0 3ii;:,n dekorativna v/ glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. 11 /XVI11 november 1981 ■■■■■■■■■■■■■■■E mmmammmaaa 29. november — dan republike Verjetno ni državljana, ki ne bi poznal bosanskega mesta Jajca in datuma 29. november 1943, kajti ta kraj in ta datum pomenita za nas prelomnico, prehod iz teme v luč. Jugoslovanski narodi, ki jih okupator ni mogel pokoriti, so se dvignili v oborožen upor pod vodstvom KPJ. Pred seboj so imeli dva cilja: nacionalno in socialno osvoboditev. Ob tem, da je bilo treba izgnati okupatorja in osvoboditi domovino, se je pokazala tudi izjemna priložnost, da se pomete s starimi meščanskimi političnimi strankami in oblastjo in da oblast prevzame delavski razred. Tako so narodnoosvobodilni odbori zamenjali občine, namesto zakonov so uvedli revolucionarne predpise, namesto vojske je nastala nova partizanska narodnoosvobodilna vojska. Narodnoosvobodilni odbori so postali najmočnejša klica revolucije. Pomagali so mobilizirati ljudi za narodnoosvobodilno vojsko, zagotavljali njeno preskrbo, organizirali zaledje in krepili vez med vojsko in prebivalstvom. Postopoma pa so začeli prevzemati funkcijo oblasti namesto prejšnjih organov. Tako so februarja 1942 nastali Fočanski predpisi, ki jih je izdal Vrhovni štab NOV in POJ. V prvem, ki se je imenoval Naloge in sestava NOO je rečeno, da so na osvobojenem ozemlju narodnoosvobodilni odbori začasni organ ljudske oblasti, v drugem (Pojasnila in navodila za delo NOO v osvobojenih krajih) so navedene vrste NOO in način volitev. Važno je tudi to, da so ženske dobile volilno pravico, ki je pred vojno niso imele. Narodnoosvobodilni odbori so bili začasni organi, ki so zamenjali prejšnjo oblast. Tov. Tito je septembra 1942 izjavil, da ni treba več poudarjati začasnega značaja narodnoosvobodilnih odborov, ampak v njih videti dejanske organe oblasti in zametek bodoče ljudske oblasti. Ker pa se je sčasoma delo NOO zelo povečalo, je nastala ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Vsem delavkam in delavcem v naših TOZD in Delovni skupnosti skupnih služb ČESTITAMO ob 29. novembru — prazniku republike Generalni direktor Janez NEBEC in samoupravni organi ter družbenopolitične organizacije DO Dekorativna ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ t-k-k-k-fc-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-Mc-k-k-k-k-k-k-k-fc-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-Mc potreba po ustanovitvi novega telesa, ki bi povezoval njihovo delo in hkrati predstavljal nov politični vrh. Zato je Vrhovni štab sklical 26. in 27. novembra 1942 v Bihaču zasedanje osrednjega narodnoosvobodilnega odbora. Tako je nastal Protifašističnih svet narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ). Vendar se AVNOJ v Bihaču zaradi nasprotovanja zaveznikov, predvsem SZ, še ni proglasil za najvišji predstavniški organ, ampak za naj višji politični organ. Drugi dan zasedanja so delegati sprejeli Resolucij o o ustanovitvi AVNOJ. Namen, ki ni bil dosežen na prvem zasedanju v Bihaču, se je uresničil na drugem zasedanju 29. in 30. novembra 1943 v Jajcu. Takrat se je AVNOJ proglasil za najvišje predstavniško telo narodov Jugoslavije v narodnoosvobodilni vojni. S tem smo dobili naj višji organ oblasti. Ko smo na drugem zasedanju AVNOJ postavljali temelje nadaljnji graditvi nove Jugoslavije, smo v veliki meri onemogočili drugim, da bi nam pozneje predpisovali našo notranjo ureditev. Poleg AVNOJ je bil v Jajcu ustanovljen tudi NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije). To je bila naša takratna ljudska vlada. Predsednik NKOJ je bil dr. Ivan Ribar, predsednik AVNOJ pa Josip Broz — Tito. Ker pa na istem ozemlju ne moreta obstajati dve vladi — kraljeva je namreč pobegnila v London, so sprejeli sklep, s katerim so kraljevi vladi odvzeli vse pravice zakonite jugoslovanske vlade. Istočasno so sklenili prepovedati kralju Petru II. vrnitev v domovino. Tretji odlok AVNOJ je bil, da bo ureditev nove Jugoslavije federativna in demokratična. S tem je bila izražena težnja vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, živeti v skupni državi enakopravno. Dušan Vidmar 22. november — dan, ko odločamo o boljšem jutri S III. samoprispevkom, o katerem se bomo odločali 22. novembra, bomo omogočili izgradnjo naslednjih vrtcev: v krajevni skupnosti Gmajna Črnuče za 110 otrok, v krajevni skupnosti Dolomitski odred za 200, Bonifaciji za 200 otrok, na Brdu za 80 otrok, na Viškem polju za 120 otrok, na Igu za 100 otrok, v Stepanjskem naselju za 100 otrok, na Lavrici za 80 in v krajevni skupnosti Koroških partizanov za 11 otrok. Prizidke načrtujemo k vrtcem v Novih Jaršah (za 110 otrok), Ivan Kavčič (za 160 otrok), Trnovo (za 40 otrok) in k vrtcu na Kodeljevem (za 80 otrok). Izdelali bomo celotne dokumentacije za vrtca v Tomačevem in Guncljah ter za vrtec B. Ziherl. Zgradili bomo štiri nove šole: v Zgornjem Kašlju z osmimi učilnicami, v BS-8 Stožice z 18 učilnicami, dvema telovadnicama, kuhinjo ter skupnim prostorom, šolo v krajevni skupnosti Bratov Babnik z 18 učilnicami, z dvema telovadnicama, kuhinjo in skupnim prostorom ter šolo na Koleziji s 16 učilnicami, z dvema telovadnicama s skupnim prostorom in s kuhinjo. Načrtujemo prizidke: k šoli M. Šušteršič osem učilnic, k šoli J. Moškrič osem, k šoli Karel De-stovnik-Kaj uh šest, šola Kette-Murn bo dobila telovadnico, šola Staneta Kosca štiri nove učilnice, telovadnico, šola Bičevje kuhinjo in skupni prostor, šola A. Jakhel šest dodatnih učilnic. Izdelali bomo tudi celotno do- kumentacijo za zgraditev prizidka k šoli Hinka Smrekarja. Za razširitev zdravstvene mreže bodo zgrajeni trije zdravstveni domovi: Medvode z 2600 kvadratnimi metri uporabne površine, Bežigrad s 3200 kvadratnimi metri ter Fužine s 3200 kvadratnimi metri uporabne površine. Zgradili bomo tudi zdravstveni postaji v Velikih Laščah in v Škofljici, obe bosta imeli po 300 kvadratnih metrov uporabne površine. Obnovili bomo mladinsko zdravilišče na Rakitni ter zgradili prvi del porodnišnice. Predlog zajema tudi nov avdiologo-pedski oddelek centra za slušno in govorno prizadeto mladino, novo glasbeno šolo, obnovo lutkovnega gledališča v Mestnem domu ter izgradnjo novega varstvenega delovnega centra. Vsak od nas bo dobil večkratno povrnjen tisti dinar, ki ga bo prostovoljno dal kot svoj prispevek za izgradnjo objektov III. samoprispevka. Če gremo kar lepo po vrsti: novo ljubljansko porodnišnico bomo uporabljali vsi Ljubljančani: matere, ki bodo rojevale v bistveno boljših razmerah, nestrpni bodoči očetje, ki bodo obrusili hodnike in stopnice, pa prijatelji in sorodniki, ki bodo prihajali čestitat. Otroka se ob rojstvu neznansko razveselimo, težave pa se začnejo, ko bi jim radi zagotovili varstvo v jaslih ali varstvu. Tu se resnično zatakne. Ljubljana je mlado mesto z vse večjim številom mladih otrok. Naši pionirji nabirajo znanje v prenatrpanih učilnicah. Starejši občani imajo premalo domov za ostarele, kjer bi lahko mirno preživeli jesen svojega življenja. Ne smemo pozabiti tudi na slušno in govorno prizadeto mladino, ki jim lahko iz sveta tišine pomaga avdiologopedski oddelek, ne smemo pozabiti mladih nadarjenih glasbenikov in naših malčkov in cicibanov, ki jih lutke tako zelo razveselijo, da se ob njih veselimo tudi starejši in z veseljem pogledamo kakšno igrico, ob kateri se spomnimo svojega otroštva. Mladinski zdravstveni center Rakitna bo marsikateremu mladincu omogočil, da bo lažje delal in si za nekaj časa opomogel v čistem okolju in zraku. In nazadnje, vendar le po naštevanju, odločimo se ZA in dajmo duševno prizadetim možnosti za delo in nekaterim tudi možnost nastanitve. V preteklih desetih letih smo dvakrat odšli na glasovalna mesta, dvakrat smo se odločili ZA. Sto zgrajenih objektov (nekaj jih je še v gradnji), je sad naših skupnih hotenj, skupnih interesov, je odraz naše solidarnosti. Solidarnost ni samo prazna beseda, to so danes za nas tudi šole, vrtci, zdravstveni domovi in domovi za ostarele občane. Dvakrat se je že izkazalo, da smo lahko z našim ZA resnično zadovoljni. Zato je prav, da ostane to zadovoljstvo povezano z radostjo naših malčkov, naših šolarjev, naših starejših občanov, vseh, ki potrebujemo zdravstvene storitve, vseh, ki nam nove telovadnice omogočajo sprostitev. To zadovoljstvo imejmo pred očmi, ko bomo 22. novembra odločali o boljšem jutri. Obkrožimo ZA iz prepričanja in potrebe. Lilijana Makovecki »Socialistično samoupravljanje, se pravi, pravica do samoupravljanja, je nedvomno velika pravica, toda hkrati tudi velika odgovornost, ker mora v sistemu samoupravne demokracije vsak človek imeti vso odgovornost tudi za usodo drugega človeka.