Poštnina plačana v gotovini
Posamezna tevilka 6 din
DELAVSKA ENOTNOST
LETNIK XI., št. 45.
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE
LJUBLJANA, 31. OKTOBRA ’’
d?
V.—s am
Šestemu partijskemu kongresu
borben delavski pozdrav!
'amo nekaj dni nas loči od drugega novembra, to je od dne, za katerega je sklican v Zagreb šesti partijski kongres. (Pred tem je bil znani peti kongres, ki se je sestal pred štirimi leti v Beogradu.) Vsekakor je partijski kongres za delavce pomemben dogodek. Kako to?
Prava delavska partija, taka kakršno imamo pri nas, se bojujejo za koristi delavskega rodu. Ona hoče, da se v življenju uveljavi vse tisto, kar hoče in do česar ima delavski rod polno pravico. Seveda se en del delavcev svojih pravic bolj jasno zaveda, en del pa manj, ali pa jih sploh šele samo sluti. Toda v Partiji se zbirajo delavci, ki se
in ob kateri je člo-
dobro zavedajo družbenih pravic de- I vedel povedati.
trpko stisnilo srce veštvo obstrmelo.
Toda, to je samo ena stran spoznanja tistih težkih dni. Takrat pa smo delavci spet ponovno spoznali, kako zvesto, smelo in neuklonljivo utriplje v našem delavskem gibanju naše srce — naša Partija. Saj imajo delavci svoje delavske stranke, toda tako zveste delavskemu rodu in delavskim načelom kot je nam naša Partija, pa menda nima delavstvo nikjer več, ali pa je takih srečnikov bore malo. Kdor koli bo nekdaj pisal o naši deželi in njenih ljudeh po pravici in pošteno, tega ne bo smel zatajiti, ker bo drugače malo, bore malo
E. D lncroix: Julijska revolucija, ena najpomembnejših umetnin, ki ponazoru-jejo boj revolucionarnih množic za svobodo. (Izvirna slika je shranjena v veliki galeriji slik v pariškem houvru.)
Partija je torej v nas prižgala misel komunarjev in nas smelo ter odločno popeljala v boj za to, da ta misel postane življenje. In s tem bojem so izpolnjena ta štiri leta nazaj v našem družbenem življenju. Plod tega boja je delavsko upravljanje, te kali naših komun, ki se je uveljavilo že skoraj na vseh področjih družbenega delovanja. Tako je Partija obvarovala naš rod pred tem, da bi moral ječati ponižan, osleparjen in zasramovan pred sovjetskimi birokrati, ki bi mu s svojo tehtnico merili »pravice«. Namesto tega je danes naš rod v strastnem delu za svoj lepši jutrišnji dan in si sam kroji svoje pravice in postave.
Vse to so vzroki, da delavci čutimo kongres kot našo zadevo, kot nekaj našega. Kdo bi tako na kratko znal in mogel povedati, kaj vse nas je Partija učila v teh štirih letih, kar nam je obilo koristilo? Tega je toliko, tega je ogromno!
Kako klavrni in bedni so vsi tisti, ki bi radi naši Partiji odrekali take vrline! Saj se poznamo. Oni bi take vrline radi zanikali samo zato, ker jih sami nimajo, ker jih ne morejo imeti. Sploh pa — o vrlinah Partije ni poklican nihče drug soditi kot delovni ljudje sami, ker je to naša Partija in ker samo mi vemo, kako utriplje to naše srce v našem delavskem gibanju. Kdor sodi drugače, kot sodi delavski rod, ta ni nenaklonjen samo Partiji, ampak nam — delavskemu rodu. Tega pa se, k sreči, mi dobro zavedamo. Zato pa pravimo: Kdor hoče čuti, kaj hoče in za kaj se bori delavski rod naše domovine, naj prisluhne partijskemu kongresu pa bo zvedel! Tam se bo čula naša beseda in naša misel — jasno in odločno.
Zato tudi slovenski delavci od srca iskreno pozdravljamo kongres in vse tisočere in tisočere komuniste, ki vse svoje življenje tako srčno in nesebično posvečajo delavski stvari!
lavskega rodu, ki neumorno in vztrajno iščejo poti in načinov za to, kako bi se dalo te pravice uveljaviti, ki goreče pridobivajo in navdušujejo vse delavce za to, da se za svoje pravice uporno in solidarno bojujejo, ki žrtvujejo za to plemenito človečansko delo ne samo nekaj prostih večerov, ampak vse svoje življenje.
Zato je tudi povsem razumljivo, da se delavci zanimamo za partijski kongres in da mu bomo z mislimi in srci prisluhnili. Toda ne samo to. Delavci smo v ogromni večini tudi sodelovali u Politični pripravi kongresa. Kako to?
Naši člani Partije so javno, z vsemi nami razpravljali, kdor je le hotel priti na partijska zborovanja, o svojem delovanju in o zadevah, ki jih bodo pretresali na kongresu. Kako to? Čisto enostavno! Pri nas člani Partije niso »ljudje iz posebnega testa in kova« (kakor sebe radi imenujejo sovjetski birokrati), ampak so preprosti in pošteni delavci kot vsi ostali, z enakimi hotenji in težnjami in z enakimi pravicami v javnem delovanju, samo da so se z vso gorečo vnemo iskrenih revolucionarjev posvetili boju za delavske koristi in pravice. Zato pa delavci ne borno le prisluhnili kongresu, ampak smo na partijskih zborovanjih tudi dali svoj delež k delu kongresa.
V času med obema kongresoma, to je v zadnjih štirih letih, je naša Partija smelo in odločno vplivala na tok družbenega dogajanja. Nekako v obdobju Pred petim kongresom je prišlo naše življenje na razpotje. Vsi skupaj smo stali pred zgodovinsko odgovorno odločitvijo. Dve poti smo imeli! Ali naj krenemo smelo in vztrajno na pot prave delavske demokracije, na pot delavskega upravljanja, na pot komunarjev, naprej od tam, do kjer je doslej uspelo priti delavskim revolucionarjem? Ali pa obstanemo in po vzoru »sovjetskega starejšega brata« zaidemo v »slepo ulico«, kjer naj nad delavci zagospodujejo s knutami »partijski« pandurji In biriči »genialne« glave državnih birokratov.
Naša Partija ni izbirala, čeprav odločitev ni bila lahka. Odločili smo se za to pot komunarjev. To so nam neodpustljivo zamerili sovjetski birokrati in so nam dali kaj kmalu to tudi razumeti. Naša pota so se razšla, so se morala raziti. Za onega, kdor hoče imeti hlapce In za onega, kdor noče v nobenem imenu hlapčevati, — za ta dva res ni in ne more biti prostora pod eno in isto streho.
Kaj kmalu smo začeli spoznavati trpko resnico o »starejšem bratu« in njegovih »socialističnih« pogledih. Z vso silo in srdom užaljene veličine, ki ji je med prsti ušel plen, katerega je hotela pravkar pohrustati, se je sovjetska birokracija skopala na našo domovino. Začela je s svojo umazano in krvavo raboto, ob kateri »e nam je
PRED VOLITVAMI OBČINSKIH ODBOROV
PROIZVAJALCEV
IN OKRAJNIH ZBOROV
V NAS IE ZAŽIVELA MISEL KOMUNARIEV
Občine bodo postale delavska žarišča
Že nekaj časa sem prevzemajo raz- i lična družbena in javna opravila v naši domovini v svoje roke delavski samoupravni organi. Ti nastajajoči delavski organi seveda niso nič drugega po svojem bistvu, kot prve kali delavskih
Klice delavske skupnosti
To, kar pri nas sedaj imenujejo klice delavskih skupnosti, to je šele začetek. Toda začetek'je tu. Važno je sedaj predvsem to, da vemo, kaj priča-
skupnosti - komun, kot jim navadno !	^LT°’iS
pravimo. Zato vidimo v njih delavci zametek prave delavske demokracije.
Zamisel o komunah ni nova
Seveda sama zamisel o delavskih skupnostih ni nova niti ni izšla pri nas. Nasprotno, že dokaj stara je. Zasledimo jo celo v rani mladosti delavskega gibanja. Toda, tedaj je bila ta zamisel še silno neizoblikovana, predvsem pa si delavstvo še ni znalo najti poti in načinov, da jo uveljavi v življenju. Zato je tudi nosila ta misel nekdaj bolj pečat vročih čustev, hotenj in teženj poniževanega in zapostavljenega delavstva kot pa pečat neposrednega delavskega razrednega boja. Velik korak naprej so napravili v tem pogledu francoski delavci, ki so v svoji proletarski revoluciji zoperstavili stari družbeni ureditvi in njenim organom delavske komune. Zato tudi po vsej pravici nosijo ime prvih komunarjev. Od francoskih komunarjev pa do današnjih dni je bilo o komunah komajda čuti, čeprav težnja po delavskih skupnostih v delavskih srcih ni mogla zamreti.
Na razpotju: ali v komuno, ali v slepo ulico
Ne samo, da ni zamrla v delavskih srcih želja po komunah, ampak sam napredni delavski boj ne more mimo komun. Ali preraste ta boj v delavsko neposredno upravljanje in uspe, ali pa se znajde v slepi ulici, kjer ga duši mora oblastnikov, samozvancev — birokratizem. Tudi pri nas smo obstali pred tem — odločili smo se za pot delavskega samoupravljanja. To je bila velika, smela, revolucionarna odločitev, za katero se je tako vneto zavzela naša Partija. Gotovo je prav v tem prišla do izraza njena izredna revolucionarna veličina in moč. Take sile in moči, recimo, sovjetska partija ni imela. V tem je v prvi vrsti njena zgodovinska odgovornost za to, kar ne je z revolucionarnimi silami Sovjetske zveze v »slepi ulici« potem dogodilo.
bom znali usmerjati in varovati pred vplivi, ki bi jim lahko škodovali.
Kako jih usmerjati? Organi delavskega samoupravljanja se javljajo šele na posameznih področjih javnega in družbenega udejstvovanja. V bodoče kaže te organe med seboj povezati, ker se zadeve, ki jih posamezni organi urejajo med seboj, zelo prepletajo. Žarišče, okrog katerega naj bi se ti organi na okrajnem in mestnem področju tesneje zbližali v delavsko skupnost, so nedvomno sveti proizvajalcev.
Matica bodočih komun — sveti proizvajalcev
Seveda je v zadnjem času tudi splošen družbeni položaj naših organov oblasti v pogojih delavskega upravljanja moral biti spremenjen. Bodoči okrajni in mestni ljudski odbori bodo imeli dve zbornici: Zbornico proizvajalcev, ki jo je že narekovala potreba po rasti delavskega upravljanja, in
Nadaljevanje na 6. strani.
Internacionala
Vstanite, v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja, ddaj pravda stara k borbi sveti vas kliče za prostost sveta, p % svet krivičnosti razbijmo, do tal naj boj ga naš podre; nato svoj novi svet zgradimo, biti smo nič, bodimo vse!
* ‘ (tiče ne da nam odrešenja, ne carji, kralji in ne bog; osvoboditev iz trpljenja bo delo naših lastnih rok.
Sami razbijmo jarem sužnji, ki tlači nas že tisoč let; zdaj kujmo, bratje, kujmo družm človeštvu boljši, lepši svet.
Jrfi vse ustvarjamo na sveta, zato naj vse bo naša tast; zato naj delavcu in kmetu pripada tudi vsa oblast.
Ko vse lenuhe in tirane uniči naša trda pest, krivice bodo vse pregnane, svoboden rod vasi in mest.
£e se ljudstvo je zbralo, v zadnji boj že hiti, da z internacionalo prostost si pribori.
G. A. Kos: Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, ki je bil leta 1937
BESEDA BRALCEV
KRIVIČNI OČITKI
Nehal misli o delitvi dohitita v gospodarskih podietiih
V zadnjem času so začeli nekateri kar navprek očitati delovnim kolektivom, ker so razdelili presežke plačnih skladov, takoime-novane dobičke. To očitanje je pri nekaterih prešlo že kar »v modo«. Na koncu koncev, če bi šlo tako naprej bi človek dobil vtis, da je »greh«, če delovni kolektiv razdeli opravičeno dosežen dobiček. Zakaj pa so potem v našem gospodarskem sistemu sploh predvideni — bi bilo potem končno vprašanje.
Pa se malo pogovori mol Deliti dobiček, ki ga je podjetje opravičeno doseglo, ni nobena pregreha. Nasprotno, to je ena izmed uzakonjenih oblik našega nagrajevanja delovnih kolektivov za dobro in uspešno gospodarjenje. Vsi splošni očitki proti delitvi dobička, p rog lasanj e delitve dobička za »prekrške in pregrehe« so krivični. Nekaj takega lahko očita delovnim kolektivom nekdo, ki ni razumel našega načina nagrajevanja, ali Pa posamezni ozkosrčni »filistri«, ki so — oprostite — nevoščljivi delovnim kolektivom, ker dobivajo tako priznanje za svoje delo. Ti pa so napravili največ hrupa in največ krivičnih očitkov.
Povsem nekaj drugega pa je graja nekaterih dejanskih napak, ki so se pokazale pri dosedanjih delitvih. Na te pa kaže opozarjati, ker so nasprotne duhu nagrajevanja in ker se najčešče zelo maščujejo kolektivu, ki jih je napravil. Take napake so napravili recimo kolektivi, ki so delili »navidezne dobičke« Recimo, kolektiv ni poravnal svojih obveznosti napram drugim kolektivom, pa je na lepem imel veliko denarja in so delili. Seveda, ko so potem čez čas vse poračunali, pa niso mogli kriti niti svojih obveznosti do skupnosti in primerilo se je, da potem niso dobili niti polnih plač. Pon ek j e so imeli veliko staro zalogo, pa so jo sedaj prodali, in delili. Seveda tudi to ni bilo čisto v redu. V nekaterih podjetjih, ki zaradi različnih vzrokov nimajo pravilno odmerjenih družbenih obveznosti, dosegajo tudi dobičke, si delajo utvare, da so tako zelo produktivni in potem dele neopravičeno visoke vsote. Taiki pojavi so bili.
Toda, če primerjamo vsote doseženih dobičkov in vsote neopravičen« izplačanih do-
bičkov vidimo, da so kolektivi daleko manj razdelili, kot bi lahko. Kaj se to pravi? I)a na splošno delovni kolektivi prav gospodarijo s temi sredstvi in z njimi varčno razpolagajo, da pa so nekateri posamezni primeri, kjer so pogrešili. In še v_ takih primerih gre predvsem za to, da je kolektiv nasedel nekim birokratom ali pa nekim sa-mogoltnim lumpenproletarskim ostankom. Te stvari pa kaže ostro pograjati in one, ki z napačnimi pojasnili zavestno^ zavajajo delovne kolektive v neprave in škodljivo sklepe, tudi kazensko klicati na odgovornost.
Šo nekaj besed o s vrhi, v katero se uporabi dobiček, ki ga razdelijo kolektivi. Nekateri očitajo kolektivom, da vse ra zdel e med člane kolektiva za zasebno uporabo in da premalo mislijo na splošno družbene, njihove skupne potrebe, kot so obratne izboljšave, varnostne in sanitarne naprave, prispevki za stanovanjski fond, zdravstvene in prosvetne ustanove ipd., to jo za stvari, ki vplivajo na življenjske pogoje kolektiva in ki jih ponekod precej zanemarjajo.
Ta očitek je precej utemeljen in kaže o njem razmisliti. Seveda, ob prvi delitvi dobička je bilo malo razumljivo, da so marsikje »globlje segli«, ko so delili med člane in je potem malo ali pa nič ostalo za skupne potrebe. Sedaj, to je v bodočem pa bo kazalo malo bolj premisliti.
Nobeden tjober gospodar namreč celotnega dobička no spravi »nase in vase« kot pravimo, ampak vedno dobršen del porabi tudi za izboljšavanjo proizvodnje (ker mu potem daje še več dobička) in pa za družbene potrebo (stanovanja, socialno ustanove itd.). Kakor koli so bili kapitalisti, recimo, požrešni na dobičke, ki so jih jim seveda delavci ustvarjali, tako j© res. da so del teh dobičkov porabili za gradnjo tovarn (toda ne zaradi človekoljubja, ampak, ker so vedeli, da bo potem še več dobička) in za stanovanjske objekte (predvsem za se in za svoje družine), asa n arijske naprave, prosvetne in zdravstvene ustanove in podobno.
Delavci, ki razpolagamo s plodovi svojega dela, moramo za to dobičke še bolj smotrno in bolj človekoljubno uporabiti. V nekaterih podjetjih bi lahko kupili nekaj strojev ali
UPRAVLJANJE
PO »NEPOSREDNIH BIROKRATIH'
Ali »Planica« v Ribnici res ne sme biti samostojna?
kolektiva v Ribnici, da bi sami uPr®v' ljali svoje podjetje. Celo surovo so h°'
Delavsko samoupravljanje se v večini podjetij uspešno razvija in uveljavlja. V vodstvu podjetja »Planica šport« v Ljubljani pa so mačehovski do delavskega upravljanja. Nikakor nočejo razumeti, da je treba gospodarska podjetja osamosvojiti in jih osvoboditi nekdanje AOR-ske odvisnosti. »Planica šport« v Ribnici, ki je po vsem svojem ustroju in delu ne le obrat, ampak samostojno podjetje, je še vedno v sklopu podjetja »Planica šport« v Ljubljani. Vodstvo podjetja v Ljubljani je pa gluho za vse težnje
strojnih naprav, obnovili obstoječe naprave pa bi za to lahko zaposlili nekaj nezaposlenih. To je vendar plemenito, delavsko dejanje Gospodarsko korist pa bi imel spet kolektiv od tega. Enako je z gradnjo stanovanj, popravilom cest itd., ki ima vse dvojni učinek: zaposlimo delovne moči, ki trenutno nimajo dela in urejamo prepotrebne objekte.
Z vsem tem pa ni rečeno, da je »greh« deliti tudi med člane. Ne, ampak treba je imeti mero. Predvsem pa moramo delavci znati bolje gospodariti, kot kdor koli s plodovi svojega lastnega dela.	rom
UPRAVIČENA ZELJA USLUŽBENCEV TRGOVSKIH PODJETIJ
Za eno prosto popoldne v tednu dre!
Do nedavnega so bili uslužbenci tr- ! Kaj pa opravičuje zahtevo uslužben-govskih podjetij v Ljubljani kar zado- I cev trgovskih podjetij po enem prostem voljni z delovnim časom. Enkrat v te- ; popoldnevu? Kar poglejmo, kakšni so dnu so imeli prost popoldan. Trgovski j njihovi delovni pogoji. Trgovine res za-lokali so bili zaprti in uslužbenci so pro ob dvanajstih. Toda, če hoče usluž-
IZ DELA POSREDOVALNICE ZA DELO V CELJU
POSTOPEK PA TAK
Šestkrat je potovala iz Rogaške Slatine v Celje zato, da so ji na koncu povedali, da ne bo dobila oskrbnine
Tovarišica Rozalija Oset iz Rogaške Slatine je bila do avgusta meseca v službi v industrijski šoli Steklarne v Rogaški Slatini. Tam so ji odpovedali in se je prijavila posredovalnici za delo.
Ko je bila drugič v Celju, so jo zavrnili, češ da nima v redu delovne knjižice. Delovno knjižico je uredila in spet potovala v Celje. Sedaj pa so zahtevali, naj prinese potrdilo o premoženju. Ko je tudi to prinesla, so zahtevali še potrdilo o skupnem gospodinjstvu. Potem pa so ji dejali, da nimajo več kredita za izplačevanje oskrbnin. Zahtevali so, naj se oglasi še šestič, takrat pa so ji povedali, da naj prinese potrdilo o očetovih prejemkih. No, in je potovala še sedmič v Celje. Tokrat pa so ji dali odločbo, da ni upravičena na oskrbnino za začasno nezaposlene.
Sindikalna podružnica Steklarne v Rogaški Slatini pa meni, da ima tovarišica pravico na oskrbnino in nikakor ni prav, da bi morala iti domov samo zaradi tega, ker zasluži njen oče okrog 10.800 dinarjev, če je v Rogaški Slatini že od leta 1947. Ampak postopek, ta pa ta!	—č
takrat izvršili svoja opravila ali pa so svoj prosti čas izkoristili za strokovno izpopolnitev. Nekaj časa sem- pa imajo to potrebno delovno udobnost le še uslužbenci prodajaln Državne založbe in nekaterih drugih trgovskih obratov. Ostali trgovski uslužbenci pa delajo od ponedeljka do sobote dopoldne in popoldne.
Uslužbenci trgovskih podjetij so na svojih sestankih že večkrat negodovali proti tako imenovanemu neprekinjenemu obratovalnemu času. Nasproti tem upravičenim težnjam, da bi trgovski uslužbenci imeli vsaj eno popoldne tedensko prosto, nekateri ugovarjajo. Pravijo, da so zahteve po prostem popoldnevu provincializem in da je takim željam nemogoče ugoditi, ker si delovni ljudje ne bi mogli nakupiti tisti dan stvari, ki jih potrebujejo. Toda ti ugovori so jalovi. Naše tržišče je že tako bogato založeno in trgovska mreža tako gosto razpredena, da je prav vsem delovnim ljudem omogočen nakup potrebščin dopoldne in popoldne, skratka ves dan. To ne bi prav nič motilo, če bi bilo nekaj trgovin popoldne zaprtih. Tudi trditev o provincializmu ne drži. Tako urejen delovni čas, kakor je že bil v Ljubljani, je uveden tudi v drugih mestih naše države.
Uslužbenci podjetja »Koloniale« bi radi dobili sobico za družbeno
delovanje
Skromno, toda za nas pomembna želia
Pri trgovskem podjetju »Koloniale« v Šiški smo že nekaj časa v stiski za prepotreben prostor. V sobici poleg naših upravnih prostorov je bil nekdaj nabavni oddelek podjetja. Po reorganizaciji je naše podjetje »Koloniale« začasno prepustilo sobo trgovskemu pod-
NEKAJ O »02JI SPECIALIZACIJI« ŠPECERIJSKIH TRGOVIN
Nepotreben in šhodlliv predois
je kriv, da si gospodinje ne morejo v špecerijskih trgovinah kupiti vsakodnevnih gospodinjskih potrebščin
Gospodinje, ki stanujejo v ljubljanskem predmestju in tudi tiste v središču mesta, so dostikrat upravičeno nejevoljne. V trgovini s špecerijo kupijo to in ono, in ko hočejo kupiti še kis, sol, milo, metlo, čistilna sredstva, ribarico, krompir ali druge gospodinjske potrebščine, jih mora prodajalec, rad ali nerad, napotiti v drugo trgovino. Seveda, preden gospodinja najde trgovino, kjer bo lahko našla vse, kar potrebuje za svoje gospodinjstvo, izgubi precej časa. Dostikrat se zgodi, da mora gospodinja zaradi malenkostne gospodinjske potrebščine, ker te ne dobi v špecerijski trgovini, odhiteti v oddaljeno trgovino, iz predmestja celo v središče mesta. Neprijetno je predvsem to, da mora gospodinja najosnovnejše gospodinjske potrebščine, ki so jih vedno našli v eni trgovini, kupovati v raznih prodajalnah. Zakaj vse to?
Vsemu temu je vzrok tako imenovana »ožja specializacija« trgovin. Ze v marcu mesecu so bile trgovine razdeljene po specializaciji. Izšlo je navodilo, ki določa, da se trgovine z živili in gospodinjskimi potrebščinami še »ožje specializirajo«. In tako smo dobili špecerijske trgovine, kjer ne prodajajo takih gospodinjskih potrebščin, kot so ribarice, čistilni pribor, metle, krompir in tako dalje.
Če je tako imenovana »ožja specializacija« res potrebna v središču mesta, kjer na vsakem koraku naletiš na trgovino, je ta popolnoma odveč v predmestju, kakor so Šiška, St. Vid ali Moste, kjer so trgovski obrati bolj redki. Mogoče bo kdo ugovarjal, da naštete gospodinjske potrebščine ne spadajo v špecerijsko trgovino. Mislim pa, da te vsekakor bolj spadajo v špecerijo, kakor pa namizno olje, mast ali druga živila, ki so tudi gospodinjske potreb-
MED NAMI
PRI MAJHNIH STVAREH SE UČIMO BITI VESTNI IN SKRBNI
Republiški svet sindikatov dobiva vsak dan po nekaj pisem, na katerih ni nalepljeno dovolj znamk. Za vsako pismo mora seveda plačati dvojno poštno tarifo. Na dan znese to kar čedno vsoto, od 200 do 500 dinarjev.
Malomarnost ali nevednost? Vsakega nekaj! Toda to, tovariši, ne gre!
bom
jetju »Grmada«. Ko pa se je to podjetje preselilo, je po odločbi stanovanjskega urada dobilo omenjeno sobico gostinsko podjetje »Majolika« in likvidacija bivšega gostinskega podjetja. Pri podjetju »Koloniale«, kot že rečeno, smo v stiski za prostor. To sobico bi potrebovali za razne sestanke, seje, tam bi imeli lahko tudi študij tujih jezikov itd. Tako pa si moramo sposojati dvorano kje drugje, kadar hočemo imeti sestanek z vsemi uslužbenci, ali pa moramo imeti članske sestanke kar v svojih pisarniških prostorih, kar daje sestanku tudi uraden ton. Ljudje se namreč v pisar-
benec — poslovodja in prodajalec — imeti svoj lokal primerno urejen za popoldansko delo, ga mora prezračiti, pomesti, blago urediti, zaključiti blagajno itd. In vse to delo se zavleče do pol 13. ali celo do 13. ure. Če še stanuje pol ure ali več od trgovine, komaj ujame kosilo, dostikrat pa še tega ne, in ob 14,30 uri mora zopet odpreti trgovino. Kje naj potem uslužbenec trgovskega podjetja, ki je od ponedeljka do sobote zaposlen prav takrat, ko so odprte trgovine, nakupi, kar potrebuje, odide v kopališče ali k brivcu itd., ko je vendar zaposlen v svojem lokalu? Ne kaže mu drugega, kakor da opravi svoje zasebne stvari med delovnim časom, kar pa je po drugi strani zopet kršitev delovnega razmerja. Če smo dobro razmislili o delovnih pogojih uslužbencev trgovskih podjetij, potem lahko pridemo do prepričanja, da bo vendarle treba razmisliti o drugačnem obratovalnem času in le ugoditi upravičenim težnjam uslužben ■ cev trgovskih podjetij.
Mirko Pregl, Ljubljana
teli te težnje zadušiti.
Pred časom je delovni kolektiv »Planica šport« v Ribnici na članskem sestanku sindikata sprejel spomenici v kateri zahteva, da mu dovoli vodstvo v Ljubljani, da se osamosvoji in začn® sam upravljati. V Ljubljani so se celo razhudili, češ »kaj pa mislijo v Ribnici, jim bomo že mi pokazali in povedali, kdo je njihov gospodar«!
V	Ljubljani so sklicali odprt par-tijski sestanek. Povabili so tudi enega predstavnika iz Ribnice in to obrato-vodjo ribniškega obrata. Na sestanku so ga temeljito oprali: očitali so mu, da je oportunist, lokalpatriot in razbijač v delovnem kolektivu. To so mU očitali zato, ker se v Ribnici bore z3 osamosvojitev in zato, ker so od tam včasih pograjali delo ljubljanskega vodstva, ki ima druge kolektive samo za »molzne krave«!
Poleg tega »poduka« pa so v Ljubljani sklenili, da se z dvema osebnim3 avtomobiloma odpelje nekaj zastopnikov vodstva v Ribnico in tam urede stvari na kraju samem ter »razkrinkajo« obratovodjo. Res so prišli, toda na sestanku niso prodrli. Kolektiv ie soglasno zahteval, da se obrat osamosvoji, da se izvoli delavski svet, oziroma upravni odbor, ki naj upravlja V bodoče podjetje. Ta zahteva je tem bolj opravičena, ker bodo v Ribnici začeli izdelovati proizvode, potrebne zdravstvenih ustanovam.
V	upravi »Planica šport« v Ljubljani niso mirovali, niti se niso premislili. Ubrali so drugo pot. Izdali so odločbo, s katero so premestili obratovodjo iz Ribnice v Ljubljano, v tehnični sektor, seveda »po potrebi«. Obra-tovodja se je premestitvi uprl in zato so ga čez nekaj dni odpustili. In. • ••
Tako si v vodstvu podjetja »Planica šport« v Ljubljani predstavljajo upravljanje ne po neposrednih proizvajalcih, ampak po neposrednih birokratih. Seveda so naleteli na kolektiv, ki se predobro zaveda svojih pravic in ki prav dela, če se je uprl komandiranju, ki duši delavsko upravljanje! Jakob Kvas
IZ PODJETJA »OGRAD« V MURSKI SOBOTI
SAMOVOLJNO SPREMINJATI TARIFNI PRAVILNIK NI ZAKONITO
Uslužbencem so zmanjšali delovni čas za eno uro
ščine, v delikatesnih trgovinah, kar pa je po omenjeni specializaciji predvideno. Po vsem ljubem svetu pa je tako, da gospodinja dobi v špecerijski trgovini poleg živil vsa najnujnejša gospodinjska čistila itd.
Ali ne bi bil že čas, da bi s takimi nah nikoli ne sprostijo tako, kakor v »specializacijami« pri nas že prenehali, | družbenem prostoru. Mar res ne bi mo-
Dopisu/te o Delavsko enotnost
ker to ovira poslovanje trgovin in povzroča opravičeno negodovanje med gospodinjami.
Nu$a Binder, Ljubljana
gli preseliti gostinskega podjetja »Ma-jolike« in likvidacije kam drugam in
Tovariš Janez Gjureč iz mizarske delavnice »Ograda« v Murski Soboti nam je poslal naslednje pismo:
»S tarifnim pravilnikom je za vse podjetje določen 8-urni delavnik. Z okrožnico od 27. IX. pa je upravnik po sklepu upravnega odbora določil za upravno pisarno 7-urni delavnik. Kolektiv mizarske delavnice pet je bil proti temu, da bi delali uslužbenci eno uro manj, ker je to v nasprotju z določili tarifnega pravilnika.
Na množičnem sestanku, ki je bil 14. oktobra, tega vprašanja niso načeli. V nedeljo pa je zasedal delavski svet. Sem član tega sveta in sem se trudil dokazati protizakonitost sklepa upravnega odbora o uvedbi skrajšanega delovnega časa za upravno pisarno. Pred-očil sem tudi vso nedoslednost takega skrajšanja. Toda dosegel nisem ničesar.
Prosim vas, da mi sporočite, če lahko upravni odbor izda, delavski svet pa potrdi odločbo, ki je v nasprotju s tarifnim pravilnikom podjetja.«
