Posamezna številka 6 vinarjev. SlBV. 174. Izven Ljubljane 8 vin.	y LjUfiljaili. V SeM, 1.9V0OSI912.
Leto XI.
== Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 26'— sa pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2 20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Z« celo leto naprej . K 24-—
za pol leta „ .	„ 12'—
za četrt leta „ .	„ 6 —
za en meseo „ .	„ 2 —
V	opravi prejemu mesečno K 1-70
Inseratl:
Enoatolpna petltvr sta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
aa dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano In reki. notice:
enoatolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja:;
vsak dan, izvzemil nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
oar Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. B. -sa Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št.26.5U. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Bratom!
Danes pozdravljamo v svoji sredi hrvaške katoliške akademike in dijake, ki so v obilnem" številu — okoli 300 — prihiteli iz vseh hrvatskih zemelj h kongresu jugoslovanskega katoliškega dijaštva v Ljubljani.
Katoliški Slovenci nismo prijatelji šuma in slavnostnega sijaja; nekaj treznega je v nas in pravo veselje uživamo le v delu. Govori so kakor rakete, ki zabliščijo in v noči ugasnejo, cvetlice, ki se posujejo na pot, ovenejo, pestrih zastav, ki vihrajo v vetru, se veseli oko, več pa ne pomenijo. Saj to vemo vsi, ve ves svet, da sta Slovenec in Hrvat prijatelja, da veže nerazdruž-ljiva vez zlasti katoliške Slovence in Hrvate, da drug brez drugega ne moremo biti. To ne temelji samo v naši krvi, v zgodovini in davnih spominih, to ni le stvar srca in čustev, ampak izvira nujno iz spoznanja, da je srečna bodočnost slovenskega in hrvaškega naroda mogoča le na podlagi medsebojnega edinstva.
Da pa to dosežemo, je treba dela, dela in dela. Visokih besedi in srčnih izlivov je bilo že zadosti, oduševljenih »Ilircev«, ki kujejo bodočo Jugoslavijo v prozi in verzih, podnevi in še bolj ponoči, se nam ne manjka. Praktičnega dela pa še vedno ni dovolj, lahko rečemo, da se je komaj začelo. Treba je še več izobrazbe tako našemu kakor hrvatskemu ljudstvu, gospodarske samostojnosti in blagostanja, treznosti, vzgoje značajev, podrobno izvedene organizacije na vseh poljih; da bi pa bilo premalo člankov, napitnic, manifestov in podobno, tega se ni bati. In naši hrvatski akademiki in dijaki so prišli k nam na temeljito delo, na kongres, ki naj ne poglobi eamo ljubezni, ki jo slovenski in hrvatski katoliški dijak že dolgo medseboj gojita, ampak tudi začrta v krepkih potezah smer, po kateri naj slovenski in hrvatski dijak hodita, da svojemu narodu koristita, ga dvigneta in okrepita z razumnim, vztrajnim in dobro premišljenim delom.
Hrvatsko katoliško dijaštvo, ki ga s tem sprejemamo z vso ono globoko ljubeznijo, ki gori na dnu naših slovenskih src, z ljubeznijo, ki jo osvetljuje razum, ki je zato dejanska in ne ugasne ob nobenem viharju, z ljubeznijo, ki jo obenem razpla-menjuje krvna sorodnost — to hrvatsko
katoliško dijaštvo, ki ga danes v naši sredi vidimo, je porok, da se bodo veliki, daleko-sežni, lepi načrti, ki se bodo te dni snovali, tudi izpeljali. Saj je ravno to hrvatsko katoliško dijaštvo, s katerim se je v življenju hrvatskih katolikov začela čisto nova doba. In ne trdimo preveč, če rečemo, da je hrvatska dijaška organizacija danes našo že v marsičem prekosila. Njena organiza-torična in agitatorična moč je izredno velika, njeno izobraževalno delo med posameznimi dijaškimi društvi občudovanja vredno, medsebojna solidarnost vzgledna. Preobrat, ki ga je prav to dijaštvo izvršilo, jc viden. Nasprotniki nimajo temu delu nič niti oddaleč podobnega ali enakovrednega postaviti nasproti.
V tej organizaciji klijejo kali, iz katerih bodo v prihodnosti pognali bogati sadovi za ves hrvaški narod. Saj je le temu ljudstvu namenjeno vse delo, ves trud, vsa ljubezen. Delo za ljudstvo je krona vsega dela, tudi lastna znanstvena strokovna izobrazba ne more imeti drugega namena, kakor da z njo obogatimo splošno narodovo kulturo, s čimer se tudi njegova politična moč okrepi. In ravno od hrvatskega in slovenskega dijaštva pričakujeta oba naroda delavcev na javnem torišču, mož ljudstva, mož krepke besede in še krepkejših dejanj, mož bojevnikov, mož izobraženih in obenem praktičnih!
S to željo prisrčno in bratsko pozdravljeni!
ji v Turčiji.
Iz Londona poročajo čez Plovdiv: V. nekem carigrajskem mestnem delu so se v ponedeljek spopadle oborožene tolpe, ki so jim poveljevali mladoturški in njim nasprotni častniki. Ubitih in ranjenih jc bilo veliko oseb. Vlada strogo nadzira brzojavke, ker bi rada boj zamolčala. V Carigradu vlada strogo vzdržuje mir in red. Po mestu krožijo močne vojaške straže. V vojašnici Dava paše je pripravljen en konjeniški polk. Vodstvu mladoturške stranke je vlada naznanila, da sme agitirati za svoj program, a da bo vsak strogo kaznovan, ki bo poizkušal motiti mir in red.
Albanci postajajo nestrpni, ker se zbornica ne razpusti. Izjavili so, da če se zbornica tekom 48 ur ne razpusti, prično prodirati proti Skoplju. Albanski vstaši so zasedli cesto, ki vodi iz Skadra v Tirano, j in zahtevajo, da naj se zbornica razpusti. Na Kosovem polju je še vedno za vsak slu-
čaj pripravljenih 5000 Albancev, V Maleziji je položaj še vedno zelo nevaren. Dne 29. julija so se spopadli vojaki z Albanci rodu Klimenti pri Selcih. Na obeh straneh je bilo veliko mrtvih in ranjencev. Klimenti so vjeli in razorožili 60 turških vojakov. Izo Boljetinac je došel s svojo armado v Prištino.
»Temps« poroča, da se radi albanske vstaje boje najhujših stvari, ker primanjkuje vstašem hrane. Vstaši se že zavzemajo za odstavljenega sultana Abdul Ha-mida. Plemičema Bajram Suru in Rici beju jc klicalo zbrano albansko ljudstvo: >Ne umevamo politike! Vemo le, da je bil Abdul Hamid 30 let naš oče! Vprašamo, zakaj da so ga zaprli? Osvoboditi ga hočemo. Prodirati hočemo v Skoplje, kjer dobimo orožje, streljivo in hrano, nato pa prodiramo v Solun, da osvobodimo svojega očeta!« »Tempsov« poročevalec sodi, da se je bati, da prično albanski vstaši pleniti. Vlada viharja v Albaniji ne more ustaviti.
»Echo de Pariš« poroča z Dunaja, da Dunaj živahno občuje z Berolinom o možnosti, da se odstavi sultan Mohamed V. in da postane sultan zopet Abdul Hamid.
Mladoturkom se godi vsak dan slabše. Imeli so vso moč v rokah, a so jo izgubili. Upor armade in Albancev jc tako vplival, da gospodari zdaj vlada, v kateri sede sovražniki mladoturkov. Stranka, ki jc vedno kričala, da sloni na ljudstvu, se noče zdaj podvreči razpustu zbornice in sodbi ljudstva. Kakor ponižni kužki se klanjajo in dobrikajo njim nasprotni vladi. Pripravljeni so bili celo izreči njim sovražni vladi pogojno zaupanje, a pravosodni minister Husajn Hilmi paša je odločno zahteval, da mora zbornica vladi izjaviti popolno zaupanje. Mladoturki so se umikali, a vedno ostrejše jc zahteval, da mora izjaviti večina vladi zaupnico. Upreti se mladoturki ne upajo.
V včerajšnji seji je Husajn Hilmi paša izjavil, da je dobila vlada brzojavke, da jc položaj zelo neugoden. Izjavil je, da vlada noče sama nositi odgovornosti. Zbornica naj ji izreče ali zaupnico ali pa nezaupnico. Ko so mladoturki predlagali pogojno zaupnico, je Husajn Hilmi paša izjavil, da smatra pogojno zaupnico za grajo. S 113 glasovi proti 45 glasovom so nato izjavili vladi zaupnico.
Včeraj popoldne je pa napela vlada še hujše strune. Vlada je zahtevala izpre-membo 7. člena ustave v tem smislu, da sme zbornico sultan razpustiti. Nadalje pa
zahteva vlada tudi, da naj se zapostavi posvetovanje o vojaških predlogah, med katerimi se nahaja tudi prepoved častnikom se pečati s politiko, češ da mora te predloge prej proučiti še najvišji vojni svet.
Razprava radi aleniala na kralj, komisarja Čuvaja.
(Izvirno poročilo »Slovenca« iz Za* greba.)
Tretji dan razprave.
Slika je ista kakor prva dneva: Pred poslopjem orožniki in redarji, v poslopju orožniki, stražniki in detektivi; občinstvo se more na prste prešteti — nekaj lepega spola, tu in tam kak moški, potem pa orožniki izven službe.
Nekoliko po osmi uri se v spremstvu oboroženega stražnika dovede drugi obtoženec G j uro Cvijič. Takoj se poda k svojemu zagovorniku dr. Thal-lerju in se nekaj z njim pogovarja.
Prihod senata.
Kmalu nato vstopi senat v istem redu kakor prejšnja dneva.
Predsednik: Razprava se nadaljuje.
Inkvizicija zagrebške policije.
Dvigne se Jukičcv zagovornik dr. Prebeg in stavi naslednje štiri predloge:
I.
Da se ustanovi in v zapisniku ugotovi, da se je Jukič na policiji zasliševal z verigo zvezan na rokah in nogah in cla je iz obupnosti z glavo udarjal v zicl, vsled česar je padel v nezavest.
l
I	II.
Da se potoni komisije ugotovi, da ko v zaporu proti njemu uporabljali vse izredne odredbe.
III.
Da sc pred sodnim senatom komisijsko ustanovi, cla jc preiskovalni sodnik že na dan atentata pričel uradova-ti. Policija pa jc kljub temu dalje ura-dovala. Kakor hitro pa preiskovalni sodnjk začne preiskavo, policija ne sme dalje uradovati, ker je to proti zakonu.
Zagovornik dr. Budisaljevič: To jc jasno!
v Mm času.
Bertram Atkero.
(Konec.)
Tekom naslednjih dni jo jc preganjala misel na denar, kot kak hud sen. In dozdevalo sc ji je, da njen soprog ni prej nikdar našel toliko prilike za pridobitev kapitala kot ravno sedaj in je moral vse opustiti, ker jc pogrešal potrebno premoženje. Ni vedela, da jc mr. Bassett radi tega pričel s temi pogostimi prilikami, ker je nameraval veliko žrtvovati. Človek brez kapitala je k temu bloj nagnjen, kot pa bogataš.
Končno je pričel govoriti njen mož tako pogosto o čudežnih prilikah, potom katerih bo proti vlogi le petsto funtov dvignil neverjetno visoke vsote, da jc začela sumiti, češ, cla ve za njen prihranek. Polna bojazni in skrbi ga je opazovala in prišla do zaključka, ki jc njen sum potrdil.
»Če bi imel petsto funtov. Kila, ali Če bi jih mogel kje dobiti, bi jili mogel spremeniti tekom enega meseca v desettisoč,« je rekel nekega večera.
Ona jc pogledala skozi okno, čutila pa je, da je njegov pogled uprt na njo.
»Škoda,« jc s težavo izgovorila.
Bil je to vzklik nepotrpežljivosli. Toda njen pogum je ostal trden in ni se okrenila.
»Je srečen slučaj, ki sc prikaže le enkrat v življenju,« je nadaljeval nemoteno. »Veš mogoče ti, Ella, za koga, ki bi ta znesek posodil?«
Zmajala jc z glavo.
»Ne, Jim,« je odgovorila komaj slišno.
»Ne nameravam izvedeti, cla si morda ti od zneska za gospodinjstvo devala prihranke ma stran?« je vprašal, napol prisiljeno smejoč se, napol osramočen.
Ona se je naredila, kot da ni slišala. On jc vprašanje ponovil.
Videla je, da je prišel čas odločitve med bojaznijo pred onim nepričakovanim in med zaupanjem do svojega soproga in njegovo spretnostjo.
Z clivjajočo hitrostjo so sc križale v njej misli in spomini preživelega gorja so ji stali desetkrat pomnoženi pred očmi. Videti jo bilo, kot bi gledala v bodočnost, in bi videla nesrečo, ki jih čaka. Mislila jc na svoje otroke, na svojega sina in hčere in vrtoglavo je stopila do odločitve.
Njen soprog jc stal pred njo.
»Ne nameravam izvedeti, da si morda ti od zneska za gospodinjstvo devala prihranke na stran?« je ponovil v tretje.
Gledala mu jc v oči, v katerih jc prežal izraz, ki ga ni videla šc nikdar preje. Bilo je skoro sovraštvo.
»Ne, James,« jc rekla s slabim glasom, »ničesar nisem prihranila!«
Srce ji jc močno utripalo in roke so se ji tresle.