« Edvard KARDELJ Vaši mali prijatelji Prejeli smo sestavek, ki nam predstavlja dejavnost vzgojno-varstvenega zavoda Koseze. »Skoraj sosedje smo, z vami sicer nimamo neposrednega vsakodnevnega stika, pa vendar vas že dolgo in dobro poznamo, poznamo vaše izdelke, ki so cenjeni doma in v tujini, zlasti poznamo vaše odpadne surovine, iz katerih mi izdelujemo lične, domiselne, tople in ljubkovalne igrače za naše najmlajše. Naše sodelovanje je še močneje povezano z vključevanjem otrok vaših delavcev v naš VVO. Naše poznanstvo želimo še utrjevati in poglabljati, zato vam želimo s tem prispevkom vsaj deloma prikazati dejavnost naše VVO Koseze. Vključujemo otroke iz KS Bratov Babnik, Dravlje, Podutik, Koseze in Dolomitskega odreda. Poleg matične hiše v Kosezah, Devičnikova 11, imamo še funkcionalne objekte »STRAŠO PINDUR« v Dravljah in »MARIJA STIRN-MUCA« v KS Bratov Babnik ter 6 oddelkov v blokovnih gradnjah v Bijediče-vi ulici. Tako skupno vključujemo 965 otrok v starosti med 8. mesecem in 7. letom. Kljub velikemu številu vključenih otrok pa smo še vedno ena izmed VVO, katerih kapacitete so premajhne, da bi pokrile potrebe krajanov po vzgoji, varstvu in negi otrok. Poleg redno vključenih otrok v VVO organiziramo tudi družinsko varstvo, ki se izvaja na domu pod mentorstvom VVO ter vključuje 7 varstvenih družin, kjer ima varstvo 39 otrok. Zavedamo se, da potrebujejo otroci za svoje otroštvo bogat in razgiban svet, poln ljubezni, zaupanja in naklonjenosti odraslih. Zato so vsa naša prizadevanja usmerjena v uresničevanje teh potreb za zdravo in srečno otroštvo, za kar skrbi 39 vzgojiteljic in prav toliko varuhinj. Preko vzgojnega programa razvijajo otrokom sposobnosti in osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo uspešno uve- C$> c % V Laškem tudi III. samoprispevek Samoprispevek je ena izmed najbolj sprejemljivih, demokratičnih in samoupravnih oblik zbiranja in združevanja sredstev za hitrejše solidarno reševanje vseh tistih vprašanj, ki vplivajo na družbeni in osebni standard ter na boljše počutje. Izteka se že drugi samoprispevek. V času od 1972. do 1981. leta se je tudi v naši občini veliko naredilo. Da ne bi navajali številke, naštejmo le nekatere objekte, zgrajene iz sredstev samoprispevka: — Osnovna šola Antona Aškerca v Rimskih Toplicah; — Prizidek k osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah; — Zgrajena in opremljena je nova telovadnica šole Primoža Trubarja v Laškem; — Dograjen je prizidek k osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem; — Zgrajen je otroški vrtec v Laškem ter Rimskih Toplicah; — Zgrajen je nov zdravstveni dom v Laškem. Sredstva za zdravstveni dom so poleg samoprispevka večji del iz sredstev regionalne zdravstvene skupnosti. Poleg vzgo j no-izobr aževal- nih objektov smo v tem obdobju veliko naredili tudi na področju komunalnega urejanja krajev. Res, veliko je bilo prostovoljnega dela in še drugih prispevkov krajanov. Zaradi hitre rasti osebnega standarda in hitrega tehnološkega napredka čedalje bolj zaostajamo na področju družbenega standarda. Da bi to presegli in hitreje stopali v korak s tehnološkim razvojem, mora- ljavljanje v družbi ter celotni razvoj intelektualnega, telesnega in estetskega področja. Da bi bilo naše delo še bolj celotno in da bi resnično delovali kot centri predšolske vzgoje, se povezujemo tudi z ostalimi inštitucijami in zunanjimi dejavniki v KS: z osnovno šolo z organiziranjem priprave na šolo, z zdravstvenim domom za ohranjanje zdravja naših otrok, s svetovalnim centrom, z ZTKO in ZPM, kjer skupno organiziramo letovanja in zimovanja za naše otroke. Za vse petletne otroke iz KS, ki niso vključeni v organizirano dnevno varstvo, pa izvajamo »CICIBANOVE URICE«, povabimo pa jih tudi mo tudi še več vlagati v družbeni standard. Moramo vedeti, da nam boljšega družbenega standarda nihče ne bo dal, če si ga ne bomo sami zgradili. Včasih smo dejali »Družba nam bo dala«. Toda danes vemo, kdo je »družba«. Družba smo sami. Vse, kar bomo dali, bomo dali sami sebi. Za tretji samoprispevek se bomo odločili na referendumu 22. novembra 1981. Za kaj bomo torej prispevali svoj delež? — Za izgradnjo šol. — Za izgradnjo komunalnih objektov v posamezni krajevni skupnosti, v kateri živimo. Sredstva III. samoprispevka se bodo delila na 0,7 odst. za šolstvo, to je skupni občinski program in 0,8 odst. za potrebe krajevnih skupnosti. Skupaj bomo prispevali 1,5% od neto osebnega dohodka in na vsa praznovanja ob različnih priložnostih. Močno je v nas prisotna misel, da mora biti naša družbena vzgoja tesno povezana z družinsko vzgojo, zato tesno sodelujemo s starši. Zato starše vsakodnevno obveščamo o našem vzgojnem delu, o uresničevanju vzgojnega programa in reševanju tekoče problematike, starši pa nam svoje zaupanje dokazujejo z vključevanjem otrok v organizirano družbeno vzgojo in vzgojne izobraževalne oblike ter solidarnim vlaganjem samoprispevkov v gradnje novih vrtcev — centrov predšolske vzgoje. VVO Koseze drugih prejemkov, ki se štejejo za osebni dohodek. Skupni občinski program izgradnje šol je: 1. Izgradnja telovadnice k osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah. 2. Izgradnja prizidka k osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. 3. Odplačilo anuitet že sezidanega prizidka k osnovni šoli »Primoža Trubarja« Laško. 4. Odkup zemljišča in dokumentacija za novo osnovno šolo v Debru. Ko se odločamo za samoprispevek, s katerim bomo izgrajevali šole, moramo vedeti, da se ne odločamo le za danes, zase. Zavedati se moramo, da se odločamo za svoje otroke, vnuke, za jutri. Kajti danes moramo ustvarjati bogato dediščino našim otrokom, da bo njihov jutri bolj srečen, svetlejši in bolj brezskrben, vreden njih in njihove mladosti. Sodobne oblike šolanja in višje stopnje znanja, ki jih otroci že sedaj pridobivajo v osnovnih šolah, zahtevajo tudi boljše pogoje dela. če ne že- limo, da naši otroci zaostajajo po znanju za otroci iz večjih mest, potem se moramo na samoprispevku odločiti »ZA«. Drugi del samoprispevka je namenjen potrebam kraja in krajanov. Vemo, da nekateri zaselki ali celo kraji v laški občini nimajo niti najnujnejših cestnih povezav; če jih tudi imajo, so za današnjo mehanizacijo neuporabni. V nekatere zaselke se v zimskem času še danes ne da priti z avtomobilom, traktorjem ali kakim drugim prevoznim sredstvom. Ponekod še nimajo vodovodov. Drugi kraji, ki so oddaljeni od centrov, pa potrebujejo tudi telefon zaradi hitrejših intervencij zdravnikov in živinozdrav-nikov. Kmetijstvu dajemo prednost v naših razvojnih planih, ne dajemo pa istočasno dovolj, da bi približali vasi k centrom. Zaradi slabo razvitega družbenega standarda na vasi in tudi zaselkih se mlad človek težko odloči ostati na kmetijah. Programi posameznih krajevnih skupnosti so zelo obsežni in jih je nemogoče v celoti predstaviti. Zajemajo prav gotovo interese krajanov. Če v njih ne vidite svojega interesa in svojih potreb, sodelujte na zborih občanov in predlagajte svoje potrebe. Če ne bodo uslišane, se moramo zavedati, da smo iz prejšnjih samoprispevkov ali iz drugače zbranih sredstev za svoj kraj dobili več oziroma da vaša potreba lahko brez škode počaka, da bi tudi drugi občani imeli vsaj približno enak položaj in možnosti. Zavedati se moramo, da napredka ne moremo ustaviti. Lahko pa ga naženemo, da gre mimo nas. Pobuda za III. samoprispevek naj bo izraz naših objektivnih potreb po izgradnji objektov in naše solidarnosti ter odnosov do vseh tistih vprašanj, ki nas v vsakodnevnem življenju in delovnih okoljih najbolj tarejo. Zato bomo na referendumu glasovali »ZA«. Božo ŠOLA Poročilo o izgubah zaradi slabe kakovosti izdelkov za julij, avgust in september 1981 V tretjem trimesečju smo izdelali v primerjavi na ostale mesece procentualno najmanj blaga s popustom. Vendar pa smo kljub temu za 33 odst. presegli načrtovano količino. Tudi vrednost popustov je bila v odnosu na vrednost izdelanih metrov v teh treh mesecih najnižja letos, kljub temu pa je za 72 odst. višja od planirane. Po mesecih pa kažejo podatki, da smo imeli v juliju slabše kazalce kot v prvem polletju, avgusta je popustov že manj, najmanj pa smo jih imeli v septembru. Tudi sicer je bilo v septembru najmanj metrov s popustom v letošnjem letu. Pri bonifikacijah pa smo ravno v septembru dosegli najslabši rezultat, in tudi sicer smo imeli v vseh treh mesecih 27 odst. več bonifikacij, kot smo planirali. Tudi komercialna nižanja so narasla in so najvišja doslej, čeprav ne dosegajo planiranih. Kilogramski ostanki so še vedno neprimerno visoki. Blaga za konfekcioniranje, ki tudi spada med nekurantno, pa je v teh treh mesecih manj od načrtovanega. Iz vseh kazalcev lahko ugotovimo naslednje: — Kljub izredno težki nabavni situaciji, ko smo uporabljali veliko prej iz zaloge ali se ob pomanjkanju posluževali ekvivalentnih prej, se to pri popustih ni odrazilo v večji meri. Zasluga za to gre strokovnim službam in strokovnim ljudem v obratih, ki so skrbno pretehtali, kje lahko material porabimo in vsekakor tudi vsem delavcem, ki so z vso resnostjo in skrbjo delali s tem materialom, da ni prišlo do padca kakovosti. — Bonifikacije so bile, glede na slabšo prejo v temeljnih osnovah za pliše, pričakovane. Za naprej se nam spet obeta kvalitetnejša preja (SMPE namesto stanične), zato upravičeno pričakujemo boljšo kakovost in manj bonifikacij. Zavedati se moramo, da nam ravno bonifikacije največkrat preprečijo, da blago ni primerno za izvoz. Če bo manjših napak, ki izvirajo v glavnem od pretrgov temeljnih in lasnih osnov manj, bomo imeli istočasno višji iztržek blaga za izvoz. Naša prvenstvena naloga v tem trenutku je, da izvozimo na konvertibilno področje čimveč blaga. S tem si bomo zagotovili devize, ki jih nujno potrebujemo za nabavo potrebnih surovin, da bi lahko nemoteno obratovali. Če hočemo to doseči, moramo delati kvalitetneje kot doslej in to ne glede, če