izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE L OBNOVLJENA IZOAJA LETO IV. ŠTEV. 160 'vs$i / DELO GLASILO B20.ilIWISTIÌWE PARTIJE S. T. O. Prispevaj, kolikor moreš, k plačilu kavcije 3 milijonov lir da ohranimo našo imovino! TBST SOBOTA, S. .1 A ,Y l' A It .1 A 1053. CENA 20 LIR POZIV KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. VSEM TOVARIŠEM, SIMPATIZERJEM IN DEMOKRATOM Prispevajte vsi po svojih močeh da preprečimo rop naše imovine ! Titofašistični tatovi so izposlovali, da mora KP položiti do 8. januarja 3 milijone kavcije - Prispevke sprejemajo vse celice in sekcije ter na sedežu CK in na upravi našega lista - Prvi prispevki demokratov Postani tudi ti podporni član KP STO! Dragi tovariši! : Prav gotovo vam je znano, j* je sodišče izreklo sodbo pro-'j naši Komunistični partiji j’To, ki že od resolucije Inkubacijskega urada zahteva |vojt> lastnino, ki so jo ukradi titovci. Sodišče ni smatralo naših !ahtev za upravičene in ni dolutilo, da bi priče to potrdile, ^sodilo nas je na plačanje kinih stroškov, ki znašajo 5 kiUjonov in 480 tisoč lir. ■ver naša Partija smatra sodu r°_ za nepravično, je vložila Priziv potom odvetnikov Fo-re$io, Chersi in prof. Branca lz Bologne. i Prizivno sodišče je na zalilo titovcev zahtevalo pred l|ožitvijo priziva naj položi-jj’8 6 milijonov lir kavcije za kfitje sodnih stroškov tekom 31. decembra 1951. | in da ne bo ne zadela in ne Po prizivu zaradi te zahte- prevarala tržaškega delavske-ve je naša Partija dosegla to, ga razreda. da ji je bila kavcija zmanjšana na 3 milijone lir in da se čas za to položitev podaljša do 8. januarja. Zdaj gre za nadaljevanje pravde na prizivnem sodišču in za poiožitev kavcije ali pa, zaradi pomanjkanja denarja za kavcijo, za plačale vsote, na katero nas je sodišče obsodilo. Titovci, kajpak, upajo na našo šibkost. V tem težkem trenutku se obračamo do vas, tovariši in prijatelji ter vas prosimo, da pomagate KP STO, v nadaljnji tožbi. Dajte to, kar morete, kolikor več morete! Dokažite bandi titovskih kriminalcev, da ne bo zmagala Naš poziv naslavljamo na vas, dragi tovariši, prijatelji, simpatizerji, na vse demokrate ter vas prosimo pomoči zato, da nadaljujemo našo borbo za obrambo zakonitih pravic naše Partije in demokratičnega gibanja. * * * 2e več kot tri leta je v teku pravda za vrnitev imovine, ki so jo Komunistični partiji STO ukradli titofašisti. Kot je znano, :se je ta tolika polastite omenjene imiovine .s tem, da jo je vknjižila na imena raznih elementov, 'ki se seveda nahajajo v njihovih vrstah. Preteklega maja je tržaško sodišče izreklo sodbo in Obsodilo Komunistično partijo STO na tržaško gibanje miru s ponosom ugota vlja dosežene uspehe 100.000 prebivalcev STO podpisalo Berlinski poziv za pakt petih velesil Izvršni odbor tržaškega gi-"^Bja miru je na svojem se-Nntoi! 2. januarja t. 1. pie-I'e'3al najvažnejše dogodke te-kilIà leta 1961 ter v glavnem . Očrtal pomembno delo sil mi-J’ 5 katerim otežkočajo zločin -delovanje tistih, ki bi ho-I 1 Zanetiti novo svetolvno voj-r- Imperialistični vojni hiuj-rači bi z novo voijno. t Lsito 1951 je zabeležilo blazno "Venie naproti tretji svetovni 'ujrci, pospešeno tekmovanje oboroževanju, ki se jc uredilo v ogromnih naročilih za °i’ho na škodo življenjske ayni ljudstva; posebno p-rebi-y.stv j Amerike, Francije in . a'ije se vedno bolj sprašuje: nai se bo zgodilo, če se bo po nadaljevalo?» Z druge j Hani pa vidimo, da se je bri-borcev za mir znatno oja-J1®. kar nam vedno bolj do-roii-jejo mogočna miroljubna ‘lbanja narodov, ki nočejo, da uporabljeni koit topovska 'raha, se upirajo oborožitvi ernčije, ki bi dala orožje portino v roke nemškim naci-Slcirh, ter velike težkoče, ki bili doseženi veliki uspehi, med katerimi je -zlasti tisti, da se je preprečilo barantanje z našim Ozemljem, ki bi brez dvoma še bolj poslabšal splošne razmere v obeh conah, Med našim prebivalstvom je bilo nabranih nad 100.000 podpisov -z/a. Berlinski poziv, med temi je bilo nabranih v coni B okrog 1.500. Tudi to je velik uspeh sil miru, če upoštevamo, da svoje delo vršijo v coni, kjer je na oblasti vojnohujska-štoa tolpa. Tržaško gibanje za mir, 'ki s ponosom ugotavlja vse te uspehe, poziva vise svoje pripadnike in simpatizerje, naj ne opustijo te odločne borbe proti novi vojni ter naj ojačijo svoje delovanje, odbore, organizacije, pritegnejo vsakega posameznega meščana v borbo za mir ter p/oti vsakemu poskusu, ki hi odražal mir. Ojačimo svoje delovanje v nabiranju podpisov, da presežemo čim prej 102.000 podpisov, ki so bili nabrani za prepoved atomske bombe. PRAGA — Nia zasedanju osrednjega odbora češkoslovaške Ljudske (katoliške) stranke je bil soglasno izvoljeni za predsednika minister mons. Josef Piojhar. Z današnjo številko začenjamo objavljati nadvse zabavno Gogoljevo povest «Božična noč», kjer nastopajo zapeljiva «čarovnica», vrag in nezvesti zakonski možje. plačanje sodnih stroškov, ki znašajo 5 milijonov in 480 tisoč lir. Proti tej obsodbi je KP STO vložila priziv, toda za - ejem tega in na zahtevo /fašistov je sodišče odrediti, da je treba predhodno potiti kavcijo v znesku 6 mi-i Jonov lir, katera je bila rasneje znižana na 3 milijone, :ot je razvidno iz proglasa IK ;p sto. Titovci so prav gotovo upali, da bodo s postavitvij-o takih pogojev dosegli zaželeni cilj, namreč, da bodo našo Partijo paralizirali. Toda zmotili so se! Vse preveč drzen je ta njihov manever, da ne bi naleteli na odpor pri najširših množida-h tržaškega proletariata in demokratov sploh. Take in podobne mahinacije titovcev, ki se koncem koncev zelo pogo-stomia dogajajo, ne morejo roditi uspeha in rešilti klike zakletih fašistov iz velike zagate, v kateri se nahajajo. Dogodki, ki so na dnevnem redu v coni 8 In Jugoslaviji, dovolj jasno razkrinkujejo kliko prevarantov, zato ji več noben pošten demokrat, pa maj bo komunist ali ne, ne more verjeti. Zato je že vsem znano, d-a poskuša klika s takimi naklepi, kot je pravda o imovini, prikazati našo Partijo pred svetom, v slabi luči in ji naprtiti dejanja, s katerimi -s,e je klika -sarma orna-deževala. Ta klika poskuša namreč preprečiti n-aši Partiji, da bi še naidla-lje tolmačila resnico. Do 8. januarja t. 1. mora Komunistična partija STO položiti 3 milijone lir kavcije. Teh milijonov pa Partija nima. Zato jih je treba poiskati. Potrkati je treba n-a vrata vseh de. mokrtitoiv, komunistov in nekomunistov, na vrata vseli naših simpatizerjev- Gotovi smo, da bodo naše množice tu-di tokrat dale to, k-ar morejo in s tem še enkrat izkazale svojo veliko in tradicionalno navezanost na svojo Partijo. Na provokacije titofašistcv In na zahteve po visoki kavciji — čigar končni namen je med drugim t-u-di ta. da bi onemogočili nadaljnje izhajanje demokratičnega tiska — odgovarjajo tržaški demokrati in komunisti z zbiranjem prispevkov v sklad- 3 milijonov lir. Centralni aparat KP STO je doslej prispeval 40.000 lir, celica novinarjev 14.000, uprava Kina ob morju 30.000 dir; komunisti, ki so se udeležili partijskega aktiva v nedeljo v Kinu ob morju 13.031 lir, Zveza bivših političnih preganjancev in Zveza pa-rtizianov STO 10.000 lir. V teku je nabiranje po sekcijah in po vaseh. Demokrati. prijatelji, -simpatizerji, r.e odrecite svojega prispevka! Prispe-vke sprejemajo v mestu na sedežu CK KP STO, v upravi listov «Del-a», «Lavoratore» in «Unità» ter vse celice in sekcije KP STO. » Ì Mlf R&g I 1 a k .\;vn m Komunistična partija je partija delavcev, partija Siromašnih ljudi. Nje ne podpirajo magnatje, niti ne dobiva fondov iz sosednjih držav, kot dobivajo titofašisti iz nesrečne Jugoslavije in italijanske nacionalistične stranke iz Italije. Komunistično partijo STO vzdržujejo le delavske množice s svojimi bornimi, a tem bolj velikodušnimi prispevki. Pridruži se tudi ti tem množicam in postani njen podporni član ter jo podpri s svojim prispe, kom! Daj, kolikor moreš in čim več moreš! Odlični uspehi akcije za razširitev Partije Na prvem mestu je Sv. Križ, ki je izvedel včlanjevanje s 130 odst. sledi Dolina s 103 odst. - V Elerjih je celica pridobila 15 novih članov Kljub temu, da so božični in novoletni prazniki nekoliko Zavrli kampanjo za včlanjevanje in rekrutacijo v KP STO, vendar tudi danes lahko poročamo o nadvse razveseljivih uspehih, ki jih naša Partija žanje v času letošnje dobro organizirane kampanje, ki se bo uradno zaključila dne 21. t.m., t. j. na oblet- nico smrti tov. Lenina. Posamezne sekcije v resnici tekmujejo med seboj; kajti nobena ne mara biti zadnja. Tudi tiste, v katerih se je kampanja pričela relativno dokaj pozno, zelo živo delujejo. Sv. Križ uživa še vedno prvenstvo. V zelo kratkem času je izvršil včlanjevanje kar 130 odst. Tudi dolinska sekcija se je dobro odrezala; včlanjevanje je doslej izvršila 105 odst.; dočim je sekcija v Ricmanjih dosegla 103 odst. V zadnjem času je svoje delovanje zelo poživila sekcija v Podlonjerju. Včlanjevanje je o-pravila 100 odst., zdaj pa je na- pela vse sile za rekrutacijo no-1 likem Repnu 1. v Padričah 1; vih članov. Njeni napori so žel v Trebčah je prestopilo več aktir- obrodili sadove, na Katinari je bila ustanovljena nova celica. Niti teror, s katerim strahujejo titofašisti prebivalce obmejnih vasi, ne more paralizirati kampanje za včlanjevanje. V dokaz za to so nam uspehi, ki jih ima v tej kampanji vas Elerji, ki leži prav onzu demarkacijske črte. Tu je bilo včlanjevanje izvršeno 100 odst., rekrutiranih pa je bilo kar 15 tovarišev. O openski sekciji nismo poročali še nič konkretnega. Tovariši, ki vodijo to sekcijo včasih rajši skrivoma napravijo nekaj in nato iznenadijo javnost z izvršenim dejstvom. Zaenkrat se jim to ne bo posrečilo, ker se je našemu uredniku posrečilo izvedeti, da kampanja prav uspešno napreduje in da bo v najkrajšem času zaključena. Po dosedanjih podatkih je opravljeno včlanjevanje z 98 odst. Poleg včlanjevanja je bilo dc sedaj rekrutiranih več novih članov, na Opčinah 2, v Ve- NOVO LETO SE ZAČENJA ZA IMPERIALISTE Z NOVIMI TEŽAVAMI ZSSR predlaga nujno sklicanje VS za sklenitev premirja v Koreji Churchill bo na sestanku s Trumanom, poskušal odstraniti zaostrena nesoglasja med ZDA in Anglijo ter ga prosil pomoči za. oboroževanje - Egipčanski partizani v akciji Po končanih praznikih je delo skupščine OiZ-N zopet oživelo. Med najvažnejše dogodke v novem letu spada predlog sovjetskega delegata Višinskega, naj se takoj skliče Varnostni svet, ki bi predvsem sklepal o ukrepih za čim prejšnjo sklenitev premirja v Koreji, nato pia o nadaljnjih ukrepih za odstranitev mednarodne napetosti in 7a iv7ipp.!sia-V'ipi' prijateljskih odnošajev med vsemi državami. Britanski ministrski predsednik Churchill je odpotoval v soboto v Združene id-rža-ve, kamor bo d-ospel v petek -ali soboto-. Z nlji-m so zunanji minister Eden, načelnika štabov vojske in -mornarice, več dru-, kuje ji zlasti jekla, katerega gib ministrov in visokih funkcionarjev, med ..njimi t-ud-i vrhovni komisar, za atomsko energijo lord Cherwell. bi nujno potrebovala vsaj l1/» milijona ton za letos. Drugo vprašanje je vojna v Koreji, za kate-ro na-me-rava Churchill Namen potovanja te iveii-ke -predlagati, na-j se čim- prej angleške delegacije, ki šteje okrog 40 oseb, je razpravljati s Trumanom in z ameriškimi. odgovornimi osebnostmi o vseh perečih vprašanjih, ki zaostrujejo vedno bolj odnose med obem-a imperialističnima silama. V prvi vrsti gre Churchillu za to, da bi -si zagotovil *od Združenih držav čim večjo pomoč v deni ..-r ju in v surovinah za* oboroževanje, ki ga zahteva E se-nihower in -kateremu Anglija sama ni več kos. Primanj- p vl-adni krogi srečujejo za stanovi-tev -takoimenovane «e-' °!>ske vojske» in ki skušajo ^‘kazati ljudstvu, da bi razu-, e;0 ogromne izdatke za obojev. Vse -to nam dokazuje »tr/znen uspeh partizanov mi-L’ ki so v vsem svetu v zad-šestih mesecih 1951. na-$raU nbid 600 milijonov podpi-q . za sklenitev -pakta med j ‘kni velesilami ter za med-rodno po-mirjenje in sodelo-Ne med narodi. Di>i v Trs-t-u se je občutila Jj vtoava za treitj-o svetovno j^tlno -posebno v preteklem trlu s popolno podrejenostjo ri, aške-ga vprašanja velikemu aDatiia-lnemu pritisku sredo-j hisfcega -atlantskega bloka, ki n Prinesti popoln uspeh Titu škodo De Ga-speri-j-u. Tr-s, sko ozemlje je v resnici po-va|° Prava odskočna des-fca za tihln°- v coni B se i6 že uvedla j Vezna .predlv-ojaška služba v ^ ^slovanski vojski, v Trstu I- Ahieričani gradijo zgradbe. v r Potrjuje, da mislijo ostati c, i^dogled v coni A. Trs-t je 2 'Ju-čen v novi ameriški načrt I nopolistom še l gospodarsko-pomoč (MSA), | nanje jugoslovanskih naravnih -pa zasleduje le vojaške bogastev, ki jih bodo mogli na-d®lene. baviti še po mnogo ugodnejših Zaradi tega so tudi v Trstu cenah kot doslej. ----------------------------------------------------- . 75% vseh državnih izdathov Jugoslavije namenjenih oborožitvi in vojnim ohiehtom Vrednost dinarja znižana na ‘/o dosedanje - Pospešena gradnja pomorskih oporišč, aerodromov m strateških železnic v okviru ameriškega načrta za napad proti ZSSR in ljudskim demokracijam Dočim so se vse valute ljudskih demokracij in ZSSR z vedno naraščajočo proizvodnjo utrdile in se je kupna moč denarja znatno zvišala, pa opažamo v Jugoslaviji v zadnjih treh letih neprestano padanje vrednosti dinarja. Pred časom smo že v našem listu poročali, da si Titova fašistična vlada pomaga pred popolnim gospodarskim polomom ie s pomočjo iz Amerike, in z izdajanjem vedno večje količine bankovcev, ki preti spraviti jugoslovansko valuto v inflacijo. To kajpak ne bi šlo v račun Združenim državam, ki so danes glavni upnik beograjske vlade. Pod ameriškim pritiskom je bua Titova klika prisiljena, da stabilizira dinar in sicer na višini, ki je šestkrat nižja od dosedanje. Na ta način bo ameriškim mo-bolj olajšano ru- Namesto dosedanjih 50 dinarjev bo morala Jugoslavija plačati za en dolar 300 dinarjev. Temu primimo se zviša tudi cena za o-stale valute: 1 angleški funt velja magnatov in netilcev vojne, kateri so se s «pomočjo» v znesku nekaj sto milijonov dolarjev po-! astili nadzorstva nad celotnim jugoslovanskim gospodarstvom ter odslej 340 dinarjev, 100 italijan- ga usmerili, kot to odgovarja nilskih lir pa 43 dinarjev. Najbolje \hovim grabežljivim interesom in se vidi naglo gospodarsko naza- j vojni politiki ZDA. dovanje Jugoslavije, če primerjamo dinar s češko krono. Dočim sta še pred nekaj leti imeli obe valuti približno enako kupno moč in tečajno vrednost, je sedaj vredna ena češka k%ona po tečaju že šest dinarjev, še večja pa je njena kupna moč. To je tudi najboljši dokaz, da ljudske demokracije vodijo pravilno gospodarsko politiko ter stalno povečujejo svojo industrijsko in poljedelsko proizvodnjo ier s tem tudi neprestano zboljšujejo življenjske razmere svojih državljanov; jugoslovansko gospodarstvo pa vedno bolj propada zaradi izdajstva zločinske klike, ki je zapustila pot socialistične graditve ter ga podredila interesom ameriških Korejci so dobili premoč tudi v zraku nad gangsterji ZDA Američani priznavajo, da je v njihovih taboriščih umrlo 6.600 Ujetnikov - Mao Tse Tung proslavlja uspehe ljudske vojske j.j.‘aradi nepopustljivosti ame. del-ega-ci/je je še vedno 0 izglledov, da 'bo prišlo do let’1.32111111'3 §Iede izročitve u-»iw0v in 5 lem do sklenitve jetija. 