Opomba uredništva: Tarifni pravil-. nik je zakon za delovni kolektiv. Sprejme ga delavski svet, potrdi pa Republiški odbor sindikata odgovarjajoče stroke. Tarifnega pravilnika ni mogoče menjati, vse dokler je v ve-
dodeliti »Koloniali« potreben prostor? ljavi, razen v nujnih primerih. Takrat N. B., Ljubljana | pa mora spremembo tarifnega pravil-
nika potrditi tudi Republiški odbor sindikata. Po zakonu e državnih uslužbencih je delovni čas uslužbencev v podjetjih načeloma 8 ur, delavski svet pa lahko to tudi spremeni, seveda mora biti to uzakonjeno v tarifnem pravilniku.
ZA NASLOVE SVOJIH ORGANIZACIJ BI ŽE LAHKO VEDELI
Kar precej podružnic in krajevnih odborov ne pozna pravega naslova svojega Reubliškega odbora. V Ljubljano prihajajo pisma s kaj čudnimi naslovi: Republiški odbor Slovenije, Glavni sindikat, Glavni odbor sindikatov itd. — Komu je pismo namenjeno? V Republiškem svetu morajo vsako pismo odpreti in šele potem lahko pride naslovljencu v roke.
Naslovi so takile:	Republiški svet
Zveze sindikatov za Slovenijo, Ljubljana, poštni predal 79, Republiški odbor sindikata (ali trgovskih, tekstilnih, komunalnih itd. delavcev in uslužbencev) Slovenije, Ljubljana, Miklošičev3 cesta 22. Torej, povsod je treba napi' sati stroko republiškega odbora, v k3' teri je podružnica.
Na prvi pogled je to malenkost, za hitro poslovanje je pa tudi to važno.
STRAN ★ 31. X. 1952
IZ MEDNARODNE POLITIKE
Različna pola - a podobni smoirl
O delavskih gibanjih, s katerimi sodelujemo
ljali
zirali industrijo tujih in domačih kapita- Precej podoben program, kot ga imajo listov, izvedli agrarno reformo, uveljavili	socialisti Burme, imajo tudi indijski sociali'
napredno socialno zakonodajo, izboljšali	sti, le s to razliko, da se indijski socialisti
mezde, uzakonili obvezno šolanje itd. Spre-	še bojujejo za oblast. V zadnjem letu si J®
jeli so tudi dvoletni gospodarski načrt, ki	Socialistična stranka Indije precej utrdil3
predvideva industrializacijo države in uve-	svoj položaj. Združila se je z Delavsko
ljavljanje zadružnega gibanja na vasi.	kmečko stranko, kongresnimi desidenti m
TF »noj11aeb?|alSr^a M	aF 3
Jtiih°C^llcl1Č?1H11 ,?Huan+l	wlga leta P0? angleško oblastjo in vsa ta	povezana z našo Partijo. Njeni vojaški in	socialistični program. Tako si je pridobi]3
h	leta SP se	narodi bojevali za svojo	gospodarski predstavniki so že nekajkrat	nekaj novih mest v parlamentu, razširil3
x^	^ delavci ze pred	samostojnost. 1935. leta je dobila nekaj samo-	obiskali našo domovino, te dni pa priprav-	svoj vpliv na vas in povečala svoje članstvo
kongresom proučimo te	odnose in spoznamo,	upravnih pravic. Vse to je samo podžgalo	ijajo novo delegacijo, ki nas bo v kratkem	v industrijskih središčih. Socialistična stran-
v.®e i?°5fIU',ern°’	kaksn? 50 delavska	zeljo burmanskega ljudstva za samostojnost,	obiskala. Nameravajo namreč podrobno pro-	ka Indije se v boju proti izrazito infornv
gibanja in kakšne	uspehe so žela v svojem	v tem obdobju se je porodila na rangunski	učiti naše delavsko samoupravljanje, samo-	birojevski komunistični partiji in Kongresni
D0^u*	univerzi organizacija upravljanje socialnega zavarovanja, zbore stranki, v kateri so močna buržoazna gle'
mladih	izobražencev,	proizvajalcev in ljudsko samoupravo v obči-	danja, nenehno krepi, ker dosledno zag°'
ki	je	odločno	zahte-	nah, da bi naše izkušnje v graditvi socia-	varja težnje vseh siromašnih slojev,
vala neodvisnost svoje lizma s pridom uporabili v svoji domovini. Tudi s socialisti Indije smo navezali pre' domovine in se zavze-	Predstavnik Socialistične stranke Burme je	cej tesnih stikov. Njihovi predstavniki so
mala za socialistično	pred kratkim izjavil, da so najnovejše pri-	nas večkrat obiskali, da bi proučili našo
ureditev Burme. Iz te	dobitve našega delavskega razreda (pri tem	pot v socializem. Ti obiski so utrdili nase
organizacije je izšla	je mislil nadaljnji napredek samoupravljanja	medsebojne odnose. Socialistična strank3
Socialistična stranka	v gospodarstvu in v organih oblasti — pot	Indije je bila tudi prva delavska organiza-
Burme, ki je danes na	v komuno) pobuda delavskemu razredu	cija v svetu, ki je protestirala proti neres-
Sovjetski birokratje so se dolga leta trudili, da bi nam dokazali, kako je vsaka stranka protidelavska in protisocialistična, če ne dela tako, kakor oni zahtevajo, če predpostavlja delavske interese interesom, ki jih oznanjajo pridigarji iz Moskve. Toda, kakor druge, se jim tudi te nakane niso posrečile. Naše delavsko gibanje je našlo samostojno pot in na tej poti mnogo prijateljev, ki jih vodijo podobne ideje in podobne težnje, kakor vodijo nas, v glavnem pa poštene težnje. Seveda pa je treba pri tem razumeti da so pota socialističnih gibanj v svetu različna, kot je različna zgodovinska pot posameznih narodov. Razumeti je treba, da se socializem ne poraja in zmaguje po nekih že naprej določenih pravilih in predpisih, .ampak da ga mora delavski razred v vsaki posamezni državi dobojevati tako, kakor splošni zgodovinski gospodarski in socialni pogoji to dopuščajo. Vsi ti po-
Thakln Nil,
predsednik burmanske vlade
oblasti.
Sedemnajst let obstoja Socialistična stranka Burme in vsa ta leta se bojuje za narodno neodvisnost in socialistično družbeno ureditev. V začetku druge svetovne vojne so socialistični voditelji Burme nasedli ja-
Burme za uveljavljanje njegovih teženj.
goji pa so drugačni pri nas kot v Izraelu, ponskim zavojevalcem, ker so ti obljubljali v Nemčiji, drugačni kot v Angliji, na Nor- deželi samostojnost. Japonci pa svoje obljube veškem ali pa v Burmi. Kljub vsem poseb- niso izpolnili. Zato se je ljudstvo Burme, nostim pa so si socialistična gibanja v posa- združeno v tajno »Antifašistično ligo svo-meznih deželah vendar po nečem podobna, bode«, uprlo in v prvih mesecih 1945. leta Imajo neke skupne značilnosti. Zato si jih izgnalo Japonce. »Antifašistična liga svobo-bomo tudi malo bližje ogledali.	de« je takoj po končani vojni zahtevala od
V	zadnjih letih smo si pridobili precej Velike Britanije popolno neodvisnost. Angle-
prijateljev med delavskimi gibanji v Aziji, ška vlada je pod močnim pritiskom bur-Kot povedo predstavniki nekaterih azijskih manskega ljudstva popustila in v januarju socialističnih strank, . so njihovi programi	leta podpisala sporazum o popolni ne-
precej podobni programu naše Partije. Zato odvisnosti republike Burme.
so naše prijateljske vezi z njimi tudi tako Antifašistična liga pa ni bila enotna iskrene in trdne.	organizacija. V njej so bili združeni sociali-
Azijska socialistična gibanja so razme- sti, komunisti (ki so se delili v »komuniste roma še zelo mlada. Porajala so se (razen rdeče zastave« in »komuniste bele zastave ) japonskega) v zadnjih letih med obema voj- in razna desničarska gibanja. Med vsemi nama, v bojih za nacionalno in socialno temi strankami se je vnel močan boj, ki osvoboditev izpod kolonialnega jarma. V se je končal v oboroženem odporu komu-tem boju so postala v bistvu revolucionarna nistov in desničarskih elementov proti so-in se odločila za revolucionarne programe, cialistični vladi. Ti boji trajajo že štiri leta Prav zaradi te posebnosti se danes ta giba- in šele sedaj je uspelo socialistični vladi nja razlikujejo od evropskih socialističnih uničiti glavne sovražne odporniške enote, gibanj.	Burmanska skupščina, v kateri imajo so-
V	nekaj letih sem smo mi navezali pre- cialisti večino, je že 1948. leta sprejela cej stikov s Socialistično stranko Burme, ustavo, ki določa socialistično ureditev dežele na južni obali azijske celine, ki je države. Na podlagi te ustave so nacionali-
nlčnemu poročilu o položaju delavskega razreda v Jugoslaviji, ki ga je prečital 113 enem izmed sestankov izvršnega odbora Mednarodne sindikalne federacije njen Se' neralni tajnik in podpredsednik Socialistične internacionale Oldenbroek.
V zadnjem času smo tudi navezali stike s socialisti Indonezije, ki imajo podoben program kot indijski in burmanski socialist1 ter s socialisti Sirije in Libanona. Spoznavamo se tudi z japonsko socialistično stranko, ki je ena izmed najstarejših social1' stičnih strank Azije in ima za seboj dolgoletni boj proti kapitalizmu in komu1' formizmu. Za razliko od ostalih azijski" socialističnih strank japonsko delavsko p' banje ni zraslo v protiimperialističnem boj}1* ampak v nenehnem in težkem bojevanj" proti kapitalu, za pravice delavskega razreda.	,
Še posebej pa je treba omeniti Sociali' stično stranko Izraela, ki ima svoje Pre°' stavnike v vladi in s svojim vplivom n delo vlade Izpolnjuje mnoge socialističn ukrepe, kakor v mestih, tako tudi v vasen
Evropska socialistična gibanja pa so razliko od azijskih mnogo starejša. Ona ? Uidi niso porajala v narodnoosvobodilni evolucijah, temveč le v boju s kapitalom^ v boju za vpliv delavskega razreda v državnih predstavništvih — skupščini ln vlaa • V tem boju so mnoga od njih že zmag31 in so danes na vladi, mnoga vladajo koaliciji z drugimi strankami, nekatera P so v opoziciji, toda s svojo močjo vplivaj na vlade, da vsaj delno izpolnjujejo zahteJL delavskega razreda. Socialistične strajYef vladajo na Norveškem, na švedskem, kJe
IZ NAŠIH ORGANIZACIJ
ALI V RUDARSTVU RES NE GRE BREZ PREMIJ?
Plače so urejene - zahai pa še posebne premije
neodvisne od učinka dela
. V rudnikih so bili pred novim plačnim Sistemom tehnični nameščenci zelo slabo plahni. Plače rudarskih jamskih nadzornikov
..bile takšne, kot so jih imeli jamski vo-tači, ki so nekvalificirani delavci. To ni bilo I>rav, ker nadzorniki vendar odgovarjajo za toliko in toliko ljudi, za dobro organizacijo dela na delovišču in so odgovorni za varnost v jami. Dobivali pa so poleg plače še prebije za doseganje plana, s čimer so prišli da plačo kopača. V tistih časih so vsi tehnični uslužbenci govorili samo o tem, češ, dajte nam poštene plače in nobenih premij de maramo.
Kaj pa sedaj? Že pri sestavljanju tarifnih Pravilnikov je inženirsko tehnično osebje Jdislilp na premije in to seveda poleg pomene tfarifne postavke. Tako so v rudniku jelenje odšteli iz plačnega fonda 1,020.000 dinarjev za premije. Na to pa komisija pri Republiškem odboru ni pristala, ker se iz hlačnega fonda, razen po členu 17 in 18 pre-diije ne morejo izdvojiti. V rudniku Zagorje ha so v prvem pravilniku napisali v členu, Ji govori o razdeljevanju presežka plačnega mn da takole: »Presežek plačnega fonda se deli; 10% v rezervni plačni fond, 10% za nagrade nameščencem. Iz tega fonda so lahko dagrajeni tudi delavci Ostalo pa naj se razdeli med delavce in nameščence na rud-diku.«
VOLITVE V OKRAJNE SKUPŠČINE
Zavodov za socialno zavarovanje
V Kranju je volilo 82 %> volilnih upravičencev
V skupščini bo 22 delavcev, 3 tehniki, 10 uslužbencev, po 1 sodnik, profesor in zdravnik ter 5 upokojencev
Od 17. do 20. t. m. so bile v kranjskem okraju volitve v skupščino Zavoda za socialno zavarovanje. Od 8706 Volilnih upravičencev je volilo 7126, kar znese 82 odstotkov.
Najboljša volilna udeležba je bila seveda tam, kjer so volili delavski sveti.
Komisija pri Republiškem odboru pa tega člena ni priznala, in je predlagala, naj bi se ta člen glasil takole: 10% od presežka gre v rezervni fond. 10% se razdeli za nagrade delavcem in nameščencem, ki so se v zadnjem Času najbolj izkazali, ostalo pa naj so razdeli sorazmerno na vse zaposlene. Predlog Republiškega odbora je delavski svet tudi sprejel, sprejeli pa so ga tudi ostali rudniki.
Sedaj pa poglejmo, kako so teh 10% delili?
V	Trbovljah, Velenju in Zabukovci so si napravili poseben pravilnik o razdeljevanju premii tehničnemu osebju. Tega pravilnika seveda niso nikomur pokazali, niti sindikalni organizaciji, ker v Zabukovci in Trbovljah za ta pravilnik niso vedeli.
V	Zagorju so teh 10% razdelili takole: 4% so dali za premije tehničnemu osebju, 5%' za nagrade delavcem, 1% pa za morebitno nagrade. Takoj si bomo na jasnem, kam so s tem merili, če se le spomnimo, da je tehničnega osebja zelo malo in da je delavcev zelo veliko. Povejmo še to, da so ta dodatek tehnični nameščenci redno dobivali, delavce pa so pri zadnji delitvi kar »pozabili«.
Zakaj smo proti premijam? Ko so sestavljali tarifne pravilnike, smo dejali, da je treba tehničnemu osebju priznati pošteno tarifno postavko. To se je tudi zgodilo. Nadzorniki so ’ prišli za grupo višje kot je povprečni zaslužek kopača itd. Kopač, ki ima dnevno tarifno postavko 550 dinarjev mora za to postavko napraviti toliko in toliko. Če ni napravil, manj zasluži. Kaj pa tisti, ki zagovarja sistem premij? Ti imajo tarifno postavko, ki je niso dobili samo zaradi njihovega naslova, temveč morajo za to izvrševati vse svoje naloge. Zato je tarifna postavka tudi tako visoka. Ne smemo pa misliti, da imajo nameščenci tarifno postavko samo zaradi svojega naslova, če bo pa kaj več napravil, mu naj skupnost daje pa še premije. Vse kaže. da si to stvar zagovorniki premijskega sistema tako zamišljajo.
Na seji Republiškega odbora rudarjev so obravnavali n e upravi ln os ti pri izvajanju pravilnikov, grajali so stališče, ki so ga zavzeli v nekaterih rudnikih s premijami in jih na osnovi »ilegalnih« pravilnikov razdeljevali tehničnim nameščencem. To so gra-grajali še bolj zaradi tega, ker so to na-
IZ SINDIKATA LESNIH DELAVCEV
Na občutne razlike v tarifnih postavkah bodo opozorili podjetia
Prejšnji teden je zasedalo predsedstvo Republiškega odbora sindikata les-, n ih delavcev Slovenije. Republiški odbor je zbral podatke o tarifnih postavkah v posameznih podjetjih in ugotovil, da nekatera podjetja plačujejo precej več kot druga. Razlike znesejo tudi do 3000 dinarjev. Zato bo te izvlečke Poslal vsem področnim odborom, ki naj bi z njimi seznanili delovne kolektive. To bo delovnim kolektivom zelo prav Prišlo pri sestavljanju novih tarifnih Pravilnikov.
Razpravljali so tudi o gospodarskem Položaju v nekaterih pod^.^ih. Dome-
nili so se, da bodo zbrali vse podatke o gospodarskem položaju in stopnjah akumulacije iz podjetij, ki imajo previsoko akumulacijo v primerjavi z drugimi. Ko bo Republiški odbor vse podatke zbral, jih bo predložil Republiškemu svetu sindikata.
Vodstvo sindikata meni, da naj bi industrijske šole še naprej obstajale. Praksa je namreč v tej panogi pokazala, da so se vajenci v industrijskih šolah več naučili, kot pa v delavnicah. Za tiste, ki bodo ostali v delavnicah, pa menijo, da naj bi hodili v šolo tri mcroce na leto skupaj,	—do
pravili brez vednosti sindikalne organizacije. Je pa še vprašanje, če delavski svet kaj ve o tem? Predsedstvo Republiškega odbora je mnenja, da se sistem premijskega načina plačevanja na način kot so ga uvedli v nekaterih rudnikih, ne more priznati. Če pa nekateri smatrajo, da je premijski način nujno potreben, naj pa ob sestavljanju novih tarifnih pravilnikov določijo gibljive tarifne postavke.
Naj povemo še nekaj. Republiški odbor ni proti temu, da bi zaslužnim tehničnim ali administrativnim nameščencem dodelili večji del dobička, kot drugim. Njihovo delo je treba upoštevati. Isti elan kolektiva lahko dobi največ, pa tudi najmanj. Če je dobro delal, naj dobi za svoje delo tudi pošteno nagrado, če je pa slabo, naj pa sam sebi pripiše. Sistem prčmij, kot so ga uvedli v nekaterih rudnikih, pa gre v drugo smer: nagrado, premijo naj dobi nameščenec no glede na to. kako svoje delo opravlja.
Takšno je mnenje večine odbornikov v Republiškem odboru. Kako pa mislijo zagovorniki premijskega sistema? Morda se bo od njih kakšen oglasil. Ne bi bilo napak, če bi tudi delavci X1-rekli svojo besedo.
IZ DELA DELOVNEGA KOLEKTIVA HIDROELEKTRARNE MARIBORSKI OTOK
To ln ono do treba popraviti v tarifnem pravilniku
Na zadnji seji sindikalne podružnice delovnega kolektiva v hidrocentrali Mariborski otok so največ govorili o izvajanju tarifnega pravilnika. Zbrali so že precej predlogov, kako bi bilo treba tarifni pravilnik spremeniti. Najprej ugotavljajo, da delajo vratarji več kot 208 ur na mesec. Verjetno se da urediti to na ta način, da upravni odbor zaposli še enega nekvalificiranega delavca, ki bi pomagal vratarjem.
Vodstvo podjetja je povišalo nekaterim nameščencem plačo brez vednosti sindikalne podružnice. V tarifnem pravilniku je izrecno določeno, da se brez pristanka sindikata ne morejo menjati tarifne postavke. Zato je izvršni odbor podružnice sklenil zahtevati, da mu upravni odbor podjetja to obrazloži. Sindikalni odborniki menijo namreč, da je v tako kratkem času'po sprejemu
. ... .. , ,	. . iV Ne, b' bilo napak, pravilnika nemogoče, da bi uslužbenci
ce ni tudi delavci in člani delavskega sveta r ,	,.	,	..	,	,	...
S. K. 1 ze dosegli take kvalifikacije, kot jih
S SEJE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KEMIČNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Za slaronpohoicntc bodo posredovali
Med drugim so razpravljali o zaposlovanju delovne sile. — V delovnih kolektivih, kjer nimajo vsi delavci prostega dne v tednu, naj uvedejo četrto izmeno. — V večjih podjetjih naj nastavijo plačane strokovnjake za higiensko-tehnično zaščito dela. — Posredovali bodo, da bodo staro-upokojenci prevedeni po delu, ki so ga opravljali
IZ KEMIČNE TOVARNE V CELJU
NISTE PRAV SKLENILI - TO JE PO BIROKRATSKO
Sindikalni odborniki kemične tovarne v Celju so se domenili, da se strinjajo s stališčem predsednika sindikalnega sveta, ki pravi, da naj se delavci in uslužbenci, ki niso člani sindikata, Pri podjetju odpuste in zaposli brezposelne člane.
Kaj menite vi o tem sklepu? Prav je, da sindikalna organizacija bolj skrbi za svoje člane in na vse zadnje jim mora tudi pomagati, da dobe njeni člani delo. Toda tako sklepati, kot so v Celju, Pa vendar ni prav. Saj je vendar sindikat prostovoljna organizacija, ki mora za svoje člane bolj skrbeti, kot samo Za neposredno zappslitev. Morda pa se sindikalna podružnica sploh ni dosti zanimala za to, da bi pridobila še več delavcev v članstvo, sicer ne -bi bilo treba podvzemati takih ukrepov. Se Vam ne zdi, da bi bilo boljše, če bi sindikalni odborniki bolj razmislili, kako bodo poskrbeli za delavce, da bodo ime-
li kaj od svoje organizacije, kot pa da razpravljajo o tem, da naj samo organizirani delavci dobe delo.
Republiški odbor sindikata kemičnih delavcev Slovenije je na svoji zadnji seji razpravljal o nekaterih važnih vprašanjih dela sindikalnih organizacij v kemični industriji.
Na široko so razpravljali o higiensko-teh-nični zaščiti. Ugotovili so, da je letos precej več nesreč pri delu kot lani. Pri delu in izven dela je bilo letos 923 nesreč in skupno je bilo izgubljenih 19.194 delovnih dni, kar znese čez 5 milijonov dinarjev. Največ nesreč je v steklarni Hrastnik, v Rogaški Slatini in v Papirnici Vevče, medtem ko je v Tovarni dušika v Rušah bilo razmeroma zelo malo nesreč kljub temu, da so tam najtežji delovni pogoji. V tej tovarni zelo dobro dela komisija za zaščito dela, obdržali pa so tudi še vedno inšpektorja. Dobro delajo tudi komisije v podjetjih »Celuloza«, v tovarni organskih barvil v Celju, umetnih brusov in v »Zlatorogu« v Mariboru.
Predsedstvo Republiškega odbora je sklenilo, da naj bi v vseh večjih podjetjih, kot so Ruše, Vevče, Hrastnik, Rogaška Slatina, postavili plačane strokovnjake, ki bi stalno skrbeli za varnost in zdravje delavcev. Opaziti je, da niti delavci, niti tehnična vodstva podjetij ne poznajo dovolj pravilnika o higiensko tehnični zaščiti v kemični industriji.
Sedaj, ko Narodna banka izplačuje samo tolikšen plačni fond, kolikor so ga v podjetjih stvarno dosegli, je prišlo več delovnih kolektivov v velike težave. Ko je Republiški odbor razpravljal o položaju v teh podjetjih, je ugotovil, da so vsa prizadevanja delovnih kolektivov, da bi si zboljšali svoj gmotni položaj, ostala brezuspešna. Smatrajo, da jo stopnja akumulacije v nekaterih podjetjih, kot so Papirnica Vevče, »Lek«, Tovarna lakov, Tovarna kleja itd., še vedno previsoka. Istočasno pa so v nekaterih drugih podjetjih te panoge v državi te stopnje precej manjše. Zaradi tega ta podjetja ne morejo enakovredno nastopati na tržišču. Republiški odbor je mnenja, da je treba določiti stopnje akumulacije za vsa
PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V ŠOŠTANJU
Vsak naj nekaj prispeva, da bomo ublažili posledice suše
V Šoštanju je bil prejšnjo nedeljo plenum Okrajnega sindikalnega sveta, katerega se je udeležil tudi predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tovariš Janko Rudolf.
Razpravljali so o vzgoji delavcev in o svetih proizvajalcev.
Vzgoja je naša prva stvar in pri tem lahko močno pomaga tudi delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. V okraju delujeta že dve društvi v Velenju in Šoštanju.
K besedi se je oglasil še tovariš Jan-
ko Rudolf in dejal, da ""sledice letošnje suše ne morejo no ^ samo delavci, temveč moramo ta bremena porazdeliti na vse državljane. Nekateri, je dejal tovariš Janko Rudolf, razširjajo govorice, češ, da hočemo sedaj udariti po kmetih. Toda temu ni tako. Nismo proti kmetom, temveč le upravičeno zahtevamo, da sedaj vsak nekaj prispeva in če bodo kmetje plačevali nekaj več davka, je to sorazmerno precej manj proti tistemu, kar daje delavski razred.
Bojan V.
podjetja ene industrijske panoge enako. Zbral bo podatke o gospodarskem položaju teh podjetij in jih s svojimi predlogi poslal nadrejenim sindikalnim vodstvom.
Razpravljali so tudi o zaposlovanju delovne sile. Letos so v podjetjih odpustili precej delavcev. Delovni kolektivi pa so skoraj vsem tem delavcem preskrbeli delo v drugih podjetjih v krajih, kjer prebivajo. Sindikalnim odbornikom pa bodo svetovali, naj v svojih kolektivih pregledajo, koliko in kje so zaposleni honorarni uslužbenci ali pa upokojenci in naj zaposle rajši tiste, ki so začasno nezaposleni. Prav tako tudi svetuje, da bi v tistih kolektivih, kjer delavci nh majo prostega dne ria teden, uvedejo rajši četrto izmeno.
Predsedstvo Republiškega odbora svetuje sindikalnim podružnicam, naj pomagajo komisijam, ki bodo pregledovale otroške doklade in pokojnine, da bi se odkrili tisti, ki neopravičeno prejemajo dajatve iz socialnega zavarovanja. Ko so razpravljali o prevedbi staroupokojencev, so sklenili, da naj predsedstvo napravi vlogo na Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS, da je treba priznati kvalifikacijo tudi tistim upokojencem, ki so bili zaposleni pri kvalificiranih delih, pa jim zaradi tega, ker nimajo iz pitov, ni bila priznana. Tu gre predvsem za steklarje, papirniške in kemične mojstre.
—jo
zahteva določena tarifna postavka. No, tarifne postavke je podjetje povišalo samo uslužbencem, delavcem pa ne. — Sindikat predlaga, da se nekaterim delavcem, ki so do tega upravipeni, tarifne postavke povečajo.
Izvršni odbor podružnice tudi meni, da bi bilo treba popraviti tudi postavke o dnevnicah. Ugotovili so namreč, da tisti, ki potuje na Falo, v Dravograd, Vuzenico ali Maribor, dobiva prav takšno dnevnico, kot če bi potoval v Ljubljano ali pa drugam. Ker imijo nove osebne avtomobile, bi lahko takšna potovanja med obrati uredili tako, da ima tisti, ki potuje v okviru podjetja, manj stroškov kot pa, če bi potoval drugam. Za potovanje med obrati naj bi opravičencem samo povrnili dejanske stroške (okrog 150 dinarjev za kosilo, 120 din za večerjo, morda tudi prenočišče in zajtrk). Tako bi znašala dnevnica le 320 dinarjev, ne pa 700, kolikor znaša doslej. Kazalo bi razmisliti, da bi se onim, ki stalno potujejo, določil mesečni pavšalni dodatek od 1500 do 2000 dinarjev.
Po sklepu delavskega sveta mora vsak priložiti potnemu obračunu tudi vozovnice. Potrjen mora imeti potni nalog in napisati mora poročilo o potovanju. Vsega tega ni. Teh predpisov se ne drži niti sam direktor, ne kontrolira pa tudi ostalih uslužbencev. Sindikalni odborniki zahtevajo, naj upravni odbor podjetja ostro zahteva, da vsak položi obračun po predpisih.
Tudi z dosedanjem načinom terenskih dodatkov niso zadovoljni. Ne zdi se jim prav, da dobivajo nekateri tehniki investicijske grupe terenske dodatke, žive pa stalno v enem kraju, stanujejo tam in hranijo se tam. Terenski dodatek naj bo povprečen in to od 500 do 1000 dinarjev na mesec. Kdor pa živi ločeno od družine, naj dobi mesečni dodatek za ločeno življenje.
Delavci precej razmišljajo ob nakupu novih osebnih avtomobilov. Stroški so se namreč zelo povečali. En avto je na primer v dveh mesecih prevozil kar 9000 km, kar pomeni, da je prevozil vsak dan 150 km. Drugi avto ima pa 7000 km, kar znese 110 km na dan. — Sindikalni odborniki predlagajo, da bi upravni odbor bolj pazil, kdo in kam se vozi z avtomobili.
Nato so razpravljali še o šoferjih in so proti temu, da bi šoferji vse nedelje delali, govorili so tudi o delovni disciplini in o tem, da bodo v zimskih mesecih pripravili strokovni tečaj. K. I.
IZ SINDIKATA DELAVCEV TRGOVSKIH PODJETIJ
Delovni kolektiv na! skrbno nadzoru,e poslovanje nad devizami
Republiški odbor sindikata delavcev trgovskih podjetij Slovenije je na svoji zadnji seji razpravljal o delu delavskih svetov trgovskih podjetij. Predvsem so ugotovili, da imajo v manjših podjetjih drugače voljene organe delavskega upravljanja, kot to določa zakon. Marsikje celo zakon slabo poznajo. Tako so še primeri, da imajo v kolektivih z manj ko* 30 delavci poseben delavski svet, čeprav pravi zakon, da je delavski svet ves kolektiv. V podjetjih z manj kot 7 zaposL lih so ponekje volili upravni odbor, čeprav tega ni bilo treba. Ali pa narobe, da so v podjetjih z manj kot 30 zaposlenih brez voljenega predsednika delavskega sveta. Po zakonu se v podjetjih z manj kot 30 delavci voli predsednik delavskega sveta in upravni odbor, v podjetjih z manj kot 7 delavcev pa niti predsednika delavskega sveta niti delavskega sveta niti upravnega odbora. Pri tem se vidi da sindikat, ---- opra-
ima Kmečka stranka le nekaj manj važnih se lahko kosa z vsemi državami na svetu, rnest v vladi in na Nizozemskem, kjer pa	V zadnjih letih je Norveška	sicer	zapadla
imajo krščanski socialisti	nekaj ministrstev,	v gospodarske težave zaradi	hitrega dviga
Socialisti so v vladi še v Avstriji in Finski, cen na svetovnem tržišču in velikih izdatkov Močna socialistična opozicija obstoja v Nem- za oboroževanje, toda iz teh težav se je že čiji, Belgiji, Danski in	Franciji, angleško	izkopala in vlada nadaljuje s	svojo	politiko
Laburistično stranko pa	lahko ocenimo za	»blagostanja delovnih ljudi«,
