14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 IZVLEČEK Bogata naravna in kulturna dediščina slovenskega podeželja se širši javnosti velikokrat predstavlja v obliki tematskih pohodnih poti, od katerih vsi veliko pričakujejo, vendar njihovim upravljavcem pogosto zmanjka idej, sredstev in energije za nadgradnjo. Urbanova pot v občini Metlika je na pomembni razvojni prelomnici, zato kot temelja njene oživitve in nadgradnje izpostavljamo vlogo lokalne skupnosti ter posebnosti lokalnega okolja, predvsem razgiban teren, veliko doživljajsko vrednost območja in vinogradniško tradicijo. Ključne besede: tematska pohodna pot, oživitev tematske pohodne poti, turizem na podeželju, Urbanova pot, Bela krajina. ABSTRACT Rich natural and cultural heritage of Slovenian rural areas is to the wider public often presented in a form of thematic routes, of which all of the involved expect a lot. Several years of activity are often followed by the lack of resources, ideas and energy for its upgrading. The Urban’s theme route (the Municipality of Metlika), is just now on a significant development turning point. For its revitalization and upgrading, we set out the role of local community and the individuality of local area – diverse terrain, great experience capability, and viticultural tradition. Keywords: thematic route, revitalization of the thematic route, rural tourism, Urban's route, Bela Krajina. Primer Urbanove poti v občini Metlika Oživitev in nadgradnja tematskih pohodnih poti GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 15 URBANOVA POT Avtorica besedila: BARBARA GORNIK, diplomirana geografinja in diplomirana zgodovinarka Tržaška cesta 405, 1000 Ljubljana E-pošta: barbara.gornik93@gmail.com Avtorji fotografij: KATJA JAKLJEVIČ, BARBARA GORNIK, MATEJ JANŽEKOVIČ COBISS 1.04 strokovni članek V Sloveniji je več tisoč kilometrov markiranih ali drugače označenih poti, ki so vzdrževane, imajo urejene razgledne točke, počivališča, so pod­prte s promocijsko­informativnim gradivom, zemljevidi in vodniki. Primanjkuje pa konkretno oblikovanih produktov in tovrstne specializirane turistične ponudbe (Študija o označevanju … 2010). Lokalne skupnosti prek tematskih pohodnih poti na različne načine predstavljajo ter bolj ali manj uspe­ šno tržijo naravno­ in družbenogeografske posebnosti lokalnega okolja, kar je predvsem na obrobnem podeželju pomemben vir dohodka in pomemben pris­ pevek k večji prepoznavnosti in obiskanosti območja. Ključnega pomena za dolgo in uspešno delovanje tovrstnih poti so močna in enotna lokalna skup­ nost, redno vzdrževanje ter vlaganje v njihov razvoj oziroma nadgradnjo. Prav to pa se zaradi omejenosti finančnih pa tudi človeških virov pogosto izkaže za problematično, kar potrjujejo tudi rezultati študije primera tematske pohodne poti Urbanova pot, izvedene v letih 2015 in 2016 (Gornik 2015). Kaj so tematske pohodne poti? Tematske pohodne poti opredeljuje vsebina, zato so lahko na primer kolesarske, pohodne, naravoslovne, učne, gozdne, geološke … Med najbolj priljubljene in razširjene spadajo učne poti, ki imajo pri nas že dolgo tradicijo. Podobno kot v razvoju ostalih turističnih produktov, lahko tudi v razvoju tematskih pohodnih poti prepoznamo več značilnih faz, ki so ločene s prelomnimi točkami. Prva faza se imenuje faza vzpostavljanja poti in se zaključi z vzpostavitvijo te­ matske pohodne poti. Pobudo lahko da lokalna skupnost, ki v njej vidi možno­ sti za razvoj, promocijo in večjo prepoznavnost kraja ter priložnost za izboljša­ nje turistične