »Stare fotografije govorijo«. Namen rubrike je bil, da se spomnimo preteklosti in utripa našega kraja nekoč. Fotografije, ki smo jih v posameznih številkah Funkešnice objavili so bile iz različnih področij. Največ jih je bilo s področja kulture (pevska zbora, tamburaši, glasbene skupine, folklorne skupine). Nekaj fotografij smo dobili naključno in so se nam zdele zanimive za širšo skupnost, za mnogimi smo morali pobrskati sami. Z vaše strani, spoštovani bralci, smo velikokrat po objavi dobili zanimive komentarje, pa tudi pohvale, iz česar sklepamo, da vam je bila rubrika všeč. Seveda pa bi si želeli, da bi lahko objavili še več fotografij iz drugih področij, ki bi bile prav tako zanimive in ki bi morebiti sovpadale z dogodki, ki se odvijajo v naši občini dandanes in tako rubriko še izpopolnili. Zato si želimo in vas vabimo, da tudi sami aktivno sodelujete v rubriki »Stare fotografije govorijo ...«. Prepričani smo, da se na vaših podstrešjih skriva mnogo fotografij, ki jih je potrebno le poiskati, z njih pobrisati prah in nas kontaktirati. Hkrati verjamemo, da lahko s sodelovanjem rubrika postane še zanimivejša. Kontaktirate nas lahko preko elektronske pošte kdverzej@gmail.com oziroma telefona na tel. številko 031 312 120 (Ksenija). Ksenija Seršen 36 Funkešnica 3/2015 :: razvedilni kotiček NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI VERŽEJ :: SEPTEMBER - december 2015 DATUM URA DOGODEK VSEBINA LOKACIJA ORGANIZATOR 27. 9. 2015 9.00 -17.00 Miholov sejem - Sejem rokodelstva, domače kulinarike in lokalnih proizvodov - Slovesna sveta maša - Blagoslov folklornih kostumov - Ocenjevanje Prleške tunke in mesa iz zaseke - Mihec fest, festival otroških folklornih skupin Center DUO Veržej Občina Veržej v sodelovanju z Zavodom Marianum Veržej 27. 9. -27. 11. 2015 Jesenska razstava Razstava škofjeloških rokodelcev Center DUO Veržej Zavod Marianum Veržej 2. - 4. 10. 2015 Tečaj pisanja ikon Spoznajte ikonopisje skozi tečaj, ki ga že tradicionalno vodita mag. Silva Božinova in Vesna Deskoska. Marijanišče Zavod Marianum Veržej 3. 10. 2015 19.00 Koncert Dolga pot Koncert Riharda Zadravca - 30 let s harmoniko z gosti Prleški trobilni kvintet, Kolektiv Apropos, glasbena skupina Spes, Ljutomerski oktet, Rihard in Kompanjoni. Dom kulture v Ljutomeru Rihard Zadravec 15. 10. 2015 10.00 Dan odprtih vrat Predstavitev Doma in življenja v njem Vzgojni dom Vzgojni dom 23.10. 2015 11.00 Komemoracija Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve OŠ Veržej OŠ Veržej 20. 11. 2015 19.00 Koncert skupine Mladi Pomurci z gosti Koncert skupine Mladi Pomurci z gosti Dom kulture v Veržeju Skupina Mladi Pomurci 26. 11. 2015 19.00 Prireditev ob 120-letnici rojstva skladatelja Slavka Osterca Prireditev ob 120-letnici rojstva skladatelja Slavka Osterca Dom kulturev Veržeju Občina Veržej in Glasbena šola Slavka Osterca 28. 11. 2015 19.00 Leščečkov večer 9. letni koncert FS Leščeček v Veržeju Dom kulture v Veržeju KD Slavko Osterc Veržej - FS Leščeček 4. 12. 2015 10.00 Delavnice skupaj s starši in pristojnimi socialnimi delavci otrok Ustvarjalne delavnice v sproščenem vzdušju Vzgojni dom Vzgojni dom 4. 12. 2015 10.00 8. Razstava jaslic Otvoritev 8. Razstave jaslic Center DUO Veržej Zavod Marianum Veržej 12. 12. 2015 19.00 Leščečkov večer 9. letni koncert FS Leščeček v Veržeju Dom kulture v Veržeju KD Slavko Osterc Veržej - FS Leščeček 16. 12. 2015 14.00 Božično-novoletni turnir v malem nogometu Tekmovanje med skupinami v malem in ročnem nogometu Vzgojni dom Vzgojni dom Za podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00). TIC Veržej Puščenjakova 1 SI - 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: ticverzej@gmail.com W: www.centerduo.si/tic 39 Funkešnica 3/2015 PRAZNOVANJE 16. OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE VERŽEJ Podeljene so bile občinske nagrade. Prejemniki plaket so Vrtec Veržej, Turistično društvo Banovci, Nada Bunderl Rus in Janez Ferenc. na področju investicij v minulem obdobju ter načrte za naprej. V kulturnem programu so sodelovali Mirjam Ivančič na flavti, Staša Poštrak na violončelu ter Marko Rus, ki je uvodoma zapel slovensko himno. \ SHf ¿¿m Osrednji ( slovesnosti je sledil tradicionalni Osterčev večer v izvedbi Jože Zadravec TRIO. Fotografije: Marija Tivadar