Ss Š IIP ADELMANN objekti tehnologije oprema KO BOM MRTEV IN BEL - V senci stavke zdravstvenih delavcev nastaja nov zdravstveni zakon, ki nas bo še bolj podelil na bogate in revne STRAN 4 številka 43, cena 30 tolarjev 7. novembra 1991 VODILNA DELAVCA MOZIR-SKEGA IN ŠOŠTANJSKEGA Elkroja sta si v našem uredništvu podala roke, vendar ostala pri svojih stališčih STRAN 3 Zasedali zbori velenjske občinske skupščine Šolstvo v poslanskih klopeh Torkovo skupno zasedanje zborov občinskega parlamenta (ta teden) zaradi ponovnega sklica ni bilo več izredno, iz-redlna je bila osrednja tema dnevnega reda — analiza stanja s predlogom vsebinskih usmeritev za statusne ureditve šolistva v občini Velenje. Po dollgotrajnem odlašanju je šol-stvto končno prišlo na dnevni redi seje zborov občinske skupščin». Najbrž ima za to največ »zaslug« prekinjena stavka učiiteljev in delavcev osnovnih šol velenjske občine, nesklepčna» seje prejšnjega sklica pa za to, da se »juha ni pojedla takt o vroča kot se je skuhala takrat«. IDa so stvari pereče, je najprej pokazala kratka spomla-damska, nato pa še oktobrska pettdnevna stavka. Nastop govornikov za govorniškim odrom je zadevo osvetlil v še bollj žalostni luči. Znanje je nalložba z vrednostjo in .prihodnostjo, žal pa ob razmerah, ki vladajo v šolstvu (sploh osnovnem) teh ciljev ni mogoče dosegati. Najbrž se je treba več kot le zamisliti nad izrečenim dejstvom, da (osnovno) šolstvo ni bilo še nikoli v tako slabem položaju kot je tokrat. Tisti, ki so nastopili za govorniškim odrom, niso stali na drugem bregu kot učitelji. Vsi po vrsti so namreč podprli njihove zahteve, postavljene ob stavki, vendar le v okviru zakonskih možnosti. Pravzaprav nič novega, kar ne bi slišali in izvedeli na javni tribuni v domu kulture v Velenju. Med tiste uresničene zahteve, zaradi katerih so stavko preložili, pa zagotovo ne bo uvrščena zahteva po poračunu od začetka tega leta. Poslanci so terjali ugotovitev odgovornosti vodstva skupščine, ker te problematike kljub večkrat izraženim zahtevam tako dolgo ni uvrstilo na dnevni red zasedanja. To naj bi ugotavljali še za občinski izvršni svet, ker ni ustrezno odreagiral že na spomladansko opozorilno stavko šolnikov. Sicer pa so včeraj člani stavkovnega odbora in izvršnega sveta ponovno spregovorili o vsem, kar je do petdnevnega protesta, ki ga tudi šolniki sami niso želeli, privedlo in o tem, kaj so uspeli narediti za razrešitev stanja. Tega je malo, ker ni denarja. Ta pa je tudi v tej zadevi »sveta vladar« in glavni ključ za rešitev gordijskega vozla. Ob tem večkrat izrečena beseda pristojnost ni brez pomena, kajti izvršni svet kljub pripravljenosti in prizadevanjem ni mogel mimo zakonskih določil in omenjenih pristojnosti. Bolj kot na občinsko vodstvo pa so včeraj letele kritike poslancev in tudi šolnikov na republiške resorne organe. Ti imajo škarje in platno v svojih rokah, odgovornosti do branže izven metropole, pa se ne zavedajo. Terjanje enakih startnih možnosti za otroke velenjske občine s tistimi v Ljubljani in okolici po mnenju poslancev ni bogokletno dejanje. Dokaj kritični pa so bili tudi do pripravljenega gradiva. Večina razpravljalcev je namreč menila, da je pisana za najlepše čase šolstva v občini, ne pa za najslabše, ki ga ta branža doživlja sedaj. Mesec dni so sesta-vljalcu gradiva dali na voljo, da ga popravi oziroma dopolni z usmeritvami, alternativami in ukrepi. V tem času pa je treba izvesti tudi rebalans proračuna, ki bo morda lahko uresničil še doslej ustno izrečene obljube občinskega vodstva šolnikom, če ne, bodo ti namreč spet stavkali. Poslanci so torej sprejeli globalne cilje in usmeritve razvoja tako osnovnega kot srednjega šolstva, pa glasbene šole in delavske univerze. O organizaciji, sistematizaciji delovnih mest za izvajanje dodatnega občinskega programa . . ., pa bodo spregovorili pri sprejemanju zakona o zavodih. Med sprejetimi sklepi velja omeniti še pobudo republiški skupščini o uvrstitvi problematike šolstva na dnevni red njene seje. Delegatsko vprašanje in doga-' janja v Elkrojevi poslovni enoti v Šoštanju pa sta bila razloga, da so poslanci posedeli v skupščinskih klopeh še uro dlje. Predsednik občinskega izvršnega sveta Franjo Bartolac, ki je obrazložil potek dogodkov in sedanje kritično stanje v omenjenem kolektivu, je negiral trditve o investitorstvu. Nova stanovanjska zakonodaja Odkup ni edina možnost V času po sprejetju nove stanovanjske zakonodaje govorimo največ o možnostih odkupa stanovanj katerih imetniki stanovanjske pravice smo. Tokrat pa nekaj besed tistim, ki se za odkup stanovanje ne bodo odločili. Lastniki stanovanj bodo sklenili z njimi najemne pogodbe, ki bodo med drugim vsebovale opis stanovanja, način uporabe, imena in priimke oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje, način in višino plačevanja najemnine ... Lastnik je dolžan izročiti najemniku stanovanje v stanju, ki mu omogoča normalno uporabo skladno z veljavnimi normativi in standardi. Stanovanje je dolžan vzdrževati lastnik, prav tako pa tudi skupne prostore in naprave. Zato seveda prejema najemnino in odloča o prenehanju najemne pogodbe (oboje v skladu z zakonom). DOLŽNOSTI NAJEMNIKA Najemnik je dolžan uporabljati najeto stanovanje v skladu s pogodbo. Odgovarja za škodo nastalo pri nepravilni ali malomarni uiporabi stanovanja in v tem primeru krije tudi stroške iravil. Lastniku mora astiti vstop za preveri- tev pravilne uporabe stanovanja in ga o morebitnih okvarah obveščati. Redno pa mora seveda plačevati najemnino. KDAJ LAHKO NAJEMNIK IZGUBI STANOVANJE? Če uporablja stanovanje v nasprotju z najemno pogodbo, povzroči večjo škodo v stanovanju ali skupnih prostorih, ne plačuje najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, če huje moti druge stanovalce, če stanovanje brez vednosti lastnika uporablja več kot 30 dni zaporedoma oseba, ki ni navedena v najemni pogodbi. Stanovanje pa lahko izgubi tudi v primeru, ko opravlja v stanovanju nedovoljeno dejavnost. Zakon pa je poskrbel tudi za zaščito tistih, ki bi se znašli v socialni stiski in najemnine iato ne bi poravnali. V takšnih primerih mora najemnik predložiti lastniku stanovanja potrdilo Centra za socialno delo. Ta tudi priporoči, da dobi najemnik ustrezno socialno stanovanje. Lastnik pa lahko odpove najemno pogodbo tistemu, ki stanuje v službenem stanovanju in mu preneha delovno razmerje. Socialno stanovanje lahko občina odpove tistemu, ki izgubi status socialnega upravičenca (v tem primeru pa mu mora zagotoviti ustrezno drugo stanovanje). KAKO BO Z NAJEMNINAMI? Za službena in profitna stanovanja se bodo prosto oblikovale, za neprofitna in socialna pa je predpisana metodologija. Nekakšen nadzor pa je vendarle predviden tudi nad »prosto oblikovanimi najemninami«. Občina lahko za določen čas predpiše najvišje dopustne najemnine. Se enkrat o odkupu O možnostih odkupa stanovanj po novi stanovanjski zakonodaji smo v prejšnji številki obsežno poročali, za osvežitev spomina pa zapiši-mo še enkrat formulo, kako si izračunate vrednost stanovanja. Število točk (s katerimi je vrednoteno vaše stanovanje) pomnožite z vrednostjo točke, ki znaša v tem trenutku še 66,6 tolarja in številom kvadratnih metrov in dobili boste izhodiščno vrednost stanovanja. In katere dokumente morate predložiti ob zahtevku za odkup? To je od lastnika do lastnika stanovanja različno, povprašali pa smo pri enem največjih lastnikov stanovanj — HABITU (rudniška stanovanja), kjer so nam povedali, da je treba pred- ložiti potrdilo o državljanstvu, o premoženjskem stanju, plačani najemnini in stanovanjsko pogodbo. Oceno stanovanja pa naredijo sami. Zanimanje za odkup je v tej firmi, kjer imajo v lasti okoli 3000 stanovanj precejšnje. Mnogi so nas v zadnjem času tudi spraševali, kako je s sredstvi, ki so jih plačali kot samoudeležbo. Zakon daje imetnikom stanovanjskih pravic možnost, da dobijo povrnjeno realno vrednost plačane udeležbe. Ta se pri odkupu stanovanja odšteje od vrednosti, sicer pa se vrača. Pri izračunu vračil realne vrednosti lastne udeležbe pa je pomembno, če je bila ta poravnana iz lastnih sredstev ali pa je bil za to najet nere-valozirizan kredit. (mz Izvršni svet naj bi bil le koordinator, da se je investitor našel. Prav tako pa je opozoril na spet omejene pristojnosti tega organa v vsej zadevi, apeliranje na razum, racionalnost pa žal, v tem primeru nič ne zaležejo. Prav tako je to, da izvršni svet stoji ob strani delavcem v Šoštanju, za rešitev zapleta premalo. Delegatom tako ni preostalo drugega kot da so izrazili zaskrbljenost nad stanjem in podprli stališča delavcev za ohranitev delovnih mest. T.P. kjn ir? m mvhau^ 'šfmmifvjpn ' _ \ fò ' Xr'/i . Velenjcanke sedaj na vrhu Nihče ali skorajda nihče, najmanj pa Olimpija in njeno vodstvo, ni pričakoval, da bodo velenjske rokometašice zaustavile Ljubljančanke. Te so bile prepričane, da se bodo med letošnjim prvenstvom kot bivše prvoligašice sprehodile.- Velenjska dekleta pa se za papirnatega favorita sploh niso zmenila. V sobotnem derbi-ju v Rdeči dvorani so zaigrale zrelo na trenutke tudi prvoli-gaško ter zamenjale, Olimpijo na vrhu. Po sobotnem kolu so še edine neporažene. Resda so trenutno po igri na Olimpu, žal pa glede de- narja ... (o tem ter o drugih športnih dogodkih več na 10. strani), foto: vos CELOVIT INŽENIRING RAČUNALNIŠKIH MREŽ NOVELL Tel.: 854-203 dobrna zdravilišče dobrna Vas mika, da s svojimi prijatelji sedete v dobro restavracijo! Pridite v HOTEL DOBRNA Ansambel VENUS igra na MARTINOVANJU v soboto, 9. 11. Rezervacije 063/778-000 Slovenija prevzela izplačevanje vojaških pokojnin Izvršni svet Skupščine republike Slovenije je sprejel odlok o izplačevanju vojaških pokojnin. Po tem odloku bo Slovenija v skladu z ustavnim zakonom RS s 1. 11. 1991 prevzela izplačevanje pokojnin in drugih dajatev, ki so jih na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev pridobili upravičenci, državljani republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v RS najpozneje od 26. 6. 1991 dalje. Upoštevali pa bodo le tiste, ki so uveljavljali pravico do te pokojnine najpozneje do 18. 7. 1991. Upravičencem se od prvega novembra izplačuje akontacija pokojnin in drugih dajatev v znesku, ki jim je pripadal za september 1991, z omejitvijo, da najvišji znesek akontacije ne sme presegati zneska najvišje pokojnine za polno dobo, kot velja po splošnih predpisih v Sloveniji za mesec oktober 1991. Naftni derivati ne bodo dražji V zadnjih dneh oktobra je zaradi napovedi podražitve naftnih derivatov v nekaterih javnih občilih, na večini slovenskih črpalk prevladovala gneča. Ljudje so tudi po več ur stali v vrstah, da bi se z gorivom oskrbeli po stari'ceni. Tistim, ki jim je resnično zmanjkalo goriva ni preostalo drugega, kot preklinjati in stati v vrsti. Slovenska vlada je o tem predlogu odločala 30. oktobra in odločila, da podražitev zaenkrat ne pride v poštev. Vlada je namreč ocenila, da v tem trenutku ni jasno, kaj bi takšna podražitev pomenila za stabilnost slovenske valute in kakšne verižne reakcije bi to sprožilo. Višji zajamčeni OD Od 1. oktobra dalje bo znašal zajamčeni osebni dohodek v Sloveniji 6.000 tolarjev. Bruto zajamčena plača bo 9.300 tolarjev. Slovenska vlada se je za to odločila zaradi porasta življenjskih stroškov in inflacije v Sloveniji. Nov zajamčeni osebni dohodek pokriva po zadnjih izračunih okrog 77 % cene košarice življenjskih stroškov in pomeni okrog 40 % povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji. Po podatkih izpred meseca dni je v Sloveniji okrog 47 tisoč delavcev, ki prejemajo zajamčene plače. Zbrali nad 100 kg medu Čebelarska družina »Mlinšek« iz Velenja se je med prvimi vključila v akcijo za pomoč beguncem iz sosednje Hrvaške. Čebelarji te družine so zbrali preko 100 kilogramov medu, ki so ga nato izročili občinskemu RK Velenje. Nihče od čebelarjev, ki je bil seznanjem s to solidarnostno akcijo, ni odklonil pomoči. Med pobudniki omenjene akcije je bil Franc Jeromel in med prvimi daroval med. Sicer pa je spisek darovalcev zelo dolg. Alojz Gril je naprimer prispeval kar sedem kilogramov te žlahtne tekočine. B. M. 0 »črnem« cevovodu - poslanci Že drugič v kratkem času se je na seji celjskega izvršnega sveta znašel osnutek odloka o zazidalnem načrtu Za travnikom. Za tem navidez nepomembnem načrtu se skriva ureditev odlagališča celjske Cinkarne, zato ni čudno, da imajo pri tem svojo pomembno besedo tudi Zeleni in člani društva za varstvo okolja. Še posebno, ker naj bi s tem dokumentom tudi legalizirali cevovod od Cinkarne do njene deponije sadre, ki so ga zgradili kar na črno. Poteka pa tudi prek območja teharskih grobišč. Mnenja o tem, ali cevovod legalizirati, ali ga odstraniti, so različna. Nekateri namreč menijo, da če cevovod preveč ne posega v ta prostor, ga je bolje pustiti, kot pa ponovno preko: pavati grobišča. Na seji izvršnega sveta pa enotnega stališča le niso dosegli in so nadaljno razpravo in odločanje prepustili poslancem celjske občinske skupščine. (k) Vlečni konj je opešal Konus, eden od vlečnih konj konjiškega gospodarstva, je že precej časa na izredno majavih 'nogah. Nekateri jasnovidci so sicer že v.