31. 'decembra p. !. r korejski general Lee izjavil Dj sest-anto-u v Part Mun Va!u’ da bi popolna izmenjavo l1Jemiik°v «pomenila -za no-im ,.to najlepše darilo vsemu r oljmkngmu svetu». T-o-d/a A-ogleda, niso istega dati nja’ 'ker so pripravljeni koT” 8- januarja kitajskim in ujetnikom le nekaj in2' Pole-g tega pa je iz |cja ■ &Jte'ga poročila razvidno, TjiVo, korejsk-ih in ki-c'enf lh ujetnikov umrlo v -koh-žrn-i ribiških taboriščih v Ju- NaTeji' ‘ konferenci, ki je bila v -t. m. so '-"-‘«-i, k/ M’Uin Ozonu 1. kitajsko - korejski dtieg-a-ti izjavili, -da so pripravljeni osvoboditi ta-koj -po podpisu premirja v»e begiu-nce, 'Ravno tako so (ljudski delegati obljubili, da bodo -d-ali ves-t-i o v-seh tistih ujetnikih, ki niso bili navedeni v že predloženem seznamu. Zelo težek udarec so z-ado-b-ili ta-koimenovani ameriški «gospodarji -neba» v borbi v zraku. Sam-o ameriško poročilo priznava, da so Američani izgubil,i 35 -letal proti 31 ter dia je bilo bombardiranje s strani kitajsko - korejske aviacije na luto-o In-clhon in na letališče v Kimpo v bližini Seula efno i-zmeid največjih in imelo za cilj le vojaške objekte. Ljudska vojska je pridobila otoka Soenphen-do in Teenphen-do vzdolž zahodne korejske -obale, k/jer se je srečala z dvem-a ba- taljonoma Singmana Rija ter zaplenila 170 pušk, 5 mitraljezov, 3 .radijske aparate, mn-oigo raznega drugega vojaškega ma-teri-ala, 2 motorni lia/dji i-n 20 čolniov za izkrcanje. Na o-toku Teenphend-o so bile številne ladje potopljene skupaj z Sin-gmanr.ijevimi vojaki, ki -so skušal-i -zbežati. Zibilti sta bili še dve letali. Uspehe korejske vojske in kiltajiskih prostovoljcev v borbi proti ameriškemu napadalcu je podčrtal tov. Mao T-se Tung na novoletnem sprejemu katereg/a so se udeležili predstavniki kitajske vlade. BEOGRAD — 'Z ukazom pre-zidija je bilo zla novo leto po-miloščenih okrog tri tisoč obsojencev, -večina od njih bivših -kolaboracionistov. To dokazuje tudi novi državni proračun, katerega 3/4 je namenjenega izdatkom za vojaštvo in ojačenje vojne industrije. Ud predvidenih skupnih izdatkov v znesku 282 milijard dinarjev bo šlo 210 milijard za vzdrževanje vojske, nabavo orožja ter za vojno proizvodnjo. Titovci so kajpak skušali prikriti dejanski odstotek, ki odpada v vojne namene, s tem, da so prikazali ta najvišji izdatek za vojno v zgodovini Jugoslavije v primerjavi z nacionalnim dohodkom države, ki je po gospodarskem načrtu predviden na znesek 885 milijard dinarjev. Po tej primerjavi bi predstavljali vojni izdatki le 24 odst. vseh državnih gospodarskih dohodkov. Toda ta prozorna sleparija jim je izpodletela ter le še bolj dokazala, da je edini namen sedanje fašistične klike ameriških najemnikov, pripraviti vojno za račun imperialističnih vojnih hujskačev. Kot poročajo titovski viri je predviden primanjkljaj za leto 1952 skoro 57 milijard dinarjev, katerega jim bo krila — kot upajo titovski glavarji — A-merika s svojo «pomočjo». To kaže, da računa titovska tolpa na stalno podporo iz inozemstva in s tem na trajno nadzorstvo ZDA nad jugoslovanskim gospodarstvom. Poleg rednega vzdrževanja vojske, ki šteje po ameriških virih okrog 300 tisoč mož, bo navedena ogromna vsota služila za izdelavo in nabavo novega orožja, za vojne zaloge in opremo, za gradnjo strateških objektov, letališč, utrdb, oporišč za vojne ladje in podmornice, strateške ceste in železnice itd. Prav v tem času so pospešili gradnjo pomorskega o-porišča in luke u Plačah, od koder bo zgrajena železnica do Sarajeva. Istočasno razširjajo tudi ostala jadranska pristanišča, Reko, Split, Gruž in druge. Oporišča za podmornice gradijo na polotoku Pelješcu, na otokih Vis in Lastovo, obnavljajo tudi staro oporišče za hidroavione v Dlvu- 1 juh. Vsa ta dela so namenjena za to, da bi se mogli Američani v primeru vojne izkrcati na dalmatinski in kvarnerski obali ter nuditi pomoč Titovi vojski, ki se po napadu na ljudske demokracije namerava umakniti v bosanske hribe. V gradnji so tudi druge strateške železnice, ki bodo tekle od meja Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije v notranjost države. S posebno mrzlično naglico pa grade letališča po vsej državi, ob mejah mnogo manjših, dočim v notranjosti velika in dobro opremljena letališča, na katerih bodo mogle pristajati ameriške leteče trdnjave. Samo v okolici Valjeva v Srbiji je bilo v zadnjem času dokončanih šest najmodernejših letališč z betonskimi odletišči, v Batajnici pa je v gradnji velikanski aerodrom, ki je dolg 4 km. Na desetine letališč je bilo nadalje dokončanih, še več pa jih je v gradnji v Bosni, Hercegovini, Črni gori, zla- sti pa ob albanski in bolgarski meji. Jugoslavija je že danes spremenjena v utrdbo Združenih držav, ki imajo danes popolno nadzorstvo tako nad gospodarstvom kot nad vojsko nesrečne Jugoslavije. Za enomesečno stavko na zagrebški univerzi ter za številnimi aretacijami komunistov v Beogradu, med njimi osmih urednikov «Borbe» in več novinarjev Tanjuga, kaže na vedno večji notranji razkroj tudi pobeg narodnega poslanca Vojnoviča, ki se s svojega potovanja v Pariz ni hotel več vrniti v domovino, temveč se je zatekel v neko državo ljudske demokracije, kjer je imel po radiu oster govor proti zločinski politiki fašistične vlade RIM — Pri volitvah v notranje komisije v 1859 podjetjih Piemonta, Lombardije, Ligurije, Emilije in Veneta je dobila CGIL 75 odstotkov vseh oddanih glasov. zaključi s premirjem; k-ajti sicer bi prišle v še večjo nevarnost že -itak ogrožene pozicije imperialističnih sil v Maleziji, Indokini, Birmaniji in drugod na Daljnje-m Vzhodu. Posebno kočljivo bo reševanje vprašanja Egipta im Perzije, kjer je Amerika že doslej precej izrinila angleški vpliv. Churchill bo kajpak zahteval -podporo ZDA za -to. da Anglija utrdi svojo kolomiall-nn oblast v teh dveh državah Na-dalje bo sprožil angleški prvi mi-ni-ster tudi vprašanje izmenjave atomskih tajnosti, da bi tako tudi Velika Britanija mogla izdelovati a-tomoke bombe in drugo atomsko orožje in tako postati e-nakoprai/na z Ameriko; brez lega orožja je popolnoma odvisno o-d diktata ZDA in njenih generalov tak-o v vojaškem kot tudi političnih vprašanjih. Končno n me-rava razpravljati z ameriškim predsednikom tudi o -takozvani «evropski vojski» in an-gleškem stališču do nje. Angleški in drugi listi napovedujejo, -da bo imel Churchill v Washingto-nu zelo trdo delo, če bo hotel kaj -dobiti od Tiru-m na, -poseibn-o še, 'kar se tiče političnih koncesij; kajti ameriški netilci voijne nočejo, da bi jim kdor koli mešal štrene njihovih načrtov. Zato je razumljivo, da wa-shing-tonski vladni krogi niso nič kaj navdušeni nad tem obiskom. Ameriški časopisi, med njimi tudi uradni in poluradni, že odkrito pišejo, d-a bo Churchilli odšel iz Amerike z zelo skromnimi uspehi, če ne že praznih -rok. Med -tem se položaj v Egiptu iz dneva v dan bolj zaostruje. Partizanski oddelki postajajo v sueškem -predelu vedno bolj aktivni ter delajo An-gležem velike preglavice. Tlako so zasedli -za nekaj ur mesto I-z-majlijo, v noči med starim in novim letom pa so uprizorili velik napad n-a okupatorske čete. Na dnevnem redu so sabotaže in napadi. Neki egipčanski časopis je celo razpisal 1000 funtov nagrade za onega, ki ubije angleškega vrhovnega poveljnika gen. Brski na, za vsakega angleškega oficirja pa po 100 funtov. Vse egiptovsko 'ljudstvo je vedno bolj odločeno, izbojevati si neodvisnost. Pod pritiskom javnega mnenja sta tudi ministrski -pretiseaniK N ah a s Paša in začasni zunanji minister Farag Paša dala zelo ostre izjave -proti Angležem, v katerih pravita, da Egipčani in vlada ne bodo odnehali od borbe, dokler Angleži ne bodo odšli iz njihove d-omovine. r.ih mladincev iz Z KM v KP. V' iratkem bodo v raznih vaseh prireditve. na katerih bodo javno razdelili članske izkaznice. Tudi v pogledu poravnave članarine za leto 1951 stoji openska sekcija na zavidljivem mestu. Vse celice, razen Trebč, so članarino poravnale. V kolikor razpolagamo s konkretnimi poročili o delu ženskih celic, sta do sedaj tudi celici «Bonito» v Rojanu in «Blazina» pri Sv. Jakobu izvršili včlanjevanje 100 odst.; poleg tega pa sta na novo sprejeli tudi nekaj tovarišic. Pač pa so še vedno v zastanku tovariši iz Skoljeta, saj so včlanjevanje opravili samo nekaj nad 60°'o in to kljub temu, da prav v tej sekciji obstajajo velike možnosti za uspešno delo. Povsem jasno je, da je temu zastanku kriva neaktivnost sekcijskega komiteja, ki se, kot kaže še ne zaveda pomena, ki ga ima kampanja za včlanjevanje in rekrutacijo. Pri ocenjevanju dela, ki so ga izvršile posamezne celice moramo omeniti, da je celica Delavskih zadrug izvršila včlanjevanje 100 odst., prav tako celica v tovarni Kozmann; med celicami, ki so se najbolj odlikovale pa je celica v Boljuncu, kjer je bilo rekrutiranih tudi nekaj novih tovarišev. Zelo važno je delo, ki ga vrši naša Partija v teku kampanje za včlanjevanje in rekrutacijo. Gre namreč za resen pregled vseh celic in sekcij. Dosedanji ne vredni člani so bili zamenjani z novimi, svežimi tovariši, ki se bodo lotili dela prav gotovo z mnogo večjo vnemo; saj so večinoma že davno pričakovali trenutka, da bodo sprejeti u Partijo, marsikje še vse preozkogrudni Priznati moramo, da so tovariši in ne pojmujejo pravilno, kaj pomeni široka in močna, ljudska partija. Prav gotovo je še mnogo mnogo tovarišev in tovarišic, ki bi bili prav veseli, ako bi jih sprejeli v svoje vrste. Za? varili, proč s predsodki in sz n-sleki! Ravnajte se po gesT £ vam ga je dal tov. Fidali oc "C > •" Cerku kampanje, namreč: «V-tovaril naj pridobi za Komunistično partijo še enega novega tovariša.’». mmm JR ■ r Jfmjff /\ I fj Z VSEMI ČASTMI JE BIL POKOPAN ČLAN «STARE GARDE» Umrl je Maksim Litvinov zaslužni sovjetski diplomat MOSKVA — Zunanje ministrstvo ZSSR je v posebnem sporočilu -objavilo, da je po dolgi bolezni umrl rta -dan starega leta bivši 'dolgoletni zunanji min-i-ster -Sovjetske zveze M-ak-sim Litvinov. Litvinov se je rodil leta 1876 v Bialistok-u. Kot 18-le-ten mladenič -se je vpisal v Rusko socialdemokratsko delavsko stranko, v k-ateri se je udejstvoval zelo aktivno. Po drugem kongresu stranke se je v 1. 1903 priključil stroji bolj-ševikov, iki jo je vodil tovariš Lenin-. Več let je živel v emigraciji v A-nigiiji. Po zmagi Velike oktobrske revolucije je Litvinov delal v komisariatu za zu-nanje zadeve, kjer je že po treh letih postal namestnik komis-arj-a. Kot tak je vodil nešteto delegacij ZSSR v ino- zemstvo na razne mednarodne konference. S svojo izredn-o nadarjenostjo in -sposobnostjo je vzbudil med drugimi delegacijami posebno .pozornost. Kot predstavnik sv-o-je -socialistične d-o-movine je sodeloval v komisiji zia -pripravo razorožitve-ne konference članic Društva narodov. Leta 1930 je bil imenovan za -ljudskega komisarja za zunanje zadeve, mia katerem mestu je ostal ipoln-ih devet let, to je do leta 1939. Bil je tudi dvakrat i-zvolje-n v Vrhovni -sovjet ZSSR. Med vojno je bil. -imenovan za sovjetskega veleposlanika v Wa-shin-gtonu, -po latu 1943 pa je bil namestnik zunanjega ministra, kjer je ostal do leta 1946, ko je težko obolel in se k emu javnemu udejstvovla-nj-u. Za svoje zasluge, ki jih je storil v opravljanju svoje -službe, je bil odlikovan z najvišjim Sovjetskim redom Lenina, z redom Rdeče zastave ter -s kolajno za zasluge v domovinski -vojni 1941-1945. Njegovo truplo je -bilo izpostavljeno v dvorani zunanjega ministrstva v Moskvi, o-d koder so ga spremili z Vsemi častmi nujvišji državni funkcionarji in številni zastopniki tujih držav na pokopališče, kjer -leže številni slavni ru-ski možje TOR-IiNO — Za -danes od 10. do 14. ure je proglašena splošna stavka v obrambo svobode in demokracije, proti obnovi fašizma ter proti gospodarski krizi, ki jo povzroča oborože- je popolnoma odpovedal vsa-1 valn-a politika De Gasperijt- SI ItEMEMBA FIRME Ze več kot leto dni se titofašisti na vse pretege trudijo, kako bi se rešili svoje obupne osamitve ter sklenili z liparji politični pakt, ki bi jim — vsaj po njihovih pobožnih željah — pripomogel do «nekdanje slave». Toda slovenski liberalci so jih na svojem sestanku odbili, o čemer je pisala «Demokracija» od 21. m. m. Kljub vsemu pa so pustili odprto še eno «okence», sko-zi katerega bi vseeno moglo priti do morebi-inega sodelovanja obeh nacionalističnih skupin. Takole piše navedeni list: «Slovenski demokrati (beri: liparji — op. ur.) si ne morejo s tem, da sodelujejo s komunisti (beri: titofašisti — op. ur.), naprtiti odgovornosti za vse zločine, ki jih je partija preko svojih organizacij zagrešila na Fimorskem od 1944. naprej. S DZ ne more prevzeti nase politični odgovornosti za politiko, ki je povzročila dejansko u-pravno nemoč tukajšnjih Slovencev. Posebno pa ne more tega narediti, dokler bodo na glavnih položajih te iste partije sedeli ljudje, ki so leta 1944 in leta 1946 in 1947 vsa nemoralna in zločinska dejanja podpirali in celo ukazovali.» No, in pra-v to edino «okence» so babicev-ci v svoji podlasičji spretnosti ne samo našli, temveč tudi izkoristili za nadaljnja zbližan j a z agnelettov-ci. Ni bilo treba dosti iskati, da so našli «novega moža» namesto dosedanjega Babiča, ki boleha na kronični nepopularnosti ne le med političnimi nas-p-otmiki, temveč celo med titofašisti samimi. Prav iz tega razloga ni Titov federai v Trstu nikdar niti -skušal kandidirati pri občinskih volitvah aili v kakršen koli drug organ, v katerem niso sami titovci. Namesto njega pa je titovskem nebu zažarela «nova zvezda» v osebi zakrknjenega protikomunista Jožeta Dekleve. Ta ultra-nacio-nalist je, kot izgleda, pri li-parjih, zla-sli še pri starih liberalcih «zaželena oseba», s katero jih veže poleg starega prijateljstva tudi istovetnost političnih nazorov glede komunizma, narodno osvobodilne borbe itd. Tega se je titovski štab že davno zavedel ter je tega okostenelega političnega reakcionarja vedno potiskal v o-soredje. Tako je bil po direktivi Babičevega štaba izvoljen v mestni svet, čeprav je bil «uradno» v listi šele na četrtem mestu. Ze leta 1945 so ga imenovali za javnega tožilca, takoj potem, ko je zapustil ljubljanske zapore, v katerih je po osvoboditvi prebil 45 dni. Zato je razumljivo, da hoče titofašistični štab skozi «okence». katero sr liparjii pustili odprto, potisniti prav njega, ki ie v sedanjem kočljivem položaju edina primerna oseba za nadaljnja zbližanja z liberalci. «Izmenjava straže» v titovskem taboru se je izvršila zelo simbolično. Ob koncu leta je še Babič napisal skrominii člančič o zbližanju, v katerem napoveduje nadaljnje poskuse v tej smeri. Za novoletno številko pa je napisal uvodnik že «novi mož» — Dekleva, ki v njem izraža svoj-o gotovost, da bodo njihov klic na pomoč «odobrili in m-u sledili vsi Slovenci, katerim so naši (titovski?!?) interesi iskreno pri srcu». Ce je ta zakrknjeni reak-r-anar «izpodrinil» svojega šefa p i tradicionalnem novoletnem u/ofniku, smemo pričakovati, da bo v kratkem «napredoval» — vsaj za javnost — v nadaljnje visoke titovske fu-nkcije. Tako bo tudi liparskemu vodstvu mnogo lažje, opravičiti pred svojimi ovčicami politično zbližanje vseh slovenskih nacionalistov, ki jih bo pripeljalo v «nove zarje»... skupnega zatona. RAZVALINA «.IDEALOV» «Demokracija» se v svojem uvodniku «Naši časi» bridko pr’tožu.ie nad grozovitim mrtvilom, ki vlada v krogih občudovalcev «ameriške svobode» ne le v Trstu, temveč tudi v Jugoslaviji, Zahodni Nemčiji, Avstriji in v drugih ameriških satelitskih državah: ljudje da več ne verujejo v dosedanje «ideale» zahodnega sveta, da govore o zatonu «zahodne kulture», da se udajajo v usbdo. ker pač ne vidijo izhoda iz splošne duhovne krize, v katero je zašel ves zahodni svet. «Kdor se je vdajal veri v mednarodno solidarnost — potrto skrušen priznava liberalni listič — čuti marsikje, kako odločajo še vedno hladni zunanjepolitični računi». A slede še mnogo trpkejša priznanja, ki jasno dokazujejo, da so se zagovorniki «atomske svobode» znašli v slepi ulici in ne vedo, kam bi krenili. Takole nadaljuje «Demokracija»: «Veliko idealov se je torej podrlo. Vse to je treba postaviti na nove temelje, grajene po pridobljenih izkušnjah. Danes smo v času, ko so nam od starega preostale samo ruševine, ljudje stoje okrog njih, toda nikjer še ni sigurnih načrtov za stavbo bodočnosti... Tu gre za prehoden pojav, ki je značilen za vsa razdobja, ko so se posamezne vodilne ideje, socialni in politični si-stemi preživeli in so se novi šele porajali.» Tako tarnajo naši liberalci, ki so se šele danes zavedli, da so se zrušile, njihove dosedanje «ideje», ker so se pač preživele. Vsega usmiljenja je vreden človek, ki se vse življenje bori za neke ideale, ki se končno izkažejo kot zgrešeni. Toda še vse večji revež pa je oni, ki skuša pozidali stari tempelj lažnih malikov, ne vedoč, da se bo podrl, predno pride do slemena. ker pač stoji na trhlih temeljih. Zaman so vse utvare, gospodje liberalci, vaš svet izkoriščanja in krivic se podira in je zapisan neizogibnemu propadu: ne bo ga mogoče več obnoviti pod kakršno koli novo lažno firmo. Na njegovo mesto pa stopa novi svet miru, pravice in svobode. Ni je sile. ki bi mu mogla zaustaviti njegovo zmagoslavno pot. Ogromna večina sirot NOB nepreskrbljenih Skoro pol milijona otrok zaposlenih pri najtežjih delih, večinoma pri kulakih in titovski gospodi, ki jih neusmiljeno izkoriščajo Bolj od vseh drugih ljudi óutij'O jugoslovanski otroci strahovite posledice zločinske politike vojnchujskaške Titove i asist itn e Mike. Današnji položaj otrok v Jugoslaviji je mogoče primerjati le še s položajem otrok v kolonialnih in pol-kolomalnih deželah. Posebno detav-ki otroci ter oni, katerih starši so .padli v narodno osvobodilni vojni ali pa se nahajajo v zaporu ali v taboriščih, žive v naravnost obupnih razmerah, beda, lisko ta, bolezni žanjejo letno tisoče in tisoče nedolžnih žrtev prav med ntaj-miaišimi. Tako priznavajo litotcsisti sami da četrtina vseh otrok umre pred desetim letom starosti. Danes je v Jugoslaviji 78.000 sirot, xateriih starisi so padli v 2l.JJ.nji vo j ni, od vseh teh pa jih je te približno 10.000 v zavetiščih, otroških domovih in internatih, čeprav obstaja zakon, da mora država skrbeti za njihov obstanek in izobrazbo. Tako jte v Srbiji od 31.645 sirot iz NOB komaj 1600 otrok v dec j ih domovih, v Bosni in Hercegovini pa od 25.000 sirot le 3500. Toda budi položaj .teh rti mnogo boljši od ostalih. Stanje v teh domovih je nevzdržno. Ta- ko piše beograjska «Politika», da je v beograjskem internatu 245 dečkov in deklic strpanih v prostore, iki bi komaj zadostovali za 80 otrok. V 'tesnih, neposeljenih scfbah je razmeščenih 10 do 15 ozikih postelj, v vsaki od teh spita do dva otroka. V sobah, ki imajo nlaj-več do 30 kubičnih metrov prostora spi na ta 'način od 20 do 30 mladih ljudi. Zelo so razpasene v domu medsebojne tatvine in psovke. Za nadzorstvo nad temi 245 otroki 'je 'določenih 5 «vzgojiteljev», ki pa vodijo predvsem le evidenco nad prihodi in odhodi otrok ter izvršujejo preiskave in kazni zarladi .tatvin. Se mnogo sllaibši je položaj v ostalih domovih, posebno še v provinci, kjer jih titovski «vzgojitelji» kaznujejo z najotivratnejlšimi kaznimi. Tako jim za kazen odvzamejo kosilo, ostrižejo lase v obliki križa, jim nalože težka dela kot piljenje železnih predmetov in podobno. Se mnogo težji je položaj onih otrok, katerih 'Starši se nlchv.jajb iv zaporih in taboriščih. Fašistična oblast jih je vrgla iz šoli ter jih .brez vsakršnih sredstev prepustila njihovi usodi. Nikdar še ni bilo izkoriščanje otrok tako razpaseno kot prav v sedanjem času. Nad 453.000 otrok opravlja danes v Jugoslaviji najtežja dela na posestvih kulakov in pri mestni veliki gospodi. V mostarski oblasti je zaposlenih 2100 o-trok pod 14 leti na 'kul aških posestvih, pri trgovcih in pri novi titovski buržoaziji. 2 e dolgo uporabljajo tilt ovci otroke do 10 let za težka dela; na velikih titovskih kmetijah u-porabljajo celo otroke do 8 let starosti pri najtežjih potiskih delih. Pri grUdnji Novega Beograda so imele številne delavske .brigade več kot 40 odst. otrok od 12 do 16 leta v .svojih vrstah v nekaterih pa so dosegli celo 60 odstotkov. V podjetju «Rankovič» z Zemunu je 350 vajencev od 12 do 17 leta, ki opravljajo najtežja dela v livarni. Tako morajo trije .nositi 140 kig težke kotle, polne raztopljene kovine. Ti otroci žive v 'barakah, kjer nimajo ne postelj, me odeje, a tudi hrana je zelo slaba. Popolna brezbrižnost fašističnih oblasti za mladi rod kaže že danes strahovite posledice. Iz -dneva v dan raste število «brezprizornih», to je otrok brez varstva, ki se potikajo po mestih, prosjačijo, kradejo, preprodajajo vstopnice za kitno in 'druge prireditve. Uprizarjajo pa tudi že prav- cate roparske napade, uboje itd. 16-1 etni Ned ja Ilič je nla. pr. izvršil 25 žepa-rskih tatvin v skupni vrednosti 120.000 dinarjev. In taki primeri so v vd.ikih mestih na dnevnem redu. Talko «prisluže-ni» denar ti mladoletniki zapijejo po gostilnah, kavlannah, igralnicah. Posledica katastrofalnih gospodarskih razmer je velik odstotek bolezni in umrljivosti med otroki in mladino. Sami titovci priznavajo, da umrljivost otrok doseza 20.3 odst. Na tuberkulozi je bolnih 60 odst. otrok. 'V gataičkem. Okraju je v prvi .polovici 1951 umrlo 26 .odst. novorojenčkov, v dreniškem okraj.u pa jih je od 1945 do 1951 leta od 1117 novorojenčkov umilio kar 701, kar pomeni da .ni niti tretjina o-trok ostala živih. V sarajevski oblasti je 34 odst. otrok bolnih na odprti itiuberkiulozi. V vseh otroških domovih in internatih ima nad 10 odst. o-tirok t ran um. Samo v okraju Santec je nad 3000 otrok bolnih na trahnmu. V zadnjih 2 in pol letih je zaradi tr.aho.ma oslepelo več tisoč otrok. To stanje pa se iz meseca v mesec slabša, kar tudi ni čudno, ko pa je namenjeno vojnim pripravam, 'vedno več državnih dohodkov; tlako odpade za 1952 leto 75 odst. za vojne namene. PREGLE» NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV DOMA IN V SVETE LETA fOSTff?, LETO 1951 JE BILO LETO PROVOKACIJ, a obenem leto velikih zmag sil miru *** 28. maja je bil sklenjen sporazum med Vladama LR Kitajske in Tibeta. Na podli agi tega sporazuma je Tibet priključen kot avtonomna dežela v veliki Kitajski republiki. Sporazum so z veseljem sprejele množice Tibeta, .saj je bil to njih dolgotrajni sen. Na tak način je .spodletel načrt imperialistov, da bi tudi na «strehi sveta» ustvarili svoje baze, od ‘koder bi ogražali ZSSR. *** Medtem, iko je propad konference .namestnikov zunanjih ministrov navdal miroljubne sile vsega sveta s pravim preplahom, je predlog tov. Malika sovjetskega denegata v OZN, z dne 23. junija ponovno poživil veliko upanje, da je mir mogoče rešiti, le če je za to količkaj dobre volje. Kot je znamo j.e tov. Malik predložil «zapadin.iakom» konkreten predlog za sklenitev premirja na Koreji. Prav temu predlogu se je zahvaliti, da je prišlo, kljub nevoljti Američanov, do poznejšega pogajanja na korejskem bojišču, ki se še ved.no nadaljuje. *** 17. junija so bile -drža- Tov. Višinski na z/asedanju OZN. N.jegov nasmeh ni izraz zadovoljstva po govoru o «miru», ki ga je podal Acheson vnozborske volitve v Franciji. Na njih so se ponovno u-veLjaville levičarske sile in zlasti komunisti, ki so dobili skoraj 26 odst. glasov, med tem, ko so jih demokristjani in socialdemokrati izgubili nad 3 milijone. Volitve v Franqyi so bile vsekakor močna "lekcija za prekooceanske magnate... *f* V prvi polovici avgusta je bil v Berlinu III. svetovni festival demokratične mladine katerega so se udeležili delegati 103 narodnosti. Festival je bil veličastna parada mladosti in miru. Zapadne zasedbene oblasti kakor budi Bonn-Ska vlada so na vse načine poskušali, .da bi preprečili to veličastno mladinsko manifestacijo miru in bratstva. Toda niti obsedno stanje, niti obmejne straže, ki so bile razvr- ščene vzdolž demarkacijske črte z Vzhodno cono Berlina niso mogle odvrniti mladine od festivala. *** 4. septembra se je pričela v San Franciscu Konferenca za podpis mirovne pogodbe z Japonsko. Konference se je udeležila tudi SZ oi pa -pristala na pogoje, katere so izsi Ijevale ZDA. ZDA ter njeni sateliti so podpisali ločeno pogodbo dne 8. septembra. *** 23. septembra je bil v Avstraliji referendum za postavitev Komun stične partije izven zakona. Na njem so bile poražene reakcionarne sile, ki so upale, da bodo is pomočjo referenduma ' dosegle svoj cilj. *** 8. septembra, torej en dan pred uradnim pričetkom volilne kamp.:.nje, je Vrhovni komandant cene A STO gen. Winterton odg adii upravne volitve «na poznejši čas». Kot je znano, hi se volitve morale vršiti 7. in 14. oktobra. S svojim odlok c. im je gen. Win-tertan rešil predvsem seveda svoj poraz, istočasno pa tudi katastrofalen poraz, ki je pretil demokristjanom in njihovim priveskom is titovci vred. Z istim odlok m je ikonundant okupacijske vojiske še enkrat praktično dokazal to, kar mi trdimo, namreč, da na STO ni demokracije, pač pa da se tu vodi kolonialna politika imperialistov. *** 8. oktobra je egiptovska vlada odpovedala sporazum o Sueškem prekopu z Anglijo iz leta 1935. Istega dne je bil proglašen egiptovski kralj tudi za kralja Sudana. Tako se je praktično -pričela resna borba za izgon Angležev iz deželle. *** 25. oktobra so bile -parlamentarne volitve v Angliji, na katerih so ponovno dobili večino mandatov konservativci. Tako so laburisti dobili .zaslu- ženo brco. Angleške volitve so velikega pomena za ves nadaljnji razvoj politike v svetu. Dasiravno pravijo 'konservativci, da bodo -skuš alti ohraniti to. kar se da, vendar je težko reči, da -se jim .bo to posrečilo. Kolonialni -narodi so .se naveličali njihovega g ospod -st va in se osvobajajo me glede na to, kaj v Londonu mislijo. Za Indijo in drugimi azijskimi dežel: mi sledijo tudi dežele Sre njega Vzhoda in v zadnjem času tudi Egipt. V. novem Le nekaj metrov od sveje matere je bil ub t od iste zločinske krogle. Podobnih žalostnih dogodkov in zločinskih dejanj e polna zgodovina ameriškega napada na Korejo. parlamentu imajo konservativci 332 mest, laburisti pa 306. *1* 12 novembra je začela voda zalivati ogromne predele v Padski nižini. Poplave so najbolj prizadele pokrajino Polesine, ki je bila več tednov skoraj vsa pod vodo. Prizadetemu ljudstvu so priskočili na pom-oč mnogi narodi. Posebno veliko pomoč je nudila SZ. Tudi Tret se je sijajno izkazal *1* 4. novembra je bilo ljudsko štetje v Italiji in v Trstu. Iz tega štetja je razvidno, da v coni A STO prebiva 296.229 oseb, od katerih je 138.200 moških, in 158.029 žensk. Isto štetje je tudi ugotovilo, da prebiva v coni A STO 99.599 družim, da ima svoja stanovanja le 77.977 družim in da imajo omenjena stanovanja skupno 249.039 prostorov, Ikar se -pravi, da pride povprečno na vsako družino .po 2,65 prostorov. *** 18. novembra je ‘bila objavljena mota vlade ZSSR za-padnim velesilam v zvezi s tržaškim vprašanjem. V tej noti je sovjetska vlada ponovno zahtevala spoštovanje mirovne 'pogodbe z Italijo, umaknitev vseh zasedbenih čet in združitev obeh com. Razkrinkala je manevre imperialistov, ki STO pretvarjajo v svoje vojno oporišče, namenjeno pohodu proti deželam socializma. atomski poskusi ncz vojnih ujoimihih Se vsem so nam v svežem spominu nečloveška grozodejstva, ki so jih izvajali nad zasužnjenimi narodi Evrope nacistični krvniki. Posebno oni ljudje, ki so bili v nemških taboriščih uničenja, Dachau, Mauthausenu, Buchenwal-du, Osivieczinu in drugih, vedo mnogo povedati o grozovitostih, ki so jih počenjale nacistične zverine nad jetniki, ki so jim služili kot «poskusni kunci» pri njihovih «znanstvenih» poskusih o učinkih strupenih plinov, bacilov raznih bolezni, vročine, mraza in drugih stvari na človeški organizem. Tedaj je ves svet pričakoval, da bodo vsi ti zverinski zločinci prejeli zasluženo kazen in da se nikdar več ne bodo našli na svetu podobni nestvori. Toda minilo je komaj pet let po sodbi in že so ameriške, angleške in francoske zasedbene oblasti v Nemčiji in Avstriji, kakor tudi satelitske vlade, Italije, Belgije, Holandske, Danske, Finske, Japonske, Nemčije, Jugoslavije in dr. iz- pustile iz zaporov skoro vse človeške izrodke, ki so krivi smrti tisoče v in tisočev nedolžnih ljudi vseh evropskih narodov. V tem se od svojih zahodnih gospodarjev prav nič ne razlikuje fašistična vlada v Beogradu, ki je doslej izpustila na svobodo skoro vse nacistične zločince, ki so dali brez sodbe postreliti na deset tisoče taicev; prav tako pa so na svóbodi tudi že skoro brez izjeme vsi ustaški koljaši, domobranski in četniški krvniki lastnega naroda. Pred nedavnim so izpustili iz «zapora», ki je bil v resnici le stanovanje z vsemi udobnostmi, tudi ustaškega škofa Ste-pinca, kateri je v veliki meri odgovoren za strahovite pokolje u-stašev nad pravoslavnim prebivalstvom, pri katerih je izgubilo življenje na sto tisoče Srbov, o-trok, žena in starcev. Toda ne samo to; tem zločincem vračajo v vseh teh državah njihovo «čast» ter jim zaupajo odgovorna mesta v državni upravi in vojski. Prav v Jugoslaviji mrgoli danes v tito- lašistiinem državnem, zlasti policijskem aparatu in v vojski bivših ustaških( četniških in dr. visokih funkcionarjev; «narodno» vojsko pa vežbajo številni nacistični krvniki. Ves napor ameriških imperialistov gre danes za tem da bi zbrali vse najbolj odvratne sovražnike ljudstva po vseh deželah, za katere vedo, da bodo svoj zločinski posel prav radi nadaljevali za krvave dolarje. V Združene države so poklicali številne «specialiste za znanstveno uničevanje ljudi», od katerih se hočejo naučiti, česar morda še niso sami znali. Toda, izgleda, da so ameriški licenci v «znanstvenem» ubijanju svojih nasprotnikov že danes prekosili svoje nacistične učitelje. Tako poroča informacijski urad Vietnama o poskusih, ki jih izvršujejo ameriški ljudožrci ugota-nimi ujetniki, s katerimi ugotavljajo učinke radioaktivnega izžarevanja (katerega povzroča zlasti atomsko orožje) na človeški DELO UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. ZASEDANJE GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Demokristjani, belčki in Filovci enotni proti obrambi miru Tov. Poletto zahteva, da se izredna pomoč dodeli tudi beguncem - 184 milijonov lir za kritje proračunskega primanjkljaja - Resolucija proti vojnohujskaški politiki imperialističnih in fašističnih vlad V soboto 29. decembra 1951 se je -ponovno sestal goriški pokrajinski svet. V začetku seje je tov. Poletto