in rekreacijske ponudbe. Pobudniki so lahko tudi različna društva in ustanove, ki v vzpostavitvi poti vidijo možnosti predstavitve ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine, izobraževanja, rekreacije in podobno. Značilni so intenzivno sodelovanje med različnimi akterji, prepletanje različnih interes­ ov, iskanje konsenza pa tudi nastanek konfliktnih situacij. Fazi vzpostavljanja sledi faza uveljavljanja poti, za katero so značilne številne aktivnosti, ki so namenjene predvsem njeni promociji. Potencialne obiskovalce se na različne načine (promocijske zgibanke, plakati) in prek različnih sredstev javnega obveščanja opozarja novo pot in se jih vabi k njenemu obisku. Ko je prepoznavnost poti na lokalni ravni presežena in postane znana širšemu krogu ljudi, ki jo začnejo redno uporabljati in se nanjo vračati, je pot uveljav­ ljena, čemur sledi faza razvoja poti. Njena dolžina je deloma odvisna od vrste tematske poti, predvsem pa od pripravljenosti njenega upravljavca vlagati v njen razvoj in nadgradnjo. Ta faza je navadno daljša pri kulturno­etnoloških in športno­rekreativnih poteh, saj njihovi upravljavci nanje navezujejo različne aktivnosti in (množične) dogodke. Če so pri tem izvirni in aktivnosti redno dopolnjujejo, potem je faza razvoja daljša, saj se ljudje nanje redno vračajo. 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 URBANOVA POT Kaj pomeni vzpostavitev tematskih pohodnih poti? Vzpostavitev tematskih pohodnih poti pomeni najprej prepoznati in nato aktivirati notranje vire pode­ želja. Med lokalne oziroma notranje možnostmi za njeno revitalizacijo. Bistveno je, da upravljavec poti za­ zna kritično točko in s sodelovanjem drugih akterjev skuša najti možnosti za revitalizacijo poti, ki v nasprotnem primeru propade. V nasprotnem primeru obiskanost poti hitro upade, ker postanejo ne­ zanimive. Obiskanost različnih ak­ tivnosti in množičnih dogodkov je pomembna, saj je vir dohodka za upravljavce poti, največkrat pa tudi za lokalne pridelovalce, obrtnike in ponudnike drugih turističnih storitev, zato je pomembno, da je ta faza čim daljša. V vsakem primeru, ponekod prej, drugod pozneje, nastopi stagna­ cija, ki pomeni zaključek tretje faze življenjskega cikla tematske poti. Z vidika obravnavane tematike je pomembna predvsem četrta faza, to je faza nazadovanja, propadanja ali revitalizacije poti, ki se začne z njeno stagnacijo. Stagnacija pomeni manj številne aktivnosti, manjšo obiska­ nost poti, propadanje infrastruktu­ re, kar vodi v nazadovanje poti in v nadaljevanju do kritične točke, ki je prelomnica med nadaljnjim nazado­ vanjem in propadanjem poti oziroma TEMATSKE POHODNE POTI kulturno-etnološke poti poti po kulturni dediščini poti na temo zgodovine poti na temo etnologije poti po naravni dediščini gozdne učne poti poti po zavarovanih območjih poti za nordijsko hojo sprehajalne poti trim steze in fitnes steze romarske poti poti na temo vina in kulinarike poti na temo narave športno-rekreativne poti Vir: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti, 2010. Slika 1: Delitev tematskih pohodnih poti (Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti, 2010) vz po st av it ev p ot i uv el ja vi te v po ti kr it ič na to čk a revi taliz acij a propadanje NAZADOVANJE, PROPADANJE ALI REVITALIZACIJA UVELJAVLJANJE VZPOSTAVLJANJE RAZVOJ 1. faza 2. faza 3. faza 4. faza ČAS ST AN JE P OT I Slika 2: Življenjski cikel tematskih pohodnih poti. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 17 URBANOVA POT Kako oživiti in nadgraditi tematsko pohodno pot? Primer aktiviranja notranjih virov podeželja je oživitev in nadgradnja tematske pohodne poti Urbanova pot v občini Metlika. Gre za 6,3 km dolgo krožno pot, poimenovano po zavetniku cerkve na Grabrovcu, sve­ tem Urbanu. Na pobudo krajanov vasi Grabrovec je kot pohodniško­ ­tekaško­kolesarska pot nastala leta 2001 z namenom, da bi jo okoliški prebivalci in ostali zainteresirani uporabljali za dnevno rekreacijo ali krajši izlet zunaj mesta. Ima svoj lo­ gotip, ki je upodobljen na zastavi, oznakah ob poti in promocijskih zgi­ bankah. Pot deloma že združuje naravno in kulturno dediščino z aktivnim pre­ življanjem prostega časa v naravi ter s kulinarično ponudbo, v svojo ponudbo jo kot dopolnitev vklju­ čujejo tudi nekateri ponudniki turi­ stičnih storitev . Glede na to, da je bila pot vzpostavljena leta 2001 in ob tem pa njihovo intenzivno so­ delovanje, izmenjava informacij in součinkovanje. Prav njihovo neso­ delovanje je pogosto glavni razlog, da se notranji viri podeželja ne ak­ tivirajo. Pri njihovem vključevanju v turistično ponudbo je bistveno, da se spoštujejo lokalne vrednote in da se razvojne dobrobiti povrnejo v lokalno gospodarstvo (Potočnik Sla­ vič 2010). Podeželskim območjem, kjer kmetijska pridelava ne prinaša pomembnih dohodkov, se tako od­ pira priložnost, da izpostavijo svoje naravne in kulturne posebnosti, ka­ kovostne pridelke in proizvode ter ostale dobrine, značilne za podeželje. Te postanejo temelj potrošniških ak­ tivnosti obiskovalcev, ki jih na pode­ želje pritegnejo možnosti kulinarič­ nih doživetij, oddiha, rekreacije in aktivnega preživljanja prostega časa. Vse te aktivnosti obiskovalcev imajo zelo pomembno vlogo v revitalizaciji (obrobnega) slovenskega podeželja. vire podeželja uvrščamo pokrajino, prostoživeče živali in rastline, bio­ diverziteto, geološke in pedološke razmere, zrak in njegovo kakovost, žive meje in meje med polji, kme­ tijske zgradbe, podeželska naselja, zgodovinske spomenike, prometno infrastrukturo, poti in steze, poto­ ke, reke, jezera, ribnike, kakovostno vodo, gozdove in nasade, značilne lokalne navade, običaje, izobraževal­ ne ustanove, raziskovalna središča, jezik, hrano, izdelke, festivale in na­ čin življenja nasploh (Garrod 2006, Potočnik Slavič 2010). Ključnega pomena njihovega prepoznavanja in uspešnega aktiviranja sta pristop od spodaj navzgor ter sodelovanje na vseh ravneh odločanja in upravljanja s prostorom. Potrebni so torej vključitev lokalnih skupnosti, občin, razvojnih agencij, zainteresiranih društev in skupin ter pristojnih organov na državni ravni, Slika 4: Logotip Urbanove poti (V naročju svetega Urbana). Slika 3: Primer trženja kakovostnih lokalnih kmetijskih proizvodov (Katja Jakljevič). 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 URBANOVA POT virov podeželja obravnavanega obmo­ čja smo oblikovali predloge za razreše­ vanje trenutnih problemov ter oživi­ tev in nadgradnjo poti, ki temeljita na aktiviranju notranjih virov podeželja ter na vključevanju različnih lokalnih in regionalnih akterjev ter njihovemu medsebojnemu sodelovanju. Preu­ čevano območje namreč v sebi skri­ va številne notranje vire podeželja: razgiban teren, zidanice, vinograde, gozd, značilne lokalne navade, svoj­ ska narečje, običaje in hrano, izdelke, prostoživeče živali, rastline. Ti poten­ ciali za turizem, rekreacijo in lokalno Poleg tega smo ugotovili, da so ob poti zamrle vse množične prireditve, ki so bile v preteklosti dobro obiska­ ne, da so uporabniki poti nezado­ voljni z