»Lažnjivka in tatica!« je zakričal mr. Bassett s plamenečimi očmi in njegov glas jc donel surovo od jeze. »Ti misliš, cla jaz ne vem. Toda jaz dobro vem. Uradnik Fortham mi je zadnjič izdal. Toda obdrži. Ali sem v letih najinega zakona ravnal s teboj tako slabo, da mi nočeš zaupati te nizke vsoticc, ki si jo od gospodinjstva — svojim otrokom, meni ukradla! Vzdržal sem se, da bi te prosil zanjo ... ti si mi jo odrekla. V kak namen pa misliš, cla bi jo porabil?«
Od jeze in besnosti ni imel moči, da bi se vzdržal.
»To je ... to je le za slučaj, če nas kaj zadene, Jim,« je jecljala. »Meni sc gnjusi biti brez pcnyja za silo. Bilo je določeno le za slučaj slabega časa. Ti veš, da sc nisva ozirala na bodočnost.«
»Jaz sem dotični, ki te varuje slabega časa!« jc kričal mož. »In zadnjikrat te vprašam: Ali mi hočeš dati vsoto?«
Gledala mu je naravnost v oči.
»Ne,« jc odgovorila pogumno. »Nočem! Ti si špekulant . . . Umori me, ako hočeš. Kaj je na tem . . . Ranil si mi srce. Nisem lažnjivka, niti tatica!.. Ljubila sem vedno tebe in otroke . . . Za vas sem to storila! Nc zase . . Zgodilo sc je za slučaj, da kdo od vas zboli.«
Zakrila si je z rokama obraz in je pričela jokati, kot še nikdar v svojem življenju. Kot iz daljave jc slišala, da so se vrata zaprla in da jo je njen mož pustil samo.
Jokajoč je ležala tu. Seclaj jc imela plačilo za tisoče trenutkov strahu zadnjih treh let. Plačilo od svojega moža. Lažnjivka in tatica! Iz samih plamenov napisane je videla te besede na zaprtih trepalnicah. Lažnjivka in tatica! Vse ubijanje za dobro gospodinjstvo, ves trud in zvitosti modre gospodinje —■ ima tak uspeh?! Nemogoče!
Zadoneli so glasovi njenih hčera. Igrale so pri neki šolski prijateljici ten-nis in sedaj so se vrnile.
Ella jc hitro vstala, odšla v svojo sobo, zaklenila vrata za seboj in se vrgla na posteljo. Niti misliti ni mogla več. Besede »Lažnjivka in tatica!« so polnile vse njene misli. Hotela je umreti. Upala je. Čemu naj še živi? In če bi bila mrtva, ali se ne bi besede »Lažnjivka in tatica« užgale v njene možgane z rdečimi, neizbrisljivimi črkami. Storila jc za nje najboljše — in James je ni razumel, in po preteku vseh skupaj preživelih let jo imenuje lažnjivko in tatico . . .?
Ura — cela večnost je minula. Soba jc bila temna. Osamljena žena ni pazila na čas. Ležala jc otrpnjena od nesreče, obraz skrit v blazine.
Nekdo jc potrkal na duri. V začetku zamolklo, nalahko. Ella ni čula. Trkanje jc postajalo vedno močneje in nekdo je klical njeno ime.
»Ella, Ella! Pusti me notri, Ella!«
Bil je glas njenega moža. Toda komaj ga jc bilo spoznati, tako se je tresel in tako poln muke — in strahu se jc glasil.
Da se ustanovi, da so zapisniki preiskovalnega sodnika napravljeni paralelno z zapisniki policije. Torej je bil preiskovalni sodnik pod sugestijo policije, ki je s svojo inkvizicijo prisilila mlade fante, da govore tako, kakor je ona hotela.
Državni pravdnik: Da, hoteli so ptreljati ljudi, kakor vrabce. (Smeh med zagovorniki.)
Predsednik: Preiskal bom predloge dr. Prebege in pozneje odgovoril na nje.
Nadaljuje se zaslišanje obtoženca Cvijiča.
Državni odvetnik začne izpraševa-ti Cvijiča, ki mu jasno odgovarja in pobija vse navedbe obtožnice.
Državni pravdnik nadaljuje svoja vprašanja. Kakor hitro prične obtoženec odgovarjati, ga državni pravdnik prekine: Torej tako je bilo kakor je navedeno v obtožnici!
Zagovornik: Prosim gospod predsednik, da moja branjenca ne begate in le mu ne pretrgava beseda. (Mrmranje med zagovorniki.)
Obtoženec zahteva, da se prebere zapisnik njegove izpovedbe pred preiskovalnim sodnikom, iz katerega se bo razvidelo, da sta se on in Horvatin naravnost upirala atentatu.
Predsednik konstatira, da cel zapisnik mrgoli velikih protislovij.
Nato odvrne obtoženec, da se je mnogokaj preko njegove vednosti vmešalo v zapisnik.
Državni pravdnik: Kako to, da sedaj ublažujete vaše izpovedbe pred preiskovalnim sodnikom, ko se te popolnoma krijejo z onimi, ki so bile dane pred policijo?
Obtoženec Cvijič: Nasproti obtožnici se ne krijejo. Bil sem konfronti-ran z mnogimi soobtoženci, ki so kasneje vse priklicali, ker so na policiji tako pritiskali nanje, da je bila groza.
Nato stavi zagovornik dr. Thaller na obtoženega nekatera vprašanja, iz katerih izhaja, da Cvijič ne zna streljati in še nikoli streljal ni, torej tudi ni mogel nameravati, da bi streljal.
Zagovornik: Kdaj ste bili aretirani?
Obtoženec: Ob enih ponoči 8. junija.
Zagovornik: Kako dolgo ste bili v policijskih zaporih?
Obtoženec: 14 dni.
Zagovornik: Kdo je vodil z Vami preiskavo na policiji?
Obtoženec: Namestnik državnega pravdnika Urbani in sam državni pravdnik Markovič. (Zgražanje med zagovorniki.)
Zagovornik: Kako dolgo ste bili zaslišavani?
Obtoženec: Od 8. ure zvečer do 3. ure zjutraj. (Zgražanje mecl občinstvom in zagovorniki.)
Zagovornik: Ali so se Vam spisani zapisniki prečitali?
Obtoženec: Niso!
Zagovornik: Ali ste ugovarjali zapisnikom in ali so se ti ugovori uvaže-vali?
Obtoženec: Sem ugovarjal, a se ni uvaževalo.
Zagovornik: Ali Vam je Jukič zagrozil, da molčite?
Mehanično je Ella vstala in odprla duri. Zunaj je stal bledega lica njen soprog. V svitu svetilke na stopnjicah je videla, da se mu ustnice tresejo. Postaral se je za več let.
»Kaj je?« je vzkliknila.
»Za Roy-a se gre. Pojdi doli,« je rekel.
»Roy!« V hipu je bilo pozabljeno njeno gorje v hipni, nerazrešljivi omotici, ki jo je povzročil izgovor imena njenega sina.
»Kaj se je zgodilo?«
»Pojdi doli,« je dejal nestrpno njen soprog. Medtem ko je dirjala po stopnjicah, si je površno uredila lase in planila v izbo, ki so je imenovala učilnica.
Tam je sedel ob mizi Roy, rumen kot vosek, z otrpnelim, napol blaznim pogledom. Njemu nasproti pa je tujec bobnal z nervoznimi prsti melodijo na mizno ploščo, kot bi hotel prikriti svojo zbeganost. Ella je spoznala v njem Sta-cey-ja, aktionarja in posredovalca rea-litet, šefa njenega sina.
Tu nekaj ni bilo v redu. Nekaj zelo hudega se je pripetilo. Sla je k Royu in mu položila roke na ramena. Ko se ga je mati dotaknila, se je izvil mladeniču iz ustnic zagoneten glas: napol vzdih, napol vzklik sramu.
»Kaj se je zgodilo, mr. Stacey?« je vprašala lahno, ker ji je od tesnobe odpovedal gin s.
Stacey, mož z razoranim licem, kot kdo, ki je doživel veliko razočaranj in sc je moral za svoi uspeh trdo bojevati.
Obtoženec: Da, rekel je, da, ako ga izdamo, bomo priče brez glave. (Smeh v dvorani.)
Zagovornik: Ali je Jukič normalen človek kakor Vi?
Obtoženec: Ni. Nisem ga imel za blaznega, marveč za abnormalnega; iz raznih mest obtožnice pa se more posneti, da je to abnormalen človek.
Zagovornik: Ali veste, da je Jukič pesnik?
Obtoženec: Ima cel koš pesmi.
Zagovornik: Dali jih bomo izvedencem, da jih prouče.
Obtoženec: Zmedene so njegove pesmi!
Zagovornik: Vi ste najstarejši sin? Ali ima Vaša mati od česa živeti?
Obtoženec: Ne vem!
Zgovornik: Dragi Cvijič, ne sramujte se. To Vam je le na čast, da s svojimi 15 leti vzdržujete svojo mater.
Nato stavi zagovornik Ivatušič na istega obtoženca nekaj vprašanj, s katerimi se pojasnijo neka nejasna mesta obtožnice.
Zagovornik dr. Prebeg izprašuje nato obtoženca glede duševnega stanja obtoženca Jukiča.
Dr. Prebeg: Včeraj ste govorili o neki stenjevaški republiki; kdo je imel biti »kralj« v tej republiki?
Obtoženec: Čuvaj! (Smeh v dvorani.)
Dr. Prebeg: Ali veste za Jukičevo ljubezen?
Obtoženec: Vem! Gospodična je iz Stenjevca.
Dr. Prebeg: To je zelo važno! Ali veste, da se je rogal Bubliču in za kaj?
Obtoženec: Da! Imenoval ga je škofa in izpovednika, ker je bil član »Domagoja«.
Grozen dogodek z Jukičem.
Dr. Prebeg: Evo, ravnokar sem izvedel, da je Jukič v svoji celici grozno zdivjal. Priletela je skupaj cela straža in sam ječar je dal prinesti prisilni jopič, v katerega so Jukiča oblekli, ga vrhutega še uklonili v verige in ga odvedli v samotno celico.
Razprava se prekine.
Predsednik prekine razpravo za četrt ure, da se stvar preišče.
(Med odmorom se podado v sodne zapore: predsednik razprave, podpredsednik sodnega stola dr. Košutič, preiskovalni sodnik Weinert, psihiatri in zagovornik dr. Prebeg.
Po odmoru.
Po odmoru se dovede obtoženec Avgust Cesarec, 18 let star, rojen v Zagrebu, maturant, dosedaj nekaznovan.
Predsednik: Ali ste razumeli obtožnico?
Obtoženec: Sem.
Predsednik: Ste-li kriv?
Obtoženec: Nisem.
Dr. Prebeg: Prosim, da nam poveste, kaj je z Jukičem.
Predsednik: Jaz sem poklical izvedence, oni so ga pregledali in bodo podali svoje mnenje.
Dr. Prebeg: Jaz sem zadovoljen.
Obtoženi Cesarec nato obširno pripoveduje o dijaškem štrajku in prizna, da je napisal brošuro: »Dijaški štrajk in njegove posledice.« Bil je v sporazumu z akcijo dijaštva. Odločno pa se je protivil Jukičevi nameri po nje-
je občutil pri pogledu matere globok nemir.
»Mrs. Bassett,« je pričel nervozno, »mrs. Bassett, verjemite mi, da bi mi bilo ljubše, ko bi mi ne bilo treba obiskati vas danes. Tudi jaz imam otroke — in vem, kaka skrb je to. Toda poro-
»Moja žena!« je rekel. Trenutek sta je ogoljufal. Seveda je bilo od mene napačno, da sem mu toliko zaupal. Resnica je,« jc izblebetal, »da mi je ukradel skoro tristo funtov šterlingov in izgubiti jih ne morem.«
Roy je odmaknil svoje rame iz materinih rok.
»Ne dotakni se me, mati!« je zakli-cal in bilo je kot vzklik lastnega zaničevanja. Glava mu je padla na prekrižane roke.
Stacey je vstal s svojega sedeža, bled in vznemirjen.
»Vem, kaka vsota jc to za vas in njegovega očeta, mrs. Bassett,« je rekel. »Lahko se postavim na vaše stališče. Tudi jaz imam sina. Nočem biti krut. Nasprotno. Mrs. Bassett, vi mi podpišite šele za dvesto in petdeset funtov in s tem bi bila stvar urejena. Jaz bi se odločil dati vam odloga, toda denar je last enega mojih klijentov, ne moja. Da Roya kaznujete, to prepustim vam. Bilo je le dejanje neizkušenega, to vem — saj ni izrezan iz lesa defrav-dantov. To ga bo poučilo,«
Najbrže je bila stvar Stacey-u mučna in želel je, da bi bila rešena, kolikor hitro moKoče. «
govem odliodu v BelgTad. Odločno se je protivil vsaki anarhistični akciji. Nikoli niso govorili ali se dogovarjali glede atentata. Imeli so enkrat sam-krat dogovor, to pa radi sestavka brošure. Jukič je o atentatu govoril, a on ga je od tega odvračal, ker da atentati nimajo nobenega zmisla, zanj pa bi bilo bolje, da bi se bavil z literaturo ne pa z anarhizmom. Ker pa Jukič ni hotel opustiti svojega namena, se je odločil, da pretrga z njim vsako zvezo.