času, ko se je še vedno izgrajeval, opozarjali, da stoji na trhlih nogah, večino pa je nenaden zasuk močno presenetil. Kako tudi ne, ko pa je bil Konus dolgo časa za vzor vsem drugim. Agonija traja zdaj že dolgo časa, nekatere naložbe so ostale nedokončane, pogovarjajo se o oddaji nekaterih prostorov — iščejo pa tudi novega glavnega direktorja. Kot vršilec dolžnosti ga zdaj vodi Feliks Lorbek, ki pa noče biti še naprej na čelu tega bolnika. Tudi zato, ker ni jasnih odgovorov z republike in z Ljubljanske banke, kaj one menijo o Konusu: ga bodo podprle in mu pomagale na noge, ali so ga pripravljene odpisati. (k) Slovenske državne zdrahe m Piše: VINKO VASLE V Ljubljani na top listi škandalov še vedno vodi Pir-nat-Ruplova razveza. Gospoda se menda niti ne pogledata več, po potrebi pa si mečeta polena pod noge. Bo vsaj za kurjavo, če bo zima huda. Kar pomeni, da ponekod na veliko sekajo naše gozdove, o čemer pa predsednik kmečko-ljudske stranke IVAN OMAN zagotovo ne ve nič. Če bi namreč vedel, kako se pri nas na črno seka, bi zagotovo zagnal vik in krik, tako kot je to storil, ko seje samo šušljalo, da gozdarji počenjajo te nespodobnosti. Takrat je parlament na vrat in na nos sprejel moratorij na sečnjo v družbenih gozdovih, gozdna gospodarstva pa poslal v stečaj. Prav jim je, ko so se vedno zgovarjala na lubadarje, zdaj imajo pa namesto njih vodstvo kmečke zveze. Danes lahko pošten človek zelo hitro pride v časo- pise in na naslovne strani tudi. In ni nujno, da ravno umre, kot je to veljalo za stare, gnile čase pred dvema letoma. Dovolj je, če je minister, pa ga rolajo s fotografijami vred do onemoglosti. Zadnji takšen užitek je javnosti privoščil turistični minister INGO PAŠ, ki je neki zasebni firmi »podaril« državne, torej proračunske novce za neke res izjemne študije. Recimo za tisto, ki naj bi ugotovila, kako je kaj bilo s slovenskim turizmom v času vojne nevarnosti. In so ga takoj za-špecali časopisom, pri čemer se je posebej trudil liberalni demokrat MILE ŠETINC. Res je, da je vsakemu amaterju jasno, kako se je letos obnesel naš turizem in ni nujno, da je človek minister, da bi videl prazne hotele in plaže. Toda, znanosti ne gre kar tako zanemarjati, zato so potrebne znanstvene študije. Seveda je malo krivično, da nekateri nikdar ne pridejo v časopise. Ko je zakladnik in slovenski minister za finance DUŠAN ŠEŠOK samo namignil, da v nekaterih občinah davkarji spijo spanje pravičnega, je bil ogenj v strehi. Pa človek niti enega samega imena ni izdal. Tisto podrobnejše poročilo je namreč zadržal v svojem predalu, povedal je le, da so ponekod obrtniki lumpi, če pa že to ne, so prav zagotovo siromaki, sodala in ljudje na beraški palici. Ne glede na to, da podrobnejši pregled pokaže, da imajo vile, hiše, dragocene avtomobile in podobne malenkosti! Je pač tako, več imaš, dražje je. In naj vas ne čudi, če je eden najbolj znamenitih ljubljanskih privatnikov prijavil, da je bo devetmesečnem obračunu prigaral pozitivno nulo svoji firmi. Dobiček je pa muca pojedla. Drugi, doma iz Kranja, je pa baje tak siromak, da mu bo občina morala kaj primakniti, da bo preživel. Če vas zadnje čase zvije, ko vidite elektro račune, naj vas to ne čudi preveč! V bistvu ste neprostovoljna žrtev državne solidarnosti. Država namreč vedno pobere tam, kjer še lahko. In tako so vaši računi ozaljša-ni s »prispevkom na za-stojnkarje«, to je na tista veličastna podjetja, ki elektrike nikakor ne zmorejo plačati. Med njimi je na primer ugledna tovarna Julon, ki dolguje 23 milijončkov tolarjev in ne kaže nobene volje, da bi jih plačala. Vse bi bilo v redu, če ta firma na ljubljanski borzi s svojimi vrednostnimi papirji ne bi zelo visoko kotirala. V tolažbo si ob tem lahko mislite, da ste Julonovi delničarji, čeprav vas nihče ni nič vprašal. Dogodek tedna je zagotovo bilo dejstvo, da se je naš obrambni minister JANEZ JANŠA ob pogedu svojega ne tako davnega bivališča (vojaškega zapora) po nesreči skupaj z IVANOM BORŠTNERJEM zaklenil vanj. Potem so ga rešili teritorialci s krampom. Nekateri zlobnejši so baje kričali, da naj ga pustijo noter. Zaradi in v korist državnega proračuna. I CZaQsfqg oßmacje. Smo res bliže avtocesti? Če besede naših ministrov kaj veljajo — morale pa bi — naj bi v kratkem vendarle začeli graditi avtomobilsko cesto med Arjo vasjo in Vranskim. To je prvi del bodoče avtoceste, ki naj bi naše območje povezala z Ljubljano. O gradnji take sodobnejše povezave je bilo v preteklosti izgovorjenih že veliko besed, iznešenih veliko argumentov in tudi pro-tiargumentov, začetek del pa se je vse bolj odmikal. Prihodnje leto naj bi zdaj vendarle začeli. Seveda naj bi pričeli najprej s pripravljalnimi deli, ki pa se lahko tudi zapletejo. Res je sicer, da si večina ljudi na tem koncu želi sodobnejše cestne povezave in da se za to resno zavzemajo tudi Žalčani; prvi del ceste bo potekal povsem po njihovem ozemlju in kljub temu, da so tudi tukaj podpisovali peticijo za avtocesto, se nekateri tudi zavedajo, da brez težav ne bo šlo. Treba je namreč upoštevati, da bo nova cesta uničila okoli 200 hektarov kmetijskih zemljišč. Res je sicer, da je v grobem bila trasa opredeljena že precej časa, toda dokler stvar ni bila resna, kmetje tudi niso najbolj trdno verjeli, da bo cesta tam potekala in da bodo zemljo res izgubili. Zdaj, ko bo šlo zares, lahko pričakujejo ponekod tudi težave. Zalčane so nekateri že pred časom opozarjali, naj pohitijo s predpripravami; s seznanjanjem ljudi o trasi, pogovori z lastniki o odkupu. Gotovo bodo morali pripraviti temeljito javno razpravo, da se bodo izognili zapetlja-jem, ki bi še naprej onemogočali začetek pravih del. Nekateri sicer pravijo, da je za predpriprave dovolj osem mesecev, toda ob nerazčiščenih stvareh se lahko ta čas še bolj zavleče. Prav nerazrešeni lastninski problemi lahko zavlečejo začetek del, lahko pa se seveda tudi dober izgovor za zavlačevanje, pa čeprav bi bil glavni razlog pomanjkanje denarja. Zazdaj še ne vemo natančno, če je denar za zgraditev tega prvega odsega že zagotovljen ali ne. Minister Kranjc je na pogovorih v Žalcu omenil vsoto 340 milijonov dinarjev, ki da naj bi bila zagotovljena v tem našem raztegljivem integralnem proračunu, računa pa tudi na dodaten denar, ki naj bi bil za ceste namenjen ob predvideni podražitvi bencina. Prvi poskus take podražitve je spodletel, res pa je tudi, da zadnje izkušnje kažejo, da na namenskost denarja pri nas ne moremo več trdno računati. Prve resne obljube za začetek del vendarle so. Res ne bi bilo dobro, da bi tudi te obvi-sele v zraku, kot jih je že toliko doslej. (k) !>MWUUOOOOOOOnflWWW«W8WBBWUUU^ I utr* ScminjsKg - šaCeSl^g. na-Veza. mr* Zaman v vrstah Pa so nas še enkrat nategnili: govorilo se je o podražitvi bencina in ker so običajno govorice že zadnja stopnica pred resnično podražitvijo, je bilo razumljivo, da so vozniki pohiteli na bencinske črpalke. Kar nekaj dni zapored je bila na njih tako velika gneča, kot da bi bencin točili zadnjič. No, res pa je, da jih je večina mislila, da za zadnjič točijo po tedanji ceni. Kljub tolarju bo namreč še pri nas vnaprej veljalo, da se bodo cene spreminjale. In cene bencina bodo pri tem med prvimi. Ljudje so torej pohiteli na bencinske črpalke, vlada pa jih je presenetila. Izrekla je svoj ne za dražji bencin in vozniki so si čakanje pred bencinskimi črpalkami lahko zataknili za klobuk. Ostalo jim je dvoje: ali ta cenejši bencin varčujejo in se torej ne vozijo, ali pa verjamejo, da podražitve res še nekaj časa ne bo. In ko se vozniki veselijo takega odloka podražitve, prometni minister Marjan Krajnc vije roke, ker spet ne bo dobil dodatnega bencinskega tolarja za svoje ceste. Sicer pa je tudi res, da ne ve, če bi-ga dobil on, ali bi se spet izgubil v morju integralnega proračuna. To nepodražitveno presenečenje pa ni bito edino, ki se je pri nas zgodilo zadnje dni. Močno nas je lahko tudi presenetila uradna vest o velikem ropu. Oropane so naše tako imenovane košarice ž/-vljenskih stroškov. V njej je vse manj trajnih dobrin, omejujemo nakupe obutve in oblačil, gospodinjskih pripo- močkov (kako prav pridejo v kuhinji spet moške roke!). Zelo koristno pa bi tudi bilo, če bi začeli gojiti piščance, ki bi imeli več perutničk. Po tem »mesu« je namreč zadnji čas največje povpraševanje, pa čeprav tudi to ni več poceni. Seveda — po geslu ponudbe in povpraševanja. To, da so po naših trgovinah živila iz dneva v dan dražja, pa ni niti že nobeno presenečenje več. Pravijo, da se včasih stvari podražijo že v času, ko jih vzamemo s police in prinesemo do blagajne. Očitno torej je, da je podobnost med tolarjem in dolarjem premalo in da tisti d odtehta še vedno veliko več kot pa naš t. T kot tolar še ne pomeni tudi t kot trdnost! Sicer pa začetek prodaje oziroma nakupovanja stano- vanj kaže, da imajo nekateri še vedno veliko tolarjev ali pa v kaki tuji valuti izraženega premoženja. Nazadnje se bodo res izkazqle za pravilne trditve nekaterih naših ministrov, kako debele so naše nogavice. Le da so morda porazdeljene malo neenakomerno: pa jih eni res uporabljajo za shranjevanje denarja, drugim pa služijo le v svojem prvotnem namenu.__ In ker je treba pri nas vse stvari vse bolj plačevati in ker bodo dobro in zdravo lahko v bodoče živeli le tisti, ki bodo imeli kaj pod palcem, bo v bodoče pri nas še naprej najbolj spoštovan pesnik Prešeren. Pa ne le zaradi Zravljice, ampak zaradi njegovega verza: Človek toliko velja, kar plača! (Kr) i * - —Elkroj Šoštanj — Elkroj Mozirje- V želji približati se čimblji-žje resnici, ki bi osvetlila dogodke in ozadje dogodkov in sporov med Elkrojem Nazarje in njegovo poslovno enoto v Šoštanju smo pripravili soočenje med direktorico matične firme Marijo Vrtačnik in do nedavnega vodjo šoštanj-ske poslovne enote Martinom Preskarjem v našem uredništvu. Uspelo nam je, kar drugim ni — pogovor obeh za isto mizo. Kako pa smo bili uspešni pri razpletanju gordijskega vozla lahko presodite sami na osnovi odgovorov na naša vprašanja. Jedro spora je zahteva za odcepitev šoštanjske poslovne enote od matične firme. Agonija se vleče že več kot leto dni. In prav toliko časa trajajo tudi peripetije, ki nikomur ne koristijo. Prej nasprotno. Zakaj je ta odcepitev tako sporna jglede na to, da je v novih razmerah to nekaj povsem običajnega? ! Marija Vrtačnik: Zave-I dam se posledic Marija Vrtačnik: »Zame ni sporna, saj smo se zanjo odločili že 23. januarja letos. Sporen je potek dogodkov, ki si ne sledijo tako kot smo se dogovorili. Do konca letošnjega avgusta naj bi proučili možnosti za odcepitev šoštanjske enote oziroma dorekli tehnološko in ekonomsko plat. Ker pa so bile tu vmes težke zadeve (od tega, da je bila takoj po januarskem zboru vložena na sodišču zahteva za izločitev, čeprav vodja enote Martin Preskar za to ni imel pooblastila, pa otežkočena cenitev objekta) smo naše soglasje za odcepitev umaknili in postopek ustavili. Med tem časom smo zaradi velikih likvidnostnih težav sprejeli še sanacijski program firme, ki zaokrožuje podjetje kot celoto. Vso Stvar pa je podkrepila tudi ekonomska utemeljitev. Da smo pošteno mislili z razdelitvijo podjetja, dokazuje izvajanje sanacijskega programa, izpeljanih je bilo veliko aktivnosti, ki že dajejo določene učinke, pa tudi dejstvo, da smo to naredili v breme na-zarskih delavcev. Šoštanj smo pustili pri miru.« Martin Preskar: »Soglasje za izvedbo postopka za odcepitev smo dobili najprej na seji delavskega sveta matične firme, nato pa še na medobčinski ravni, zato smo se lotili vsega potrebnega za pripravo pogojev za tehnološko, organizacijsko in tržno pot samostojnosti. O grobem posegu tu ne more biti govora, prej bi lahko ocenili ravnanje voidstva nazarskega Elkroja in mozirske politike o spreminjanju januarske odločitve za neresno, neposlovno in neifer dejanje. Cenitev je v vsiej igri obrobna zadeva. Mimogrede bili smo zanjo, ven-dair pod pogojem, da sta udeleženi obe stranki. Izpeljali srno jo potem, ko so bile stvari dogovorjene. Vsemu temu ob bok mi postavljamo mnogo vprašajev zlasti pred sanacijskim programom, iz: raženim težavam po umnem poslovanju in ekonomiki. S sanacijskim programom so bili res storjeni določeni premiki, vendar po naši oceni v napačni smeri. Sploh na kadrovskem področju (odhod kakovostnega kadra, ki uspešnost dokazuje v drugih podjetjih, za nas pa ob menjavi vodstva ni bil uporaben). Racionalizacija? Razmerje delavcev v režiji in proizvodni 1:2 na lokaciji Nazarje tega ne potrjuje. Poslovnost — pri razpolovljeni proizvodnji in tržišču v primerjavi s preteklim letom je pokritje izkazanih 43 milijonov dinarjev izgube ob koncu lanskega leta v letošnjem polletju zavito povsem v meglo. Namenska sredstva za poslovno enoto Šoštanj je matično podjetje porabilo za druge namene. Iz tega je jasno viden ekonomski interes obdržati Šoštanj za vsako ceno.« Marija Vrtačnik: »Če bi bilo res vse tako legalno kot trdite, bi sodišče registracijo izpeljalo. Ker pa je bil postopek nelegalen, ker se ni ujemal s sklepom delavskega sveta, niti s pravno veljavno zakonodajo, je prvostopenjsko sodišče odločilo v našo korist, drugo o tej zadevi še ni odločilo.« Likalnica: njena legalnost ter argumenti za in proti. Marija Vrtačnik: »Proti sem samo zato, ker je za nas 1 1 Martin Preskar: Mi nismo neuspešni to nelegalna naložba. Odkrila sem jo na dan stavke. Tega si v našem obratu nekdo res ne more privoščiti. Slabe izkušnje z Mustangom so me vodile k temu, da sem vso stvar prijavila. Konec koncev je to naložba, ki ima določene predpise. Takšne odločitve pa ne more podpisati nekdo, ki ob koncu prejšnjega leta ni bil več imenovan na vodilno mesto, pogodbo pa je podpisal predzadnji dan svojega direktorstva. Investicijo sem zato seveda ustavila.« Martin Preskar: »Za nas je likalnica ena od najpomembnejših točk na poti osamosvajanja. Naložba nikoli ni bila skrivnost, z njo pa bi bili glede proizvodnje za tuji trg izpolnjeni vsi pogoji za tehnološko in tržno samostojnost. Tf» so potrdili tudi tuji partnerji.« Za težnje in zahteve delavcev šoštanjske poslovne enote o izgradnji likalnice ste najbrž vedeli, ker je bila naložba načrtovana? Marija Vrtačnik: »Programi so bili res izdelani, zato sem investicijo uvrstila na dnevni red seje delavskega sveta. Ta se je glede na zmogljivosti v Nazarjah zanjo negativno odločil.« Je republika res namensko priiriknila denar za izgradnjo likalnice v Šoštanju in če je, kje je ta vsota? Marija Vrtačnik: »Ne. V osnovnih pogodbah je bilo sklenjenih za milijon 200 tisoč dinarjev sredstev za pokrivanje izgube v letu 1989.« Zakaj ste vsemu navkljub vztrajali pri naložbi? Martin Preskar: »Pri nasilni in bolj politični kot gospodarski združitvi v enovito podjetje Elkroj, leta 89, je bila delavcem obljubljena uresničitev zahteve po izgradnji likalnice v Šoštanju. Zato smo jo upoštevali pri izgradnji tovarne v vseh projektih in programih. Vse peripetije okrog nje izhajajo iz lanskega leta. Decembra lani izdelani projekti za izgradnjo likalnice so imeli osnovo v odobrenem denarju, zato sem zahteval, da se zanjo tudi porabi. Toda, denar, pridobljen iz republike, je vodstvo Elkroja Mozirje namenilo za likvidnostno reševanje osebnih dohodkov. Igre, nezaupanje so nas vodile torej k temu, da smo pri uresničitvi naložbe ubrali drugo pot. S pomočjo republiškega denarja bi se danes ponašali z najboljšo tehnologijo, tako pa se lahko le s sposojeno opremo. O rezultatih preiskave UJV Celje nisem seznanjen. Sem pa vesel, da smo li-kalnico vredno 350 tisoč DEM zgradili s tujo pomočjo in prepričan sem, da bo služila svojemu namenu.« Očitki o nekakovostni proizvodnji letijo zdaj na eno, drugič na drugo stran. Imajo svojo osnovo v argumentih? Marija Vrtačnik: »V mesecu maju smo v proizvodni proces v Šoštanju začeli uvajati firmo Fink, žal poskusna proizvodnja ni bila uspešna. Sedaj jo uvajamo v redno proizvodnjo v Nazarjah, rezultati pa so precej boljši. Nestrokovnost na delu bi temu lahko rekli. Kopičenje pripomb zaradi slabe kakovosti firme Rene Lezard in hude težave na domačem trgu očitke o nekakovosti dopolnjujejo. Vse to je posledica neorganiziranosti proizvodnje kot take. Res je, da v Šoštanju znajo dobro delati. Vendar so si v zadnjem času privoščili preveč napak. No, nekatere kritike tujih partnerjev seveda letijo tudi na nazarski del. Zaenkrat zapolnjujeta del proizvodnih zmogljivosti v Šoštanju dva tuja partnerja.