stranko, ki je tako močna, da vlada kljub Norveška Delavska stranka nima Jasne temu, da je v opoziciji. Laburistična stranka ideološke perspektive. V njej je zelo močna Anglije je tudi samovoljno prepustila vlado marksistična ideologija, precej pa je tudi konservativcem, da bi se notranje utrdila, mri»irtmmin.=t!i,« rr,i==ir,r,=ti in
Čanja delavcev v upravljanju s podjetji, vlada je morala sprejeti njihov načrt gradnje stanovanj, predloge za višino plač, predloge za socialno zakonodajo itd.
Ko pa si je nemška buržoazija zacelila
- -i -i« -----^ir, rtrilrtorirt
Povečala svoje vrste in popolnoma onemogočila konservativce. — Poglejmo sedaj nekaj najbolj značilnih delavskih gibanj v Evropi.
Norveška Delavska stranka je prišla na
socialdemokratske miselnosti in brezperspektivnosti. Vse te miselnosti pa se odražajo tudi v programu Delavske stranke.
Norveški Delavski stranki je precej podobna Socialdemokratska stranka Švedske, ki je najmočnejša politična stranka v tej deželi. Na zadnjih volitvah 1950. leta je
padla delavsko gibanje. O tem so razpravljali na zadnjih kongresih Socialdemokratske
stranke Nemčije in Zveze nemških sindikatov. Na teh kongresih so ugotovili, da je bil odnos voditeljev delavskega z gibanja do
°blast že po volitvah 1935. leta. Na vladi je	---j- . ^ orj...a
ostala vse do nacistične okupacije, po vojni dobila 48 % vseh oddanih glasov in 81 mest	i:
pa so na volitvah ponovno zmagali socialisti "--------ne vlaae in ao Kapi"
in danes so zopet že sedem let na krmilu.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah 1949. leta je dobila Delavska stranka Norveške 85 poslanskih mest, dočim so dobili konservativci, ki so poleg Delavske stranke najmočnejši, samo 23 mest.
Zgodovina norveške Delavske Sega daleč nazaj v sredino preteklega stoletja. Po prvi svetovni vojni je Delavska stranka pristopila k III. komunistični internacionali, toda 1923. leta je izstopila iz nje, ker se večina stranke ni strinjala s progra-hiom, poslanim iz Moskve. Tedaj se je stranka razcepila v Delavsko stranko, v kateri ;je ostala večina članstva, Socialdemokratsko stranko in Komunistično partijo, ki se je končno razvila v navadno moskovsko Jgenturo in izdala in-terese delavskega raz-£®da. Kasneje sta se Delavska in Socialistična stranka združili ‘n od tedaj zabele- Skandinavski Zlrno ponoven porast	splavarji
norveškega delavskega
Spanja, ki je v prvih povojnih letih zaradi Medsebojnih bojev zelo oslabelo.
V sedemnajstih letih vladavine Delavske
parlamentu, dočim so jih ostale stranke dobile največ 23. Ker pa so socialdemokrati v ostrem sporu z buržoaznimi strankami in informbirojevci, so stopili v koalicijo s Kmečko stranko in sestavili skupno vlado, v kateri imajo vsa najvažnejša mesta socialdemokrati. Pod vladavino socialdemokra-stranke tov tudi Švedska močno napredovala in se uvrstila v eno izmed najnaprednejših držav v svetu.
"švedska že 130 let ni sodelovala v nobeni vojni, zato je v vseh njenih strankah, posebno pa v Socialdemokratski stranki močna
želja po nevtralnosti. Do danes niso še pri- odbora Zveze sindika-stopili k nobenemu vojaškemu paktu in tov, s predsednikom tudi v bodoče mislijo ostati popolnoma sindikatov Zahodne nevtralni.	Nemčije na čelu in iz-
ski socialisti pa so tako močna, da mora
nanjo vedno računati. Tudi v Belgiji je Socialistična stranka v opoziciji, toda njen vpliv stalno raste, tako da je danes edina belgijska stranka, ki je na letošnjih občin- vodl*?Di zatrjujejo,
si tedaj osvojili precej mest v vladah zvez- število poslanskih mest in tako utrdila svoj nih republik, pridobili so pravico soodlo- položaj v vladi. Na zadnjih volitvah so do-”	’	• bili socialisti 67 mest v parlamentu, kar je
10 mest manj od klerikalcev. Je pa Socialistična stranka Avstrije ena izmed najbolj reformističnih socialističnih strank v Evropi in s svojim miroljubnim programom prednjači med delavskimi gibanji v tem delu med vojno povzročene rane, je odločno na- sveta. Njen program je v nekaterih točkah -1’ J~ ^ .tem so razprav- soroden s programom angleških laburistov,
o katerih velja spregovoriti posebej.
Angleško delavsko gibanje je eno najstarejših v Evropi. Njegovi predstavniki so delovali v parlamentu že v sedemdesetih letih minulega stoletja. Od tedaj pa do danes je angleški parlament poprišče hudih bojev med prestavniki delavcev in konservativcev. Po minuli vojni so laburisti prišli na oblast in vladali Angliji šest let. Med tem časom so nacionalizirali glavne veje industrije, uveljavili napreden socialni program in zelo izboljšali življenjski položaj angleških delovnih ljudi. V preteklem letu pa so prepustili oblast konservativcem, čeprav so dobili na volitvah več glasov. Vedeli so, da konservativci ne bodo sposobni popeljati državo iz gospodarskih težav, s tem pa se bodo volivci razočarali nad njimi in pristopili k laburistom. Hoteli so tudi, da bi se strankini voditelji popolnoma posvetili utrjevanju Laburistične stranke in jo v nekaj letih tako utrdili, da bi na bodočih volitvah dobila veliko večino glasov. Pravilnost te politike se je pokazala na nedavnih občinskih volitvah, ko so laburisti zmagali z veliko večino.
Angleški laburisti nimajo enotnega ideološkega programa. Lahko bi dejali, da je ga primerjamo njihov program precej boren. V zadnjem Jibam x/ F.urnm času se edino Bevan, ki je Voditelj leve
ne vlade in do kapitalistov preveč popustljiv, oportunističen in v tem je vzrok, da so bili delavci premagani v boju za sprejem zakona, ki bi uzakonil njihove pravice soodločanja v upravljanju s podjetji. Zavoljo tega so sindikalni predstavniki izmenjali precej članov Izvršnega
Walter Freitag — novi predsednik zahod nd n em škili sindikatov
Socialisti Finske sodeluieio v vladi dan- v01ili novo vodstvo, ki mu je kongres zadal Socialisti Fmske sodelujejo v viaai. aan mnogQ reVolucionarnejši program. Tudi kon-
tfSisorvati»na Claris greš Socialdemokratske stranke Nemčije je sprejel program, ki je, če ga primerjamo s programi drugih delavskih gibanj v Evropi,
še najbolj revolucionaren. Nemški delavski struje v Laburistični stranki, trudi, ' da
vnHltolii vntvLiibin	bodo '7 hnHbbb 73-  a_______•, ______,  , r -i: x ;
bodoče za-
skih volitvah povečala število glasov kar 3 %. Vse kaže, da bo na bodočih parla-
ostrili boj za dosego delavskih zahtev in vse kaže, da bodo na bodočih parlamen-
ustvaril napreden socialistični program, ki bi omogočil izgradnjo socializma v Angliji, o /o. voc rvaz-c, u« vu na uvvivvm Hawa- ,	.,	*...	.	..	0.	Bevanovo gibanje zagovarja predvsem na-
mentarnih volitvah zmagala in tako zrušila farnih volitvah zmagali. Sicei jim mform- daijnj0 nacionalizacijo, izboljšanje socialne vlado krščanskih socialistov. Na Nizozem-	lijiho^^apak^socialistom "le koristijo' za^onoda-ie* politiko polne zaposlitve in kar
nikakor pa ne škodujejo. Socialistom je uspelo, da so	^—4
osamili in danes
skem pa je Delavska stranka na vladi v koaliciji s klerikalci, a ta koalicija le omogoča stabilnost vlade, preko katere izpolnjuje Delavska stranka svoje zahteve. V drugačnem položaju pa je delavsko giba-
je najvažnejše — »ekonomsko demokracijo«
. ,	-	.	.	kakor imenujejo oni načela delavskega sa-
informbirojevce popolnoma m0upravljanja. Tem načelom pa se upirajo s ti delajo le to, kar jim on^ jZ »stare garde« desničarskih in sredin-narekuje Moskva. To pa je_ največkrat na- sklh eiementov — strankinih birokratov, ki
imajo v vodstvu stranke večino. Ti so pred Precej prijateljev si je pridobilo naše nedavnim tudi izglasovali spomenico, s ka-Zahodni delavsko gibanje tudi med avstrijskimi so- tero zahtevajo, da Bevan svoje gibanje raz----	—	—.—n—»i i-4 — -j -• nekaj povojnih letih iz- pusti. Ima pa Bevan na svoji strani večino
nje v Nemčiji, zato mu velja posvetiti več sprotno delavskim interesom, pozornosti.
Sedanje socialistično gibanje Nemčiji je nadaljevanje predvojnega so- cialisti, ki
V sedemnajstin letin Vladavine ueiavsae Nemnjl je Ii.udijcvdjijc meuvujiie^ci su- 11.1111, i au si v ucinaj pv vujmi, iam Ja-	im« Dcvan Ud oiuji »dmu vevmu
stranke je Norveška napravila velik napre- cialdemokratskega gibanja, ki ga je uničil gradili močno stranko, s katero sodelujejo članstva v svoji stranki in malo verjetno je, tiek. Dosegli so skoraj popolno zaposlitev, Hitler, ko je prišel na oblast. Takoj po tudi v vladi. V zadnjih dneh se je vladna da bo položil orožje. Nekateri poznavalci Preče) povečali industrijo (še danes dajejo vojni se je nemško delavsko gibanje močno koalicija močno zamajala, ker se obe vladni angleškega delavskega gibanja sodijo, da bo 35 70 'narodnega' dohodka za investicije, kar razmahnilo, ker so delavci videli le v močni stranki (Socialistična in klerikalna Ljudska Bevan na prihodnjih volitvah prav gotovo Je največ na svetu), nacionalizirali glavne organizaciji izhod iz stiske, v katero jih je stranka) nista mogli sporazumeti o višini zmagal in se postavil na čelo laburistov, kar Veje gospodarstva, mehanizirali kmetijstvo, pahnila vojna. Buržoazija, ki je bila razbita proračuna za prihodnje leto. Zato je vlada bi pozitivno vplivalo na angleško delavsko uveljavili eno izmed najnaprednejših so- in gospodarsko skoro povsem uničena, je podala ostavko. Nove volitve so predvidene gibanje, poznalo pa bi se tudi v vseh socialnih zakonodaj v svetu in dvignili živ- morala popustiti pod pritiskom delavcev in za prihodnjo pomlad in Socialistična stranka cialističnih strankah Zahodne Evrope, henjski nivo delovnih ljudi na višino, ki izpolniti nekaj njihovih zahtev. Socialisti so upa, da si bo na teh volitvah povečala	-16
vili niti najosnovnejšega, niso dobro spoznali delovnega kolektiva z določili o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. V manjših kolektivih sestanek delavskega sveta marsikje smatrajo kot navaden članski sestanek.
Posebno obširno so razpravljali o delu delavskih svetov izvoznih in uvoznih podjetij in agencij. Medtem ko so delavski sveti na drugih gospodarskih panogah že spoznali svojo vlogo, si v iv, jznih in uvoznih podjetjih o tem marsikje še* niso na J tam.
Deloma je res, da je bilo pri strogem dirigiranju plana Lvuza in uvoza po količinah, vrstah blaga in določen;! valutah odločanje dela kih svetov o teh stvareh okrnjeno. Tudi s sredstvi p, djetja niso razpol? ^,ali kolektivi, dota.čka pa niso delili vse do februarja letošnjega leta.
Sedaj v nekaterih izvoznih in uvoznih podjetjih delavski sveti že dobro delajo in so si znali izluščiti svoje področje, so pa še podjetja in agencije, ki še niso izvolila svojih organov upravljanja.
Danes je še prav posebno važno, da prav v teh kolektvih delavski svet vzame stvari v svoje roke in da zahteva v poslovanju z devizami solidno poslovanje, da ne bi deviz zadrževali na |kodo skupnega gospodarstva. To je povzročalo neupravičeno dviganje vrednosti tujih valut na obračunskem mestu. Uvozna podjetja in agencije pa morajo paziti, da ne bi trošili deviz za nakup takega blaga, ki nam ni neogibno potrebno in ki ga morda izdelujemo doma, samo zato, da bi pospravili svoj zaslužek, temveč je treba te stvari reševati v korist celotnega gospodarstva.
—c
IZ DELOVNEGA KOLEKTIVA
TOVARNE »SVILA« V MARIBORU
Skoraj vsi so člani sindikata
V delavnici kolektiva tovarne »Svila« v Mariboru se delavci v zadnjem času malo menjajo, zato so sedaj žc skoraj vsi, razen nekaj izjem, člani sindikata.
Članarino pa so v prvem polletju letošnjega leta bolj slabo plačevali. Nekateri člani kar po več mesecev niso izpolnili svojih obveznosti. Precejšen del članstva pa ni plačeval članarine po predpisani tabeli, ampak so kar tako nekaj »dali«. Povprečje pobrane članarine je doseglo le 34 dinarjev. Sedaj se je stvar popravila in znaša povprečje 41 dinarjev. Najbolj vestno prispevajo uslužbenci, tkalniške mojstre pa je -treba grajati. Tem so z novim plačilnim sistemom prejemki porastli, plačujejo pa najnižjo članarino. Sindikalni odborniki so se domenili, da se bodo z njimi pogovorili.	C. Z.
31. X. 1952 ★ STRAN
Ma| naš bodoči dcMsu rod izve le iz povesil ocev in dedov
hal so to bili Strafhi, hal Krvavi boli za delavshe pravice. ha| beraSha palica m popolna malha, za vse živlfenisho delo
prijel ki ta
... Osvoboditev iz trpljenja bo delo naših lastnih rok...
(Internacionala)
Junij 1948. leta. — Neko resolucijo so napisali . . . Besed si nisem zapomnil, le to vem, da me pečejo in žgo: v ušesih so rezko zazvenele, v srcu pa so mi vzbudile trpko bol in neutolažljiv srd . . . Nak, tako se pa dragi moji, spet nismo zmenili. Tisto z izdajo in kaj še vse ne vem, pa ne bo držalo .. .
Tudi drugi tako mislijo. Govorili sicer še nismo veliko, toda v očeh sem jim bral to, kar sem čutil v svojem srcu . . . Toda, zakaj vse to? Mar res ne vedo .... ah otročarija! Nekaj imajo za bregom! Le kaj neki?
27. junija. — Odprl sem radio. Kar zaslišim: ». . . delavci Jugoslavije . . . Vaše vodstvo vas je izdalo, prodalo se je imperialistom . . . uprite se . . .«
'T vem več, kaj je govoril. Jeza me je --v~.a, da bi onega najraje udaril v obraz, i tam nekje iz Budimpešte laže v svet.
Nekaj je gnilega tam pri njih!
2. julija. — Kongres bo, kongres naše Partije. Partija bo spregovorila, kaj mislimo in kaj hočemo. A zdi se mi, da bodo Sovjeti še vedno trmoglavi. Dozdeva se mi, da jim dišijo naši rudniki, tovarne, naše morje. Če je tako, ne bodo tako kmalu nehali.
6.	julija. — Nedelja je danes, pa smo se vseeno zbrali v tovarni. Niti eden ni manjkal. O kongresu smo govorili.
Sklenili smo. da bomo do kongresa toliko napravili, kot smo prvotno hoteli v celem mesecu. Naj vidi ves svet, kaj zmore naš delavski rod.
22.	julija. — Dobro smo delali. Tako kot še nikoli. Na vseh obrazih veselje, radost. Nihče ni izostal. Prav na dan, ko je naš Tito sporočil: »Otvarjam Peti kongres...*, smo izpolnili svojo obveznost!
Tito nam je govoril. Kot bi iz nas govoril — tako je povedal. In njega hočejo očrniti?
24. julija. — Dobro so jim povedali naši fantje. Tako je prav. Vemo, kaj hočemo . . . Tako življenje si bomo ustvarili, kot si ga sami želimo, po delavsko. Če se s tem ne strinjajo, gredo naša pota narazen. Ruski oficirji pa nam ne bodo gospodarili v naši domovini.
Bral sem. kaj so na kongresu govorili. Veliko smo že naredili, a veliko še moramo. Toda potem .. . potem bo lepo.
26. julija. — Peter mi je pisal. Veliko mi je vedel povedati, na kongresu je bil. N a koncu pa pravi: »V velikih časih živimo. Šele čez leta bomo spoznali veličino teh dni Onim tam na Vzhodu smo dobro povedali, kaj misli naš delavski rod. Pomnili bodo, kdaj so nas napadli . *
Tale Peter — ta pa zna povedati, ampak prime pa tudi, kjer je treba. To je fant.
2. avgusta. —- Danes je odšla naša mladina na avtocesto. Tudi moj Janez je odšel z njim. Šele 17 let ima, pa sem ga le poslal. Dovolj je močan, da tudi on nekaj prispeva.
Vse mesto se je poslovilo od njih. Stal sem ob Janezu in ponosen sem bil nanj. — Kako rad bi bil še enkrat mlad. Z njimi bi šel... Ah. kaj mi pade na um.
7.	avgusta. — Svak iz Trsta me je obiskal. Pripoveduje, da je tam velika draginja. Delavci stavkajo, mnogo je brezposelnih. Pravi, da jih bodo Angleži in Amerikanci gotovo prodali Italijanom. Jaz pa le mislim, da to ne bo tako lahko.
16. avgusta. —- Soseda mi je pokazala pismo, ki ga je pisal sin iz Rusije. Tole sem si zapomnil:
»Mama, tukaj zelo grdo govorijo o Jugoslaviji. Samo to nam pripovedujejo, kako hudo je pri nas. Rad bi šel domov, pa ne vem, če nas bodo pustili . . .«
še otroke ne pustijo na miru. Poslali smo jih v ole. sedaj pa bi radi napravili iz njih — janičarje.
18. avgusta. — Pravkar sem se vrnil iz Zagreba. Sestro sem obiskal. Ves Zagreb govori samo o razpravi proti ustašem, ki so skrivaj prišli v Jugoslavijo. Povedali so, da jim je Vatikan dajal denar in da jih je celo papež sprejel. Nič čudnega. — »Gliha vkup štriha«.
23.	avgusta. — Včeraj popoldne smo pomagali zidati zadružni dom v Podpeči. Še malo. pa bo pod streho. Bogataši na vse načine ovirajo zidavo, a mali kmetje se dobro držijo.
2.	septembra. — Peter mi je pripovedoval, da je hotel general polkovnik Arsa Jova novič pobegniti čez mejo, pa so ga prijeli. Torej se še dobijo ljudje, ki jim ni ničesar svetega. Izdajalci . . Toda med še tako dobrim semenom je nekaj ljulke.
20. septembra. — V časopisu sem bral, da so naši vajenci na Češkoslovaškem pre nehali delati. Ne pustijo jih pri miru, lažejo jim o Jugoslaviji, pa hočejo domov. Celo zaprli so jih nekaj.
Prav imajo fantje, naj se le 'postavijo. Saj so vendar naši sinovi . . .
3.	oktobra. — Zbudila me je pesem:
»Druže Tito, ljubičice . . .* in že mi je Janez stisnil roko Fant in pol ta naš Janez. Nič ni pisal, da se bodo vrnili. Pa udarnik je postal.
24.	oktobra. — Kongres naših delavskih sindikatov je danes Dopoldne smo delali v čast kongresa Mnogo delavcev, ki so pred kratkim odložili kmečke predpasnike je manjkalo. Pogovoriti se bomo morali z
Prav danes je osemnajsta obletnica velikega štrajka v naši tovarni. Takrat je last-
nik tovarne odpustil naše odbornike, pa smo se uprli. — Ti dnevi se ne bodo povrnili nikdar več. In prav danes je Ingres.
7. novembra. — Že več dni je tega, kar bi morali dobiti iz Madžarske nove stroje. Že pred letom smo jih naročili in tudi plačali. Pisali smo madžarski tovarni in danes so nam odpisali. O strojih niti besede. Uprava madžarske tovarne nas zmerja z imperialističnimi hlapci in nas poziva na vstajo. Proti komu pa naj vstanemo? Proti samim sebi?
Torej to so imeli
. „ .	— bregom. Uničiti nas
hočejo, prisiliti, da hi pokleknili pred njih in jih molili. Sami si bomo napravili stroje. Hlapci pa ne bomo!
šel les v Anglijo. Prav, bomo pa z njimi trgovali. Klonili pa ne bomo.
Danes smo poslali našemu Titu čestitke. Sedeminpetdeset let že ima. Da bi še dolgo živel!
5. junija. — Več dni nisem bral časopisa. Danes pa sem zvedel — kar pretreslo me je. — Sekretarja albanske partije — Koči Dzod-zeja so ubili.
Sedaj mi je jasno, kaj hočejo. Taka usoda nas je torej čakala, če bi se jim pokorili.
24. junija. — Koroško so ponovno prodali sužnosti. Tej kupčiji so kumovali Rusi. Oni so dobili 150 milijonov dolarjev. Za te jude-ževe dolarje so prodali del našega naroda.
Štiri leta in več so minila, odkar so se naša pota razšla, odkar so se morala raziti. In kakšna sreča za naš delavski rod in njegovo bodočo usodo, da so se razšla, pa čeprav nam je bilo ob prvem spoznanju tesno pri srcu. Kakor koli je trpko in težko spoznanje, da ti »prijatelji« niso prijatelji, pa je vendar dragoceno, ker se znaš obvarovati njihovega »toplega prijateljstva«. Za hlapce, tlačane so nas hoteli imeti — in temu	se	pri njih	pravi socializem. V svojo »gubernijo* so	hoteli
spremeniti našo deželo	—	in to so	imenovali »bratsko pomoč*. Svoje pandurje in
biriče so pošiljali v našo deželo, da bi nam oni rezali kos kruha in skopo merili postave Delavski rod pa, ki je kot naš trpel, rod, ki se je kot naš strastno bojeval za svoje delavske	pravice	— ta ne bo več hlapčeval. Ta rod hoče	svojih
pravic in postav, ta	ne	dovoli,	da bi nam kdor koli, razen on sam,	rezal
njegov kruh
Zato so se naša pota razšla. Mi smo zaživeli svoje življenje in vneto smo začeli temu našemu življenju oblikovati naše, delavsko lice, klesati vanj našega duha. Samo štiri leta so minila od tedaj, pa se je podoba naše domovine tako zelo izpremenila. Indijski kult je čul glas o njej, burmanskega delavca je nje podoba navdušila, angleškega ruefarja je prevzela, »modernim* sužnjem na brazilskih plantažah se je v azjasnil obraz, ko so zvedeli o njej.
Kaj pa mi? Vso našo ljubezen smo prelili v svoje delo — delavski ponos in zvestobo. To tako iskreno delo mora obroditi vrednih sadov! Naj naš delavski zarod v bodoče izve le iz povesti očetov in dedov, kaj so to bili štrajki, kaj krvavi boji za delavske pravice, kaj beraška palica in popotna malha za vse življenjsko delo.
Nekoč, ko bo to naše veliko delo našlo sebi dostojnega duhovnega oblikovalca — takrat bo njega veličina vklesana v najžlahtnejši kamen, njega sila bo kipela iz kipečih barv mojstrovih podob in zadonela v zvokih najtoplejših melodij. Danes pa, ko je naš um Jcomaj da utegnil postati pozoren na vse to, prisluhnimo vsaj skromno temu velikemu dogajanju, ki ga ni pisalo, ampak živelj naše ljudstvo. Samo nekaj utrinkov, bornih in skromnih, toda velikih po stvari, o kateri govore: po trpljenju in sreči, po bojih in zmagah, po žuljevih rokah in znojnih čelih, po srčni krvi, ki je privrela iz grudi, katero je prebilo sovražnikovo jeklo, po vsem tem, kar smo in iskreno delamo, da bi postal človek res človek, da bi bil brat res bratu brat, da bi radost in sreča kumovali naši deci, da bi suženj postal svoboden ustvarjalec in bič samo grenki spomin na nekdanje življenje.
Le nekaj, vsaj nekaj utrinkov iz življenja zadnjih štirih let, iz dnevnika še ne napisanega, ampak doživetega dnevnika našega delavskega rodu. Berimo, berimo o sebi...
Danes je trideset let, od kar je ruski proletariat prevzel oblast Kašo se je izrodila ta velika revolucija.
29. novembra. plan pod streho.
Za letos imamo letni Do Dneva republike, kot
smo obljubili. Dva dni se nisem ganil od stroja. Težko sem vzdržal, pa sem ie. Jutri bomo delali že za prihodnje leto. Zmučen sem, pa vseeno vesel.
11. decembra.
»Narod si bo pisal sodbo sam ne frak mu je ne bo in ne talar*
Tako je pred mnogo leti napisal naš pisatelj Ivan Cankar. Danes, trideset let po njegovi smrti, pa so se te besede izpolnile.
Narod si piše sodbo sam . . . Roka delavca
—	proletarca piše usodo slovenskega naroda
—	naroda proletarca.
2. februarja 1949. — Kovačev sin, ki služi svoj vojaški rok pri graničarjih, je pisal, da so na meji ujeli skupino bolgarskih vohunov, ki so hoteli skrivoma priti v našo državo. Bili so oboroženi, seboj pa so imeli veliko eksploziva, da bi spuščali v zrak naše tovarne.
Torej jim ni dovolj, da nas klevetajo, da nočejo izpolnjevati trgovskih pogodb, še na tak način bi nam radi škodovali. Pa pravijo, da so komunisti . . . Lepa druščina.
29. aprila. — Trideset let naše Partije, lahko bi dejal — trideset let življenja našega slovenskega rodu V bojih in viharjih smo se rodili in kalili, sužnji — dandanes gospodarji. Spominjam se sodrugov, ki jih ni več.
Pritisk z Vzhoda je vedno večji. Laži, gospodarski pritisk Sedaj nam pa še z voj sko grozijo. A mi imamo dobre živce.
I.	maj. — Proslavili smo naš .praznik. Kako je že napisal pesnik:
Iz mraka vstal je praznični sijaj iz boja in krvi naš prvi maj.
Lepo je bilo, veselo — res naš dan. Le te parade mi ne ugajajo. Lepše bi bilo samo zborovanje, potem pa v naravo — tako kot nekoč ... po naše.
II.	maja. —• Informbirojevci so pokazali, kaj znajo. Prekleti . . . Kovačevi materi so sina ubili. Po Skadrskem jezeru je nesel pozdrave našemu Titu za rojstni dan. pa so ga iz zasede . Takšni so torej.
Kovačeva mati je objokana, a ne zlom Ijena. Je naša, delavska mati. Kovačev fant je umrl — kako že pravi o takih fantih Kajuh:
Lepo je. veš mama, lepo je živeti
toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat
umreti.
25. maja — Te vrstice pišem kot brigadir gozdne brigade. Že dva dni podiram drevesa Težko -sem zapustil tovarno. Pravijo, da bo
31. julija. — Pismo sem dobil iz Kanade. Stric — očetov brat mi piše. Že dolgo se ni oglasil. Takole pravi:
— Dobro se držite fantje. . . Mi smo z vami.
Pa vendar le nismo tako sami.
16. aprila. — Birmo pripravljajo. Drejčku sem komaj dopovedal, da so to ceremonije, nevredne delavskega otroka. Saj vem. darila . . .
18. maja. — Sestanek smo imeli. Iz mednarodne sindikalne organizacije so izključili naše predstavnike. To je nov napad na naš delavski razred.
Sprevidel sem, da mednarodna sindikalna organizacija ni nikakšno mednarodno delavsko gibanje, ampak le Stalinova podružnica. V organizaciji, ki izdaja interese delavskega razreda, pa niti nočemo biti.
26. junija. — V Koreji je izbruhnila vojna. Komaj pet let je minilo od zadnje morije, pa je že zopet začela. To je najnovejše Stalinovo maslo. — Iskra, iz katere lahko nastane požar. Da bi vsaj zmagale po svetu miroljubne težnje!
Pa ja ne mislijo prav tako kot v Južno Korejo vdreti še kara drugam? Nikdar nisi gotov. Dobro moramo biti pripravljeni. Se ne bodo upali.
28.	junija. — Tovarne delavcem! — Naše staro geslo je izpolnjeno. Sami bomo upravljali s tovarnami, sami kovali svojo usodo. Delavski sveti, upravni odbori . . . Kar zavriskal bi.
Proti večeru sem odšel na bližnji holm. Dolgo sem gledal tovarno pred seboj, velike dimnike, novo poslopje, ki smo ga pred nedavnim dozidali. —
Sedaj pa si res naša. Delavski rod je tvoj gospodar.
16. julija. — Danes smo izvolili naš prvi delavski svet. Težko bo v začetku, čeprav smo volili najboljše fante. Vsi smo v slavnostnem razpoloženju. Saj to je zmaga, naša zmaga.
Janez mi je pisal z Avtoceste. Pravi, da so jo končali. Pa po delavskem svetu sprašuje. Samo na tovarno misli.
29.	avgusta. — Dobili smo nove stroje. Naše tovarne so jih napravile. Sedaj pa lahko fige pokažemo onim tam onkraj meje.
6. septembra. — Drejče hoče imeti nekakšno potrdilo, da bo lahko obiskoval verouk. Ta je pa lepa, še za to bom dajal potrdila. Ne bo hodil — pa konec.
13. septembra. — Počivam. Kopam se v morju, balinam, se sprehajam — pri vsem tem pa sc nekam nerodno obračam. Nisem navajen počitka. Vse življenje, kar pomnim, delam.
Spoznal sem se s Frančekom iz Lendave. Na nafti ni h poljih dela. Dober fant je. Zadnje dni sva vedno skupaj.
18. oktobra. — Suša nam je napravila veliko škode. Se že pozna. Cene rastejo. Danes sem bral pismo naše Partije o štednji. Res, paziti bomo morali, da bomo čimbolj varčno gospodarili. Birokratom pa bo treba malo stopiti na prste.
2. novembra. — Plan se nam zatika. Surovin nam primanjkuje. Stroje smo dobili leto dni prepozno, kar se precej pozna. Delamo, kolikor moremo. Za dosti so nas osleparili informbirojevci.
18. novembra. — V tovarni smo trdo prijeli Karla, našega najmlajšega delavca. Dober fant je bil, pa je začel popivati, slaba družba ga je premamila. Samo ples in
Ure in ure kopljejo globoko pod zemljo črno zlato, za naše tovarne in elektrarne, za ose naše delovne ljudi
Piva Karamatijevič: Motiv z gradnje avtoceste Beograd—Zagreb
STRAN ★ 31. X. 1952
DELAVSKA ENOTNOST