vzdrževanjem infrastrukture, upravljavcu poti Krajevni skupnosti Grabrovec pa primanjkuje idej in sredstev za oživitev ter nadgradnjo poti. Ob upoštevanju modela življenj­ skega cikla tematske pohodne poti lahko predpostavimo, da se pot počasi približuje kritični točki. Na podlagi analize stanja poti in nje­ nih uporabnikov ter analize notranjih je v lokalnem okolju dobro prepo­ znavna ter sprejeta, pa tudi, da so bili na njej organizirani množični dogodki, smo v okviru raziskave iz­ vedli podrobnejšo analizo trenutnega stanja poti. Temeljila je na kriterijih za pridobitev statusa tematske po­ hodne poti, pripravljenih v okviru Študije o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti (2010). Rezultati so razkrili, da je Urbanova pot trenutno v slabem stanju, saj od trinajstih kriterijev izpolnjuje le štiri, štiri izpolnjuje delno, preostalih pa ne izpolnjuje. Preglednica 1: Kriteriji za pridobitev statusa tematske poti (Prirejeno po Študiji o označevanju in vzdrževanju tematskih poti, 2010). Kriterij Urbanova pot izpolnjuje kriterij delno izpolnjuje kriterij ne izpolnjuje kriterija Pripravljen načrt poti in pridobljena soglasja vseh lastnikov zemljišč, po katerih pot poteka. Upoštevanje osnovnih zahtev, kot so: čim bolj naraven potek mimo zanimivih točk, enotna označitev, jasno označen začetek in konec poti, ki naj bo v bližini turistično-informacijskega centra ali specializiranega objekta za pohodništvo ali gostinskega obrata ali primernega interpretacijskega centra. Določena vsaj najkrajša dolžina poti: sprehajalne poti in fitnes poti ter poti za nordijsko hojo do ene ure, ostale poti najmanj eno uro. Če je le mogoče, trasa speljana zunaj asfaltnih cest, asfalta je lahko največ 15 %. Ob poti zagotovljenih čim več točk, kjer pohodnik lahko spoznava naravne in kulturne zanimivosti; zagotoviti je treba ustrezna počivališča in možnost okrepčila – najmanj eno na 45 minut. Pot je speljana mimo nastanitev, specializiranih za pohodništvo, oziroma planinskih koč. Pot je označena po enotno veljavnem sistemu, tako, da jo lahko uporablja tudi turist oziroma pohodnik, ki ni vešč gibanja po neznanem terenu – informacijska tabla o poti na začetku, usmerjevalne table in oznake na poti sami. Za vodenje poti je na voljo licenciran vodnik (turistični vodnik za sprehajalne poti, vodnik za nordijsko hojo za poti, urejene za nordijsko hojo, komercialni planinski ali gorski vodnik ali drug vodnik z licenco). Pot ima določenega skrbnika, ki jo skupaj z oznakami redno in skrbno vzdržuje. Zagotovljen vir finančnih sredstev za vzdrževanje. Pot ima zagotovljeno ustrezno promocijo v okviru zgibank in/ali elektronskih medijev. Pot je vključena v celovite turistične pakete v ciljni turistični destinaciji. Če je le mogoče, sta začetek in konec poti sta povezana z javnim prevoznim sredstvom. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 19 URBANOVA POT kratkoročnih ciljev bo oživila pot, iz­ polnitev srednjeročnih in dolgoročnih ciljev pa njeno nadgradnjo, kar bo omogočilo, da bo Urbanovo pot ob ciljni promociji mogoče intenzivneje vključiti v širšo turistično in rekreacij­ sko ponudbo jugovzhodne Slovenije. To je lahko razvojni impulz delu ob­ robnega slovenskega podeželja. V vseh fazah sta potrebna nenehno vredno­ tenje učinkov in temeljit razmislek o možnih izboljšavah oziroma spre­ membah načina dela. Osredotočiti se je treba na to, ali so bili zastavljeni cilji doseženi, ali so uporabniki zadovoljni z oživitvijo poti ter z načinom in vrsto njene nadgradnje, in tudi, ali sta