DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul S stavko do novembrskih plač DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Po tridnevni stavki v krovnem podjetju Novolesa le dobili plače — Z zastavitvijo premoženja do likvidnosti — Strokovnjaki svetovne banke v gosteh DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul >o DOLENJSKI LIST STRAŽA — Kot smo prejšnji teden iz neuradnih virov napovedali — stavkovni odbor je bil namreč preveč sramežljiv za kakršnekoli izjave, kaj šele, da bi povedal, ali je res najavil stavko in kakšne zahteve je postavil poslovodnim organom — je stavka med zaposlenimi v krovnem podjetju Novolesa res izbruhnila. Trajala je tri dni, od srede zjutraj pa do petka popoldne. V petek pred drugo uro so namreč vsi zaposleni v krovnem podjetju Novoles dobili tolikanj pogrešane novembrske plače. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Po besedah direktoija krovnega podjetja Jakoba Andoljška je neprijetna zagata nastala zaradi stečaja enega od poslovnih partnerjev v USA, kar je še bolj vplivalo na že tako skromni priliv gotovine. Kolikor je je bilo, je bila porabljena za plače v vseh ostalih podjetjih, za krovno, v katerem je okoli 10 odstotkov vseh zaposlenih, pa je denarja zmanjkalo. Po besedah direktorja Andoljška stavka ni pospešila niti ni zavrla izplačila osebnih dohodkov, saj so bili izplačani v tistem trenutku, ko je bilo DOLENJSKI LIST PRIREDITVE OB 40-LETNICI BELOKRANJSKEGA MUZEJA POCENI KORUZA IZ AMERIKE — Bevniška kmečka zadruga je prijetno presenetila svoje kooperante z fiabavo 150 ton koruze v zrnju iz ZDA in(250 ton ječ-tnena iz A vstrije. Zaradi privlačne cene METLIKA - Letos bo Belokranjski muzej proslavil 40-letnico obstoja. V okviru praznovanja te obletnice bodo pripravili več prireditev, med drugim bodo prihodnjt mesec, 8. februarja, v sodelovanju z novomeškim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine odprli razstavo najdb iz Vergotove gomile na Hribu, ob otvoritvi pa bo še predavanje, spremljano z diapozitivi, roleti bodo, prav tako v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, pripravili razstavo o obnavljanju metliškega gradu, jeseni, okoli martinovega, pa bi radi odprli v kletnih prostorih gradu novo stalno belokranjsko vinogradniško-vinarsko zbirko. (koruza je bila po 3 din, ječmen pa od 2,30 do 2,60 din za kilogram) so bile preteklo soboto pred sevniikim Kmetijskim oskrbovalnim centrom take vrste traktorjev s Prikolicami kot ob kakšni stavki kmetov ta Zahodu. Precej koruze in ječmena so Prodali tudi v Tržišču in Šentjanžu, da ni bilo treba kmetom na zamudno pot v Sev-nico, nekaj pa so je prihranili za »zamudnike« še ta teden. Na sliki- kmet Alojz Klenovšek s Podvrha je kupil tono koruze in je bil zado voljen tudi s kakovostjo koruze, ne le z nadvse ugodno ceno. (Foto: P. Perc) ZMAGA V STEČAJ MOKRONOG — V tukajšnjem obratu ljubljanske Zmage so ustavili Proizvodnjo in po nekaterih informacijah naj bi še v januarju uvedli uraden stečajni postopek. Kaj se bo zgodilo s Približno 40 zaposlenimi, ki so delali v ttokronoški Zmagi, ni znano, najbrž pa se jih bo večina zatekla na borzo dela. sedežu podjetja v Ljubljani so zanikali govorice, po katerih naj bi Zmagin Ptokronoški obrat nekomu prodali. BERITE DANES! na 3. strani: • V vsakem primeru bo zmaga Pirova na 4. strani: • Se podjetništvu obeta nov zagon? na S. strani: • Smisel graditi vojaške objekte na 6. strani: • Jutranjka po preklicu iz Srbije na 7. strani: • Zloglasni člen zakona ne straši več na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista komentirajo na 10. strani: • Gremo v sistem ukrivljenih hrbtov na 11. strani: • In zdaj kriva še ti, elektrika? : realno mogoče. To pa se je zgodilo takrat, ko je Novoles z zastavitvijo dela svojega premoženja, z zanesljivo garancijo seveda, prišel do likvidnih sredstev. Trenutno je v Novolesu najbolj aktualna priprava na prisilno poravnavo, ki naj bi bila gotova med 20. in 24. januarjem; njen rezultat bo za nadaljnjo usodo Novolesa gotovo velikega, če ne celo odločilnega pomena. Nič manj pa ni pomembno to, da se ta teden v