1. septembra. — Drejčka sem peljal prvič v šolo. Ni se bal, Le radovedno je ogledoval novo okolje Kako rastejo ti otroci. Janez me je že pre ras tel Pred dnevi je napravil pomočniški izpit Veliko že zna Skoro bi dejal, več kot jaz, pa mu ne pokažem tega
17.	septembra. — Prebral sem Gorkega roman »Mati«. Kako lepo piše o delavskih bojih, kako trdno veruje v človeka in jutrišnji dan. Če bi danes živel v Rusiji, bi ga prav gotovo kamenjali ali pa bi končal v Sibiriji.
Kdaj bodo naši pisatelji pisali taka dela?
1. oktobra. — Sovjetska zveza ie odpove dala prijateljsko pogodbo z nami Naše poti so se popolnoma ločile. Drugače ni moglo biti!
25. oktobra. — Našo državo so na zase da n ju Združenih narodov izvolili v Varnostni svet. Posebno majhne države so se za vzemale za nas. — Imamo jih, imamo prijateljev po svetu.
7. novembra. — Skupina italijanskih delavcev nas je obiskala. Pravili so nam, kako slabo živijo delavci v Italiji. Kar verjeli niso. da smo mi že toliko napravili.
Vprašal sem jih. kdaj se bodo oni zbu dili. Pa so kar zmajevali z glavami.
30. novembra. — Z ženo sva prišla na vzkriž. Vedno godrnja — jaz pa ne prenesem. Ko pa malo premislim, jo pa razumem. Težko je, komu naj potoži, če ne možu. Jaz jo moram potolažiti.
15. decembra. — Danes smo izvolili ljud ski odbor. Zdi se mi. da se premalo pomenimo pred volitvami. To ni prav ... S pla nom pa so težave. Nismo ga še izpolnili. So nam jo Madžari zagodli s tistimi stroji.
18.	februarja 1950 — Podpisali smo delov ne dogovore. To je najboljša pot, da bi ugnali fante, ki živijo pol na vasi, pol pa v tovarnah. Naj bodo delavci ali pa kmetje. Življenje na dveh straneh ne gre.
Vajencem smo sezidali nov dom Da bi mi imeli v naših letih kaj takega!
12. marca. — Metka je dobila v šoli slabo oceno. Fantje ji polnijo glavo, na učenje pa pozablja. Pridigal sem ji dobro uro. Ne vem, če bo zaleglo? Z Nežo sva se domenila, da se bova več ukvarjala z njo. V tistih letih je. ko dekleta rado zanese.
26. marca. — Zopet smo volili. To pot poslance v Zvezno skupščino. Naše mesto se je dobro odrezalo.
pijača mu gre po glavi. Izgleda. da se bo poboljšal. Več bomo morali govoriti z njim.
30. december. — Petletni plan bomo podaljšali za celo leto Danes o tem razpravlja naša skupščina. No, za nas ne bi bilo potrebno ravno leto dni, trnja druge tovarne in gradbišča je gospodarska blokada že huje prizadejala. Pa nič ne de. Samo. da nam ne gospodarijo ruski birokratje.
15. januarja 1951. — Pa se le zboljšnje Sedaj že lahko prosto kupujemo industrijsko blago. Uspehi našega dela se že vidijo, čeprav nam iz vseh strani mečejo polena pod noge.
26* februarja. — V trgovinah prodajajo moko. mast in sladkor. — Dobili smo pomoč iz Amerike Nekateri so zelo navdušeni nad to pomočjo. Kar prehvaliti je ne morejo. Zdi se mi, da še# vedno sanjajo o tem, kako so nekoč na naš * račun dobro živeli.
Le kje so s pametjo? Mar ne vidijo, da ta pomoč krepi našo moč.
27. marca. — Spominjam se današnjega dne pred desetimi leti. Hitlerjeve horde so
nam grozile na mejah, izdajalska vlada j6 podpisala pakt, mi pa smo demonstrirali po cestah in zahtevali samostojnost in neodvisnost za našo domovino. Takrat smo začeli. In prav smo začeli.
Spominjam se, kako smo prepevali po mestu:
.. . verige sužnjev, okove težke kladivo naše že drobi...
In danes? Na verige in okove so ostali samo še spomini.
23.	julija. — Včeraj smo proslavljali praznik vstaje našega naroda. Obiskal me je Lojze, star tovariš iz partizanskih let. in skupaj sva obujala spomine iz osvobodilnega boja.
30.	junija. — Danes je veselje v naši hiši. Otroci so prinesli spričevala. Drejče se je moško postavil, položil spričevalo na rob mize in me navihano gledal. Same odlične je dobil fant. Le vedenje ima prav dobro. Grajal sem ga zaradi tega, čeprav vem, da ne bo nič zaleglo. Po očetu se je vrgel.
Metka je prav dobra. Prevročo kri ima, da bi bila odlična. In če rečem, da se 'je po materi vrgla, je stara vsa iz sebe. Kaj hočem, ženske so pač take. Še leto dni, pa bo končala gimnazijo. In potem . . .? Ne vem še.
6. septembra. — že nekaj časa sem je bilo v naši tovarni kaj čudno vzdušje. Direktor je hotel po svoje, po starem gospodariti, mi pa zopet po svoje. Danes smo se precej ostro udarili. Kar preostro se mi zdi sedaj, ko so se pomirili bojevniški duhovi.
Direktor je obljubil, da bo drugače gledal na nas, pa tudi mi bomo v bodoče morali malo bolj upoštevati njegovo besedo. Saj ni slab fant. samo po starem je navajen. Je pa prav, da ei povemo iz obraza v obraz, kar je treba.
24.	oktobra. — Majhni smo, toda majhnih je mnogo... je napisal nekoč nek pisatelj. Kako pomembne so te besede prav danes.
Te dni je v Zagrebu zborovanje za mir. Z vsega sveta so prišli ljudje, ki se zavzemajo za miroljubne odnose med narodi in državami. In prav k nam, v našo domovino so prišli. Že samo to kaže, kako je porasel naš ugled.
23. novembra. — Kljub suši in kljub vsem gospodarskim težavam nimamo več nakaznic za prehrano. Občutek imam, da kmetje občutijo to uredbo, kot bi se jim breme zvalilo s pleč. Nekateri mislijo, da je napočil njihov čas. Cene prehrani so že poskočile. Menim, da bomo morali delavci bolj vzeti v roke gospodarstvo v našem kraju.
14. januarja 1952. leta. — Na sestanku sem bil. Toliko novega sem slišal, toliko vtisov je v meni. da jih v tako kratkem času nisem mogel urediti. Delavsko samoupravljanje . . . Dozdevalo se mi je, da smo s tem ze dosegli, kar smo hoteli. Sedaj pa se iti i odpira širok pogled naprej, ki je bil doslej zastrt. Naše upravljanje tovarn je le ena trdnjava, ki smo jo zavzeli na poti k napredku.
26. februarja. — K nam prihaja vse ved predstavnikov naprednih ljudi iz zahodnih držav. Prav je, naj vidijo, kako je pri nas. Kolikor je poštenih, toliko jih lahko postane naših prijateljev. In kaj je lepše, kot imeti dobre prijatelje
12.	marca. — Pri Petru sem bil. Več nas je prišlo tja. Beseda je dala besedo, pa smo prišli tudi na nov način gospodarjenja v
podjetjih.
Veliko bi lahko zapisal, pa ne vem, kje bi začel. Življenje je tako. da vsak dan prinese nekaj novega. Človek niti ne more urediti v sebi vse te novosti. Danes sem slišal, da si bomo sedaj sami določali plače, sami odločali o denarnem gospodarjenju. Sedaj mi je že jasnejši naš cilj. Kolikor bliže smo mu, toliko boljšega vidim.
17. april. — V Londonu zahodne velesile barantajo s Trstom Prodajajo ga Italiji, ker jo hočejo čvrsto navezati nase. Le kako se bo to barantanje končalo?
Povedali smo, kako mislimo o teh diplomatskih kupčijah, tako glasno, da bi moral slišati ves svet. — Tako majhna je naša domovina, toliko gorja je prestal naš rod, zaslužili smo si svojo svobodo, a še se dobijo ljudje, ki tega nikakor nočejo razumeti.
31.	maja. — Danes je nekaj fantov iz vasi zadnjikrat delalo v tovarni. Bili so mnogo bolj vezani na vas jcot pa na tovarno. In ker nas je bilo preveč, smo sklenili, da jih bomo odpustili
Mislim, da je prav tako. Nekaj dobrih fantov je‘ bilo med njimi in ti bodo gotovo mnogo tega kar so se pri nas naučili, ponesli domov na svoje domove.
13.	julija. — Pred seboj imam pet skoro novih tisočakov. Dobil sem jih v tovarni kot delež pri polletnem dobičku. Gledam jih in veselim se Ne toliko zaradi tega denarja, ampak zaradi občutka, da sem res eden od lastnikov tovarne. Ta občutek je tako živ, tako popoln, da mi ne bo mogel nikdar več ugasniti.
22. avgusta. — Vse je živahno in razgibano te dni v naši dolini. Prosvetno društvo si ustanavljamo, društvo, ki naj ponese delavsko besedo med vse naše delovne ljudi-
Zapisati moram, da veliko pričakujem od tega društva. Ne vem še, s čim vse se bo bavilo, toda zdi se mi, da se bo moralo največ z našimi otroci.
3. september — Danes smo volili skupščino zavoda za socialno zavarovanje. Vse širše .ie področje kjer se moramo uveljavljati. in vse več moči čutim v sebi. Počutim se kot popotnik, ki je prehodil težko in dolg
T"' *	. ni j Vi [JlDiniUil l C H rx v; - —
• Igo pot, pa je pred koncem, p red no .ie
gledal mesto svojih sanj, pospešil korak.
18. oktobra — In vsega, kar danes občutim, ne bom mogel nikoli zapisati. Tako globok, tako prijeten je ta občutek, da Ka sploh ne morem opisati. Srečen sem, tako vesel in razigran, kot bi se prerodil.
Človek vse življenje nekaj išče, hrepeni po nečem, in ko se mu želje začno izpolnjevati, občuti, da n’ zastonj delal. Isto občutim danes jaz. Niso bili zastonj boji in trpljenje, žulji na rokah, ni tekla zastonj srčna kri našega rodu: za vse. kar je pred nami, so bile vredne tolike žrtve. Zato, pozdravljen naš jutrišnji dan!
DELAVCI
IN
USLUŽBENCI
GRADBIŠČA
GRADIS IMM
RAVNE NA KOROŠKEM
POZDRAVLJAMO VI. KONGRES NAŠE PARTIJE Z REVOLUC ONARNIM POZDRAVOM!
GOSPODARSKE NOVICE
Ni čas za tarnanje temveč hrepho bo treba prileti
Suša je napravila toliko škode, da se bo vsem poznalo
Letošnja suša nas je prizadela mnogo bolj, kot smo si v začetku mislili, Žita smo pridelali približno tretjino manj kot lani, pšenice in rži za četrtino, koruze, sladkorne pese in fižola kar tri četrtine manj. krompirja nekaj več kot tretjino manj itij. Vso škodo cenijo na nekaj več kot 144 milijard dinarjev in je torej ta suša hujša kot pa je bila 1950 leta.
Pri nas večkrat kaj radi pozabimo, da je bila suša. Vso skrb prepuščamo vladi. Bo 7-e kako rešila »Polja nimam, pa me suša ni nič prizadela. Tisti, ki jih je prizadela, pa naj gledajo, kako se bodo izmotali.« Takole večkrat modruje marsikdo. Ko pa pride žena s trga in tarna: krompir se je podražil, fižol se ne dobi, pa to je tako drago, pa ono se je podražilo. In ko izdajo še kakšno uredbo, ki nas prizadene, je pa ogenj 'v strehi: »Ne znajo gospodariti, na delavca ne gledajo,« in besede ni ne konca ne kraja.
Pa le ni res. da nas vse to nič ne briga. Kar premislimo!
Kaj bo napravil dober in preudaren gospodar, kadar ga zadene nesreča. Sedel bo in premislil: Žita je premalo za vse leto, kupiti ga bo treba S prašiči je težko, ker ni krme. z živino prav tako. Potem bo dobro pogledal po hiši, kaj bi se dalo spraviti v denar, in štedil bo na vseh koncih in krajih. Novo kolo si je hotel kupiti, pa ne ho nič — bo že počakal do druge jeseni. Vsak dinar bo presneto obrnil preden ga bo dal iz rok, kajti do druge žetve bo treba pje-riniti tako ali tako
Takole bi napravil pameten gospodar. In kaj smo mi vsi skupaj v Jugoslaviji, če ne ena sama velika družina, ki jo je zadela suša. Pa se vprašajmo, kaj naj napravimo!
Najprej bomo pogledali, kakšne zaloge imamo v skladiščih. Premalo, da bi lahko pokrili vso izgubo Vsega pa tudi ne smemo porabiti. Kupiti bomo morali žita, masti, sladkorja in drugih pridelkov, ki bi jih sicer doma pridelali. Žito smo že naročili v Turčiji in Kanadi in prve pošiljke že prihajajo. Toda nekje bo treba vzeti denar, da bomo lahko vse to plačali. Zato ne bomo uvozili tistih stvari, ki nam niso nujno potrebne. Avtomobilov ne bomp uvažali, pa koles, trolejbusov, bran, plugov, lopat, hladilnikov, ventilatorjev itd., skratka stvari, ki jih delamo doma ali pa take, brez katerih se lahko trenutno pretolčemo. Nekaj bomo kupili tudi z dolarji, ki nam jih bodo dale zahodne države. Veliko pa to ni. Kar računajte: Dobili bomo 99 milijonov dolarjev. No, za lažje računanje recimo sto. To znese v dinarjih 30 milijard. Suša nam je napravila škode pa za 144 milijard. Seveda pri nas nihče ne misli, da bi nam na vzhodu povrnili škodo. To sem povedal le zaradi tega, da ne bi kdo dejal: Dobro, dobili smo dolarsko pomoč, kam pa gre tisti denar. Ti dolarji nam bodo posenno sedaj prav prišli, toda ne bi bilo pametno, če bi sedaj skrbeli samo za želodec. Tovarne, ki smo jih začeli graditi, moramo dokončati, da bodo čimprej začele delati. Potem pa ho spet lažje, saj bomo več blaga lahko izvozili. Pa še na obrambo ne smemo pozabiti, to pa precej stane.
Kaj bomo še ukrenil it Pameten gospodar bo obrnil vso hišo in poiskal, kaj bi lahko pogreši! in spravi! v denar. Tako moramo napraviti tudi mi. Za živino ne bo dosti kr me Rajši jo prodajmo kot pa da jo pojemo doma. kajti stisniti ho treba na vseh koncih Koruze, tobaka itd, kar smo doslej izvažali, letos ni In bomo morali pač kaj drugega izvoziti, da bomo lahko prerinili do druge letine. Zato hi bilo prav, če bi po vseh podjetjih pogledali, kaj bi se dalo za dober denar izvoziti Neumno bi pa bilo. Če hi izvažali tiste stvari, ki jih moramo uvoziti. To seveda vsak ve. najdejo pa se ljudje, ki jim je bolj zn svojo korist in delajo šltodo morda tudi nehote.
Vse to pomeni, da ho treba z devizami (z denarjem v tujih novčanicah) štediti in dobro premisliti, preden se odločimo, da bomo kaj kupili v tujini. Če pri devizah ne bomo štedili. potem se nam lahko zgodi, da bodo cene kmetijskim pidelkom tako poskočile, da bomo kar debelo gledali. Potem bi pa bil joj in nergači bi prišli na svoj račun. Zato rajši danes dobro premislimo in pametno gospodarimo z devizami. Res je že vlada izdala vrsto ukrepov, da bi zagotovila potrebne devize za nabavo najpotrebnejših stvari Cim pa bodo v vsaki tovarni in pod-
jetju z devizami pametno gospodarili, tem manj se bodo poznale posledice suše.
Kaj pa doma? Doma pa moramo tako gospodariti, da cene kmetijskim prideVkom ne bodo preveč porasle. To pa gre le tako, da ne bo šlo preveč denarja kmečkim oderuhom v žepe Tole je namreč zelo hitro. Čim kmečki proizvajalci občutijo, da je veliko povpraševanje, potem začno oderuhi navijati cene, zadrževati in prekupčevati s pridelki. Cene rastejo in na kmetih je vedno več denarja. Ko pa je denar pri hiši, se težko kaj proda od hiše. Tega ne smemo dovoliti.
In kako naj to napravimo? Ali naj povišamo cene industrijskim izdelkom ali pa naj povišamo davke. Če se spomnite, se že dolgo govori o znižanju cen industrijskih izdelkov.
pisali. Stanarina je pri nas, če primerjamo, koliko dajejo drugod po svetu, zelo majhna. Ponekod drugod dajo četrtino plače samo za stanovanje. Z nizko stanarino pa imamo pri nas veliko težav. Hišni lastniki stanovanjskih hiš ne popravljajo. Če bo stanovanje Še enkrat dražje, ho to malo bolje, čeprav ne bo še zadostovalo za velike stanovanjske potrebe in popravila. Je pa še drug razlog, ki govori za to. da se stanarina podraži. Z no-
NADURE — UPOKOJENCI IN BREZPOSELNOST
Žiillcnlc sc ne da spravili v loge številke
Na zborovanju sindikalnih odbornikov je bilo govora tudi o nadurnem delu, zaposlitvi upokojencev in brezposelnosti. Slišali smo, da je bilo v avgustu 5906 ljudi brez dela in da je bilo v enem samem mesecu opravljeno po naših podjetjih 1,319.211 nadur.
Nekateri mislijo, da bi lahko dali delo vsem začasno nezaposlenim, Če ne bi delali nadur. Suhi računi nam to tudi res pokažejo. Ce bi namesto tega, da delamo čez ure, zaposlili nove ljudi, potem bi lahko zaposlili vse začasno nezaposlene in še 700 bi jih bilo premalo. Denimo, da bi to držalo. Toda, vprašajmo se kakšno delo pa se opravi v nadurah? Kar kmalu bomo ugotovili, da so. to večinoma dela kvalificiranih delavcev.
v im letom, kot veste, ne bo več industrij- \ Žal ne razpolagamo s točnimi podatki, pre
Motiv z ljubljanskega trga v pozni jeseni
Suša je to preprečila. Razume pa se, da sedaj ne gre, da bi Cene industrijskih izdelkov še poviševali. Ostane torej druga pot. Je že tako, vsak mora nekaj pomagati. Pa boste rekli: kmeta je že tako in tako suša prizadela. Res. Resnica pa je tudi, da ne ni dobil nič manj denarja kot prej. Pridelkov bo res manj, prodal pa jih bo veliko dražje. Nič ne pomaga, nekaj je treba ukreniti.
Tako, vidite, se posledice suše poznajo v vsem gospodarstvu. Treba pa bo napraviti še nekaj drugega. O stanarini so že veliko
skih bonov. S temi boni smo potrošnjo usmerjali: za bone nisi mogel kupiti nič drugega kot industrijsko blago. Sedaj bonov ne bo več in je nevarnost, da hi začeli ljudje preplačevati kmetijske pridelke. Kaj bi tu pomenilo, vsak sam dobro ve. Cene bi rasle in s plačami ne bi mogli kupiti niti najnujnejših življenjskih potrebščin, kaj šele da bi mislili na perilo in obleko. Temu se je treba izogniti. To dosežemo na ta način, da prav v tem času uravnamo cene stanovanjem in tako preprečimo, da bi odpravo bonov izkoristili vaški oderuhi. V tem je torej rešitev, ki bo preprečila večji porast cen kmečkim pridelkom.
Če bomo vse to dobro premislili, potem je jasno, da bo tudi po’ podjetjih in ustanovah treba stvari še bolj vzeti v roke. Lepo bi pogledali tistega, ki bi danes v podjetjih razsipal in slabo gospodaril. Prav taka je tudi pri gospodarjenju z družbenimi skladi. Sklad socialnega zavarovanja pri tem ni na zadnjem mestu. Vsak tisti pa, ki bi dai\es v tako težkem času navijal cene, prekupčeval in si ustvarjal Čezmerne tržne dobičke, napravi zločin proti vsem nam. Slednja na vseh koncih in krajih in pametno gospodarjenje. to je sedaj najvažnejše.
Marsičemu vse bo treba odreči to zimo. Toda s tarnanjem si ne bomo pomagali. Sedaj gre za to, da jo Čim mani boleče prebredemo. Pljunimo v roke. Čim bolj se bomo potrudili, tem manj ukrepov bo treba in tem manj bomo sušo občutili.
So vam ne zdi, da je tako?	—ro
pričani pa smo, da bi tudi tu zvedeli marsikaj zanimivega. Rržkone bi dognali, da iz nekaterih proizvodnih panog, kjer delajo danes nadure sploh ni, ali pa je zelo malo brezposelnih. Pri ocenjevanju tega bi kazalo ugotoviti tudi, da nekaterih vrst delavcev manjka, drugje pa so brez dela. Takim morda ne moremo dati dela zaradi tega, ker zanje nimamo stanovanj.
Včasih res lahko nekaj sklepamo iz golih številk. Če bi gledali na to vprašanje samo skozi očala statistike in suhih številk pa bi lahko, tako namreč mislimo, prišli do napačnih in neživljenjskih zaključkov.
Pa se vprašajmo zakaj sploh delajo čez normalni delovni čas, zakaj so se ponekod delavci za to odločili lahkega srca? Največkrat zato, ker hočejo popraviti zamujeno, bodi da so prejšnje mesece slabo gospodarili, bodi da je za nekatere šele sedaj »sezona«, bodi da si hočejo nabrati rezerv, ker jim sedaj morda trg dobro kaže. In ni zadnji razlog za nadure v tem, da je ponekod premalo kvalificiranih delavcev in si pomagajo z nadurami.
Pustimo vnemar tiste primere, kadar delajo več kot po navadi zaradi grehov iz uprave podjetja itd. in jih je šele sedaj izmodrilo, ko ne dobe celih plač. Vse pa je
remo trditi da so vsi delavci tam, kjer so se odločili za nadurno delo, tako sebični da ne bi tudi drugim privoščili koščka kruha, ki ga je potreben.
Ko že govorimo o nadurah in brezposelnih, lahko zaupamo tudi okrajnim posredo valnicam za delo in sindikalnim svetom, da so zaposlili vsakogar, ki se ga je dalo za posliti v tistem kraju. Ne mislimo opravi cevati posameznih napak, ki so se prav go tovo dogodile bodi s strani podjetij, bodi s strani posredovalnic za delo. Hočemo le opozoriti na to, da lahko zaupamo v delo teh organtiv, sicer jih ne potrebujemo.
Približno ista je stvar z upokojenci. Načeloma drži trditev, da naj bi upokojenci uživali upravičen pokoj in naj rajši pusto mesto mlajšim, ki so ta čas brez dela. Vendar tudi tu ne bomo opravili dosti s samimi številkami. Marsikdo bo dejal: številke govore tako in nič drugače. Toda poskusite spraviti življenje v številke! Zelo težak in kaj nehvaležen posel! No, in kako jo z upo kojenci? Marsikje bi vam povedali: saj, res je tako, upokojenci naj gredo v pokoj. Samo kje bomo dobili tako visoko kvalificirane delavce? Če damo vse upokojence s podjetja potem se proizvodnja ustavi. Kar pojdite vprašati na Jesenice, v tiskarne itd. pa boste videli kaj vam bodo povedali.
Pa smo tam. Stari grehi naše »kadrovske« politike se maščujejo. Prej nismo dovolj skrbeli, da bi kvalifikacija delavcev hitro napredovala in zgodilo se je, da za tisto mesto, kjer danes dela upokojenec, ni zamene. To vprašanje naj bi reševali iz obeh plati. Tam, kjer lahko upokojence takoj zamenjamo z že zaposlenimi ljudmi, jih je treba takoj zamenjati. Na tisto mesto od koder bi odšel tisti, ki bi upokojenca za mepjal pa naj bi zaposlili začasno nezaposlenega. Kjer pa to ne gre, bi bilo treba dati k upokojencem takoj še nekoga, ki se bo v kratkem času naučil in ga zamenjal. Globoko smo namreč prepričani, da ne drže v podjetjih upokojencev samo zato, ker so
prehodno. Druga stvar pa bi bila Ce bi delali | „pinjenci, pač pa zalo. ker bi imeli sicer stalno Čez normalni delovni čas. To pa prav I težave v proizvodnji.
stalno gotovo ne zaupamo
končno lahko
j bi bilo prav. In konč
delovnim, kolektivom, da so sami ,	..
dobro premislili predno so se odločili, da j ocenjevati samo s bodo delali nadure. In na splošno ne mo-
Se vam torej ne zdi, da življenje ne gre številkami? Kaj menite?
- dj
IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA
Prvi delavski časopis na Slovenskem
Ustanovni kongres avstrijske Socialistične stranke, ki je bil 30. decembra 1888 v Hainfeldu, je sklenil, da lahko slovenski
OB TEŽAVAH V TEKSTILNI INDUSTRIJI V SVETU
Statve stole - delavci so brez dela
V nekaterih panogah tekstilne industrije v ZDA je polovica delavcev brezposelnih, v Zahodni Nemčiji 100.000, v Angliji 180.000 — Težave je sprožila vojna na Koreji — Sindikati predlagajo, da bi se ustanovila mednarodna družba, ki bi razpolagala z velikimi skladišči in usmerjala ceno na svetovnem trgu — Ta družba naj bi vsklajevala proizvodne načrte posameznih držav
Stotisoči tekstilnih in oblačilnih delavcev v svetu zro s skrbjo v jutrišnji dan. Minili so dnevi, ko so s svojimi družinami delali načrte za bodoče dni — ostali so brez dela. V Združenih državah Amerike je v nekaterih panogah tekstilne industrije polovica brezposelnih, v Angliji je 180.000 tekstilnih in oblačilnih delavcev brez dela, v Zahodni Nemčiji 100.000 (25 %), v Franciji okrog desetina itd. Kriza se pojavlja tudi v drugih državah (Indija, Japonska, Holandska, Avstrija, Norveška), le v drugih oblikah.
Proizvodnja pa se ni občutno zmanjšala le v tekstilni industriji. Poleg tekstilne so prizadete posebno še industrija pohištva, usnjarska industrija in industrija obutve, prav tako pa tudi več ali manj vso vrste industrije predmetov za široko potrošnjo. Vedno večji je strah pred brezposelnostjo! O vzrokih veliko govore v svetu. Vsak trdi sicer svoje, vsi so si pa edini, da je težave neposredno povzročila korejska vojna.
Po drugi svetovni vojni so si delovni ljudje seveda najprej poskrbeli za obleko, ki si je v Času vojne niso mogli kupiti. Zato je nastalo veliko povpraševanje po tekstilnem blagu in sploh po predmetih široke po-
IZ DELOVNEGA KOLEKTIVA PODJETJA »KURIVO«, MARIBOR
Mariborskim potrošnikom je delovni kolektiv podjetja »Kurivo« zamenjal K-karte za industrijske bone
Septembra meseca je bila odpravljena zagotovljena preskrba s kurivom. To pa je delovni kolektiv podjetja »Kurivo« v Mariboru močno zaskrbelo. Zavedali so se, da bodo potrošniki porabili industrijske bone najbrž za kaj drugega, za nabavo obleke, perila, krompirja, ozimnice itd. in da bodo zaradi tega prodali manj drv in premoga.
In kaj so napravili? Z Mestnim ljudskim odborom in banko so se dogovorili. da bo podjetje »Kurivo« zamenjalo K-karte za industrijske bone. Pre-
vzeli so nase zelo veliko delo, ki po so ga hitro in zelo zadovoljivo opravili. Na ta način so prišli v stik z vsemi mariborskimi potrošniki in vsakega posebej opozorili, da imajo pri »Kurivu« taka in taka suha drva in premog, da jim pošljejo kurivo tudi na dom, da jim drva lahko tudi razžagajo, itd., itd Ce se bo pa trud, saj ie zamenjavalo karte stalno 18 članov kolektiva in so nekateri delali po 15 in še več ur na dan, tudi izplačal, pa je zelo težko reči.	T. F.
trošnje. Države so skrbele, da bi bil uvoz čim manjši in so zato podpirale razvoj domače tekstilne industrije. In ne samo to. Da no bi porabili preveč dolarjev za predmete široke potrošnje, so države kupovale tekstilno blago in surovine tam,' kjer ni bilo treba plačati z dolarji, pa čeprav so tudi dražje plačevali. Tako so si morale države z močno razvito tekstilno industrijo poiskati oddaljena tržišča, blago pa je bilo zaradi prevoza seveda dražje. Cene so rasle. Povečav a lo so jih zlasti še visoke carine. Ko je izbruhnila korejska vojna, so se države začele zalagati z blagom. Cene so naglo rasle. Res so se tudi plače povečale, toda ne v istem sorazmerju. Ko je bil zajezen sovjetski manever na Daljnem vzhodu, so si ljudje oddahnili in cene surovinam so pričele skokoma padati. Cene življenjskim potrebščinam pa so ostale še vedno visoke. Pojavili so se znaki razvrednotenja denarja. Vlade so se trudile, da bi vrednost denarja obdržalo in so preusmerjale industrijo v izdelavo vojnih potrebščin in investicije. S tem pa je trpela proizvodnja in uvoz predmetov široke potrošnje. Začeli so umetno zmanjševati kupno moč prebivalstva. Posledice tega so se po vsem svetu kmalu pokazale. Proizvodnja predmetov široke potrošnje nazaduje predvsem tara, kjer proizvajajo večinoma za izvoz (ZDA, Anglija, Zahodna Nemčija itd.), brezposelnost pa raste. Seveda, kapitalisti hočejo rešiti stvar po svoje: zahtevajo, da se delovni dan podaljša in da se zmanjšajo plače.
Nekateri sindikati so že protestirali pri vladah zaradi podvzetih ukrepov. Mednarodna zveza svobodnih sindikatov je skupaj z mednarodno federacijo tekstilnih in oblačilnih delavcev sestavila načrt, kako bi v bodoče preprečili zastoj v tekstilni industriji. Po tem načrtu naj hi ustanovili mednarodno družbo, ki bi sestavljala načrt svetovne tekstilno proizvodnje in vskladila proizvodne načrte posameznih držav. Ta družba naj bi imela svoja »izenačevalna« skladišča tekstilnih surovin in polizdelkov, s čimer bi lahko odločilno posegla na tržišča, kadar bi se pojavile težnje po zviševanju cen. Družba pa l)i uravnavala tudi gradnjo novih tovarn, da ne hi prišlo do nesorazmerja med posameznimi fazami tekstilne proizvodnje. Kako je mogoče tak predlog uresničiti koristno, bo pa pokazala bodočnost.
delavci izdajajo svoj časopis. Takole pravi spomenica: »Strankin zbor pozdravlja namero jugoslovanskih sodrugov izdajati strankin list in daje k temu rad svoje soglasje in podporo.«
Najnaprednejši slovenski delavci so se potem dali na delo in pripravljali ustanovitev svojega časopisa. Avstrijska policija pa jim je delala veliko preglavic. Oblast ga je kmalu zatrla. Uredniku niso priznali, da bi bil sposoben urejati list, češ da »nima zadostne šolske izobrazbe«. Od tovariša,- ki je hotel prevzeti uredništvo, so zahtevali, naj bi polagal izpite in vse mogoče, pa tudi nezakonite stvari. Končno je list ^Novi čas« izšel. Državno pravdništvo v Ljubljani pa je že prvo številko zaplenilo ln se spodtak-nilo ob napis pod naslovom: »Glasilo slo-