za-ht-evail, naj se predsednik Cul-ot takoj pozanima pri goriški prefekturi za dodelitev izvanredne pomoči v znesku 2.500 lir tudi •oeguncem. To vsoto je še pred prazniti določil Centralni od-oor za zimsko pomoč vsem beguine em, naj si bodo ti poglavij enti, begunci itd. Nadalje so svetovalci sprejeli, da bodo zahtevali 184 milijonov zb poravnavo proračunskega primanjkljaja za leto 1951. Poletto je zahtevali, naj se v prošnji razložijo težk-oče, ki jih imajo ostale -občine naše pokrajine in ki imajo zaradi tega občinski proračun zelo pasiven. Zahtevo tov. Poletta je svet sprejel. Po številnih raznih vprašanjih, med katerimi je bilo vprašanje nakupa zem-lljišča za kasarno gasilcev, je pokrajinski Svet tprešel nla razpravljanje resolucije, ki so jo predstaviti tov. Poletto, Ber-g'arnais in socialist Pian. V resoluciji je bil predvsem obsojen sporazum med predstavniki titofašistične vl-a-de in predstavniki ZDA, ki je bil sklenjen 14. novembra 1951. v Beogradu. Poleg tega pa je resolucija govorila proti raznim vojaškim obiskom visokih vojaških osebnosti in njihovi udeležbi pri vojaških manevrih n Jugoslaviji ter proti obisku gen. Montgomerya, namestnika poveljnika atlantske vojske, ki je pred kratkim bili na obisku tudi v naši pokrajini, kjer si je pa posebno ogledal še ceste, ki vežejo Goriško z Jugoslavijo. Te so, najvažnejše točke protestne resolucije, katerih predsednik Culct ni smatral za potrebno razpravljati, češ da pokrajinski svet vrši delo le u- pravnega značaj a. Najbolj sramotna pa je -bila izja-va belčka Bratuža, ki je dodal, da je potrebno, da jugoslovanski narodi iščejo pomoči od zahodnega «svobodnega sveta» proti napadu s strani Sovjetske zveze na Jugoslavijo! Tito v ec Nanut .pa, ki se je prvič oglasil, je pod plaščem nacionalistične 'demagogije pro-vakatorsko obrekoval Sovjetsko zvezo in demokratična gibanja. Stavljena resolu-cijla s strani naših svetovalcev mi bilia v ničemer idemagošikega značaja in bi 'bilo povsem, pravilno, da ■bi bil -pokrajinski svet eden izmed prvih, ki ‘bi preučeval probleme, od katerih je Odvisna bodočnost naše pokrajine. Tako je večina odklonila diskusijo o visetoini resolucije. Na vsak način je javno mnenje razumelo pomen in nerazumevanje večine pokrajinskega sveta ,ki pa bo še večja spodbuda zla Partizane mir-u v njihovem delu ipri razlaganju pomena borbe za mir in nabiranju podlpisolv. Napadeni Korečič odgovarja na obrekovanja Tudi « Primorskemu» je izpodletel poskus za prikritje titovskih zločinskih dejanj na Goriškem STEVERJAN — V predzadnji številki -naše izdaje smo pisali o terorističnem napadu titofašističnih agentov proti števerJanškemu občanu Korečič Mariju, katerega je zlikovec štirikrat močno udaril 'S pestjo. Ko je o tem dogodku zvedela goriška kvestura, je poislala vsem časopisom obvestilo, v katerem pojasnjuje, da naše vesti niso bile -točne, dia je bil Korečič nlamreč tisti večer pijan ter da ga je žena po povratku domov pretepla Na vsak način poročilo goričke kvesture, ki tudi ta dogodek skuša prikriti pred javnostjo, ne -odgoivarje resnici. Tovariš Korečič je ibi‘1 napaden in z nožem ranjen od titofašističnih agentov, ki nemoteno vršijo -svoja teroristična dejanja med našim prebivalstvom. Korečič je obenem v zvezi -s tem poslal vsem časoisom preklic po pravilu, ki ga predvideva tiskovni zakon. Tudi «Primorski» je na vse načine skušal prikriti resnico, poleg tega pa je še tovariša Korečiča prikazal kot pijanca. Preklic je veljal tudi za slovensko titofašistično glasilo im ito.v. Korečič bo zahteval u-poštevanje svojih trditev. Včlanjevanje v slavno K Pl za leto 195-2 se je izvršilo na Goriškem z majivečjim uspehom. To nam potrjuje predvsem dejstvo, da je bilo- vpisanih do kome,a leta toliko članov, 'kollikor jih je bilo vpisanih v letu 1951. 123 prebivalcev je -samo vprašalo za vstop v Partijo proletarskega imter-na-cionlalizm-a. Goriška federacija -komunistične mladine Italije pa je do danes vpisala maid 500 mladincev in mladink. Nekaj navodil našim kmetovalcem za preprečitev širjenja parkljevke Da bi preprečili morebitno -poj avl j en j e parkljevke v nia-ši pokrajini nam je Pokrajinski kmetijski inšpektorat poslal naslednja navodila, katerih naj se kmetje strogo držijo. Cepljenje je naj bdi j učinkovito sredstvo in najboljši način za preprečenje te bolezni. Zaradi tega je nujno- potrebno, da se cepi vsa tista ži-vina, na kateri ni -bilo videti znakov parkljevke. Živinorejcem, ki še do danes niso ničesar storili -v tem pogledu in v pričakovanju, dia se cepljenje izvrši, dia jemo naslednje enostavne nasvete, ki bodo veliko koristili: —■ kolikor je mogoče ,ne obiskuj živinskih sejmov ali drugih mest določenih kolt zbirališča za živino; — ne vstopaj v tuje hleve in rav-no tako ne dovoli drugim-vstopa v sv-oj hlev; —■ v hlevu rabi obutev, ki mora v hlevu itudi ostati; — čim manjše število oseb, po možnosti samo enia, naj vrši delo pri Sivini; — živlino napoji v hlevu iz posode, ki -mora -biti zelo čista; — pri vhodu v hlev naj bo vedno -pripravljeno nekoliko apna, s katerim naj se večkrat razkuži notranjost hleva; — ne kupuj živino, za kate-ro se ne ve odkod .prihaja; — pokliči takoj živlinozd-riaiv-nika tuldi v slučaju dvoma o bolezni; — plemenski 'biki morajo biti takoj cepljeni. Pokrajinsko zborovanje 6. januarja ob 9. uri bo v Gradiški pokrajinsko zborovanje KPI z naslednjim dnevnim redom: ob 9. uri Otvoritev; ob 9.15 Pregled kampanje za Včlanjevanje za leto 1952; raz-so se izkazale v akciji za vpi-deljevanje nagrad sekcijam, ki sovanje; ob 10. uri Poročilo tov. Poletta ob 11. uri Kulturne prireditve in razno; Tovariš Dal Pont piše iz Ljubljane Iz pisma materi je razvidno, da se mladenič nahaja v titovskih zaporih - Kaj bo storila italijanska vlada za rešitev svojega državljana? Mladi Adriano Dal Pont, o čigar izginotju neke noči pred tremi tedni smo ipisali v prejšnji številki, se je te dni s pismom, ki je bilo odposlano v Ljubljani, oglasil svoji materi. Pismo je prispelo v nedeljo zjutraj v San Daniele, kjer prebiva mati mitidega Dal Ponta. Iz pisma je razvidno, da se mladenič nahaja v zapo.ru ter piše, da upa, da se bo z materjo v 'kratkem času -spet videl. To pismo je z ene strani velika tolažba za mater z druge strani pa potrjuje domnevo o zločinski ugrabitvi italijanskega državljana s strani tito-faišistionih agentov na našem, ozemlju. To pismo italijanskega državljana, zaprtega v jugoslovanskih zaporih, naj italijanske državne oblasti -upoštevajo iter naj obenem vel.ja 'kot dejstvo, s katerim lahko italijanska vlada posreduje ipri jugoslovanski vladi ter zahteva takojšen odgovor na zahteve, ki so jih predstavili Zbornici poslanci Beltrame, L uzzato in Zan-fagninii. Dodelitev denarne nagrade delavcem podjetja Solvay Uprava podjetja Solvay v Tržiču je te dni -sporočila notranji komisiji tega podjetja, da bodo 7. januarja t. 1. vsi uslužbenci dobili denarno nagrado, ki -bo iznašala plačo za 32 delovnih ut. Tu-di tei dosežene zahteve.,; ki so jih delavci -predstavili u-pravi tega -podjetja, se lahko beleži kot velikia zmaga U-prava je videla možnost razdelitve teh nagrad ter obenem upoštevala predloge, ki jih je stavila upravi podjetja CGIL. To je še en dokaz odločne borbe, ki jo vodi zmagoslavna, CGIL v korist delavcev, s ka- tero se istrinajo tudi predstavniki liilber-alske stranke in ttiko-im-enovana UIL. Tudi oni so s tem uvideli resnost in odločnost OGI.L ter '-so zaradi tega spoznanja odločno proti isvojim voditeljem. S tem je še enkrat dOka-zania pravilna borba CGIL, na katero so ponosni -vsi delavci naše pokrajine. organizem. Dopisnik tega urada je imel intervju z nekim bivšim pripadnikom vojske lutkovne vlade Bao Daja v Indokini, ki pa je kasneje prebežal na stran ljudske armade ietnama. Ta mladi vojak je povedal dopisniku informacijskega urada, da je bil prisilno mobiliziran v Bao Dajeva vojsko ter dodeljen edinici, ki je stražila vojne ujetnike, pripadnike osvobodilne vojske Vietnama. Tako je nekoč spremljal večjo skupino ujetnikov iz mesta Cholona v bližini prestolnice Saigona na veliko ameriško bojno ladjo, ki je bila zasidrana pri rtiču Sv. Jokoba. Na ladji so strpali vse ujetnike v male kabine, v katerih je bilo le toliko prostora, da je mogel človek v njej stati pokonci. Jetniki so se morali v kabinah sleči do nagega, nakar so zaprli vrata teh kabin ter začeli z atomskimi poskusi na teh žrtvah. Mnogo teh nesrečnežev je v 15 minutah, kolikor so trajali poskusi, umrlo za radi smrtnih učinkov atomskega izžarevanja. Vse ostale, ki so pa ostali pri življenju, so poslali v Združene države, da bi ameriški «znanstveniki» lahko na njih preučevali učinke izžarevanja ter delali z njimi še nadaljnje poskuse, O podobnih poskusih so pred me seči poročali iz Koreje, kjer so ameriški ljudožrci preizkušali na ujetnikih, pripadnikih korejske ljudske vojske in partizanskih ter kitajskih prostovoljcih učinke novih orožij za množično iztrebljanje, plinov, bakterij in raznih atomskih orožij. Kot piše egipčanski list «Dj-ummlun Al Misri» od 30. septembra, delajo takšne poskuse tudi Angleži. Neka angleška ladja je pripeljala večje število ujetnikov, pripadnikov vietnamske vojske ter upornikov iz arabske države Yemena, na katerihjso prav tako izvajali poskuse o učinkih novih nečloveških orožij. Ce delajo anglo-ameriški ljudožrci takšne poskuse že v mirnem času .si lahko mislimo, da bi v primeru vojne ne pomišljali niti trenutek, uporabiti ta smrtonosna orožja proti civilnemu prebivalstvu katere koli države. V Jugoslavijo so prispeli iz ZDA zavoji z ameriškimi darili. To iso bili . . policijski pendreki. (Iz 'listov) 1F dpiehed po podeželju TREBČE V seriji časom, ki smo jih pred neklaj čaisom objavili v «Delu», smo med drugim o-žigo,salii sedanjo občinsko u-piti-vo, kateri ni popolnoma •nič mar za naše podeželje, V teh člankih -smo nakazali vrsto vprašanj, ki bi morala biti že zdavnaj reš-enia in ,to brez bag-ve kak-o velikih stroškov. Slabe poti, nezadostna preskrbe s pitno vodo za Iju-m in za živino, nezadostna cestna -razsvetljava, pomanjkanje otroških vrtcev, zdravniških in živinozdiravn iških ambuliatorijev, javnih telefonov, pomanjkanje primernih stanovanjskih hiš, absolutno pomanjkanje obcestnih napisov pisanih tudi v slovenščini — s a j Go prebivalci, razen nekaj prišlekov, .skoraj izključno slovenske narodnosti — ilid. itd. Ze večkrat smo pisali -o vprašanju Ljudskega -doma v Trebčah. Treben-ci i.n naši -sivetovlalci v občinskem svetu so zrihtevalli cd občinske uprave, naj poskrbi za nujno potrebno popravilo ; n res, o-b neki priliki so se pripeljali v Trebče nek steri gospodje iz Trsta, si ogledali Ljudski d-c-m ter -ugotovili, da Kjer kon smo -stopili v 'hišo na podeželju, smo videli naše stare mamice, -kako pri topli peči pridno pletejo za zimo. Tako ima-mo prilik-o prikazati še vedno delavne roke stare none s Proseka ki skrbi za svojega vnuka, da mu ne bo m.raz v hudih časih mraza in bu-rje, ki tako rada brije tudi na Proseku. so bile zahteve Trefoencev in občinskih svetovalcev popolnoma utemeljene, kajti obstajala je nevarnost, da se t/ai dom lepega dne popolnoma .poruši. Ker je ostalo vse pri 'tem in iker Trefoenci nočejo, da -bi njihov Ljudski dom postal kup ruševin, so si lepega dne zavihali rokave in se lotili popravil. Delali so večinoma ob nedeljah dopoldne, kajti ob delavnikih ni bilo časti. Prekriti so vso streho, obnovili pod v dvorani, popravili mali oder, prepleskali dvorano, napravili novo inštalacijo za električne luči v dvorani, prebarvali vrata in okna, -skratka, domu so dali vredno lice. Pohvale vredno je dejstvo, da so vse dei.-o opravili popolnoma brezplačno in prostovoljno! Kot sem izvedel bodo v kratkem prebelili tudi o-stale prostore in obcestno pročelje. Tako -bodo dali občinski upravi zasluženo (lekcijo! V prenovljeni in še ne -dokončani dvorani so prvi nastopili malčki .na 'božični dan, kc je bila 'tam božičnica, v ■nedeljo in nla Silvestrovo so priredili domačini ples, prihodnjo nedeljo pa bo v isti dvorani pevsko glasbeni koncert Pevskega društva iz Rotit pri Trstu. Tako je spet •dana možnost, da Treben-ci poleg zabave in plesa ponovno poživijo svoje kulturno delovanje. Prav pa ‘bi bilo, da bi čimprej sami naštudirali -primemo igro in pevski koncert, sloj razpolagajo z vsemi potrebnimi ljudmi. M. D. PREČNIK in Repentaibor mesečino ali letno iplačo. Zato smatram, da -je 1300 dir pretirana vsota in da bi morala občina poskrbeti za boljšo ureditev živinozdravniske službe. V Mav-hinjah imamo domačega ž i vin oz dr a-v n ika, ki je 'brezposeln. in .bi kaj rad vršil službo vsaj v nabrežinski občini. Kmetje imajo v njega zaupanje, ker pozidajo njegovo sposobnost. Prepričan ,sem, da izražam željo vaščanov in okoličanov ,če svetujem, naj se to stvar pregleda in uredi v korist občimi in občanov. Kmet iz Prečnika SLIVNO Večkrat sem čital v časopisu, kako delodajalci izkoriščajo mlade vajence za težka deva na škodo njihovega zdravja in -njihovih žepov. V našo vas vozi odjemalcem Delavskih zadrug v Nabrežini noročen-e stvari mlad vajenec. Večkrat pripelje na kolesu vreče otrobov, moke in drugo. Vaščani mu morajo večkrat pomagati, da spelje v vas, ker je pote zelo strma. Pred nekaj 'dnevi je celo padel a k sreči brez posledic. V Nabrežini so drugi privatni trgovci, 'ki vozijo naročene stvari na dom z ovlo-mabilom ali z drugim motornim vozilom. Delavske zadruge so precej gospodarsko m c.ne in tega pa niso v stanju poskrbeti. Mladenič se vaščanom smili Iti vsi želijo, da -bi se stvar enkrat uredila. Upri r va Delavskih zadrug naj poskrbi in si nabavi motorno vozilo, kar bo koristilo tudi zadrugam samim im vajencem. Nedopustno je, da ie prav od strani dettivi ke ustanove vršijo t akne nepravilnosti, ki ne delajo časti upravi Deu-vskih zadrug. Clan Delavskih zadrug AMERIŠKI PENDREK (Iz revije Slavjani) V zadnji številki «Dela» pod rubriko «Sprehod po podeželju» je bil objavljen članek iz Prečnika. U-redniki «Dela» naj se ne jezijo, če jih naprošam, maj objavijo tudi tla teden članek iz naše vasi. Problem, ki ga v tem članku opisujem, pa je po mojem mnenju važen. V Nabrežini imamo občinskega živinozdravnika, ki odgovarja oziroma ima pod s.v-ojo živimazdravniško oskrbo tudi občini Zgonik in Re-pentabor. Razumljivo je, da en sam živinozdraivnik ne more vršiti pravilno svoje službe v 24 vaseh. Pred čaisom je neki kmet iz Prečnika potreboval živinozdravnika ker mu je o-bolela krava. Poklical je -občinskega živinozdravnika, da -bi pregledal bolno živlal. Zi-vinozdravnik -pride, odpravi svojo .službo, bar oči potrebna zdravila in zaračuna (če se n-e motim) 1300 lir. Ta vsota za revnegla kmeta ni malenkost, ker mu skrajša njegov že itak revni dohodek. Zivino-zdravnik prejema od občine Devin - Nabrežina kakor tudi od občin Zgonik MALI REPEN Pred časom smo ipisali, da bi moral avtobus, ki vozi v Mali Repen, .priti v vas tudi zvečer radi delavcev, ki končajo delo pozno. Avtobusno -podjetje j-e tej prošnji -ugodilo in avtobus ipridè redno v vas vsak večer. Seiitij pa je v zvezi s tem drugo vprašanje, radi katerega sem primo-ran prositi uredništvo «Dela», da objavi la članek. Avtobus nima v -naši vasi stalne po-staje ter se usta-vi danes pri Pitju,) jutri 7>3 K-r.