bomo imeli ustrezne surovine ali pa bodo le-te slabše kakovosti BLAGO SLABE KAKOVOSTI, PREDELANO V KONFEKCIJI mesec COPATI TG SKUPAJ m vrednost m vrednost m vrednost julij 1963 449.080 — — 1963 449.080 avgust 1059 249.776 112 21.616 1171 271.392 september 2358 558.514 205 98.839 2663 657.353 SKUPAJ 5480 1,257.370 317 120.455 5797 1,377.825 Planiramo 0,75 % od vrednosti proizvodnje III. trimesečje 0,37% od vrednosti proizvodnje INDEKS = 49,3 TRIMESEČNO POROČILO O IZGUBAH ZARADI SLABE KAKOVOSTI IZDELKOV ZA MESEC JULIJ, AVGUST, SEPTEMBER 1981 Dejansko Planirano Indeks POPUSTI: metri s popustom 80.648 količinski % 5,22 3.90 133 vrednost din 3,311.856 vrednostni % 0,88 0,51 172 BONIFIKACIJE: vrednost din 2,125.915 vrednostni % 0,56 0,44 127 KOMERCIALNA NIŽANJA: vrednost din 2,755.062 vrednostni % 0,73 1,00 73 KG — OSTANKI: vrednost din 990.219 vrednostni % 0,26 0,058 448 SKUPNE IZGUBE: vrednost din 9,183.052 vrednostni % 2,44 2 122 GIBANJA POPUSTOV, BONIFIKACIJ, KOMERCIALNIH NIŽANJ IN KG OSTANKOV — MESEČNO V % NA IZDELANE METRE OZIROMA VREDNOST BRUTO REALIZACIJE m s popustom vrednost popustov vrednost bonifikacij vrednost kom. nižanj vrednost kg ostankov Skupne izgube Januar 5,51 0,81 0,54 1,18 0,05 2,58 Februar 6,34 1,12 0,51 0,55 0,40 2,58 Marec 6,11 1,01 0,53 0,46 0,28 2,28 April 6,45 1,26 0,54 0,34 0,40 2,54 Maj 5,28 0,96 0,50 0,26 0,19 1,91 Junij 4,68 0,28 0,51 0,40 0,23 1,95 Julij 6,29 1,12 0,55 0,33 0,47 , 2,46 Avgust 5,41 0,94 0,55 0,80 0,19 2,48 September 4,39 0,69 0,59 0,94 0,19 2,41 PLAN 1981 3,90 0,51 0,44 1,00 0,058 2,00 ali jih bo pa celo tudi primanjkovalo. Vsekakor se bodo odgovorne službe trudile, da bi imeli surovin dovolj in da bodo v danih pogojih najkakovostnejše. Upajmo, da bodo naleteli pri naših dobaviteljih na razumevanje in sodelovanje. Največ pa bomo lahko storili sami, vsak pri svojem delu, v celotnem proizvodnem procesu. Zato apeliramo: delajmo natančno, skrbno in gospodarno in prepričani smo, da uspehi ne bodo izostali. Bogdan Reisp Spremembe pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil smo sprejeli na referendumu 19. 8. 1980, uporablja pa se od 25. 8. 1980. V tem času se je pokazalo, da ima pravilnik nekaj določb, ki bi jih bilo treba spremeniti oziroma dopolniti in s tem narediti pravilnik popolnejši, hkrati pa je treba ta pravilnik tudi uskladiti z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (U. 1. SRS št. 3 z dne 26. 1. 1981) in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (U. 1. SRS št. 15 z dne 21. 5. 1981). Iz tega razloga smo pristopili k izdelavi sprememb pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil, v katerih so zajeta določila zgoraj omenjenega zakona in družbenega dogovora in jih bomo na kratko obdelali v tem prispevku. Tako se za tretjim členom obstoječega pravilnika doda 3a člen, ki se glasi: »Vsak delavec je dolžan sam reševati svoje stanovanjsko vprašanje in prispevati lastna sredstva skladno s svojim socialnim stanjem in ekonomskimi možnostmi.« Namen te določbe je, da se vsak delavec, ki nima rešenega svojega stanovanjskega problema, angažira pri reševanju le-tega tudi in predvsem z lastnimi privarčevanimi sredstvi, ne pa da samo čaka na družbeno stanovanje. Družbena stanovanja naj bi se dodeljevala predvsem socialno in materialno ogroženim družinam, kar je opredeljeno v novem 5a členu: »TOZD bo reševal stanovanjske probleme predvsem z dodeljevanjem posojil za nakup stanovanj in za gradnjo družinskih in stanovanjskih hiš. TOZD bo dodeljeval družbena stanovanja predvsem tistim delavcem, ki glede na svoj materialni položaj nikakor ne morejo rešiti svojega stanovanjskega problema z nakupom stanovanja ali gradnjo enodružinske hiše. Šteje se, da ima delavec materialni položaj po 2. odstavku tega člena, če je dohodek na družinskega člana 20 odst. ali manj od povprečnega osebnega dohodka v SRS v letu pred letom, v katerem je delavec vložil prošnjo za dodelitev stanovanja.« Precej sprememb je v 18. členu pravilnika, v katerem so zajeta merila za določitev prednostnega vrstnega reda. Druga točka tega člena, ki govori o kriteriju: Višina celotnega dohodka na družinskega člana, se glasi: »Višina celotnega dohodka na družinskega člana (upoštevajo se samo tisti, ki se bodo s prosilcem preselili) se točkuje ob pogoju, da dosega naslednji odstotek glede na povprečni osebni dohodek v SRS v letu pred vložitvijo prošnje za rešitev stanovanjskega problema. do 30 odstotkov 100 točk od 30 do 40 90 točk od 40 do 50 80 točk od 50 do 60 50 točk Razlika od prejšnje določbe je v tem, da tisti, ki ima povprečni osebni dohodek več kot 60 odst. glede na povprečni osebni dohodek v SRS, ne dobi dodatnih točk.« Dosedanja 4. točka se nadomesti s 4a in 4b točko. 4a točka se glasi: »Prosilec živi v nepopolni družini (razvezan, vdovec, neporočen oče ali mati, če skrbi za otroka) — 30 točk.« Pravilnik je govoril samo o samohranilcu. 4b točka pa dopušča možnost, da prosilec pridobi dodatnih 30 točk na druge socialne okoliščine, ki niso taksativno zajete v pravilniku. Spremenjeni sta tudi 6. in 7. točka 18. člena pravilnika. Delovna doba se sedaj deli in točkuje glede na delovno dobo v drugi OZD, samoupravni organizaciji ali skupnosti in delovno dobo v naši delovni organizaciji. 6. točka: »Delovna doba v drugi TOZD, samoupravni organizaciji ali skupnosti: Za vsako leto takega dela delavec dobi 7 točk, pri čemer skupno število točk po tem kriteriju ne more presegati skupnega števila 98 točk. 7. točka: delovna doba v delovni organizaciji: Za vsako leto dela v TOZD ali v drugem TOZD ali DSSS znotraj DO ali prejšnji enoviti DO dobi delavec 10 točk, pri čemer skupno število tako pridobljenih točk ne more presegati 140 točk. Upošteva se delovna doba, ki jo delavec izpolni v letu točkovanja.« V 19. členu se za 1. odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Kadar sta na prednostni listi za dodelitev najemnega stanovanja dva ali več delavcev z enakim številom točk, ima prednost prosilec, ki ima večje število točk po kriteriju iz 1. točke 18. člena — stanovanjske razmere. Ce pa imata enako število točk tudi po tem kriteriju, ima prednost tisti, ki ima večje število točk po 2. točki 18. člena — višina celotnega dohodka na družinskega člana. V primeru enakega števila točk tudi po tem kriteriju pa se smiselno uporablja 4. odstavek 19. člena.« V 22. členu je na novo opredeljeno, kaj se šteje za lastno udeležbo, spremenjena pa je tudi lestvica, po kateri se določa odstotek lastne udeležbe. 22. člen se sedaj glasi: »Za lastno udeležbo se šteje: — lastna denarna sredstva, — namensko privarčevana sredstva v banki, — posojilo na podlagi namensko privarčevanih sredstev, — posojilo na podlagi namenske vezave sredstev. Višina lastne udeležbe se določi glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana prosilca v letu pred vselitvijo v družbeno stanovanje. Odstotek lastne udeležbe se določi po naslednji lestvici: Odst. skup. doh. na druž. člana Odstotek lastne udeležbe: brez udeležbe do 20 1 nad 20 do 25 2 nad 25 do 30 3 nad 30 do 35 4 nad 35 do 40 5 nad 40 do 45 6 nad 45 do 50 7 nad 50 do 55 8 nad 55 do 60 9 nad 60 do 65 10 nad 65 do 70 11 nad 70 do 75 12 nad 75 do 80 13 nad 80 do 85 14 nad 85 do 90 16 nad 90 do 95 18 nad i )5 c lo 100 20 nad 100 ki govori o lastni udeležbi pri dodelitvi posojila.« Tudi 27. člen je spremenjen in se glasi: »Za lastno udeležbo, ki se zahteva za dodelitev posojila, se štejejo poleg sredstev iz 1. odstavka 22. člena pravilnika še: — lastno delo, — lastni gradbeni material, — zemljišče, komunalna ureditev zemljišča. Za 27. člen se doda nov 27. a člen, ki se glasi: »Delavcu se sme dodeliti posojilo, če ima najmanj 20 odst. lastne udeležbe od vrednosti stanovanja oziroma predračunske vrednosti stanovanjske hiše, tako da celotna vrednost vseh posojil, ki jih je delavec dobil bodisi v banki, samoupravni stanovanjski skupnosti, v zakončevi OZD in v TOZD, ne sme presegati 80 odst. vrednosti lastniškega stanovanja, 75 odst. vrednosti zadružne gradnje in 60 odst. vrednosti individualne gradnje.« Spremeni se tudi 28. člen pravilnika in tako se prvi odstavek tega člena glasi: »Višina posojila pri novogradnji je odvisna od odstotka lastne udeležbe, ki se izračuna glede na predračunsko vrednost novogradnje. Osnova za izračun odstotka posojila je vrednost stanovanja v izmeri 120 kv. m (prej 75 kv. m). Pri adaptaciji pa je višina posojila odvisna od odstotka lastnih vloženih sredstev glede na vrednost adaptacije in od vrednosti adaptacije.« Prav tako se spremeni tudi točka b 28. člena pravilnika in se glasi: (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) »Za nakup stanovanja lahko delavec dobi posojilo v Višini 80 odst. (prej 70 odst.) od vrednosti stanovanja, pri čemer je treba upoštevati določbo 27.a člena. Če delavec kupuje večje stanovanje od ustreznega stanovanja po 10. členu tega pravilnika, se mu dodeli posojilo odvisno od vrednosti stanovanja, ki ga kupuje, pri čemer pa je zgornja meja za določitev osnove, od katere se določi odstotek posojila vrednost stanovanja v izmeri 90 kv. m.« ter točka d 28. člena pravilnika in se glasi: »Delavec lahko pridobi posojilo za zadružno gradnjo na način iz točke b tega člena, samo da je v tem primeru osnova za izračun višine posojila odvisna od višine lastne udeležbe glede na predračunsko vrednost stanovanjske hiše in vrednosti stanovanja, ki meri 120 k v. m.