venskih socialnih demokratov«. Kot se je pa pozneje izkazalo, oblast ni priznala obstoja socialne demokracije v slovenskih deželah.
Tudi drugi poizkus za ustanovitev delavskega časopisa je propadel iz istih razlogov. Urednik je bil »premalo spospben in nezadostno izšolan«. Od njega so zahtevali spričevalo, ki ga ni imel in zato lista niso dovolili. No, v tem času pa je v Trstu izšel Časopis »Zora« (1890 ali 1891). Toda tudi tam so bile hude težave. Ljubljanska oblast, ki je na skrivaj proglasila neke vrste izjemno stanje, je posredovala, da je tržaška oblast gledala delavcem bolj na prste kot prej. List so pozneje zelo pogosto zaplenili in sploh otežkočili vse redakcijsko delo.
Kljub vsemu temu pa se je naprednim delavcem posrečilo, da so si pridobili precej pristašev med slovenskimi delavci. Čeprav je bilo le 400 naročnikov, je list bralo zelo veliko ljudi, saj so si ga podajali iz rok v roke.
Kako so na Hrvatskem ustanovili svoj prvi socialistični časopis »Svoboda«
Okrog lista so se zbrali najnaprednejši delavci in že leta 1894 ustanovili
socialistično stranko
Prvi delavski časopis je izšel na Hrvaškem že za časa prve Internacionale, drugo glasilo pa je izhajalo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Oba sta kmalu prenehala izhajati. Zadnji je izšel leta 1890.
Na ustanovnem kongresu II. internacionale v Parizu 1889. leta so sklenili, da bodo delavci vsega sveta vsako leto svečano proslavili Prvi maj kot svoj praznik. Zagrebški delavci so Prvi maj proslavili že 1890. leta z velikimi zborovanji in manifestacijami. To je bilo zelo uspelo delavsko slavje. Delavskim voditeljem se je takrat porodila misel, d h* ni ustanovili socialistično strankp. Naslednje leto so na prvomajski proslavi že izbrali odbor in mu naročili, naj prične izdajati socialistično glasilo. Na samem zborovanju so zbrali 98 forintov gotovine, kar je ‘bilo sicer malo. vendar pa dovolj, da so prve številke lahko izšle. List so imenovali »Svoboda«. S tem so hoteli povedati, da bo list zastopal socialistične ideje. Tako je začel izhajati prvi socialistični list na Hrvaškem
Na list »Svoboda« se je naročilo za takratne čase veliko Število delavcev .in je v
Koliko
novih tiaročnikov si še pridobil za naš list?
prvem letu izhajal v 700 Izvodih, kar .ie Se enkrat več kot je bila naklada prejšnjih delavskih listov. Leta 1894 pa je imel že 1100 stalnih naročnikov.
»Svoboda, je opravila veliko delo. Okrog tega glasila so se zbrali najnaprednejši delavci na Hrvaškem in že 1804. leta so si ustanovili svojo delavsko stranko. —do
»SLOVENSKA LIPA« V LJUBLJANI — ENO PRVIH DELAVSKIH IZOBRAŽEVALNIH DRUŠTEV NA SLOVENSKEM
Na Slovenskem so se delavci začeli sorazmerno zgodaj organizirati. Eno prvih svojih Izobraževalnih društev »Slovenska Lipa« so ustanovili že leta 1869.
Delavci so postavili temu društvu za cilj, da bo vedno branilo ln pospeševalo duševne ter gmotne koristi delavskega stanu. V pravilih društva so napisali, da sl bo društvo ta cilj prizadevalo uresničiti z »imenitnimi znanstvenimi (delavcem primernimi) razpravami ln naukom, da bodo ustanavljali knjižnice, prirejali govore in razprave ln to nepolitične, da bodo gojili petje, družabno življenje in telovadbo«. Pravila govore tudi o tem, da naj društvo pripravlja izgrede in da naj si ustanovi poseben odsek za odkazovanje dela. To pa so jim seveda v kranjski deželni vladi prečrtali.
Pravila predvidevajo, da se društveno premoženje prepusti blagajni delavcev in uslužbencev, če bi se v 10 letih ne ustanovilo društvo enake vrste. To pomeni, da so že pred tem časom obstajala delavska podporna društva.
Zaslužek, ki so ga prejemali, je bil praviloma tako nizek, da so .gosto živeli slabše kut , Mnogo obubnž-nib plantažnih posestnikov je sploh opustilo nadaljnje kmetovanje. Svoje posestvo so razdelili na male parcele in jih oddali Zamorcem v najem. Tako je v Južnih državah nastala velika skupina najemnikov, ki so živeli kaj bedno življenje. Se danes je položaj v državah, ki imajo številnp zamorsko prebivalstvo, tak, da je 60 % vseh farmarjev — najemnikov!
Svobodni, toda nikjer zaželeni
Posebno inteligentni sužnji, ki so bili poprej zaposleni kot rokodelci in so imeli rokodelsko izobrazbo, so se podali v mesta, da bi dobili delo kot
Trpek in sramoten madež na tako opevani ameriški »demokraciji
Podobe iz življenja »črnih Američanov«, ki jih je zapisal v svojih člankih E. Winkler. (Nadaljevanje.)
rokodelci. Tudi desettisoči neizučenih Zamorcev so odšli v Severne države, kjer so dobili delo kot tovarniški delavci, težaki, posli, čistilci čevljev, raznašale! časnikov, pomivalci posode itd.
Crnorjavi delavci, od katerih je prihajala nevarnost, da belopoltim delavcem odvzamejo delovna mesta in vplivajo na znižanje zaslužkov, so naleteli
na odklanjanje in sovraštvo pri svojih belih delovnih tovariših. Sindikati so
Fr. Slana: Nepozabni spomini na kruto in neusmiljeno suženjstvo
se v največ primerih branili sprejemati Zamorce v članstvo, celi posadi so grozili s stavko, kadar je šlo za zaposlitev Zamorcev. Izmišljali so si najbolj smešne utemeljitve, da bi ospora-vali Zamorcem delovno mesto. Tako so izjavili zidarji in tesarji v Athensu, država Georgija, v neki pismeni pritožbi: »Samo beli mož je resnični lastnik te dežele. Študije belih mož Kopernika in Galileja so privedle do spoznanja, da je Zemlja okrogla. To je Kolumba spravilo na misel, da je plul proti Zahodu... Samo beli možje so odkrili to celino, samo ti imajo spričo tega pravico tukaj delati in živeti...« Resnično, osvobojenim otrokom strica Toma ,v novem svetu niso pripravili lagodnega življenja.
Bog je človeka ustvaril po svoji podobi, bog ni bil Zamorec, zato Zamorec ni človek
Leta 1866 je bilo s sklepom Zveznega parlamenta Zamorcem priznano državljanstvo. Leta 1870 so Zamorci dobili tudi volilno pravico. Osemnajst Zamorcev je bilo izvoljenih v Kongres (skupščina) Združenih držav in Zamorci so si pridobili velik vpliv v Deželnem zboru (skupščinah) Južnih držav. V Južni Karolini so sl priborili celo večino. Zmagovite Severne države, ki so imele po koncu vojne Južne države še deset let zasedene, so uvedle tudi pomožne akcije za pomanjkanje trpeče Zamorce in pospeševale ustanavljanje šol za zamorske otroke. V petih
letih je bilo ustanovljenih 4200 novih šol.
Bivši lastniki sužnjev, ki so še zmeraj zviška zaničljivo gledali na nekdanje sužnje, so se penili od jeze. Po njihovih pojmih Zamorci vendar niso bili ljudje, temveč delavne živali. Celo duhovni so izjavljali: »Bog je ustvaril
Črnci bivajo v Združenih -draivah Amerike v posebnih predmestnih četrtih, kjer je mogoče videti marsikaj pa tudi to, kar nam prikazuje zgornja slika.
. človeka po svoji podobi in sličnosti. | Ker pa, kakor vsakdo ve, bog ni bil , Zamorec, sledi iz tega, da Zamorec ni človek. Zamorec nirpa duše.« In seveda so se našli tudi »učenjaki«, ki so do-I kazovali, da je Zamorec po naravi manj vreden in ga je mogoče uporab-| ljaji za najnižja dela.
i Ko je bila zasedba Južnih držav ukinjena (1876), se je začel okruten boj, I da bi Zamorce oropali priborjenih pravic. Vodstvo v tem boju je prevzel Ku-■ Klux-Klan.
Ameriška »črna roka« mori in strahuje I	Zamorce
I Ta tajrfa organizacija je bila 1865 ustanovljena v Tennesseu. Pristaši te 1 organizacije so se čutili kot pripadniki , bele gosposke rase poklicane, da zopet upostavijo in zagotove nadvlado te j rase. Skraja je veljal njih boj Zamor-• cem — kasneje tudi Židom. Ku-Klux-I Klan je torej neke vrste nacistična organizacija, podobna belogardistični i »črni roki« pri nas. Zadal si je nalogo,
I širiti med Zamorci strah in grozo ter I pomoriti Zamorce in bele prijatelje Zamorcev, ki so se mu .zdeli nevarni.
, Klanovi možje so " delovali ponoči. Da p bi jih ljudje ne spoznali in da bi vraž-j jeverne Zamorce spravljali v strah, so I se pojavljali zmeraj v širokem plašču j zaviti, glavo pa so imeli zakrito z avbo. ki je imela dva rogova in odprtino za oči in usta. Cez avbo so nosili visok klobuk, ki je bil okrašen z ognjeno-rdečimi jeziki ali pa s slikami živali.
(Nadaljevanje prihodnjič)
DELAVSKA ENOTNOST 31. x 1952 ★ stran O
PIŠEJO NAM
IZ POHORSKIH GOZDOV
Ponosni smo na sad stotega dela
Mislinjski gozdni in lesni delavci so si zgradili svoj kulturni dom
O tem, kaj delajo delavci Gozdne manipulacije in lesne industrije v Mislinju, se je do danes prav malo. še boljše, skoraj nič pisalo. To pa menda le zaradi tega, ker le redkokdaj zaide kakšen dopisnik v ta skriti kraj pod pohorskimi gozdovi. Mislinčani so zadnja leta res pridno delali in poleg svojega dela v gozdu in na žagi' napravili še marsikaj drugega
Kakor po vseh drugih slovenskih vaseh, tako smo si tudi mi Mislinčani na pobudo sindikalne organizacije zarekli, da si bomo * tem zakotnem kraju od koder se na vse strani košatijo pohorski gozdovi zgradili svoje kulturno središče To pa ni bilo lahko.
No, dom smo dogradili, nabavili smo si že tudi kinoprojektor in to vse s prostovoljnimi prispevki in udarniškim delom. Najbolj sta nam pomagali kmetijski zadrugi v Straži in Doliču pa tudi kmetje niso zaostajali in so nam darovali precej lesa. Nekaj smo ga porabili pri gradnji doma, nekaj smo ga pa še prodali. Tako smo si lahko kupili drug stavbni material in plačali strokovne delavce za tista dela, ki jih nismo mogli napraviti s prostovoljnim delom. Pri gradnji doma smo napravili 10.000 prostovoljnih delovnih ur. Najbolj pridni so bili zavirači gozdne železnice, ki so nam navozili ves material za gradnjo, izkazala na se je tudi mladina, saj se zaveda, da je dom prav njej namenjen.
Če hi sešteli vrednost vseh prostovoljnih ur in denar, ki smo ga nabrali, bi to zneslo čez 2,200.000 dinarjev. Ves trud je lepo poplačan in v nedeljo smo si dom že odprli, lo je bil za nas vse zelo velik praznik in smo ponosni na sadove našega dela.
Ivan Golob
Hrostniški rudar Martin Kmet je izpolnil svojo obljubo
Hrastniški rudar tov. Martin Kmet je obljubil, da bo od 1. julija do kongresa nakopal s svojo delovno skupino 5000 ton premoga. Svojo besedo je držal in zadnjo tono je izkopal 20. oktobra. Njegova storitev je povprečno 8,7 tone na delovni dan na moža.
-šček
IZ DELA KEMIČNE TOVARNE RUŠE
50.000 dinarjev za tiskovni sklad »Delavske enotnosti«
Dva milijona dinarjev bodo dali za zgraditev gimnazije
Na zadnji seji delavskega sveta tovarne dušika v Rušah so se posvetovali, kako bodo razdelili sklad za prosto razpolaganje. Takole so se odločili. Šest milijonov so dali na stran za gradnjo stanovanjske hiše, 1,600.000 za zgraditev drvarnic pri stanovanjskih hišah, za kegljišče in ureditev menze prav toliko, občinskemu ljudskemu odboru v Rušah bodo dali dva milijona za grad-
Jeseniški delavci so gostovali po Primorski
Osnovali so posebno kulturno skupino
Predkongresna doba je razgibala življenje jeseniških železarjev. Med drugim so se odločili za gostovanje po sončni Primorski. Sindikalna podružnica štev. 4 je osnovala kulturno skupino, ki jo sestavljajo moški oktet, ženski kvartet, plesna skupina in telovadci. Dobro so se navadili in gostovali v
Cerknem, Kanalu, Anhovem, Vipavi in Kruševu.
Uspeli so. Srečni so se v nedeljo zvečer vrnili na Jesenice. Obljubili so, da se bodo še bolj izpopolnjevali in se pridružili »Svobodi«. S podobnimi gostovanji bodo še nastopali v krajih, kjer je bila pred vojno prepovedana slovenska beseda.	Polde Ulaga.
SINDIKATI V KOPRU LEPO NAPREDUJEJO
Tudi lam prevzemalo upravo socialnega zavarovanta sami zavarovanci
Prejšnji teden je bil v Izoli razširjen plenum Okrajnega sindikalnega sveta za okraj Koper. Razpravljali so o volitvah v organe socialnega zavarovanja in so jih razpisali za 23. november t. L Tudi v Kopru bodo namreč prevzeli upravo socialnega zavarovanja zavarovanci v svoje roke. Na široko so razpravljali o vlogi delavskega razreda in njegovih sindikatov ob volitvah v občinske In okrajni ljudski odbor, predvsem pa v zbor proizvajalcev. Te volitve bodo v Kopru prav takrat kot drugod v Sloveniji.
Razumljivo je, da čutijo reakcionarji in fašisti iz Trsta, pa tudi potuhnjenci iz Kopra, vroča tla pod nogami in že nekaj časa posebno besno divjajo in vpijejo proti terorju in nasilju, krivicam itd. v coni B. Vedo, da jim je odklenkalo, saj bo usodo gospodarstva in vsega družbenega življenja tudi v Kopru vodilo delovno ljudstvo. Prav zato so na plenumu precej govorili o političnem in vzgojnem delu v kolektivih. Združena reakcija se dobro zaveda, da je demokratično delavsko samoupravljanje njihov najnevarnejši grobokop
IZ VELENJSKEGA RUDNIKA
Park si bodo uredili
Velenjski rudarji so se odločili, da bodo v počastitev VI. kongresa naše Partije delali tri nedelje. To in prejšnjo ned ljo so bili na prostovoljnem delu skoraj vsi rudarji. Nameščenci pa so se odločili, da bodo uredili park pred kinodvorano, kjer bo stal kip rudarja
S. M.
IZ DOLNJE LENDAVE
ZA TRI IN PO MILIJONA STAREGA ŽELEZA SO NABRALI
Delovni kolektiv proizvodnje nafte v Dolnji Lendavi je v prostem času nabral za tri in pol milijona dinarjev starega železa. Pri tem delu je kolektiv opravil 9600 udarniških ur. U. H.
in si iščejo somišljenikov prav med naj-zaostale j širni političnimi nevedneži. Zadolžili so predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta, da pripravi načrt političnega in vzgojnega dela za zimo.
Od kar so delavci tudi v koprskem okraju izvolili delavske svete in sami začeli upravljati podjetja, je močno porasla sindikalna zavest, pa tudi gospodarstvo se hitreje razvija.
Ob koncu so si izvolili novega predsednika sindikalnega sveta tovariša Rada Pišota-Sokola.	M. B.
IZ DELA KOLEKTIVA STEKLARNE V HRASTNIKU
Kdor ni bil pri delu, naj ne bo tudi pri delitvi dobička
Ko so hrastniški steklarji zadnjič zborovali, so na široko razpravljali o delu delavskega sveta. Beseda je nanesla tudi na finančno stanje podjetja. Imajo precej dobička in ga bodo polovico razdelili.
Delavci pa pravijo, da ne bi bilo prav, če bi dali sorazmerno po plačah vsem enako. Ni jim prav, da bi dobili tisti, ki so neupravičeno izostajali, prav toliko kot drugi. In sklenili so, da bo tisti, ki je imel en neupravičen izostanek, dobil toliko kot ostali, kdor je dvakrat izostal, bo dobil 10% manj, kdor trikrat 20% manj itd.	A. B.
IZ PREDILNICE IN TKALNICE V MARIBORU
LEPO POMAGAJO ZA RAZVOJ ŠPORTA V MARIBORU
Delovni kolektiv Predilnice in tkalnice v Mariboru je prispeval za razvoj športa v Mariboru športnemu društvu »Branik« 50.000 dinarjev. Športnemu društvu »Tekstilec« pa so dali 17.000 dinarjev za zgraditev kegljišča. Za kegljišče so dali tudi ves gradbeni material in prostor.	Ec
njo in preureditev poslopja nižje gimnazije, za gasilski dom pol milijona, delavskemu prosvetnemu društvu »Svoboda« v Rušah dve sto tisoč in za tiskovni sklad delavskega lista »Delavska enotnost« pa 50.000 dinarjev.
Vse to kaže, da ima delavski svet tovarne dušika v Rušah razumevanje za potrebe prebivalstva v Rušah, posebej pa še za svoj delavski list.
Delavskemu svetu se uredništvo in uprava prisrčno zahvaljuje.
ZABUKOVŠKI RUDARJI SO ZBOROVALI
Na delamo zborovanle nat pričeto (udi člani deiaishcga sveta
V začetku tega meseca so se zbrali zabukovški rudarji na zborovanju, na katerem so se pogovorili o stvareh, ki jih teže. Rudarji so takoj opazili, da ni na sestanku precej članov delavskega sveta in vse kaže, da se nekateri člani sveta še ne zavedajo svojih dolžnosti.
Zbrali so se predvsem, da bi se pogovorili o volitvah v skupščino socialnega zavarovanja. Sprejeli so kandidatno listo, ki ji načeluje Franc Klemen. Ob tej priliki so razpravljali tudi o porastu bolnikov. Nekateri pravijo, da se delavci zato prehlade, ker delajo na dežju in jim bo treba nabaviti dežne plašče. Posebno pa jih jd prizadela odpoved službe rudniškega zdravnika dr. Josipa Rasiewicza, ki zaradi preširokega terena ne more več opravljati službe pri rudniku, kot mu to velevata njegova stroka in vest. Zabukovški rudarji bi radi tega zdravnika še obdržali in so izvolili tričlansko deputacijo, ki naj posreduje pri Svetu za zdravstvo okoliškega okraja Celje, da bi določili zdravniku manjši okoliš.
Na zborovanju so tudi kar na glas povedali, da ni prav, da nekateri, sicer
DELOVNI KOLEKTIV PIVOVARNE »UNION« ZA VI. KONGRES KPJ
Vzgoino delo niibova glavna skrb
Med kolektivi, ki se pripravljajo z vso vnemo na VI. kongres naše Partije, je tudi delovni kolektiv pivovarne »Union« v Ljubljani.
Priredili so več strokovnih in političnih predavanj o najvažnejših gospodarskih, finančnih in političnih vprašanjih, s katerimi naj bi se seznanil ves delovni kolektiv.
Člani kolektiva so pomagali tudi pri regulaciji Parmove ulice.	-sek
IZ TEKSTILNE TOVARNE V MAJŠPERKU
ZA VARNOST DELAVCEV SKRBE
V delovnem kolektivu tekstilne tovarne v Majšperku so zadnje čase pregledali vse higienske in varnostne naprave, posebno so se zanimali za po-
žarnovarnostne naprave. Sindikat je pripravil predavanje o upravljanju gospodarskih podjetij. Gospodinjski tečaj, ki so ga tudi pripravili, pa obiskuje 25 delavk.	*	V. I.
redki, rudarji - očetje ne uporabljajo otroških doklad za to, za kar so namenjene. Člani kolektiva pravijo, da naj bi se sindikat za to pozanimal in nekaj ukrenil. Če ne gre zlepa, naj gre pa zgrda, le otroci ne smejo biti prikrajšani. Pritoževali so se tudi čez poštni urad v Grižah, ki jim pošte ne dostavlja redno. Menili so se med drugim ti di o tem, da bi bilo prav, če bi samcem, ki se zdravijo v bolnicah, ne izplačevali cele plače po tarifnem pravilniku. S tem bi se morda stalež bolnikov precej zmanjšal.
Razpravljali so še o pristopu k Mednarodni federaciji rudarjev, o izgledih za prihodnjo delitev dobička, primerjali so plače z ostalimi rudniki v Sloveniji, delavskemu svetu pa so naročili, naj kontrolira zaslužke v jami.
S. K.
IZ TOVARNE »PLETENINA« V LJUBLJANI
Z DOBRIMI STRELCI SE LAHKO POSTAVIJO
V tovarni »Pletenina« v Ljubljani se najbolj postavijo s svojimi strelci. Pred kratkim so tekmovali s strelsko družino »Litostroja« in »Saturnusa« in so dosegli drugo mesto. Če upoštevamo, da so se štiri petine članov naučile rokovati s puško šele v tovarni in da sprva za ta šport ni bilo zanimanja, je to kar lep uspeh.
Pozabili pa tudi niso na izobraževalno delo. Priredili so predavanje o zgodovini Komunistične partije Slovenije in o osebni higieni žene. Vrteli so tudi dva filma o življenju črncev in o lesni industriji na Švedskem. M. T.
IZ DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE »PINUS« V RACAH
Le laho naprej
O sindikalni podružnici tovarne smolnatih izdelkov »Pinus« v Račah je bilo doslej" kaj malo slišati. Vse kaže, da so se stvari obrnile. Zadnje čase so imeli več zborovanj, ki so se jih udeležili skoraj vsi člani kolektiva. Prirejajo tudi fazna predavanja o vlogi Par-
tie v narodnoosvobodilni borbi, o razvoju gospodarstva itd. Čez zimo bodo priredili pa še več predavanj o razvoju mednarodnega delavskega gibanja, za delavski svet pa bodo priredili poseben seminar.	—a
SOCIALNA POLITIKA
ŠE NEKAJ SLIČIC IZ AMERIKE
Hal smo zvedeli o socialnem zavarovanju Iz volilne agilaetie v Ameriki
Zdravstvene zaščite ni — Iz starostnega zavarovanja pa dobi upravičenec povprečno po 6 dolarjev na mesec
Menda ni na svetu nobene industrijsko razvite države, ki bi tako malo skrbela za socialno zaščito delavcev in uslužbencev kot v Združenih državah Amerike. Tam se boj za socialno zavarovanje pravzaprav šele začenja. Res imajo starostno zavarovanje, vendar so dajatve, ki jih izplačuje država, tako neznatne, da o starostnem zavarovanju pravzaprav ni vredno niti govoriti. Vsak zavarovanec dobiva povprečno le po 6 dolarjev na mesec, kar je toliko, kolikor zasluži kvalificiran delavec v treh urah. To je pa toliko kot nič.
Življenjska raven v ZDA je resda visoka. Ce pa delavec zboli, če postane nesposoben za delo in ko ostari, je prepuščen sam sebi. Prav tako pa ostane družina brez vseh sredstev, če oče umre. Seveda si pomagajo na najrazličnejše načine. Delavci so si ustanovili vrsto blagajn in podpornih društev, ki pomagajo ob bolezni in drugih življenjskih težavah. Prav tako je tudi vrsta zavarovalnic, ki delujejo na čisti trgovski osnovi. Vse breme socialnega zavarovanja leži torej na delavčevih ramenih in je bolezen in podobno za delavca res prava nesreča.
še bolj si bomo na jasnem, kako je s socialno zaščito delavcev v ZDA, če se spomnimo, da živi v Ameriki veliko črncev, ki si ne morejo privoščiti tega, da bi se zavarovali pri kakšni zavarovalni^ družbi.
Razumljivo je, da so prišle težnje delavcev po ureditvi socialnega zavarovanja do izraza tudi v tej volilni agitaciji za predsedniške volitve. Zanimivo pa je, da se nobena stranka ne zavzema preveč za državno socialno zavarovanje. Največ obetajo še demokrati. pa tudi to kar obetajo, je v primeri s tem. kar imamo pri nas, pa tudi kar je v zahodnoevropskih državah, zelo malo. Njihov volilni program govori, da naj dr-
žava pomaga zdravniški vedi, bolnicam in šolam ter hvali predsednika Trumana, ker je imenoval izvens^rankarsko komisijo, ki proučuje zdravstveno stanje in stroške zdravstvene oskrbe. O Trumanovem načrtu državne zdravstvene zaščite ni v programu demokratske stranke niti besedice.
Republikanci pa so načelno proti zdravstvenemu zavarovanju. Eisenho\ver sam je obsodil »prisilno zdravstveno zavarovanje«, ker pa le ni smel ideje državnega zdravstvenega zavarovanja čisto odkloniti, je priporočal, da bi država prevzela stroške zdravniške pomoči revnim ljudem.
Vsa razprava in obljube se sučejo le okrog zdravstvene zaščite. Kadar bi kakšna socialna reforma koristila ljudstvu, zakriee reakcionarji iz republikanskega tabora: »Stojte, to je socializem.« So pa tudi med demokrati ljudje, posebno med petičnimi, ki so prav tako proti kakršni koli socialni zaščiti delavcev, ker bi se z državnim socialnim zavarovanjem zmanjšali njihovi dobički._ V sklad socialnega zavarovanja, odnosno državne zdravstvene zaščite, o čemer sedaj v Ameriki govore, bi morali večji delež plačevati seveda podjetniki. Posebno močno pritiska na republikance Ameriška zdravniška zveza, ki se boji za svoje dohodke in je Trumanov načrt zdravstvene zaščite proglasila za »socializirano medicino«. Med takimi pa je tudi nekaj sindikalnih voditeljev, ki so iz strahu pred »socializmom« proti vsaki obliki socialne in zdravstvene zaščite delavcev in uslužbencev.
Prav tisti, ki najbolj kriče proti »socializmu«, pa se prav radi okoriščajo na račun »socializma«. Kar poglejmo!
Vlada ima blizu Washingtona najmodernejšo bolnišnico. Sem se hodijo zdravit vsi zakonodajalci in vladni uslužbenci. Do tu
oe vse v redu in prav. čim pa naj bi se zastonj zdravili tudi delavci in uslužbenci, bi bil to »socializem«. Pred dvema mesecema se je v tej bolnišnici zdravil zastonj tudi »senator Mac Carthy, ki svari pred ‘»socializmom« vsakikrat, kadar omenjajo Trumanov načrt splošnega zdravstvenega zavarovanja.
Taki so mnogi demokratski in republikanski voditelji Kadar »socializem« njim koristi, je vse prav, čim pa naj bi »socializem« koristil širokim ljudskim množicam, tedaj pa s trase s »socializmom«.
Takole je s socialnim in zdravstvenim zavarovanjem v Združenih državah Amerike. Zdravstveno zavarovanje je ie vajba in ga nihče od predsedniških kandidatov ne jemlje resno. Služi jim le za pridobivanje volivcev, po volitvah pa bodo vso stvar poskusiH pozabiti. Že same razprave pa kažejo, da si delavci takega zavarovanja žele in da bo treba tudi to nekoč urediti.
V NAS JE ZAŽIVELA MISEL KOMUNARIEV
(Nadaljevanje s 1. strani) splošno zbornico. V prvi zbornici bodo odločali neposredno sami proizvajalci (zato ta organ ni več predstavniški organ v starem smislu), ki bodo upravljali z gospodarstvom svojega področja. Oni bodo razpolagali z lastnimi viški dela, saj volijo poslance v ta zbor organi delavskega upravljanja oziroma delovni kolektivi, ne po številu delavcev, ampak po količini družbenega proizvoda, ki ga napravijo. Zato tudi zbornice proizvajalcev predstavljajo že zametek organov, ki upravljajo s plodovi dela in ne z ljudmi. To je v pravem smislu socialistični predstavniški organ. Zato je ta zbornica tako pomembna in predstavlja največjo novost v našem družbenem upravljanju. Sedaj, ko smo neposredno pred volitvami v te organe, je potrebno, da se tega v celoti zavemo in v to smer morajo obrniti vsi delavci in njihovi organi delavskega upravljanja polno pozornost.
Zbor proizvajalcev je os delavskega upravljanja in središče nastajajoče delavske skupnosti. Od tega, kako se bodo praktično uveljavili ti organi, je v prvi vrsti odvisno tudi to, kdo bo dajal delu oblasti v bodoče pečat. Ali bo ta postajala vse bolj socialistična, pravo delavsko središče, v katerem se bodo krepile prvine komune in ji bodo dajali
pečat napredni delavci, ali pa se bodo še lahko uveljavljali v njej posamezni sebičneži, omahljivci, da ne rečemo celo špekulanti, oderuhi in birokrati, in bodo njeni organi dopuščali uveljavljanje protisocialističnim ostankom.
Kaj bomo odgovorili?
Na to vprašanje mora delavstvo danes jasno odgovoriti! Odgovor je samo eden: organi oblasti bodo postali delavska žarišča po svojem duhu in načelih svojega dela. Tak jasen odgovor je predvsem potreben sedaj, ko volimo svete proizvajalcev in ko pripravljamo volitve novih občinskih odborov. Treba je izyoliti take svete proizvajalcev, ki bodo res postali matica razvoja delavskega upravljanja in iz njega izhajajočih družbenih odnosov na okrajnem področju. Enako pa velja tudi za volitve v splošno zbornico občinskih in okrajnih organov.
Tudi v splošni zbornici bodo namreč delavslfi zastopniki. Tudi ta mora biti prepojena z delavskim duhom. Taka pa bo le, če se bodo delavci za to temeljito potrudili. Od njih samih je sedaj odvisno, kako ,dostojno bodo zastopali delavske interese in koristi tudi v splošni zbornici. Pfi vseh spremembah je seveda morala tudi splošna zbornica in njeno delo doživeti določene spre-
stran * 31. X 1952 DELAVSKA ENOTNOST
membe. Pooblastila splošne zbornice so mnogo večja, kot so bila nekdaj. Tako postaja občina v celoti samoupravni organ in ne več to, kar so bili nekdanji ljudski odbori, ki so bili samo predstavniški organ starega kova in izvrševalec dolžnosti državnega administrativnega sistema. Občino bodo neposredno vodili izvoljeni odborniki, ki bodo v vseh občinskih zadevah tudi sklepali in odločali, ne pa občinski uradniki, kakor je bilo doslej v navadi.