Potem obtoženec obširno pripoveduje o svojem sestanku z dijakom za-drske gimnazije Alfirevičem, kateremu je takoj izrazil svoje mnenje, da se Jukič nc bo upal izvesti atentat. Peljal pa ga je k Jukiču, da bi se z njim pogovarjal, ker je sam moral iti v šolo. V nadaljnem zaslišanju obtoženec opisuje dogodke na dan sv. Rešnjega Telesa, kako se je Jukič pripravljal, da izvede atentat, da pa po njegovi lastni izjavi za to ni našel prilike.
Predsednik mu pokaže neko fotografijo, v kateri obtoženi Cesarec spozna zadrskega dijaka Alfireviča. Obtoženec odgovarja na razna predsednikova vprašanja in dokazuje mnoge nedoslednosti in pomanjkljivosti obtožnice. Odločno zanikava, da bi bil kdaj Jukiču rekel, da je blebetavec in teoretik, da naj samega sebe ne zavaja, češ, da njegov atentat ne bo dal povoda za občo narodno revolucijo. Na Jukiča so zlasti delovali dogodki v mažarskem parlamentu, vsled katerih je še bolj občutil vso težo položaja na Hrvaškem. Nato obtoženec obširno dokazuje, da so nekatera mesta v obtožnici hotoma izprevržana, ker so ga v preiskavi silili, naj prizna ono, kar mu je sugeriral namestnik drž. pravdnika.
Za Jukiča pravi, da je zelo čuden stvor. Tako je enkrat rekel, da bo po atentatu po Savi v čolnu pobegnil v Srbijo. (Smeh v dvorani.)
Predsednik: Ve ste za časa procesije Sv. R. Telesa Jukiča spremljali, kar je znamenje, da ste odobravali atentat.
Obtoženec: Zaboga, jaz sem slišal, da so tudi detektivi spremljali Jukiča, a ti vendar niso odobravali atentata. (Smeh v dvorani.)
Predsednik: Kaj mislite o Jukiču?
Obtoženec: Da je silno nevrasteni-čen in ekscentričen človek, ki se nahaja pod vplivom raznih dogodkov.
Obtoženca nato izprašuje državni pravdnik.
Drž. pravdnik: Kako ste vi mislili o komisariatu?
Obtoženec: Saj vsak ve, da v Hrvaški ne teče med in mleko.
Drž. pravdnik: Kje pa teče?
Obtoženec: V deželi Kanaan. Jaz sem ved>no zastopal mnenje, da brutalna sila ne bo porušila komisariata na Hrvaškem!
Drž. pravdnik: Kako pa?
Obtoženec: Zrušili ga bodo lastni zločini. (Veselo vznemirjenje v dvorani.) Da sem govoril proti komisariatu, je jasna stvar. Tudi jaz sem Hrvat, ki mi bije srce za domovino!
Zagovornik: Kako dolgo ste bili na policiji?
Obtoženec: En dan, potem so me oddali semkaj v zapore sodnega stola.
Zagovornik: Kako so vas zasliša-vali?
Mr. Bassett se jc ozrl na svojo soprogo in nikoli ni pozabila tega pogleda, polnega smrtnega strahu.
»Ella,« je rekel liripavo, »Ella!«
Zmajal je z glavo.
Razumela je. On ni imel denarja.
Njegove porogljive besede pred komaj dvema urama so ji zvenele v ušesih.
»Previdnost. Jaz sem vaša previdnost, ki vas varuje slabih časov,« je rekel in sedaj, ko je bilo treba njegove pomoči, sedaj so mu odpovedala sredstva.
Bil je to najgrenkejši trenotek njegovega življenja. To je vedela in skrb in sočutje zanj sta se oglašala v njenem srcu.
Hitro je šla k svoji pisalni mizi, vzela iz predala čekovno knjižico in pisala z mrzlično hitrostjo. Nato je izročila mr. Stacey-u en šek.
»Vi ste dober človek,« je rekla pri-prosto. »V nekaj dneh pridem, da se vam zahvalim. Le sedaj ne. V tem tre-notku ne.«
Njen glas jc opešal.
Stacey je razumel in z nekaterimi besedami sočutja in obžalovanja je zapustil hišo.
Ella Bassett je bila s svojim soprogom in svojim sinom sama. V svojem težkem osramočenju in neprenes-ljivem ponižanju sta potrebovala oba, prvi matere, drugi svoje soproge, kot šc nikdar preje.
Gledala je oba. Svojega soproga ob oknu. Razbita je bila njegova ponosna
Obtoženec: iVodili soi me na policijo.
Zagovornik: Strašno! A kdo vas je zaslišaval?
Obtoženec: Namestnika državnega pravdnika Urbani in Kaurič, ki sta me silila, da govorim tako, kakor sta onadva hotela. (Zgražanje na zagovorni-ških klopeh.)
Obtoženec: Prosim dalje: Postopalo se je z mano naravnost grozno; vse, kar sem odločno zanikal, se je sprejelo v zapisnik kakor da sem priznal.
Zagovornik: Tako se spoštuje kazenski red.
Predsednik odrejuje polurni odi mor.
Po odmoru.
Koruptnost hrvaške policije.
Po odmoru naznani predsednik, da je k razpravi pristopil Izidor Borščak; ker se ima izjaviti le glede odškodnine za svojega ubitega sina redarja Petra Borščaka, ga bo danes zaslišal.
Zasebni udeleženec Borščak zahteva 1000 K odškodnine.
Nato se dovede tretji obtoženec Dragutin Bublič, 16 let star, ki pobija vse navedbe obtožnice. Tekom zaslišanja je prišlo na dan, da je Bublič sorodnik detektiva Mlinarica in da mu je policija potom tega ponudila 60 K nagrade, če preskrbi materiala proti obtožencem! Bublič je to ponudbo odločno odbil, nakar so ga zaprli in postavili pod obtožbo. (Senzacija v dvorani.)
Nato se je razprava odgodila na danes zjutraj ob osmih.
NOVI HRVAŠKI BAN?
»Zeit« poroča, da najbrže Čuvaj kmalu odstopi in da postane hrvaški ban grof Teodor Pejačevič.
PRINC JURIJ BAVARSKI ZA ODPRAVO POSTAVE PROTI JEZUITOM NA BAVARSKEM.
V Monakovem so zborovali dne 31. m. m. bavarski državni svetniki. Ko so razpravljali o proračunu notranjega ministrstva, je grof Torring Jettenbach nastopil proti vladi, ker je izdala jezuitom prijazen odlok. Min. predsednik Hertling je zavračal Torringa, najodločnejše je pa proti nasprotniku jezuitov nastopil vnuk našega cesarja Franca Jožefa I., princ Jurij, ki se je k seji nalašč pripeljal z avtomobilom iz Išla in se je takoj po seji odpeljal nazaj v Išl k svojemu staremu očetu, našemu vladarju. Princ Jurij je ostro grajal, ker je poklical grof Torring proti jezuitom celo Nemčijo na pomoč. Previsoko ceni princ samostojno Bavarsko, da bi potrebovala zaščite državne vlade. Odločno je princ Jurij zahteval, da naj se odpravi postava proti jezuitom.
ANGLEŽI IN NEMCI.
»Daily Express« poroča, da gradi Krupp že več mesecev novo nemško vojno brodovje, ki bo obstajalo iz devetih bojnih ladij, in sicer na račun Nemčije. Ladje bodo v 18 mesecih izdelane. List sodi, da bodo imeli Nemci leta 1914 že 38, Angleži pa najmanj 33, največ 41 vojnih ladij.
RUSI PROTI NORVEŽANOM.
Rusija namerava ob norveški meji pomnožiti posadko in obmejne postaje tako urediti, kakor so urejene ob avstrijski, nemški in ob ruski meji.
zavest samega sebe; v se utopljen, sa-i mega sebe zaničujoč je imel glavo obrnjeno v stran. Svojega sina, ki je še vedno ves otrpnjen sedel pri mizi. Nek mehak izraz se je blesketal v njenem očesu in preko njenih potez je šlo neko čarobno svetlikanjc. Vprašanje, na kateri stran i je pravica, na kateri krivica, je bilo med njimi hitro rešeno. Ono »nepričakovano« jih je zadelo, izvršilo svoje najhujše delo in je zopet odšlo. Sedaj ni preostajalo drugega, kot odpustiti ter življenje, podprto od izkušenj, znova pričeti.
Približala se je soprogu.
»Jim,« je šepetala, »sedaj je zopet vse dobro.«
»Bog mi odpusti, imenoval sem te . . .,« je zaklical obrnjen v stran. »Zaslužim . . . zaslužim . . .«
V njegovem obrazu je nekaj delovalo in naenkrat je slišala glas — jok moža.
»Jim,« ga je tolažila oplašena. »Nikar! Odpuščam ti!« Obe roki je oklenila krog njegovega vratu. Lahno, sko; raj čast izkazujoč ji, se je sklonil k njej in jo poljubil.
»Moja žena!« je rekel. Trentek sta ostala v objemu, nato sta se obrnila k svojemu zbeganemu sinu.
Pretekla je preteklost, na njej se ni dalo ničesar izpremeniti. Ostala jim je pa bodočnost, upanja polna. In če se
je Ella, pn vzvišenem obojestranskem pojasnilu, ozrla v najnovejšo pretek lost, se jc pomešala v ta čut hvaležnost za sedaniost,
UPOR V TURKESTANU.
O uporu saperjev v Turkestanu sc šc poroča: Dne 14. julija il912 so se spopadli saperji 1. in 4. bataljona. Streljali so celo iz revolverjev. Neki poročnik se je vrgel s sabljo med vojake, da jih pomiri, a je obležal nevarno ranjen desetkrat z bajoneti prehoden. Vojaki so nato napadli še ostale častnike, ki so jih mirili. Enega štabnega častnika so vojaki dobesedno razsekali in ga oropali, smrtno ranili nekega poročnika, enega poročnika in enega podčastnika pa usmrtili. Sodijo, da je bil napad na častnike skrbno pripravljen in da so se vojaki le navidezno pretepali.
V MEHIKI šE VEDNO NI MIRU.
Zedinjene države so naznanile voditelju mehikanskih vstašev, da če z napadi na Američane ne preneha, bo američanska vlada prisiljena nastopiti proti njemu.
Štajerske novice.
š Prekrasne Slomškove razglednice,
Umetniško izvršene v treh barvah, se naročajo samo pri »Slovenski Straži« v Ljubljani. Cena posamezni razglednici 10 vin., trgovci in društva dobe znaten popust.
š Politični shod v Žetalah pri Rogatcu. Dne 28, julija se je vršil v žetal-ski stari šoli dobro obiskan političen shod, na katerem je poročal poslanec dr. Jan-kovič o razmerah v štajerskem deželnem zboru in o delovanju poslancev v državnem zboru. V deželnem zboru še gospodari vedno obstrukcija poslancev S. K. Z., ker naduti nemškonacionalni poslanci nočejo slovenskemu ljudstvu dovoliti niti naj-vitalnejših političnih in gospodarskih zahtev. Dr. Jankovič ima upanje, da se bodo Nemci menda le izpametovali in izpolnili zahteve Slovencev, sicer tudi v prihodnjem zasedanju deželni zbor ne bo deloval. (Poslušalci mu burno odobravajo in kličejo: Če treba, le obštruirajte dalje! Mi volilci smo vsi za vami!) Poslanec zavrača poleg drugih laži laž nemškutarskih in liberalnih listov, češ da vlada med slovenskimi poslanci neko nesoglasje, ter javno zatrjuje, da med poslanci S. K. Z. v Gradcu v nobenem političnem vprašanju ni najmanjšega nesoglasja. Ravnotako trdna je edinost vseh poslancev v Slovensko - hrvaškem klubu na Dunaju. Obširno je g. poslanec poročal o zadnjem zasedanju državnega zbora na Dunaju ter govoril o novi brambni postavi, o hudobnih nakanah svobodo-miselcev, ki hočejo zanetiti v Avstriji kulturni boj, o raznih davkih, podporah itd. Posebno zanimiva, pa žalostna, je bila zgodovina o podpori vsled lanskoletne suše v rogaškem okraju. Ravno rogaški okraj je aajbolj hribovit in je vsled suše najbolj trpel; v ministrstvo pa je nekdo poročal, da tu ni bilo suše (boljše bi bilo, da bi je res ne bilo!) in da ta okraj ne potrebuje nobene podpore. In celo graška »Tagespost« |e prinesla v zadnjem času lažnjivo in zlobno poročilo, da je v rogaškem okraju bila »uša samo zato, ker jo poslanec Jankovič želi. Ljudstvo se je zgražalo nad tako brezvestno hudobnostjo in lažnjivostjo. Dr. Jan-koviču pa se imamo zahvaliti, da se jc zavožena stvar glede podpore po suši in toči v rogaškem okraju zopet spravila v pravi tir in bode ljudstvo dobilo v kratkem zaostalo podporo. Druga, za naše kraje posebno presenetljiva novica je bila vest, da ogrska vlada hoče železnično zvezo z Ormožem, Vinico in Zagrebom in da hoče na ta način odvrniti promet nameravane železnice Aspang—Radgona — Ptuj—Rogatec — Brežice — Spljit na Ogrsko, oziroma Hrvaško. (Klici: Tega naša avstrijska vlada ne sme dovoliti. Poslanci, varujte naše in avstrijske koristi!) Soglasno so bile na predlog g. kaplana J. Krajnca sprejete sledeče resolucije: 1. Razglasilo se je, da želi hrvaška, oziroma madžarska vlada železnico od Vinice čez Dravo v Ormož. Načrt za železniški most se je baje že odposlal avstrijski vladi v odobrenje. Ker bi na ta način madžarska vlada ves promet od nameravane proge Dunaj — Aspang — Radgona—Ptuj in odtod Rogatec—Brežice— Spljit odvrnila na proga Ormož—Vinica— Zagreb, volilci, zbrani na političnem shodu v Žetalah, protestiramo proti tej novi nakani madžarske vlade in odločno zahtevamo, da avstrijska vlada čuva koristi Štajerske in s tem cele Avstrije. 2. Ker sedanji živinozdravnik za rogaški okraj ne razume slovensko, torej ne razume on ljudstva, ljudstvo pa ne njega, zato zahtevamo od deželne vlade, naj nam nastavi živino-zdravnika, ki bo razumel slovensko. 3. Zbo-rovalci iz žetalske župnije prosijo slavni okrajni zastop v Rogatcu, naj prevzame občinske ceste iz Siteža v Žetale, iz Sto pere čez Čermožiše v Žetale in iz Žetal čez Varvaselo do hrvaške meje v svojo oskrbo in izvrši zidanje teh prepotrebnih cest, 4. Zborovalci izrekajo svojemu poslancu dr. Jankoviču kakor vsem drugim državnim in deželnim poslancem S. K. Z. zahvalo za njihov trud ter jim izražajo popolno zaupanje. — Po dveurnem zborovanju je bil shod zaključen.