« Martin Preskar: »Sedemdnevno stavko je povzročila, po mnenju celjskega sodišča, moja nezakonita prerazporeditev na dela in naloge v Nazarje. Takih stvari je v tej igri še več. Med njimi tudi ta o nekakovosti. Mi smo v prvem letošnjem polletju delali za štiri partnerje, uradne reklamacije pa od nikogar od teh nismo dobili. Firma Ir-skens je zadovoljna s kakovostjo. So bile težave in gotovo še bodo, ker je to živa snov. Ta firma zapolnjuje pri nas 55-odstotkov zmogljivosti in se je tudi po stavki odločila le za nas. Rene Lezard ima prav tako pripombe, vendar te očitno niso tako hude. Če bi bile, se najbrž ne bi odločila za nadaljnje poslovno sodelovanje z nami. Prej smo zanjo delali le ob sezonah, z naročilom 23 tisoč kosov pa kaže, da želi sodelovati z nami z eno linijo v celi sezoni. In kaj sedaj delamo mi? Eksperimentiramo že od 20. avgusta dalje. Delamo za domači trg, čeprav za to nismo usposobljeni. Rešitve, da nekaj delamo, ne dajejo Zaradi suspenza dosedanjega vodje Martina Preskarja so se v ponedeljek, ta teden, delavci v Šoštanju zbrali na izrednem zboru delavcev, na katerem so izrazili svoje nezadovoljstvo z noro vodjo enote Vido Forstner ter dali precejšnjo podporo v prizadevanjih dosedanjemu vodji Martinu Preskarju. Med dru- gim so znova zagrozili s starko, če do preklica suspenza ne bo prišlo. Zaradi nedodelanih pravil iger r zrezi s stavko se ob koncu izrednega zbora dogovorili, da bodo s primopredajo počakali do začetka prihodnjega tedna. pravega učinka in so kratkoročne.« Se zavedate posledic peripe-tij, ki se vlečejo že predolgo in po nepotrebnem kot jara kača? Pri vsem pa je najbolj žalostno to, da bodo kratko potegnili delavci. Marija Vrtačnik: »Zavedam se posledic, okušam jih že v dogovarjanjih s tujimi partnerji. Sem direktorica firme z 900 zaposlenimi, vodja proizvodnje pa je odgovoren le za vodenje proizvodnje v Šoštanju. S polno odgovornostjo trdim, da skrbim za delavce in resnično ne morem trpeti več, da nekdo dela po svoje, da ubira napačna nelegalna ali še kakšna druga pota. Dokler bomo skupaj, moramo delati tako, da bo dobro za firmo Elkroj. Zato se naj o vseh obtožbah in nepravilnostih izrečejo ustrezni organi. Pred tednom dni izročen sklep o suspenzu vodje v Šoštanju ni posledica slabih odnoso vmed vodstvoma, ampak suma kaznivih dejanj. Ob tem moram povedati, da v nazarskem delu firme, kjer je zaposlenih 700 delavcev, nimamo kljub hudim racio-nalizacijskim ukrepom nobenega perečega vprašanja. Pomanjkljivosti se sicer kažejo tudi tu, ki niso tako hude. Nazarje. Torej, zavedamo se posledic in jih tako rešujemo. V Nazarjih problemov nimamo.« Martin Preskar: »Upal sem, da bomo danes slišali vsi skupaj resnico in si nalili v kozarce čistega vina, pa temu ni tako. Mnogo je podtikanj, laži, skratka gre za manipulacijo 210 delavcev v Šoštanju in premoženja. Tovarna je namreč danes brez lastnika in zaradi tega ugovarjamo na višjem celjskem sodišču. Oblikovanje firme v delniško družbo je za šoštanjske delavce vseskozi sporno zato, ker menijo, da je treba upoštevati postopek delitve ter počakati na zakon o lastninskem preoblikovanju podjetja. V svojih zahtevah smo bili vseskozi nemočni, ker imamo v delavskem svetu le tri delegate, ki so bili vedno preglasovani.« Marija Vrtačnik: »To je bil legalno izpeljan postopek, sicer nova oblika organiziranosti v delniško družbo ne bi bila registrirana.« Martin Preskar: »Sklep še ni pravnomočen in tudi direktorice še niso pravnomočne.« Oči vseh so sedaj uprte v republiško sodišče združenega dela. Kaj bo, če bo to dosodilo v prid šoštanjskega oziroma Sporna likalnica — je naložba legitimna ali ne? Rezultati raziskave UJV Celje še niso znani Kdor dela, greši, vendar tega ne sme biti preveč. Glede na težave konfekcijske branže naše niso tako velike. S strpnostjo s tujimi partnerji rešujemo zadeve, ki so se pojavile zaradi politike in dogajanja med nami. Če se'ne bodo dogovorili, obstaja velika nevarnost, da tuji partnerji pogodbe o sodelovanju ne bodo podpisali. Mi smo na nek način že pokazali, da se zavedamo posledic z oblikovanjem firme v delniško družbo. Pri tem smo izločili v celoti šoštanjski del. Prav tako smo delavcem razdelili navadne delnice, ponudili smo jih tudi Šoštanju. V Nazarjih so jih kupili vsi, v Šoštanju le trije. Ta strošek nosi Elkroj nazarskega dela. Se bodo odnosi spremenili? Kako si predstavljate nadaljnje sodelovanje? Marija Vrtačnik: »Velikokrat sem v Šoštanju, velikokrat se želim o teh zadevah pogovarjati, opozarjam na nepravilnosti, do dialoga pa ne pridemo. Mislim, da kakorkoli bo sodišče odločilo, zadev ne bo mogoče izpeljati na ekonomski osnovi. Tako kot bo reklo sodišče, tako se bomo obrnili. Še vedno sem prepričana, da bomo lahko delali tako kot smo v preteklosti. Šoštanj je tak kot je danes nastal v času 10-letne-ga bivanja pod isto streho z Elkrojem Nazarje. Torej ne gre mi za dokazovanje, da smo imeli prav, ampak za ekonomiko, racionalizacijo podjetja, ki pa jo je na doseženi ravni medsebojnih odnosov med vodstvoma obeh podjetij nemogoče izvajati.« Martin Preskar: »Nadaljnje sodelovanje si na osnovi vseh dogodkov in scenarija, ki mu »botruje« predsednik mozirskega izvršnega sveta Alfred Božič ne znam predstavljati. Za partnerstvo je ekonomski interes premalo. Za tem mora biti namreč določen razvoj in perspektiva. Likalnico smo zgradili s tujimi sredstvi, v tekočem letu nismo nakupili niti enega stroja, čeprav delamo za izvoz. Po drugi strani pa Elkroj investira za lastno proizvodnjo milijon DEM za tehnološko posodobitev opreme. Za takšno ekonomiko poslovanja, kjer za bruto osebne dohodke 210 zaposlenih porabimo od 90 do 100 tisoč DEM, za poslovne storitve ter likanje okrog 120 tisoC nemških mark in ob skupnem mesečnem prihodku od 280 do 300 tisoč DEM šoštanjski delavec ni dolžan plačevati. Ob vsem tem ne morem mimo suspenza, ki mi ga je delegacija Elkroja Mozirja izročila pred tednom dni. Dobil naj bi ga za enoglasno sprejeto in letos januarja dogovorjeno poslovno politiko. Po eni strani govorimo o čakanju na odločitev sodišča, po drugi pa izkoristimo še edino možno pot — kadrovsko spremembo. In to ne glede na to, da me je kolektiv v Šoštanju pooblastil za izpeljavo postopka razdružitve. Z imenovanjem novega vodje bi ta proces nekateri radi dokončno ustavili. Vendar ta pooblastila še niso usahnila, zaupanje pa kolektiv tudi ima. Po naravi sem .čvrst in uporen in želim zadeve tako kot so bile dogovorjene, tudi izpeljati.« Kaj zapisati ob koncu? Razjasnjevanje v našem uredništvu nas ni pripeljalo kaj bližje k željeni resnici. In bolj kot kdajkoli prej se v osredje ponuja vprašanje: se bodo peripetije res morale zlomiti na plečih delavcev? Prav tako za koga in čemu. Občutek, da se za vsem skriva nekdo tretji, namreč najbrž ni toliko varljiv kot bi kdo mislil. Igrice in spletke očitno krojijo usodo 900-članskega kolektiva. Predvsem pa popolno nerazumevanje. Dva vodilna človeka si stojita vsaksebi trdno uverjena v njuno pravilno pot. Očitno upata, da bo sodišče odločilo v njun prid. V čigav? In za kakšno ceno. To pa bo že nova zgodba. T. Podgoršek 4. stran ml ùmm OD TU IN TAM 7. novembra 1991 SKOZI TEDEN Spodbudni proizvodni rezultati Kmetijstva Šoštanj Kmetijci šaleške doline pridno izpolnjujejo zastavljene cilje, kar pravijo, so rezultati pospešenih vlaganj v posodobitev v minulih dveh, treh letih. V letošnjih devetih mesecih so ponudili trgu več kot 3 milijone 800 litrov mleka (s proizvodnjo se uvrščajo v sam vrh v republiki), prav tako $o s 374 tisoč kilogrami v celoti pokrili potrebe po mesu mladega pitanega goveda. Zanemarljivi pa niso še podatko o oddani toni prašičjega ter treh tonah piščančje-ga mesa, vsa pričakovanja pa je presegla proizvodnja pšenice. Kar za 234 odstotkov so pregeli delovni načrt. V mejah predvidenega pa so rezultati pri timeljski proizvodnji, sadju, najslabši pa pri meda. Tolarji za nova delovna mesta Na razpis za sofinanciranje 200 novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu v občini Mozirje, sredstva zagotavlja izvršni svet skupščine občine Mozirje, je do 16. oktobra prispelo 33 vlog. Pomoč je namenjena ustanavljanju novih obratovalnic ali zasebnih podjetij io za nova delovna mesta. Od vseh vlog sta bili dve zavrnjeni, skupaj pa je pomoč v tolarjih prejelo 34 novih delavcev, od tega 18 obrtnikov in 16 delavcev pri njih zaposlenih. Znesek za nov® delovno mesto, na 24. oktobra dan, je znašal 149.000 slovenskih tolarjev, (jp) Gorenje se je odpravilo v svet pred tremi desetletji (1) Le izvoz omogoča nadaljnji razvoj novo vodstvo Velenjska obrtna zbornica ima od prejšnjega tedna novo vodstvo. Dolžnosti predsednice skupščine obrtne zbornice Velenje je prevzela dolgoletna obrtnica Marica Strozak, vlogo predsednika izvršilnega odbora pa Rudi Bizjak. Obe dolžnosti je doslej opravljal v eni vlogi Franc Pečovnik, ki pa je za kadrovsko zamenjavo zaprosil zaradi odhoda v zaslužen pok.oj. Zeleni opozarjajo na deponijo Zeleni Velenja opozarjajo krajane Pesja na ureditveni načrt deponije pepela in produktov odžveplevanja. Svetujejo jirn, da si morajo ob tem dokumentu zagotoviti pogoje za popolno preprečitev prašenja, popolno ozelenitev deponije in popolno očiščenje reke Pake. Že dalj časa je občinska človekoljubna organizacija Velenje načrtovala posvet s predsedniki krajevnih organizacij Rdečega križa, pa ji tega zdaj zaradi teh, drugič dragih dogodkov to ni uspelo. Tudi jutri (v petek) ni najprimernejši čas za uresničitev načrtovane naloge, vendar se je nabralo preveč takih zadev, ki bi jih bilo še mogoče odlagati. Tako bodo na jutrišnjem posvetu spregovorili o razmerah v zvezi s pomočjo hrvatskim beguncem in aktualnih nalogah, dorekli pa naj bi tudi o programu sodelovanja s občinskim štabom za civilno zaščito Velenje. Posvet In> potekal v prostorih podružnične osnovne šole v Rav-, začeli pa ga bodo ob 16. uri. LETOS BO ZUNANJETRGOVINSKA MREŽA USTVARILA VEČ KOT MILIJARDO DEM SKUPNE REALIZACIJE Čeprav je prve izdelke (200 štedilnikov) prodalo Gorenje na tuje že davnega, 1961. leta, in sicer v Zvezno republiko Nemčijo, je začela zunanjetrgovinska menjava občutneje naraščati po oblikovanju lastne zunanjetrgovinske mreže. Z njenim sodelovanjem je Gorenju uspelo, da se obseg zunanjetrgovinske menjave veča iz leta v leto in se krepi imidž Gorenja na tujih trgih. Zanimiv je podatek, da je Gorenje v obdobju 1965—1990 povečalo vrednost izvoza kar več kot 250 krat. Pred nekaj leti so v Gorenju, kot pripoveduje mag. Jure To- • Izdelke Gorenja poznajo v številnih državah sveta, najbolj pa v Zvezni republiki Nemčiji, Franciji, Avstriji, Veliki Britaniji, Skandinaviji, Združenih državah Amerike, Avstraliji, na Madžarskem, v Sovjetski zvezi, na Češkem in Slovaškem, Poljskem itd. plak, direktor Gorenje Commerce, zastavili aktivnosti, da bi postal sleherni program tovarn Gorenje sposoben vsaj 50 0/o proizvodnje tržiti na tujem. To je pravzaprav edina možnost za preživetje in nadaljnji razvoj. Razumljivo je, da čez noč to usmeritev ni bilo mogoče uveljaviti. So pa uspehi že vidni. Podjetja, ki so pred štirimi, petimi leti prodala na tuje le desetino celotne proizvodnje, so delež izvoza v prodaji že povečale na 30 % do 50 %. Po besedah mag. Jureta Topla- ka je predvideno preoblikovanje koncema Gorenje v delniško družbo. Znana pa je tudi usmeri- • Tržni delež za izdelke Gorenje se giblje v posameznih državah med 7 in 10 % za posamezni izdelek. tev, da si mora sleherno Gorenje-vo podjetje, sleherni Gorenjev program, poiskati v razvitem svetu strateškega partnerja, s pomočjo katerega naj bi najmanj zadržal, če že ne povečal svoj delež na tujih trgih. Zunanjetrgovinsko mrežo je začelo Gorenje oblikovati pred dvema desetletjema. Začeli so v Zvezni republiki Nemčiji, sledili sta Avstrija in Skandinavija itd. Leta 1986, ko je Gorenje Commerce na Dunaju ustanovilo hol-dinško podjetje Gorenje Beteili-gungs, so postala vsa zunanjetrgovinska podjetja Gorenja hčer-ska podjetja Gorenja Beteili-gungs, ki je tudi njihov 100% lastnik. Prvi izvoz je bil politična, ne pa ekonomska kategorija, meni Milan Podpečan, direktor Gorenje Beteiligungs. Dokazati smo želeli, da je mogoče tudi pri nas izdelati tehnični izdelek in ga prodati na tujem, posebej še izdelek široke porabe, ki je vsak dan na očeh družinskih članov in drugih. Potem, ko je Gorenje dokazalo, da je sposobno prodajati na tuje, se je lotilo ustanavljanja lastnih predstavništev, ki so z leti prerasla v podjetja. Vlaganja v Prvi izvoz je doseglo Gorenje že leta 1961, ko je prodalo v Zvezno republiko Nemčijo prvih 200 štedilnikov. Izvoz na ta največji evropski trg, podobno pa tudi na drugih tujih trgih, so večali iz leta v leto. Štedilnikom so sledili še drugi gospodinjski aparati in izdelki drugih Gorenjevih tovarn. Po tridesetih letih je Gorenje, na primer, največji izvoznik štedilnikov v Zvezno republiko Nemčijo. lastno zunanjetrgovinsko mrežo se Gorenju vračajo. Zdaj se lahko zavestno odločajo o ustanavljanju podjetij na tujem na trgih, kjer so že prisotni oz. kjer bodo prisotni v doglednem času. 0 Za svoje izdelke je pridobilo Gorenje doslej več kot 500 atestnih znakov v državah, kamor jih prodaja. Naloga holdinškega podjetja Gorenje Beteiligungs je zraven upravljanja in kontrole če financiranje, zlasti denarja iz vseh mogočih virov za financiranje hčer-skih podjetij in edina komercialna dejavnost — nakup in prodaja investicijskih dobrin za proizvodna podjetja Gorenja. Na ta način so po daljšem premoru omogočili oživitev posodabljanju proizvodnih procesov in tehnologij v posameznih Gorenjevih tovarnah. Pomembno je, kot poudarja Milan Podpečan, da poslujejo vsa Gorenjeva podjetja na tujem od leta 1986 naprej pozitivno. Zadnja tri do štiri leta so okrog 200 milijonov avstrijskih šilingov dobička teh podjetij ponovno investirali v zunanje-trgovinsko mrežo Gorenja, ki je posebej še lani občutno pomagala pri reševanju likvidnostnih težav v Gorenjevih proizvodnih podjetjih. Zunanjetrgovinska mreža Gorenja z okrog 300 zaposlenimi, med katerimi je blizu desetina uslužbencev iz Slovenije, bo letos ustvarila nad 1 milijardo DEM skupne realizacije, po pričakovanju pa bodo vsa zunanjetrgovinska podjetja tudi leto 1991 zaključila pozitivno. (an) Quo vadiš (velenjsko) zdravstvo? Ob zadnjih dogodkih v zdravstvu v Sloveniji smo čisto pozabili na najpomembnejše, čemur je zdravstvo prazaprav namenjeno, to je na bolnika oziroma občana, kadar je zaradi zdravstvenih težav v stiski in prisiljen iskati zdravniško pomoč zase ali za svoje družinske člane. Premalo se je zaradi trenutnih težkih problemov v financiranju zdravstva posvetilo pozornosti tudi novemu zakonu o zdravstvenem varstvu, ki bo tako bolnika, kot zdravstvenega delavca postavil v povsem drugačen položaj kot do sedaj. Bistveno se bo spremenila organizacija zdravstva in s tem v zvezi možnosti za dostopnost do zdravstvenih storitev, tako v osnovni zdravstveni dejavnosti, za velenjčane pa še predvsem v pomembni specialistični zdravstveni dejavnosti, do sedaj organizirani v Zdravstvenem domu Velenje, zaradi oddaljenosti Velenja od sosednjih bolnišnic. V zadnjih desetih letih je velenjsko zdravstvo v povezavi z mozirskim zdravstvom in Bolnišnico v Topolšici doseglo strokovni nivo, s katerim se lahko primerja s katerimkoli zdravstvom v Sloveniji. Kljub vsej problematiki, ki je izhajala iz ekstenzivnega razvoja gospodarstva v Velenju, kateremu družbene dejavnosti s svojim razvojem niso mogle slediti, je stroka v Zdravstvenem zavodu Velenje dosegla zavidljiv nivo. Cilj povezovanja je bil predvsem racionalizacija administrativnih stroškov za zdravstveno varstvo, strokovna povezanost in racionalizacija