Nobenih utvar in lahkomiselnosti
Delavci pa si predvsem ne smemo delati nobenih utvar, da ni več takih ljudi, ki jih ne bi zaskominalo mesto občinskega odbornika ali odposlanca v okrajni skupščini samo zaradi osebnih sebičnih namenov. Take utvare bi se lahko zelo maščevale vsem tistim, ki bi jim podlegli. Prav tako pa ni nobenega jamstva za to, da nekateri posamezniki, ki jim je delavska demokracija trn v peti in jo sovražijo, ne bodo skušali sedaj napraviti lepega obraza za to, da bi prišli v odbor in tam na tak ali drugačen način dušili plodno delo občine. Vsaka lahkomiselnost, ki bi takim ljudem odprla vrata v nove občine, bi se lahko občutno maščevala nad delavci samimi in nad njihovimi prizadevanji.
Ali gre res samo za denar?
Prav tako pa se delavci ne smemo pustiti zapeljati nekaterim, v svojem bistvu skrajno birokratskim pojmovanjem, ki so se ponekje pokazala. Eno takih pojmovanj je v tem, da skušajo nekateri vso komuno zmanjšati na tehnično urejevanje sanitarnih naprav in podobno. Smisel takih pojmovanj je komuni — delavski skupnosti — vzeti njeno družbeno bistvo, ki je v tem, da o vseh omenjenih zadevah odločajo neposredno delovni ljudje in da te stvari
urejajo po svoji najboljši vesti s sredstvi, ki so jih sami ustvarili v zborih proizvajalcev. Odraz takega ptijmova-nja nekaterih občinskih odborov je v tem, da vrednotijo delovne kolektive in njihovo skrb za komuno samo po tem, koliko so dali občini denarja. Cesto v tej smeri vrše na kolektive celo nerazumljiv in samovoljen pritisk. Tako merilo za družbeno zrelost kolektiva je seveda birokratsko. S tem pa ni rečeno, da kolektivi niso poklicani prispevati za občinske potrebe. To so dolžni. Toda o uporabi denarja morajo oni sklepati, imeti morajo nadzor, vedeti morajo, zakaj je bil denar porabljen in ali je bil koristno porabljen. To je bistvo komune. To pa nam bodo prinesli sveti proizvajalcev.
Kjer domujemo, tam je naša občina
Drugo tako mnenje je, da se naj delavci predvsem brigajo za prilike v j kraju, kjer delajo, medtem ko nima smisla, da se »vtikajo« v občino tam, I kjer stanujejo, saj vendar tu ne ustvar- j j a jo nikakih dobrin'. Tako separatistič- | no stališče zastopajo predvsem nekateri ; vaški oderuhi, ki se boje, da jim delavci ne bi »okužili« s socialističnimi I naziranji razmer v občini in uveljavili ! načela, ki so lastna delavcem. Seveda j je prav nasprotno res od tistega, kar si žele vaški oderuhi. V kraju, kjer i delavci žive — tam je njihova občina, i prav tam morajo zlomiti še nekatera j sebična načela, od katerih imajo ravno I delovni ljudje največ škode. Zato pa morajo priti v splošne zbornice.
Torej: v nas je oživela misel komu- | narjev, našli smo tudi pot, kako jo bomo uresničili. Od nas samih pa je sedaj odvisno, kako dostojno jo. bomo ures- ! ničevali in uveljavljali.	i
SKUPŠČINA OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V KRŠKEM JE ZE ZASEDALA
UPRAVLJANJE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA PREHAJA V DELAVSKE ROKE
Izvolili so izvršni odbor in tri delegate za republiško skupščino — Postavili so
direktorja zavoda in sprejeli statut
V nedeljo je novoizvoljena skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje krškega okraja že zasedala. Skupščini so prisostvovali tudi predstavniki vseh sindikalnih svetov ljudske oblasti in partijskega komiteja. Izvolili so si izvršilni odbor in tri delegate za republiško skupščino zavoda za socialno zavarovanje. Postavili so si tudi direktorja.
Obširno so razpravljali o statutu zavoda za socialno zavarovanje. Določili so, da bodo drugič volili v skupščino neposredno in da bo vsak zavarovanec dobil že prej volilni listek. Dogovorili so se, da lahko direktor sam odloča o izdatkih zavoda do zneska 50.000 dinarjev, za večje vsote sklepa skupščina. Pogovorili so se tudi o sodelovanju z okrajnim svetom za ljudsko zdravstvo, saj z zdravniki ni bilo dosti sodelovanja.
Skupščina šteje 27 članov, vendar ni v skupščini nobene žene, čeprav so kandidirale.
PREKLfC SINDIKALNIH KNJIŽIC
Sindikalne knjižice so izgubili in jih proglašajo za neveljavne tovariši: Marjan Ci-(joj. gozdni delavec; Franc Tišler, gozdni delavec (rojen 29. I. 1924); Franc Tišler, gozdni delavec (roj. 12. 12. 1918); Ludvik Meglič, gozdni delavec, in Anton Meglič, gozdni delavec, vsi člani sindikalne podružnice Puterhof — Tržič.
V današnn ptilogi našega lista
OBZORNIK
bomo brali med drugimi tudi tele članke:
Stane Kavčič: Prvi koraki.
Lado Miklič:	Po poteh prave
delavske demokracije.
Lojze Piškur:	Uveljavljajo sc
prava socialistična načela.
Lojze Hartman:	Od borne de-
diščine do splošnega družbenega zavarovanja, ki ga upravljajo zavarovanci sami.
Franc Bricelj: Razmišljanja ob polletnem izvajanju novega tarifnega sistema.
KULTURNI RAZGLEDI
IDEJA V UMETNOSTI
Razmišljanja ob spomeniku »Ilegalec«
ki je bil odkrit v Lfubliani
V Sloveniji smo po osvoboditvi postavili žc precej spomenikov junakom in žrtvam •‘■srodno osvobodilne borbe. Več spomenikov bodo odkrili v kratkem n. pr. v Trbovljah, Šoštanju, Domžalah. Žalcu itd.; tako imenovana spomeniška akcija pa sc množično še nadaljuje in bodo odkrili v letih 1953 in 1954 večje spomenike NOB še v Kočevju, Sežani, Tolminu, Idriji, Cerknem, Novem mestu, St. Jerneju na Dolenjskem, Planini, Rakeku, Dobrni in drugod.
Začetkom oktobra je dobila tudi Ljubljana svoj spomenik NOB. To je spomenik »ILEGALCA«, ki je posvpčCn številnim ilegalcem, ki so prispevali svoj veliki delež v glavnem mestu Slovenije pri narodni osvoboditvi.
Spomeniki borcem narodno-osvobodilne borbe imajo v našem javnem življenju izreden pomen. 'L njimi si venomer obujamo vtise in spomine o borbenosti in sposobnosti naših najboljših sinov in hčera, to je o življenjski sili našega ljudstva, ki se je z orožjem uspešno uprlo tujemu in brezobzirnemu zavojevalcu. Spomeniki učinkujejo kot žive priče junaštva, žrtev in naporov naših *" ljudi med NOB, so izraz sposobnosti in zmogljivosti našega ljudstva v boju 'za narodni in življenjski obstoj in hkrati opomin bodočim rodovom; spomeniki NOB nam krepijo hkrati zavest o nujnosti neprestane borbe za svobodo, neodvisnost in lepšo bodočnost.
Spomenik »ILEGALCAc je zasnoval in izdelal kipar Frančišek Smerdu, profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, ant or pet metrov visokega spomenika pesnika Franceta Prešerna, ki bo postavljen konec decembra v Kranju, dalje »STRELCA« v Postojni, ki so ga v letošnjem juniju odkrili v Postojni, spomenika NOB v Domžalah itd.
Pri svečani otvoritvi in slovesnostih, o katerih so naši časopisi izčrpno poročali, smo se srečali stari znanci' z umetniških razstav, mladi tovariš Tone in stari Dermastja. Na vse je napravila pojava upodobljenega ilegalca globok in veličasten vtis.
Kip ilegalca je visok dva in pol metra. Upodobljen je krepak mlad moški, ki zelo oprezno koraka in se ozira vstran. Ogrnjen je s plaščem, pod katerim previdno skriva puško. Ima široko razgaljeno srajco; desna roka je vskladena z ritmiko širokega koraka. Okoli vratu ima ilegalec Šal. Njegova glava je obrnjena na levo in nekoliko nazaj. Obraz ima odločne in drzne poteze. Košati lasje se mu zgrinjajo preko čela. Njegov plašč je v nekoliko vihravem položaju.
Oba tovariša sta bila navdušena nad sponi e ni kom.
»Ta spomenik mora biti resnična umetnina«, sta dejala, »čeprav ne veva, katere posebnosti in značilnosti so odločilne za ugotovitev umetnine v kiparstvu.«
»Namreč, ideja spomenika je kolosalna«, je še dodal Tone Vem za spomenike NOB na Slovenskem, vendar niso name vsi učinkovali enako ugodno in prepričljivo. Nekje sem videl spomenik partizana-strelca, ki bi mu naš komandir gotovo dejal, da prvič strelja. Tako leseno držo je imel pri streljanju. ILEGALEC pa živi in se mi zdi, da gre pravkar na važno ilegalno akcijo.
Vprašujoče sta me pogledala in hotela, da jima razložim gibanje kipa, gibanje »ilegalca«.
»Dober umetnik izraža svoja čustva z gibljivostjo. V Smerdujevem ILEGALCU je ta gibljivost odlično izražena. Le dobro poglejta! Kip ima z naklonom telesa, nagnjeno glavo in razprtim korakom podobo živega, v bodoči akciji nastopajočega borca. Na tem kipu sijajno vidimo, da umetnost upodablja resnično življenje, če tega življenja ni, tudi ne more biti umetnosti. Umetnik nas bo taikoj prevzel in osvojil s svojim delom, čd bo njegova stvaritev živela. Nasprotno pa bi odlitek bil brez umetniške vrednosti, če bi bil upodobljen leseno ali mrtvo. Najpreprostejši izraz življenja daje gibanje. Prav tako je izrednega pomena tudi modelacija kipa; dobra modelacija učinkuje kakor kri v živem telesu Z dobrim modeliranjem poveča kipar vtis resničnega življenja kipa.
Kaj menita, zakaj se »ilegalec« giblje? Zakaj dobivamo na prvi pogled ta občutek? Poglejmo! Kipar je skušal vtisniti vmesni trenutek, ki je odločilen za gledalčev vtis gibanja, takole: Ilegalec komaj prisloni levo nogo na tla, a že odmika desno. Prav tako je tudi že desna roka v zamahu in kar je v skladnosti z gibom desne noge. Seveda se pri, tem pokretu dvigne tudi rama desne roke, dočim leva pada pod plaščem Kipar mora pri kipu posebno paziti, da se čuti skozi obleko anatomija telesa. Tako na primer čutimo pri obeh nogah kolena, in večje površine mišic, na gornjem delu srajce opazimo obliko prsnega koša in tako dalje. To se pravi, da je kipar najprej docela obdelal golo postavo ilegalca in jo kasneje »oblekel«.
Tovariša sta, sledila kretnjam na kipu in primerjala Nato sem vprašal, če sta že kdaj opazovala korake oziroma gibanje ljudi na — fotografiji.
Po kratkem premisleku je Tone odgovoril pritrdilno:
»Seveda. Cesto sem gledal fotografije: toda nisem Še opazil, da bi se fotografirani ljudje premikali. Dobil sem običajno vtis, da so ljudje na fotografiji nepremični, ali pa, da so stali na eni nogi.«
»Tone je dobro opazoval.« sem dejal Dermastji. »Vidita, fotograf ne more tehnično prikazati gibanja, dočim ga likovni upodab-
Ijalec lahko ustvari. Na našem ilegalcu je to zelo dobro ustvarjeno, še nekaj. Gibanje na kipu je razen tega poudarjeno še z gubami na obleki; poseben poudarek gibanja dajejo tudi gube plašča in vihrajoči šal, lasje itd. Sprevidimo, da mora kipar pri svoji stvaritvi vse vskladiti, to je od osnovnih gibov do poslednjih detajlov ter vse podre-I diti osnovni oziroma idejni zamisli.
Kipar mora končno Še upoštevati, kako bo učinkovala svetloba na plastičnost kipa. Zato je potrebno včasih bolj poudariti kako potezo ali gubo. Na kipu ilegalca vidimo ta poudarek na gubah hlač, pri zavihanem rokavu, pri plašču, pri laseh itd. če ne bi bilo tega poudarka, bi bila učinkovitost kipa medlejša.
Vsi detajli na kipu morajo biti skladno vezani v celoto, sicer ne bi kip učinkoval monumentalno Iz vsega tega sklepamo, s kolikimi napori mora umetnik študirati naravo, jo preobražati v sebi in jo potem podati razumljivo, prepričljivo in preprosto.«
Dermastja je napeto sledil razlagi in nato odločno priznal:
»Šele sedaj razumem veličino umetnine v ilegalcu in koliko vsega tega je moral umetnik obvladati, da je izpeljal svojo osnovno zamisel.«
Se enkrat se je oglasil Tone:
»Kako pa je z idejo v kiparstvu? Ta mora gotovo močno vplivati na umetniški izraz kiparske stvaritve.«
Tovarišema, sem dalje razvijal misli:
»Umetnik, ki je ves z dušo doživljal narodnoosvobodilno borbo, njeno težko in neizprosno zgodovinsko nujnost in spoznal v njej upornega in svobodo ljubečega sloven-
skega človeka, najlaže najde njen istinski izraz in ga umetniško upodobi... Za spomenik NOB v Ljubljani je moral umetnik najprej poiskati osnovni motiv z vsemi značilnostmi in posebnostmi borbe v glavnem mestu Slovenije. Spomenik bi se dal upodobiti na več načinov; na primer s talci ali drugimi žrtvami okupatorja, s strelci ali borci z orožjem v roki, s kolporterji ilegalne literature in pod. Nekateri spomeniki narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji izražajo borce in borke v odkritem boju, napadu ali obrambi, v različnih akcijah, talce itd. Težišče značilnosti uporniškega gibanja v Ljubljani pa ne bi mogli osredotočiti n. pr. samo na vojake-partizane, ali samo na talce in druge žrtve fašističnega terorja, begunce in podobno. Osnovna značilnost tega vsenarodnega upora in borbe v Ljubljani je prav v ilegalnosti, v miniranju okupatorjevih postojank, v ideološki borbi proti fašizmu, v pripravah za oboroženo akcijo v gozdovih in tako dalje. To idejo ilegalnosti je kipar Frančišek Smerdu zasnoval v mladem drznem in odločnem aktivistu Osvobodilne fronte, ilegalcu, ki odhaja proti sovražniku. Ilegalnost in ilegalci NOB so tako dobili v Ljubljani v Smerdujevi stvaritvi svoj značilni in umetniški izraz.
Telo ilegalca izraža duha, ki je v njem. Njegova drža, njegov izraz, njegovo skrito orožje in odločnost v nastopanju proti sovražniku nam sijajno dokazujejo veličino borbe proti zavojevalcu in hkrati izredno težke okolnosti, v katerih se je naša narod-novsvobodilna borba razvijala.«
Franjo Aleš
Josip Vidmar
predsednik Slov. akademiie znanosti in umetnosti
Čestitka predsednika sindikatov Slovenije
našem osvobodilnem boju, v katerem ste tudi Vi dali svoj plemeniti delež.
Za tako delo pa Vam bo delavski rod vedno iz vsega srca hvaležen!
Janko Rudolf,
predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo
Josip Vidmar
V začetku tega tedna je Glavna skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvolila Josipa Vidmarja za novega predsednika. Ob tej priliki je poslal tovariš Janko Rudolf, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo tovarišu predsedniku tole pismo:
Josip Vidmar
predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Ljubljana
Cenjeni tovariš predsednik!
Pridružujem se osebno in v imenu slovenskih delavskih sindikatov izrazom zadovoljstva nad tem, da ste bili izvoljeni za predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rad verjamem, da bo ta pomembna slovenska kulturna in znanstvena ustanova pod Vašim vodstvom izpolnjevala velika, toda opravičena pričakovanja delavskega rodu. Gotovo je, da si bo prizadevala prisluhniti najbolj plemenitim in človekoljubnim hotenjem delavskega rodu, ki je toliko žrtvoval v
1
Frančišek Smerdu: Ilegalec
VESTI IZ DRUŠTEV »SVOBODE«
IZ NOVE GORICE
»SVOBODA« nat poživi prosvetno živlienie v Novi Gorici
Ustanovni občni zbor je bil 8. oktobra
Precej dolge so bile razprave o tem, | skoraj popolnoma zamrlo. Upati je, da
ali naj tudi v Novi Gorici ustanove delavsko prosvetno društvo »Svobodo«. Končno so se le odločili. Zbrali so se prosvetni delavci, zastopniki množičnih organizacij in se dogovorili, da bodo ustanovili »Svobodo«. Pripravljalni odbor, ki so si ga takrat izvolili, je sklical 8. t. m. ustanovni občni zbor.
Društva z napredno socialistično miselnostjo, kakor je bilo društvo »Svoboda« v Renčah, ljudski oder v Solkanu itd. so na Primorskem obstojala že pred vojno, pod fašisti pa je bilo popolnoma onemogočeno.
Po osvoboditvi so goriški železničarji ustanovili svoje društvo »Janko Premrl-Vojko«, ki si je pridobilo veliko članov in je bilo eno najbolj agilnih na Primorskem. Zadnje čase pa je delo
bo novoustanovljena »Svoboda« dosegla odločilen preobrat v kulturnopro-svetnem delu na tej skrajni zapadni točki naše domovine.
Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik Zveze Svobod tovariš Ivan Regent.	—ek
Se nekaj iz melja
Iniciativni odbor za ustanovitev društva »Svoboda« se je sestal
Pred dnevi se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev društva »Svoboda« v Melju. Na sestanek so prišli predstavniki vseh kolektivov v Melju. Sindikalna podružnica mariborske tekstilne tovarne pa je prevzela skrb za ustanovitev društva. Doslej stvari še slabo kaž'ejb, 'kčV ffibd kolektivi, pa tudi med prebivalci na terenu še ni dovolj zanimanja.	R. F.
Kresniška »Svoboda« že marljivo dela
Lice Kresnic se je po vojni precej spremenilo. Danes je na Kresnicah sedež občine in tovarna. Precej ljudi pa je zaposlenih tudi na železnici in v drugih službah. Nič čudnega torej ni, da so tudi v Kresnicah začeli razmiš-I ljati o ustanovitvi društva »Svoboda«.
Delavsko prosvetno društvo so si j ustanovili že septembra. V društvu bodo delovali pevski in dramski odsek,
Tudi no Troti usfonovlfofo »Svobodo*
Na Trati, kjer je središče škofjeloške industrije, saj zaposlujeta ondotni podjetji predilnica »Jelovica« in »Gradis« čez 1000 delavcev, močno pogrešajo pravega prosvetnega dela. Štirinajst dni pred ustanovnim kongresom »Svobode« v Trbovljah se je na pobudo partijske organizacije in sindikata Predilnice sestal iniciativni odbor in sklenil, da bo do VI. kongresa tudi na
Trati ustanovil delavsko prosvetno društvo »Svobodo«. Po dveh mesecih in pol so pridobili že 270 članov. Trud ni bil zaman in 25. oktobra je bil v dvorani Predilnice že ustanovni občni zbor. — Posebno mnogo si je za ustanovitev društva prizadeval delovni kolektiv Predilnice, ki je dal novemu društvu na razpolago potrebne društvene prostore.	Milan Osovnikar
strelska družina, fizkulturni družini v obeh prosvetnih centrih in lutkovni oder v Jevnici. 2e sedaj se pripravljajo na koncerte in prireditve, ki jih bodo imeli drugo leto.	J. M.
V	TOVARNI ORGANSKIH BARVIL
V	CELJU SO SE DOMENILI, DA
SE BODO VSI VPISALI V CELJSKO »SVOBODO«
V Tovarni organskih barvil v Celju že dalj časa razpravljajo o tem, da bi se vključili v delavsko kulturno društvo »Svoboda«. Prejšnji mesec so naprosili enega od starih svobodašev, da jih je na velikem zborovanju seznanil z delom in pomenom teh delavskih društev v stari Jugoslaviji. Na tem zborovanju so sklenili, da se bodo vsi vključili v celjsko »Svobodo« in se je več članov tega kolektiva že prijavilo.
iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiMiiiiiiMiiiMiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiwii!iiiiiiiiiiiiiiim
KULTURNI ZAPISKI
iiliiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMimiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiu
OB ROBU FILMA »VELIKI GREŠNIK«
Dostojevskega „Igralec“ na filmskem platnu
Mladi pisatelj se je namenil v Pariz. Na vlaku sreča mlado dekle, zaljubi se vanjo in izstopi z njo na vmesni postaji NViesbaden Tako začenja filmska zgodba »Velikega grešnika«. Pavlina, tako je dekletu ime, je hči upokojenega generala, strastnega k var
Prizor iz filma »Veliki grešnik«
topirca in kockarja. Tudi ona se je predala tej strasti in v diužbi mednarodnih prevarantov indijskih knezov, pa tudi navad nih zemljanov, ki jih je zapeljala igralska strast, zapravlja v očetom denar in čas. Srečanje z mladim pisateljem močno vpliva nanjo. Odvrne jo od igralskih strasti, toda tam zaprede vanjo General je namreO dol-
žan lastniku igralnice 200.000 frankov in Pavlina se odloči, da se bo poročila z njim, da bi jim dolg odpustil. Ko je pisatelj za to zvedel, je šel sam v igralnico in v enem dnevu priigral toliko, da bi lahko ves dolg povrnil. Toda okusil je strast ob ruleti in ni ga več pustila. Ves svoj denar je za igral vse, kat si je prejšnji dan pridobil, vsa svoja napisana in nenapisana dela je zapravil. Oh njem pa tiho in vdano trpi Pavlina
Filmska zgodba je povzeta po romanu Dostojevskega »Igralec« Res je po ameri-
kansko prirejena. Vstavili so marsikaj, česar Dostojevski ni niti mislil, niti napisal. Roman »Igralec« je nedvomno zelo privlačna snov za obdelavo na filmskem platnu. Vendar če primerjamo »Igralca« s filmom »Veliki grešnik«, najdemo le odtenke sličnosti z romanom Dostojevskega. Dostojevski je to strast sam doživel. Ko je leta 1863 odpotoval iz Rusije v Pariz, se je spotoma seznanil z I Apolinarijo, prekinil potovanje in se ustavil v Wiesbadenu. Tu se je znašel v igralnici. Dostojevski, največji mojster človeškega duha, doživljanja in strasti, je v »Igralcu« mojstrsko opisal vse blodnje, zapuščenost in I propadlost kvartopirca in kockarja. Film * res da ni veren romanu Dostojevskega, reži-I serjem in scenaristom pa je uspelo položiti v film glavno hotenje Dostojevskega, puka-1 zali so. kam pripelje človeka igralska strast.
KAJ JE DALA »MLADINSKA KNJIGA«
liašemu mlademu rodu
Pred nekaj tedni nas je razveselila vest, da je založba »Mladinska knjiga« ustanovila knjižnico »Sinjega galeba«, ki bo prinašala našim otrokom zanimive in poučne knjige najboljših svetovnih in domačih avtorjev Med tem časom pa smo dobili že prvi dve knjigi knjižnice »Sinjega galeba« — Gopala Fukerdžija »Mladost v džungli« in Toneta Seliškarja »Bratovščina Sinjega galeba«. Obe sta bili toplo pozdravljeni od naših naj mlajših, ki so zelo potrebovali tako čtivo.
V povesti »Mladost v džungli« nam indijski pisatelj Gopal Mukerdži prikazuje usodo indijskega dečka Harija. ki je preživel m!a dostna leta v džungli, vzljubil to džunglo in njene prebivalce. Povest je polna napetih zgodb iz boja človeka z divjimi zvermi, življenja in medsebojnih bojev živali v pragozdu. Prepričljivo in vabljivo je opisana džungla, najbolj pa nas dojme prijateljski odnos, ki se lahko razvije med človekom in živaljo, kar je tudi osnovna misel knjige Slon Kari, ki je zbežal od pokvarjenih ljudi, najde v džungli zopet svoje človeške prijatelje in ob tem prijateljstvu nas pisatelj opozarja tudi na prijateljstvo med ljudmi. »Ljudje naj bi si bili bratje,« pravi pisatelj ob koncu knjige, »potem, bo nekoč zavladalo tudi bratstvo med človekom in živaljo.«
Seliškarjeva povest »Bratovščina Sinjega
aalebcn p<* fo nam odraslim pg tudi našim
otrokom Že več ali manj znana. Opisuje nam življenje siromašnih ribičev ob dalmatinski obali in njihov boj za košček kruha. Prepričljivo nam pripoveduje, da bodo delovni ljudje dosegli boljše življenje le. če se bodo združili. Ive — sin izgnanca, je podedoval po svojem očetu barko, ki se je imenovala »Sinji galeb«. Okrog sebe je zbral dečke in med bojem s staro miselnostjo v ljudeh, s tihotapci in pokvarjenci, med vsemi mogočimi težavami se je porodila ribiška za druga, zametek boljše in pravičnejše družbene ureditve.
Te dni nas je razveselila »Mladinska knjiga« tudi z d verni povestmi Franceta Bevka: »Grivarjevi otroci« in »Pestema«. »Mladinska knjiga« namerava natisniti vse Bevkove mladinske spise v desetih knjigah. Izdala je že povest »Tatič«, sedaj pa smo dobili še ti dve povesti. Pravzaprav sta obe ena sama zgodba o Grivarjevih otrocih, čeprav ima ena naslov »Pestema«. V obeh povestih opisuje avtor zgodbe iz življenja revnih ljudi in pastirčkov po tolminskih pašnikih in planinah, grapah in gorah V njih se spominja otroških let, polnih mladostnega hrepeneti ja in vihravosti, toda leta. ki jim je siromaštvo dalo svoj pečat.
Prav je, da z vsemi temi povestmi razveselimo naše otroke, ki se bodo ob njih naučili marsikaj, kar mora vedeti in gojiti v svojem srcu naš delavski zarotL,
FRIDERIK CHOPIN
veliki umetnik zasužnjenega naroda
Ob obletnici smrti svetovno
Dne 17. oktobra so mimla 103 leta od smrti Friderika Chopina (beri:	Šoipen),
velikega glasbenega umetnika in prvega uglednega zastopnika narodne misli v poljski umetniški glasbi.
Chopin .je preživljal otroška leta v bojih za neodvisnost Poljske, proti tiraniji ruskega plemstva in carskega uradništva. Sledovi teh , revolucionarnih časov | Sp ostali v vsem nje- I govem umetniškem ustvarjanju. Zelo mlad | je zapustil Poljsko ni odšel iskat znanja v tujino. V domovino se ni nikdar več povrnil, Najprvo se je nastanil na Dunaju, toda zasovražil je to mesto lahkih in plehkih valčkov, Metternichovega surovega režima in sovražnega razpoloženja po Poljakov. Odšel je v Pariz, kjer je našel širok krog poljskih izobražencev, ki so pribežali iz zasužnjene domovine. Med njimi je našel nove prijatelje. Ves se je posvetil glasbenemu ustvarjanju in skrbno pomagal tajnemu osvobodilnemu gibanju v zasužnjeni Poljski. Polagoma si je pridobil širok krog prijateljev med tedanjimi duhovnimi veličinami: ITeinea, George Sandovo, Delaeroixa, Liszta, Mayerbcera in Bellinija.
Prvih Chopinovih koncertov države Zahodne Evrope niso navdušeno sprejele. To je bilo zato, ker so bili na Zapadu Bo malo znani poljski narodopisni elementi, ki jih je Chopin tako rad vpletal v svojo glasbo.
znanega poljskega glasbenika
■ Veliko truda in veliko bojev je bilo treba,
1 preden se je uveljavil kot >pesnik klavirja«, kakor so ga imenovali njegovi prijatelji. Chopin nikoli ni hrepenel po svetovni slavi. Že proti koncu svojega življenja je odšel prvič in zadnjič na turnejo po Angljji, kjer je sicer doživel sijajne uspclTC, toda vrnil .se je utrujen in je bil bolj bolan kot prej. Leto dni kasneje ga je jetika, ki" ga je spremljala skoro vse življenje, položila v prerani grob. Ko je umiral, je zahteval, naj mu telo pokopljejo v Parizu, srce pa naj pošljejo v Varšavo, da bo počivalo v poljski zemlji.
Veliko in trajno Chopinovo delo so predvsem klavirske skladbe. Vse življenje ni napisal nobene opere, niti simfonije. Violončelo je razen klavirja edini instrument, ki mu je posvetil tri skladbe. Na tem instrumentu je lahko najbolje opeval svojstveno poljsko tonsko liriko, prežeto z žalostjo zaradi zasužnjene domovine.
Njegove mazurke, polonezc, seherzi, fantazije, balade in druge glasbeno oblike so ne le globoko posegale v narodno melodiko in narodno dušo, marveč so tudi v slog klavirskega izvajanja vnesle nove lastnosti in možnosti, novosti, ki so kmalu prekosile glasbena dela, ki jih je cenila tedanja družba. V vsem Chopinovem delu se zrcali nje govo življenje nežnega jetičnega mladeniča, v njem se zrcali vpliv okolice, v kateri sije gibal, žalost, ker živi daleč od domovine, predvsem pa se zrcali v njegovi umetnosti zdrav narodni element, kateremu gre zahvala za umetniško višino Chopinovo glasbe.
Vsi poznejši veliki umetniki klavirja so se učili od Chopina, zakaj njegova dela pomenijo velik doprinos v razvoju sodobnega piani zrn a, ki si ga sedaj brez Chopina sploh misliti ne moremo.
DELAVSKA ENOTNOST 31. x. 1952 * stran 7
DOMA IN PO SVETU
S kongresa Socialistične internacionale v Milanu
V službi fašističnih zatiralcev lastnega delavskega razreda
Italijanski socialisti so predložili resolucijo za tržaški plebiscit — Kongres Socialistične internacionale je resolucijo odbil — Oster nastop predstavnikov socialističnih strank Danske, Belgije, Francije in Norveške proti italijanski resoluciji — Ustanovili so komisijo, ki bo proučila tržaško vprašanje — De Gasperi grozno razočaran