« Prej je bil pogoj za izračun višine posojila in lastne udeležbe predračunska vrednost stanovanjske hiše, ki jo določi investitor. Zakoni s področja delovnih razmerij in izobraževanja nalagajo delavcem na eni strani pravice in obveznosti do izobraževanja, na drugi strani pa obveznosti organizacijam združenega dela, da s samoupravnimi, splošnimi akti urejajo pravice in obveznosti delavcev do izobraževanja in usposabljanja. V naši delovni organizaciji imamo pravilnik o izobraževanju. Z uvajanjem usmerjenega izobraževanja v srednje šolstvo pa smo morali v ta pravilnik vnesti vse novosti in spremembe, ki se bodo s pričetkom usmerjenega izobraževanja izvajale. V novem pravilniku so naslednje pomembnejše novosti in spremembe: 1. Strokovna izobrazba in delovna zmožnost. 2. Stalno dopolnilno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev. 3. Izplačila in višina kadrovskih štipendij. 4. Pogodbe o štipendiranju. -5. Učenci v gospodarstvu. 6. Usposabljanje pripravnikov in preizkus pripravnikovega znanja. 7. Proizvodno delo in delovna praksa. V 30. členu se skrajša najdaljša vračilna doba, ki je sedaj 20 let, poveča pa se tudi obrestna mera, in sicer s prejšnjih 2 odst. na 4 odst. Vračilna doba po 31. členu se spremeni v toliko, da sta združena dva razreda in se sedaj ta člen glasi: »Vračilna doba za posojila: do 50.000 5 let od 50.000 do 80.000 10 let od 80.000 do 170.000 15 let nad 170.000 20 let.- Spremenjen je tudi 32. člen tega pravilnika, ki se sedaj glasi takole: »Če TOZD delavcu večkrat odobri posojilo v enoletnem ali daljšem časovnem zaporedju, se tako odobrena posojila združijo v eno posojilo, po katerem se določijo pogoji končnega tako določenega posojila in se zato vse prejšnje pogodbe prenovijo.« To so spremembe in dopolnitve, za katere mislimo, da bodo prispevale k temu, da bo stanovanje oziroma posojilo dobil zares tisti, ki ga potrebuje. Štefan VEREN Na kratko bomo pregledali, kaj vsebuje novi pravilnik o izobraževanju in katere so najpomembnejše novosti oziroma spremembe. Strokovna izobrazba in delovna zmožnost V teh določbah je opisano: —■ kaj je strokovna izobrazba in delovna zmožnost, — kdo ugotavlja delovno zmožnost, — kako je sestavljena komisija za ugotavljanje delovne zmožnosti, — pogoji za ugotavljanje delovne zmožnosti, — viri in metode za ugotavljanje delovne zmožnosti. Stalno dopolnilno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev V teh določbah je v novem pravilniku več novosti: — opredeljeni so cilji za stalno dopolnilno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, — namen in vsebina internega razpisa za izobraževanje, — vsebina pogodbe o šolanju za delavce, ki se izobražujejo ob delu, — pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki se izobražujejo ob delu. Izplačila in višina kadrovskih štipendij V tem delu pravilnika je določena višina kadrovskih štipendij za srednje in višje oziroma visoke šole po točkovnih vrednostih. Štipendije se izplačujejo po doseženem učnem uspehu v preteklem šolskem letu. Vrednost točke in število točk bo določeno vsako leto na novo v skladu z gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji in porastom življenjskih stroškov. Pogodba in obveznosti Medsebojne pravice in obveznosti štipendistov se urejajo s pogodbo o štipendiranju. V pravilniku je opisana vsebina pogodbe o štipendiranju z vsemi določili, ki jih mora štipendist upoštevati. Določene so pravice in obveznosti štipendista in DO v primerih, če štipendist zanemari šolanje ali ne opravlja uspešno izpitov; prav tako so določene obveznosti DO do štipendistov po končanem šolanju in obveznosti štipendistov do DO v primeru samovoljne prekinitve šolanja oziroma neizpolnjevanja vseh obveznosti, ki jih je prevzel s podpisom pogodbe. Učenci v gospodarstvu Z uvajanjem usmerjenega izobraževanja ni več učencev v gospodarstvu. Vendar učenci, ki so se še v prejšnjem šolskem letu (1980/81) vpisali v 1. letnik, ostanejo do konca šolanja še učenci v gospodarstvu in jih tako tudi nagrajujemo. V no- vem pravilniku o izobraževanju je določeno: — nagrada učencem v gospodarstvu, — pravica do regresirane hrane, varstvene obleke in nadomestila stroškov za prevoz na praktično delo, — vsebina učne pogodbe z učenci v gospodarstvu in TOZD, — število delovnih dni za počitnice. Usposabljanje pripravnikov in preizkus pripravnikovega znanja Pravilnik opredeljuje trajanje pripravniške dobe glede na stopnjo izobrazbe. Določeno je, kdo skrbi za izvajanje pripravništva in kako poteka pripravniška doba ter za katera dela in naloge se razporedi pripravnika po končani pripravniški dobi. Tudi glede mentorstva so določila, ki določajo, kdo je lahko mentor pripravniku, katere so njegove naloge in odgovornosti pri uvajanju pripravnika v delo. Nadalje pravilnik določa program strokovnega usposabljanja pripravnika, ki sestoji iz splošnega in strokovnega dela. Pripravnik v času pripravniške dobe vodi dnevnik in mora narediti pismeno nalogo, ki mu jo določi in tudi kontrolira mentor. Na koncu pripravniške dobe mora pripravnik skladno z zakonom o pripravništvu opraviti preizkus znanja. V pravilniku je določena sestava in delo komisije, ki jo imenuje komisija za delovna razmerja. Popravni izpit lahko pripravnik le enkrat ponavlja in to v roku, ki ga določi izpitna komisija. Proizvodno delo in delovna praksa V usmerjenem izobraževanju mora vsak vzgojnoizobra-ževalni program vključevati tudi usposabljanje z delom in na delu, ki se izvaja kot proizvodno delo oziroma delovna praksa. V novem pravilniku so določeni : —• cilji proizvodnega dela in delovne prakse, — izbira tipičnih del in nalog v tehnološkem procesu za izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse, — oblikovanje programa proizvodnega dela oz. delovne prakse, — določitev mentorja (inštruktorja) in njegove naloge pri uvajanju učenca v delo, — ocenitev učenca po uspešnosti dela na proizvodnem delu ali delovni praksi. Milan Kočar Novosti v pravilniku o izobraževanju Smo pred 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije Namen 3. konference Zveze sindikatov Slovenije kot najvišjega organa med dvema sindikalnima kongresoma je, da vsestransko in temeljito oceni uresničevanje vloge in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti ter jih spodbudi k učinkovitejšemu delovanju na tem področju. To je še zlasti pomembno v sedanjem obdobju okrepljenih prizadevanj za uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za stabilizacijo gospodarstva in za uresničevanje letos sprejetih planov za srednjeročno obdobje od leta 1981 do 1985. Področje invalidskega varstva mora zagotoviti večjo odgovornost in interes organizacij združenega dela za preprečevanje invalidnosti in spodbujati njihovo zainteresiranost za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih in za delo manj sposobnih delavcev. Prav tako je potrebno povečati odgovornost vsakega delavca za varno delo in lastno zdravje. Pri tem gre zlasti za krepitev varnostne zavesti, pa tudi takega ukrepanja, ki bo z ustreznimi sankcijami preprečevalo neodgovorno obnašanje vseh, kadar gre za zdravje in življenje delovnih ljudi in za družbena sredstva. Sindikati moramo prav tako od- Konferenca bo razpravljala o vseh vidikih socialne politike in socialne varnosti. Ti pa so: — zaposlovanje in izobraževanje, kjer moramo z načrtnim in produktivnim zaposlovanjem zagotoviti ustvarjanje takega dohodka, ki bo zagotavljal materialno in socialno varnost slehernemu delavcu in na tej podlagi omogočal nenehno rast življenjskega standarda. Na področju izobraževanja pa je ena najpomembnejših nalog uresničevanje usmerjenega izobraževanja, ki mora zagotoviti, da se čimprej realizira družbeno sprejeta usmeritev glede izobraževanja za proizvodne pokli- — Humanizacija dela z vidika zdravstvenega in invalidskega varstva ter varstva pri delu, ki je eden od ciljev naše socialistične samoupravne družbe. Na področju zdravstvenega varstva morajo biti osnovne organizacije pobudnik za stalno in sistematično spremljanje razmer, ki vplivajo na zdravje in delovno sposobnost delavcev. ločno nadaljevati akcijo za zagotavljanje organizirane prehrane med delom vsem delavcem. — Življenjske razmere delavcev. Na tem področju je zlasti pereča stanovanjska problematika, kjer morata krajevna skupnost in soseska postati bistvena dejavnika v razreševanju problemov na tem področju. Pri otroškem varstvu moramo zagotoviti usklajen razvoj zmogljivosti in cenejših oblik družbenega varstva otrok, usklajevanje pogojev za pridobivan]e pravic do denarne pomoči ter njene višine. Pri preskrbi občanov je potrebno zagotoviti redno in celovito preskrbo delovnih ljudi in občanov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. — Pokojninsko zavarovanje in socialna varnost starejših občanov. Sindikati se bomo zavzemali za izpopolnitev sistema pokojninskega zavarovanja, tako da bo pokojnina odražala dejanski prispevek živega minulega dela delavcev. Na področju socialne varnosti starejših občanov pa je potrebna bolj usklajena aktivnost organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega skrbstva. — Produktivna in smotrna izraba delovnega ter prostega časa delavcev. V