pri nabavi ter izkoriščenosti drage sodobne medicinske opreme, boljša izkoriščenost prostorov in strokovnjakov ob povezavi s sosednjima bolnišnicama v Celju in Slovenj Gradcu, s katerima smo se dogovorili za delitev dela. Nekateri pacienti se bodo spomnili, da je šele nekaj več kot deset let, ko so morali na povsem običajne diagnostične preiskave, kot so EKG, zahtevnejše laboratorijske preiskave itd, v eno od sosednjih bolnišnic, danes pa lahko vse to, poleg dostopnosti do najpomembnejših specialistov, uveljavljajo kar v Zdravstvenem domu Velenje. Zaradi oddaljenosti od sosednjih bolnišnic, smo načrtovali, da bi v prizidku Zdravstvenega doma Velenje, ob sodelovanju bolnišničnih strokovnjakov, uvedli tudi mavčarno, s čimer bi odpravili nepotrebne prevoze poškodovanih, ki potrebujejo mavec, v eno od sosednjih bolnišnic. S sprejetjem novega zakona o zdravstvenem varstvu se bo dosedanje velenjsko — mozirsko zdravstvo povsem razdrobilo. V skladu s predvidevanji bodoče organiziranosti zdravstva, so v Mozirju že začeli postopke za izločitev posameznih enot iz dosedanjega enotnega Zdravstvenega zavoda. Tako bo nastal na področju mozirske občine Zavod za splošno zdravstvo, Zavod za zobozdravstvo in samostojni zavod Lekarne. Kako se bo organiziralo preostalo velenjsko zdravstvo, se bodo morali odločiti velenjski delegati na eni od naslednjih skupščin, pri čemer bo Lekarna v Velenju zagotovo samostojen zavod, prav tako tudi bolnišnica. Odločiti pa se bodo morali, ali naj bo preostalo splošno zdravstvo in zobozdravstvo en zavod, ali pa se bodo odločili, da postaneta tudi zobozdravstvo in splošno zdravstvo samostojna zavoda. Tako razdrobljeno zdravstvo bo za svoje osnovno funkcioniranje verjetno potrebovalo več denarja, zato bo težko ohraniti dosedanji nivo zdravstvenega varstva. Ne glede, za katero od variant se bo skupščina odločila, pa bi zaradi potreb velenjskega prebivalstva, morali poskušati ohraniti dosedanji nivo in dostopnost zdravstvenega varstva v Velenju. Za ohranitev dosedanjega nivoja zdravstva so se odločile tudi posamezne stranke v svojih programih, s katerimi so nastopale pred volivci in tega sedaj ne bi smeli pozabiti njihovi delegati v skupščini. Poleg doseženega nivoja na področju osnovnega zdravstva in zobozdravstva, bi v bodočem zdravstvenem zavodu Velenje morali ohraniti tudi najnujnejšo specialistično dejavnost v sodelovanju s sosednjimi bolnišnicami, ne glede na usmeritve dela splošne medicine v ta-koimenovano družinsko medicino. Taka oblika organizacije specialistične dejavnosti v Zdravstvenem domu je veliko cenejša, kot pa potovanje pacientov v ambulante sosednjih bolnišnic. Nova zakonodaja prinaša kot novost tudi zasebno prakso. Menim, da jo bo potrebno podpreti, ne toliko zaradi tega, ker naj bi bila cenejša, temveč zato, ker bo postala konkurenčna zaradi boljšega odnosa zdravstveni delavec — pacient in obratno., Gre za odnos, ki ga v dosedanji praksi nismo uspeli vzpostaviti na primerni ravni, je pa v procesu zdravljenja zelo pomemben faktor. Z bodočim obveznim zavarovanjem, ki naj bi zagotavljalo sicer večino storitev iz dosedanjega zagotovljenega programa, pa si bomo pokrivali le 95% vrednost storitev v zvezi s presaditvijo organov in najzahtevnejšimi operativnimi posegi, intenzivno terapijo, dializo itd. S 85% si bomo pokrivali specialistično ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve in nemedicinski del oskrbe v bolnišnici. S 60% bomo imeli pokrite stroške neurgentnih reševalnih prevozov in zdraviliškega zdravljenja, ki ne bo nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Le do 50% pa si bomo pokrivali zobnoprotetično zdravljenje odraslih, zdravila z vmesne liste itd. Razliko do polne cene bomo plačali sami, v kolikor se za te storitve ne bomo še dodatno prostovljno zavarovali. Kolikšna bo cena takega zavarovanja pa še nihče ne ve. S sprejetjem nove zdravstvene zakonodaje bo konec socializirane medicine, kjer smo si na osnovi vzajemnosti in solidarnosti zagotavljali enake možnosti za zdravljenje. Tisti z več denarja si bo lahko privoščil tudi več iz zdravstvenega zavarovanja. Upamo pa lahko, da so ocene, da bo tako razdrobljeno zdravstvo že za lastni obstoj in funkcioniranje potrebovalo več denarja kot do sedaj, napačne in da bo zdravstveni tolar v večji meri kot do sedaj v obliki storitve vrnjen pacientu — plačniku. JOŽE REBERNIK, dr. med. Akcija: traktor in varnost Stanje porazno Nezgode s traktorjem, ki so se pripetile v naši republiki so tako tragične, da se moramo nad njimi resno zamisliti. V zadnjih petih letih kaže statistika, da je na cestah v prometnih nezgodah umrlo 48 traktoristov. Pri delu s traktorji in priključki na polju, v gozdu in še kje pa je življenje izgubilo 71 voznikov traktorja. Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da je bilo v prometnih nezgodah poškodovanih kar 239 traktoristov, 586 pa jih je povzročilo prometno nezgodo. Ker tem nezgodam pogosto poleg neznanja, alkohola, nerazsodnosti ali objestnosti botruje tudi tehnična nepopolnost traktorja in nezadostnega vzdrževanja le-tega. Prav zato se je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zadružno zvezo Slovenije, Zavodom za varstvo pri delu in Zavarovalnico Triglav, odločil, da poleg že znanih in uspešnih akcij programira v program še akcijo »Traktor in varnost«. Akcija je zamišljena kot nenapovedan izredni tehnični pregled traktorjev na cestah. Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občine Velenje je tovrstno akcijo izvedel zadnjo oktobrsko sredo, v njej so poleg predsednika in sekretarja SPV sodelo- vali še predstavnika APS in Zavarovalnice Triglav ter miličnika postaje Velenje. Tehnični pregled traktorjev na cesti je potekal v dopoldanskem ter popoldanskem času. Najprej smo se odpeljali proti Šmartnem ob Paki, kajti pričakovali smo, da je na cestah po vaseh v tem času teh vozil veliko. In prav smo imeli. Že pred Šmartnem ob Paki smo srečali prve. Miličnika Marko in Mirko sta jih ustavila, Slavko Zaje iz APS-a je traktorje pregledal, Dane Mlinšek (Zavarovalnica Triglav) pa je voznike opozoril na možnost zavarovanja. Že pri pregledu dokumentov in tehnični brezhibnosti se je pokazalo, da je stanje porazno. Tokrat miličnika kršitelje nista kaznovala, le opozorila sta jih na pomanjkljivosti, teh pa je bilo, pošteno povedano, mnogo več kot smo pričakovali. Začnimo z dokumentacijo, to je Kaj veš o prometu? V soboto, 9. novembra, ob 8. uri, bo na osnovni šo-Ri Veljka Vlahoviča potekalo občinsko tekmovanje »Kaj iveš o prometu«, ki ga organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje. To tekmovanje bi moralo biti že 26. oktobra, vendar je zaradi stavke učiteljev odpadlo. Tekmovali bodo učenci osnovnih fin srednje šole, med seboj pa se bodo pomerili v teoretičnem in praktičnem znanju o prometu. B. M. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 28. 10. do 3. 11. 1991 so povprečne 24-urne koncentracije SO2 prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo : 125 mikrogramov/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 30. 10. 1991 ZAVODNJE 2.11. ZAVODNJE "3.11. VELIKI VRH ZAVODNJE 140 mikro-g/m3 110 mikro-g/m3 160 mikro-g/m3 150 mikro-g/m3 ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA DNEVNE KONCENTRACIJE od 28.10. do 3.11.1991 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. MERILNE POSTAJE ■H 28.10. 29.10. 30.10. H 31.10. Bil ni. !Zj 2.11. m 3.11. MAKS. POLURNE KONCENTR. od 28.10. do 3.11.1991 konc. SO 2 (mikro grami/n>3 zraka) registracija traktorja in ustrezni izpit o traktorju. Nihče jih ni imel, vsaj pri sebi ne. Registriranih traktorjev je bilo tako malo, da raje ne zapišemo števila. Veliko je bilo poškodovanih luči, ki bi v tem jesenskem času morale biti še kako brezhibne. Nekaj traktorjev ni imelo brezhibnih zavor ali pa nestrokovno priklenjeno prikolico. Še in še bi lahko naštevali o pomanjkljivostih, ki jih je pokazala kontrola v sredo. Tu pa je že odgovor, zakaj toliko nezgod s traktorji. Tudi ko smo se odpeljali na drug kraj in nadaljevali s pregledi, je bilo stanje povsem enako, spet veliko pomanjkljivosti. Vsi, ki smo sodelovali v tej akciji smo si bili enotni, da bi morali pregled še kdaj ponoviti, kajti osebna varnost in varnost drugih je predraga, da bi jo tako brezbrižno in neodgovorno zapravljali. Na koncu pregleda so nekateri izvajalci akcije povedali: SLAVKO ZAJC (APS): »Največ napak smo ugotovili na svetlobnih telesih. Bila so razbita, pokvarjena ali pa jih sploh niso imeli. Mnogi niso Pregledi traktorjev na cesti so pokazali marsikaj imeli dokumentov, tako da ni bilo moč ugotoviti, kdo je lastnik traktorja. Zaradi vsega tega bi kazalo akcijo ponoviti. Mnogi se ne zavedajo, da bi morali (tudi) traktor kdaj pripeljati v delavnico, lahko na APS. To so mnogo manjši stroški kot, če pride do nezgode.« DANE MLINŠEK (Zavarovalnica Triglav): »Nobeno vozilo (traktor) ni bilo zavarovano. Škode pa so žal- velike, ko pride do nesreče. Ko sem jim to povedal, so dejali, da bodo traktor čimpreje zavarovali. Tudi cene zavarovanja, ki so odvisne od moči motorja in pogoje, sem jim razložil. Če bo še kdaj po- dobna akcija, bo zavarovalnica zagotovo sodelovala.« MIRKO ZAVERŠNIK (miličnik): »Akcija je pokazala, kako neizpravne traktorje imajo ljudje. Od pregledanih nobeden ne bi smel na cesto. Tokrat voznikov nismo kaznovali, le opozarjali smo jih. Bili so brez ustreznega izpita, traktorji neregistrirani in še cela vrsta nepravilnosti. Čudno, da ni še več nezgod. Ali se traktoristi sploh zavedajo, v kakšno nevarnost se podajajo, ko gredo s takšnim traktorjem od doma?« B. Mugerle 300 največjih podjetij 1990 ; i. hMBMR Nepopolna lestvica S precejšnjo zamudo je Gospodarski vestnik v zadnji številki objavil seznam 300 največjih podjetij v Sloveniji v letu 1990. Že lani so se pojavile pri objavi seznama prve težave, te so se letos še stopnjevale, zlasti spričo predpisa, da je dohodek poslovna tajna. Več podjetij Gospodarskemu vestniku zato ni posredovalo željenih podatkov; v seznamu je tako precej belih lis. Na seznamu je tudi letos več podjetij iz občin Velenje in Mozirje. Rudnik lignita Velenje, na primer, je na 15. mestu po dohodku (403.335.000 tolarjev), po povprečnem številu zaposlenih na 7. mestu, po uporabljenih poslovnih sredstvih na 8. mestu in po prihodku pa 34. mestu. Gorenje Gospodinjski aparati zavzemajo, kar zadeva dohodek, 21. mesto, sicer so pa po povprečnem številu zaposlenih na 6. mestu, povprečno uporabljenih sredstvih na 18. in po prihodku na 4. mestu. Na lestvici so še Gorenje Servis . (upoštevaje dohodek na 79. mestu), GIP Vegrad (na 129. mestu), Gorenje C ree (na 146 mestu), ESO — Elektrostrojna oprema (na 160. mestu), ERA (na 176. mestu). Termoelektrarna Šoštanj (na 235. mestu) Gorenje Elektronika (na 256. mestu) in Gorenje Glin (na 288. mestu). Merila za sestavo seznama 300 največjih podjetij Slovenije bo treba na novo opredeliti. Določiti bò treba takšna, ki so primerljiva s podatki. ki so na voljo tudi na tujem, prav tako pa se bo treba še dogovoriti, katere podatke naj bi v prihodnje objavljali. H SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. H Pesni rezanci v obroku pitancev in krav V naši dolini že precej kmetij vključuje v obrok pitancev in krav pesne rezance. Cenovno so precej zanimivi, kljub oddaljenosti od tovarne sladkorja v Ormožu. Pogosto pa je vprašanje, kaj z njimi sploh dajejo živini. To je predvsem energijska krma, podobno kot koruzna silaža. Sveži pesni rezanci vsebujejo v 1 kg 8 g prebavljivih surovih beljakovin in 87 g škrobnih enot (energije). Koruzna silaža v voščeni zrelosti pa 13 g prebavljivih surovih beljakovin in 163 g škrobnih enot v 1 kg. Iz tega sledi, da s približno 2 kg pesnih rezancev zamenjamo 1 kg koruzne si-laže. Vsebnost hranilnih snovi v siliranih pesnih rezancih je zelo odvisna od postopka siliranja in načina odvzemanja. Taka silaža je zelo dovzetna za naknadno vrenje in plesnenje, zato je važno, da pesne rezance si-liramo hitro, dobro zapremo silos in tudi pri odvzemu pazimo, da jfc čimmanj dostopa zraka. Silirani pesni rezanci so v primerjavi s kvalitetno koruzno silažo bolj prebavljivi (80%). Ker imajo manj vlaknine, potrebujejo ustrezno dopolnitev v obroku s senom ali slamo. Sladkor, ki ga vsebujejo 2—3/kg, ugodno vpliva na zauživanje krme in prirejo mleka. Ugotovljeno je bilo, da pri pitancih pesni rezanci lahko uspešno nadome- stijo koruzno silažo in del močne krme. V obroku se lahko nadomesti do 25 % koruzne silaže. Kvaliteta klavnih polovic in klavni iz-plen sta zelo dobra. Tudi v obroku krav molznic so pesni rezanci dobrodošli. Krave zaužijejo več krme, jo bolje izkoristijo in dajejo več mleka z več maščobe. V obrok lahko vključimo do 30 kg svežih ali siliranih pesnih rezanev ter 3 do 5 kg suhih peletiranih, ki jih pred krmljenjem namočimo v vodo. Krmimo jih po molži zaradi specifičnega vonja, ki prehaja v mleko. Kmetijska svetovalna služba Velenje Lidija Diklič, inž. agr. Anketa Med begunci Agresija na hrvatskem ozemlju ne pojenjuje. V kakšni stiski so vsi tisti, ki so se k nam zatekli, vedo najbolje le oni. Več kot 260 jih je do torka zjutraj pribežalo in našlo začasno streho nad glavo v velenjski občini. Obup, jeza, nemoč,... ko ugotoviš, da si odvisen le od pomoči nekoga drugega. Kljub hudi duševni stiski se večina tega zaveda in je za izkazano človekoljubnost hvaležna. Najdejo pa se med njimi tudi taki, ki jim stiska pride prav za izsiljevanje in zahte-vanje nemogočega. Na srečo so takšni v manjšini. Odveč je najbrž vprašanje, kaj si želijo: miru, čim-hitrejšo vrnitev bodisi na ruševine, na poškodovan dom. Zato smo jih mi raje povprašali o počutju pri nas, o njihovih težavah v novem začasnem okolju,... EVA LUČIČ: S svojim triletnim sinom Robertom sem našla začasen drugi dom pri sorodnikih. Prihajam iz Vukovarja in vem, da svojega doma nimam več. Tu pravzaprav ničesar posebej ne pogrešam, živim z mislijo, da se bom kmalu vrnila domov in tako lažje premagujem nostalgijo za svojim načinom življenja, navadami. Pomoči sem vesela in zanjo tudi hvaležna.« SLAVICA IRIČIČ: »Le mesec dni sem s sestro in sinom Robertom pri sestri v Velenju. Razmere v Novski so bile nevzdržne in morala sem bežati. V novem okolju smo se zaradi prijaznosti ljudi, pomoči, ki smo je deležni, kar znašli, življenje seveda ni takšno kot je bilo doma, a sem kljub vsemu zadovoljna. Samo da je mir. Od vsega pogrešam morda le to, da bi tisti, ki so nas vzeli pod svojo streho, dobili več denarja za dodatne stroške.« MIRNA PAVIČ: »Pred dobrim mesecem dni sem se skupaj z možem in triletnim sinom preselila v nov dom v Novi Gradi-ški. Tri tedne je od takrat, ko sem ga morala zapustiti in poiskati začasno streho nad glavo tu v Sloveniji. Stanujem pri Meže-vih v Podkraju. Tu mi nič ne manjka in tudi ne vem, kaj bi nam beguncem lahko ob ponu-denem še nudili. Tistega, kar si mi najbolj želimo, nam zagotovo ne morete dati: miru, da bi se lahko čimprej vrnili domov.