Že pred dobrim mesecem so italijanski socialisti sklenili, da bodo Socialistično internacionalo uporabili za svoja osvajalna gesla. Profesor Lonza, tajnik podružnice italijanskih socialistov v Trstu, je potoval po vseh večjih evropskih deželah in prepričeval socialistične voditelje, kako potrebno je rešiti tržaško vprašanje s plebiscitom. To potovanje pa ni obrodilo zaželenih sadov. Sam Lonza je ob vrnitvi izjavil, da je bilo njegovo delo zelo težavno, ker so socialistični voditelji, ki so v zadnjem času obiskali Jugoslavijo, »zelo netočno poučeni o Trstu«.
Italijanski vladni tisk je na vse pretege hvalil plebiscit. Izpadlo je že tako, da ideje o plebiscitu niso pogruntali socialdemokrati, ampak De Gasperi, in da so socialdemokrati le izvrševalci njegovih zahtev.
De Gasperi je pričakoval, da bodo socialdemokrati že takoj v začetku kongresa Socialistične internacionale zahtevali, naj Internacionala pove svoje mišljenje o tržaškem vprašanju. Ker se to ni zgodilo (socialdemokrati Italije namreč niso verjeli v uspeh), je začel vladni tisk kar resno opominjati
socialdemokratske voditelje na njihovo »dolžnost«.
Tik pred koncem kongresa so se italijanski socialdemokrati le ojunačili. Predlagali so resolucijo, s katero bi Socialistična internacionala predlagala takojšen plebiscit v Trstu. Kongres te resolucije ni hotel sprejeti, niti ni hotel glasovati o predlogu, ki ga je sestavil Holandec Van tien Groes.
Proti resoluciji je ostro nastopil danski delegat Hedthof, ki je dejal, da imajo Danci podobne želje za popravo meja, toda nikdar jim ni padlo na um, »da bi take zahteve prinašali na kongrese, kot je ta«. Hedthofa so podprli še predstavniki francoskih, belgijskih, norveških in drugih socialistov.
Zaradi tega sta hoteli delegaciji italijanskih in tržaških socialdemokratov zapustiti kongres. Ker pa so bili italijanski social-demokratje gostitelji, si kongres kaj takega ni smel privoščiti. Zato so sprejeli kompromisni predlog, ki določa, naj se ustanovi komisija, ki bo proučila tržaško vprašanje. V to komisijo so izvolili predstavnike socialističnih strank Avstrije. Francije, Anglije, Holandije, Švice in Italije.
SPOR MED »STARO GARDO« IN BEVANOVIMI PRISTAŠI V LABURISTIČNI STRANKI JE DOSEGEL VRHUNEC
Poraz laburistične levice tik pred zmago
Parlamentarna skupina laburistične stranke je sklenila, da se morajo takoj razpustiti vse skupine v stranki — Bevan je dobil 51 glasov — Kaj mislijo storiti Bevanovi pristaši? — Prevladuje mišljenje, da levica, ki ima za seboj večino članstva stranke, ne bo položila orožja
Desna struja v laburistični stranki je s precejšnjim ogorčenjem in slabo prikrito jezo sprejela zmago »bevanistov« na nedavni letni konferenci Na tej konferenci je dobilo Bevanovo gibanje levice 6 mest v Izvršnem odboru stranke, a desnica samo eno mesto.
Kmalu po konferenci je Attlee ostro napadel Bevana, ki po njegovem mišljenju razbija stranko, da bi si prisvojil vodstvo laburističnega gibanja. Tudi Churchill, ki se seveda zelo veseli kakršnih koli sporov med laburisti, je ostro napadel Bevana z namenom, da bi razdor med svojimi nasprotniki še povečal.
Poslanci desnice so na sestanku sklenili, da bodo zahtevali od Bevana. naj svojo skupino razpusti. Na nedavnem sestanku laburistične parlamentarne skupine so predlagali resolucijo, ki zahteva, da se takoj razpustijo vse skupine v stranki. Za resolucijo je glasovalo 188 poslancev, proti pa le 51; 52 poslancev se je glasovanja vzdržalo. S tem je bil zadan Bevanovi skupini močan udarec. V resoluciji je tudi rečeno, da bodo izključili iz stranke vse. ki ne bodo priznavali teh sklepov.
Spor med laburisti je torej dosegel vrhunec. Bevanovi pristaši sicer še niso izjavili, kaj mislijo storiti, toda vse kaže, da nikakor ne bodo odložili orožja. Lahko, da se bodo v začetku vsaj na zunaj pokorili odloku večine v parlamentarni skupini, obenem pa s svojimi pripadniki in glasilom »Tribune« zagovarjali svoja mišljenja in si tako pridobivali somišljenikov. Vprašanje pa je, če bo Bevan opustil tudi javna zborovanja, ki jih je sklical za to zimo.
Velika večina članov laburistične stranke je na Bevanovi strani, zato je nevarnost, da ta resolucija spora ni rešila, ampak da ga je še bolj zaostrila. Nekateri laburisti izjavljajo, da je sprejem te resolucije za Bevana — poraz pred zmago.
_ Italijanski časopisi priznavajo, da so bili njihovi socialisti na kongresu poraženi, obenem pa napadajo voditelje socialističnega gibanja v Evropi, ki niso hoteli nasesti njihovim imperialističnim težnjam.
Svetovati bi bilo socialdemokratom Italije, naj se raje pobavijo s težkim položajem italijanskih delavcev, naj raje sprejmejo v svoj program delavske zahteve, kakor pa da se bavijo z vprašanji, ki so že vnaprej obsojena na propad.
TUDI KENIJA ZAHTEVA SVOBODO
flng eski laburisti pa o vsem lem molče
Neznosen položaj sili temnopolte prebivalce Kenije k nasilnim dejanjem — Britanske oblasti preseljujejo celotna plemena na majhna in neobdelana področja — Pripadniki organizacije Mau Mau zažigajo belcem polja, zastrupljajo živino in ubijajo belce ter poglavarje plemen, ki so se udinjali Evropejcem — Obsedno stanje v vsej Keniji — Odpor prebivalstva je spričo
ostrih ukrepov še večji
Nedavni dogodki v Keniji, koloniji Velike Britanije na vzhodni obali afriške celine, so postavili to deželo v središče svetovne pozornosti.
Kenija je bila nekdaj vazalna država Zanzibarskega sultanata. 1895. leta so si jo prilastili Angleži in v njihovih rokah je ostala vse do današnjih dni. Dežela je približno dvakrat večja od Jugoslavije, ima pa le 5 in pol milijona prebivalcev. Velika večina prebivalcev je črncev; belcev je samo 29.660 in ti imajo vse gospodarstvo in vso oblast v svojih rokah.
PRVE VOLITVE NA JAPONSKEM PO PODPISU MIROVNE POGODBE
DVE STRUJI V SOCIALISTIČNI STRANKI
Največ glasov so dobili liberalci. — Informbirojevci so dobili 2,100.000 glasov manj kot na prejšnjih volitvah.
Prvega oktobra so bile na Japonskem prve volitve po predpisih mirovne pogodbe. Od razpusta parlamenta do volitev je bilo sorazmerno malo časa in socialisti menijo, da je prav tu vzrok, da so dobili liberalci toliko glasov.
Izidi volitev kažejo, da so desničarske stranke precej pridobile na številu. Največ glasov so dobili liberalci, 17 milijonov, medtem ko so imeli na prejšnjih volitvah le
vladi, so danes razcepljeni na dve struji. Desni socialisti so za naslonitev na zapad, tesno sodelujejo z angleškimi laburisti, so za ostrejši boj proti sovjetskemu komunizmu in za plansko gospodarstvo. Zahtevajo, | da se socialistična stranka odreče marksiz-I mu. Njihov program bi povedali v nasled-1 njih besedah: na političnem polju za demo-I kracijo, na gospodarskem za socializem, to-! da ne po Marsu, na mednarodnem pa za
13 milijonov glasov. Progresivna stranka je pacifizem, dobila 6 milijonov glasov (prej 5 milijonov), . Levi socialisti pa sodijo, da je pamet-—--	n	----" —-*1-*---' nejše »mirno sožitje« s Sovjetsko
socialisti so dobili 7 milijonov (4 milijone), komunisti pa 900.000 od prejšnjih 3 milijonov glasov. Seveda je treba ob teh številkah vedeti, da je na sedanjih volitvah glasovalo 4 milijone več volivcev kot na prejšnjih.
Kljub kratkemu času je bil predvolilni boj zelo oster in je vsaka stranka razložila svoj program.
Programa liberalne in progresivne stranke se dosti ne razlikujeta. Obe stranki sta desničarski, saj ju vodijo bankirji in velekapitalisti. Liberalci so za svobodno gospodarstvo brez vmešavanja države, naprednja-karji pa na vso moč hvalijo plansko gospodarstvo. Vse naj ostane po starem, je geslo liberalcev; po novi poti za novo Japonsko, pa geslo progresivcev. Oboji so za tesno sodelovanje z zahodnimi velesilami, le da so liberalci pristaši bolj močne roke proti komunizmu.
Socialisti, ki so na volitvah 1947. leta dobili 7 milijonov 100 tisoč glasov in ki so bili v prvih letih po vojni nekaj časa na
DELAVSKI ČASOPIS
nas delavce uči, organizira, povezuje in vodi skozi boje!
^	Zalo naroči
in dopisuj y
DELAVSKO
ENOTNOST
prav vsak član sindiLala!
NEKAJ SLIČIC IZ RESNIČNEGA ŽIVLJENJA MAROKANCEV
Psi žive neprimerno bolie kot Hud e
Francoska »civilizacija« je prinesla Marokancem revščino — Tisoči brezposelnih iščejo v mestih kruha — Vojska beračev na ulicah marokanskih mest — Mesta ali koncentracijska taborišča po Hitlerjevem vzorcu — Moderno urejeni »pasji zavodi« ob revnih barakah — Marokanski otroci nimajo šol — Francoski predstavniki pravijo, da jim morajo biti Marokanci hvaležni za
vse, kar so jim »darovali«
V zadnjih letih je Francija izgubila precej svojih kolonij, zato pa se toliko bolj oklepa dežela, ki so ji še ostale v posesti. V teh deželah pa narodnoosvobodilna gibanja vse bolj naraščajo. Tako recimo zahtevajo tamošnji prebivalci, naj Francozi zapustijo Tunis in Maroko. To sta dve deželi na severozahodnem delu Afrike. Te dni bo o tem razpravljala tudi Generalna skupščina Organizacije združenih narodov. Poglejmo danes, kakšne »dobrine« so prinesli francoski kolonizatorji Marokancem in zakaj ti tako odločno zahtevajo, naj Francozi izginejo iz njihove domovine.
Marokanci so bili že v sedmem stoletju samostojni. Vse od tedaj pa do začetka tega stoletja so tam vladali domači sultani. Leta 1912 pa je Francija osvojila to deželo in si je večji del priključila svojemu imperiju. Drugi del Maroka je osvojila Španija, mesto Tanger z okolico pa je postalo mednarodno področje, ki si ga je lastila večinoma Velika Britanija.
Ko je francoska Tujska legija zavzela Maroko, je ta imel 3 milijone prebivalcev. Danes šteje francoski del že 9 milijonov. Veliki davki, zastarel način proizvodnje in hitro množenje prebivalstva — vse to so vzroki velikega siromaštva kmečkega prebivalstva. Ljudje so se v trumah selili v mesta. Tam pa životarijo brez dela. Ti reveži stanujejo v zasilnih barakah, ki kakor okopi stiskajo moderna evropska mestna središča. V takih barakah prebiva danes četrt milijona Marokancev.
Največ revežev prebiva v Casablanci, glavnem mestu Maroka. V naselju iz barak, ki ga imenujejo »Carriere Centrale«, prebiva 50 tisoč revežev, v »Carriere M’-Sik« pa okrog 60 tisoč. Pri teh naselbinah pa so velike razkošne vile Evropejcev.
Na meji med »Carriere Centrale« in razkošnim mestnim središčem so si francoski bogataši sezidali moderno opremljen »zavod za pse«. Ta »zavod« shranjuje pse Evropejcem, če ti za dalj časa kam potujejo, ob enem pa čisti, neguje in zdravi pse evropskih bogatašev. Za Marokance pa ni bolnic in stanovanj, ni niti dela in kruha.
Po ulicah glavnih mest lahko srečaš številne brezposelne in na tisoče beračev, ki kolovratijo po cestah in razkazujejo gnojne in odprte rane, da bi si tako pridobili usmiljenje mimo idočih za majhen milodar. Na vsakem križišču je čuvajnica, v kateri stoji oborožen policaj. Tem čuvajnicam pravijo > Blockvvarte« — tako kot so imenovali Nemci stražne stolpe v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Saj so tudi marokanska mesta zelo podobna nacističnim taboriščem.
Šol za otroke domačinov danes v Maroku skoro ni. Otroci se zbirajo v džamijah in molilnicah, kjer se uče peti posamezne odstavke iz korana. Francoske kolonialne oblasti zatirajo vsak napredek, ker vedo. da napreden narod ne bodo mogli več izkoriščati.
Ko so na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov arabske dr zave zahtevale razpravo o narodnostnih za
htevah Tunizijcev in Marokancev, je francoski delegat izjavil, da v tej obravnavi ne bo sodeloval. Po njegovem je Francija prinesla v Maroko in Tunis civilizacijo, in ti narodi morajo biti Francozom hvaležni za vse, kar so jim ti »poklonili«.
zvezo in
sovjetskimi sateliti prav tako kot z Zapa-dom. Nikomur se ni treba zameriti, bodimo nevtralni, je njihovo geslo. Ti imajo največ glasov med sindikati, nekaj glasov pa so dobili tudi med intelektualci. Njihova taktika so štrajki in množične sindikalne akcije.
Socialisti so prva povojna leta sodelovali z demokrati (te stranke danes ni več), kar pa jim je prineslo več škode kot koristi. Ko so razkrinkali korupcijo demokratskih ministrov v socialistični vladi, so morali dati ostavko. Korupcija in razcep v stranki so povzročili odpad velikega števila pristašev v korist komunistov.
Komunisti so se pod vodstvom Nosake trudili ustvariti močno Ljudsko fronto. Sam Nosaka je izjavil, da je proti nasilni revoluciji ' in da Komunistična partija Japonske v primeru vojne ne bo podpirala Sovjetske zveze, temveč se bo borila za neodvisnost Japonske. Da ne bi ostalo le pri besedah, so poslali delegacijo k sovjetskim zasedbenim oblastem in zahtevali, da se pol milijona japonskih vojnih ujetnikov vrne v domovino.
Ko pa je Informbiro proglasil Nosako za slugo imperialističnih okupatorjev, se je Nosaka pokesal, pozival na generalni štrajk, ob severnokorejskem napadu pa je na vso moč hvalil Severne Korejce in sovjetsko imperialistično politiko na Daljnem vzhodu. Komunistična partija Japonske je začela izgubljati na ugledu in njeni sindikati so padli od pet na en in pol milijona članov. Istočasno pa je zopet narasla moč socialistov.
Komunisti so torej na teh volitvah največ izgubili. Od prejšnjih treh milijonov glasov so padli na 900.000. Poraz je še večji, če pomislimo, da je glasovalo 4 milijone volivcev več kot na zadnjih volitvah. Danes je zelo težko, posebno na Japonskem, ki imajo Korejo pred nosom, zagovarjati sovjetsko napadalnost. Japonskih informbirojevcev pa tudi Stalinova poslanica japonskemu ljudstvu ni rešila poraza.
Položaj temnopoltih prebivalcev v tej deželi je neznosen. Prav v tem je vzrok, da se ljudstvo zateka k tajni teroristični organizaciji, ki si je nadela ime Mau-Mau. Že nekaj mesecev sem prihajajo iz Kenije vesti, da pristaši Mau-Mau organizacije zažigajo belcem polja, zastrupljajo njihovo živino ter ubijajo Evropejce in svoje plemenske voditelje, ki so se udinjali britanskim kolonizatorjem. Po nepopolnih podatkih je ta organizacija ubila samo v dveh mesecih 43 oseb. Pred nedavnim pa so njeni člani zažgali nek angleški klub, v katerega so smeli samo belci in plemenitaši.
Spričo tega odpora domačinov so britanske kolonialne oblasti uvedle vrsto zelo ostrih ukrepov. Omejili so svobodo govora, tiska, združevanja, gibanja, toda vse to ni prav nič pomagalo. Zato so pretekli ponedeljek uvedli obsedno stanje in poklicali na pomoč britanske vojaške enote iz Egipta. Policija je samo v enem dnevu zaprla okrog 2000 domačinov, med katerimi je bilo pravih krivcev za nerede zelo malo. Zaprli so tudi skoro vse voditelje »Afriške zveze« — organizacije domačinov, ki se zavzema za osvoboditev izpod polonialnega jarma.
DOGODEK V DONAVSKEM PRISTANIŠČU BEZDAN
Beg v svobodo se ii ie ponesreči!
S češkoslovaške ladje »Ondava« je hotela zbežati v našo domovino Katarina Cendčeoni — Kapitan posadke ji je beg preprečil — Kaj čaka Katarino na
Češkoslovaškem?
stražarja, xki je pazil, da ne bi kdo od po-sadke Katarino osvobodil.
Ladja je odplula in z njo Katarina Cendčeoni — v koncentracijsko taborišče.
Pred nekaj dnevi je v donavskem pristanišču Bezdan začasno pristala čehoslovaška ladja »Ondava«. Naši organi carinske službe in Ljudske milice so pregledali ladjo, kot to predvidevajo mednarodni predpisi. Ko so hoteli ladjo zapustiti, so zaslišali vpitje in klice na pomoč. Klicala je članica posadke Katarina Cendčeoni, ki je, kakor je vse izglodalo, hotela ostati v Jugoslaviji, posadka pa ji je to zabranila.
Kakor so naši organi pozneje ugotovili, se je ves dogodek odigral takole: Ko je Katarina Cendčeoni videla naše carinike, je odšla v svojo kajuto, da bi vzela nekaj obleke. Nek mornar je o tem obvestil kapetana ladje Jožefa Liptaka. Ta je Katarino zaklenil v kajuto. Katarina je razbila šipo na oknu in klicala na pomoč. Kapetan ladje se je zbal. da ne bi razbila še polknic, zato je te podprl z vesli. K oknu pa je postavil
Obsojanja vredno je stališče anglt&kih laburistov do osvobodilnih teženj domačinov v Keniji. Ko je minister za kolonije britanske vlade Olivver Wyttelton predlagal v Spodnjem domu ostre ukrepe proti domačinom Kenije, ni niti eden od poslancev laburistične stranke protestiral proti takim ukrepom.
OBISKAL NAS JE GENERALNI SEKRETAR SOCIALISTIČNE STRANKE ClLA dr. Juan Grafulič
»Pokazali ste, kakšni naj bodo odnosi med narodi«
»Občutil sem, da je vaše ljudstvo res samo sebi gospodar,« je dejal dr. Juan Grafulovič v Splitu
Dr. Huan Grafulič, generalni sekretar Socialistične stranke Čila in naš rojak, je že več dni na obisku v naši domovini. Kakor sam pripoveduje, nas je obiskal zato, da bi proučil graditev socializma v Jugoslaviji.
Pretekli torek je obiskal Split, kjer je novinarjem dejal, da Jugoslavija s svojim bojem za neodvisnost in resnične socialistične odnose med narodi kaže pot vsemu človeštvu. Med drugim je tudi izjavil, da je že v nekaj dneh občutil, da je naš narod res »sam sebi gospodar«.
Dr. Huan Grafulič bo še nekaj dni potoval po naši domovini, potem pa se bo vrnil v čile, kjer bo »pripovedoval o vsem, kar je videl v naši domovini«, kakor je sam dejal.
NEKAJ ŠTEVILK O DELU SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE
Socialistično gibanje je v zadnjih letih po vsem svetu napredovalo
Socialistična internacionala združuje 36 socialističnih strank, ki imajo skoraj 10 milijonov članov in 62 milijonov volilcev — Te socialistične stranke izdajajo 543 časopisov z naklado 10,800.000 izvodov — Socialistično internacionalo podpira še 35 strank in 65 časopisov v skupni nakladi 18,000.000 izvodov
OSTRI BOJI V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI
Dejavske voditelje zapirajo, ker so se zavzel« za pravice temnopoltih prebivalcev
Mallanova policija zapira, strelja in pretepa temnopolto prebivalstvo v Južnoafriški Uniji — V nekaj mesecih so zaprli 7000 črncev in Indijcev — V New Brightonu je policija ubila 11, težko ranila pa 27 demonstrantov — Demonstracije po vseh večjih mestih — Mallan izvršuje, kar je že »bog določil«
Generalno zasedanje Organizacije združenih narodov bo med drugim razpravljalo tudi o rasističnih zločinih Mal lanove kvščan-sko-fašistične vlade v Južnoafriški Uniji Res je že zadnji čas, da Združeni narodi obsodijo nečloveško početje Mal lanovih »misijonarjev«, ki s križem v eni in bičem v drugi voki nečloveško zatirajo temnopolto prebivalstvo.
V preteklem tednu je več tisoč črncev in Indijcev demonstriralo v New Brightonu proti vladnim rasističnim zakonom. Policija jo demonstrante napadla in v spopadu ubila 11, težko ranila pa 27 demonstrantov.
Mešani odbor Afriškega in Indijskega kongresa Južne Afrike je sporočil, da je bilo do sedaj aretiranih zaradi odpora proti rasističnim predpisom že 7000 temnopoltih prebivalcev
Pretekli torek je demonstriralo v mestu Kimberley večje število domačinov, ki so zahtevali svobodo za 30 zaprtih voditeljev odporniškega gibanja.
Sindikalne organizacije podpirajo odporniško gibanje domačega prebivalstva, zato jih Mallanovi »misijonarji« ogorčeno napadajo. Več delavskih voditeljev je zaprtih, ker so zahtevali za temnopolte prebivalce iste pravice, kot jih imajo belci. Te hoče Mallanovo sodišče soditi kot »komuniste«.
Mallan, ki je po poklicu duhovnik, o zn a nja idejo, da je že »bog določil Črncem pod rejen položaj«. Črnci, ki zahtevajo enake
Katarina je hotela zbežati v svobodo, toda ladijski kapitan ji je beg preprečil. Na sliki dobro vidimo čuvarja, ki z vesli podpira polkenca, da ne bi mogla pobegniti.
AVSTRIJSKA VLADA JE ODSTOPILA
Sodelovanje' med klerikalci in socialisti se je nevarno zamajalo
Spor med Socialistično stranko in Ljudsko stranko zaradi proračuna za prihodnje leto — Ostavka avstrijske vlade — Predsednik republike Korner ostavke še ni sprejel
Že nekaj tednov so prihajale iz Avstrije vesti o sporu med Socialistično stranko in klerikalno Ljudsko stranko zaradi višine državnega proračuna za prihodnje leto. Socialisti so namreč zahtevali povišanje proračuna za industrijo in promet (veji gospo darstva, ki ju drže v rokah socialisti), L j ud ska stranka pa so je zavzemala za splošno
Pred kongresom socialistične internacionale, ki se je v tem tednu začel v Milanu, je objavilo vodstvo socialistične internacionale poročilo, v katerem pravi, da je vklju čenih v to mednarodno socialistično organ iv zacijo 36 delavskih strank, ki imajo 9,870.00u članov in skupno 62,602.000 volivcev. Razen tega sodeluje z internacionalo 35 socialističnih strank in delavskih organizacij iz vsega sveta. Najmočnejše so socialistične stranke v Angliji, Belgiji, Danski, Finski, Luxen-
burgu, Nemčiji, Nizozemski, Norveški in Švedski. Stranke socialistične internacionale imajo 207 dnevnikov s skupno naklado 7 milijonov izvodov. 138 tednikov z naklado
2.200.000	izvodov, 18 polmesečnikov s 300.000 izvodi ter ISO mesečnikov s skupno naklado
1.204.000	izvodov. Socialistične stranke, podpira še 65 časopisov, ki pa niso organi teh strank. Poročilo ugotavlja splošen napredek socialističnega gibanja v svetu.
IZ ZAHODNOEVROPSKEGA GOSPODARSTVA
Težave na evropskem premogovnem trgu
Načrt Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje bo težko izpolnjen — Posledice zastoja v tekstilni industriji
pravice kot jih imajo belci? torej ,smrtne,	manjšanje proračuna Socialisti so pred
tz-,..	..	• a era 11. na ni novisfl h davke ter n ven h vecu
l' - “ ■ * ^ v uui j a ii i ui uju uoici,
grešijo«, ker se upirajo »božji volji«. Ker je pa bog daleč — Mallan pa blizu in kei je Mallan božji namestnik, jih kar on v božjem imenu kaznuje in jim nalaga pokoro
8
stkan * 31 X. 1952 DELAVSKA ENOTNOST
Lani je Evropa uvozila 25 milijonov ton premoga iz Amerike, kar je stalo evropske države 535 milijonov dolarjev, To je seveda močno zmanjšalo že tako pičle dolarske rezerve in je — razumljivo — povzročalo zahodnoevropskim vladam resne skrbi. Letos si pa v vseh zahodnih državah na vso moč prizadevajo, da bi iz Amerike čim manj uvozili in predvidevajo, da bodo letos uvozili le 17 milijonov ton ameriškega premoga in še to večinoma koksa.
Vzroki za zmanjšanje ameriškega uvoza premoga pa so še drugje. Lani je bila zelo kratka zima, saj je bilo vse do januarja lepo vreme. Porasla je tudi proizvodnja pre-samih zahodnoevropskih državah,
Poleg tega pa so precej povečali tudi proizvodnjo premoga.
Po vseh zahodnoevropskih državah je veliko pomanjkanje dolarjev, zato si povsod prizadevajo, da bi čimbolj zmanjšali uvoz tistega blaga in surovin iz Amerike, ki jih lahko pridobe doma. In med temi je premog zelo važna postavka.
ROMUNSKIM INFORMBIRO JE VCEM SO SE OTROCI NEVARNI
»Kje še tako svobodno diha človek«
moga v samih zahodnoevropski n nrzavan,	.	. . .	,
na trgu se je pojavil poljski premog, močno Komunski oblastniki pregajnjajo tucn
se je razvila industrija zemeljskih olj in na vsezadnje so tudi težave v tekstilni industriji prispevale precej k zmanjšanju ameriškega uvoza.
Seveda je najboljši način, da se Evropa izkoplje iz težav, v tem, da sama nakoplje čim več premoga. S tem pa so velike težave.
Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje je sestavila načrt, po katerem naj bi proizvodnja premoga porasla od 458 mi-' lijonov ton v lanskem letu na 474 milijonov ton v letošnjem letu. Podatki za prvih 23 | tednov letos pa ne obetajo, da bodo ta načrt tudi izpolnili. Do 7. junija so v zahodnoevropskih državah nakopali le 208 milijonov ton. Zahodna Nemčija na primer bi morala s Posaarjem vred nakopati 7 milijonov ton premoga več kot lani, v 23 tednih pa so povečali proizvodnjo le za 1,3 milijona ton. Res ............................... ..... _	.
so v teh mesecih v glavnem pripravljali I ljivi in čakajo samo, kdaj se bo vsemogočni
MAITA	i	,*1 Ir. 1 :	----, ..	K ! 1  : : 1 .1	. : : U V. Z. rr o VVT* I II
otroke — V juliju mesecu so zaprli 300 otrok »sovražnih elementov« -7-Sovjetski zakon, po katerem kaznujejo s smrtjo tudi otroke — Albanski .ti-formbirojevci so dobri učenci Romunski informbirojevci so začeli zapirati in preganjati tudi otroke. Samo v juliju mesecu je policija zaprla okrog ouu otrok, od katerih je bil najmlajši star 10 let. Ti otroci čakajo v koncentracijskih taboriščih, da jih bodo sodili.
Časopis Zveze delovne mladine Romunije zahteva, naj mladinska organizacija ostro nastopi napram »kulaškim otrokom« in proti vsem »otrokom sovražnih elementov«. Fro-svetni organi so razdelili otroke na štiri kategorije. Otroci iz zadnje kategorije so suni;
14;,.: ;„ x„ t.„ :„    „ i. i... ;	K,a ironmnEOCni
agali, da bi povišali davke ter uvedli večje prevozne tarife na železnici, s čimer bi pri dobili velike vsote, klerikalci pa se s. tem predlogom niso strinjali, ker bi bili s tem prizadeti njihovi volivci — kmetje. Ker se obe stranki pripravljata na parlamentarne volitve, ki bodo prihodnjo pomlad, nobena ni hotela popustiti. '
Minulo sredo je potekel rok, do katerega bi morala vlada predložiti proračun pari a mentu. Ker se obe stranki nista mogli sporazumel i. je vlada odstopila Predsednik republike dr. Korner ostavke še ni sprejel. i
nove odkope in popravljali stare, vendar bodo izgubo do konca leta težko nadoknadili Letos je tudi znatno večji dotok angleškega premoga na evropski trg. Tudi Anglija bi se namreč rada otresla dolarskega
birokraciji zahotelo, da jih bo zaprla.
Vsa ta gonja proti romunskim (>troI> _ pa ni nekaj osamljenega v »deželah Stalinovega raja«. V Sovjetski zvezi na primer obstoja zakon, po katerem se 12-letni otroci
pritiska in ji pride vsaka de vi za prav. Ves lahko obsodijo na smrt Tudi v Albaniji premog, ki jim ostaja zaradi zastoja v tek- j pred nedavnim sprejeli ta zakon, ki ga ze stilni industriji, so vrgli na evropski trg. I »pridno« uporabljajo.
izdaja Republiški evel fcveee sindikatov ta Slovenijo Predstavnik Jote J o rad Od*o*uriti urednik Roman Albreht Tisk tiskarne »Ljudske pravice* v Ljubljani Na*iu* uredništva m apravet Miklošičeva oeata ti t Ljubljani - Dom sindikatov Feiefoni uredništvi *-m M) 31 uprfl^a 20 46 Poštni predal 2M Račun ori podružnici N a rod ne banke v Ljot>' iv« U 604 90321 4 List Izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo M »sečna naročnina 25 četrtletna 7fi din. polletna 150 din to celoletna 800 din.
K is\qc(S to nakaza' pcai l lik komun s'o In d lo m p ga iiot eka - aorta za sotlalls lino izgtatin.o pel nas I
DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE VOLNENIH IZDELKOV
VOLNA - LAŠKO
DELOVNI KOLEKTIV VELEBLAGOVNICE
	