se število in struktura uporabnikov zara­ di tega (bistveno) spremenila. Prvi korak V prvem koraku je bistveno obliko­ vanje delovne skupine, ki bo v zvezi z Urbanovo potjo usklajevala interese in mnenja različnih akterjev na lokal­ ni ter regionalni ravni, ob tem pa bo odgovorna tudi za vse zadeve, pove­ zane z njenim vzdrževanjem, promo­ cijo in nadgradnjo ter oživitev starih in/ali organizacijo povsem novih Za vsak oblikovan predlog smo izra­ čunali stroške ter opozorili na njegove prednosti in pomanjkljivosti. Oživi­ tev in nadgradnja poti naj bi potekali v štirih korakih. V prvem in drugem zasledujemo kratkoročne cilje, v tret­ jem srednjeročne, četrti korak pa naj bi izpolnil dolgoročne cilje. Izpolnitev prebivalstvo še niso izkoriščeni v za­ dostni meri. Večino teh prvin bi se ob ustrezni interpretaciji dalo izpostaviti v povezavi z obravnavano potjo, bo­ disi na oziroma ob sami poti bodisi z njeno vključitvijo v turistično in re­ kreacijsko ponudbo turističnih kmetij Grabrovca in Metlike. Slika 5: Večina oznak ob poti je dotrajanih ali zaraščenih (Barbara Gornik). Slika 6: Dotrajano počivališče ob Urbanovi poti (Barbara Gornik). Slika 7: Propadli in neugledni objekti ob poti (Barbara Gornik). Slika 8: Zidanica ob Urbanovi poti priča o močno zakoreninjeni in dolgotrajni tradiciji belokranjskega vinogradništva (Barbara Gornik). 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 URBANOVA POT rezultatov raziskave svetujemo, da se skupina najprej loti odprave pomanj­ kljivosti, ki jih nakazuje podrobnejša analiza stanja poti. Nujni so obnova ali menjava obstoječih oznak ob poti ter ureditev počivališč; kar pomeni odstranitev dotrajanih klopi, smetnja­ kov in mize ob cerkvi sv. Urbana ter njihovo menjavo z novimi, določitev in ureditev dodatnih počivališč, posta­ vitev informacijskih tabel na Pungar­ tu, kjer naj bi bilo izhodišče poti, in ob cerkvi, kjer je najvišja točka trase poti. Potrebna je tudi sanacija odse­ kov, ki jih je poškodovala erozija in so potencialno nevarni za uporabnike. Poleg tega predlagamo postavitev dveh dodatnih oznak in prestavitev lokacije tretjega počivališča nekoliko nižje, saj je z vidika doživljajskih vrednot nova lokacija precej primernejša (lepši raz­ gled, travniško­pašniški del poti). Doslej je bil na vsakem počivališču na­ meščen tudi koš za smeti, kar pa glede na potek poti ni nujno, saj je speljana mimo ekoloških otokov nasproti Pun­ garta in na Grabrovcu, ki sta približno Drugi korak V drugem koraku je bistveno obli­ kovanje jasnega načrta, po katerem bo potekala oživitev poti. Na podlagi množičnih dogodkov. Kot prikazuje model akterjev oživitve in nadgradnje Urbanove poti, je pri tem pomemb­ no redno posvetovanje in intenzivno sodelovanje s Krajevno skupnostjo Grabrovec, Občino Metlika in po­ nudniki turističnih storitev ob poti, po potrebi pa še z Razvojno­informa­ cijskim centrom Bela krajina, s Tu­ rističnim društvom Vigred Metlika ter z morebitnimi drugimi zaintere­ siranimi društvi in ustanovami. Brez dobrega sodelovanja in dialoga vseh teh akterjev oživitev in nadaljnja nad­ gradnja poti ne bosta mogoči. Vseka­ kor je priporočljivo, da skupina že v prvem koraku sama ali z omenjenimi akterji zagotovi stalen vir financiranja za redno vzdrževanje poti in njeno nadgradnjo. DELOVNA SKUPINA Krajevna skupnost Grabrovec Občina Metlika Ostala društva in ustanove RIC Bela krajina TD Vigred Ponudniki turističnih storitev Ključni akter Intenzivno sodelovanje z delovno skupino Sodelovanje po potrebi Pomemben akter Manj pomemben akter Legenda: Slika 10: Model akterjev v procesu oživitve in nadgradnje Urbanove poti (Barbara Gornik). Slika 9: Krave na paši ob Urbanovi poti (Matej Janžekovič). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 21 URBANOVA POT na polovici poti (prvi v zgornjem, dru­ gi v spodnjem delu), zato lahko obi­ skovalci morebitne odpadke odložijo kar tam. S tem se zmanjšajo stroški obnove poti, zatem pa tudi stroški vzdrževanja poti. Ko bo pot obnovlje­ na, bo mogoča njena nadgradnja. Pomembno je, da bo z obnavljanjem poti seznanjena tudi širša javnost. Potrebna je priprava novega promo­ cijskega gradiva in spletnega mesta, kjer bodo sedanji in bodoči uporab­ niki lahko dobili informacije o poti, dogodkih, okolici, zanimivostih, ku­ linarični ponudbi in podobno. V tem koraku je priporočljivo začeti tudi z merjenjem obiskanosti poti; vpisna knjiga obiskovalcev naj bo locirana ob cerkvi svetega Urbana. Poudariti je treba, da bodo zbrani podatki nena­ tančni oziroma na ravni ocene, saj se vsak obiskovalec najbrž ne bo vpisal v knjigo. Pomembno je, da se v oži­ vitev tematske pohodne poti aktivno vključijo lokalni prebivalci, mojstri, obrtniki in strokovnjaki z različnih področij, ki lahko s svojim znanjem, materiali in idejami odločilno prispe­ vajo k njeni obnovi. Tretji korak V tretjem koraku je predvidena nad­ gradnja poti. V raziskavi smo prever­ jali tri možnosti: nadgradnjo v smeri učne poti, vzpostavitev ponudbe za rekreativce in osebe s posebnimi po­ trebami ter nadgradnjo poti z oživit­ vijo množičnih dogodkov. Mnenje uporabnikov o predlaganih možnos­ tih nadgradnje smo ugotavljali tudi z anketiranjem. Največ vprašanih (98 %) podpira nadgradnjo v učno pot, 72 % jih podpira prilagoditev lokacija TK počivališče veliko počivališče novo počivališče dodatna oznaka trasa poti Legenda: Merilo: 1 : 24.500 Slika 11: Zemljevid lokacij počivališč in TK ob Urbanovi poti (Barbara Gornik). 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 URBANOVA POT zaslužka, korist pa imajo predvsem ponudniki turističnih storitev ob poti, če jo seveda aktivno in smiselno vklju­ čujejo v svojo turistično ponudbo. Nadgradnja Urbanove poti v učno pot je med predlaganimi možnostmi najbolj zahtevna, saj od delovne sku­ pine poleg jasnih ciljev, inovativnosti in odličnega sodelovanja na lokalni in regionalni ravni zahteva tudi sodelova­ nje s strokovnjaki z več področij (ge­ ografi, zgodovinarji, etnologi, biologi, gozdarji …). Treba je torej prepoznati in aktivirati množico notranjih virov podeželja, jih ustrezno interpretira­ ti in zaokrožiti v smiselno celoto. Ta vrsta nadgradnje omogoča povečanje prepoznavnosti in privlačnosti naselja Grabrovec, njegove zgodovine ter na­ ravnogeografskih in družbenogeograf­ skih značilnosti. Zaradi bližine Urba­ nove poti bi jo lahko v svoj program vključile tudi izobraževalne ustanove. Za razliko od rekreativne poti je učna pot z dobrim programom, usposoblje­ nim vodičem in ustrezno promocijo možnost neposrednega zaslužka za njenega upravljavca. Po predhodnem naročilu bi lahko obiskovalci učne poti obisk sklenili na eni od turistič­ nih kmetij, kar bi prineslo zaslužek lokalnim ponudnikom turističnih sto­ ritev, obenem pa pomenilo dodatno promocijo kraja, lokalnih kakovostnih proizvodov in v najširšem smislu pro­ mocijo celotne Bele krajine. Tovrstne učinke učnih poti potrjujejo številni primeri iz Slovenije in tujine. V tem koraku je smiselno razmisliti tudi o množičnih dogodkih, saj so med navedenimi možnostmi nadgra­ dnje njihovi akterji lahko