« IVANKA IVIČIČ: »Da smo tu v Sloveniji nismo krivi mi in srečo imamo begunci, da smo se lahko zatekli pred vojnimi grozodejstvi k prijaznim ter gostoljubnim Slovencem. Svoj dom v Si-sku sem morala zamenjati z začasnim bivališčem v hotelu Paka . v Velenju. Zadovoljna sem, saj imam vse, kar potrebujem. Celo za igračke otrokom so poskrbeli naši gostitelji. Hvala jim za pripravljenost pomagati in gostoljubnost.« T. P. Dejavni topolški jamarji Leto se je iz toplega poletja, skozi kratko jesen hitro prevesilo v turobno zimo. To pa je čas, ki nam jamarjem ni najbolj pri srcu, . saj to pomeni počitek ob zmanjšanih aktivnostih, ki so nas razveseljevale skozi celo dehtečo pomlad in burno poletje. Za ogrevanje smo sezono začeli s ponovitvami nekaterih jam, ki se nahajajo na območju osamelega krasa v šaleški dolini in na ponikvanski planoti. Te jame smo tokrat raziskovali v imenu znanosti in lahko bi si nadeli ime speleologi oz. jamoslovci. Zanimalo nas je življenje polžev v kratkih kraških jamah z ozirom na občasno vodno aktivnost. To početje pa je budno spremljal magister bioloških znanosti g. Rajko Slapnik, ki je tudi sicer izkušen jamar. Sledila so srečanja tujih in domačih jamarjev in kdor je želel je izkoristil potovanja po Sloveniji za ogled katere od turističnih jam (Postojnska, škocjanska, Ro-tovnikova, Dimnice, Vileni-ca ...). V maju je ostal nepozaben obisk Lipiške jame, ki bo žal zaradi načina nastanka ostala dostopna in deležna neprikritega občudovanja, samo jamarjem. Obiskali smo tudi jamo na Do- brovljah in našo Ciglerjevo jamo v Belih vodah nad Florjanom. Za mesec julij smo si zadali zahtevne naloge; razopremiti jamo J-49; ki predstavlja naš doslej največji globinski uspeh v raziskovanju jam (—288 m), skupaj z DZRJ Siga Velenje razopremiti lani raziskano šesto najglobjo jamo v Jugoslaviji, imenovano 1—51 ali jama pod Moličko pečjo (—447 m), iskali pa smo tudi nove jame na Molički planini. Avgusta smo se udeležili tridnevne akcije skupaj z nekaterimi slovenskimi jamarskimi društvi, v kateri smo obiskali 536 m globoko Leško jamo v Goški ravni na Jelovici. Ta globina pa predstavlja tudi globinski rekord našega kluba. Poleg te jame pa smo šli v ponovitev zahtevne jame Golarjev pekel, ki leži pod Sv. Duhom pri gori Olševi. Na globini 317 m smo se želeli prebiti skozi ožino in najti nadaljevanje, vendar nam je globoka voda kljub majhnemu pretoku to preprečila. V tej jami pa je bil dosežen ženski globinski rekord našega kluba. Dosegla pa ga je Natalija Sovič iz Raven pri Šoštanju, saj se je zelo pogumno spustila do globine 160 m. GORENJE POINT OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO STE V: OSNOVNIH SRED- Tek. Osnovno sredstvo št. Količina Izklicna cena tol/kom. 1 Omara 4 500,00 2 Miza 45 1.000,00 do 2.000,00 3 Stoli 15 200,00 4 Deska risalna 6 1.000,00 do 4.500,00 5 Osciloskopi 17 1.500,00 do 3.500,00 6 Transf. nastavljivi 11 1.000,00 do 1.500,00 7 Merilni instrumenti 13 500,00 do 1.500,00 8 Usmerniki 13 500,00 do 1.500,00 9 Modem 4 10.000,00 10 Disketna enota 5 500,00 do 1.000,00 11 Osebni računalniki 11 2.000,00 do 10.000,00 12 Oprema za kamero 7 300,00 do 1.000,00 13 Printer 3 500,00 do 400,00 14 Monitor 2 500,00 15 Viličar 1000 kg 1 40.000,00 16 Stružnica Weiler 1 100.000,00 17 Linija krožna mont. 1 50.000,00 18 Stojalo vrtalno 1 300.00 Javna licitacija bo dne 14. 11. 1991 na Žarovi 19, v Velenju, za osnovna sredstva pod zaporednimi številkami 5 do 18, ob 13. uri, za osnovna sredstva pod zaporednimi številkami od pa v Termah Topolšica (stara ambulanta) ob 10. uri. Ogled predmetov je istega dne od 9. ure dalje. do 4 OB CELJSKI CESTI VSE ZA VAŠO HIŠO POPUST DO 50 % VELEPRODAJNE CENE IN ŠE NIŽJE! SAMO 1000 OKEN IN 1000 VRAT OD 25. 10. DO 25. 11. 1991 — okna izolir in polkna LESNA. 1. ki. - 30 % pop. — furnirana vrata SUMO LESNA JUS, navad- na in rustikalna, 1. ki. - 30 % pop. — furnirana vrata SUMO, LESNA, nemška DIN, rustika C in A, 1. ki. - 50 % pop. — furnirane stenske in talne obloge PAMO, LESNA, 1. ki. - 30 % pop. — ostrešja za hiše, deske, letve po specifika- - 10 % ciji pop. — tegola CANADESE, črna, rdeča - 10 % pop. — alpski strešnik BRAMAC in DONAVSKI - 3 % pop. — ladijski pod, masivna obloga, lamelni par- ket — 10 % pop. — podstrešna okna in stopnice - 10 % pop. — vhodna in garažna vrata - 10 % pop. — vse vrste panelnih, vezanih in ivernih plošč - 10 % pop. Formatiziramo plošče po želji kupca. Odkupujemo hlodovino smreke in opravimo blagovno zamenjavo, zelo ugodno, tudi traktorje Zetor itd. imamo. Plačilo samo z gotovino ali naročilnico SZ pri plačilu v 8 dneh. Če kupite za več kot 50.000 SLT, dostavimo na dom do 120 km. Čakajo vas bogata darila (odvisno od vrednosti nakupa). Odprto vsak delovnik od 8. do 17., v soboto od 8. do 12. ure. Informacije po telefonu 0602/41-941. 41-160, faks 41-063 ali GRADBENIK MARIBOR. Sokolska 102, Studenci, tel. 062/31-980, GORNJI LOGATEC, tel. 061/741-905, od 14. do 18., v soboto od 8. do 12. ure, JAVOR KRANJ. Stražišče — opekarna, tel.: 064/311-761. Če se dobro kupi, je življenje lepše! PRIDITE —KLIČITE —ODPELJITE! Višek aktivnosti pa je predstavljala udeležba enega od članov v slovenski jamarski odpravi v Kantabrijsko gorovje v Španijo z namenom, doseči dno 1022 m globoke jame imenovane TORCA URRIELLO v pogorju Picos de Europa. Udeležba na že tradicionalni večdnevni akciji KO-ROŠICA 91 z namenom iskanja novih jam in raziskovanja obstoječih, pa je za naš klub že samoumevna. Po uspešni odpravi iz Španije je v septembru sledila ponovitev nekaterih jam pri Polzeli (Rav-barjevo brežno, Tajna jama). V oktobru brez udeležbe na Modrijanovem pohodu, z obiskom Male in Velike Karlovice v Rakovem škocjanu, ni šlo, da pa bi lepe dneve v oktobru še koristno izrabili, smo nekaj jamarskih navdušencev popeljali v lepe in lahko dostopne jame osamelega krasa. Jamarska sezona nam je nudila veliko dela, ob tem pa nismo pozabili na osnovno jamarsko dejavnost, kot so iskanje novih jam in vadba uporabe vrvne tehnike. Vsekakor si želimo, da bi se nam v jamarski dejavnosti še kdo pridružil in ob vseh teh možnostih poiskal delček zadovoljstva tudi zase, saj velja, da so srečni ljudje tisti, ki jim uspeva ohraniti domišljijo tudi v letih, ko prerastejo obdobje srečne in brezskrbne mladosti. Šaleška dolina, štajerska in z njo cela Slovenija je izziv za tiste, ki radi odkrivajo tančice skrivnosti in občudujejo surovo naravo v svoji lepoti in neokrnjenosti tam, kamor še ni stopila človeška noga. Zavedamo se, da so to še zadnji neodkriti kotički »po Kolumbu«, to pa je dediščina, ki vznemirja in žene radovednost .pustolovskega duha do ne-slutenih mej. Ivo ZADNIK Trgovsko podjetje DOLINA VABI K SODELOVANJU prodorno, inovativno ter dinamično osebo, ki se je pripravljena spoprijeti z nalogami s širšega področja marketinga. Od kandidata pričakujemo visoko ali višjo izobrazbo ter uveljavljene uspehe pri dosedanjem delu. TP DOLINA, p.p. 118, Velenje /Z ÄOJ Trgovsko podjetje p. o. "Savinjski magazin Žatee" Šlandrov trg 35 - 63310 2alec Savinjski magazin spet nagrajuje VELIKO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE od 4. 11. do 24. 12. VEČ KOT 100 BOGATIH NAGRAD Nakup nad 500 tolarjev v eni izmed prodajaln SAVINJSKEGA M AG AZI NA vas lahko prijetno preseneti. . . PRODAJNI CENTER GORENJE VELENJE, tel.: 854-496 NOV DELOVNI ČAS: od 1. novembra 1991 dalje: VSAK DAN od 7. do 19. URE SOBOTA od 8. do 12. URE Vabljeni! Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P 0.__ Mercator -ZKZ Mozirje DE trgovina in gostinstvo Tudi v naših poslovalnicah vam nudimo ugodne pogoje za nakup ozimnice. Trgovine so dobro založene, cene so ugodne. Če se odločite za nakup drv, premoga in kurilnega olja, se oglasite pri nas, še preden vas presenetita zima in mraz. Prav tako si lahko pri nas izberete vse za vašo shrambo in zamrzovalno skrinjo; krompir, jabolka, zelje, svinjske polovice, proizvode ET A... Izbrano blago lahko kupite na kredit LB. Višina kredita je do 10.000 SLT na štiri obroke, prvi obrok poravnate ob nakupu. KREDIT JE BREZOBRESTEN, kupec plača le 5% zavarovalno premijo. Lahko pa se odločite tudi za nakup s tremi bančnimi čeki. Ponujamo vam tudi možnost nakupa s KARTICO MERCATOR, ki vam omogoča brezgotovinsko plačilo z odlogom do 30 dni in brez obračuna obresti za navedeno obdobje. Vabijo vas trgovine ZKZ Mozirje! Kulturni dogodek v Mozirju Razstava, vredna ogleda Mozirska galerija nam je ponudila zelo zanimivo in ogleda vredno razstavo CELEIA ANTIQUA, Na pobudo podjetja EPSI so razstavo postavili sodelavci Zavoda za Varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja pod vodstvom Alenke Vogrin, ki je razstavo tudi strokovno predstavila. Uvodne kulturne točke je izvedla skupina Duma-Manufaktura iz Tržiča, ki je predvajala vokalno-in-strumentalni spored. Bogastvo in lepota razstavljenih predmetov na tej razstavi nas vsaj nekoliko sooči s kulturo rimskih časov in ljudi. Izkopanine izvirajo iz arheoloških izkopavanj v Celju in to na mestu kjer je nekoč stala splošno znana gostilna Kreuh. Zakaj splošno znana? Gre za staro gostilno, ki je še v času pred drugo svetovno vojno združevala konjsko mesarijo. V krogih tedanjih celjskih meščanov je gostilna Kreuh pomenila po vsakem ponočevanju zadnjo postajo, kjer se je za osvežitev dobil odličen konjski gulaž. Seveda je tiste čase Gubčeva ulica bila postranska in manj obljudena, nič kaj podobna sedanji. Zaradi predvidene novogradnje so na tem mestu pričeli kopati temelje in pri tem naleteli na bo- gate ostanke stanovanjske zgradbe rimske dobe in še starokrščanske krstilnice. Prav slednjo so strokovnjaki ocenili kot izredno pomembno najdbo tedanje arhitekture. Zato so se odločili za prezentacijo na mestu samem. Po načrtu dipl. inž. arh. Friderika BIK — APIS Bron Dat.: 2. st. Pokrajinski muzej Celje Polutnika je vključena v prezentacijo krstilnica in del srednjeveškega obzidja. Najdišče se ponaša tudi z vrsto drobnih najdb — od nakita, novcev, domače in uvožene keramike, bronastih in koščenih igel, stekla in drugega. Gotovo najpomembnejša med najdbami je bronasta plastika bika, ki predstavlja boga Apisa. Smemo zatrditi, da se podobno vredna in zanimiva razstava le redko znajde zunaj večjih središč, prav zato gre priznanje celjskim arheologom in Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, pa tudi Galeriji Mozirje, ki je razstavi ponudila gostoljubje. Poleg videnega je bil na voljo še katalog Celeia Antiqua, ki vsebuje vrsto zelo uglednih in strokovnih sestavkov, pa tudi upodobitev. Razstava na takšni ravni bi našla celo v najzahtevnejših okoljih ugoden odmev, zato smo v Mozirju hvaležni, da smo jo lahko občudovali. Ogled pa bo možen še ves mesec, tako bo imel vsakdo, ki ga zanima preteklost v naših krajih, priliko za njen ogled. A. Videčnik Zgodilo se je • • • LETA 1923 Dejavnost Šaleških likovnikov Za začetek današnje rubrike nekoliko starejša reklama, ki je bila objavljena v celjski Novi dobi: Med. umv. Dr. FERDO KORUN ordinira usaki dan za use zdravilstvo v Šoštanji, v hotelu »Jugoslavija« v I. nadstropji (pri kolodvoru). Danes zdravnikom uslug ni več potrebno ponujati v časopisnih oglasih, saj so tako ali tako njihove čakalnice prepolne pacientov. LETA 1953 Po tridesetih letih pa je bila v Savinjskem vestniku zopet objavljena novica iz Šoštanja, ki ima naslov »Organizacija vi-sokošolcev v okraju Šoštanj«: »Zdi se, da je bilo doslej širši javnosti v Gor. Savinjski in Šaleški dolini malo ali nič znanega o tem, da smo visokošolci iz teh krajev ustanovili v okviru Zveze študentov Jugoslavije svoj študentski klub, ki se uradno imenuje »Klub visokošolcev okraja Šoštanj«. Ustanovno skupščino smo imeli 15. avgusta t.l. v Šoštanju. Povabili smo tudi predstavnike ljudske oblasti ter zastopnike različnih družbenih organizacij in podjetij. Udeležba teh je bila sicer skromna. Kot zastopnik OLO Šoštanj je bil navzoč tovariš Rudolf Mutec, član Sveta za prosveto in kulturo, dalje direktor tovarne usnja in ljudski poslanec tovariš Andrej Stegnar, ki je zastopal OK ZKS Šoštanj, in sekretar OK LMS Šoštanj tovariš Stanko Ravljen. Skupščino je vodil študent fakultete za strojništvo tovariš Darko Glavač kot predsednik iniciativnega odbora. V svojem govoru je obrazložil namen ustanovitve kluba in podal kratek oris bodočega dela. Izvolili smo 5-članski izvršni odbor s predsednikom tovariščem Glavačem in 3-članski nadzorni odbor. Ker pa je bila večina članov v jesenskem roku le pri študiju, smo začeli z delom šele v oktobru. Naša organizacija šteje okoli 50 članov, ki študirajo na različnih fakultetah. Seznam o strokah, ki jih študirajo posamezni člani, smo dali na vpogled OLO Šoštanj in OK ZKS. Pri svojem dosedanjem delu si je izvršni odbor kluba mnogo prizadeval, da bi vzpostavil stike z okrajnimi forumi, s podjetji in družbenimi organizacijami. Vendar ni uspel. Nismo naleteli pri njih na tisto razumevanje, kot smo ga pričakovali z ozirom na ugoden odmev z njihove strani ob naši ustanovitvi. Z ozirom na to, da okraj Šoštanj ni pasiven — ima precej močno industrijo — se nam zdi težko razumljivo, da gleda n. pr. okraj Kočevje popolnoma drugače na tamkajšnjo visokošolsko organizacijo in ji nudi v vsakem pogledu vso pomoč. Kljub naši dobri volji, da pomagamo pri dvigu splošnega kulturnega, političnega in družbenega nivoja v okraju, ne bomo uspeli, če bomo še vnaprej pri svojem delu in razvoju zadeli na tako majhen odziv kot doslej.« Kakšen pa je položaj Šaleškega študentskega kluba danes, bi najlažje ocenili kar študentje sami. LETA 1961 Zadnjo današnjo novico, z naslovom »Črne gradnje« pa je objavilo ljubljansko Delo: »V Velenju rastejo hiše kot gobe na dežju. Predvsem v oikolici jih mnogo raste brez dovoljenja. Črnim gradnjam tod bio treba napraviti konec. Predhodno je treba urediti urbanisti-čmi načrt. Le-ta naj bi predvideval prostore tudi za individual-nie gradnje.« Kot pravijo velenjski urbanisti sami, pa reda kljub mno-giim načrtom ni in ni! DAMIJAN KUAJIČ _______ Tudi v sezoni 91/92 v Društvu nadaljujemo začrtan program. Žal nas trde, neugodne gospodarske razmere in z njimi pomanjkanje sredstev, silijo, da aktivnosti načrtujemo ob večji Finančni udeležbi tečajnikov. Prepričani smo, da bodo rezultati upravičili vložena sredstva in trud. V šolo risanja, ki je namenjena starejšim in tistim, ki že imajo nekaj izkušenj, bomo vpisovali v ponedeljek, II. 11. 91 ob 16. uri. Vodil jo bo Andrej Krevzelj. V torek, 12. 11. 91 ob 16. uri bomo vpisovali v grafično šolo. Namenjena je začetnikom. Vodil jo bo Arpad Šala-mon. V sredo, 13. 