š Iz Ormoža. Malo uradnikov biva med našim ljudstvom, ki bi svojo službo
opravljali s tako vnemo in bi imeti med ljudstvom tako zaupanje, kakor gosp. Ivan Rojs, stražmojster v Ormožu. Kakor so ormoški nemškutarji svoj čas neprenehoma ruvali proti obče priljubljenemu dež, sod. svetniku g. dr. Preskarju, tako so poizkušali svojo srečo proti g. Ivanu Rojsu, Različni napadi po nemškutarskih časopisih in brezvestne denuncijacije so orožje, s katerim se zahrbtno ubija poštenjaka. Da se odzovejo svoji dolžnosti, zbrali so se dne 14. julija t. 1. župani vseh občin (razun Ormoža), ki spadajo pod okrožje orožniške postaje v Ormožu, ter so soglasno sprejeli sledečo resolucijo: Uvažujoč, s kako brez-primerno marljivostjo in natančnostjo je opravljal stražmojster g. Ivan Rojs za časa bivanja v Ormožu svojo službo, obsojajo zbrani župani občin Frankovci, Hardek, Hum, Pušinci, Litmerlc, Sardinje, Veličane in Runeč neosnovano gonjo, katera se je od gotove strani uprizorila proti njemu ter izražajo vročo željo, da se mu zdravje prav kmalu okrepi ter se vrne v najkrajšem času v Ormož v svojo službo. Ormož, dne 14. julija 1912. Franc Sterman m. p., Franc Pau-linič m. p., Mihael Školiber m. p., Anton Habjanič m. p., Jožef Habjanič m. p., Jožef Vaupotič m. p., Franc Hanželič m. p., V. Habjanič m. p.
š Duhovniške vesti s Štajerskega. Č. g. p. Ciprijan Napast, bivši frančiškanski ka-pelan v Mariboru, sc je vrnil te dni iz Rima, kjer na frančiškanskem višjem kolegiju študira za profesorja bogoslovja. — Č. g. p. Hadrijan Kokol, ki je študiral na univerzi v Frieburgu v Švici, je imenovan za lektorja v Gorici. — Č. g. p. Filipu Be-niciju Percu, ravnatelju štajerskega III. reda v Mariboru, se je v graški bolnici usmiljenih bratov, kjer je prestal dve nevarni operaciji, že na bolje obrnilo. — V dobrnskih toplicah se zdravi č. g. M. Pete-linšek, meščanski katehet v Mariboru. — Nanovo so nastavljeni sledeči čč. gg. bogo-slovci-presbiterji: Ivan Cilenšek za II. ka-pelana pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Časi Franc za kapelana pri Sv. Miklavžu pri Veliki Nedelji.
š Neverjetno! V področju mariborskega okrajnega finančnega ravnateljstva letos silovito pritiskajo kmete radi osebno-dohodninskega davka. Piscu teh vrstic se je te dni pritožil nek kmet, ki je že nad leto dni dolžan obresti pri posojilnici in jih še ne more plačati, dolžan zemljiški davek in druge pristojbine, a nič ne pomaga, davkarija hoče tudi od njega imeti neprimerno visok osebnodohodninski davek. Noben rekurz, naj je še tako dobro podprt z dejstvi, ne pomaga, še odgovora ti ne dajo. Tu bo treba nekaj ukreniti, da se ne bo naše ljudi tako pritiskalo.
š Kap je zadela v Selnici ob Dravi dne 31. julija 1912 zjutraj posestnika Franca Sagaj. Rajni je bil brat kapelana v Laškem trgu č. g. Marka Sagaj. Pokoj njegovi duši!
š Za mladeniško slavnost, ki se vrši v nedeljo, 4. avgusta, pri Sv. Tomažu pri Ormožu, se vrše velike priprave. Iz vseh župnij celega okraja naznanja mladina in odrastli svoj prihod. Okrajno glavarstvo je na posredovanje naših poslancev odgovorilo, da se shod lahko vrši. Somišljenike pozivamo, da agitirajo za obilno udeležbo.
š Štajerski Slovenci na Brezje. Do včeraj, 31. julija popoldne, se je oglasilo že nad 1700 romarjev, ki se bodo v ponedeljek, 5. avgusta zjutraj, odpeljali iz Celja k Mariji Pomagaj na Brezje. Najbrž jih bo do konca tedna 2000. Več pa jih romarski odbor ne more sprejeti.
š Vsled ljubosumnosti. Ko se je enega zadnjih večerov vračal živinski trgovec Kari Štritof s svojo izvoljenko Marijo Ostrelič iz Brežic proti domu, sta ga na cesti blizu vasi Zverinjak napadla vsled ljubosumnosti dva fanta. Štritof pa je zbežal in pustil Ostreličevo samo, da sta jo napadalca s poleni pretepala ter jo tako hudo poškodovala, da je brez zavestj. obležala na cesti. Napadalca sta nato zopet izginila v temno noč.
š Strela. Iz Šoštanja poročajo: V torek zvečer ob kakih pol desetih je strela udarila v Srebotnikov kozolec v Družmirju in ga upepelila z vsemi pridelki vred.
š Razpisano je v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu na trirazredni ljudski šoli (III. krajevni razred) definitivno mesto učiteljice. Prošnje do 25, avgusta t. 1,
š Pri kopanju utonila. V Ptuju je v Dravi pri kopanju utonila šivilja Marija Mikša. Brat, kateri je hitel sestri na pomoč, se je komaj rešil zopet iz valov. Trupla vtopljenke še niso našli.
š Nesreče vsled avtomobilov. Od avtomobila je bila usmrčena pri Veliki Nedelji pri Ptuju tc dni neka ženska, katera je bila takoj mrtva. Dotični avtomobil je dirjal, ne meneč se dalje za nesrečo, proti Ptuju, kjer ga je pa policija ustavila. — V Ptuju so se vsled avtomobila splašili konji neki Tereziji Krajnc ter zdirjali z vozom. Krajnc je padla z voza ter dobila tako hude poškodbe, da so jo morali spraviti v bolnišnico.
: Naročajte ..Slovenca".:
Koroške novice.
k Slovenski delavci in delavke iz Celovca in okolice! Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani priredi v soboto, dne 3. avgusta 1912 ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela »Trabesinger« delavski shod. Ustanovila se bo skupina »Celovec« Jugoslovanske Strokovne Zveze. Pride gosp. državni poslanec Gostinčar iz Ljubljane. — Slovenski delavci in delavke, agitirajte za udeležbo! Pripravljalni odbor.
k Celovec. Vse celovške Slovence in Slovenke uljudno vabimo na vrtno veselico, katero priredi I. koroško tamburaško društvo »Bisernica« v Celovcu v nedeljo, dne 11. avgusta t. 1. v vseh prostorih hotela Trabesinger. — Na sporedu so: Ena šaloigra, šaljivi kupleti, petje, kegljanje, streljanje na dobitke, turška kavarna, kuhana polenta, slaščičarna, vinarna, županski urad, ko-riandoli, konfeti. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v pokritih prostorih. Začetek ob 3. uri popoldne. Z veselico je združena tudi odhodnica vojakov-novincev. Vstopnina 30 vinarjev; za vojake 20 vin. Kdor se hoče zabavati, naj pride, ne bo mu žal. Za dobro jed in pijačo je preskrbljeno, kot vedno; torej na svidenje!
Dnevne novice.
-r Za Slomškovo proslavo. Opozarjamo vsa naša društva in organizacije, da dobe vse podrobnosti za Slomškovo proslavo lahko v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Na razpolago so govori, deklamacije, prizori in tudi nova slavnostna kantata Foersterja, ki je eden najlepših slovenskih moških zborov. Kjerkoli imate moški zbor, naučite se te slovenske bojne pesmi, ki se lahko rabi tudi pri vsaki drugi priliki. Cena partituri je 2 K. »Slovenska Straža« je poslala na svoje podružnice in nekatera druga društva okrožnice. K tem okrožnicam še priporočamo, naj bi zbori imeli na sporedu tudi 1 c-piVodopivčev mešani zbor »Slovenski Straži«. Cena posameznim glasovom je 20 vinarjev, ter se dobe pri »Slovenski Straži«. — Ravnokar je izšel za Slomškovo proslavo tudi prekras3n dramatični prizor »Veseii god«, ki je ves prepleten z globokimi nauki Slomškovimi in je biser v literaturi narodno - verske vzgoje ljudstva. Vsako večje društvo naj bi si naročilo ta prizor, se ga dobro naučilo in predstavljalo! Prizor je pripraven za vsak oder, tudi za oder na prostem. V prizoru nastopajo Blaže, Nežica, oče, mati, učitelj, duhovnik, tujec in zbor (narod). Prizor s posameznimi tiskanimi vlogami za vseh sedem nastopajočih oseb velja skupno 2 K 80 vin., torej pride za vsako nastopajočo osebo samo 40 vin., mnogo ceneje kot bi se pa vloge prepisovale. Naročila na »Slovensko Stražo«. — Slomškove razglednice v treh barvah, umetniško izvršene so tudi v zalogi »Slovenske Straže«. Naj bi ne bilo kraja na Slovenskem, ki bi se let-,is ne pridružil Slomškovi proslavi!
+ Evharistični slliod in šole na Kranjskem. C. kr. ministrstvo za bogo-častje in uk je z odlokom z dne 5. julija t. 1., št. 22.835, pooblastilo c. kr. deželni šolski svet, da sme dovoliti vsem učnim močem, ki bi se udeležile evha-rističnega kongresa na Dunaju, za to potrebni dopust, oziroma da pomakne začetek šolskega pouka do 18. septembra, ker se sicer pričenja sredi septembra. Vse tozadevne prošnje naj se po predpisanem potu pravočasno predlo-že c. kr. dež. šolskemu svetu.
+ Kanonično umeščena sta bila danes čč. gg. Martin Pečarič, kaplan na Krki, na župnijo Podkraj, Martin Štular, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, na novo ustanovljeno župnijo Trboje.
+ Dr. Tavčar pa »klerikalne interese«. »Slov. Narod« se jezi, ker se jc pri deželnem odboru oglasila deputaci-ja z željo, naj bi se Spodnja Šiška pri-klopila Ljubljani. »Slov. Narod« pravi, da so to »klerikalni interesi«. Mi se pa dobro spominjamo, da šc ni dolgo tega, ko je dr. Tavčar na nekem shodu izrazil željo in upanje, da se Sp. Šiška kmalu priklopi Ljubljani. Deželni odbor bi izvršil torej le dr. Tavčarjevo željo, ako bi kmalu izvršil priklopitcv Spodnje Šiške Ljubljani.
+ Proces propada liberalizma lepo opisuje današnji »Dan« v nekem dopisu iz Radovljice, v katerem beremo: »Da najdemo vzroke škandalozno maloštevilnega obiska naše zadnje sokol-ske veselice, ozrimo se po vrstah našega naprednjaštva. Mestna občina je padla v roke klerikalcev, ker so vzor-naprednjaki bivših dni volili klerikalno. Stara vsakdanja historija. Toda človek ne zameri že toliko uskokom kot hinavcem. Imamo cvctove duševnih poljan,
liodi v napredno gostilno, če ni oblačno, se še celo priduša nad svojim svobodo-miselstvom, hodi prihuljeno v cerkev, da bi ga kdo ne videl in se kaže v cerkvi, da bi ga kdo videl, izogiba se so-kolskih veselic in se krivi pred našim Martinom — kaplanom. Vodstvo napredne stranke je v tako slabotnih in neodločilnih rokah, da ga obdolžujemo kot glavnega krivca porazov in malo-dušnosti kot se je pokazala zadnjo nedeljo. V teh razmerah je tudi deželno-zborski mandat izgubljen. In »prava« naša napredna inteligenca? S pravo-vernostjo se deloma lahko baha le še takozvana kričaška ali frakarska klika. Ne kdor je faktično demokratičen, kdor dela smotreno, oni ni pravi »naš človek«. Kdor zna psovati kot »izobraženec«, se izogiblje priprostih ljudi, zvest tovariš pri krokih, on je »inteligent« njih kakovosti! Za veselico so izdali parolo: Nc udeležimo se je! Vzrok: Nekaj jih je sprtih s tem ali onim Sokolom. Bratje v kričaštvu! Vi poderete več kot nasprotniki, in vi »salonski« Sokoli niste napredni. To je sodba občinstva!« — Dobra sličica!