Novolesu mudi skupina strokovnjakov svetovne banke. Pisana mednarodna druščina strokovnjakov je pričela delati v sredo, ostala pa bo tukaj do petka. Od njenih ugotovitev bo odvisno, v koliki meri bodo deležni finančne podpore svetovne banke. Poročali smo že, daje bil Novoles eno redkih jugoslovanskih podjetij in med njimi edino lesno, kije prišlo po merilih svetovne banke v ožji izbor za tak projekt. T. J. ODPUŠČANJE SE JE ŽE ZAČELO BREŽICE — Vse kaže, da se bodo uresničile napovedi o skokovitem naraščanju brezposelnih v začetku tega leta. Kar v nekaj podjetjih v občini namreč delavci s strahom pričakujejo kuverte z odpovedmi. Med njimi so nekateri iz Gozdnega gospodarstva, Prevoza in Kovinoplasta. Delavce bodo odpuščali v obratu IM V in verjetno še v nekaterih drugih podjetjih. Menda imajo preveč zaposlenih tudi v dobovski Livarni, govori pa se tudi o odpuščanju delavcev iz TKI Globoko, vendar na sindikatu o tem nimajo podatkov, ker ti delavci niso njihovi člani. VEČ NSRAO SODOV KRŠKO — Redno mesečno poročilo JE Krško o obratovanju v decembru je v skladu z dejstvom, daje v tem mesecu potekal remont. Tekočinski in plinski izpusti so bili v mejah dovoljenega ali celo precej manjši, segrevanja Save niso merili. Zato pa je bilo precej odpadkov. V decembru so s srednje radioaktivnimi odpadki (NSRAO) napolnili 246 sodov, tako daje sedaj v začasnem skladišču 7.868 sodov. Lasiča sodeluje z Lisco V Babušnici novo podjetje — Zaščita pre-moženja v Srbiji SEVNICA — Delavski svet sev-niške Lisce je sprejel akt o- ustanovitvi podjetja Lasiča v Babušnici. S tem sklepom se je Liscina proizvodna enota v tej pobrateni srbski občini organizirala v samostojno podjetje v firmo »Lasiča«. Pravno organizacijsko je to družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri ima Lisca 60 odstotkov ustanovitvenega kapitala, novo podjetje Lisca pa 40 odstotkov. Lisca bo sodelovala z Lasico na osnovi sklenjene dolgoročne proizvodne kooperacije. Ob obvladovanju novega podjetja na osnovi kapitala bo dosedanji način proizvodnega sodelovanja ostal skoraj nespremenjen, pravi eden vodilnih mož v lisci Franc Ernesti. S tako odločitvijo pa so Sevničani pohiteli, da bi zaradi nastalih političnih razmer poskusili zaščititi svoje (Listino) premoženje v Srbiji. Drugi teden bodo odvečni delavci znani Nujni ukrepi v Adrii NOVO MESTO — Nov veter v sin- dikalnih vrstah je v marsikaterem podjetju napravil precejšnjo zmedo. De- V ČRNOMLJU PROGLASITEV ŠPORTNIKOV ČRNOMELJ — V organizaciji TV Slovenija — športno uredništvo — bo v ponedeljek, 21. januarja, v kulturnem domu v Črnomlju razglasitev najboljših športnikov Slovenije v letu 1990. Gostje večera bodo dr. Janez Drnovšek, član predsedstva SFRJ, dr. Dušan Plut, član predsedstva R Slovenije, prosvetni minister dr. Peter Vencelj in še nekateri drugi. Kot so proglasili že športni novinaiji Slovenije, sta bila najboljša lanska športnika smučarka Mateja Svet in strelec Rajmond Debevc. Ob tej priložnosti se bo v Črnomlju javno poslovila od smučanja Mojca Dežman, tenisačica Barbara Mulej, nogometaš Robert Englaro in jadralec Jure Šterk pa bodo prejeli posebna priznanja. Sledil bo bogat kulturni spored. KULINARIČNA RAZSTA V A — V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, IMV Revoz, ki je zaključil izobraževanje delavcev svojega obrata družbene prehrane, Srednje šole za gostinstvo Novo mesto, Krkinih Zdravilišč in hotela Metropolje bila to soboto v hotelu Metropol v Novem mestu predsta vite v slo venske živilske industrije z veliko kulinarično razstavo. Predstavnikom dolenjskih trgovskih, gostinskih in drugih podjetij, ki so v velikem številu izkoristili priložnost za srečanje s partnerji v začetku leta in tudi za sklepanje poslov, se je z vsem najboljšim, kar ta hip lahko ponudijo, predstavilo 21 slovenskih najvidnejših proizvajalcev hrane in pijač. Srečanje, ki se ga je udeležila vrsta priznanih kulinaričnih mojstrov z Antonom Jerič-kom na čelu, je odprl dolenjski rojak Anton Strajnar (skrajno desno), svtovaleč za gastrokulturo v Gospodarski zbornici (Foto: Z. L.