organizacijah združenega dela moramo odločno spodbuditi izkoriščanje in razporeditev delovnega časa, ki bo zagotavljalo njegovo racionalno izrabo, večjo produktivnost kot tudi bolj humane delovne razmere. Na področju oddiha in rekreacije pa je treba delavce, ki delajo na zdravju škodljivih in težkih delovnih opravilih usmerjati na preventivni oddih. Prizadevali si bomo za razvoj množične športno rekreativne dejavnosti, za združevanj e in posodabljanje počitniških zmogljivosti in uveljavljali takšne osnove in merila za delitev regresa za letni oddih, ki bodo omogočala letovanje tudi tistim delavcem, ki z lastnimi sredstvi tega ne zmorejo. Če bomo na teh področjih dosegli zastavljene cilje, bomo dokazali humano vsebino in dejansko učinkovitost samoupravne socialistične družbe, ki pomeni trden temelj za njen nadaljnji uspešen gospodarski in socialni razvoj. Marko BRICELJ Zdravstvena preventiva V naslednjih mesecih bo v Dekorativni potekala akcija zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni in bolezni zvišanega krvnega pritiska med delavci. Merili bomo krvni pritisk ter laboratorijsko določali nivo sladkorja v krvi. V to preventivno sistematično akcijo bodo zajeti vsi zaposleni, rojeni med letom 1936 in 1945. Zakaj ravno ta starostna skupina? Razlog je povsem enostaven. Medicini je znano, da je ravno ta življenjska doba najbolj ogrožena z zgoraj navedenima boleznima. Sladkorna bolezen in bolezen zvišanega krvnega pritiska sta ravno v tem življenjskem razponu najbolj koncentrirani. Zgoraj omenjeni bolezni imata najmanj tri iste značilnosti: 1. Obe bolezni imata zelo počasen, neobčutljiv, zahrbten začetek in potek. Prve znake bolezni bolnik začuti takrat, ko je bolezen že popolnoma razvita, praktično takrat, ko je bolezen doživljenjska. 2. Obe bolezni zapuščata na organizmu najhujše posledice. Praktično ni organa v organizmu, ki ne bi bil napaden s posledicami omenjenih bolezni (srce, možgani, jetra, ledvice, krvne žile ...). 3. Tako sladkorna bolezen kot bolezen zvišanega krvnega pritiska se zdravita doživljenj-sko, brez kakršnih koli presledkov med zdravljenjem. Zato so tudi redne kontrole pri zdravniku obvezne. Bolezen je pravočasno odkrita takrat, ko na organizmu še ni zapustila nobenih posledic. To je pravzaprav pravi cilj naše akcije »zgodnje odkrivanje teh bolezni«. Medicina ima možnost držati v mejah normale nivo sladkorja v krvi in višino krvnega pritiska. Ob stalnem spremljanju in kontroliranju bolezni lahko obdržimo človeka čilega kljub temu, da ima ti dve bolezni. Ljudje, pri katerih se pravočasno odkrije bolezen, ki redno hodijo na kontrolo in se držijo navodil zdravnika (higiensko dietetski režim življenja ter zdravila), lahko doživijo visoko starost. Upamo, da bodo delavci s svojim sodelovanjem razumeli namen naše akcije, za katero velja narodni pregovor »Bolje je preprečiti kot zdraviti«! dr. Goran Radonjič Predstavljamo vam Franca Dovča Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb je tovarišu Francu Dovču septembra podelil pismeno pohvalo za prizadevno sodelovanje pri obnavljanju tovornega avtomobila. Zato smo se odločili, da vam ga danes predstavimo, saj je malo takih ljudi, ki bi danes naredili še kaj več, kot pa je njihova dolžnost. Eden izmed njih je tov. Dovč. O svojem delu v delovni organizaciji, o svojem prostem času in o odnosih med sodelavci nekoč in danes je tako pripovedoval : »Moja prva zaposlitev je bila pri Vojni pošti, kjer sem delal kot avtoklepar. Na dan JLA, 22. decembra 1958. leta sem imel prost dan in tedaj je imela naša tovarna razpis za šoferja trgovskega potnika. Šel sem na razgovor, vseh prijavljenih nas je bilo okoli šestdeset. Tedanji direktor, tov. Rode nas je povprašal in povedal, da bo treba kdaj tudi prijeti za drugo delo, ne samo za volan avtomobila. 2e tedaj je nekaj prijavljenih odšlo. Zadnje dni meseca decembra so me znova poklicali na razgovor in tedaj sem bil sprejet. Z delom sem pričel 14. januarja 1959. leta. Takoj moram povedati, da je bila tedaj to manjša tovarna, z veliko manj zaposlenimi, ki pa smo se bolje poznali med seboj in imeli drugačen odnos do dela in sodelavcev. Moja zaposlitev naj bi bila šofer trgovskega potnika Jovanoviča, vendar sem ga peljal le enkrat. Vozil sem kombi, imeli smo nekega starega TAMA, včasih sem v enem dnevu vozil oba. Moje delo je bilo zelo raznovrstno: blago sem razvažal po trgovinah, dostavljal na železnico, danes pa ona hodi k nam po blago. Material smo iz Litije, Škofje Loke in Tržiča sami pripeljali v tovarno. S tov. Faletičem, ki se je že upokojil, sva bila zadolžena za vožnjo s tovornjakom in kombijem, tov. Cedilnik pa je vozil osebni avtomobil in včasih tudi kombi. Bolj ko se je tovarna širila, bolj sva midva prevzemala vožnje s tovornjaki. Odkar se je upokojil tov. Faletič, sem vsak dan v Laškem v naši Predilnici. Prevažam material, embalažo, dela mi zaenkrat še ni zmanjkalo. Cesto poznam že tako dobro, da tovornjak kar sam pelje, samo ustavljati ga še moram. Drugače še kar gre, samo pozimi je bolj hudo zaradi Trojanskega klanca, ki se ga boje tudi vozniki osebnih avtomobilov. Poleti pa me večkrat razjezijo turisti in naši zdomci, ki mislijo, da morajo na naših cestah najbolj divje voziti. Nesreče še nisem imel nikoli, vsaj kake večje ali po moji krivdi ne. Edino, kar bi lahko omenil kot nesrečo, je bilo že pred leti, ko smo naše delavke še vozili s kombijem domov. Na vznožju klanca sem zagledal, da drvi proti meni tovornjak, naložen s hlodi, na vrhu katerih pa je sedel še neki moški. Kot sem kasneje izvedel, so mu odpovedale zavore. Hitro sem zapeljal vzvratno, vendar me je tovornjak že zagrabil in me vlekel nazaj približno 15 metrov. Na srečo se ni nobenemu nič zgodilo. To je bila do sedaj moja edina nesreča, vendar si tudi nobene ne želim. Sem pa večkrat v nevarni situaciji, a mi le uspe se izvleči s celo kožo in celim tovornjakom. Bil sem presenečen, da mi je delavski svet podelil priznanje. Na ta tovornjak gledam, kot da bi bil moj. Ko so ga začeli popravljati, sem hotel biti zraven, saj sem le tako lahko sedaj prepričan, da je vse v najlepšem redu. Vedel sem, da bom ta tovornjak vozil jaz in da mora biti popravljen tako, kot je treba. Ker pa sem tudi sam delal v tej stroki, preden sem prišel v Dekorativno, sem tudi vedel, kako mora biti popravljen. Prostega časa imam bolj malo, saj je pri hiši vedno dovolj dela. Čez cesto stanuje moj brat, ki ima kmetijo in tudi njemu z veseljem pomagam pri delu, saj rad delam. Kolikor mi še ostane prostega časa, ga posvetim gasilski dejavnosti. V delovni organizaciji sem član gasilne ekipe, pri Gasilskem društvu Ježica pa sem že dvajset let poveljnik. V mlajših Letih sem sodeloval tudi pri folklori in v dramski sekciji pri prosvetnem društvu. Nasploh pa je bilo včasih življenje lepše, bolj enostavno. Vsak človek je držal s človekom, dalo se je z vsakim pogovoriti, kar je kdo rekel, je tudi držalo in lahko si se na to zanesel. Bili smo bolj tovariški, tako v tovarni kot tudi v domačem kraju. Danes pa se vsi delu bolj ali manj izmikajo, vsak si misli, bo že kdo naredil. Ne znamo se več tako poveseliti, pogovoriti, tako delati kot včasih. Vsak misli le nase in na svoje dobro. Na koncu bi omenil še eno željo. Vemo, da so avtomobili dragi, tako osebni kot tovorni. Zakaj smo torej tako brezbriž- Kritika, da v našem samoupravnem in delegatskem sistemu nekaj ni v redu, me je spodbudila k pisanju. Nekaj resnice verjetno je v tem. Vse premalo pa se zavedamo, da sam sistem ničesar ne spremeni. V sistemu je treba delovati, ga spremljati in dograjevati Komunisti smo odgovorni, da ustvarjamo pogoje za delovanje samoupravnega in delegatskega sistema. To je naša dolžnost in ne samo pravica, obenem pa velika odgovornost. Da bomo to dosegli, je potrebno nenehno usposabljanje, predvsem pa dobro informiranje. Premalo je, da prelistamo delegatska in ostala gradiva, ki so nam na voljo, poleg teh moramo slediti dnevnim dogodkom, razvoju in novostim. Teh je sicer toliko, da jih človek poleg vsakdanjega dela komaj registrira, vendar je v današnjem času to nujno. Tudi kritika na račun sestankovanja je opravičena, včasih se s tem po nepotrebnem obremenjujemo. Ne gre pa brez sestankov, saj je za akcije potreben dogovor. Pri dogovorih bi morali komunisti med prvimi sodelovati in vztrajati pri realizaciji. So problemi, ki bi jih morali sproti razreševati že na delovnem mestu takrat, ko so aktualni, uspeh bi bil zagotovljen, pa tudi sestankovanja manj. Mor- ni in ne najdemo prostora za njih? Za svoj avto vedno skrbimo, da je, če je to le mogoče, v garaži, s tovarniškimi, ki pa so prav tako naši, nas vseh, pa delamo čisto drugače. Stojijo zunaj na dežju in snegu, na soncu, čeprav vemo, kako zelo jim to škodi in koliko stanejo popravila, ki bi se jim lahko izognili. Želim si torej, da bi se kje našel prostor, da bi se postavila kakšna lopa, v kateri bi bil prostor za te naše avtomobile.