+ Jubilej. Iz Novega mesta: Včeraj, 31. julija, je preč. g. kanonik Franc Povše popolnoma čil in čvrst stopil v šestdeseto leto mašništva. Daj Bog, da bi gospod kanonik ravno tako čil in čvrst končal svoje šestdeseto leto mašništva. Iskreno častitamo!
-f Nima sreče pristaš S. L. S., ki iz kakršnihkoli vzrokov začenja zoper lastno stranko zabavljati. Nc vpošte-vajo ga ne bivši somišljeniki ne nasprot. kini. To mora izkušati zdaj tudi pl. Šuklje. Današnji »Dan« pravi: »Znano je, da se pl. Šuklje za svoje volilce že prej ni nič brigal, ko je bil še aktivni poslanec v državenm in deželnem zboru; sedaj pa, ko ni več odvisen od svojih bivših volilccv, pa dela in propagira javno ideje, ki so direktno v škodo bivšim njegovim volilcem.« — Liberalni list sicer dela v enem oziru pl. Šukljetu krivico, a mi nismo poklicani ga braniti. Navajamo te besede le v dokaz resnice, ki smo jo uvodoma izrekli.
+ Gotovo mero spodobnosti bi se od slovenskega dnevnika pač smelo zahtevati. List, ki izhaja v »Učiteljski tiskarni« pa misli, da si bo mogel pičlo število svojih naročnikov s tem povečati, da kar mogoče neotesano zabavlja spodje, da se norčujejo iz hrvatskih sramotilne priimke, kakor se sicer ne čujejo v omikanih krogih. »Farovški svinjaki«, »kmečki frolit«, »klerikalni sleparji« so nekaj navadnega in vsakdanjega. Celo tako daleč gredo ti gospodje, da se norčujejo in hrvatskih akademikov in dijakov, ki so prišli na katoliški dijaški kongres v Ljubljani. Dozdaj ni bila navada, da bi slovenski listi sramotili slovanskih gostov, naj so te ali one stranke, zdaj so jo pa vpeljali liberalni mladini, menda zato, da vsemu slovainskemu svetu pokažejo kakovost slovenske, napredne kulture. Sicer liberalci s tako žurnalistiko le svoji stranki škodujejo, nam pa koristijo, trpi pa ugled časnikarstva, ki ima menda tudi vzgojno nalogo. Est. modus in rebus. Menda se da politični in kulturni boj med Slovenci vendarle bojevati z boljšim okusom in lepšim orožjem.
-j- Letošnjih končnih vaj 3. armadnega zbora se udeleži, kakor poročajo, tudi prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdi-nad. Nadalje se jih udeleže prejšnji načelnik generalnega štaba baron Conrad pl. Hotzendorf, vojni minister pl. Auffenberg in brambni minister pl. Georgi. Vadili bodo od 31. avgusta do 3. septembra, in sicer bosta pehotni diviziji št. 28 (Ljubljana) in deželnobrambovska divizija št. 22 (Gradec), ki se jih udeležita, tako močni, kakor v vojski s celo vojno priprego in zavodi. Take vaje so v Rusiji, Nemčiji in v Franciji zelo navadne, v naši državi so pa prve. Kje da bodo vadili, šc ni gotovo, a kakor sklepamo iz povelj glede na vaje v polkih in v brigadah, se bo vadilo kakor v vojski najbrže na Notranjskem.
-f- Kaj je Jukič? »Slovenski Narod« bo danes menda pomirjen. V razpravi proti Jukiču se je namreč dognalo, da sc je Jukič dijaku Bubliču rogal, ker je bil ta član katoliškega akademičnega društva »Domagoj« in ga je zavoljo tega imenoval »škofa« in »izpovednika«. To le potrjuje itak že znano dejstvo, da Jukič ni »klerikalec«, ampak član iiberalne struje pra-vaške mladine, ki pa ni nobena strankina institucija. Sicer pa razprava čedaljebolj jasno kaže, da leži vsa resnična krivda edinole na Jukiču, ki pa ni zdrave pameti. Morebiti bo »Narod« zdaj uvidel, da so namigavanja, s katerimi je on začel, vse kaj drugega kakor lepa in da si z njimi ni nobenih zaslug stekel.
— Glavni vojaški nabor se bo letos vršil za sodnijski okraj Ljubljana v Ljubljani v Mestnem domu na cesarja Jožefa trgu in za sodnijski okraj Vrhnika na Vrhniki pri J u r c a t u za. vse leta 1889, 1890 in 1891 rojene mladeniče, in sicer: li. avgusta z začetkom
ob pol 8. uri zjutraj: Vic, Spod. Šiška, D. M. v Polju, Tomišelj, Log, Šmarje, Vrbljene, Ježica, Šmartnfe. 16. avgusta: Zg. šiška, Dobrunje, Grosuplje, Slivnica, Rudnik, Pijava, Gorica, Moste, Pod-gorice, Iškavas, Medvode. 17. avgusta: Brezovica, Dobrova, Št. Vid, Iškaloka, Zelimlje, Št. Jurij, Račna, černuče, Studenec, Liplenje. 19. avgusta: Polhov gradeč, Št. Jošt, Borovnica, Preserje in Črni vrh. 20. avgusta: Vrhnika in Horjul. K naboru mora priti vsak stavlje-fnec, če je dobil vabilo ali ne.
—	Vaje terezijanskih vojaških akademikov na jugu. Tretji letnik terezi-janske vojaške akademije se 1. t. m. odpelje čez Celovec v Trst, iz Trsta v Ko-tor, Trebinje, Mostar, Dubrovnik, Split in v Pulj. V Dunajsko Novo mesto sc vrnejo vojaški akademiki dne 14. avgusta.
—	Svedrovci v Postojni. Nositelji laške kulture so prenesli svoje »delovanje« iz Trsta na Notranjsko. Včeraj, 31. julija so vlomili v Postojni v hišo gospo Čcferinove ob glavni državni cesti. V hiši ima gospa Čeferinova znano dobro gostilno »Pri drevoredu«. .Vlomilci so šli skozi glavni vhod in dve gostilniški sobi v poleg nahajajočo se trgovino, kjer je tudi loterija. Ondi so navrtali železno blagajno tako, da jc bilo mogoče s škarjami doseči notranjost blagajne; »Delati« so morali približno eno uro. Domači sin gospe Čefe-rinove in zaslišal šum in ozrši se skozi okno tudi zapazil sumljive osebe v hiši. Vsled tega je klical na pomoč. Vlomilci
—	kakor se je dognalo — po številu 6 — so jo nato odkurili po cesti proti Št. Petru. Poprej pa jc menda njihov vodja oddal na sina gospe Čeferinove tri strele, ki ga pa k sreči niso zadeli. V prodajalni so v naglici pustili vlomilna orodja, dva svilena robca in ostanke cigaret, ki so jih pušili med »delom«. Takoj so bile po železniškem telefonu obveščene sosednje orožniške postaje, predvsem ona v Št. Petru. In res jo orožniški postajevodja iz Št. Petra kmalu na to — vlom se je vršil že proti jutru in je padel prvi strel ob pol treh
—	srečal voz s šestimi osebami, ki so na poziv izjavili, da so kosci, takoj nato pa se razkropili na vse strani. Postajevodja je mogel prijeti in vkleniti le enega vlomilca, katerega je dovedel v Postojno že okrog pol 8. ure zjutraj. Popoldne so pripeljali še enega; z vlakom, ki dohaja v Postojno malo pred 5. uro popoldne, pa je privedel orožn. stražmojster še dva zločinca, ki so ju dobili že blizo Reke. Eden izmed njih je menda Francoz, dva Laha, trije — gotovo od laške mularije — pa razumejo baje tudi slovensko.
—	Za ribniško dekanijo se bo vršila konferenca pod predsedstvom g. knezo-škofa v torek, dne 6. avgusta, ob 10. uri v Ribnici,
—	Velik požar v Drenovcu pri Vinici.
V nedeljo, 28. julija, med večernicami je izbruhnil v Drenovcu velik požar. Ogenj je nastal pri posestniku Lovrinu, baje zopet povzročen po otrocih. Ogenj se je vsled suše silno hitro širil po vasi. Pihal je tudi hud veter, ki je skoraj onemogočil, da bi ogenj omejili kljub napornemu delu izurjene viniške in mlade dragatuške požarne brambe. Javno pohvalo zasluži tudi c. kr. orožništvo na Vinici pod vodstvom gosp. stražmojstra Telbana, domače in hrvaško ljudstvo. Prebivalci vasi, ki so bili ravno pri večernicah, so bili silno zbegani, posebno ker je to že drugi slučaj nesreče v letošnjem letu. Pogorelo je šest hiš z vsemi gospodarskimi poslopji, obleko, žitom in senom ter šest glav goveje živine, 16 glav ovac in 3 prešiči. Dve hiši ste pa močno obžgani. Posestnik Lovrin se je tudi močno na vratu in roki opekel, ko je hotel iz hleva rešiti živino. Škodo cenijo na 80.000 kron, a jc še bolj občutna, ker so bili ljudje za male vsote zavarovani. Beda je velika,
Eomoč neizogibno potrebna. Ogroženo je ilo tudi pol kilometra oddaljeno selo Ogulin, kjer se je baje že vnelo,-a je bilo le s težavo pogašeno.
Primorske vesli.
p Poroka. V Komnu se je dne 29. julija poročila gospica Ančika Kotnikova, hčerka c. kr. notarja, z gospodom dr. Oskarjem Benda, učiteljem na c. kr. državni višji realki v Trstu. — Gosp. dr. Benda je prosil c. kr. naučno ministrstvo za premeščenje v Karlin in ministrstvo je ugodilo prošnji ter ga premestilo z bodočim šolskim letom na tamošnjo c. kr. državno realko.
p K avtomobilski nesreči pri Ogleju. O tem se še poroča: Na avtomobilu, ki je last Aleksandra Ciardi, upravitelja posestev rodbine Bonaparte v Villa Vicentina, je sedela njegova soproga Silvia Ciardi, njun sin Renzo, star 9 let, hčerka Sandrina in pestunja. Ubit je sinček, šofer, 22 letni Albin Vittori, je težko ranjen, gospa, pestunja in punčka pa nepoškodovani.
p Velegoljufija. »Julija Franca Bern-harda Huberta Drost von Vischering Ko-bufg Gotha«, kakor se imenuje znani sle-
par, ki so ga nedavno v Trstu vjeii, so prepeljali v Celovec, kjer se ima vršiti proti njemu obravnava zaradi goljufije.
t Kardinal Fischer.
Predvčerajšnjim je umrl v Kolinu kardinal Fischer v visoki starosti.
Rajnik, ki je bil izboren teolog, fin govornik in spreten diplomat, ima za razvoj katoliške misli v Nemčiji velike zasluge.
Posebno važno vlogo pa je igral umrli kardinal v zadnjih letih. Obenem s cerkveno akcijo proti modernizmu, ki ga je Sveti Oče v kali zatrl in tako preprečil naravnost razvoj velike herezije, se je v nekaterih krogih začela akcija proti centru, parlamentarnemu zastopstvu nemških katoličanov, in nekateri so centrum naravnost in po krivici dolžili modernizma. To gibanje bi bilo lahko imela za nemške katoličane usodne posledice, ako bi se ne bil za centrum zavzel nemški episkopat, pred vsem pa rajni kardinal Fischer. Bil je v Rimu in se tam po primernih pojasnilih prepričal, da nima Sveta Stolica kot taka proti centru in njegovi dosedanji obliki ter delovanju ničesar. V Nemčiji so se pa tudi zjedinili na to, da mora centrum v interesu katolikov ostati slejkoprej politična in ne konfe-sionalna stranka in v političnem oziru popolnoma neodvisna, s čimer se je sicer tudi že Leo XIII. vseskozi strinjal, saj je stališče katoličanov v nemški državi popolnoma drugačno kakor drugod. Spor zaradi značaja centra jo hvalabogu utihnil. Velike zasluge za to ima ravno kardinal Fischer.
Spor radi delavske strokovne organizacije pa je bil nekoliko hujši. Tudi tu je rajni večkrat vmes posegel, celo s pastirskim pismom, v katerem je sijajno branil pravovernost in zvestobo nemških katoličanov. Sveta Stolica sama se oficielno in peremptorično tudi še do danes ni izjavila, ali je sedaj obstoječa »krščanska strokovna organizacija« načeloma pripustna ali pa je edino upravičena izključno katoliška delavska organizacija. Dejansko krščanska itak že dolgo obstoja, ima velike uspehe in je bila večkrat tako od Rima kako od episkopata priporočena. Vprašanje visi, ker je večjidel episkopata in duhovščine, tudi jezuiti za »Christliche Gewerkschaften« in to iz praktičnih razlogov. Upati pa je, da se tudi ta diferenca popolnoma poravna.
Z rajnim so nemški katoliki izgubili najboljšega zagovornika in svetovalca. Sveti Oče Pij X. je rajnega kardinala zelo čislal in se na njegove nasvete zelo oziral. Obljubil mu je, da spornih točk brez njega ne bo reševal. N. v m. p.!
Milanske novice.
»PAVLA«.
