Razne stvari. (Banka nSlovenijau) je v zavarovanju proti ognju meseca januarja izdala 283 polic, od kterih znaša premija na lastni račun v gotovini 15.259 gld. 89 kr. Do 4. svečana bilo je na 1220 delnic vplačanih po 30 gld.; tedaj 36.600 gld.; na 445 pa po 15 gld., toraj 6675 gld.; skupaj 43.275 gld. Veliko delni5avjev je obljubilo, da še tega meseca dopla5ajo. — Pet bank je že priznalo, da so nam dolžne protizavarovanja, ktero so prejšnji uradniki od začetka krivo raSunili; pvi drugib se to še obravnava. — Z veseljem tudi uaznanjamo, da je banke ,,Slovenije" zastop za Maribor in okolico prevzel naš naiodni trgovec, g. M. Berdajs, pri kterem se toraj odslej zavarovanje vrši. (PomiloŠcenje) Val. Golež iz Drarnelj, ki je bil od celjske sodnije zavoljo nmora Marjete Vcdušekove k smrti na vislicali obsojen, je po svitlem cesarju pomiloščen in mu je srnrtna kazen v 16letno težko jeco spremeujeua. (Velike razstave) Pet bilo je dozdaj velikih razstav v Evropi, šesta je namenjena vFiladeifiji v Ameriki. Prva je bila 1. 1851 v Loudonu. Trajala je za obiskovalce proti vstopnini 141 dui, prišlo je 6 mil. 39.185 ljudi, vstopnine pa 424.323 funtov šterlinga (po našem šterl. = blizo 10 gld.) Druga, pariška, 1. 1855 bila je 200 dni odprta, prišio je 5 mil. 162.330 ljudi na razstavo, vstopnina je vrgla 128.099 funt. šterl. — Leta 1852 je bila zopet v Lon donu mednarodna razstava skoz 171 dni, na ktere.j je bilo 6 mil. 211.103 ljudi, vstopnine pa 408.560 fant. sterl. — Četrta iu dozdaj najsijajnisa razstava bila je 1. 1867 v Parizu, kder je biio v 217 dneb blizo 9 railijonov obiskovalcev, ki so plačali 420.735 funt. šterl. — Peta je bila dunajska 1. 1873 skoz 186 dni, v kterih je bilo na razstavi 6 mil. 740.500 ljudi, vstopnine pa 206.478 funt. šterl. — Na vseh 5 velikih razstavah bilo je blizo 33 milijonov obiskovalcev, ki sc plačali sarao za vstopnino 1 mil. 588.164 funt. šterl., nad 15 milij. gld. (Za ravnatelja celjske gimnazije) imenovan je dr. Fr. Svoboda, gimn. profesor na maii strani v Pragi. Da nja rojak V. M. ni postal ravnateljem, tega ne bodo ne uSenjaki ne Slovenci obžalovali; kako praviSen da bo pa Slovencem Ceh Svoboda, si ne upamo prerokovati, ker so česki ,,Svobode" dozdaj Slovencem le nasilstva, ne pa svobode donasali. Med 1C prošniki^ za to važno mesto bili so tudi Slovenci: Suman, Fr. Hafnei- in Žolgar, pa za službo na Slovenskem se zopet Slovenec ni sposoben spoznal. Lepa nam svoboda! (Za društvo duhovnikov) so na dalje vpla5ali 56. gg.: Vob Jernej, Skuhala Ivan, Kunaj Bapt., Ulaga Jož. starj., Pililer, Žehel in Vizovišek po 11 gl.; Vrečko A. opat (letn.) 10 gl., Bizjak Vinc. 22 gl., Kolar Vinc. 4 gl. (Bpremembe v lavant. Skofijl). C. g. dr. J o ž. Ulaga, konzistorijalni svetovalec in profesor bogoslovja, iinenovan je za nadžupnika v Konjicah; 5. g. Jož. Kolarič za žnpnika v Razborju in 5. g. Jož. Kunaj za knrata v Soboti. (UflOni druzlpe ##.*. Jlottorja.) Med drugimi bukvami dobodo letos udje tndi ,molitvene bukve", spisaue po prec. g. Fr. Kosarju, kanoniku v Mariboru. Ker na kmetih bukvovezov ni, nevezanega molitvenika pa uih5er rabiti ne more, je društveni odbor na dotične proštije sklenil naslednje: a) Molitvene bukve naj se vežejo m e h k o ali pa trdo v platno. b) Društveniki, želeči tido vezanib bukev, plačajo razun letnine ali dosmrtnine še 40 kr. veznine. c) Dekanijske in faine predstojnike in društva poverjenike odbor vljudno piosi, da pri zapisovanju ude na to opomiujajo; število uaro5enih vezanib odtisov pa naj blagovole na 5elu vpisnih pol zaznamovati. — Ni menda dvomiti, da se bo tudi zvršilo, 6e kdo rnolitevnika se zlatim obrezkoni in usnjatim hrbtorn dobiti želi in to razlo5no naznani. Cena bo seveda muogo večja. Čč. bralcem in dopisnikom! f%.aM/0 Z denešnjirn listom dokončam svoje vredniško delovanje, ker me Bog v drugo mesto na delo kliSe. Zabvaljujem se prisicno gg. dopisnikom za izdatno in neutrujeno pomoč, ki mi je trudapolno delo bistveno zlajševala ter jih prav lepo piosirn, da o^tanejo tudi za uaprej listu zvesti podporniki, Kar je bil ,,Gospodai" dozdaj, ostal bo tudi ¦— v bodočnosti: branitelj naiodnosti, sv. kat. cerkve in pospešitelj gospodarstvenega blagostanja. Oddelek nza poduk in kratek 5as" je za vse leto založen izvirnimi, iz narodnega življenja posnetimi, prav mikavnimi spisi. Kar sem delal, bodi vse Bogu v čast in milemu narodu na korist! Maribor dne 11. febr. 1875. Dr. Jož. Ulaga, dosedanji vrednik ^Gospodarja".