-ù—h, tako d« mnogo potnikov in večkrat ne ve, kje čakati, in zamudijo avtobus, kar je drugače kot zamuditi tramvaj v mestu. Visa avtobusna podjetja ibi morsila postaviti nia ‘kraj, kjer se običajno ustavi avtobus vidmo tablico z nepisom «'Avtobusna postaja» in poleg tablice tudi vozni red. Le tako se ibod-o podobne ne-prilike odpravile in potniki ne bodo več v skrbeh, da zamudijo avtobus. Poleg tega avtobus ne pride vedno v vas in to posebno zvečer kar je neprijetno posebno sed'a-j iv zimskem času, iko piha burja in dežuje. Zato bi -potom tega članka svetoval upravi avtobusnega podjetja «La Chimica», naj -poskrbi za ureditev teh prometnih vprašanj. Taka napajališča je izgradila občinska demokratična uprava iz Zgcnikti po vaseh v -s v olji občini Tudi tu je videti, kako skrbi demokratična uprava za svoje občane, dočim pa na drugi -strani vidimo . . . ai . • • «skrb» tržaške demokristjan sike občinske uprave do svojih občanov na podeželju. Slika nam prikazuje «napajališče» v Bazovici, ki je podobno -vsem olnim v ostalih vaseh, ki ravno tako spadajo jji ped tržaško občino. Demo- ■ kristjani ne izpolnijo našim kmetom niti najosnovnejših zahtev, še zdaleka pa se ne spomnijo nla razvoj našega kmetijstva in živinoreje. '|PREDSTRAŽA ZA OSVOBODITEV ARABSKIH NARODOV torba za neodvisnost Egipta obenem borba za mir v svetu Izdajstvo egiptovskega kralja - Borba proti okupatorju je zavzela revolucionarni značaj - Ameriški imperializem hoče vsiliti «pakt za Srednji Vzhod» - Egiptu grozi še ameriška okupacija gipt zavzema važen geograf-Položaj kar se tiče med-nskih zvez in to iz dveh logov: 1. s Sueškim preko-konit-roli-ra najkrajšo domo pot iz Sreld-oze-milja iin 'tope do azijskih morij; 2. obvezna prehodma točka po >«em med Evropo, Azijo in tto. Zaradi tegia -se je ansiti imperializem, -v dobi 'je -največ j e moči polastil ©ta, kolt dragocenega plena, (a še danes noče izpustiti za 'toho ceno. Ravno nasprotno, *v. v -današnjem razdobju bujenja osvobodilnega. -od-"a kolonialnih narodov je '“Tarski -položaj Eigiipta še je važnosti za imperialiste, 'bi se Egipt otresel kontrole stavljal Eigi-pt proti imiperiaii-zm-u, so se nato s srdom obrnili proti izdajalskemu vladarju, ker se je izkazal občutnega samo za sv-oje blagajne in za izpolnitev -svojih pohotnih striasti. Pokazal sé je v praivi luči, do mozga koru-mipiranega človeka, ki je znan po vis-em svetu kot strahopetec in babje-k. Tako so -se stališča tudi precej -razčistila. Prvotno dvoumno stališče monarhije je razkrilo prave namene kralja Faruka ter razbilo tisto nemogočo enotnost med 'monarhijo in narodom v b-orbii proti Veliki Britaniji. Tudi zaradi tega je da-našnja borba, ki se razvija po vsem -Egiptu, zavzeti raiziičen in bolj revolucionaren Danes uporabljajo v Egiptu policijo proti domoljubom in partizanom, ki se oborožujej-o za borbo proti tujemu zatiralcu. Vojna..protiJtujeu je že začela, kljub vsemu ibahaštvu generala Erskinej-a, la-nig-leiškeg-a poveljnika v Suezu. Položaj Angležev torej -mi nič 'kaj ugoden v tej ipirostran; pokrajini, kjer so Angleži do sm-rti olbsovra-ženi. Pred kratkim je vold'ja «osvobodilnih falang» (oddelek narodno osvobodilne vojske, ki že vodi akcije) Aizi-z -ai Mas-ri paša izjavil tisku: «Moja politika je politiku Eigiipč-anov. To ni politika vojne, marveč politika miru. Ja.z si ziamišljam bodoči Eigip-t k-dt «svetovno semenišče» z znanstveniki in -misleci iz vsega sveta, ki bodo prišli v našo deželo, da ustvarjajo in delajo v -blaginji človeštva in napredka». Tudi sam A-ziz ptiša je odtočno -proti «paktu za Srednji -vzhod» ter je neuklonljiv v zahtevi za odhod vseh angleških čet iz Egip-La, ki isi mora z-o-pet pridobiti svojo neodvisnost. Za .boljšo obja-snitev stališča egiptovskega kraljevega dvora. BRITANSKI Z-ATO'N V EGIPTU. kdanji neomejeni gospodarji v Suezu so se v zadnjem času Tali zateči v zaščitena obzidja. Sprijazniti so se morali z istvom, da se nahajajo na tuji zemlji kot okupatorji in da je egiptovsko ljudstvo sito do grla. Zaman je rabiti silo °ti dvajset milijonskemu narodu, ki zahteva svojo svobodo in neodvisnost. -šlo-a meriškega imp-erializma, bil s tem resno prizadet ves tem. ikoi'oinia'lriegia zatiranju Aziji, na Srednjem vzhodu Satni Severni Afriki. 'aradi tega tudi Velika Bri-Via.branj s kremplji -svoje vične zahteve z-a gospostvo Egiptom. Iz tega se t-udi àga vztrajnost Združenih ^•a-v, ki 'hočejo na vsak na-razteigniti «zaipa'dho» voja-1 okupacijo -n-a Srednji vzhold . ©osebno še na Eigi-plt. T'o je lvedlo, da je postal .Elgiipit v 1’0-vem oiziru središče borbe "totalnih narodov Afrike in Sinjega vzhoda proti imipe-iizmiu, ker se je slednji po-2al v vseh -svojih najbolj o-Ulnih oblikah, ki -so miu jih lekovale nujne vojaške pobe, - Odkar je egiptovska -viliald-a ®Vedja-viTa konvencijo iz leta 48 in to pod m-oigočnim pri-kom množic, ki je -pretil pro-,st vladi in m-onarhijli — so 2ačeie z-apadne kanclije zelo 'tego-vidti, da rešijo p-od dru-^i oblikami bistvo, 'to je, da 'ranijo imperialistično gostovo v Eg-ipt-u lin njegovo ^ kot, vojaško bazo. To so si lzadevale še posebno Ztiru-ne države Amerike, ki so, skrivnostnem obisku Harri-aha v Kajru znatno pospešii-Sv°ie -delovanje v predvideli11 ustvaritve takoizvanega ^ak-ta ga -Srednji vzhod». Ta , Pa -ima po-vsem jasne pro-‘«Vjetsijke značilnosti in iš-e j as® e -napadalne namere '°W Zi? SR in neodvisnosti *3'kih1 narodov. Me-dtem ko se je -razvijala v -}Ptu (],ji0:t v drugih arabskih "želah, jod Perzije d-o Sirije k Libanti do Iraka) ostra '™a Proti angleški -okupaciji, Postavila ameriška vlada Medni,e/ predloge: angl-eške 6 «ne 'bodo več obstajale» v 'Etu, tjbda ne bodo se niti «knilej marveč oe bodo več . 'trni,mdo -angleške vlade, J©3 bodo 'prešle pod !k-o-n'do njbke «zavezniške» oblate1 vrhovna komanda lC*'a i^a Srednji vzhod». Ce - JPti Egipčani ne zainesli >f,Ve6 'na Angleže, ipomenii, da ..° Prišli v Egipt pcl’eg A-n-K,. e'v tudi ameriški 'in fran-, 1 Vlojaki, da «ščitijo» Egipt toto-i S-ovjetsko zvezo. ^oiibedastočo si je Mik o igv lsNa edino le neumna ame-r'j.a .diplomacija, ki je celo , »vala, d'a j-o bodo Eiglpča-‘U'dM sprejeli. Ta predlog pa v -Egiptu ma spl-ošen ^Eorr proti n j emu -so se izrazili iceio veliki kapitalisti in §i mogotci, -kli so navezani LVoeliko Britanijo. Celo sam ppt ov.s'k; fcralj, prava korum-^ «ijt lia lutka na stalnem po-uk-.ovanju po v-seh nočnih -Zmiicak tn igiralni-cah Francije ‘jšvice, je bij temu nasproten. , ,'E'gi‘Ptu -ter v -drugih arab-Tiii državah so -se vrstile pro-jSitne manifestacije proti n-a-.raivanenru «ipak-tu za Sreri-"vzhod», k; pj prinesel, -razen gleške še ameriško olkupa-j'°' egiptovskem kralje- -m dvoru pa Se je snovalo (■tem času ii-zd:ajB.tvo. Milijoni unitestantov, ki so še pred P , tetdnom vzklikali «svoje-kralju», 'k; je tokrat pred- je doivolj, da se spomnimo, kaj se je pripetilo pred por meseci v Siriji. Neodvisni list «Storcila» je izvedel raziskavo, da uigoto-v-i 'koliko prebivalcev odobruje «Palkt za Srednji vzhod». Vprašanih je bilo 8.000 meščanov vseh slojev. Izid, ki ga je objavil list je naslednji: 7.179 -se je izjavilo pr niti paktu, 815 se je vždržall-o in le 6 se ,ie strinjalo -s paktom. Teh šest gla-s-ov pti -so dali, prvi minister Hassan Hakim in njegova družina. In celo Ha-csa-n Ha. k im je moral podati ostavko, ko se je javno izjavil za pakt. Isto pa velja tudi za Egiipt. Pot do svobode je trdia. Toda Egipt že koraka po tej poti in je -pokazal vso odločnost, da hoče prilli tudi do -cilja. Kolonialni in demokratični narodi ."tega sveta so solidarni z egiptovskim narodom. Zavedajo se, da je borba Egipta za svobodo sestavni ddi svetovne borbe za mir TOV. DONADEL PRIPOVEDUJE O ŽIVLJENJSKIH RAZMERAH DELAVCEV V S.Z. Ka j lahko kupi sovjetski delavee in kaj naš delavec s svolo placo Izredno delo ne sme presegati 4 ure na teden - Kako delajo in obiskujejo šolo vajenci - Delavec plača le eno četrtino stroškov za letovanje - Obed v tovarniški menzi ne presega 4 rublje ogled na avtomatu ni oddelek neke tovarne v ZSSR. Za ves ; delek je dovolj le ena človeška moč, ki skrbi za reguliranje avtomatičnih strojev. ZSSR skrbi za modernizacijo tovarn, j ti tam ne preti brezposelnost in kriza. Modernizacija tovarn znatni meri pospešuje napredek industrije in dviganje življenjske ravni delavcev. Medtem ko si na tako opevanem <(Zapadu» peščica magnatov kopiči kupe denarja ter vedno bolj upropašča milijone delavcev, se življenjska raven delavcev v ZSSR neprestano in naglo dviga in izpopolnjuje. Višanje življenjske ravni delavcev je po* stalo v ZSSR že pravi zakon v razvoju socialistične družbe, ki že prehaja v komunizem; kajti borba za dosego splošnega blago-borba za dosego splošneča blago* stanja in popolne preobrazbe človeške družbe, je borba za ustvaritev pravega resničnega človeka, ki ne bo v nobenem oziru suženj ali hlapec sočloveka. Sovjetska vsestranska proizvodnja se po svoji količini in po kakovosti lete za letom dviga in izpopolnjuje, Im.perialisti in tisti, ki jih zagovarjajo kaj radi trdijo — zlasti sedaj, ko sp ičo dejstev ne morejo zanikati, da se proizvodnja in življenjska raven delavcev v ZSSR vedno bolj izpopolnjujeta in dvigata — da obstaja za tako-imenovano ((železno zaveso» nasilje, da je vse delo osnovano na ((prisilnem delu», da je režim ((zasužnjil človeka» itd. To kar Iz poročila o stanju Javnih skladišč na gospodarski konferenci Z E S Pomanjkanje lirskega fonda ovira razvoj promela z zaledjem Katera dela so nujna v tržaški luki - Porast stroškov za vzdrževanje pristaniških naprav - Potreben je državni prispevek za izenačenje proračunov Javnih skladišč - Tržaški luki je potreben stalni depozit tipičnega blaga Velike važnosti, ki jo ima za našo luko viz-postavitev (preferenčnih carin, ne bi smeli prezreti posebno v’si trsti, ki bra-nlij'o tržaško 1-ukio in možnosti trgovskega din industrijskega razvoja. 5. Tržaška luka -je 'Z -zadnjimi vladnimi nakazili izb olj-šaha možnosti obratoiv-a-nij a do talke mere, da ima -danes široke mioižnosti .zadostiti vsem značaj, ki stremi ,za socialno in zah-t,evara tudi večjega pio nacionailno os-vo-bodlitvijo. meta. V načrtu so še -druga dela za razširitev li-u-ke, za katera pa -ni i-zgleda, da bi se izvedla v bliižniji bodočmis-ti. Tržaška luka -bi dian-es kot taka ne potrebovala toliko 'novih gradenj, marveč predvsem da lahko razpolaga z vsemi sedanjimi pokrit imii prostori (sik-ladišča in -lope), v katerih sio nastanjene zavezniške vojaške sile, ki bi se lahko izselile v druge prostore izven pristanišča. Strinjamo se popolnoma z načelnim stališčem za razširitev pristaniških na-prav v boti očn-ohti, Ti načrti pa bi morali obsegati trenutno izvršitev vrste del, ki jih bomo našteli a) -nadaljnja mehanizacija nekaterih napraiv ter obnovitev traktorskega -parka; b) elektrifikacija hi-drau'1 ič-nih žerjavov v stari -prosti luki ter n: bava modernejših strojev za delavnice, ki -slkrbi- d) gradnja slačilnic za nameščence, ki so dodeljeni oddelku žerjavov v novi prosti luki; e) popravila in, tlakovanje poti v stari prositi luki, 'ki se nahajajo sedaj v res obupnem stanju; f) nUk-azilo državnega prispevka za urav-noivešenje pro-ručunti Javnih -..kl-adiišč. Zaradi velikega -po ra s tik a pristaniških del, -podjetje ne bo moglo v bodoše izenačiti obračuna, posebno če upoštevamo naraščanje Stroškov za vzdrževanje v-seh -naprav. V letih 1938-39 so znlaSà i ti -stroški 7,07.3.546 lir, v letih 1946- 47 26,731.852 lir, v letih 1947- 48 47.609.051 lir, v letih 1948- 49 270,378.361 lir ter s-o v letih 1949-50 narasli ma 307 milijonov 808.377 lir. Nadalje bi bito treba podučiti tukajšnji Trgovski zbornici, naj da pobudo raznim Združenjem (trgovine in -prometa, -da bi se v Trstu otvori'1 «stalni depozit tipičnega blaga» (kava, bo-mfbaž juto itd-.), klar bi predstavljalo zač-etek tržaškega trgcMsk'e-ga prometa. Slk-upno s preclagan-o vzpostavitvijo preferenčnih carin bi bila -d-ana nti ta način trdna podlaga za obnovitev trgovskega empori ja v Trstu, ki bi imel n e dvomil o široke možnosti ra-zvoja. Slednji pa bi morali imeti največje olajšave, jo za popravila in vzdrževanje | kar -se tiče plačevanja najemnin, pristojbin za uskladiščeni e, raznih taks, zavarovalnin, pristaniških pristojbin itd. Nadalje bi bil-o Itrelba -preti-nčiti finančnim -tehnliko-m pro- naprav; -c) razpoložljivost -skladišč, ki s-o zasedena po vojaških edinkah ter izvedba potrebnih poprav i-1 ; blem, ki jim morda ni popolnoma nežni .n, od katerega -pa je odvisen razvoj prometa -s Češkoslovaško in MiadižarsiK-o. Ti državi naletita na težave pri prometu s tajžalško 'l-u-ko prav zaradi pomanjka-nja lirskega fonda, s katerim bi lahko -plačevale pristaniške stroške tržaške lliu-ke. Za tržaško 1-uiko se ipois-tav-lj-a namreč -nujno in neodložljivo vprašanje in sicer v smislu, da se žJaraid-i posebnega I mednarodnega političnega polo- ' žaja na noben način ne ukine -dotok 'prometa s Cešk-osl-ova-šk-o Ln Madžarsko, ki -sta tradi-cionial-na -klier.tls' za tržaško luko. Statistike nam kažejo postopno upadanje prometa s tema dvema državama, Nikc kfi-r nys ne sme variati visok odstotek z Avstrijo. Znano je namreč, d'a predstavi,jajo visoke številke pomorskih prihodov, pretežno ameriške -dobave za avstrijsko preidi-val s tvo i-n za t-amkajšnje okupacijske čete. V normalnem rla-Zdoibju prometa bi Avstrija sama nikakor ne ztodo- ■ -stovala za zagotovitev polne zaposlitve naše luke. Zaradi tega bi bilo -vsako natMjn-je zanemarjanje pr-o-me-t a z deželam i planskega gospodarstva docela neodpustljiv pogrešek. To bi namreč ■pomenilo izgubo- trgovskega vipliv-a Trsta nad vsem balkanskim sektorjem. Trst s svojo luko predstavlja za ta -sektor in to me glede na njegovo državno -pripadnost, -odprta vrata na morje za -vse države svo- jega zaledja ter istočasno tl agostani» za vse mesto, KO,'NEC irdijo, je vse le gola izmišljotina in laž. V sovjetskih tovarnah vlada pravi red. Vsakdo dela po svoji moči m sposoonosn. Nince ne sili delavca, da mora več napraviti, kot pa je v njegovi moči, nihče mu ne odjemlje zasluženega nedeljskega počitka, nihče ne krati letnega oddiha in celo letovišča v klimatskih postajah. Vse delo po teka po načrtu, ki ga prvi sesiavijo delavci sami in Sele potem ga odobrijo oblasti. Od količine in kakovosti imajo interese vsi. prav vsi delavci in vo-altelji tovarn. Plača je uravnana na osnovi kakovosti in količine proizvodnje. Kdor dela tudi na praznični dan, dobi posebno plačo in ima poleg tega Se pravico do odmora med tednom. Seveda se ob praznikih opravljajo samo res nujna dela. Normalni delovni urnik v ZSSR je S ur na dan, delavci v nezdravih sektorjih (industrija radia, barvil, svinca itd.) delajo po 4 ure na dan, rudarji pa po 6 ur. Izredno delo ne sme presegati 4 ure na teden. Toda za vsako izredno delo mora vodstvo podjetja predhodno prositi delavski svet za tozadevno dovoljenje. Prvi 2 izredni uri sta plačani po 150 odst. višje od normalnih ur, nadaljnji 2 uri pa po 200 odst. Normo dela določijo delavci sami in njihovi sveti. Nihče jim ne viša te norme. Le v primeru postavitve novih strojev se ta iz-premeni. Vsaka tovarna ima svojo menzo za delavce. Poleg splošne menze obstajajo tudi posebne menze za