-D.) lavci, naveličam prejšnje organiziranosti, so na veliko izstopali iz starega sindikata, manj navdušeno pa so se vključevali v nove Svobodne in Neodvisne sindikate. Podobno je tudi v Novomeškem IMV, kjer so poskusili z ustanovitvijo sindikata podjetja, vendar do sedaj še ne dovolj uspešno. Pred vrati pa so težave, katerih bi se moral sindikat lotiti takoj. Napovedana reorganizacija Adrie Caravan posega globoko v delavske vrste. Prejšnji teden so se predstavniki različnih sindikatov v IMV sestali in se dogovorili za ustanovitev nekakšne sindikalne konfederacije, ki naj bi na zunaj enotno zastopala interese delavcev. Predsednik svobodnih sindikatov v Adriji Zvone Pavlin pravi, da je iz te delniške družbe v njegovi sindikalni organizaciji kar 74 odstotkov vseh zaposlenih. Sindikalni predstavniki iz Adrii-nih obratov so se prejšnji torek sestali z vodstvom podjetja in se seznanili z vsebino sanacijskega plana, ki predvideva med drugim tudi zmanjšanje števila zaposlenih za nekaj več ko 400 delavcev. »Načrt predvideva ostrejše ukrepe, kot smo jih pričakovali, seveda pa smo se zavedali, da do ukrepov mora priti, če nočemo, da bomo nekega dne vsi brez dela. Ko smo o tem razpravljali z vodstvom podjetja, smo se dogovorili, naj bi breme zmanjšanja nosile enakomerno vse kategorije zaposlenih, ne samo proizvodni delavci. Zlasti to velja za Novo mesto, kjer naj bi se število zaposlenih zmanjšalo za 240 oseb,« pravi sindikalni vodja Zvone Pavlin. Kar zadeva zmanjšanje števila zaposlenih, sedaj vodje obratov sestavljajo spiske, ki naj bi bili končani do 22. januarja, dan pozneje pa bi jih pregledal sindikat skupno z vodstvom podjetja. Za prej pa tudi pri končni selekciji naj bi upoštevali vsa merila iz kolektivne pogodbe. Tako izbrani delaci naj bi odšli na šestmesečno čakanje s pripadajočim nadomestilom, če pa se v tem času v IMV ne bi ponudila priložnost za delo, Rudarji ne bodo ostali na cesti Vendar v kratkem ne bo moč najti dela za vse kanižarske rudarje, ki so odveč — Prestrukturiranje bo uspešno, če bo dovolj denarja — Mnenje V. Breznika KANIŽARICA — Z letošnjim novim letom so Rudniki rjavega premoga Slovenije postali družbeno podjetje, ki bo sčasoma prešlo v državno s sedežem v Trbovljah, z enim žiro računom, medtem ko je šest rudnikov, med njimi tudi kanižarski, ki so bili prej tozdi, postalo organizacijske enote. V Kanižarici bo v bodoče najodgovornejši tehnični vodja rudnika, ki bo imel nadzor nad stroškovno ceno. Ostale dejavnosti, kot so gostinstvo, avtoprevozništvo in morda še katera, pa se bodo osamosvojile in bodo postale profitni centri ali celo družbe z omejeno odgovornostjo. Z novo organizacijo in registracijo je prekinjen tudi stečajni postopek, v katerem je bil kanižarski rudnik že več kot dva meseca. Prihodnost kanižarskega rudnika je dogovorjena z vlado: odločili so se za 4. varianto, kar pomeni postopno zapiranje in zmanjšanje proizvodnje od dosedanjih 120 tisoč na 80 tisoč ton letno, ker ni dovolj porabe. Če na zmanjševanje proizvodnje ne bi pristali, bi lahko prišlo do hitre likvidacije rudnika, kar pa nikakor ni zaželjeno. Za zmanjšan letni izkop zadostuje le 258 rudarjev in ne več 380, kolikor jih je bilo do nedav- nega. Zato je od novega leta na čakanju že 84 ljudi. Z manjšo eksploatacijo je v Kanižarici brez dodatnih investicijskih vlaganj moč kopati še 8 let, leta 1998 pa naj bi začeli rudnik zapirati. Zapiranje naj bi trajalo dve leti. s programom mikroarmiranih betonov, s Smeltom pa sodelujejo pri programu za proizvodnjo steklenih tapet. Za prestrukturiranje rudnika je del denarja obljubila Republika Slovenija, če bodo programi sprejemljivi, računajo pa tudi na tuja vlaganja in seveda na lastna sredstva. Vendar po besedah Vladimirja Breznika, nekdanjega direktorja kanižarskega rudnika, kije v novi organiziranosti prevzel skrb nad prestrukturiranjem rudnika, prav vsi zaposleni v rudniku ne bodo v kratkem dobili dela. M. BEZEK-JAKŠE BLANCI KOLINE, KAKRŠNIH ŠE NI BILO — Preteklo soboto so pri Radejevih na ^rhku, na manjši planoti nad Blanco, imeli koline oz. »furuž«, kakršnega še menda ni Bo tod okoli Pogla vitne »zasluge« je imela za ta dogodek Cica, poltretje