« Tov. Dovč, hvala za ta pogovor. Ob njem sem postala še bolj prepričana, da če bi vsi mislili, predvsem pa delali tako, kot vi, bi nam bilo lepše in lahko še boljše. Predvsem pa mi mlajši delavci Dekorativne ne bi le poslušali o nekdanjem tovarištvu, srečanjih, prireditvah, pač pa bi jih lahko doživljali. Lilijana Makovecki daje vzrok za številne sestanke tudi v tem, da smo preveč razdrobljeni in se vsak po svoje dogovarjamo. Mislim, da bi vsaj takrat, ko gre za pomembne odločitve tako za delovno organizacjo kot širšo družbo, morali sesti skupaj samoupravni organi, sindikat, delegati zbora združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, saj imajo prav ti delegati premalo stališč in mnenj svojih sodelavcev in se dogovoriti za enotna stališča. Tako bi lažje usklajevali in uveljavljali interese najširše družbe tam, kjer delamo in v krajevni skupnosti, kjer živimo. Ne smemo se podrejati ozkim trenutnim interesom. Premalo je pobud za delovanje v krajevni skupnosti, torej tam, kjer preživimo večji del svojega časa. Še posebej mladi ljudje, ki prav sedaj ustvarjajo pogoje za življenje, je prav, da jih tudi sami pomagajo oblikovati tako, da bomo vsi skupaj resnično zadovoljni. Torej odgovornost komunistov je velika. Če hočemo opravičiti zaupanje in ugled ZK, moramo biti dosledni in aktivno delovati med najširšo množico delovnih ljudi. Za tako odgovorne naloge pa bo potrebno žrtvovati tudi kakšno uro prostega časa. Marija Murn Vloga komunistov v samoupravnem in delegatskem sistemu Upokojila se je Marija Dekleva Tema mojega pogovora s tov. Marijo Dekleva, njenim ožjim sodelavcem prav gotovo bolj poznana pod imenom »Miša«, je bila, kako je potekala njena petintridesetletna pot skozi oddelke in delovna mesta v naši" DO. »Prva leta po vojni so bila zelo huda, saj je bilo težko dobiti delo in zaslužiti, izbira pri nakupih je bila majhna, nekaterih proizvodov pa sploh ni bilo moč dobiti. V Horjulu, iz katerega sem tudi doma, smo imeli majhno hišico in nekaj malega zemlje, kar pa ni zadostovalo za preživljanje naše družine. Tako sem hodila pomagati kmetom v bližnje vasi, da bi kaj zaslužila, pa tudi to ni zadostovalo. Tako sem se odločila in 5. 11. 1947 sem se odpravila v Ljubljano, da si poiščem delo. Takrat sem vedela le za Litostroj, ki je bil največja tovarna, vendar pa sem bila razočarana, saj zame niso imeli dela. Ko sem se vračala proti Celovški cesti, mi je neka ženska svetovala, naj grem proti Šentvidu in da v Tovarni dekorativnih tkanin (takrat štora) potrebujejo delavce. Tu je posvetila zelena luč za mojo prvo in hkrati edino zaposlitev. Delo sem dobila v kuhinji in še isti dan pričela. Tudi tu ni šio brez neljubega dogodka, saj me je mojster namesto v kuhinjo peljal v tkalnico k stroju. Po krajšem prepričevanju me je le odpeljal v kuhinjo, ki je takrat bila v prostorih, kjer imajo danes mehaniki svoje kopalnice. V kuhinji nisem ostala dolgo, šla sem v barvarno, kjer je bil tudi zaslužek boljši. Moja takratna prva plača je bila 2.500 din, kar je bilo enako današnjim 15.000 dinarjem. Eno leto sem na delo hodila iz Stožic, saj sem stanovala pri stricu. Močno sem si želela kolo, ker bi bila tako lahko vsak dan doma, zato sem začela varčevati. Že po enem letu sem si s posojilom kupila kolo in se vsak dan vozila s kolesom iz Horjula preko Dolnic na delo. Če je bilo vreme slabo, sem vstala še bolj zgodaj in se odpravila na daljšo pot preko Ljubljane, saj je bila cesta dosti boljša. Da bi zamudila na delo zaradi tega, ker sem zaspala, se mi ni zgodilo nikoli, razen nekajkrat, ko mi je spustila guma na kolesu. V času petdesetih let smo bili delavci nekako bolj navezani na tovarno kot danes, z lahkoto smo premagovali težave, pa tudi družabnosti in kulturno zabavnega dela v okviru tovarne je bilo več. V času, ko je bil direktor tov. Stulič, smo imeli v tovarni pevski zbor in dramsko skupino, v kateri sem tudi sama igrala. Nastopali smo v domu Svobode v Šentvidu tako za delavce naše tovarne kakor tudi za ostalo občinstvo. Najbolj priljubljeni igri sta bili Planinska roža in Miklova Zala. Druge zabave, ki so bile takrat v modi, so bili predvsem razni mitingi in seveda hišne zabave. Tovarna je organizirala tudi več izletov za delavce, na katerih smo dobili kosilo in malico, plačali pa nismo nič. Mislim, da so tovarištvo, medsebojno razumevanje in povezanost med delavci pomagali, da smo delali brez negodovanja tudi takrat, ko v naši tovarni ni bilo dela in so nas premeščali tja, kjer je delo bilo. Tako smo delali v Bombažni tkalnici na Brodu, razkladali drva in premog na postaji v Vižmar-jih, sneg smo kidali na cesti. Tudi udarniškega dela nam ni manjkalo, saj smo delali na pionirski progi, nekajkrat pa smo šli v Bohinjsko Belo razkladat vagone. Če pomislim na delo v tovarni, pa kar ne morem verjeti, da je v tako kratkem času nastala taka sprememba. Namakalo, barvalo in pralo se je tudi pred tridesetimi leti, pa vendar zelo primitivno, saj se je ves postopek odvijal v štirih betonskih kadeh. Barvali smo predence, in sicer tako, da smo jih pomakali v barvno raztopino. Za nas delavce je bilo zelo težko, saj smo delali ves čas pripognjeni, bilo je vroče; ker ni bilo pravega prezračevanja, je bila barvarna vsa v megli oziroma pari. Zaščitnih sredstev takrat nismo poznali in smo si pomagali, kakor smo vedeli in znali. Vse delo je potekalo po istem kopitu, tako da takratni mojstri z nami niso imeli dosti opraviti. Pogosto se je dogajalo, da so nam navedli recepture in razpored dela za cel teden, potem pa smo delali sami. Takratna barvarna je bila zelo majhna, nahajala se je zraven današnje elektro delavnice. Materiali, ki so se takrat obdelovali, so bili predvsem bombaž in svila, pa tudi barvil in kemikalij ni bilo toliko kot danes. Današnje delo v barvar- Naša miselnost se je že precej spremenila in se sedaj že marsikdo zaveda, kako pomembna je kontinuirana vadba, s katero se doseže in potem vzdržuje določena psihofizična kondicija, ki omogoča uspešnejše opravljanje delovnih dolžnosti in sploh lažje in hitrejše premagovanje različnih ovir oziroma nalog ter večjo odpornost proti boleznim. Vsem nam je dobro znano, da imajo v nekaterih deželah delavci razgibalne in sprostitvene vaje med delovnim časom poleg tistih izven delovnega časa. Na ta način se dvigne storilnost in delavec lažje prenese več ali manj enolično delo oz. napor. Prav tako nam je znano, da tudi zdravniki ob določenih boleznih predpisujejo točno določene vaje, s katerimi se doseže hitrejše okrevanje. To je samo nekaj argumentov, ki dokazujejo, kako koristna je redna vadba in ki so tako močni, da bi se moral vsakdo med nami zamisliti, kaj stori on kot individuum za svojo psihofizično kondicijo. Vse pre-radi se ob takšnem vprašanju izgovarjamo, češ, saj garam osem ur v službi, potem me še doma čaka dodaten »šiht« in zvečer na smrt utrujen ali utrujena padem v posteljo. Rekreacijo naj imajo kar lenuhi. Seveda pa ni čisto tako. Tudi takšen posameznik rabi rekreacijo, in sicer rekreacijo, v kateri bo pravilno obremenil in razgibal tiste mišice, ki so drugače pri njegovem delu manj obremenjene, v kateri bo pripravil srce do »višjih obratov«, pospešil izločanje potu in s tem strupenih sinovi iz telesa in seveda dobro prekrvavil vse dele telesa. Ne bo mogel verjeti, ni in barvni kuhinji je fizično dosti lažje, le misliti moraš več, da se znajdeš med najraznovr-stnejšimi barvili, kemikalijami in pomožnimi sredstvi«. Vsi, ki poznajo našo Mišo, vedo, da je zelo zgovorna, da iz nje ni potrebno vleči besed. Ob koncu je zaželela vsem sodelavcem in sodelavkam še veliko delovnega uspeha in seveda čim boljši zaslužek. Prav tako pa se zahvaljuje tudi vsem tistim, ki so v času njene zaposlitve delali z njo in ji v hudih trenutkih nesebično priskočili na pomoč. Tudi jaz se naši Miši zahvaljujem za njen trud pri delu in za ta prijetni pogovor. Stanko Konda kako dobro se bo počutil po takšni rekreaciji, koliko več elana in moči bo imel in kako lažje bo zmogel tista dva »ših-ta«. Naša delovna organizacija je na tem področju, na omogočanju rekreacije našim delavcem, precej storila in bi verjetno še več, če bi bil odziv delavcev večji. Če pogledamo, kako je bilo z možnostjo rekreacije v prejšnjem »rekreativnem letu« (to »rekreativno leto« traja nekje od začetka septembra pa do junijia), lahko ugotovimo, da smo imeli delavci Dekorativne najmanj enkrat tedensko možnost kegljanja, igranja namiznega tenisa, odbojke, košarke, streljanja, malega nogometa, šaha in vaje z orodjem, uteži, vzmeti, lestve itd. Od tega je kolikor toliko konstanten bil obisk kegljačev, vse ostalo pa je bilo pod vsako kritiko. Tako na primer smo imeli v osnovni šoli v Šentvidu najeto telovadnico dve uri tedensko, pa je bila v tem času tolikokrat prazna, da smo jo morali odpovedati. Po drugi strani pa smo letos dosegli na troboju v Kamniku prvo mesto in to brez kakršnih koli priprav, kar nam pove, da imamo med nami nekaj ljudi, ki se sicer v drugih sredinah ukvarjajo z rekreacijo, vse ostalo pa spi in tako je dejansko stanje. Na področju vključevanja v rekreacijo je na žalost bistveno drugače, kot bi lahko sklepali po tem uspehu v Kamniku. Da bi splošno stanje na tem področju popravili, imamo letos na razpolago te rekreativne prostore: kegljišče v ŠD Ilirija in v Medvodah, telovadni -(Nadaljevanje na 10. strani) Rekreativna dejavnost v naši DO (Nadaljevanje z 9. strani) co v Domu družbenopolitičnih organizacij v Dravljah in dvorano nad jedilnico v Dekorativni. V teh prostorih se lahko ukvarjamo z vsemi rekreativnimi dejavnostmi. Torej možnosti za rekreacijo so, potrebno je le malo več volje. Za čimbolj ši oziroma