tiste, ki imajo od zdravnika predpisano posebno hrano. Važno je dejstvo, da v menzah ni enotne hrane, temveč da si kot v restavraciji vsakdo lahko izbere vrsto jedi. Cena obedu ne presega 4 rublje. V vseh tovarnah in podjetjih so zaposleni tudi vajenci. Od 14. do 16. leta delajo po 4 ure na dan, Stefanovanje v Boljuncu. «Lučanje» je velik vaški dogodek za stare in mlade. «Pupe» komaj pričakujejo praznik Sv. Stefana zato, da «lučajo» jabolka in pomaranče na fante, otroci pa zato da naberejo čimveč žlahtnega sadja med «bitko», pa četudi jih to nekaj stane . . od 16. do 18. leta pa po 6 ur na dan. Poleg tega pa morajo obiskovati oortno šolo, ki je povsem brezplačna, kljub temu da prejemajo vsi vajenci celotno plačo. Vajenci ne smejo delati težkih del Ul niti ne v ponočnih izmenah. Tisti vajenci ali delavci, ki imajo voljo do študija lahko z njim nadaljujejo tudi potem, ko so dovršili sedemletko in se po opravljenem izpitu na desetletki lahko vpišejo na visoke tehnične šole Tako je dana možnost delavcu, da. postane inženir in ravnatelj tovarne, v kateri je prej delal dot navaden delavec. Vsaka tovarna in vsako podjetje ima svoj lastni klub, v katerem preživijo delavci uečinn prostega časa. V klubu im., j o na razpolago bogate knjižnice, raznovrstne športne naprave — saj ima vsaka tovarna tudi , telovadnice, igrišča za nogomet, odbojko, košarko, tenis itd. — v vsakem klubu je bar, v katerem postrežejo elativno po zelo nizki ceni. Poleg tega imajo delavci klubih svoje kinodvorane, gledališča itd. Skratka, v klubih imajo vse, kor oofrebujejo za svoje ìazve-drilo. Povprečna mesečna plača sovjetskega delavca brez raznih premij, znaša 1000 rubljev. Za ta denar si sovjetski delavec lahko kupi nad 500 kg kruha, 'ali 32 kg masla, ali 150 ducatov jajc, ali 57 kg mesa, ali 2 bicikla, ali 3 petcevne radijske sprejemnike itd. Ce vzamemo v poštev, da znaša povprečna plača večine naših delavcev 30.000 lir na mesec, ugotovimo, da s to vsoto kupijo lahko približno 215 kg kruha, ali 28 kg masla, niti 100 ducatov jaje, približno 40 kg mesa, alt en navaden bicikel ne prvovrstne znamke in niti enega radijskega sprejemnika. Evo torej razlika, katere ne more nihče pobiti! Poleg lega pa imajo sovjetski delavci obilo možnosti, da preživijo svoj letni dopust v klimatskih postajah bodisi na severu (v poletnem času) ali pa ob obaP. Črnega morja, na Krimu in dm-god. Poleg plačanega dopusta uživa delavec pravico do 75. odi poveličevali Kristusa. Mraz je bil hujši kolt zjutraj, zato pa je bilo tako tih-o, da se je škripanje škornja ipo zamrznjenem -snegu slišalo ure -daleč. Pod okni deklet ni 'bilo vietiti še nobene gn uče fanto-v, samo mesec je skrivaj pogled aval v izbe, kakor da vaib-i Mšpaj-oča se dekleta, naj čim iprej -pritečejo na škripa j oči sine g. Kar se z dimnika neke -bajte začne valiti gost oblak dima, iz katerega se je, jahaje na me-tli dvignila v zrak čarovnica. Ce bi se bil v tem času na trojki pripeljal mimo -so-ročinski pristav s -svojo čepico- obšito z jainjčjim kožuščkom, kakor i-o nosijo ulani, v sinjem kožuhu, k'i je bil podltožien s črno janjčjo kožuhovino, s -proslu-lo nagajko, s katero je priganjal svojega jamščika, bi bil čarovnico g-otov-o opazil, zakaj njegovemu očesu ne uide nobena čarovnica n-a is vetu. On natančno ve, koliko -pujsov -povrže vsaki kmetici svinja, koliko platna lezli v njihovih strinjati i-n koliko obleke ali obutve je gospodar v nedeljo založil pri krčmarju. T-oda -soročiniski pristav se -ne voži -mimo -naše vasi in čemu neki? Vsak ima 'svojega posla dov-olj iin so-ročinski pristav ima na -skrbi svoj okraj. Čarovnica ■pa se je btl'a divi gnil a tako visoko, da je bila videti samo kakor čisto majhna črna pegica. Kjer pa se je ta -pegica pokazala -so' zginile zvezdice druga za drugo. Čarovnica jih je nabrala že poln rokav in siamo fri ali štiri so še blestele na neb-u. Kar se z druge strani prikaže druga pegica, ki se -je večala in razširjala, da kmalu ni bila več pegica, Ce bi bil kratkoviden človek, da bi bolje razločil kaj je ta pega, namesto očal nataknil -na no-s kolo s 'komisarjevega Mes-l-ja, bi tudi ne bil mogel spoznati, kakšen zlodej is e t-u premika -na ne-b-u. Od spredaj je bil čisto -podoben inozemcu. Ozki gobec, ki se je neprestano premikal in obv-chaval vse, na kar se je nameril, je bil kakor pri E-vinji n-a koncu okrogel; noge so -bile fenke, da bi si jih bil jaresov'ski starosta, če bi imel take na plesu gotovo polomil že ob prvem akefcu. Od zadaj p-a je. bil zgode j po-sltavnejš-i, čislo podoben gubernijskemu uradniku v uniformi, kaj-tii imel je dolg rep z ostrim- koncem, kakor so škrici na uradniškem fraku. Santo po kozlovski bradi pad gobcem, rta malih rož-ičkiih vrh gla-ve in -po tem, da mi bil nič -bolj bel vd dimnikarja, je bilo -mogoče uganiti, da to mi ne ino-zernec ne gubemij-ski uradnik, ampak pravi zlodej, kateremu ie Bog -dovolil, da se še to poslednjo noč pred Božičem klati po belem svetu in skuša doibre ljudi. Ze ranega jutra, ko bodo-pozvanjali k slovesni jutranji službi božji, jo bo- moral s povešenim repom um-o pobrisati v svoj brlog. Vrag -se je medtem -skrivaj priplazil do meseca. Ze je Stegnil roko, da bi ga zgrabil, kar ga zapeče, da jo je hitro odmaknil. Poslinil je prste, cepetal z nogami 'in n;sk-očil mesec z druge strani. Zopet je umla-knil rolko in otiiskoči-1 nazaj. Zviti v-r.a-g pa navzlic vsemu ne odneha, skoči vnovič in zgrabi mesec z obema rok amia hkrati in ga preklada z ene roke v drugo kakor kmetič, ki je -segel v peč po žerjavico za -svojo-pipo z golimi rokami. 'Naposled je mesec hitro skril v žep in bežal dalije, kalkor da se ni zgodilo nič posebnega. V Diikan-jki ni opazil nihče kako je hudič ukradel mesec. Res -da je okrajni ipiis-a-r, ko je ponoči po vseh štirih lezel iz krčme, videl, -kako je mesec meni nič tebi nič ipielsial na nebu. Čeprav se je -pridušali na veis glas, da 'je 'bilo -tako, so vaščani zmajevali z glav.ami i-n se pijancu posmehovali. Zidaj pa se vprašamo, kaj je bilo, kar je hudiča spravilo do tega, da -se je odločil za talko protizakonito dejanje? Sledeče: vragu je bi/.o znano, da je dijak dikamj-ske cerkve povabil bogatega kozaka Cuba na rižev narastek z medico in rozinami; na pojedini -bodo še razen Staroste neki sorodnik 'dijaka, ki je pel v mestnem arhijerejisikeml z-boru najnižji bs-s in se -postavljal s sinjim jopičem, kozak Sverbi-guz in še nekaj takih tičev. Na pojedini -bo tudi z dišavami začinjeno kuhano vino, žganje z ža-fra-nom in še več drugih imenitnih poslastic. Medtem pa bo o-s-tala C ubo v a hčerka, prva krasotica na vasi, sama -doma in k -tej hčerki bo gotovo prišel v vas kovač, korenjak, da mu ni (para, ki je hudiču še bolj zoprn, ko pridige očeta Kon-dratja. Kovač se je v prostih urah pečal s slikars-tv-om in je slovel za najboljšega slikarja v vsem okraju. Celo stotnik L.... ki je bil takrat še živ, ga je bil nalašč -povabil v Po-ltavo, da živo poslika plot okoli njegovega doma. Vse sklede, iz katerih so diktujski kozaki srebali borišč (juha iz -pese s svinjino), je bila poslikala kovačeva roka. Kovač je -bil (bogaboječ človek iin je slikal tudi -podobe s-vetnikov: še dandanes visi v cerkvi v T.... n-jegov evangelist Luka. Više-k njegove umetnosti pa je bila stoka, naslikana na steni desnega preddverja dikatijotie cerkve, na kateri je izobrazil svetega Petra in dan poslednje sodbe, kako s ključi v rokah izganja liz pekla hutobnegti diuh -.. Prestrašeni satan bega sem ipa tja, sluteč svoj konec, grešniki, ki so bili doslej priklenjeni, pa ga tepo in goniljo z biči, /poleni in vsem, ker jim ej prišlo pod roko. Ko je kovač slikal to podobo na -veliko -leseno desko, si je vrag z vsemi silami prizadeval, da bi ga motil; nevidno ga je suval v roko, no-s tl iz peklenskega vign-ja žerjavice in pepela ter ju stresal po podobi. Navzlic temu je slikar -svoje delo srečno dokončLl. Desko so odnesli v cerkev in jo pritrdili -na -steno preddverja. Od tega časa se je v-ra-g zaklel, da se kovaču maščuje. Samo še ito noč mu je 'bilo dovoljeno kda-titi se po božjem svetu i-n prav to noč je .sklenil dati dušk-a svoji jezi na kovača. Zato je -bil sklenil skriti mesec v nadi, da se Cufou, ki je bil len in- okoren, ne bo ljubilo k dijaku, čigar izba je bila ■precej oddaljena od Cubo-ve bajte. Cesta je šla za vasjo mimo mlinov in pokopališča in napravila velik ovinek mimo globeli. Ce bi b-il mesec, bi bila medica pa žiganje z žafranom Cuba skoraj gotovo zapeljalo, da se poda na tako pot, v -taki terni pa bi ga sam vrag ne izvabit iz tople izbe na mraz. Kovač pa — tako je mislil vrag — si ne -bo upal oib-iskati kozakove hčerke, -pa naj bo še tak junak. Ko je torej vrag skril mesec v svoj žep, se je ipo/greznil •vet hipoma v tako temo, da nihče ne bi inašel poti do krčme, kaj še do dijako-ve bajte! Ko -s e-je čarovinic-a znašla v Itaki temi, je glasno zakričala. Vrag je hitel, da j-o potolaži, jo prijel pod pazduho in ji začel šepetati v uho sladke besede, -kakor jih šepeta moški svet ženskemu rodu, odkar -svet stoji. Čudno je ustvarjen ta svet, vse, kar živi, si prizadeva drug drugega posnemati. Nekoč sta v Mirgorodu samo sodnik in policijski načelnik hodila po zimi v kožuhih, podloženih s s-uknom, medtem ko s onijji uradniki nosiitd nepodložene kojuhe, dandanašnji pa sta si ce-l-o iprisedn-ik in poddavkia-r omislila nove 'kožuhe i-z najboljše jan-jčje kože, podložene z najfimejšim su-knom. K anelisi in občinski pisar sta sl -pred dvema letoma k u pilla sinje bombaževim: po šestdeset -kopejk arši-n. Cerkovnik je naročil pri ‘krojaču za poleti široke hlače iz nanklnga pa telovnik iz -pr o gasite grebemane tkanine. Skratka, vsak hoče biti več, kar je! K-daj bodo ljudje ljudje pametni pa se ne bodo obešali na ničevosti tega sveta! Stavim, da se bo mnogim videlo čudno, da se je prijela ničemu-rnost samega vraga. In ,s-e ga je res, 'kakor vidimo. Se bolj pa mora človeka jeziti, da is i -peklenšček domišlja, kako je lep, ko -pa mora biti vsakega sram namesto njega, če mu pogleda v lice. Taka pasja grdoba, bi rekel naš Foma Grigorjevič, pa dvori stari čarovnici kakor najžlahtnejši kav-a&r mladi krasotici! T-oda nebo in zemlja sita se zagrnila v temo bolj in 'bolj, tako da ni -bilo več mogoče videti, k-aj je nada-lie počena,1 lepi par. (Se nadaljuje) mm... Kbo JE KRIV — Titofaši-stično glasilo pravi v svojem pregledu «7 dni»: k Naš tržaški tedenski pregled navaja od tedna do tedna vrsto dogodkov, ki so sicer po vsebini različni, imajo pa v sebi vendarle nekaj skupnega: diskriminacija Slo- vencev . . . Prav ta borba Slovencev je prišla do izraza nc okrajnih skupščinah OF. . .» Ko bi človek šel za njimi in jih ne bi poznal, kot jih poznamo, bi le prevarali koga. Le pomislite si: borba Slovencev je prišla do izraza na «okrajnih skupščinah OF . . .»/ Toda proti komu so titofašisti usmerili borbo «Slovencev»? Rekli bi, da o tem ne more biti dvoma, saj vsi vedo, kdo je kriv sedanjega stanja na STO in prav posebno diskriminacije Slovencev. Kriva je pač «atomska svoboda», ki nudi svobodo le atomskim bombam, ne zasužnjenim in zatiranim narodom. Saj imamo poleg tržaških Slovencev še nešteto drugih primerov na svetu: Vietnam, Korejo, Malajo. Birmanijo, Iran, Egipt itd. Krivi so pač eni in isti: anglo- ameriški imperialisti, ki na žalost vedrijo in oblačijo tudi pri nas. In titofašisti so si na jasnem o tem? Ne! Bili so si na jasnem do pred leti. Sedaj ne morejo obtoževati svojih gospodarjev. Zato pa je na njiho-vth «skupščinah» prišla do izraza borba proti . . . nobenemu. Titofašisti si ne upajo več reči, da izvira diskriminacija Slovencev iz okupacijskega režima, nočejo osredotočiti borbo proti resničnim krivcem, marveč nii-hova borba visi v oblakih v upanju, da so Slovenci pozabili na glavnega krivca. Nočejo, da bi Slovenci spoznali glavnega krivca, da ne bo spoznali tudi njegovih hlapcev, t. j. prav njih. Zato pa delajo akrobatske skoke, da bi se borba Slovencev proti diskriminaciji iz-prevrgla v papirnato in besedno borbo proti praznemu niču. ////////////*///////////////////*////'///////////////////;/////////// DELO SVEM se je prenaglila V sredo so ostale vasi Pesek, Gročana, Draga, Domljo, Fre-beneg in Mtičkovlje nenadoma v temi. Vzrok temu je bila samovoljna ukinitev javne razsvetljave, ki jo je izvedla družba S VEM, dobaviteljica toka za dolinsko občino. Na takojšnjo intervencijo dolinskega župana tov. Lovrihe pri VU in conskem predsedstvu pa se je družba očividno spametovala ter zopet vzpostavila tok za jajvno razsvetljavo. Samovoljno postopanje ni niti najmanj opravičljivo, tudi če je v teku sporno vprašanje glede plačevanja stroškov za vzdrževanje omrežja v vsej občini. Ceprlav plačuje občinska uprava uporabljeni tok ma podlagi postavljenih števcev in ima bodisi za prejšnje kakor tudi za omrežje, ki je bilo postavljeno (lansko leto, zadevne pogodbe, zahteva SELVEG še posebej 35.000 lir mesečno za vzdrževanje vsega omrežja. Ra-zen tegla skrbi občinska uprava tudi za zamenjavo pregorelih žarnic. Jasno je torej, da je ta nova zahteva družbe vsekakor: pretirana in ne na mestu. Da bi prišlo do mirne rešitve spora je občinska uprava postavila svoje protipredloge, ki jih 'je pa SVEM odbila in pozneje enostavno ukinila javno razsvetljavo:. Ker predstavlja ta dobava javno uslugo, je tako postopanje družbe tembolj graje vredno in tudi protizakonito. To so morale priznati tudi oblasti in zato je bil tok zopet odprt. Nič čudnega, da je titolasi-stični «Primorski» izrabil tudi ito priliko za ponovno in nesramno klevetanje demokratične občinske uprave češ, da noče plačati luči in podpisati po-godlbe, kar je gnila laž. Mesto da bi iznesel kritiko proti družbi, ki je postopala na tlak način, se je «Primorski» prelevil v njenega vnetega zagovornika. Očiv-ildmo se Itiltofa-šistom nova zahteva SVEM ne Zdi pretirana, tudi če 'je ta proti splošnim koristim vse občine. Njihova poglavitna naloga je. da izkoristijo v-stiko priliko Za klevetanje naših upralv. Vprašamo pisune «Primorskega» kakšno stališče bi pa zavzeli, alko bi is e ito pripetilo v repentabrs-ki občini? Ali bi tudi takrat tako vneto zagovarjali SVEM? Z ZASEDANJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA CELO ZUPAN JE MORAL PRIZNATI upravičenost kritike naše skupine VU ni obvestila nikogar o reorganizaciji oddelka za javna nedonosna dela - Intervencija tov. Gombača glede obrtnih dovoljenj za prodajo časopisov - Povišali so tarife za lepljenje lepakov S sejo, ki je bila v petek 28. decembra je tržaški občinski svet zaključil zasedanje p-roSlega leta. V otvoritvi ije dal župan Bartoli nekaj izjav glede problema izstavitve osebnih izkaznic prebivalcem cone B. Zagotovil je da so v tem smislu že n teku posredovanja VU in conskega predsedstva. Kakor znano, so postavili to vprašanje na dnevni red maši svetovalci. Kar se tičel reorganizacije oddelka za javna nedonosna dela, se je župan Bartoli izrazil precej -pohvalno. S tem se seveda ni mogla strinjati naša skupina. Iz županovih izjav izhaja, da bo ostalo na delu prilično 800 delavcev ter bodo ponovno sprejeti vsi, ki niso še dopolnili šestmesečnega roka. Povedal ije nadalje, da bodo prejemali 1200 lir plače dnevno ter doklado 100 lir za vsakega nadaljnjega