leto stara svinja “meriSke pasme duras, ki so jo pred obredom, katerega žrtva je postala sama, natanko s,ehtali In res, kar 410 kg težke svinje gospodar Janez, po domače mu pravijo kar Hans, e ni zaklal, čeprav večkrat pomaga pri kolinah kot mesar. S tako rekordno težko svinjo n‘ ‘mel opravka niti njegov pokojni oče, kije na leto zaklal po vasi in okolici tudi okrog 50 Prašičev. Najhuje pri srcu je bilo gospodinji A maliji (na sliki s Cico), ker je imela s prijaz-° Cico in 9 glavami govedi kolikor jih redijo Radejevi zmeraj največ dela. (Foto: P. V ITASU DELAJO KOČEVJE — Stavka, ki smo jo prejšnji teden spremljali v Itasu, seje končala že prejšnji torek, in sicer tako, da so se stavkovni odbor, delavski svet in vodstvo podjetja z zunanjimi dejavniki dogovorili o ugotavljanju nadaljnjih možnosti za uspešno delo podjetja. Z delom nadaljujejo na programih, namenjenih za izvoz, medtem ko je šlo približno osemdeset zaposlenih domov na čakanje. Naj vas spomnimo, daje za prihodnji četrtek na sodišču razpisan narok za ugotavljanje upravičenosti uvedbe stečajnega postopka v tem podjetju. V vsem tem času bodo v Kanižarici uresničevali socialni program, torej odkupovali leta za delavce, izplačevali odpravnine, če bo seveda denar, in predčasno upokojevali. Računajo, da se bo precej presežnih delavcev zaposlilo v pomožnih dejavnostih, kijih bodo razvijali poleg rudnika kot samostojne enote. Nekaj pa jih bo našlo delo v novih programih. Z Begradom so že začeli Vsekočevska stavka? ODSTOPA NE BO? m M V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho in hladno vreme. KOČEVJE — Poročali smo že, daje predsednik kočevskega občinskega izvršnega sveta Ladislav Lenassi na zadnji občinski seji napovedal odstop, sedaj pa kaže, da so se razmere, zaradi katerih je o odstopu razmišljal, začele urejati in možno je, da si bo premislil. To smo pri predsedniku Lenassiju zvedeli konec prejšnjega tedna, ko je tudi izjavil, da bo njegova končna odločitev znana na prihodnji seji občinske skupščine. V torek zvečer je med drugim o tem razpravljalo tudi predsedstvo občinske skupščine in ga poskusilo odvrniti od odstopa. O rezultatu pogovorov bomo zaradi zaključka redakcije poročali naslednji teden. M Pomembni členi v kočevski verigi pokajo. Itas, Zidar, Tekstila-na in še nekatera podjetja so tik pred stečajem, že tako velikemu številu brezposelnih pa se bodo pridružili novi To zbuja skrb, nezaupanje in nejevoljo, kar se rado kanalizira v množičen izbruh nezadovoljstva ali splošno stavko, o kateri se te dni v Kočevju že odkrito pogovarjajo. Kot nekakšna grožnja visi nad napovedanimi pogovori predstavnikov kočevskega gospodarstva s predstavniki občine in republike, ki naj bi bili te dni, kot se govori, v Šešljevem domu. Govorice tudi pravijo, naj bi bil na ploščadi preddomom, če govori ne bi bili uspešni, velik miting kot nekakšen uvod v generalni štrajk, s katerim naj bi končno izsilili rešitev. Vse lepo in prav, če bi lahko tudi pri nas, scenarij je namreč poznan iz nekaterih južnih republik, na ta način izsilili plače in socialni mir. Toda sedajje znano, iz katere blagajne seje ta mir plačevalo. Takih blagajn pri nas ni Tudi zaradi podobnih posegov drugod. S podobnimi metodami si bomo samo zapravili še malo tistega, kar nam je ostalo. To pa bo še kako potrebno za socialno pomoč tistim, ki bodo začasno odstranjeni iz delovnega kolesja in za zagon tistih dejavnosti, ki bodo znova zagotovile delovna mesta. Vidimo jih v ustanavljanju novih zasebnih in družbenih podjetij in delavnic ter v oživitvi nekdaj zaprtih prostranstev kočevske občine. Zamujeno, to je zamenjavo nesposobnih vodstev, ki so nas v to pripeljala, pa bo, žal skoraj nemogoče nadomestiti J. PRIMC • »Vsi predstavniki sindikatov iz obratov, ki smo biti na sestanku pri direktoiju Poschecharju, smo menili, da je program dobro zastavljen, posebej glede na sedanje splošno gospodarsko stanje, seveda pa ga bo treba dosledno tudi izpeljati. Menimo celo, daje že marsikaj zamujenega in da bi morale odgovorne službe stvar pokreniti že veliko prej,« pravi Zvone Pavlin, ki poleg zaupanja v program izraža