čimbolj množični začetek rekreacije pa si morajo prizadevati tudi organizatorji za posamezna področja, saj so dosedaj bore malo naredili za množičnost, nasprotno, včasih so bili s svojo neaktivnostjo celo ovira, da bi se ta dejavnost bolj razmahnila. Zato je bolje, da se tisti organizatorji, ki se ne mislijo v polni meri posvetiti svoji funkciji, zahvalijo za zaupanje, kajti organizatorjev na papirju prav gotovo ne rabimo. Vsi tisti, ki se bomo vključili v rekreacijo, bomo imeli možnost spremljati svoj napredek, saj bodo v ta namen občasno opravljena določena testiranja in meritve. Poleg tega pa bomo lahko, seveda ob pogoju, da bo rekreativna dejav- nost v večji meri kot doslej zaživela, prirejali srečanja in tekmovanja z rekreativci krajevne skupnosti Dravlje, lahko pa se bomo vključili tudi v trim ligo in tako pomerili svoje sposobnosti, razširili krog znancev in se nenazadnje imeli prijetno. Ob tem pa nikakor ne smemo mimo še ene možnosti, ki nam jo nudi narava in ki je prav tako, kot že naštete, za nekatere pa še v večji meri zanimiva, to je planinarjenje. Mislim, da ni potrebno obširneje spregovoriti o tej zvrsti rekreacije, saj nam je vsem znano, kakšne so njene pozitivne strani in kakšne užitke nam nudi. Želimo pa si, da bi bil nekdo pripravljen organizirati in voditi posamezne izlete v hribe ali pa morda celo organizirati planinsko sekcijo. Zakaj ne?! Vidimo, da je možnosti veliko, zatorej ne omahujmo, nemudoma se vključimo v eno od dejavnosti in s tem storimo nekaj zase, še posebej pred bližajočo se smučarsko sezono. Štefan Veren Kurilnica Če vas kdo vpraša, kje leži Dekorativna in kako bi jo najlažje našel, mu odgovorite: »Na desni strani Celovške ceste v smeri proti Kranju, sicer pa je ni težko najti, tovarna ima visok dimnik, tako jo boste lažje našli.« Kaj vse se skriva v podnožju tega dimnika, pa verjetno marsikdo še pri nas v delovni organizaciji ne ve, zato bom skušal v kratkih stavkih opisati namen tega oddelka in delo, ki ga opravljajo zaposleni v kurilnici, sestavnem delu TOZD Energetika in vzdrževanje. V glavnem prostoru stojita dva velika kotla, ki sta usposobljena, da lahko kot gorivo uporabljata mazut ali plin. Ko je bila zgrajena kurilnica, je imela samo en kotel za kurjenje izključno s premogom. Kasneje, še ne tako dolgo nazaj, se je začel uporabljati mazut, pred nedavnim, po usposobitvi obeh kotlov, pa tudi plin. Čeprav so mnenja glede priključka na plin, ki prihaja iz Sovjetske zveze in sploh ogrevanja s plinom zelo različna, lahko ugotovimo, da je bila naložba pravilna in sedaj pretežno uporabljamo plin. V kurilnici obstaja še naprava za mehčanje vode, ki se uporablja za delo v barvarni in več drugih agregatov. V letnem času je obratovanje enega ali obeh kotlov namenjeno predvsem za delo v barvarni in apreturi in si je nemogoče zamisliti obratovanje teh dveh oddelkov brez kurilnice. V zimskem času pa prevzame kurilnica še ogrevanje vseh prostorov. Večina zaposlenih se šele takrat spomni na ta oddelek, pač odvisno od tega, kako so zadovoljni z ogrevanjem. Delo v tem oddelku je dokaj zahtevno in odgovorno. Kurilnica ima težko nalogo, da zadosti vsem potrebam, ne more si dovoliti daljšega zastoja, zato zahteva pridne in zanesljive roke. Med prazniki, kot je 29. november ali Novo leto, ko delovna organizacija ne obratuje in če pritisne hud mraz, je potrebno do določene temperature ogreti vso ogrevalno napeljavo, da ne bi prišlo do zmrzovanja vode v ceveh. V času kolektivnega dopusta kurilnica ne obratuje, takrat se opravijo zahtevna remontna dela, ki zahtevajo mnogo truda in zelo umazana dela. Dobro izvršen remont kotlov, vseh vodnih črpalk in ventilov je pogoj, da bo kurilnica vse leto nemoteno obratovala ter skupaj z drugimi oddelki pripomogla k ustvarjanju skupnega dohodka in ugleda Dekorativne v domovini in izven njenih meja. Na začetku sem omenil tovarniški dimnik kot orientacijo položaja Dekorativne, kar pa gotovo ni njegov namen. Namenjen je za vleko dimnih plinov, delno preprečuje onesnaževanje okolja, predvsem pri kurjenju s premogom, pa tudi mazutom. Upajmo in želimo, da bi fantje v kurilnici imeli tudi preko zime dovolj potrebnega goriva tako za nemoteno proizvodnjo kot za ogrevanje prostorov, da nas ne bo zeblo. Iztok Kavčič ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, delovni skupnosti za podarjeni venec in vsem tistim, ki ste sočustvovali z menoj in ga spremili na njegovi zadnji poti. Marinka Bricelj ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem za sožalno pismo, za darovani denar za venec osnovni organizaciji sindikata in za izraze sožalja sodelavcev ter vsem, ki so sočustvovali z menoj. HVALA! Barbara Jusič »Brez nevarnosti si gore ni mogoče misliti, tudi v najpo-hlevnejši se srečujemo z njimi, vendar si moramo prizadevati, da jih spoznamo in jim postanemo kos.« (Luis Langenmaier) Na Kališče in Storžič Če ste bili na Kriški gori in Tolstem vrhu, se vam je v neposredni bližini ponujal tudi Storžič in zahotelo se vam je na 2132 m visoki vrh, ki nekako osamljen kraljuje v zahodnem delu Kamniških Alp. Za obiskovalce gora iz ljubljanske smeri je najprimernejša izhodiščna točka Preddvor. Tukaj zapustite avtobus ter se odpravite mimo gostilne pri »Maj-ču« po poti proti mali vasici Mače, nad katero kraljuje cerkvica Sv. Miklavža z bogatimi, več sto leti starimi freskami. Pot se počasi dviguje skozi gozdove, tako da je tudi v vročih poletnih dneh v senci dreves prijetno hoditi. Kmalu prispemo na Kališče, kjer opazimo, tako kot na mnogih predelih naše dežele spominsko ploščo padlim partizanom in obeležje ustanovitve Kokrškega odreda. Še malo in že smo pri Domu Kokrškega odreda na višini 1540 m. Dom je last PD Kranj, ki ga je postavilo ob svoji 60-letnici v spomin planincem-partizanom, ki so se bojevali v teh krajih v sestavi Kokrškega odreda. Oskrbovan je od maja do oktobra, ostali čas pa le ob sobotah in nedeljah, seveda če je lepo vreme. S tovorno žičnico je povezan z dolino, ima pa tudi prostor za pristajanje helikopterja. Tukaj lahko prespite, popijete in tudi lačni ne boste. S terase na južni strani je lep razgled po Gorenjski ravnini, na obrobno hribovje, Julijce in del Kamniških Alp. Kdor ne želi na Storžič, lahko izbere prijetno pot na Zaplato (2 uri) mimo »Hudičevega boršta« na Po-toško goro in mimo Sv. Jakoba v Preddvor. Lepo je predvsem takrat, ko cvetijo šmarnice in encijan. Lep je razgled v dolino Kokre in na stene Kočne. Odpravimo se proti Boš el j-s kem sedlu. Ko se pričnemo vzpenjati po transverzalni poti,' ki je dobro izdelana in markirana, lahko na levi strani opazimo spominsko ploščo trem padlim partizanom, ki so tu padli poleti 1942. Pot oziroma steza se vije po rebri, po južni in severni strani, ves čas pa je čudovit razgled, malo pod vrhom pride z enoj ko markirana pot s planine Javornik in že smo na vrhu. Storžič je najvišji vrh pogorja med Kokro in Tržiško Bi- strico. Vrh sam ni preveč prostran, tukaj je škatla z žigom. Razgled je enkraten. Med drugimi vid te Košuto, Jereski vrh, Peoo, Olševo, Grintovec, Krvavec, Gorjance, Nanos, Blegoš, Triglav, Škrlatico, Stol in seveda ob lepem vremenu tudi Grossglockner. Nazaj se lahko vračamo po isti poti, seveda pa je vedno zanimivejša druga pot. Kdor dela transverzalo, ima 2 varianti: čez Škarjeve peči ali skozi Žrelo. Prva je priporočljiva ob slabem vremenu ali pa za neizkušene planince. Z vrha se spušča čez Rob nad Staro piano, po slemenu Sije in pri Škarjevih pečeh na Staro piano in v Dom pod Storžičem. Druga je krajša, izpostavljena, naporna in lepša. Hitro se spušča po grebenu in marsikje spominja na greben med Malim in Velikim Triglavom. Ponekod je zavarovana z jeklenimi vrvmi, pa se spet čez skalovje in trate umakne pod rob ter tako do vrha Žrela. Naprej gre pot na Poljano, na desno pa se pot strmo spušča ob klinih in vrveh v Zrelo in naprej v Dom pod Storžičem, kjer se lahko okrepčate, nato pa še skozi Lom v Tržič. Storžič je lepa in zelo obiskana gora, predvsem v letnem času ni zahtevna, vendar pa ne zapuščajte markirane poti, tako kot povsod v gorah se držite markacij, ki vas varno vodijo na sam vrh. Nobeni gori, naj bo še tako čudovita in zaželena, ne velja žrtvovati človeška življenja. Rad grem na Storžič, toda nikoli ni tako lep kot v zimskem času. Zimski vzpon nanj je nekaj posebnega, nekaj, česar v letnem času ni. To je tišina redkih obiskovalcev, zagrizena borba za vsak meter, ko dereza in cepin iščeta oporo v trdem snegu. Kot sem že omenil, naj bi bila izhodiščna točka Preddvor. Zato je najbolje z avtobusom iz Ljubljane ob 5.30, izstopite v Kranju ter z lokalnim avtobusom, ki stoji na številki 13 ob 6.25 v Preddvor. Do Doma na Kališču je 2.30, od tukaj do vrha še približno 1.30. Če se odločite za eno od obeh variant, potem imate z vrha do Doma pod Storžičem približno 2 uri, do Tržiča pa še 2 uri. Torej ob lepem vremenu kar prijetna tura za celi dan. Seveda se lahko vrnete nazaj v Preddvor, kar večina tudi stori, kjer imate avtobuse proti Kranju ob 13., 15., 17. in 19. uri, iz Tržiča proti Ljubljani pa vsako uro. Upam, da boste obiskali to goro v lepem vremenu in telesno in duševno pripravljeni na napore. Če pa ima Storžič kapo, je to znak poslabšanja vremena. Takrat raje vprašajte oskrbnika za nasvet, bolje se je obrniti, gora vas bo čakala. Iztok Kavčič NOVEMBER: 20.