družinskega clama. Dejstvo pa je, da je na ta-način reorganizirani oddelek zavzel povsem obliko neke vrste podporne ustanove, ki ne nudi zaposlenim delavcem mikakega jamstva, kar se tiče socialnega zavarovanja, delovne pogodbe itd. V svoji daljši intervenciji je tov Riadich izrazil popolno nezadovoljstvo komunistične skupine, bodisi ikar se tiče najavljene reorganizacije kakor glede načina, s katerim je VU to izvedla. VU ije namreč izvedla reorganizacijo oddelka za 'javna nedonosma dela, ne da bi se. prej posvetovala s sindikalnimi organizacijami ali 's predstavniki občine, ki jih je izvolilo prebivalstvo. Gre torej — kot je poudaril tov. Radichi — za ponavljanje istih metod, s katerimi je VU izdala znani ukaz 206. Na isti način je VU tudi imenovala zastopnike EN AL, mesto da bi slednje iz-volild člani sami. Tov. Riadich 'je ostro grajal nedemokratične ,in samovoljne -metode tukajšnje vrhovne oblasti, ki načrtno in namenoma pbezira vsiako posvetovanje in nasvet 'katerega koli foruma. Proti takemu nedemokratičnemu postopku bi morali protestirati ne samo komunisti, mar-ceč tuldi vsi svetovalci ostalih političnih skupin. Celo župan Bartoli je moral končno priznati da je ostra kritika' našega svetovalca docela pravilna in na mestu. Kljub temu pa je skušal še vedno zagovarjati postopek VU, češ ida je njena demokratičnost pač omejena, ker je to vojaška uprava. Tako se je Bartoli omejil le na dokaj milo Izjavo in to v imenu vseh svetovalcev, ker ni VU pravočasno obvestila o izvedenih spremembah. Občinski svet je nato izglasoval vrsto -sklepov odbora. Nekateri svetovalci pa so stavili raznia vprašanja. Meti temi naj omenimo intervencijo tov. Gombača glede obrtnih dovoljenj za prodajo časopisov. Odbornik Ceppi je pojasnil, da -so predložene prošnje v teku rešitve, vendar pa bodo izdali le omejeno število zadevnih obrtnih dovoljenj. Komunistična skupina je gla-s civàia proti s-klepu glede prodaje občinskega zemljišča v Ro colu. Cena, po kateri bo prišla družba Marzotto do zemljišča, je prenizka. Omenjena družba bo gradila na tem zemljišču svoj center za pasterizacijo mleka. Stališče naše skupine je obrazložil tov. Gombač, ki je opozoril na nevarnost, da bi si ta družba ustvarila obenem monopol pri razdeljevanju mleka. Naša skupina je nato glasovala proti tudi glede predloženega proračuna za prve tri mesece 1952 Tov. Gombač je še opozoril občinski odbor na pomanjkanje oglasnih desk za lsple-nje lepakov 'ki je še posebno občuteno v tržaški okolici. Odbornik Bonetti je predlagal v primeri z letom 1928 40-kratno povišanje tarif za lepilenje lepakov. Po ostri debati je bil predlog sprejet. Občinski svet je nadaljeval nato zasedanje na 'tajni seji ter določil, da bo prihodnja občinska seja v torek 8. t, m. Razširimo vrste podpornih članov Komunistične partije Naša Partija potrebuje mnogo denarja zato, da lahko ivo-di svoje vsestransko -delovanje. Ne samo za razne prilike, kot so n. pr. proslava prvega mlaja volilna kampanja — prav v tem trenutku rabi Partija mnogo denarja za klitje stroškov 'procesov, ter za položitev kavcije za n-adla'1'j-: vanje procesa proti titovski -vtiki, ki se je polastila naše partijske imovime — temveč tudi za vzdrževanje našega časopisja, izdajanje raznih propagandnih letakov, lepakov itd. Naša Partija je uboga. Je paitija delavcev. Zato je jasno, da je ne podpirajo kapitalisti. Vzdržujejo jo le siromašni ljudje, člani, simpatizerji in demokrati. Osnova finančne zigra.dbe naše Partije temelji na članarini ter na podpornih prispevkih. Toda podpore je treba iskati tudi drugje; tam kjer je mogoče. Iskati jih je treba pri demokratih, pri simpatizerjih. ki se radi odzovejo vsakemu našemu pozivu. Izkoristiti je 'treba vsako priliko, raznovrstne ‘prireditve, ženito- REORGANIZACIJA, KI JE V ŠKODO BREZPOSELNIM Novo ustanovljeni odsek nudi slabše delovne pogoje VU je izvedla reorganizacijo povsem na svojo roko - Nova oblika dajanja miloščine - Krivdo nosi tudi DZ - Odsek se bo ukvarjal samo z navadnimi deli Z 31. decembrom je VU izvedla reorganizacijo oddelka za javna nedonosna dela. Z razpustom navedenega oddelka se je ustanovil Odsek za dela v pomoč brezposelnim (SE-LAD), ki bo začel poslovati s 7. januarjem 'kot poseben odsek Oddelka ,za dela in javne usluge. Samovoljni ukrep, ki ga je izvedla VU kar na svojo roko, ne da bi se posvetovala z BS ali jih vsaj predhodno obvestila, je izzval med delavci, ki so bili ziaposleini pri razpuščenem oddelku veliko ogorčenje, ki je tudi docela utemeljeno. S to reorganizacijo bo VU prihranila predvidenih 85 milijonov lir, -kar pa je v veliko škodo vsem brezposelnim. Novo ustanovljeni oddelek ima namreč izrazit značaj nekake podporne ustan-o-ve za brezposelne. De-lavci bodo zaposleni po 6 mesecev in se bodo morali -nato -zamenjati z drugimi. Ta -odsek se ne bo več ukvarjal z gradbenimi deli. Ka- ti soboto so se končno zopet -sestali na sedežu GRDA sindikalni zastopniki -in vodstvo ladjedelnice Sv. Marka v svrho rešitve spornega vprašanja glede odpustov v navedeni ladjedelnici. Obe stranki sta vztrajali ma svojih stališčih in zaradi tega je bil sestanek odložen za četrtek. O izidu bomo poročali v prihodnji številki. Obvestilo dvolastnikom Kmetijsko nadzorništvo obvešča kmetovalce - dvolastnike, da so z 31. decembrom 1951 zapadla vsa dvolastniška dovoljenja. Ker bodo letos izdane nove dvolastniške knjižice in osebna dovoljenja, se morajo v naj-krajšem času vrniti vsa dvolastniška dovoljenja Kmetijskemu nadzorništvu v ulici Roma št. 20, I. Istočasno je treba predložiti dve sliki in osebno izkaznico zainteresiranih oseb. Poziv openske sekcije KP Sekcija KP STO Opčine poziva vse člane Partije, prijatelje, simpatizerje in vse demokrate, Slove-nce in Italijane, naj prispevajo po svojih močeh v sklad 3 milijonov lir, ki jih mora KP STO do 8. januarja t. 1. položiti kot kavcijo za nadaljevanje pravde za imovi-nct, ki so ji 'jo oropali. titofašisti. Prispevke sprejemajo vse celice po vaseh okraj la. Sekcija KP STO Opčne * * * Po dolgem oklevanju so indipendentisti končno sprejeli vabilo naše Partije za javn-o debato. Komisiji obeh strank sta se sporazumeli o vseh podrobnostih ter določili dan In snov debate. Debata bo 10. februarja t. 1. v Kinu ob morju. Snov debate pa: «KP STO im Fronta za neodvisnost o tržaškem vprašanju». Vsaka stranka bo imela na razpolago 300 vabil. Prvi bo imel besedo govornik indipendentistov. Vsak govornik bo im-e'1 na razpolago 45 minut za go-vor in nadaljnjih 15 minut za zaključka. * * * S ponedeljkom 7. t. m, bo tržaška izdaja «Unità» izhajala redno tudi vsak ponedeljek. * * * Iz podatkov, ki jih je dobil -predsednik Združenja za pravico do stanovanja na sodišču izhaja, da je bilo v letu 1951 dostavljeno 995 sodnijskl-h izgonov iz stanovanj. Od teh je bilo izvršenih 187, d očim je prišlo glede nadaljnjih 70 do medsebojne poravnave. Ostalih 738 pa je še v teku, od teh bi se moralo izvršiti prilično 55 odst. tekom februarja. Pejšnji petek se je zaključil pred tržaškim sodiščem proces proti skupini tihotapcev s tobakom, ki so skušali vtihotapiti iz cone B 300 kg ameriških cigaret. Obsojeni so bili: Bortolo Berani na 4 mesece zapora in 16 milijonov lir globe, Maria Fragiaico-mo na 3 mesece in 15 dni zapora in 16 milijonov globe, Italo Novel na 3 mesece in 15 dni zapora in 16 milijonov globe ter Silvano Russi na 445 tisoč lir globe. To ni ne prvi in verjetno tudi ne zadnji primer tihotapstva iz cone B, kjer potrebujejo pač velike vsote v italijanski valuti za podpiranje titofašistične tolpe pri nas in v Italiji. * * * Poslavljajoče se staro leto je zahtevalo se v zadnjih urah človeško žrtev v osebi 28-I-etne Coricette Fontano! iz Kopra, gospodinjske pomočnice pri nekem Vusconi v ul. D’Annunzio 75. Na Silvestrovo zvečer je prala perilo in ni opazila, da je prekipevajoča voda v loncu ugasnila plamen .na plinskem štedilniku. Uhajajoči plin jo je kmalu omamil, da je reva omahnila z gornjim delom telesa v škaf vode. Ko se je vrnil okrog 10. ure gospodar domov je našel nesrečno žrtev v zadnjih zdihljajih. Zaman je bilo vse prizadevanje zdravnika RK, da bi rešil mlado življenje. Truplo so pozneje odpeljali v mrtvašnico glavne bolnice. * * * V nedeljo zvečer se je na openski cesti smrtno ponesrečil z «Lambrette» 23-letni Agostino Paolin.i iz ul. Malcanton 4, ki je zavozil z vso silo v železen drog obcestne pregra.ie. Z zasebnim avtom so ga takoj prepeljali v bolnico, kjer je pa podlegel težkim poškodbam kmalu po polnoči. Prijatelj Silvano Pontini, ki je sedel na zadnjem sedežu vozila pa je ostal po srečnem naključj-u nepoškodovan. * * * Na dan novega -leta sta se ponesrečila z motorjem 21-let-ni Evgen Giuliani -iz Loga 48 in 19-letni Huimbert Pregare iz Riero-anj 12. V prvih jutranjih urah sta, zaradi prevelike strmine ceste, zavozila na ricmanjskem trgu v vogal neke hiše. Odnesla sta lažje poškodbe. Giulianija so pridržali v bolnicbdočim se je Pregare lahko takoj vrnil domov. * * * V torek popoldne se je ponesrečil z motorjem 31-letni Viktor Jercog iz Doline 16. Nesreča se je pripetila na Bazoviški cesti, kjer je hotel preprečiti trčenje z nekim ameriškim kamionom. Pri padcu z motorja si je zlomil stegnenico desne noge. Zdraviti se bo moral kakih 50 dni. S 1. januarjem sta bili združeni tramvajski progi št. 6 in 7 v eno; Tramaj 6 vozi iz Barkovelj do Sv. Ivana. Za tarifo je bila proga razdeljena na dva dela: Sv. Ivan - Glav-na postaja ati povratek; Portici di C Mozza -Barkovlje ali povratek.' Za ta del proge je tarifa 20 lir, za celo progo pa 30 lir. Tramvaj ne vozi več do Goldonijevega trga, marveč krene pri Portici di Chiozza po ul. Battisti. * * * V dneh 30. in 31. dec. ter 1. in 2. jan. se je rodilo v tržaški občini 17 otrok, umrlo je 31 oseb, porok pa je bilo 22. ikor iagleda, VU -noče delati konkurence zasebnim gradbenim- podjetjem, davni namen oddelka je, da nudi rnekako po- v svojih vrstah isto število članov kot . v letu 1901. Obvezali so -se nadalje za utrditev vodilnih organov, posebno -sek- moč brezposelnim delavcem, j cijskih in celičnih komitejev, nikakor pa, da bi zlag-otovila zaposlitev strokovno usposobljenim, ki.-se bodo morali na ta način zadovoljiti z navadnimi deli, (ki ne zahtevajo alkah ih strokovnih zmožnosti. Tudi mezdni pogoji so slabši, ker VU ne bo več veizana n>a delovno pogodbo za -gradbeno stroko, klatera je veljala za razpuščeni odsek. -Iiz tega je povsem ja-sno, da je -smatrati šestmesečno zaposlitev kolt -neke vrste miloščino in pravcato deklasarijo strokovno usposobljene brezposelne delovne sile. Pri -tem ipa imaj-o svo-j del odgovornosti tudi voditelji Delavske zbornic-e, ki so kot -zvesti podrepniki sodelo-va-li z nasveti pri tej reorganizaciji. Razen tega is o tudi odbili predlog ES zla enotno zborovanje, -ki ga je zahtevalo -514 delavcev, Pripravili -so svoje -zborovanje tik -pred -objavo ukir-epa in -dosegli nekaj desetin glasov, -s katerimi s-o hoteli vtisniti -teij samovoljni Odredbi VU nekak pečat demokratičnosti. ZKM pripravlja organizacijsko konferenco V nedeljo so se sestali voditelji mestnih in podeželskih sekcij Ziveze komunistične ml a dine, ki so razpravljali predvsem o pripravah za -organizacijsko -konferenco, ki bo 27, ja nuarja. Po referatu tov. Pescatori j a in tov. Riuntin-i o- dosedanjih-uspehih kampanje za obnovitev izkaznic, perspektivah dela na organizacijskem podiročfj-u 'ter delovanja -med mladinkami, se je vnela plodna diskusija-. Voditelji komunistične mladine so prevzeli na tem sestanku naslednje obveznosti: da izvedejo obnovitev izkaznic in dobro rekru-tacijo novih sil ta ko, da bodo imeli ido 27. t. m. Postavitev široke mreže ko lektorjev in raznašalce:v -tiska, da bo tako zajamčena statina povezava z vsemi člani in -s širokimi mladinskimi množicami. Po vseh sektorjih -se bodo postavile celi-ce mladink, utrdile se bodo tovarniške celice in -povzela se bo akcija v 'zbiranju prispevkov za «Gioventù». Olb priliki -orgtiniizfacij-ske konference je napovedano tekmovanje med vsemi -mestnimi in podeželskimi 'sekcijami. Sekcije, ki se bodo dd-liikovaie v delu za izpolnite-v obnovitve 'zk-a-znic, rekruibaci-ji in širjenju «Gioventù« št. 16. bodo nagrajene s simboličnimi darili. Nagrado bo prejela tudi najboljša celica -mladink, V -okviru priprav zla navedeno konferenco se 'boti-o sestali 12. t. m. vsi mestni in podeželski -sek-cij-ski komiteji. va-nja ter dru-ge družinske praznike, praznovanja raznih obletnic itd. Posebno /važna je ustanovitev, posebnih podpornih skupin, -ki se obvežejo, da bodo -redno daj-ale -določen prispevek z/a Komunistično partijo. Te skupine sestavljajo delavci, k-metje, trgovci, izobraženci in obrtniki simpatizerji naše Partije, Podporne -skupine so izraz dejstva ,d'a našo Partijo ne podpirajo le njeni člani, temveč tudi velik krog simpatizerjev -na katere se uprava Ptotije povsem lahko zanese. Podporne is-kupine že od leta 1949. stalno rastejo in se krepijo. V dokaz -nam je dejstvo, da je v kampanji z-a kritje stroškov proslave prvega maja leta 1991 dalo svoj prispevek 118.500 oseb, -medtem-, ko je v enaki 'kampanji leta 1949. prispevalo le 12.000 oseb. Tudi kolektorji, kateri obstajajo v sestavu vsake celice. -so, važen steber uprave Partije. Nj-i-h delovanje, skupno z -delovanjem o/rganii-za-cijakih sekretarjev je za gospodarsko stanje naše Partije, lahko rečemo, življenjsko vlažnega pomena; kajti oni -so tisti, ki skrbijo, da se pravilno in pravoč-asino stekajo -vsi prispevki v našo centralno riprovo. Stotinam kalektorjev iz leta 1951. so se pridružili še novi, ki so se o/bvezalii, da bodo skrbeli za pobiranje prispevkov. Iz teg/a se vidi, da tovariši pravilno razumejo poziv Partije in njene potrebe. Da ne bi prišlo -do zastoja — kot se je že dogodilo -— je Izvršni komite izdal p-oseb-na navodila po katerih bo mnogo lažje delati. Upati je, da bo vse delo za nabiranje prispevkov, za pravilno vodenje računovodstva in izročanje ipiri-spevkoiv osrednji 'upravi, -povsem točno in redno potekalo. Zato pa polagamo toplo na srce vsem tovarišem, d-a se potreb Partije resno z-avedajo in da po s-v-oj-ih močeh dtijo to kar morejo in koliko več morejo: 'kajti !e tako bo naša Partija -še nadalje uspešno vodila svoje 'delovanje, bodisi na -političnem, sc-cia/inem, 'kulturnem ali na katerem koli drugem polju! uradu v ulici Santi Martiri št. 3, Na to opozarjamo posebno tiste volivce, ki niso bili doslej še vpisani v imenike vo-lilvcev in to iz katerega koli razloga. Prizadeti naj takoj kontrolirajo ali so bili tokrat vpisani. V nasprotnem primeru na morajo takoj urediti svoj položaj, eventuelno tudi potom rekurza na consko volilno komisijo. Za podrobnejša pojasnila in navodila se lahko obrnete do vo’iine komisije KP STO, v Domu pristaniških delavcev. III. nadstr. (trg Duca degii Abruzzi št. 3). Vse tovariše pa š? posebno opozarjamo, naj kontrolirajo volilne imenike glede svojega vpisa kakor tudi za ostale družinske člane, sorodnike in prijatelje. ,Kaj smo videli v ZSSR" Danes 5. t. m. v Brišči-kih, kjer bo govoril tov. Malalan. V sreldo 9. t. m. v Devinu - tov. Malalan. V sredo 9. t. m. v Kreva-tinih, 'kjer bo govorila tov. Pi-na Tornaseli!. V četrtek 10. t- m. v Miljah, -kijer bo govoril Itov. Franza. Tov. Gattonar