tudi zaupanje v novega direktorja, saj so mu glede na to, da je bil prej dvajset let vodja zastopstva v Franciji, razmere v Adrii pa tudi na evropskem trgu dobro poznane. pa na Zavod za zaposlovanje. Govorice, da so taki seznami že sestavljeni in daje na njih precej večje število delavcev, so torej iz trte izvite, j jak§EL • Po Unescovih študijah je poldrugi odstotek narodnega dohodka za kulturo tisti minimum, ki narodu omogoči, da ne poneumi. Pri nas je ta odstotek trikrat manjši (J. Zlobec) sasaffii see Pravi obraz Gorbačova Kamera je spremljala sovjetski tank, ki je živčno iskal cilje za svojo topovsko cev med razjarjeno goloroko množico pred zasedeno lito vsko televizijo v Vilniusu, snemalec se je sprehodil po razgaljenem telesu ubitega demonstranta. In bilo je dovolj, da mi, navadni ljudje tega sveta, ne verjamemo več Mihailu Gorbačovu. Sovjetski predsednik si z izjavo, da je za vojaiko akcijo zvedel žele kasneje, s svojih rok ni spral krvi trinajstih od sovjetskih vojakov ubitih Litovcev. Celo več, taka izjava pokaže vso bedo njegovega položaja v okviru komunističnega cesarstva, ki razpada. Gorbačov je predsednik z naj večjimi pooblastili na svetu in vendar si nek polko vniček do voli na svojo roko streljati v množico. Njegovo samovoljo mu je vnaprej dovolil ravno nevedni prezident, ko je pristal da vojaki lahko uporabijo orožje, če so v nevarnosti, kar praktično pomeni da se lahko Litvancev loti vsak užaljeni sovjetski kaplar. Še huje pa je seveda, čeje Mi-hail Gorbačov tragedijo omogočil z ukazom ali tihim pristankom. Trinajst mrtvih Litvancev v Vilniusu je tragična, vendar dragocena iz-kuSnja. Z njo sta Gorbačov in Sovjet- ska zveza pokazala, da jima ni do drugega kot do ohranitve imperija. Nezaslepljeni analitik lahko ugotovi da česarkoli se je doslej lotil sovjetski predsednik, vSe je bilo v funkciji tega cilja. Zaradi embalaže, ki je spremljala ta prizadevanja (na primer svetovni mir, človekove pravice itd ),je Gorbačov postal najbolj priljubljeni politik na planetu in dobitnik Nobelove nagrade. Gorbačov je res veliko naredil za popuSčanje napetosti med ZDA in svojo državo, vendar je bilo to predvsem v korist Sovjetske zveze. Ruski medved zaradi erozije na moralnem, ideološkem in gospodarskem področju ni mogel več slediti oboroževalni tekmi predvsem astronomsko dragi vojni zvezd Kaj je storil? Pristalje na predah, kar je godilo tudi ZDA. S tem je Gorbačov podaljSal življenje ruskemu cesarstvu. Breinjev tega gotovo nikoli ne bi storil Sovjetska zveza bi se Se prej izčrpala v vojaSkih in kolonialnih stroških. In vendar si kljub taki za svet ugodni posledici ni mogoče niti hipotetično zamisliti, da bi se ame-riSki predsednik kdaj objemal s kakS-nim Brežnjevim. Ali pa države Vzhodne Evrope. Res je, da jim je Gorbačov dovolil oditi na svoje. Toda kdaj je to storil? Potem ko je SZ te države dobesedno okupirala, jim vsilila komunistično ideologijo in neučinkovit gospodarski model Skratka, potem ko jih je uničila in seje pokazalo, da bi bilo tamkajšnje vzdrževanje miru in reda za vsako ceno za cesarstvo predrago ali celo nevarno. Svet pa je o Gorbačovu govoril kot o velikem dobrotniku. In če rečemo, da Sadam Husein z zasedbo Kuvajta nesramno izsiljuje pol sveta, kaj naj rečemo Sele za Mihaila Gorbačova, ki izsiljuje ves svet. In to ne z močjo, ampak s slabostjo svoje države, ki bi v primeru razpada in s tem nenadzora nad atomskim orožjem lahko sprožila spopad planetarnih razsežnosti Gorbačovu bi pravzaprav morali dodeliti Nobelovo nagrado za ekonomijo, tako genialno je vnovčil vse sedanje in bodoče Šibkosti svoje orjaSke države. In to ob svoji slutnji in tuji vednosti, da je razpad Sovjetske zveze samo vpraSanje časa in načina. Skratka, vse večje ljudi, ki spoznavajo pravi obraz sovjetskegapreziden-ta. Morda ga prav zaradi tega ne bomo imeli več priložnost dolgo spremljati Z njim, še bolj pa brez njega, bo postalo jasno, da je edina resna nevarnost za svetovni mir na smrt ranjeni sovjetski imperij in od njegovih krikov prebujajoča se Kitajska, kjer se bo zgodba ponovila na poševnooki način. M. BAUER Težave večje, tržišče