največji vir drugje vaje za hrbet in tako dalje. Da se bodo predvsem novi uporabniki lažje znašli, kje je posamezen sklop, bo treba postaviti tablo, ki bo jasno in pregledno prikazovala njihovo lokaci­ jo. Vaje se lahko na inovativen način predstavi ali prilagodi tudi otrokom. Pri oblikovanju vaj za otroke bo po­ trebno sodelovanje pedagogov vzgoj­ no­izobraževalnih zavodov (Vrtec Metlika, Osnovna šola Metlika). Gle­ de na to, da so počivališča št. 2, 8 in 9 v zgornjem delu poti, na terenu, lažje dostopnem gibalno oviranim osebam (možnost parkiranja, asfaltiran del poti brez večjih naklonov), bi bilo smiselno, da se vaje na njih prilagodi­ jo tej skupini uporabnikov. Vzpostavitev ponudbe za rekreativce in osebe s posebnimi potrebami bi imela številne pozitivne učinke ne le na lokalno, ampak tudi na regionalno okolje. V prvi vrsti bi se znatno po­ večala privlačnost in s tem verjetno obiskanost poti, v širšem kontekstu pa tudi privlačnost Grabrovca in občine Metlika. Razen tega ponudba vklju­ čuje več ciljnih skupin. V kombina­ ciji z drugimi aktivnostmi različnim generacijam in skupinam lokalnega prebivalstva ter ostalim obiskovalcem omogoča aktivno, zdravo in okolju prijazno preživljanje prostega časa. Ponudniki turističnih storitev bi lah­ ko rekreacijsko Urbanovo pot vklju­ čili v svojo turistično ponudbo ali jo prilagodili gostom, ki jih na podežel­ je privabljajo možnosti rekreacije in aktivnega preživljanja prostega časa (izposoja koles, pohodniških palic, najem konja …). Pomanjkljivost to­ vrstne nadgradnje je v tem, da upra­ vljavcu poti ne prinaša neposrednega dela poti osebam s posebnimi potre­ bami, 74 % pa jih meni, da je pot zdi smiselno opremiti s telovadnimi na­ pravami. Zadnja možnost se je pojav­ ljala tudi pri vprašanjih o tem, kaj si ob poti uporabniki še želijo in kaj naj­ bolj pogrešajo. Za vsako predlagano možnost nadgradnje smo v raziskavi navedli primer, določili odgovorne ter opozorili na njene pozitivne in nega­ tivne učinke. Glede na rezultate ankete uporabnikov Urbanove poti in finančna sredstva, ki jih ima na voljo upravljavec poti, je najbolj smiselna nadgradnja poti z vzpostavitvijo ponudbe za rekreativ­ ce in osebe s posebnimi potrebami. Vzpostavitev tovrstne ponudbe zah­ teva sodelovanje delovne skupine z vsemi akterji, ki smo jih nakazali v mo- delu akterjev, s posebnim poudarkom na sodelovanju z »drugimi društvi in ustanovami« (športna društva, vzgoj­ no­izobraževalne ustanove, Društvo invalidov Metlika, Dom starejših obča­ nov …), saj ta svoje člane in varovan­ ce, predvsem pa njihove potrebe, zelo dobro poznajo. Poleg tega bi nekatera od njih pri vzpostavitvi poti lahko tudi strokovno in finančno pomagala. 74 % anketirancev si želi, da bi bila pot opremljena s telovadnimi napra­ vami, ker pa te zahtevajo prostor in so precej velik strošek, svetujemo, da se najprej postavijo table z vajami za razgibavanje. Te se lahko namestijo na prostore, namenjene počivališčem. Zaradi razdalje med njimi in omeje­ nega števila počivališč bi bilo dobro, da se vaje razdelijo po sklopih in so na enem mestu (na tako imenovanem trim otoku) na primer vaje za roke, GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 23 URBANOVA POT cikla tematske pohodne poti je pot trenutno in v katero smer jo z nasto­ pom kritične točke vodijo (ne)odlo­ čitve njenega upravljavca. S predlogi smo dokazali, da možnosti za oživitev in nadgradnjo poti obstajajo, vendar je za njuno realizacijo nujna korenita sprememba pri upravljanju s potjo. Potrebna je močna