LJUBLJANA
SKLEPI KONGRESA BODO SMERNICE NAŠEGA BODOČEGA DELA PR GRADITVI SOCIALIZMA!
Cl a*	7agc

ZAGOTAVLJA SVOJIM ODJEMALCEM!, DA BO ZASTAVIL VSE SILE ZA RAZVOJ SOCIALISTIČNE TRGOVINE IN JIM
Čestita ob Šestem kongresu komunistične PARTIJE JUGOSLAVIJEI

KOLEKTIV
VoV
TOBAČNE TOVARNE
LJUBLJANA


sindikalna podružnica pivovarne
»UNION«, LJUBLJANA POŠILJA SVOJE BORBENE POZDRAVE ŠESTEMU KONGRESU KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE Z ZAGOTOVILOM, DA BOMO VERNO IZPOLNJEVALI NJEGOVE SKLEPE ZA ZGRADITEV NAŠE LEPE BODOČNOSTI POD VODSTVOM NAŠEGA DRAGEGA TOVARIŠA TITA IN NASE HEROJSKE PARTIJE.

<
'SKLEPI ŠESTEGA KONGRESA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE BODO NOVO OROŽJE V NAŠIH BOJIH ZA ZGRADITEV SOCIALIZMA
V vsakodnevni borbi za proizvodne uspehe pri delu na elektrifikaciji naše domovine sledimo borbenim geslom naše Partije, ki po zmagi nad fašizmom in kominformizmom odločno vodi borbo za dograditev socialistične Jugoslavije
Vsem delegatom VI. kongresa Komunistične partije Jugoslavije naš borben pozdrav!
tccud
V Počastitev šestega kongresa KP3 se pridružuje delovni kolpktlv Republiškega tesarskega podjetja „Tesar" v Ljubljani vsem delovnim ljudem naše domovine z obljubo, da bo dvignil delovni elan In s tem prispeval socialistični skupnosti
I L JI ML
Članstvo sindikalne podružnice
TITOVIH
ZAVODOV
LITOSTROJ



» V*
V*6'
9 & . 6°^°	' x
... <i^ew,eV
v®1	69' _o
„AO » -
> O** *
L ^ /
&
&96
Delovni kolektiv Električne cestne železnice v Ljubljani
Ponosni, da živimo in se borimo v času velikega zgodovinskega boja za resnico, boja za svobodo dela in razvoja naroda, ponosni na našo Partijo, ki nas je vodila in nas vodi od zmage do zmage, pozdravljamo VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije v prepričanju, da bodo sklepi, ki jih bo sprejel, zopet velik korak naprej pri gradnji socializma v naši domovini
DELOVNI KOLEKTIV
Državne založbe Slovenije I
O
Tl
Naj živi šesti kongres Komunistične partije Jugoslavije ter njegovi sklepi, ki bodo izražali našo voljo po neodvisni graditvi socializma
O
Q|	INSTALACIJSKO PODJETJE
* LJUBLJANA
Naj živi Vi kongres KP)
Obljubljamo, da bomo sprejete sklepe povsod in dosledno izpolnjevali za dobrobit in srečno bodočnost jugoslovanskih narodov
Delovni kolektiv
MESTNE PLINARNE, LJUBLJANA
DELOVNI KOLEKTIV
si asa r	@9 ssss	sss	sssi
r	sass asaa	::::	:s»l
srassi	si:;:;::::::	sss:	hk
n VBBBk	■■■■■■■■■■■■	■■■■	■ann	ammmt
■B 1BBBB	■■■■BBBBBBBB	BBBB	BBBB	-BBBBB'
s:	Miiiiiss iiKčiSBssi
LJUBLJANA

Njzgava skč&pe &amo Ozjpo.dje,v.atL d> KJe#n elanom ut &o\&4H.astjo,
POLJANSKA CESTA 15
POLJANSKA CESTA 7
MIKLOŠIČEVA CESTA 10
RESLJEVA CESTA 1
KARDELJEVA ULICA 1
KARDELJEVA ULICA 4
Pozdravlja VI. kongres Komunistične pari ;e Jugoslavije in mu želi mnogo uspehov I
GRADILIŠČA: LOGATEC, VRANSKO, VRHNIKA, GRAD-TUNEL LJUBLJANA, KOPER, SMLEDNIK, LITOSTROJ, CENTRALNI OBRATI - LJUBLJANA, ASFALTNA SKUPINA • POPRAVLJALNICI: KAMNIK, VIČ • EKONOMIJA SLOVENJA VAS • DIREKCIJA LJUBLJANA
KOLEKTIVI
PODJETJA
GRADNJA CEST IN MOSTOV
TURISTIČNO DRUŠTVO LR SLOVENIJE
se priporoča vsem delovnim kolektivom z uslugami ob potovanjih in izletih
POSLOVALNICE: Ljubljana, Maribor,
Celje, Kranj, Novo mesto, Jesenice, Bled, Sežana, Postojna, Gorica, Rogaška Slatina. Poslovalnica za a vini promet, Ljubljana. Biro za propagando, Ljubljana.
ELEKTRO-LJUBUflNfl
DIREKCIJA LJUBLJANA, ČRTOMIROVA 5a - TEL.50-21,50-22
<UMpatno v našo pafitCjo ut oMju&ijamo, da &omo vadiva ut povsod uz.painjavali sklepe. pa>itijske#a konplesa.
Obrati: LJUBLJANA-MESTO, Krekov trg 10, telefon 20-96, 43-69 • ŽIROVNICA, Žirovnica-Moste 28, p. Žirovnica, telefon 218-3, • KRANJ, Kranj, Stara cesta Z, telefon 338 • DOMŽALE, Domžale, Kolodvorska 9, telefon 56 • VRHNIKA Svabičeva ul. 4, telefon 46 • GROSUPLJE, Stranska vas 55, p. Grosuplje, tele-fon 30 • NOVO MESTO, Novo mesto, Ljubljanska 30, telefon 157 • VIDEM-KRSKO, Videm 15, telefon 18, • ČRNOMELJ, Črnomelj 220, telefon 8 • RPT ČRNUČE, telefon 21-07 • MONTAŽNA GRUPA, Ljubljana, Črtomirova 3a, telefon 50-21, 50-22, gradnja daljnovodov in trafo postaj • ELEKTRO-INSTA-LACIJSKI SERVIS, Ljubljana, Črtomirova ul. 3 a, telefon 50-21, 50-22
9S
Uobavljamo električno energijo industriji In široki potrošnji.
Gradimo in vzdržujemo naprave za prenos in razdelje-vanje električne energije. Projektiramo in izvršu-jemo elektroinstalacijska dela vsake vrste in v vsakem obsegu. Projektiramo, gradimo in obnavljamo elektr. centrale krajevnega pomena. Popravljamo električne strojeinaparate
Sp®
ii§
(	1«
mm
mm mžm
KONGRES BO ODRAZ BRATSTVA IN ENOTNOSTI JUGOSLOVANSKIH NARODOV TER NJEGOVIH HOTENJ.
ZATO OBLJUBLJAMO,
DA BOMO SPREJETE SKLEPE POVSOD IN DOSLEDNO IZPOLNJEVALI ZA SREČNO BODOČNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV!
DELOVNI KOLEKTIV
V BORBI ZA NEODVISNOST IN NAPREDEK JUGOSLOVANSKIH NARODOV POZDRAVLJAMO VI. KONGRES KPJ V TRDNEM PREPRIČANJU, DA BOMO SPREJETE SKLEPE TUDI IZPOLNILI V DOBROBIT NAS VSEH. ZATO ŽELIMO TUDI VSEM OSTALIM DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM MNOGO USPEHOV _
Delovni kolektiv
Republiškega trgovskega podjetja
LES-LJUBUflHfl
LJUBLJANA, PARMOVA ULICA 37
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE
Kartonažne
tovarne
L U B L I A N A
Toneta Čufarja ulica itevilka 16
SKLEPI KONGRESA BODO IZRAŽALI NASO NEOMAJNO VOLJO ZA NEODVISNST IN ČIMPREJŠNJO IZGRADNJO SOCIALIZMA!
NNŠt
S
lliensilia
LJUBLf AHA, Rudnik št. 24
OBLJUBLJAMO, DA BOMO SPREJETE SKLEPE DOSLEDNO IZPOLNJEVALI ZA BLAGINJO JUGOSLOVANSKIH NARODOV.
DELOVNI KOLEKTIV
J"
GO
PE
Tr
OL
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ŽELIMO MNOGO USPEHOV PRI IZPOLNJEVANJU SPREJETIH SKLEPOV ZA DOBROBIT JUGOSLOVANSKIH NARODOV!
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
Umetnina
LJUBLJANA, Resljeva c. 16
DELOVNI KOLEKTIV GROSISTIČNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA Z ŽIVILI
Živila
Ljubljana, Titova 31

pozdravlja vse delovne kolektive sorodne stroke, proizvodnih podjetii 'n kmetijskih zadruo 'er jim želi mnogo uspehov pri zpomjevonju sklepov, sprejetih na VI. kongresu KPJ
Naj živi šesti kongres Komunistične narti/e Jugoslavije,
prepričljiv dokaz, da milijoni Jugoslovanov zavestno m v celoti odobravalo pot, po kateri nas vodi naša Partija v socializem /
TEHNOMETAL
LJUBLJANA
DELOVNI KOLEKTIV
Naj živi Ul, feottgAet Jčp-7- -dokaz, požuticne. moči #ta3e pahtCjz/
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNA BONBONOV, ČOKOLADE IN PECIVA
r
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE BATERIJ

,}maj'
LJUBLJANA
ČESTITA
VSEM
DELOVNIM KOLEKTIVOM IN ODJEMALCEM V ČAST ŠESTEMU KONGRESU KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
Šestemu
KONGRESU
KOMUNISTIČNE
PARTIJE
JUGOSLAVIJE
Želimo
MNOGO USPEHA PRI NJEGOVEM DELU IN V TRDNEM PREPRIČANJU DA BOMO
Z IZPOLNJEVANJEM SPREJETIH SKLEPOV USTVARILI LEPŠE DNI
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE
NOGAVIC
SAVLJE PRI LJUBLJANI

H
[B
B
B
B
B
B
S
Pozdravljen
ŠESTI KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
NAJ ŽIVI VI. KONGRES KPJ — POBUDNIK NOVIH ZMAG ZA LEPŠE ŽIVLJENJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV. VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ŽELIMO ČIM VEČ USPEHOV PRI IZVRŠEVANJU SKLEPOV, KI NAM JIH BO TA ZGODOVINSKI KONGRES PRINESEL
B
B
aM*®im
VOD z*


B' B i B


a'





aaNx ^x<i<X aon ' .e'
*'>>>'V>v
KOLEKTIV MESTNEGA PODJETJA
ENENININE
LJUBLJANA, VODOVODNA C. 5
Zavedamo se velikega pomena šestega kongresa Komunistične partije Jugoslavije, ki bo sprejel nove osnove, smernice za nadaljnji razvoj naše socialistične Jugoslavije. Pozdravljamo ga s trdno vero v našo zmago. Hkrati želimo vsem delovnim kolektivom čim več uspehov pri izvrševanju sklepov, ki nam ji bo ta zgodovinski kongres prinesel!
KOLEKTIV TOVARNE ZDRAVIL
DELOVNI KOLEKTIV
£
PAPIRNICE VEVČE
CELJE
ISKRENO ČESTITA K VI. KONGRESU KPJ IN OBLJUBLJA,
DA BO HODIL PO POTI NAŠE PARTIJE
POŠILJAMO BORBENE POZDRAVE VI. KONGRESU KPJ, KI NAS VODI V VELIKI BORBI ZA NEODVISNO IZGRADNJO NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINEI KOLEKTIV TOVARNE
DELOVNI
KOLEKTIV
LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA, LJUBLJANA


0«2ouou kolektiv.
MESTNEGA PODJETJA
OB ŠESTEM KONGRESU ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM MNOGO USPEHA PRI IZPOLNJEVANJU NJEGOVIH SKLEPOV ZA USTVARITEV SREČNE BODOČNOSTI NAŠIH NARODOV.
š&a&oA
LJUBLJANA
Ob ŠESTEM KONGRESU KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM V SLOVENIJI ŠE NADALJNJE DELOVNE USPEHE)
Po/zdhav£janu> šesti kongKes in njegova. deJlego.be!
V VZTRAJNI BORBI ZA RESNIČNO IZGRADITEV SOCIALIZMA SE UČIMO IN ZMAGUJEMO POD'PREUDARNIM IN SKRBNIM VODSTVOM PARTIJE IN TITAI
VELIKI USPEHI DELOVNEGA LJUDSTVA SO NEOVRGLJIV DOKAZ NJEGOVEGA POPOLNEGA ZAUPANJA V SVOJO PREIZKUŠENO PARTIJOI
S TEM, KO POZDRAVLJAMO VI. KONGRES NAŠE SLAVNE IN JUNAŠKE PARTIJE POPOLNOMA ZAUPAMO V NJEGOVO USPEŠNO DELO IN OBLJUBLJAMO, DA BOMO VEDNO IN POVSOD IZPOLNJEVALI NJEGOVE SKLEPE V BORBI ZA NAŠ LEPŠI JUTRIŠNJI DANI
Delovni kolektiv
»ram n« ■
S