pa tudi Revozu letos desetino jugoslovanskega avtomobilskega trga — Optimizem gle-de sedanjih zapletov — Renaultova vrata na Vzhod? — Nove cene avtomobilov NOVO MESTO — Delniška družba Revoz, kije bila 13. septembra registrirana na sodišču in 5. decembra dokončno z imenovanjem skupščine in upravnega odbora kot dveh najvažnejših upravnih organov delniške družbe potrjena v Parizu, je s sedanjo dnevno proizvodnjo 310 vozil na dan postala pomemben dejavnik na jugoslovanskem avtomobilskem trgu. S proizvodnih trakov pride sedaj vsak delovni dan 135 vozil R4, kijih bodo, kot pravijo v Revozu, izdelovali, dokler bo trajalo zanimanje, ter 175 vozil R5. Za lansko leto je znašala skupna letna količina izdelanih avtomobilov 67.964, letos pa jih nameravajo izdelati 75.900, in sicer naj bi se število katre zmanjšalo od lani izdelanih 38.900 na 26.900, R 5 pa od lanskih 29.300 povečalo na 49.000. Od načrtovane proizvodnje je pretežni del še vedno namenjen izvozu (20.400 R4 in 38.000 R5), vendar se povečuje tudi število avtomobilov, namenjenih domačemu trgu, tako iz lastne proizvodnje, zlasti pa pogodbeno uvoženih, katerih količina naj bi bila letos precej večja kot lanska (lani 3.500 vozil, letos 6.000). Pri tem je treba povedati, da je na jugoslovanskem • Enopartijski monopol in enoumje je največ škode naredilo ravno partiji. (Kučan) trgu lani napravil Revoz pomemben skok pri prodaji, saj je svoj delež povečal kar za 35 odstotkov. S 24.400 prodanimi vozili znamke Renault najugos-lovanskem trgu naj bi Revoz sedaj pokril desetino trga, prihodnje leto pa ta delež najmanj obdržal. Toda že na začetku leta so se na nepredvidljivi in nestabilni jugoslovanski gospodarski sceni pojavili novi zapleti, ki utegnejo bistveno vplivati na prodajo vozil. Gre za srbske protekcionistične ukrepe, ki zaenkrat sicer niso zajeli avtomobilskega trga, saj je na njem srbska Zastava še kako prisotna, ter hrvaške protiukrepe, ki pa so z znižanjem dajatev na uvožene avtomobile posegli prav na to področje. »Težko je sedajle predvideti, kako bodo omejitve vplivale, saj ne v Srbiji niti na Hrvaškem še niso dejansko zažive- 55 ■M m Mariborsko pismo Predsednik Rous noče poračuna Tako se delajo prave politične točke MARIBOR — Mariborski predsednik občinske vlade Anton Rous ima pravzaprav srečo; vedno se v okoliških občinah zgodi nekaj, kar njegove someščane prepričuje, da ga le ni treba samo kritizirati. Posamezne njegove izjave in ravnanja resda občasno izzovejo pikre pripombe in začudenje, a ima očitno več političnega takta kot nekateri njegovi kolegi na istem položaju. S smetarji in drugimi mestnimi službami se ne prepira, kot počne ljubljanski vladni šef; v strankarske zdrahe se ne spušča, vedoč, da je > nekatere občinske predsednike izvršnih svetov v drugih koncih Slovenije to že odneslo in trudi se, da bi bil z novinarji v dobrih odnosih, zavedajoč se blagodejnih učinkov za svoj image, česar nekateri njegovi kolegi — v svojo škodo — še niso doumeli. Njegov rating se je v zadnjem času dvignil še po zaslugi dveh do-odkov, ki sta na štajerskem koncu dvignili veliko prahu. Niti v enega ni bil neposredno vpleten, v enega pa tudi samo posredno in brez svoje vednosti. Najprej se je pred nekaj tedni razkrilo, da je predsednik ptujske občinske vlade svoj program dela kratko malo prepisal od Rousa, kar je še toliko bolj čudno, ker Rousov program v Mariboru ni naletel na navdušene odmeve, prej na zadržke in dvome. Ergo: morebiti pa program sploh ni bil tako slab, če ga celo Ptujčani, že od nekdaj precej nasršeni do svojega velikega mestnega soseda, posnemajo. Druga afera, ki je vodilnim mariborskim funkcionarjem in v prvi vrsti prav Rousu pomagala utrditi podobo »poštenih in pravičnih«, je zgodba o poračunih občinskih funkcionaijev v sosednji Slovenski Bistrici. Ti so s predsednikom izvršnega sveta na čelu tik pred novim letom izplačali od 55 do 77 tisočakov »razlike« do plač, ki jim jih je omogočal republiški zakon. Ko je Večer prvi objavil to novico, seje kajpada sprožil pravi val obtožb na račun teh novoizvoljenih politikov, ki so malo predtem — da bi bila mera polna —zavrnili zahtevo slo-venskobistriških učiteljev po višjih osebnih dohodkih, češ da je proračun prazen. Zgovoren je bil komentar enega od dobitnikov bogate nagrade na minulo delo: »Nori bi bili, če ne bi vzeli, kar nam je zakon dovolil vzeti.