pa bo govoril kako iso ga izgnali iz ZDA. V četrtek 10. t. m. v Camporah, kjer bo govorila tov. Pina Tornaseli!. Vse konference pričnejo ob 20. uri. SOŽALJE — Tovarišu Mariju Barut, aktivnemu prosvetnemu delavcu in članu P. D. «Škamperle», ki m-u je umrl-a lj-ubljena mati, izrekajo društveni odbor in članstvo iskreno sožalje. Pridružuje se tudi naše uredništvo. Konferenci v Barkovljah in Skednju V sredo 9. t. m. ob 20. uni bo v BARKOVLJAH (v Ljudskem domu na Prosešfci cesti) konferenca. Toiv. Teodoro Balbi bo govoril o snovi «Komu-nri-tična partija in delavski razred». V četrtek 10. t. m. ob 20. uri bo konferenca v SKEDNJU. Generalni sekretar KP -S-TO tov. Vit. torio Vidah bo govoril o Partiji. ZAKLJUČNI PARTIJSKI PLENUM OBRAČUN BORB delavskega razreda Kontrolirajte volilne imenike! Opozarjamo vse volilne upravičence, ki spadajo pod tržaško občino, da so volilni imeniki na vpogled občinstvu do 15. januarja t. I. Imenike lahko kontrolirate v občinskem V nedeljo zjutraj je bil v Kinu ob m-orj-u partijski aktiv, kjer je tov. Vidali, generalni sekretar naše Partije podal obširen pregled borb in uspehov delaviske-g-a rtizred-a pri nas in v svetu v tekiu leta 1951. Po uvodnih -besedah tov. Marine je ge-neralni sekretar označil prete.do ‘leto koit leito pospešenih mrzličnih priprav imperialistov za -sprožitev nove vojne. Navedel je vrsto primerov, kot 190 milijard dolarjev, od-kazan-ih z-a oborožitev, nadalje začetek obo-roževianj-a Japonske, Nemčije im ‘drugih fašističnih držav. Evropsko gospodarstvo je postalo zaradi razširjene ameriške kontrole v vseh satelitskih -državah pravi privesek ZDA. Imperialisti so v tem letu nadaljevali s 'kršenjem mii-rovnih poig-odb in spremenili OZlN v orodje za svoje voljne spletke. Izvedena je bila tudi p-riavcata zarota proti Češkoslovaški in drugim deželam ljudske demokracije, ki so jih hoteli spremeniti imperialisti v titovske podružnice. V ta n amen je ameriška vlada izdala okrog 100 milijonov dolarjev. Povečalo se je z-atira- PREDSEDNIK DELAVSKIH ZADRUG NI DRŽAL BESEDE Nadzorni svet se ne zmeni za ogorčenje zadružnikov Se pred letom dni je predsednik Delavskih zadrug inž. Levi sv-ečan-o obljubil in dal tudi svojo častno besedo, da se bo boril za sklicanje občnega zib ora zadružnikov v teku •prvih štirih mesecev 1951. leta. V svoji takratni, vsiaj navidezni odločnosti je prišel celo do izjave, d-a 'bo v primeru, če bi 'demokristjani ovirali to sklicanje, podal ostavko. V oktobru pa je ‘prišel zopet na dan z drugimi zagotovili. Izjavil 'je, da ako me bo uradni list cone B objavil do 6. novembra poziv za ureditev članskega stanja /bo zahteval od tržaškega isodiišča, naj razve- Otroška božičnica v tovarni Mediano Trebče Proleter Corale Partizani Opčine NOGOMET Tekme za prvenstvo STO Nabrežina - Partizani, v Nabrežini ob 10.30; Union-P-roleter, v Trebčah ob 10.30; Vintus - Ce-bulec, v Boljuncu ob 14.30; Trebče - Corale, v Trebčah ob 14.30. Počiva Opčine. Lestvica: 6 4 1 1 21 9 5 6 5 6 5 5 5 5 0 14 Jutri bodo odigrane nadalje tudi naslednje nogometne tekme: Arzenal - Costàlunga, v Trebčah ob 8.45; Pristaimiščniki - Sv. Marko, v Boljuncu ob 8.30; Tovarna strojev - Rojan, v Boljuncu ob 10.30; Frausin - Sv. Jakob, v Boljuncu ob 12.30; Kolonj-a -Vesna, v Trebčah ob 12.30; Primorje PK - Skedenj, v Nabrežini ob 14.30. Počiva Rozamdra. Lestv-ic-a: Frausin 9 6 2 1 26 8 13 Sv. Jakob 9 6 1 2 27 14 13 Zenske ekipe: Skoljet - Aqui-leia, na Skoljetu ob 15.30; Sv. Alojz - Frausin, -na Skoljetu ob 9.45; Inter - Pri-staniščniki, na Sko-ljetu ob 14.30. Počiva Skedenj. Virtus Nabrežina Cebulec Union 401 18 9 321 18 10 311 10 12 213 16 18 13 1 6 7 113 9 12 1 0 4 8 15 9 8 8 7 5 5 3 2 2 16 1 Roza-ndra Pristaniščniki Skedenj Cos-talu-nga Primorje Arzenal Vesna Rojam Kolonja Sv. Marko Tov. strojev 9 502 17 15 13 8 4 3 1 17 6 11 8 431 16 6 11 8 512 15 10 11 8 413 20 16 9 9 324 19 26 8 8 224 15 18 8 125 15 20 8 206 11 21 8116 7 24 8 1 0 7 10 29 KOŠARKA Spo-red tekem za jutri: J. kategorija moški: Frausin -Vrde-la, v Miljah oib 15.30; Sv. Alojz - Initer, na Skoljetu ob 10.45; Skoljet - Arzenal, na Skoljetu ob 8.30; Skedenj - Magdalena, v Skednju ob 10.15. II. kategorija: Inter B - Skedenj, na Skoljetu ob 12; Rinaldi-Aqui-leia, na Skoljetu ob 16.30; Tovarna strojev - Sv. Marko, v Skednju ob 9. Počivajo Pristaniščniki. Lestvice: I. kategorija - moški Magdalena Arzenal Virdala Inter Frausin Skedenj Sv. Aiojz Skoljet Tov strojev Rinaldi Inter Skedenj A quii-eia Sv. Ma^ko Pri-s-taniščniki Frausin Aquileia Skedenj Sv.. Alojz Pristaniščniki In,ter Skoljet 1 1 0 0 54 18 2 1 1 0 0 65 41 2 1 1 0 0 49 39 2 1 1 0 0 61 60 2 1 0 0 1 60 61 0 1 0 0 1 39 49 0 1 0 0 1 48 65 0 10 0 1 kategorija 18 54 0 1 1 0 0 2 0 2 1 1 0 0 2 0 2 1 1 0 0 37 18 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 18 37 0 1 0 0 1 0 2 0 i 1 iške 0 0 1 ekipe 0 2 0 1 1 0 0 25 16 2 1 1 0 0 15 10 2 1 0 1 0 21 21 1 1 0 1 0 21 21 1 i 0 0 0 0 0 d 0 1 0 0 1 10 15 0 1 0 0 1 16 25 0 ijavi skilep glede objav v coni B ter naj smatra 6. december kot zaključni datum za ureditev članstva. Oid zadnjih zagotovil ki jih je -dali predsednik Delavskih zadrug pa je minul že mesec in do konkretnih p-riprav za sklicanje občnega zibora še ni prišlo. Zadružniki še d-anes ne vedo nič točnega v tem pogledu. Le nekaj je -gotovega iin sicer, da je bil limlž. Levi medtem v Zagrebu na tako-zvanem titovskem zadružnem «kongresu». Razen" Iv-oje funkcije ipri Delavskih zadru-g-ah ipa ima socialdemokrat in občudovalec Ti-toivegia «socializma» še druge precej d-običkanosn-e -posle v trgovanju z lesom, ki so mu prinesli verjetno milijonske dohodke. Ta -človek sedi torej na predsedniškem m-e-stu zadružne ustanove. Njega pa v-se to prav nič -ne moti. Prav tako ga ne motijo kritike samih pristašev socialdemokratske stranice, ki -so mu očitali njegovo potovanje v Zagreb in še manj ogorčenje zadružnikov. -Socialdemokrat inž. Levi hoče na vsak način- dokazati pravovernost ititofaš-iartič-nega «socializma». Na ta način je postal predsedin-ik Delavskih ziadrug vnet zagovornik tito-vcev. Medsebojno izmenjavanje ljubeznivosti med ti-tovci, socialdemokrati ,republikanci in demokristjani, ki vedrijo in oblačijo na 'vodstvu Delavskih zadrug, pa je vse prej kot v 'korist ustanove same in zadružnikov. Tesno zavezništvo med Levijem in Ferjančičem ni nič drugega kot povezava med titofašisti slovenske in italijanske narodnosti. Dejansko se je ves nadzorni odbor pokazal, da mu je bolj pri -src-u titofašlzem kot pa koristi zadružnikov. Najbolj zgovoren primer nam nudi -v tem pogledu prav potovanje socialdemo-.crata Levija v Zagreb. Se drug primer ipa nam nudi docela idilična soglasnost vseh -petih komisarjev -glede objav poziva z-a -ureditev -članes-kegia stanja, tildi v Uradnem listu cone B. Zaradi teh dejanj ibdd-o morali dajati komisarji iprej -alli slej odgovor pred vsem članstvom Delavskih zadrug-. Vsi zadružniki -imajo namreč ves interes, da ne postanejo Delavske z-adr-uge monopol titofašistične klike, ki so ji -zaradi pravega izdajstva Zadružnih interesov, sedaj odprta vrata na stežaj. Nakane -komisarjev pa bodo zadružniki lah-ko preprečili s svoj-o številčno močjo, ki bo prisila' do pravega izraza s tem, da Vsi zamudniki t-ako-j uredijo -svoj članski položaj pri eni i-zmed najbližjih zadružnih poslovalnic. Zadružniki naj ne zamudijo -torej -prilike za podpis 'pristanka za povišanje zadružnega deleža. To bo najboljši odgo-vor na vse spletke titovskih in drugih komisarjev ter vseh -so-vražnlkov zadružništva in Delavskih zadrug. in v Tržaškem arzenalu. nje delavskega -gibanja v vseh državah, podpisnicah atlantskega pakta. V Italiji so oprostili vojna zloči-nca Grazianija in Borghesej-a, dioči-m so uprizorili proti partizanom nešteto procesov. V tem cikvi-ru ima Trst vlogo prave vojne (baze in v zvezi s tem je VU tu-di znižala prispevek za 'državni proračun, ker je pač treba vedno več denarja za vojne priprave. Naš demokratični pokret je -doživel v letu 1951 še večja in nasilnej-ša preganjanja, Oblast-i so prepovedale celo vrsto lepakov, zborovanj in javnih manifestacij. Skušali so nas izgnati tudi iz raznih sedežev. Prav te dni mora Partija položiti 3 milijone lir kavcije, da lahko vloži -priziv proti krivični razsodbi glede partijskega premoženja, ki g-a skuša ugrabiti ti-tof-ašističn-a klika. V nadaljnjem je tov. Vidali prikazal vztrajna prizadevanja Sovjetske zveze za ohranitev miru in njeno veliko podporo demokratičnim s-i-lam vsega sveta. Tako imamo inte-rvju tov. Stalina, po-slamico, ki jo je poslal S-vern-ik Trumanu, predloge Malika za -prenehanje vojne in,a Koreji, predloge za razorožitev, prepoved atomske bombe, združenje Nemčije. Ko-lonialinii narodi pa so poostrili si voj odpor -proti zatiranju imperialistovi. Dok-az| temu -sta nam Perzija in Egipt, kjer se ljudstvo, kljub izdajstvu vla-darjev, vedno oidloče-nje bori za neodviisn-o-st. Odpor proti izkoriščanju pa -narašča v v-seh kapitalističnih državah, med temi -tudi v ZDA, -kjer je bila v tem letu cela v usta stavk. Tudi v Jugoslaviji naglo narašča odpor ljudstva -proti fašistični toliki. Dokaz temu so -nam tudi komunistične celice v uredništvih «Borbe» in «Tanjuga». V imperialističnem taboru samem pa so se nasprotja med Angleži in Američani še bolj zaostrila. C e upoštevamo in razčlenimo ves razvoj dogodkov v enem letu, prihaj-amo do zaklj-učka, da je demokratični tab-oir močnejši od imperialističnega Tov. Vli-dali je podal nato pregled naših borb in uspehov. Vodili smo odločno- borbo za delavsko enotnost, zaščito brezdomcev, tržaškega gospodarstva. Utrdili -smo slovansko - italijansko bratstvo in naše ljudstvo si je gradilo nave sedeže ter dal-o s -tem najboljši odgovor n-a razne rekvL-zicije. V okvliru bodočih nalog je tov. Vidali omenil, da se bo moral graditi v Trstu nov Ljudski dom. «Lavoratore» zavzame še izrazitejšo obliko partijskega glasila, dočim bo tržia-štoa izdaja «Unità» izhajala tudi v -ponedeljek. Pospešili bomo ‘borbo za izvedbo mirovne pogodbe in čimprej bo treba dokončati 'delo za rekru-tacijo in obnovitev partijskih izkaznic ter izpopolniti našo ideološko raiven. Pripraviti se je treba za volitve, občni zbor Delavskih zadrug ter za zbirko treh milijonov, kii is-o potrebni za 'kavcijo v pravdi proti iito-f-ašistom. V zaključku plenuma je bil nabran med prisotnimi prvi prispevek 'za kavcijo treh milijonov lir. Za teden dni Sobota 5 - Amalija Nedelja 6 - Trije Kralji Ponedeljek 7 - Lucijan Torek 8 - Severin Sreda 9 - Julijan Četrtek 10 - Aldo Petek 11 - Horterazija ZGODOVINSKI DNEVI Oi 8. 1. 1949. je ižšla prva števil"— «Dela» v obnovljeni izdaji. 8. 1. 1819. je umrl v Ljubija prvi slovenski pesnik Vale ti-n Vodnik. 9. 1. E m 1905. začetek prve revol-uci v Rusiji. 9 1. 1856. se je rodil n-a Gioii kem pri Rimskih Toplicah L Aškerc naš pripovedni pesni ki se j'e posebno odlikovali svojimi baladami. V svoj pesmih ni prezrl perečih % ciialnih vprašanj. • _ 13. 1. 1703. je izšel prvi ruski IV sopis, ki ga je ustanovil Pe*l Veliki. 14. 1. 1235. je umrl prosveti,tl s-rbskega naroda in ustano' telj srbske pravoslavne ref ve Sv. S-a-va, sin ustanovite! srbske države Stevana Nem nje. ------ Pr TRST II. Val. dol. 306,1 la fc }TO tor rg_Jrat elle: ti c k-nd lem pii Pt SOBOTA: 13. Šramel kvintet duet - 19. Kraji in ljudje - 21. C. 1 kovski: Hrestač, suita - 21.45 PhP kofiev: Simfonija v D Duru »ri-si 22.30 Ples za zaključek tedna. L.,„ NEDELJA: 9. Kmetijska odam0 ja - 11.30 Oddaja za -najmlajšftla 12.15 Od melodije do melodijte p 13. Glasba po željah - 16. Nas-tV, ." pevskega zbora «Vesna» iz Kj u ža - 19. Iz filmskega sveta - |J®n, Književnost in umetnost. labi PONEDELJEK: 19. Mamica pL; poveduje - 21. Dvorakovi slovi, ski plesi - 21.30 Slavni pevc.i *0-] 22. Koncert čelista Lava Golahot-rat skesa. itevi TOREK: 13. Glasba po željah, c !9. Angleščina po radiu - 20.-35:5 Aktualnosti - 21.30 Thomas: «nSTO gnon», 2. in 3 . dej. t-li-ki SREDA: 19. Zdravniški vede ,, 20.30 Sola in vzgoja - 21. Ko M< cert tenorista Re,nata Kodemipvek ca - 22. Sibelius: Simfonija št.k,, ■ ČETRTEK: 13. Slovenski duet'iule 19. Slovenščina za Slovence ^et 21. Radi.i-ski oder, nato Priljuhega Ije ne melodije. .lrt. PETEK: 13. Glasba bo žel.i-ari u,a 19. Angleščina po radiu - 201-hc Tržaški kulturni razgledi - ie. v Slavni pevci. L . ('jen: Novi spored radijskih oddajdovi za Jugoslavijo hu RADIO MOSKVA e že V srbohrvaščini, čas: 06.00-06Ìe ti — valovna dolžina 30.9; 41.04: 41.jraž — 12.00-12.30 - 19.7; 25.08 — 16.6/ r 16.30 - 41.12; 48.47; 48.54; 49.02 j 1 18.00- 18.30 - 41.12; 48.47; 48.54 mgo 20.00- 20.30 - 41-12; 48.47; 48.5h-or< 48.7; 49.83; 240; 300.6; 397.4; 24LrplH — 22.00-22.30 - 41.04; 41.58; 48A,- Q 49.1: 49.71; 300.6; B20.9; 35 Irt1 V" 362.7; 397.4 — 23.000-23.30 - 41.5 Oč 48.47; 48.54; 49.1: 49.71;- 240; 300njh 320.9; 351.3: 362.8; 397.4 — 00.Ì 01.00 - 41.58; 48.47; 48.54 ; 49.fWsl 300.6; 320.9; 351.3; 362.8; 397.4 ven,c 01.30-02.00 - 41.58; 48.47; 48.ifcortc 49.71; 300.6: 320.9; 351.3; 362U 397.4. Jd'ZV V slovenščini, čas: 17.30-18.06^'raa valovna dolžina: 41.12; 48.47; 48-iodin — 21.30-22.00 - 41.04; 41.58; 48.<,.;,., 48.54; 49.1: 49.71; 300.6 ; 362.8 ; 39f M — 22.30-23.00 - 41.04; 41.58; 48>el '5 48.54; 49.1; 49.71; 300.6; 3201 eim 351.3; 362.8: 397.4 — 23.2O-24.O0m.;, 41.58; 48.47: 48.54; 49.1; 49.71; 2{‘ * 300.6; 320.9; 351.3; 362.8; 397.4 ;vara 01.00- 01.30 - 41.58 ; 48,47; 48.lfUtii 49.71; 300.6; 320.9; 351.3; 362naci, _______ Vse Taše ve, 397.4.' Nastop ljudskih umetnikov v Križu , ,z Dne 30. -decembra p. 1. M'a; obiskali Križ že dobro zm-a^uig solisti iz prizna-ne šole pri;n c Botteghelijeve. Zanimanje iw>njfo: domačini za nastop ji -bilo v’“a'ha l.ifco, zato so -tudi naleteli ^iak •nabito polno dvorano-. Je ti Ves spored je bil skrbno p4a pravljen in gostje so ga 'Pr^eti-j vU-jali dovršeno, kakor ne pričakovali niti od poklic n1 pr članov gledališča. 5^ Višek je bila predstava «CPoro-valleri-a rusticana», ki je piasti sene tila vse (poslušalce. TdJ^a ostale točke so vžgale in 6Wr’Jit( vsem nastopajočim hvaležni ppoti res lepo prireditev. To je potii'ki daril tudi 'predstavnik SH?la,Ibi tov. Gombač, fci je oibeneFart tolmačil ljudstvu posam-ez^ben točke sporeda. ',etin ----- Si-h bila Za tisk o irii in°' sklad «II vlili eo Za tiskovni sklad našega < sta so prispevali; tov. Rogeljlsrni za odstopljeni izkupiček Pb'1^1 daje «Dela» v Gorici 744 )^psv Starc Anton s Kontovela 5- 1 lir, Sosič Vincenc z Opčin, t—-priliki končne rešitve zad<' glede priznanja pokojnine lir. ; Vsem darovalcem 'iskre' hvala! "s Prosvetno društvo «rVesh iz Križa daruje za sklad ..dec' kratičnega tiska lir 800. N* lepša hvala! 2 P —* Odgovorni urednik § j-iš'ici RUDOLF BLAŽIČ (Bia|gl) Založništvo «DELA» T )j 3 Tiska tip^ Adriatica, Rismonj d0la J fret Dovoljenje AIS Sekcija KP STO iz Škednja rfnsl Pne: tli ,r; pnt želi vsemu prebivalstvu srečno novo leto an s aivpj k d -t K _=•;z ™e5’ D; 6. SFERZA Hi mDimiO M, TELEf. 29-661 ŠTEDILNIKI ZNAMKE REX Velika izbira lončenih in emajliranih PEČI -Kuhalniki na plin in na «BUTAN GAS», emajlne ajlne plošče za stene, plošče za mozaični ali marmorni tlak - Cevi za dimnike ; n sanitetne naprave P n la 1 p1 1 e 1; Vav ar «la-d 4ad o j >ni rep