11.91 ob 16. uri bomo vpisovali v delavnico za delo z glino. Namenjena je začetnikom. Vodil jo bo Igor Bahor. Začetna šola za risanje, vpisovanje bo v sredo, 12. il. Ivo Stropnik Južni brat, ostanek domovine Čas velikega tujstva je in divjega kostanja, sredi mostnega vina že spodnaša svetega Martina; več rdečega bo letos klal, več črnega bo dal, s sokom prečutim ne bo za kelih, kapelo bo predolgo pod nebom iskal. V požveplanem hrastu vre srbjanec in najina usta so pretežka za spanec. Nespanje je močno kot bik, pijano zijava v pijani premik — močeradov. Južni brat, ostanek domovine, glej, najin ded ni klal živine, kakor tebe sedaj krvava brst poljublja, da bo otrok, spet otrok, sedaj na zimo bos uhajal v nerazumljive zgodbe. Martinov praznik Za pester konec tedna, za takšnega, kakršnega se za čas Martinovega spodobi, bodo poskrbeli člani turističnega društva iz Šmartnega ob Paki. V sodelovanju s tamkajšnjim kolektivom ERA Vino bodo namreč obeležili spreminjanje mošta v vino z najrazličnejšimi prireditvami. Tako bodo jutri v šmarškem gasilskem domu pripravili strokovno predavanje o kletarjenju in srečanje vinogradnikov. Ob 19. uri pa bodo svoja dela na ogled postavili člani društva Šaleških likovnikov, ki bodo tega dne ustvarjali na temo o vinu in vinski trti. Zelo razgiban bo drugi dan praznovanja, sobota. Dopoldan bo namreč precej priložnosti za nakup izdelkov domače obrti na sejmu, ob 13.30 bo za razvedrilo poskrbela Haidi, zvečer na družabnem srečanju pa organizatorji. Brez izbora kraljice Martina pač ne bo šlo. Zadnji dan praznovanja (v nedeljo) pa bosta sklenila sejem domače obrti, popoldne ob 13.30 Vlado Kreslin in Beltinška banda. 91 ob 16., uri, je namenjena učencem in dijakom. Vodil jo bo Arpad Šalamon. V posamezno izobraževalno obliko se lahko prijavite tudi na telefon 854-954 od 8. do 12. ure in od 18. do 20. ure vsak dan do pričetka posamezne šole. Vse šole bodo v prostorih Društva Šaleških likovnikov v Šoštanju, Kajuhova 10, Mayerjeva vila. Finančno udeležbo, ki je za člane DŠL 1200 SLT, za nečlane pa 2400 SLT lahko plačate v dveh delih, polovico ob vpisu, polovico pa po 5 terminih. Za vsako izobraževalno obliko predvidevamo delo v 10 terminih (1 x tedensko 3 ure). V DŠL se lahko včlanite ob vpisu v izobraževalno obliko. PREDSEDNIK SKUPŠČINE DRUŠTVA: Srečko MEH Ljubitelji petja! V časih vse večje odtujenosti, brezglave dirke za materialnim bogastvom, ko nas industrija zabave oblega z »umetno srečo«, ki prazni žepe in duha, vas prijazno vabimo medse. Druži nas ljubezen do ubranega petja, prosti čas pa skupaj večkrat preživimo tudi na izletih v naravo. Pojemo iz srca, naša želja pa je tudi kvaliteta, saj želimo našo pesem ponesti v širše okolje. Vsem, ki v teh časih iščete nekaj več zato kličemo: »Pridružite se nam!« Pevske vaje imamo ob petkih zvečer. Avdicija za vse nove pevke in pevce bo v petek, 8. 11. ob 19.30 v dvorani Doma krajanov Konovo. Odbor mešanega pevskega zbora KUD Lipa Konovo Umetnost na obisku v RLV Kdor misli, da se v Rudniku lignita Velenje in pri njem ne dogaja nič drugega kot odkopavanje premoga in nanj vezane dejavnosti, se moti. V četrtek, 24. oktobra, je bila v avli in jedilnici preloške upravne zgradbe rudnika odprta razstava likovnih del. Njen avtorje znani slikar Franc Smole, rojen pred 82. leti v Kočevju, ki slika že od leta 1930. Njegova številna dela so v akvarelu, gvašu, temperi, ukvarja pa se tudi z risbo. Najbolj priljubljen motiv mu je pokrajina. Predstavlja nam vtise iz narave, tako v zelenih dolinah Krke in Kolpe kot v odslikavanju posebnosti Gorenjske in Štajerske; skratka od povsod tam, kjer najdemo značilno slovensko pokrajino. Torej, če vas bo poslovna pot do 21. novembra popeljala v upravno zgradbo Rudnika lignita Velenje, le ustavite svoj korak ob slikah Franceta Smoleta in dovolite očem, da se na-užijejo lepote. Dragica Marinšek Prišel je svet' Martin . Danes bomo obudili spomin na enega tistih svetnikov, ki so med ljudstvom zelo popularni. To je sveti Martin. Če izvzamemo Miklavža Dobrotnika in Antona Puščavnika vidimo, da sv. Martin »uživa« svetniški ugled med krščanskim svetom že poldrugo tisočletje dolgo z nepojemajočo vztrajnostjo. Najprej se moramo povprašati, komu pravzaprav ta človek iz Toursa dolguje svojo znamenitost? Modri Ambrozij iz Italije in bistri ter razgledani Avguštin iz Afrike — oba skupaj nimata po svetu posvečenih toliko cerkva kot Martin, pa vendar sta bila oba učenjaka, Martin pa ni zapustil nobene pisane besede. Ljubezen si pridobi le tisti, ki si jo zasluži, ta rek velja tudi za svetnike. In mož iz Toursa si jo je res pridobil. Preden si na kratko pogledamo njegovo življenje je treba povedati, daje imel Martin to »srečo«, da obhaja Cerkev spomin nanj prav v tistem jesenskem času, ko so sadovi zemlje pod streho in se začenjajo koline. V novembru so staroselci našega podnebnega pasu že v predkrščanski dobi obhajali nekak praznik v zahvalo za letino in pastirji so imeli svoja obredna slavja. Prav v to obdobje je Cerkev postavila god svetega Martina in velik del prej poganskih navad in šeg se je sedaj nadaljeval pod okriljem tega ljudskega svetnika. Martin Tourski je Slovencem še posebej blizu že zaradi tega, ker se je rodil v naši soseščini, v današnjem Szombathe-lyju na Madžarskem leta 316. Bil je iz vojaške družine, zato ni čudno, daje sprva šel po očetovih stopinjah. Že po nekaj letih je obesil vojaško službo na klin in se za vedno zapisal Cerkvi. V Poitiersu v takratni Galiji, oz. današnji Franciji ga je škof Hilarij posvetil v mašnika. Ker seje prav v njegovem času pojavilo Arijanstvo, se je za nekaj časa umaknil pred krivoverci v puščavsko življenje, toda Hilarij ga je dal poklicati nazaj v Poitiers. Tu je Majtin ustanbvil prvi samostan na francoskih tleh. Kmalu zatem je bil izvoljen za škofa v Toursu, kjer je deloval do svoje smrti leta 397. V današnjem predstavnem svetu našega ljudstva živi sv. Martin predvsem kot usmiljen vojščak, ki z mečem reže svoj plašč, da bo polovico dal golemu siromaku. Dokaj poznejša je legenda o goseh, ki da so izdale Martina. Martin se je baje skril k njim, ko so ga iskali, da bi mu sporočili izvolitev za škofa. Legenda je seveda izmišljena, gos pa je le ostala na oltarnih podobah sv. Martina. Z gotovostojo lahko rečemo, da je imel Martin za časa svojega življenja redek in dragocen notranji dar: imel je namreč tanek in oster posluh za svoje bližnje v stiskah, pa naj je šlo za stiske duševne ali telesne narave. Ta čut ljudje ponavadi hitro opazijo, tako so ga tudi pri Martinu, ki jih ni razočaral. Zanj lahko rečemo, da je bil resničen praktik dobrih del in morda nekoliko manj teoretik. Na naša tla je prišlo češčenje sv. Martina pod frankov-skim vplivom in je doseglo višek med 7. in 10. stoletjem. Samo v mariborski škofiji mu je posvečenih 19. cerkva, od tega dve v naši soseščini: farna cerkev v Šmartnem ob Paki in sv. Martin na Konovem. Na celotnem slovenskem ozemlju pa ima kar 121 cerkva za svojega patrona sv. Martina iz Toursa. Veliko, kajne! Martinovo je prikupen jesenski praznik z obloženo mizo, pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina — poprej je bilo mošt. Saj poznate tisto narodno: Prišel bo svet ' Martin iz mošta bo delal vin on ga bo krstil, jaz ga bom pil! - samo po pameti, bi še dodal. Vsem Martinam in Martinom pa želim vse najboljše za god! Stane Koselj Sličica zasnežene gore (in še kaj) Kdo je avtor fotografije Triglava na tolarju? Ob novem slovenskem tolarju, je bilo razmeroma dosti povedanega ter napisanega glede knežjega kamna — vojvodskega prestola in čebele trota, zelo malo pa o simbolu na drugi strani. Milanski Corriere della sera je eden bolj redkih časopisov, ki je omenil tudi sličico zasnežene gore. A ne gre za katerokoli zasneženo goro, ampak konkretno za Triglav, sveto goro Slovencev. Na katero vse bolj množično romajo že od davnega 26. 8. 1778. leta dalje. Na tolarju je fotografija zgornjega dela mogočne severne stene (druge največje v Vzhodnih Alpah), ledenik Zeleni sneg in vrh, na katerem stoji Aljažev stolp. Na levem sedlu Kredarica je najvišja planinska po- stojanka v Sloveniji in tudi stalna meteorološka postaja, v gradnji je tudi nova nadomestna kapelica. Kdo je pa avtor fotografije in s katerega mesta? Odgovor ni čisto preprost, saj obstaja na tisoče kvalitetnih fotografij našega očaka, z vseh smeri in v vseh letnih časih. Avtor posnetka za tolar pa je nesporno Peter Janežič iz Ljubljane, načelnik izletniškega odseka Planin- skega društva Ljubljana -matica. Gre za Triglav iz Vrat, posnet v poznem popoldanskem soncu. Posnetek je že bil uporabljen kot ena oblika pomoči ob izgradnji Triglavskega doma na Kredarici v prejšnjem desetletju. Pa tudi objavljen v knjigi »Sij gora.« Avtorja fotografije sicer nihče ni nič vprašal, a takega obnašanja smo že vajeni. A ko smo že pri simbolih in denarju: našemu nadomestnemu denarju manjkajo še nekatere stvari, kot na primer filigran, podpis guvernerja Banke Slovenije, uradno ime tolar. Pot na tečajne liste v tujini pa mu bo odprta, ko bo bolj jasno, na kakšne devizne rezerve se opira, s čim je pokrit in kakšna je inflacijska stopnja. Sicer pa ne bodimo preveč nestrpni. Do prihodnje planinske sezone, ko bomo spet množično obiskovali naš Triglav, bodo tudi nekatera še odprta vprašanja dosti bolj jasna. Miroslav Zolnir Park »vzdrzujejo« le »nočni« delavci Daleč naokoli ni bilo tako lepo urejenega in za sprehode primernega parka kot je bil mestni park ob Koroški cesti v Stari vasi. Bil nekoč. Danes pa si še komaj zasluži to ime. Ali pa! Saj nam je, Velenjčanom, res vseeno, ko vidimo kako propada pred našimi očmi vse tisto kar je bilo pred leti z velikim trudom in odrekanjem narejeno. Mnogi bodo rekli, da se je pač vandalizem zadnji čas tako razširil, in da nihče nima več spoštovanja ter odnosa do skupnih dobrin. To drži. Čeprav to ni od včeraj. Vendar se zastavlja vprašanje ali za takšno razdejanje, ki nam je v sramoto, ni kriv upra-vljalec omenjenega parka? Seveda je razumljivo, da je sedaj za obnovo parka potrebno precej denarja. Toda, če bi vzdrževanje bilo sprotno, bi bili stroški, normalno, precej oziroma mnogo manjši. Tudi zato, ker je nekatere predmete že načel zob časa. Ali pa smo jih, mogoče, načrtno zanemarili. Za primer vzemimo, nekoč lep, majhen bazenček z mozaikom pri kinu, ki je bil, kot smo že zapisali: nekoč, biser parka. Res je bil potreben obnove pa so ga enostavno zasuli in na to mesto posadili rože. Tudi prav. Toda danes je na teh »rožah« skladovnica vsega mogočega materiala. Za primerjavo, kot bi tam bilo kakšno gradbeno podjetje. B. Mugerle Stari cerkvici vračajo nekdanji lesk Mislinjski ribiči se hudujejo V krajevni skupnosti Šalek stoji lepa poznogotska cerkvica sv. Andreja. Cerkev so pred časom že pričeli obnavljati, vendar pa dela niso bila sklenjena tako kot bi si krajani želeli. Bilo je pač premalo denarja, da bi lahko postorili vse kar je uničil zob časa. Letos pa so prizadevni domačini, ki jih je, tistih pravih, tod sicer le še bore malo, zato pa so raztepeni po celi dolini in tudi drugod, pričeli obnavljati še tisto kar jih je najbolj motilo. Tako so se udarniško in ob pomoči kulturne skupnosti lotili cerkvenega obzidja, ki je sedaj v veliki meri že obnovljeno. Obnovili so 35 metrov zidu in opravili udarniških ur v višini 115 tisoč tolarjev. V načrte pa so si postavili še zahtevnejšo nalogo. Kupiti želijo tri zvonove. Dva sta bila med drugo svetovno vojno odpeljana neznano kam, tre- tji, ki je še ostal, pa je že tudi odslužil. Seveda nakup zvonov dandanes ni kar tako. Trenutno bi bilo potrebno zanje zbrati okoli 350 tisoč tolarjev. Sami tega denarja seveda nimajo, zato so se odločili, da bodo skušali v akcijo pritegniti vse krajane, ki prebivajo na nekdanjem območju Šaleka. Če bi vsaka družina namenila za nakup zvonov 300 tolarjev (v dveh do treh obrokih) bi to zadoščalo za predvideno naložbo. Zavedajo se sicer, da časi niso nič kaj naklonjeni takšnim pobudam, a vendar upajo, da bodo ljudje pripravljeni nameniti del denarja tudi za obnovo tega, ne toliko cerkvenega, ampak predvsem kulturnega spomenika, ki jih je v velenjski občini že itak malo. Zbirajo tudi ostale prostovoljne prispevke in sicer na žiro račun krajevne skupnosti Šalek 528000-645-66323 (za zvonove v Šaleku). Regulacija pa po svoje PROMETNI KOTIČEK Zima prihajal f Za voznike se prične zima v naravi in ne na koledarju. To pa pomeni, da nas lahko vedno preseneti in prav zato moramo biti nanjo v vsakem času pripravljeni. Kdor vozila še ni pripravil za zimske razmere, naj to stori čimprej. Nizke temperature v zadnjih dneh so marsikoga že spomnile na kontrolo hladilne tekočine. Pripravo za kontrolo te tekočine ima vsaka bolje opremljena mehanična delavnica, lahko pa si jo tudi kupite. Strošek kontrole je vsekakor manjši kot pa bodo posledice, če nam tekočina (voda) zamrzne. Jutranje strganje ledu s šip je tudi zelo neprijetno opravilo, če nimaš pri roki primernega strgala. V skrajni sili si lahko pomagamo tudi s škatlo od glasbene kasete. Pogled na cesto vsakega voznika mora biti ja- sen, zato nam samo strgalo veliko ne pomaga, če nimamo dobrih brisalcev. Črte, ki jih izrabljeni ali poškodovani brisalci rišejo po šipah so strašno moteče. Morda bo kdo šele sedaj prvič vključil gretje v vozilu in začutil neprijeten smrad..Temu se lahko izognemo tako, da doma vključimo gretje in avto dobro prezračimo. Ker motor pozimi težje vžiga, je akumulator bolj obremenjen. Priporočljivo je, da nam akumulator pregleda strokovnjak, ki nam bo svetoval, če ga je potrebno zamenjat. Bolje je to storiti sedaj, kot pa takrat, ko nam avto obstane. Sedaj je tudi pravi čas, da pregledamo gume. Če imamo zimske gume je prav, da jih montiramo pred snegom. Kdor pa ni- ma zimskih gum, mora obvezno pregledati, če je profil na letnih gumah dovolj globok in si omisliti snežne verige. Vsi, ki nimajo niti zimskih gum in ne verig naj raje, če je sneg, puste vozilo doma. Ko smo prepričani, da smo storili vse potrebno za varno vožnjo, se moramo zavedati, da vendarle nesreča nikoli ne počiva. Zato je priporočljivo, da imamo sedaj toplo oblačilo, primerno obutev, deko in žepno svetilko, koristno pa je imeti še manjšo lopato, vlečno vrv in kable za pomoč pri vžigu. Morda vsega tega ne bomo potrebovali, je pa prijeten občutek, če lahko v stiski s tem pomagamo komu drugemu. V sodelovanju: B. M. in J. S. Okrogla miza o obrtništvu Danes ob 18. uri bo v sejni dvorani stavbe sodišča v Velenju okrogla miza, za njo pa bodo udeleženci spregovorili o problematiki drobnega gospodarstva s področja že sprejete in pripravljene zakonodaje. Nadvse zanimiva pa bo gotovo tudi razprava o možnostih pospeševanja razvoja drobnega gospodarstva v občini. Okroglo mizo bo pripravila liberalno demokratska stranka občine Velenje. Topolšica krvodajalska akcija Člani krajevne organizacije Rdečega križa Topolšice bodo danes teden, 13. novembra, pripravili krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice. Akcija bo potekala v prostorih upravne zgradbe bolnišnica Topolšica, trajala pa bo od 7. do 11. ure. Hudo klavrno podobo kaže struga reke Mislinje v svojem zgornjem delu po vsem tistem, kar se je v zadnjem času dogajalo v njej in ob njej. Delavci podjetja za urejanje hodournikov iz Ljubljane in Drave—Mure iz Ptuja že precej časa urejajo strugo reke, ki ob močnejših nalivih včasih poplavlja. In da bi bilo razdejanje še večje, so strugo na nekaterih mestih kratko malo prestavili in zravnali, čeprav bi lahko med samim reguliranjem naredili številne vmesne pragove ter jeze, kjer bi se ob večjih nalivih lahko zadrževale ribe, še posebej zategadelj, ker tukaj prevladujejo potočnice. Tako je bilo prezgodnje dopovedovanje tudi nekaterih vplivnih v Koroški ribiški družini, češ kako dobro je zadnje čase sodelovanje med vodarji kot izvajalci del in ribiči, pa čeprav se je že vnaprej vedelo, da je vse skupaj obsojeno na neuspeh, ki je bil še samo vprašanje časa, kajti regulacija ima pač svoje zakone in se kaj malo ozira na življenje v vodi. Sleherni ribič in ljubitelj narave dobi tako nehote trpek priokus vsega ob žalostni podobi razorane struge in tudi ob nemoči odgovornih ribičev, ki jim najbrž ni prvenstvena naloga pokazati več interesa, da v prihodnje ne bi več prihajalo do česa podobnega in da se napake iz preteklosti ne bi več ponavljale. Reka Mislinja je namreč v tem predelu še izredno čista in sodi med tiste redke vode, ki jih je onesnaževanje doslej obšlo. In zaradi tega, predvsem pa življa v njej, si takšnega nesmiselnega početja ne eni in drugi ne bi smeli privoščiti, pa najsi bo to zaradi objestnosti ali pa tudi gole nevednosti. Silvo Jaš Krajevna skupnost Lokovica Pošteno so zavihali rokave V krajevni skupnosti Lokovica so krajani pošteno zavihali rokave. O tem zgovorno pričajo naloge, ki so jih v tem letu »spravili pod streho«. Na dosežke so seveda ponosni, saj so naložbe v posodobitve in nove pridobitve velike. Tik pred dvanajsto, pravijo, jim je s pomočjo šoštanjskih termoelektrarn, z lastnimi denarnimi prispevki ter veliko udarniškega dela uspelo asfaltirati 850 m dolgo cesto. Tudi akcijo razširitve telefonskega omrežja so pripeljali do konca, da o vzdrževanju preostalih cest v krajevni skupnosti in doma krajanov ne izgubljamo besed. Do konca leta so sicer pred obsežno nalogo, za katero pa so v glavnem že nakupili ves potreben material. Okrog milijon tolarjev naj bi jih veljala izgradnja vodovoda za 30 gospodinjstev škru-bovega vrha, akcije pa naj bi se lotili v teh dneh. »Čeprav smo v tem letu že precej' naredili, nam dela še ne manjka,« poudarja predsednik skupščine krajevne skupnosti Lokovica Štefan Plaskan. »Še imamo nekaj cest, ki čakajo na posodobitev, žal, pa je naša blagajna prazna.