« Volivci in 'občinski Demos, kije vlado sestavil, so seveda mislili drugače: nori bi bili, če bi dovolili, da nam takšni ljudje še najprej vodijo občinsko politiko. In občinski izvršni svet je padel. Logično vprašanje je bilo, ali si tudi mariborski funkcionarji niso vzeli, kar jim je ponudil zakon. Rous in ostali so lahko z mimo vestjo sporočili Mariborčanom: niti pomislili nismo na to. Predsednik je v svojem slogu še dodal, daje njegov osebni dohodek 23 tisočakov in da se mu »to zdi dovolj«. Tako sc delajo politične točke. MILAN PREDAN le,« pravi direktor Revoza Pavle Noč, »prepričani pa smo, da ne eni ne drugi ukrepi ne morejo postati trajni in da se bodo stvari prej ali slej normalizirale. Računamo seveda, da bodo razmere na trgu določeno obdobje motene in se bomo temu primerno organizirali. Na hrvaškem trgu smo lani prodali okoli 4.500 vozil. Računamo da bo trg sedaj nekoliko upadel, vendar ne za dolgo.« Na srbskem tržišču do novega leta prodajalci avtomobilov niso zaznali posebnih motenj, zato pa so dobivali tisti, ki imajo tam poslovne prostore, visoke dodatne obremenitve, katerih pa v Revozu, tako kot v večini slovenskih podjetij, doslej niso poravnavali. Kako se bo zadeva razpletla, bo pokazal čas, dobava novih avtomobilov pa se zaradi zavarovanja plačila v glavnem izvaja po izvršenem prilivu plačila in s predajo kupcu izven sporne republike. Po besedah direktoija Noča postaja Revoz za francoski Renault zelo po- • Tudi Revoz je te dni podražil vozila iz lastnega in uvoznega programa ter rezervne dele. Tako je R4 dražji za 20, R5 za 21,8, uvozni program Renault za 24, rezervni deli pa za 22 odstotkov. Maloprodajna cena katrce je sedaj 106.449, R5 campus s tremi vrati 143.739, s petimi vrati 151.159, clio RL pa stane 230.072 din. membna izpostava za tržni prodor na vzhod Evrope, zlasti sedaj, ko je v pogovorih s češko Škodo zmagal Volks-wagen. Da Renault v tem pogledu resno računa na Revoz, pove tudi dejstvo, da so o tem že tekli okvirni razgovori, s tem namenom pa bosta Novo mesto in Revoz konec meseca obiskala dva visoka Renaultova poslovneža. T. JAKŠE Terme bi potrebovale 47 mio DEM Letos nov bazen, dvorana in del igrišča za golf ________na Mokricah_____________ ČATEŽ OB SAVI — V Termah Čatež so z zadovoljstvom zaključili minulo leto, saj so finančno izredno uspešno poslovali in s 363 tisoč nočitvami izpolnili tudi začrtane cilje. Imeli so 11-odstotno rast nočitev, pri čemer jih je obiskalo manj nemških, avstrijskih, švedskih in izraelskih turistov pa veliko več italijanskih. Direktor Borut Mokrovič je na predstavitvi lanskoletnega poslovanja in letošnjih investicij primerjal odstotek dobička celo z zahodnoevropskimi podjetji. Po oceni vodstva so Terme na lestvici najuspešnejših turističnih krajev v Sloveniji, kjer jim je za leto 1989 pripadlo 6. mesto; v preteklem letu so napredovali še najmanj za eno mesto. Seveda se že tri leta trudijo izboljšati kakovost svojih storitev in namesto množičnega turizma uvesti visoki turizem. V minulem letu jim je končno uspelo dokončati ureditveni načrt, kije temeljni koncept njihovega razvoja. Žajema nove hotele visoke kategorije, obstoječe zdraviliške • Celotni naložbeni načrti Term Čatež so ocenjeni na 47 milijonov DEM. Prve korake, bazen in športno dvorano bodo napravili z lastnimi sredstvi, za ostalo bodo potrebovali sovlagatelje. Razpisali bodo prodajo delnic, vendar na domače delavce ne morejo veliko računati. Zunanjega kapitala se ne bodo branili, kljub vsemu pa so trdno odločeni, da morajo biti pri vseh vlaganjih sami udeleženi z 51 odstotki, saj nočejo, da bi ljudje, ki tu živijo, postali hlapci. zmogljivosti, center za šport in preventivno zdravljenje, kamp s turističnim naseljem in športno-rekrcacijski sklop ob jezeru. 