O priliki sestanka slovenskega in hrvaškega katol.-narodnega dijaštva v Ljubljani se bo igrala v petek, dne 2. t. m., ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu« noviteta »Pavla«, ki jo je spisal pravnik Alojzij Remec. Prebral som rokopis in vnaprej povem, da to ni nobeno priložnostno delo. Vzeta je iz iv ničnega življenja, kakor sc širom podeželja toli in tolikrat odigrava.
Pisatelj je moč naših vrst in da podamo ob desetletnici »Zarje« javnosti priliko, da spozna, kako se goji tudi ta stran kulturnega dela med našim dija-štvom, igramo »Pavlo«. Ne bom vnaprej ocenjeval dela, javnost naj potem izreče sodbo. Prepričan pa sem, da bo tudi v literarnem oziru naše dijaštvo s to noviteto dokumentiralo, da smemo tudi na literarnem polju od naše mladine pričakovati lepih uspehov.
»Pavla«, učiteljica na deželi, je zaročena z mladim veleposestnikom Gruntarjem. Ta zaroka je taka, kakor jih ni malo v življenju; on in ona se spoznata, v praznoti podeželskega življenja menita, da sta ustvarjena drug za drugega, po kratki ljubezni sledi zaroka in tej poroka, če gre vse svojo navadno pot. A v »Pavli« se stvar zasuka drugače; zakaj zgodi se, da Pavla sreča idealnega mladega človeka, študenta in pesnika Ignacija Ogradnika. Primerjati začne svojega zaročenca z njim in spozna, kako visoko nadkriljuje čista, skoro boječa idealnost strastno, skoraj podlo brezobzirnost.
Vprvemaktuse zbližata Pavla in Ogradnik. Za odrom se pa vrši veselica v podeželskem stilu z igro »Županova Micka«, slavnostnim govorom, ki ga govori Gruntar, in s plesom. Med tem šumom in hrupom pa sc plete tiho zveza med Pavlo, ki je igrala županovo Micko, in med Ogradnikom, ki jc igral mestnega škrica Stisshoima. Pesnik presoja vse veselično delo s trpko besedo in žanje odpor: »Cankarjanec, ki nimaš smisla za procvit, izobrazbo naroda!«
Taka, kakršna je ta inteligenca, tako se tudi po srečno končanem sporedu zabava. Pije, zbija šale in nedosežno umestno se ji zdi, da se more v svoji navdušenosti in pijanosti norčevati z vaškim pastirjem Lolo, ki je revček na duhu — a ne norček, kakor jih srečujemo v naših dramah spet in spet, in ne figura, da vzbudi običajen smeh! Simbol prirodne moči je, tudi on ljubi Pavlo, jo obožava z boječnostjo bolne duše. Privlečejo ga torej na oder in halo je seveda velikansk. Začno ga obirati kakor sestradan pes kost in priti mora do kavsanja, da Lolo vržejo na cesto. Študent Ogradnik je opazoval vse to mirno, a ko je videl konec pretepa, pove svoje misli. Posledica je ogorčenje pri inteligenci, tako da izobčijo študenta iz svoje srede.
Pavla bi ga rada pridržala v družbi — a Ogradnik odide. Pomirijo se, pijejo in dobijo med tem pesem, ki jo je spisal študent pri mizi in jo tam pozabil. Preberejo jo in komentirajo — seveda po svoje. Namenjena je Pavli in zato jo Pavla hoče dobiti in rešiti fili-strskih misli in jezikov. Tudi ona je užaljena in se odpravlja. Ta čas pride na povratku iz samostana domov z materjo njena sestra Leniča. Samo za hip in odpravijo se potem vse tri na dom. Pavla noče na noben način ostati na plesu, ki se je začel. Gruntar je po vsem njenem obnašanju razdražen. Ve, s Pavlo se je nekaj zgodilo. »Ukrotiti jo moram, moram!« je njegov vzklik. Konec prvega akta.
Drugi akt se odigrava na predvečer Pavlinega godu. Overtura vanj je prizor med Pavlo in materjo, ki se ma-ternsko žalosti nad hčerjo, ker je postala nekam čudno mrzlo do Gruntar-ja. V ta pogovor zazvoni in Ogradnik pride voščit. Kmalu nato zapojo Grun-tarjevi ljudje podoknico in mati povabi Adolfa v sobo. Ogradnik hoče oditi, a Pavla ga ne mara pustiti. Za ta čas naj gre na vrt. Adolf Gruntar pride, izreče Pavli primerno voščilo, mati odide. Začne se boj med Pavlo in njim. Pavla mu je že tuja — oddaljena mu je, Gruntar postaja od besede do besede brez-obzirnejši. Ve, kaj je s Pavlo, ve, da ljubi študenta Ogradnika, in zato se hoče maščevati nad njo na dvojen način. Prestavljena mora biti in, kar je huje, Ogradnik naj jo pozna iz njenih pisem. Potem je ne bo več oboževal, ne bo mu več »devojka čista sredi zlob sveta«.
Pavla je po vsem tem uničena in Gruntar ji govori sarkastično o Magdalenah, ki so žrtvovali svojim srastem vse, a naenkrat hočejo biti čiste kakor lilije . . . Vstopi Ogradnik. Gruntar mu da pisma, naj preštudira iz njih svojo ljubezen, pa odide z željo na srečo Ogradniku z »rožo plamenečo«.
Pavla je zavrgla Gi'untarja v nadi, da bo Ogradnik njen, a v poslednji sceni spozna, da sta se tačas sklenili Ogradnikovo in Limičino srce. Mesto poetove ljubezni dočaka samo njegovo pomilovanje. Zasovražila bi rada svojo sestro Lenico, ki je s čisto mladostjo in nedolžnostjo zmagala nad njeno mladostjo, ki že odeveta, nad srcem, ki se je udalo slepo, predno je spoznalo, kaj je prava ljubezen. Tu tiči tragika Pavle, tu je katastrofa. Odpusti sestri, ne more drugače — a svojega srca ne more premagati. Obup in žalost sta odslej njen vsakdanji kruh.
Tretji akt. Pavla in Leniča in Ogradnik napravijo izlet na Razgled. Pavla zaostane — mlacli par gre naprej in na Razgledu se odigra zaljubljena scena, ki jo prekine mati. Ogradnik pove tudi njej svoje misli in mati mu da čisto realen nauk: Pridite prej do kruha, potem bomo govorili. Pogreše Pavlo in jo gredo iskat. Pavla je pa sama ob križu nad prepadom in bije duševni boj obupa. Lola jo dobi in govorita o smrti. Da mu pismo, naj ga odnese v šolo, ker nji je iti na daljno pot, na pot v smrt. Lola odide, in v tem ko je Pavla v največjem obupnem boju, pride Gruntar, ki je bil na lovu. Zavzame se, ko jo vidi tako bledo, razburjeno pod križem. Pavla ga odganja, a on bi bil rad na jasnem, ali je še vedno svojih misli, ali noče sprave, ki jo ji ponuja, ali bi ne hotela, da se obnovi zaroka in jo v jeseni poroči. Vse zastonj — Pavla hoče iti svojo pot navzgor. Grirn-tar je ne more razumeti, a ker ni drugače, se hoče posloviti. Pavla mu niti roke nc da. To zaničevanje od Pavline strani Gruntarja razdivja, da jo hoče z bičem primorati, da mu da roko v slovo. Lola se vrne in, ko vidi to, je ves razdražen in Gruntarjev bič, ki pada po njegovih plečih, vzbudi vsem njegovim mišicam moč, da zgrabi Gruntarja, ga tira do prepada in ga v svoji maščevalni misli strmoglavi vanj. Pavla se zgrudi pod križem — njena pot je visoka . . .
Tako je »Pavla« drama, ki pelje iz temnih nižin nezavednih strusli v
solnčne višave čiste odpovedi. Magda* lena pod križem — to je simbol Pavlinega bodočega življenja. Grehu sledi kazen, za en sam nepremišljen trenutek je pokora cclo bridko, odpovedi polno življenje. In zato je igra »Pavla« pre-tresujoč klic mladim srcem: Bodite čista, idealna, če hočete biti srečna!
—n—.
lj Sestanek hrvaško-slovenskega kat. dijaštva. Pozdravni večer bo danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona. Na pozdravnem večeru bo svirala »Slovenska Filharmonija«. Somišljeniki, danes zvečer v Unionl
lj Slomškove razglednice, prekrasno delo v treh barvah, se dobe v naslednjih ljubljanskih prodajalnah: Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva, Kopitarjeva ulica. — Katoliška Bukvama, Pred škofijo. — Trafika Šoukal, Pred škofijo. — Trgovina Gajšek, Sv. Petra cesta. — Trgovina Okrupa, Resljeva cesta. — Trgovina Podboj, Sv. Petra cesta, — Trgovina A. Jane-žič, Florijanska ulica 14, — Trgovina A. Sušnik, Zaloška cesta. — Posamezna razglednica stane 10 vinarjev. — Vsak naj kupi in razpošlje svojim prijateljem Slomškove razglednice!
lj Cesarska vojaška slavnost v Ljubljani. Dne 18. avgusta bo v Ljubljani 16 vojaških bataljonov polkov štev. 7., 27., in 42. Takrat bo v Ljubljani tudi bosanski polk št. 2. V Ljubljani bodo štiri vojaške godbe. Vojaška parada bo na velikem vojaškem vežbališču pri Ljubljani ali pa na Bleiweisovi cesti.
)] Ribnikarjeve aiere še ne bo konca. »Siovenski Narod« sedaj v dobi kislih kumar za c. kr. slovensko inteligenco jako primerno v uvodnih člankih premleva Rib-nikarjevo afero. »Slovenski Narod« hoče po sili, naj bi Ribnikarjeve afere ne bilo še konec. Znano je, da semtertja »Narodu« vendarle kaj ugodimo, in tako bo zasluga »Slovenskega Naroda«, ako Ribnikarjeve afere še ne bo konec, G. Ribnikar ima v uredništvih liberalnih listov jako slabe prijatelje.
lj K aferi Dolinar—Jelene, popisani v ponedeljkovi številki, se nam poroča, da so nekateri podatki, navedeni v notici, netočni, vsled česar je vložena ničnostna pritožba, po kateri se bo razjasnil položaj, lj Predsednik deželnega sodišča gosp. Elsner je nastopil običajni šesttedenski dopust.
lj Umrl je v Gradcu vpokojeni dvorni svetnik Rudolf Ledenig, star 75 let. Rajnik je služil kot okrajni sodnik od leta 1871. do 1878. v Kočevju, od 1878. do 1886. pa kot deželnosodni svetnik v Ljubljani, 1. 1886. je bil kot višji deželnosodni svetnik premeščen k graškemu višjemu deželnemu sodišču. Ko so ga leta 1900. vpokojili, je bil imenovan za dvornega svetnika. Odlikovan je bil leta 1898. z redom železne krone III. razreda.
lj Olika liberalnih dijakov. Včeraj popoldan so se nekateri hrvaški dijaki sprehajali v glavnem drevoredu. Ko pridejo do sredine drevoreda, sedeli so nekateri liberalni dijaki in abiturijenti, ki so jih zasmehovali in so glasno govorili, po kaj so prišli ti »klerikalci« v Ljubljano. Olikanci so Hrvate psovali. Ko pridejo do gradu »Tivoli«, začeli so nekateri drugi dijaki za njimi vpiti »Hvaljen bodi Jezus Kristus« in so jim dajali različne psovke. Ko je pa proti večeru šla druga skupina Hrvatov po drevoredu, so jih izžvižgali injpsovali. Taka je olika liberalnih dijakov! i ako te siro-vine skrbe, da pride Ljubljana med potujočim občinstvom na slab glas.
lj Pismonoša Heuiiel pred sodiščem. Iz Most se nam piše: Liberalni pismonoša in bivši kandidat za županski stolček A, H e u f f e 1 se bode moral, kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, zagovarjati pred sodiščem radi razžaljenja časti, ker je pred nekai dnevi napadel na ulici gosp. Franceta Žiaana, posestnika iz Sela, ter ga opsoval s šlapo itd., in to menda radi tega, ker ni hotel voliti g. Židan liberalnih kandidatov. Ne bomo presojali, v koliko se to obnašanje strinja z njegovo službo, toda iz vsega tega se razvidi, kako so liberalni agitatorji, katerih eden najstratnejših je bil Heuffel, postopali z volivci, ker še po volitvi ne morejo mirovati.
lj V deželne dobrodelne zavode je bilo meseca julija 1912 sprejetih 1111 bolnikov. Umrlo jih je 34. Ovadb je bilo odposlanih 64.
lj Nevarno poškodovanega so pripeljali v deželno bolnišnico 211etnega Franca Mervica, doma v Št. Petru pri Gorici. Mer-vic je 28. julija popravljal v gradu Turn pri Preddvoru električni stroj. Podrle so se pa stopnice in Mervic je padel med jermena, ki so mu stlačila život. Nevarno ranjenega Mervica je spremljal ob prevozu v ljubljansko bolpišnico kranjski zdravnik g. dr. Šavnik,
lj Kolo ukradeno je bilo včeraj dopoldne pred glavno pošto nekemu domobranskemu častniku. Kolo je »Styria«, črno emajlirano, torpedo prostega teka, na plošči je napis »Diamant«. Balanca je močno
vpognjena navzgor ter ima črna držaja. Kolo je vredno 200 kron. Tovarniška številka je 171.494. Pred nakupom se svari, lj Glavna vodovodna cev je počila
danes ob pol 11. uri dopoldne na Miklošičevi cesti, tik pred pisarno dr. Krišperja. Voda je prodrla na cesto. Popravljalna dela se že vrše.