« Med tistimi težavami, ki jih tarejo že nekaj časa, pa je ureditev prometa skozi kraj. Poskušali so rešiti problem vožnje udeležencev v prometu na tem delu šaleške magistra'e s pomočjo pristojnega občinskega upravnega organa, vendar pa za zdaj še brez uspeha. Zato bo to ena od prednostnih nalog prihodnjega leta. MOJ SADNI VRT Priprava za sajenje na vrtu Napočil je čas, ko je najugodnejše za saditev našega sadovnjaka v vrtu, saj je za samo sadiko veliko boljše, da je vsajena še v jeseni, če nam seveda vreme to dopušča, kot pa da bi čakali na pomlad. Nekdo izmed nas se seveda odloči za sajenje čisto novega sadovnjaka, nekdo bo pa seveda že obstoječi sadovnjak samo dopolnil z našimi sortami, ali zamenjavo že izvojenih ali propadlih sadik. Predno se sploh lotimo samega sajenja moramo poznati vsaj nekaj zakonitosti. Moramo imeti razčiščeno kaj sploh želimo, da bi v našem vrtu raslo, koliko sadik potrebujemo, kako pripraviti zemljo za sajenje, kakšno oporo bo- mo namenili sadikam, kakšno podlago si bomo izbrali in pa seveda katere sorte. Seveda če je naš vrt dovolj velik si bomo lahko privoščili več sadnih sort, če je manjši pa si bomo posadili vsaj nekaj od sadnega izbora. Postavi se nam vprašanje kje bomo sadike lahko kupili, zato je prav da vam predstavim tudi nekaj naslovov naših najboljših proizvajalcev sadik, kateri jih seveda tudi prodajajo. Za nas najbližja je pot do Mirosana (Hmezad), lahko pa jih dobimo tudi v ABC Po-murki v Murski Soboti, na Kmetijskem Zavodu v Mariboru, na Kmetijskem zavodu v Novi Gorici, ter Mercator Agrokombinat MI MED SEBOJ O vinu, kulturi pitja in še o čem Ob bližnjem martinovem je primerno, da rečemo katero o vinu, o kulturi pitja in še o čem. Da imamo na slovenskem vina, ki sodijo v sam svetovni vrh, to nedvomno drži. Zahvaliti se moramo ugodni geografski legi naše dežele, bogati tradiciji -in pridnim vinogradniškim in kletarskim rokam. Žal pa ne moremo pritrditi, da sodimo tudi po kulturi pitja med vodilne narode. O, pač: zelo visoko smo se povzpeli na žalostni lestvici^ ki prikazuje število alkoholikov med prebivalstvom. Ze pred leti je naš legendarni sovražnik alkoholizma dr. Janez Rugelj prišel na svetlo s trditvijo, da je že vsak dvajseti Slovenec toliko ogrožen s pijačo, da bi bil potreben zdravljenja. Govoril je o številu preko 100.000. Ne glede, kakšne kriterije je ubral dr. Rugelj moramo soglašati, da je številka, kakršna koli je že, prevelika za tako majhen narod kot je naš. Drobna primerjava s Francozi, ki imajo tako kot mi dobrega vina na pretek, nam pove, da Francozi popijejo relativno več alkoholnih pijač, pa vendar nimajo tolikšnih problemov z alkoholizmom kot mi. Povprečni Slovenec pije redko, se pa takrat »nalije« preko razumnih meja, medtem, če še ostanemo v primerjavi s Francozi, njim prehaja pitje vina med prehrambene navade. Nemogoče je potegniti ločnico, kje je tista meja, ko srknemo požirek rujnega in ko si namenoma nazdravljamo, da bi pozabili na čemerno razpoloženje ter naše vsakdanje probleme. Žal je vse preveč ljudi, ki mislijo, da se brez alkoholne omame ni kos poveseliti v družbi, zapeti pesem ali se sproščeno pogovoriti. Rek, da je v vinu resnica, ne drži. Prekomerno pitje prištevamo med razvade, omame, zasvojenosti in samoprevare. Naštete neumnosti pa se ne drže samo alkoholizma: ko n.p. govorimo o omamah, ponavadi najprej pomislimo na pijačo, toda človek je lahko pijan tudi še s čim drugim: vedno kadar si omamlja in načrtno oži svojo vest in zavest. Res je, tudi pitje alkohola je zasvojenost; tukaj je še kajenje tobaka, požrešnost v hrani, droge, tabletoma-nija ... vse to počasi, a sigurno preide med telesne potrebe, ki vodijo v suženjstvo, kamor zasvojenost nedvomno tudi sodi. Pridiganje proti čezmernemu pitju ni še nikogar odvrnilo od pijače. Škoda besed! Najmočnejše orožje je vzgoja za zdravo živ.jenje, ne pa moraliziranje proti pitju .. . vzgoja na poudarku gradnje življenjskih vrednot in za pametno ravnanje v težkih trenutkih, ki predstavljajo najugodnejša tla za začetek omamnih odvisnosti .. . Vse kaže, da je najučinkovitejši dober vzgled, naj bo to v družbi, družini, šoli ali kjerkoli in zavestna gradnja zdrave osebnosti. Namesto »na zdravje!« ob koncu tedna, ko boste poskusili mlado vino vam zaželim samo »za zdravje!« Vse, kar bo več, pa zdravju zagotovo ne bo služilo. vaš JAKA CUK Krško. Pri sami nabavi sadik moramo biti posebej pozorni, da kupimo samo najboljše prvovrstne sadike, morajo biti opremljene z etiketo o izvoru, sorti in podlagi, da so zdrave, da imajo dovolj dobro razvit koreninski sistem, po možnosti naj imajo že razvite predčasne poganjke. Zapomnite si, da nikoli ne sadimo slabe sadike ali sadike neopremljene z etiketo, ker tako ne bomo imeli nobene garancije, da je res to kar smo vsadili in bi na kraju ugotovili, da je povsem druga sorta ali premočna podlaga za vrt ali, da je celo sejanec, tako bi si s tem naredili samo stroške in delo, ter veliko izgubljenega časa. Če smo v našem sadnem vrtu omejeni s prostorom, bi vam predlagal, da bi sadili samo šibko rastoče podlage, saj bomo tako tudi hitreje prišli do rodnosti. Za jabolka bi predlagal samo podlago M9 in več različnih sort od zgodnjih do poznih. - Za eno povprečno družino bi zadostovale že tri zgodnje jablane, tri do pet srednje poznih, ter pet do sedem poznih jablan za skladiščenje preko cele zime. To je minimum, da en član štiričlanske družine lahko poje vsaj eno jabolko na dan. Za hruške je povsem dovolj, če jih imamo od štiri do pet v našem vrtu in to od zgodnjih pa vse do poznih. Pravilno in lepo zgrajena sadika ! Zelo lepo in pa tudi prav je, da imamo v sadnem vrtu tudi vsaj dve češnji, kakšno breskev, marelico ali tudi kakšno slivo. Seveda, če imamo dosti prostora lahko nasadimo tudi rdeči in črni ribez, kakšno lesko ali morda tudi kakšen oreh. O samem sajenju sem že večkrat pisal, zato naj bo danes o tem samo to, da je zemljo treba dobro pripraviti, da imamo pripravljen preperei star hlevski gnoj, šoto ali biopost, ter da smo si pripravili opore za samo sajenje. Na kraju bi rad povedal tudi to, da če bo začelo prehitro zmrzovati je potrebno sadike skladiščiti do pomladi, saj nima smisla, da bi nam korenine pomrznile in bi bil tako vaš trud zaman. Matjaž Jenšterle Staro Velenje se preoblači Slika daje podobo, kot da bi bila posneta v Vinkovcih. Gre pa za pomembno razliko. Medtem ko Vinkovce še kar podirajo, so se v Starem trgu lotili še ene adaptacije. Nad merk-sovo trgovino bo zgrajena dvonadstropna hiša, ki bo imela prav ličen izgled, v njej pa nekaj sodobnih stanovanj. Tako bo, kot kaže, Staro Velenje spet kmalu malo bolj novo. J.M. KUHARSKI NASVETI Marinirani lignji 1000 g lignjev 2 dl belega vina svež paradižnik sol, poper česen kapre kisle kumare limona 120 g olja žlica belega kisa peteršilj Vrečice in lovke lignjev opečemo na olju (vzamemo male lignje) in jih položimo v globoko posodo. Na isto olje (precejeno) damo vse začimbe in dodatke, zalijemo z vinom in kisom ter s to vročo mari-nado prelijemo lignje. Ohlajene dekoriramo z paradižnikom in hladne ponudimo. Lignji morajo biti dobro očiščeni, sicer ostaja v vrečicah pesek. kmetijski kombinat ptuj p.o. TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 OPTO - METER. Po devize v banko ! Sedaj je tudi velenjska ljubljanska banka pričela odkupovati in prodajati devize (po črnem in ne uradnem tečaju, jasno). Preprodajalci, ki so tudi v Velenju krepko služili s tem sodobnim buisnessom, zbirali pa so se v okolici Pivnice so kar nesrečno gledali in postopali. Vsekakor bodo kar ob nekaj zaslužka. Sedaj imate možnost dvigniti svoje varno naložene devize izplačljive v tolarski protivrednosti in uradnem tečaju na enem okencu, na drugem pa za isti denar kupiti krepko manj deviz, kot ste jih v banko prinesli... Kaj hočemo. Bedaki vedno in povsod vzdržujejo državo. Kaj pa devizni varčevalci? Banke spet odkupujejo in prodajajo devize. Lepo, ni kaj! A tiste devizne varčevalce, ki so jim v preteklosti najbolj zaupali še kar puščajo na cedilu. Ugodne cene plinskih mask Med vojno je bilo tudi v Velenju neverjetno povpraševanje po zaščitnih maskah, ki pa jih ni bilo moč dobiti. Ko so v nekaterih trgovskih podjetjih odreagira-li in ji uvozili zadostne količine, se je, glej ga zlomka, vojna že končala. Tako vas sedaj v nekaterih trgovinah še vedno vabijo k ugodnemu nakupu tega artikla. Kaj vem, morda so ga namenili tistim, ki živijo v bližini deponije in elektrarne ... Sicer pa je to vsaj nekaj kar se da dobiti po ugodni ceni. Nova podjetniška možnost V času, ko so tudi pri nas podjetniške ideje zelo važne in se dobro prodajajo, Naš čas šoštanjčanom daje eno le za 30 tolarjev. Apnenec je še vedno uporaben pri gradnjah hiš. Kar nekaj brezposelnih šoštanjčanov ga lahko pridobiva iz reke Pake! Stroški bodo ob nenormalnih količinah tega majhni, zaslužek pa verjetno soliden. Ku-ku, Nazarje Kje je konec naselja Nazarje, ni bilo menda še nikdar natančno dorečeno. Baje bi naj bil zahodni del do-taknjen z Dobletino in Spodnjo Rečico, vzhodni pa s Prihovo. Ker pa to ni povsem točno, je bilo najboljše, da se je znak konec kraja NAZARJE, sramežljivo skril za grmovje. Stoji namreč na koncu nazarskega mostu, pod svetim razpelom in ga najdeš le ponoči. Zato je bil slikan s flešem. Mogoče pa se bo le malo prikazal sredi zime, ko bo listje padlo z grmovja. Čeprav je tu Savinja pred letom drla, pa te table ni niti dotaknila. Zato je še zdaj na varnem. Le našega re-porterja je poklicala: KU—KU, tu Nazarje! Jože Miklavc Svetlobni napisi so »mrknili« Vsakemu mestu dajejo utrip tudi svetlobni napisi, ki se ob prvem mraku zableščijo in oživijo okolico. Vendar v Velenju ni tako. Ko se nad mesto spusti tema, mesto zaspi. Le tu in tam kakšen polomljen napis še oddaja kakšen utripajoč svetlobni znak. Izgleda, da ni denarja (ali volje) niti za popravilo že obstoječih, kaj šele za kakšen nov, vesel napis ... Potem pa ni čudno, da se nam že Ljubljana zdi velemesto! Semafor, kaj je še tebe treba?! Velenjčani se lahko pohvalimo še z eno posebnostjo in sicer to, da je vsak teden zagotovo eden od semaforjev poškodovan, čeprav ni veliko križišč opremljenih z njimi. Prejšnji teden je udarec avtomobila občutil, semafor namreč, na križišču Foitove in Ceste talcev, še prej pa na križišču šaleške in Kidričeve. Vse poškodbe, ki niso tako majhne, povzročijo vozniki, ki se zaletijo v drog semaforja. Seveda jo tudi vozilo ne odnese tako poceni. Voznik pa si ob tem nič kaj ljubeznivem »objemu« reče: »Kaj je še tebe treba?« Zato predlagamo načrtovalcem, da bi v prihodnje uvedli gumijaste drogove za semaforje, da ubogi vozniki ne bi utrpeli tolikšne škode. Po točkah trenutno na Olimpu, denarno na... Odlični Plaskan med metom na gol. Velenjcanke ne spoštujejo papirnatih favoritk • Med minulimi športnimi dogodki je bila prav gotovo najbolj odmevna ne le v Velenju, verjetno kar v vsej Sloveniji, zmaga rokometašic Velenja nad ljubljansko Olimpijo. Gotovo je bilo malo tistih, ki so si upali napovedati to presenečenje. Še zlasti ne, ker so Ljubljančanke začele letošnje prvenstvo po različnih izjavah sodeč (prepotentno), s prepričanjem, da se bodo v njem le sprehodile. Zanje naj bi bilo edino vprašanje pred vsako tekmo le, s kolikšno razliko bodo zmagale. Ta računica se jim je v Velenju sesula. Velenjska dekleta so jim z igro dokazale, da ne priznavajo papirnatih favoritkinj. V tem prvenstvu še niso igrale tako dobro, predvsem pa ne tako zrelo kot prav z Ljubljančankami. Z igro v prvih trinajstih minutah so igralke Velenja dale vedeti bivšim prvoligašicam, da se jih prav nič ne bojijo. Povedle so s 4:2, nakar so gostje izenačile in do dobrih deset minut pred koncem je bila tekma enakovredna. Ekipi sta se menjavali v vodstvu, s tem, da nobeni ni uspelo povesti za več kot za zadetek. V 49. minuti ali že nekaj minut prej se je začela prvoligaška igra domačih deklet. S tremi zaporednimi zadetki Zidarjeve so si drugič na tekmi priigrale razliko dveh zadetkov (18:16) in z odlično igro v nadaljevanju ter ob sijajnih obrambah vratarke Hrastove to vodstvo ne le obdržale do konca tekme, ampak ga z zadetkom Katičeve še povečale. Srečanje je bilo zelo športno, saj sta imeli ekipi vsaka le po štiri minute izključitev. Sodnika pa sta povsem upravičeno v 54. minuti pokazala rumeni in nato v 58. minuti rdeči karton trenerju gostujočih igralk Antonu Bašiču, zaradi nekorektnih izjav na njune odločitve, kot sta zapisala. Tudi predsednik gostujoče ekipe Igor Makovec, ki je hkrati predsednik RZS je menda iskal razloge za poraze v sojenju, ne pa tam, kjer bi bilo treba; to je v ležerni igri svojih igralk. Njega sta (bosta) sodnika prijavila disciplinskemu sodniku, menda zaradi žalitev. Gostje so namreč menili, da se sodnika pri menjavi njihovih vratark (zaradi nepravilne menjave sta eno izključila) kršila materialna pravila igre, česar pa delegat ni potrdil. »Uh, smo bile dobre,« je bilo slišati igralke