—25. Računati je z nenadno spremembo v vremenu. Preko cele severne Evrope se bo razširil hladen višinski zrak. Pihali bodo močni, mrzli severni vetrovi. 26.—30. Temperatura poraste in prične snežiti z zameti. 31. Delni porast temperature in sneg bo prešel v deževje. DECEMBER: 1.—9. Še vedno milo vreme s spreminjajočo sliko. Izmenično bo snežilo ali deževalo, deloma tudi jasno — brez zmrzali. 9.—13. Vetrovno in viharno, v nižinah dež, v gorah sneg z zameti. 13.—16. Ponoven prodor toplejšega zraka. Pride do otoplitve, v gorah do plazov. Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme. A. J. Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD SUROVA TKANINA Mikložič Olga — pripravljalnica TOZD GOTOVA TKANINA Babič Josip — šivalnica DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Osolnik Zdenka — gospodarsko planska sl., premeščena iz TOZD — B TOZD Predilnica Laško Krašovec Ivan — predilnica 1 DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD SUROVA TKANINA Vrbanec Jelena — upokojitev Valjavec Bojan — služenje voj. roka Bratina Vikica — upokojitev Dekleva Marija — upokojitev TOZD GOTOVA TKANINA Imširovič Zahid — izjava del. TOZD predilnica Laško Rozman Barbara •—• sporazumno Bukovšek Jožefa — starostna upokojitev DELOVNI JUBILEJI 10 let: Arhar Tončka Bogolin Milojka Škulj Stana Klinar Ana (Nadaljevanje na 14. strani) Obiskali smo kraje, znane iz NOB Spomenik na Sutjeski Že dalj časa se mi je rojevala misel, da bi si ogledal več krajev Jugoslavije, kjer so se med drugo svetovno vojno bili težki boji z okupatorji in domačimi izdajalci. Sodelavcu Martinu Franku sem omenil to misel in že ob prvih besedah sva se dogovorila, da bomo šli skupaj z družinskimi člani na pot po Jugoslaviji, dolgo 2100 km. Pripravili smo program potovanja, ki je vseboval: relacijo potovanja po dnevih, razdalje med posameznimi mesti, postanke z ogledom znamenitosti in kraje prenočišč. Začetek potovanja se je začel slabo, saj smo imeli večji del poti deževje. Ogledali smo si naslednje kraje: BIHAČ — Tu smo si ogledali muzej prvega zasedanja AVNOJ (antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije). Zgodovinski muzej prikaže dneve rojevanja nove Jugoslavije. Dvorana, v kateri je bilo zasedanje, je ostala nespremenjena, v njej je mnogo za- piskov iin posnetkov iz časa zasedanja. JAJCE — Ogled muzeja, kjer so bili na drugem zasedanju AVNOJ 29. novembra 1943 postavljeni temelji nove Jugoslavije. Ogledali smo si mesto, hišo, kjer so med vojno stanovali : Moša Pijade, Ivo Lola Ribar, Vladimir Dedijer, Vladimir Ribnikar in kipar Anton Avgustinčič, ki je tam naredil kip tov. Tita. Nato smo si ogledali grad, jezero in damijo. PROZOR — Nad Prozorom, na vrhu Marijema (1123 m), ob cesti proti Jablanici, stoji velik spomenik v spomin bitki na Neretvi. Spomenik je visok 14 metrov, širok 12 m ter 700 ton težak. JABLANICA — Decembra 1942. leta se je Hitler odločil, da čez zimo začne akcije proti Titovi državi (Užička republika). Vse do konca 1943. so se partizanske enote (bilo je 18.500 borcev in 4000 ranjencev) bojevale s 4. sovražno ofenzivo. V Jablanici je naravni spomenik (porušen železniški most), muzej in spomenik z napisom »RANJENCEV NE SMEMO ZAPUSTITI — TITO«. MOSTAR — Ogled znamenitega mostu in raznih kovaških delavnic po trgu. DUBROVNIK — Ogled mesta in njegovih znamenitosti, obhod po obzidju mesta. TJENTIŠTE — Na tem območju so se razvijale dramatične bitke pete sovražne ofenzive, ki je trajala od 15. 5. do 15. 6. 1943. Cilj sovražnika je bil uničiti glavno operativno skupino NOV in skleniti obroč okoli nje. Okoli 197.000 sovraž- nih vojakov se je borilo proti 19.600 partizanom, med katerimi je bilo 4000 ranjencev. Znano je, da so se partizani prebili skozi obroč. Na Ozrenu, enem od vrhov Zelengore, je bil ranjen tov. Tito, edini vrhovni poveljnik zavezniške vojske, ki je sodeloval neposredno v boju v II. svetovni vojni. Na Sutjeski je postavljen velik spomenik v spomin več kot 6500 padlim partizanom v bitkah med peto sovražno ofenzivo. Ob obisku Sutjeske 4. 6. 1978 je tov. Tito dejal: »Sirom po Jugoslaviji je bilo mnogo bojišč, kjer so se bili krvavi boji, a Sutjeska, ki je bila v NOB dvakrat bojišče, najgloblje kaže, da bodo narodi s ponosom gledali na preteklost in vedno imeli pred očmi, koliko nas je stalo to, kar danes imamo.« KRAGUJEVAC — Ogledali smo si spominski park Kra-gujevški oktober, kjer so od 21. do 23. oktobra 1941 postrelili 7000 Kragujevčanov, med njimi 15 otrok do 12 let, 300 dijakov in 18 profesorjev, v maščevanje za nekaj padlih nemških vojakov. Park se nahaja na 352 ha, kjer je muzej in več večjih in manjših spomenikov, kjer so bili ustreljeni talci. BEOGRAD — Ogledali smo si Hišo cvetja, kjer smo se ob grobnici poklonili spominu tov. Tita, katerega ime in delo bosta vedno zapisana v zgodovini jugoslovanskega naroda. V bližini Hiše cvetja je muzej 25. maj, kjer so razstavljena vsa njegova državna odlikovanja, sablje, meči, puške in razni na- kiti, ki jih je tov. Tito prejel od raznih državnikov sveta. Razstavljene so tudi vse štafete, ki jih je prejemal na dan mladosti, ko je praznoval svoj rojstni dan. Nato smo obiskali še grobnico neznanemu junaku na Avali. Pred muzejem 25. maj v Beogradu Muzej 25. maj v Beogradu Naravni spomenik v Jablanici Grob Josipa Broza — Tita JASENOVAC — je kraj enega naj večjih grozot v drugi svetovni vojni. Taborišče je delovalo od 1941. pa vse do 2. maja 1945. leta. Tu so Nemci z ustaškimi pomagači pobili 700 tisoč Jugoslovanov. Medtem je bilo taborišče trikrat napadeno a brez uspeha. Taboriščnike so nazarja, da bo življenje raslo dalje. KOZARA — V nacionalnem parku je muzej z dokumenti sovražne ofenzive na Ko-zaro. V bližini je tudi spomenik s ploščami in napisi padlih na Kozari in njeni okolici. V borbi je sodelovalo 45.000 so- Jasenovac ubijali na najbolj brutalen način. Tu je sedaj lepo opremljen muzej, kjer prikazujejo tudi film o delovanju taborišča. V bližini je velik spomenik, ki predstavlja cvet tulipana in po- vražnih vojakov, s katerimi so sodelovali tudi ustaško-domo-branski bataljoni in četniki. Na nasprotni strani se je bojevalo 3500 partizanov s 3000 puškami, 170 mitraljezi, 4 minome- Spominslci park v Kragujevcu talci, 2 tanka, 1 oklopno vozilo in 1 avion ter velike množice domačinov. Kako so se boji odvijali, nam je znano iz filma Kozara. Tu smo z ogledi znamenitih krajev iz NOB končali in se odpeljati proti domu. V mi- slih so nam ostale besede tov. Tita, ki je poudarjal, kako nujna sta bratstvo in enotnost naših narodov za obrambo domovine in za lepši, skupni, varnejši jutri. Emil Šinkovec Seminar v Škofji Loki Zavod za tehnično izobraževanje iz Ljubljane je organiziral seminar v Škofji Loki na temo Kompresorska postaja in razvodna mreža. Udeležila sva se ga Lojze Kogovšek in Pavle Cankar. Seminarja, ki je trajal tri dni, so se udeležili delavci od mojstrov vzdrževalcev do inženirjev projektantov iz raznih delovnih organizacij širom Slovenije. Uvodne informacije je povedal vodja seminarja za tehnično izobraževanje iz Ljubljane, nato je prevzel besedo predavatelj Fakultete za strojništvo, ki je predaval o zakonski metro-logiji v Jugoslaviji in merjenju tlakov. Precej je bilo govora tudi o zvočni izolaciji kompresor-skih postaj. Posebno predavanje so namenili varstvu pri delu s tlačnimi posodami. Pri tem bi poudaril, da imajo v delovnih organizacijah, kot je bilo slišati pripombe slušateljev tega seminarja, probleme s kondenzacijo in sušenjem komprimiranega zraka. Zato se pojavlja znotraj kompresorjev in tlačnih posod korozija in pride do zatajitve varnostnih ventilov in tudi do eksplozij. Videli smo diapozitive raznih eksplozij tlačnih posod, pri katerih je bilo premalo pozornosti posvečene varnostnim napravam. Iz delovne organizacije Trudbenik iz Doboja, ki je eden naj večjih proizvajalcev kom-presorskih postaj in razvodnih mrež v Jugoslaviji, so bili predavatelji, ki so nam govorili o vrstah kompresorjev in značilnostih njihove uporabe, elementih vzdrževanja kompresorjev, regulaciji kompresorjev, o shemi kompresorske postaje, oceni gospodarnosti in projektiranju mreže stisnjenega zraka. Delovna organizacija Trudbenik precej pozornosti posveča tudi izdelavi orodij in naprav in izdeluje razne vrtalne in brusilne stroje, izvijače, pnevmatske stroje za rezanje navojev, strojne pile, žage kakor tudi razne elemente za spajanje cevi, samozaporne ventile, pnevmatska kladiva ipd. Na koncu seminarja smo imeli strokovno ekskurzijo v Tovarno verig Lesce, ki ima najbolj urejeno kompresorsko postajo in razvodno mrežo. Ogledali smo si tudi celotni proizvodni postopek izdelave raznih verig. V tej tovarni pa se mi je najbolj vtisnil v spomin napis, ki je bil na pročelju tovarniške hale: NE PRIZANAŠAJ LENEMU, KAJTI TI DELAŠ ZANJ! Pavle Cankar Nagradna križanka MORALIST :tike TtLUR. PMTOk tve v ROMUNIJI /2Vdi\LMt ST »LOJ ZA LIKANJE Ali vtiskOvMje HkDlOAKT. ELEMENT 5TAROI.ID. K.U.M-7 EDEN veou VB.. REVOLUCIJE 3G.KN-PKUI NASIČENI OGLJIKO VODIK. MESTO V DkLMkcUl P LOB OLJKE ToNE NOVkk. MOlSkk ŽELV N VEfcZNk 3T0P1C.A LATlN; AH£A ZLR.ui. ZA SVOBODNO TRGOVlNO 5Qg LASN1K.A lvteR. NABIT DEL NASTAL ..IZ ATOMA iuAvnNl PLl N ODSOTNOST OSUMUJRN. • kV N DA' -OL ao v.i'iTftut M-kV&ENlK BlE