lj Umrl je hišni posestnik g. Andrej U r s c h i t z.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Seunig, zasebnica, 86 let. — Franja Razpotnik, žena kočarja, 49 let. — Marija Debevc, žena kočarja, 64 let. — Andrej Uršič, hišni posestnik, 79 let.	^
lj Tujski promet v Ljubljani. Zadnji mesec je v Ljubljano prišlo 7078 tujcev — 502 več kakor meseca junija in 192 več nego lani meseca julija. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1598, Slon 1338, Lloyd 568, Ilirija 412, Cesar avstrijski 406, Južni kolodvor 326, Malič 269, Štrukelj 217, Tratnik 187, Tivoli 74 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1683 tujcev.
lj Vlom. V noči od 27. do 28. m. m. je bilo v Novokračini vlomljeno v trgovino Matije Saine in ukradena dva para deških čevljev, tri pare čevljev na zadrgo št. 38, 40 in 42, osem parov otroških čevljev, trije črni slamniki, 10 kg kruha, 10 K denarja, vojaška knjiživa na ime Matije Saine in več listin na ime Surina. Orožništvo je storilcem že na sledu.
lj Nepošten plačilni natakar, V hotelu »Union« so odpravili nered in vodstvo je prevzel izvrstni restavrater gosp. Mayer. To pa menda plačilnemu natakarju Štefanu Žiteku ni ugajalo ter je pone-veril novemu gospodarju okoli 400 kron in pobegnil. Gospodar je nepoštenega plačilnega natakarja takoj prijavil varnostni pblasti. Policija je napravila takoj svoje korake in ga izsledila. Natakar je imel pri |ebi le še prav malo denarja in je izpovedal, da ga mu je v nekem hotelu precej, baje okoli 100 kron, ukradla neka natakarica, s katero se je zabaval, in tako je prišla poleg nepoštenega natakarja v zapor tudi nepoštena natakarica. Le-ta je pri-snala, da mu je izmaknila in si pridržala mnogo manjšo vsoto, kakor jo je napovedal prizadeti oškodovanec. Zadeva pride pred kazensko sodišče.
lj Drva so se vnela. Včeraj je v liceju hišnik zažgal v peči porabljen papir. Ko je lobil ogenj duška, je plamen švignil iz peči v tam nahajajoča se drva, ki so začela tleti. Ker je bilo precej dima, se je na lice nesta odpeljal oddelek gasilnega in reševalnega društva, ki je tleča drva takoj pogasil. Ogenj ni napravil nobene škode.
Razne stvari.
Kolera na Ogrskem in letošnje cesarske vaje. Ker sta umrli v csongraški okolici za kolero dve osebi, se je odpeljala posebna vojaška komisija v okraj, ia preišče zdravstvene razmere, ker je kraj, kjer je bila kolera, oddaljen le 40 km od Makoa, kjer se namerava ob tetošnjih cesarskih vajah nastaniti glavno taborišče. Ni izključeno, da z izirom na kolero odgodijo ali pa odpo-fedo letošnje cesarske vaje.
Okradena knjeginja. Knjeginji Lahov-fckov-Strešnevi je bilo ukradenih biserov v vrednosti poldrugega milijona rubljev.
100.000 K škode je povzročil požar budimpeštanski tvrdki Schultz & Pol-
Iak, ker ji je v Batici zgorela parna pi-a. V Halle je pa zgorelo več skladišč ;mečke nakupovalne zadruge. Škoda fcnaša 750.000 mark.
Podkupljena newyorška policija. Trije policijski uradniki podkupljeni z 12 in pol milijona kronami. V Rosenthalovi zadevi Aretirani igralci so izpovedali, da so trije policijski nadzorniki dobili od lastnikov
firepovedanih igrališč 2 in pol milijona do-arjev (12 in pol milijona kron), ki so si jih med seboj razdelili za to, da so gledali skozi prste lastnikom igralnih beznic in drugim zločincem. Načelnik detektivnega urada je izjavil, da ve že več tednov, kdo da je povzročil Rosenthalov umor, a da je čakal, da izpovejo resnico igralci. Preiskovalni sodnik je izjavil, da se reši smrtne obsodbe policijski poročnik Becker le, če Vse, kar vd, izpove. Sodijo pa, da se pusti Becker rajši obsoditi na smrt, kakor da |zda izsiljevalno organizacijo policije. Kak-»en strah vlada pred nasilstvi apašev in »ako da je upravičen, dokazuje dejstvo, da io usmrtili nekega gostilničarja Verello, Ker je izdal skrivališče namišljenih Rosen-thalovih morilcev.
Surovosti proti aviatikom, Na letovišču v Namersu v torek radi slabega vremena niso hoteli v veliko jezo radovednega občinstva poleteti aviatiki. Končno je hotel poleteti Ladaugne kljub viharju, a V zadnjem trenutku se je k sreči zlomil propeler. Gledalci so nato zbesneli in na-Avadli lope, kjer spravljajo aeroplane. En aviatik je pobegnil s kobsom, ostala dva so pa oblegali in izkušali zažgati celo lopo, kjer sta se skrila. Aviatika Poulaima je 2000 ljudi obsegajoča množica končno dobila v svoje kremplje. Reveža so gnali v mesto, ga nečuveno osovali, da pretepali
in metali nanj kamenje, dokler ga niso oprostili vojaki.
V Rusiji živi še 25 osebi, ki so se udeležile leta 1912. vojske proti Napolenonu I.
Komisija, ki ji je naročeno, da dobi osebe, ki so se same udeležile vojske leta 1912, proti Napoleonu I., je dobila še 25 živih očividcev takratne rusko-francoske vojske. Med njimi je komisiji 10 oseb izpovedalo svoje spomine. Kmet Juk, 110 let star, je nabiral po bitki pri Kulevu kroglje, neki drugi 108letni kmet se je udeležil bitke pri Kliaspici, 12letni kmet Akim se je udeležil štirih bitk, 120letni kmet Tette se je udeležil zasledovanja Napoleona I.
Kača v želodcu. V okolici Rige na Ruskem je nek kmet po kosilu na polju legel in zaspal. Sanjalo se mu je, da leži kraj studenca in pije hladno vodo. Nato se zbudi. V želodcu ga je nekaj tiščalo, pa je mislil, da se je malo prehladil in začel je zopet delati. Toda bolečine v želodcu so postajale hujše in končno ni mogel več strpeti. Njegovi so ga naložili na voz in odpeljali v mesto k zdravniku. Ta je dognal, da ima v želodcu živo kačo, kateri se nič ne dopade v nenavadnem domu ter išče izhoda. Moža so odpeljali v bolnišnico. Kača mu je med spanjem skozi odprta usta zlezla v želodec — tedaj, ko je sanjal, da pije hladno vodo.
Pogrešana aviatika. Iz Hendona sta poletela v megli angleški aviatik Gatesy in Noel proti Parizu, a sta v megli najbrže ponesrečila, ker ju pogrešajo.
Bencinska eksplozija v Berolinu. Več oseb mrtvih. Na Draždanski cesti v Berolinu je v Pohlovi tvornici klobukov eksplodiral bencin. Več oseb je mrtvih.
Telefonska in Brzojavna poročila.
PROCES PROTI JUKIČU.
Zagreb, 1. avgusta. Danes ob 8. dopoldne se je razprava nadaljevala.
Obtoženec Neidhardt izjavi, da se ne čuti krivega. Kar se tiče preiskave, ga je državni pravdnik Urbani nagovarjal, naj izpove tako, kakor se mu je sugeriralo, dejal mu je, da je strahopetec, ako svoje krivde ne pripozna, naposled so mu ustavili domačo hrano in ga zaprli v temnico, ker se ni hotel za krivega pripoznati. Dejali so mu, da bo, če prizna, takoj puščen na svobodo. Preiskovalni sodnik mu je rekel, da pred sodiščem ne sme drugače izpovedati kakor pred policijo. Družil se je sicer z Jukičem in izdeloval z njim bombe, a to ne, da bi izvršil atentat na Čuvaja, ampak iz radovednosti, Jukiča je od namere atentata odvračal.
Državni pravdnik je hotel s svojimi vprašanji obtoženca v protislovja zaplesti. Na vprašanja branitelja je Neidhardt odgovoril, da je Jukiča imel za prismuknjenega. Branitelj dr. Popovič je opozoril nato predsednika, da policija zaplenjuje časnike zaradi poročil o procesu in s tem onemo-gočuje kontrolo javnosti. Stavi predlog, naj se odredi, da policija istinitih poročil o procesu ne bo mogla zaplenjevati.
Državni pravdnik odgovarja, da je ta predlog tak, da nanj sploh ne more odgovoriti.
Sodni dvor odkloni predlog dr. Popo-viča, ki prijavi zaraditega pritožbo ničnosti.
Nato se zaslišuje obtoženec Kamilo H o r v a t i n. On da se ni mnogo družil z Jukičem. Kar se tiče namere atentata je obtoženec svetoval Jukiču, naj bi vrgla kocko, kdo naj ga izvrši, a je obtoženec naposled to idejo opustil, ker se je bal, da pade kocka nanj.
Obtoženec Roman Horvat izjavi, da je Jukič od njega zahteval revolver, češ, da ima nekam potovati in ga zato rabi. Obtoženec mu ga je v dobri veri dal, ne vedoč, da namerava atentat.
Obtoženec Neidhardt je med drugim tudi izpovedal, da je Jukiču dajal sicer smodnika za bombe, a ga je pri tem goljufal ter mu dajal namesto smodnika peska in druge ničvredne snovi, kar je izzvalo veliko veselost.
AVSTRIJA BO NADALJEVALA S POVEČAVANJEM SVOJE MORNARICE.
Dunaj, 1. avgusta. Od merodajne strani se z ozirom na neko notico »Pester Lloyda«, da se misli na dogovor z Anglijo, glasom katerega bi se Anglija zavezala, da Avstrije na morju nikoli ne napade, Avstrija pa bi svoje oboroževanje na morju ustavila, izjavlja, da nima ta vest nikake dejanske podlage.
NOVA POODZEMSKA JAMA.
Kočevje, 1. avgusta. Pri Kočevju so odkrili veliko podzemsko jamo z velikimi dvoranami in krasnimi kapniki.
VAŽEN POLITIČNI PREOBRAT V TURČIJI. — KONEC MLADOTUR-ŠTVA.
Carigrad, 1. avgusta. Sultan je po-milostil 130 oseb bivšega Hamidovega režima, katere so mladoturki dali ob-
soditi v ječo, in sicer eksministra za vojno, Izzet-pašo, eksministra za mor-nai-ico, Riza-pašo, eksnadzornika arti-lerije, Hassan-Rahmi pašo, eksministra notranjih zadev, Zekkija, sinu Kiamil-paše Memduha, sinu sedanjega sejk-ul-izlama, Said pašo, bivšega prvega tajnika Iildiza, Taksim-pašo, bivšega poslanika v Parizu Munir-pašo in Šerif-pašo.
Solun, 1. avgusta. Albanci zahtevajo, da se tekom 48 ur mora razpustiti turška zbornica, sicer nastopijo z ostrimi sredstvi,
Carigrad, 1. avgusta. Sultan je dobil svojega tajnika Halid-Zia-beja in svojega prvega komornika Lufti-beja, ki sta bila mladoturka in sta vplivala na sultana, naj zbornice ne razpusti. Ker se je pa sultan odločil, da zbornico, ki je v mladoturških rokah, razpusti, je pozicija omenjenih dostojanstvenikov postala nevzdržna.
Solun, 1. avgusta. Vpliv vojaške lige proti mladoturkoin je vedno večji, dasi do javnih spopadov še ni prišlo. Iso Boljetinac in Tajar-bej delata baje sporazumno s turško vojaško ligo. V Prištini se zbere komisija, da preišče albanske pritožbe in jim kolikormogoče ugodi. H konferenci se poda tudi Iso Boljetinac.
Carigrad, 1. avgusta. Jutri se bo zbornica posvetovala o predlogu vlade, naj se § 7. ustave izpremeni tako, da bo imel izključno le sultan pravico zbornico razpustiti, ne da bi bil v tem oziru na kak drugi faktor vezan. Mladoturki so zelo razburjeni in baje nameravajo obstruirati. V kuloarju je predsednik zbornice velikemu vezirju rekel: »Če nas hočete razgnati, pozovite bajonete!« Mladoturki zamerijo zlasti ministru za notranje zadeve, Hussein Hilmi paši, ker je bil svojčas pod mladoturki veliki vezir, zdaj pa jih preganja.
Solun, 1. avg. Na konak v Ochri-di je bila vržena bomba, ki pa ni napravila posebne škode. Tudi v Resni je bil izvršen atentat z bombo.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Rio de Janeiro, 1. avgusta. Na bra-ziljski centralni železnici sta trčila vlaka. 100 oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih.
»ZRNYI«.
Marsilia, 1. avgusta. Položaj avstrijskega parnika »Zrnyi«, ki je ponesrečil, je zelo kritičen, a vendar upajo, da se končno posreči rešiti lacljo.
ŽUPANA UBIL.
Krakov, 1. avgusta. V Bjali vodi pri Novem Sandecu se je tamošnji žu pan nekaj spri z nekim kmetom zaradi neke meje. Kmet je v jezi pograbil sekiro ter ubil župana in njegovega sina.