ZRK Velenje po blesteči zmagi. Od leve proti desni — čepijo: Topič, Golič, Ikič, Oder; stojijo: Katič, Lakič, Hrast, Zidar, Fale, Memič, Delič, Misaljevič. Kakorkoli že derbi so zasluženo dobile Velenjčanke, gostjam pa bo to seveda koristna šola in prepričani smo, da se po porazu v Velenju že zavedajo, da nobena tekma ni v naprej dobljena. • Z igro v sobotnem šestem kolu v slovenski super ligi so navdušili tudi fantje; to jim niti ni bilo težko, saj je ekipa Preddvora v Velenju pokazala skromno rokometno znanje. Gostje so sicer začeli zelo podjetno, celo povedli z 0:2, ko pa so se Velenjčani ogreli, so začeli polniti njihovo mrežo in jo tudi dobro napolnili. To zanje ni bil niti dober trening za sobotni derbi s Pivovarno Laško v Celju. Je pa bila to priložnost, da so se vsi igralci naigrali in nastreljali. • Po porazu v prejšnjem kolu so nogometaši velenjskega Rudarja upali, da se bodo za nepričakovano izgubo točk v igri z ekipo Živila Naklo »odkupili« na gostovanju v Beltincih s tamkajšnjim Potrošnikom. »Odkup« jim je uspel le polovično, saj je bil izid neodločen. Velenjčani so z zadetkom kapetana Cvikla z enajstih metrov povedli že na začetku tekme. Preteklo ni niti 10. minut, ko je sodnik znova drugič pokazal na belo točko, tokrat v korist gostiteljev. Pa vendar so ob polčasu Velenjčani imeli rezultatsko prednost, saj je v zadnjih sekundah prvega dela igre Golač dosegel drugi zadetek zanje. Žal, so domači slabe četrt ure pred koncem izenačili in to je bila delitev točk. Velenjčani so doslej odigrali že šestnajst tekem, njihova bira točk je verjetno skromnejša od pričakovane. Le pet zmag in pet neodločenih rezultatov, torej osvojenih petnajst točk (kar je manj kot petdeset odstotkov možnih) je za branilca naslova vendarle premalo. Trenutno so Velenjčani na enajstem mestu. Tega položaja v naslednjem kolu vsekakor ne morejo popraviti, ker bodo prosti. • Igralci Elektre so v šestem kolu v rdeči skupini prve slovenske košarkarske lige v Podbočju doživeli tretji poraz v tem prvenstvu. V prvem polčasu so košarkarji Elektre igrali zadovoljivo, predvsem v obrambi, zato so bili po dvajsetih minutah tudi boljši. V drugem polčasu pa je popustila njihova zbranost, začeli so grešiti, nabrali pa so si tudi nepričakovano veliko osebnih napak. Po izjavah predstavnikov Elektre sta k porazu prispevala delež tudi sodnika, saj sta dve minuti pred koncem pri izenačenem rezultatu narobe dodelila žogo, Elektri pa prisodila toliko osebnih napak, da je zadnje dve minuti igrala le štiri minute. (VOS) Po sobotni nepričakovani (?) zmagi Velenjčank nad igralkami ljubljanske Olimpije in po njihovi na trenutke prvoligaški igri, je bilo veselje igralk in vodstva kluba nepopisno. Vendar ni vse tako cvetoče kot kaže trenutna razvrstitev na lestvici, kjer so Velenjčanke po šestem kolu same na vrhu in tudi še edina nepre-magana ekipa doslej. Vinko Zupančič predsednik kluba je kljub zanosu ob veselju nad zmago nad ekipo, ki je bila prepričana, da ji v ietošnjem prvenstvu nihče ne bo kos, ostal na trdih tleh. »Zmaga je potrdila, da imamo trenutno zelo dobro ekipo, katere čas šele prihaja. Žal, se moramo v trenutku, ko smo brez poraza v letošnjem tekmovanju, ko smo trenutno sami na prvem mestu, zavedati in to se, da v zadnjih treh letih še nismo bili v takšnih finančnih škripcih kot smo sedaj. Denar, ki ga dobivamo od velenjske športne zveze, zadošča zgolj za plačevanje sodniških stroškov; to že samo po sebi govori, daje ta dotok denarja občutno prenizek. Našo denarno stisko smo poskušali in še vedno si to prizadevamo reševati s pomočjo pokroviteljev. Trudimo se, da bi pritegnili družbena in zasebna podjetja v Velenju, ki bi se lahko tudi s pomočjo nas predstavljali. Zaradi specifičnih okoliščin, v katerem so v tem trenutku, ne kažejo zadostnega zanimanja za naše pobude oziroma za svojo poslovno korist po tej poti. Hkrati tudi sedanje stališče naše velenjske družbene skupnosti ne prispeva k trajnejšemu reševanju vsaj nekaterih športov v Šaleški dolini. Vendar ob sedanjih rezultatih upamo, da bodo postali za podjetja bolj zanimivi. Se zlasti, če bo ustanovljena liga Alpe-Jadran, v kateri bi poleg nas igrali še klubi Hrvaške in Avstrije. S tem in še z drugimi našimi dejavnostmi bi se izredno povečale možnosti za tovrstno medijsko predstavitev naših pričakovanih pokroviteljev. No, moram po tudi poudariti, da so nekatera zasebna podjetja že spoznala koristnost tovrstnega predstavljanja svoje dejavnosti.« Svetovni dan plesa Ljubitelji športnega plesa lahko v zadnjem času uživajo ob številnih prireditvah. Gotovo bo ta atraktivni šport pritegnil še več zanimanja, če bo res uvrščen med olimpijske discipline, o čemer resno razmišlja mednarodni olimpijski komite. Prizadevni plesalci plesnega kluba URŠKA Velenje zopet žanjejo lepe uspehe. Na mednarodnem plesnem turnirju v Pradamanu v Italiji sta Ina KUKOVlC in Rok KOLAR v starostni skupini 10—11 let zmagala v latinsko ameriških plesih, Sanja MLINAR in Uroš MAGDIČ pa sta bila v svoji starostni skupini druga. V Urški Ljubljana pa je bil ob svetovnem dnevu plesa 3. novembra pokalni turnir. V kategoriji mladincev sta prvo mesto osvojila Nataša ŽEVART in Gregor BERLAK v latinsko ameriških plesih, v standardnih plesih pa sta zmagala Mirjam ŠULEK in Peter UPLAZNIK. Med sponzorji tekme sta bila kar dva iz velenjske občine in sicer podjetje Gorenje Point in Termoelektrarna Šoštanj. ■ ŠRK Velenje:Preddvor 36:19 (15:9) ŠRK Velenje: Matovič, Čater 2, Krejan 4(1), Ocvirk 2 (1), German 1, Ojsteršek 6, Plaskan 5, Rozman, Šeško 3, Vogler 1, Cvetko 4, V ajdi. Velenje :01impija 23:20 (11:11) Velenje: Lakič, Misaljevič 7 (2), Golič 2, Topič 1, Zidar (2), Katič 3, Oder 2, Fale, Ikič, Delič, Memič, Hrast. Podbočje:Elektra 87:84 (33:36) Elektra: Sevšek 2 (2:2), Mrzel 12 (2:2), Pipan 22 (6:8), Gole 21 (6:6), Brešar 11, Plešej 12, Tomic 4 (2:2). Potrošnik:Rudar (V) 2:2 (1:2) Rudar (V): Maglič, Javornik, Skrbinek, Grajfoner (Musli-movič), Golač, Doler, Karič (Javornik), Polovšak, Oblak, Cvikl, Goršek. Strelci: 0:1 Cvikl (4 - 11 m), 1:2 Golač (45). Velenjski dvigovalci uteži najboljši Era Šmartno:CR Krško 6:1 Pred nedavnim je bil v Domžalah sklepni turnir v dviganju uteži za mladince. Na njem so bili mladinki Težko atletskega kluba Rudar Velenje najmočnejši, dosegli so ekipno zmago na lem tretjem turnirju in zmagali tudi v končni razvrstitvi za leto 1991. GREMO NA TEKMO Elektra :Celje V soboto bo v telovadnici osnovne šole Šalek zanimivo košarkarsko srečanje med domačo Elektro in Celjem. Tekmo bodo začeli ob 18.30. Prednost petih točk Derbi srečanje predzadnjega kola v medobčinski nogometni zvezi so domači nogometaši dobili mnogo težje kot kaže rezultat. Gostje so v prvem polčasu igrali čvrsto v obrambi, bili pa so nevarni tudi v hitrih nasprotnih napadih. Ko so jim sredi drugega polčasa začele pojenjati moči, in ko je najboljši domači strelec Žuraj »namestil« pravilno svojo levico je bilo tudi njihovega odpora konec. Nogometaši Ere Šmartno vodijo sedaj s petimi točkami naskoka, v zadnjem kolu pa bodo gostovali pri zanje vedno neugodnem nasprotniku ekipi Radeč. Karate Dober začetek Velenjčanov Za ekipo Velenja so v Domžalah nastopili: Muratovič (do 52 kg) 1. mesto, Zeb (do 56 kg) 1. mesto. Vuzem (do 60 kg) I. mesto.Redžič (do 90 kg) 1. mesto in Kranjc (do 60 kg) 2. mesto. V Žalcu se je s prvim turnirjem začelo državno prvenstvo Republike Slovenije v karateju. 1. kolo: Velenje—Petrovče 3:2, Šo-štanj-Šiška 5:0 (b.b.), 2. kolo: Velenje—Šoštanj 1:1: 3. kolo: Velenje— Šiška 3-.1, Šoštanj—Emona Lj. 1:4. Po tretjem kolu je položaj na lestvici sledeč: Emona Lj. 6 točk, Velenje 5, Ljubljana 4, Šoštanj 3, itd Po prikazanem na prvem turnirju je jasno, da bo boj za vrh potekal med ekipama Emone in Velenja vmes pa lahko posežeta morda tudi Ljubljana in Šoštanj. Četrto in peto kolo bosta 10. 11. v Ljubljani, šesto in sedmo pa 23. 11. v OŠ Šalek v Velenju in takrat bo tudi znano, kdo bo zmagovalec prve državne lige Slovenije. Mali nogomet Trgovina sfortäsI Mednarodni nogometni turnir EltkmONsko NApENjANje lopARjEV Popravek V 41. številki Našega časa smo v vesti Karate — Začetek tekmovanja v ligah narobe zapisali, da je Karale klub Velenje lani osvojil četrto mesto. Pravilo bi moralo biti TRETJE. Kara-teistom se za nenamerno storjeno napako opravičujemo. Uredništvo Rudar za hrvaške begunce streljanje Nogometaši velenjskega Rudarja bodo v naslednjem kolu prosti. Kljub temu pa ljubitelji nogometa ne bodo brez tekme. Velenjčani so v soboto v goste povabili nogometaše Varteksa, izkupiček od prodanih vstopnic pa bodo namenili v sklad za Hrvaške begunce. Tekmo bodo začeli ob 14. uri. V drugem kolu slovenske strelske lige nacionalnega programa so velenjski strelci v Slovenski Bistrici izgubili srečanje s strelci Inpola (1442:1415). Za Mrož so tekmovali Šterman 367, bil je tudi najboljši v srečanju, Perhač 366, Rek 343 in Sme 339. (fž) Šoštanjski kegljači v soboto Podobno kot v drugih športih so tudi v kegljanju v naši republiki sprejeli nov tekmovalni sistem. Najboljše ekipe bodo igrale v super ligi, kegljači Šošanja pa bodo v "novi sezoni igrali v prvi medobčinski ligi. Ekipa bo v novi. Prvo tekmo v novem prvenstvu bodo odigrali na svojem kegljišču v Šoštanju v soboto, ko se bodo sestali z novincem v ligi — kegljači Ema iz Celja (začetek ob 15. uri). Že tri dni za tem se bodo v tekmi drugega kola v Celju srečali z Izletnikom. Sportklub Velenje bo organiziral od 6. decembra (začetek popoldan) do 8. decembra v Rdeči dvorani v Velenju IX. mednarodni turnir v malem nogometu po FIFI-nih pravilih (rokometni goli, 4+1). Začetno razigravanje bo po skupinah, končnica pa bo potekala po sistemu izpadanja. Najboljši bodo dobili lepe denarne nagrade, in sicer: za prvo mesto 30 tisoč SLT, za drugo 15 tisoč SLT, tretje 7 tisoč SLT in četrto 3 tisoč SLT. Startnino v višini 2.500,00 SLT je potrebno vplačati na naslov: Sportklub Velenje, ŽR: 52800-678-57385. Potrdilo o vplačilu je potrebno skupaj s točnim naslovom vodje ekipe poslati najkasneje do 18. novembra na naslov: Sportklub Velenje, Šmarška 24/a, 63320 Velenje. Število ekip je omejeno, žrebanje pa bo potekalo na sedežu kluba (nad Karaka barom) v petek 22. novembra ob 17. uri. Informacije: 063 853 321 (int. 1456) dopoldan ter med 21. in 22. uro 857 171 (Aljaž). Zdravko Golob Pokal prvakov Slovenije Tudi letos poteka slovensko prvenstvo v malem nogometu, katerega lanski zmagovalec je bil Sportklub Velenje. Letos je bilo na sporedu že prvo kolo, predstavnika velenjske občine pa sta dosegla polovičen uspeh: Sportklub —Radeče 5:0 in 3:3 ter KMN Škale — Maratonci (Zagorje) 1:2 in 3:3. Golob Zdravko Ina in Rok zadovoljna na najvišji stopnički na* čas stran 11 tam 11 «me———■ POSVCA AKTUALNO - SAMO KRITIKA ALI KORUPCIJA HALOZE Zadnje letošnje romanje, pod vodstvom g. Mirka Horvata v prvem in g. Ivana Osrečki v drugem avtobusu, je bilo 26. 10. 91. Rodil se je lep dan, kot bi se nam narava hotela prikazati v vsej svoji jesenski lepoti in barvitosti. Namenili smo se v Haloze — točneje v Zavrč, kjer stoji cerkev Sv. Trojice. Zgrajena je bila konec 18. stoletja; last Dominikan-cev in Minoritov. Krasi jo lep baročni oltar Sv. Trojice, ki ga obdajajo kipi Sv. Dominika, Sv. Antona . . . Župnija je zelo prostrana, zato so ljudje precej oddaljeni od cerkve. Raz-prostrira se ob meji s Hrvaško. Ob našem obisku so v samostanu potekale duhovne vaje za mlade, ki so prišli iz različnih krajev. Pater Tarzicij Kolenko nam je na kratko orisal zgodovino kraja. Pripove-dloval nam je o žalostni uisodi zapuščenih kmetij; oi revščini, ki si je našla tu svoj dom; o mladih, ki so pobegnili v mesto »po beli kruh« in se sedaj vračajo le še kot »vikendaši«. Cerkev smo zapustili z mešanimi občutki. Zunaj je sijalo sonce in če bi znala risati, bi ustvarila čudovito sliko velikih klo-potcev in snežno belih zidanic sredi razlitih barv bleščeče jeseni. Da, to so Haloze! Čutiš, kako je človek trpel, ko je obdeloval vinograd; občuduješ grozdje in okušaš vso sladkost trpkosti mošta. V takšnih trenutkih se zaveš, kako smo minljivi, kot ljudje in veliki, kot Božji otroci. V imenu vseh romarjev bi se zahvalila Janezu in Viktorju, da sta nas varno vozila, ter prenašala »težavice«, ki se dogajajo na takšnih vožnjah. Hvala tudi Iviju in predvsem g. Mirku Horvatu, ki romanja organizira tako, da se seznanjamo z našo bogato zgodovino, spoznavamo življenje naših ljudi in občudujemo prelepe kraje Slovenije. Milojka Mohar Pred dnevi smo bili priča, ko je »srboarmija« v Kopru zapustila Slovenijo. Zlom njenega početja v času osamosvajanja Slovenije je potrjen. Zgodovinskih dogodkov preteklosti v samostojni Sloveniji se ne moremo sramovati. Obsodba avstrijske vlade, da si Slovenija lasti Knežji kamen, ni točna. Slovenska zgodovina nosi temeljno osnovo daleč nazaj, vse do naših prvih priseljencev. Jasno je, da je Knežji kamen večja last Slovenije kot Avstrije. Pustimo preteklost naših prednikov. Danes želimo tako Slovenijo, v kateri bodo naši sosedi spoznali, da smo za razumno sožitje in medsebojno izmenjavo ekonomskih in kulturnih potreb. Poznejši datumi od Prešerna in Cankarja so obdobja naprednih posameznikov. Teža slovenske zgodovine se zaradi Beograda neupravičeno obsoja. Poglejmo jo kronološko: — 21. januarja 1990 je slov. politično vodstvo ja- sno pokazalo hrbet Beogradu — 20. maj 1990 prevzem oblasti nove slovenske vlade — 26. junij 1991 več-stoletna želja je postala resnica »osamosvajanje Slovenije« — 15. julij 1991 - kapitulacija jugoarmije in začetek umika iz Slovenije — 7. oktober 1991 iztek moratorija na osamosvojitvene akte, začetek poti samostojne Slovenije — 26. oktober 1991 — po točno 4 mesecih JLA zapusti Slovenijo. Navedeni datumi naj bi postali temeljno izhodišče novih praznikov. Pri tem seveda ne bi smeli pozabiti dan Plebiscita, ko se je slovenska javnost odločila za neodvisnost. Kaj je dobrega naredila slovenska vlada in parlament v enem letu in slovenska vojska v času vojne po proglasitvi osamosvojene Slovenije dne 27. 6. 1991, bodo slovenski zgodovinarji in ves svet lahko samo še dodali »Kjer vlada razum — je zmaga zagotovljena.« Ivan Žuraj POPRAVEK V zadnji številki NAŠEGA CASA, je bila v rubriki VAŠA PISMA na 11. strani navedena med drugim tudi številka žiro računa za Karitas Šaleške dekanije. Številka je bila prekratka, zato objavlja KARITAS popolno številko; KARITAS VELENJE, Šmarška 2, št. 52800-620-37-400-82710-137070/90 pri SDK Velenje Za Karitas se opravičuje Jože Hrastnik NAGRADNA KRIŽANKA LJUBLJANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. Izpolnjeni kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v uredništvo Našega ~asa, Foitova 10, Velenje. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli Ho ponedeljka, 18. novembra. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Izžrebali bomo 3 nagrajence in podelili naslednje nagrade: 1. nagrada: 2.000,00 S LT, 2. nagrada: 1.500,00 S LT, 3. nagrada: 1.000,00 SLT. Imena nagrajencev bomo objavili v Našem času v četrtek, 21. novembra. 1 1 5 1 i 5