delovna skupina z jasnima strategijo in načinom dela ter s sposobnostjo sodelovanja z raz­ ličnimi akterji v prostoru. Sicer bo pot propadla, s čimer bo v dobi po­ trošniškega podeželja ter aktivnega in zdravega preživljanja prostega časa izgubljena pomembna, če ne celo ključna prvina podeželskega kapitala na Grabrovcu. konfliktnih situacij, zato zahtevata močno in enotno lokalno skupnost, s katero bo lahko intenzivno sodelo­ vala delovna skupina. V nasprotnem primeru bi lahko bila organizacija množičnih dogodkov vprašljiva oziro­ ma obsojena na propad. To pa bi po­ menilo izgubljeno priložnost za stalni vir dohodka in s tem slabše možnosti revitalizacije obrobnega podeželja. Sklep Usoda Urbanove poti je odvisna pred­ vsem od volje, interesa in sodelovanja znotraj lokalne skupnosti, saj na tem območju notranjih virov podeželja ne primanjkuje. V raziskavi smo jasno opredelili, kje na krivulji življenjskega dohodka za lokalno skupnost. Med uporabniki poti interes za njihovo oživitev obstaja, naloga delovne sku­ pine pa bo povezati deležnike, izo­ blikovati jasne cilje in načrt dela ter nenehno kritično vrednotiti učinke, saj množični dogodki v sebi skrivajo številne pasti in nevarnosti. Četrti korak V četrtem koraku bo treba razmisliti o razširitvi mreže povezav na regionalno in državno raven, kar se lahko doseže z oblikovanjem povsem novih večdnev­ nih dogodkov ali s povezavo s sorod­ nimi potmi. Tretji in četrti korak z organizacijo množičnih dogodkov sta tudi največji »potencial« za nastanek Viri in literatura 1. Garrod, B. 2006: Re­conceptualising rural resourses as countryside capital: The case of rural tourism. Journal of Rural Studies 22. Medmrežje: http://course.sdu.edu.cn/G2S/eWebEditor/uploadfile/20130509154805009.pdf (9. 7. 2015). 2. Gornik, B. 2015: Revitalizacija in nadgradnja tematske poti: primer Urbanove poti v občini Metlika. Zaključna seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 3. Potočnik Slavič, I. 2010: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. GeograFF7. Ljubljana. 4. Študija o vzdrževanju in označevanju tematskih pohodnih poti. 2010. Medmrežje: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/Javnost/GUP/Studija_o_tematskih_poteh/Priporocila_signalizacije_poh_poti.pdf (25. 7. 2015). KRATKOROČNI CILJI SREDNJEROČNI CILJI DOLGOROČNI CILJI faza PRVA FAZA DRUGA FAZA TRETJA FAZA ČETRTA FAZA ime cilja oblikovanje delovne skupine in določitev vira financiranja Urbanove poti revitalizacija Urbanove poti nadgradnja Urbanove poti razširitev mreže povezav na regionalno in državno raven izvedba KS Gabrovec skupaj z lokalnim prebivalstvom in ponudniki turističnih storitev oblikuje delovno skupino, odgovorno za vse zadeve, povezane z Urbanovo potjo. Zagotovi se stalen vir financiranja poti. Demontaža starih oznak in klopi ter menjava z novimi, postavitev informativnih tabel na Pungartu in ob cerkvi sv. Urbana, sanacija poškodovanih delov poti. Začetek merjenja obiska poti. Tri možnosti nadgradnje: - ponudba za rekreativce in osebe s posebnimi potrebami, - učna pot, - revitalizacija množičnih dogodkov. Oblikovanje povsem novih večdnevnih dogodkov, povezava s sorodnimi potmi. čas nekaj mesecev šest mesecev do eno leto dve leti od začetka obnove pet let od začetka obnove finance brez stroškov 1722 € + strošek sanacije trase poti Stroški odvisni od izbire nadgradnje. Stroški za rekreacijsko ponudbo so ocenjeni na 799,71 €. Stroški odvisni od izvedbe dogodka. Preglednica 2: Potek oživitve in nadgradnje Urbanove poti (Barbara Gornik).