Izvid gospoda dr. Iv. M a 11 y j a, ravnatelja avstro-ogrske nacionalne bolnišnice v Carigradu, delegata višjega mednarodnega zdravstvenega sveta.
G. J. S e r r a v a 11 o
v Trstu.
Na podlagi večletnih izkušenj Vam z veseljem potrjujem, da je raba Serra-vallovega kina-vina z železom ob malokrvnosti in nevrasteniji vedno pokazala zadovoljujoč uspeh, kakor tudi ob prebolelosti po težki bolezni.
Zato pa tudi prav pogosto bolnikom, ki jih jaz zdravim, odrejam ta izdelek, ki ga vsi, zlasti pa otroci zaradi blagoslasnosti radi uživajo in lahko prebavijo.
V Carigradu, 29. clec. 1903.
D r. I v. M a 11 y.
0 rt a	Čas opazovanja	Staujo barometru v mw	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	a J .£ £ - sBi >
31	9. zveč.	735-1	18-0	sl. szah.	jasno	
i	7. zjutr.	734-3	14-4	bezvetr.	megla	00
	2. pop.	731-8	26-6	sl. jjvzh.	del.obl.	
Tržne cene.
Cene veljajo za BO kg.
Budimpešta, 1. avgusta 1912.
Pšenica za oktober 1912 . , .	1142
Pšenica za april 1913 ....	1P55
Rž za oktober 1912.....9 25
Oves za oktober 1912 ....	9-50
Koruza za julij 1912.....8'94
Koruza za maj 1913.....7'44
Meteorologtčno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. 19-3°, norm, 19-7
Za vso ljubeznjive izrazo blagega sočutja, ki so nam došli tekom dolge bolezni in ob smrti naše nepozabne matere, gospo 2296
ijzijs httr.
Zlasti pa za lepo vence ter za ljuseznjivo spremstvo na njeni poslednji poti izrekamo svojo najpri-srčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 21. julija 1912,
Žalujoči ostali.
Odda se lepo
v I. nadstropju z 2. sobama, kopalnico in pri-tiklinami za november termin eventuelno tudi za takoj. Poizve se v trgovini A. Sušnikn, Zaloška cesta.	2398
mmnua^
Kavarna
flRSSSRSSSS
fr ,Central'
R	R
Danes in vsak dau	^
oncert
p dunajskega damskega dj elitnega orkestra —
Z velespoštovanjem
Štefan Miholič
2374
kavarnar
-RS RS RS RS
U
©
v novi vili pod Rožnikom sestoječe iz dveh sob, verande, poselske sobe in pri-tiklinami se odda mirni stranki za november. Poizve se Sv. Petra nasip št. 21, II. nad.
2394	(Cisto hruatsko podfetae!
v južnem, zelo prijaznem zalivu otok Krk v Istri, je otvorjeno za zunanje goste do srede septembra.
Morje plitvo, da se morejo brez skrbi kopati otroci, obrežje peščeno, pomešano s sipo. Na razpolago ugodna in cena stanovanja z izborno ceno postrežbo in hrano. V kraju župnija, zdravnik, pošta. Okolica zelo prikladna za izlete. Redna parobrodna vožnja z Reko. Zahtevajte prospekte in pojasnila pri
kopališki upravi.
Pozor!
Gostilničarji in drugi 3
Imam še veliko zalogo izborne goriške rebule kakor tudi drugih zajamčeno prisfnih naravnih vin.
Večjim odjemalcem znižane cene.
JERI1EJ ŠTELE, uinski frgouec.
2308	Spodnja Šiška 172.
SPORED VELIKEGA SESTANKA slov.-hrvaškega kat. narodnega dijaštva,
ki sc vrši
dne 1,, 2., 3. in 4. avgusta v Ljubljani.
V	četrtek, dne 1. avgusta:
Ob pol 3. uri popoldue: Občni zbor »Slov. dijaške
zveze« v dvorani Ljudskega doma. [sločasno: Glavna godišnja skupština sveukupnog lirvatskoj; kat. nar. djaštva v veliki dvorani hotela Union. Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer v veliki dvorani hotela Union.
V	petek, dne 2. avgusta:
Ob 8. uri zjutraj: sv. maša v stolnici. Oh 9. uri dopoldne: Slavnostno zborovanj« v proslavo desetletnice slov. kat. akad. tehn. društva »Zarje* v Ljudskem domu. Od 2. do 4. ure popoldne: seja slov. nar. obr«\mbne sekcije v Rokodelskem domu:
a)	Kako vzbuditi narodno zavest (ref. iur. Fr. Jež, ; Danica«).
b)	O izseljevanju (ref. iur. M. Zavadlal,
Dani).
c)	Taktika češkega nar. obrambnega dela (ref. iur. Fr. Strižič, »Dan«),
Ob 4. uri seja slov. literarne sekcije v Rokodelskem domu:
a)	Nekaj literarnih problemov (ref. g. dr. J. Šile).
b)	Smeri mlajše generacije (ref. pilil. Fr. Koblar).
Vzporedno ob 2. uri popoldne: Dogovori hrv. krit. akad. pokrajinskih društava: »Pavlinovič« (Dalmacija), »Dobrila« (Istra), »Martič* (Bosna) i omladinske sekcije iz Banovine. (V veliki dvorani hotela Union.) Zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu: Slavnostna predstava. Igrajo slov. kat, nar, akademiki.
V	soboto, dne 3. avgusta:
Ob 8. uri zjutraj: sv. maša v stolnici. Ob 9. uri dopoldne: Skupno zborovanje slov. hrv. kat. nar. dijaštva v veliki dvorani hotela Union:
a)	Slov. kat. nar. dijaštvo in njegovi cilji (ref. iur. J. Basaj, »Danica«), «
b)	Katolička misao u hrv.-slov. kulturnom razvoju (ref. med. M. Bašič, »Hrvatska«),
c)	Slovenski duhovnik in narodno delo (bog. Ciril Kandut, Celovec).
Ob 2. uri popoldne: Seja slov. org. sekcije v Rokodelskem domu. Ob 2. uri popoldne vzporedno v prostorih Ljudskega doma:
Sastanak hrv. bogoslova — vodi *Zbor duhovne mlad. zagrebačke«. Sastanak franjevačkih bogoslova — vodi :>Duns Scot« (Zagreb). Ob 5. uri popoldne v dvorani Ljudskega doma:
Organizator, sekcija hrv. apstinenata. Ob 8. uri zvečer: Komerz v veliki dvorani hotela Union.
V	nedeljo, dne 4. avgusta:
Ob 8. uri zjutraj: Izredni občni zbor -Slov. Lijfe kat. akademikov«:
a)	Dosedanje delo »Lige« (ref. med. Bolkovac, »Hrvatska«).
b)	Njeni ciiji za bodočnost (ref. phil, L. Suš-nik, »Danica«),
Ob pol 12. uri dopoldne izlet na Bled.
SMEŠNICE.
Modro.
Pek sreča mesarja ter ga vpraša: »Odtod prideš, prijatelj?« — .Ravnokar iz tvoje trgovine, kjer sem kupil hlebec kruha.« — »Hlebec kruha?« je vprašal pek začuden dalje. »Kje ga pa imaš?« — »V telovnikovem žepu,« je odgovoril smeje mesar in odšel svojo pot. Kmalu nato je pek zopet srečal mesarja. Šel je k njemu in ga vprašal prijazno: -Ali veš, odkod prihajam?« — »Ne.« — »Iz tvoje mesnice, kjer sem kupil telečjo glavo.« — »Ja, kje io pa imaš?« je vprašal mesar. — Pod klobukom,« je odgovoril pek in se veselo zasmejal, ker jc mesarju tako zasolil.
Srečen zakon.
»Jaka, ti me nisi nikdar rad imel. Ako hi sedajle umrla, se golovo čez štiri mesece poročiš nanovo. Na lo lahko prise-žem.« — »Ne prisegaj, draga moja, po nepotrebnem, saj ti tudi tako verjamem.«
IZ KNJIGOTR2TVA.
Raiacl ali nauk in molitve za odraslo mladino. Cena: rdeča obreza 1 K, zlata obreza 1 K 60 vin., fina vezava 3 K. — Molitvenik podaja premnogo krasnih naukov za pobožno, Bogu dopadljivo življenje ter jc namenjen v prvi vrsti mladini, ki potrebuje posebne podpore, da ostane na pravi poti. Odrasla mladina bo našla v tem inolitvcniku angela voditelja, ki jo bo učil moliti in lepo živeti. Že v prvem delu jc spretno vpletenih mnogo lepih naukov, drugi del pa posebej podaja mladini mnogo lepih praktičnih navodil.
Nevesta Kristusova ali pobožna in molitvena knjiga za krščanske device. Cena v sunjo z rdečo obrezo 2 K 48 vin., z zlato obrezo 3 K 40 vin. — Kako lepo in blagodejno posvečujejo lahko naša dekleta in žene nedelje in praznike s to zlato knjigo v rokah. Poleg obilicc izbranih molitev nudi molitvenik premnogo lepih naukov ter premišljevanj za Bogu dopadljivo življenje. Želeti je res, da si slovensko bogo-
ljubno ženstvo nabavi ta molitvenik,
•
Kako je moliti brevir? Navodilo
za molitev novega brevirja. Spisal profesor dr. Miha Gatterer. Peta popravljena izdaja. Inomost. Založil Feliei-jan Rauch. (L. Pustet.) Cena 35 vin.
Gospod UBALD PL. TRNKQCZY
lekarnar
v
Ljubljani.
Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim ros izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka .,Sladin") hraniti in otrok sc ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro nc mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja", katerega bo-dern vsakemu najtopleje priporočal.
Škofljica, dne 12. februarja 1912.
Odličnim spoštovanjem udani
179
Vinko Ogorelec ml.,
lesni trgovec.
2377	se sprejmeta
na Ssrano in stanovanja s 15. avgustom.
Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 2377.
Ako se naznani, kaj se potrebuje, pošljem vsakemu ostanke dobre domače tkanine, kot: kanafase, oksiorde, ccfirc, platno, tkanine, delene, krizete, brisače, saten, pisano tkanino itd., franko po povzetju
40—50 m I. kakovost K 17-— 40—50 m II. kakovost X 22'—
Fran Juarsik, ilomači tkalec,
Češka Čerma, pošta Naohod, Češko.
Krepkega dečka
iz poštene hiše sprejme v pouk I. Wiegele, kovač, Perava, pošta Beljak, Koroško.
2352
Hlfi hočete vsai 10 oziroma
m teden žrtvovati za priMnlosf svojih otrok?
Potem pišite .,Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. žup nika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošljepo
polnoma zastonj.
Želim takoj nastopiti službo
2379
manufakturne ali Marica Planinšek,
špecerijske stroke. Šmartno pri Litiji.
se da odstraniti brc« Joda s sredstvom, ki je je izumil nek ozdravljenec, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vposlatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt. 1857
Kemični laboratorij Paracelsus SleroUero, Morava.
5 Vse predmete železniške stroke i t
dobite najceneje pri	+
• • vi . HHnnirssffi« %
♦
Peter Majdič, Celje. t
.	t
♦	♦
Postrežba točna!
O	«>	❖	♦
Solidno blago!
1251
&<9I&<9&<9&&&<*$>	&&<9&&&<90&<9&<f <f&
$
c® &
C?
(f &
<®
&
»DIE ZE1T«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dne 29. vinotoka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časa«. Dalje »NAŠ OTROK!« Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907. — Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA!« Glasilo za praktično higijeno na Dunaju decembra 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče:
Varčne gospodinje!
Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 K, velja »SLADIN« ali dr. pl. Trnk6czy-ja »SLADKI ČAJ« 1 zavojček 7. '/4 kg samo 60 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. — Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstšidterstrasse 25; III., Radetzkyplatz 4; V., Schonbrunnerstrasse 19; v Gradcu, Sackstrasse 3.
Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago. — Drogijske cene. — Ma3tin za živinorejce. — Telefon štev. 190.
I
p-..iu»«nmi» ^llllHIIIIIIIIHIIITOII
1. TOSEK, UOBUJIHJI
:: Stari trg 28 ::
trgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, podobami in zrcali po .	najnižjih cenah =====
se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno
V umetu© izdelovanje slikanih cerkvenih oken.
Načrte in proračune na žsijo. • - Solidna postrežba.
153
Vsled sklepa upniškega odbora in dovolila c. kr. deželne sodnije v Ljubljani sc
na Mestnem trgu
ter se vse ffl kDII-
feSSOSia ItEftSD te tvrdke spadajoče manufakturno in modno blago, kakor: moško in žensko sukno, svila, preproge, odeje, zastori, zagrinjala, linolej, pletenine, bela kotonina, platno, podloge i. t. d. prednja p ZBlO Hlebih cenah.
Prodajalo se bode vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 7. ure popoldne izvzemši v nedeljah in praznikih.
V Ljubljani, dne 25. julija 1912.
Dr. Franc Tekavčič
odvetnik v Ljubljani,
2320 3	kot upravnik konkurza.
ufiod o Gsssposfrl nllcl 2.
Obrestuje hranilne vloge po
41/«7»
brez vsakegn niltntkH Obresti sc pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
V2 %
Eskompluje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure xa stranke usak delaonfk od pol 9. h« dopoldne do t. ure popoldne.
.Odgovorni urednik: Miha Moškerc,
Tisk: »Katoliško Tiskarne«,
Izdaja konzorcij »Slovenca«,