4. januarja letos so Terme podpisale pogodbo za izgradnjo zunanjega bazena s 1700 kv. metri vodne površine, ki bo nepravilne oblike in razgiban s slapovi in tobogani. Vrednost naložbe bo 29 milijonov dinaijev, pri čemer bo tretjina namenjena samo bazenski tehniki. Po pogodbi naj bi se dela na bazenu končala do konca maja, hkrati pa bodo sanirali še štiri že obstoječe bazene, uredili filtriranje, podzemne napeljave in uredili okolico. Naložbo bodo zmogli sami. V drugi polovici tega leta bodo začeli graditi tudi športno dvorano, ki naj bi jo z lastnimi sredstvi dokončali do konca leta. Dvorana s tremi teniškimi igrišči, s prostori za body building in squash bo samo prvi objekt zamišljenega Fitness centra, ki naj bi seji ob primernih sovlagateljih in kreditih pridružili še pokriti bazeni z masažami, kdaj pozneje pa še hotel s 400 ležišči. Terme imajo načrte tudi s kompleksom Mokric, za katerega so jim tuji strokovnjaki pripravili projekt za golf igrišče z 18 luknjami in za adaptacijo kašč v depandanso hotela s klubskimi prostori v pritličju. V lanskem letu so dokupili manjkajoča zemljišča, v kratkem pa pričakujejo gradbeno dovoljenje. Do jeseni naj bi dokončali trening igrišče in prvih 9 lukenj za golf, o finančnem pokritju naložbe pa se še dogovarjajo s tremi delničarji. B. DUŠIČ • Edine vizije, s katerimi je mogoče delati državo, so divizije. (B. M. Zupančič) • Koliko generacij bo preteklo, preden bo povprečni Slovenec sposoben prekiniti sedanji hipnotični učinek televizije! (B. M. Zupančič) C Naša anketa j Žumberški golosek drugače Novomeški gozdarji so v Žumberku sekali za GG Kar-lovac — Ne gre za golosek in ni nevarnosti erozije NOVO MESTO — V zvezi s člano-kom »Golosek razburil Žumberak«, objavljenim v zadnji lanski številki našega časopisa, smo se za pojasnitev in osvetlitev te zadeve obrnili na Gozdno gospodarstvo Novo mesto oziroma na direktorja tega podjetja inž. Toneta Šepca. Sekanje novomeških gozdarjev v gozdnem predelu Sušica v žumberškem delu Gorjancev na Hrvaškem ie precej . razburilo prebivalce tega dela Žumber-ka in marsikdo vali krivdo za vse to na Gozdno gospodarstvo Novo mesto, češ da zaradi moratorija na sečnjo v Sloveniji sedaj novomeški gozdarji nebrzdano in na golo sekajo v Žumberku. Vendar so stvari precej drugačne. »Posrg ■ • ■ ■ sekali v pravi direktor inž. Sepec. ratorija se je precej zmanjšal obseg del na našem območju, zato je novomeško Gozdno gospodarstvo iskalo delo tudi drugje. Tako je kakih 15 naših delavcev tri meece delalo v Nemčiji, delo smo dobili tudi na območju GG Kočevje ter v sosednji Hrvaški, na območju GG Karlovac, v Žumberku v gozdnem predelu Sašica,« je povedal inž. Šepec. »Tu smo prevzeli celotno sečnjo, spravilo, prevoz in prodajo lesa v skupni količini okoli 3.500 kubikov. Dela, ki smo jih prevzeli, so bila načrtovana in odkaza-na od strokovnih delavcev GG Karlovac. Delno gre za redčenje, delno pa za končni posek pomlajenih gozdnih površin, vsega skupaj pa je okoli 10 hektarov.« Novomeški gozdarji poudarjajo, da so v tem primeru samo izvajalci del in so vsa dela opravili v okviru gospodarskega načrta in po strokovnem odkazilu GG Karlovac. Kot izvajalci del pa se ne spuščajo v strokovne odločitve v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi v sosednji republiki. »Povedati je treba še, da v Sušiti ne gre za golosek, ampak za končni posek zrelega gozda, saj je gozd pomlajen in se bo po naravni poti sam od sebe obnovil, prav tako ni nobene nevarnosti erozije. Ta posek tudi ne more nič vplivati na zajetje pitne vode pri Rajakovi-čih, saj je zajetje višje v Gorjancih in leži v drugi dolini. Naj na koncu povem še, daje sečnja končana, nista pa še v celoti izvršena spravilo lesa in odvoz in ni še vzpostavljen gozdni red,« je končal direktor Šepec. A. B. Revščina bo še večja Ob koncu leta seje Markovičev milni mehurček napredujoče jugoslovanske ekonomije in konvertibilnega dinarja razpočil. Premierje pristal na nekaj manj kot 30-odstotno znižanje vrednosti jugoslovanske valute, zlasti še v Sloveniji in predvsem izvozniki prisegajo, da bi moralo biti to razvrednotenje vsaj okrog 110-odstotno. Hkrati z devalvacijo in najrazličnejšimi cenami, ki so že pred meseci začele plesati z novo poskočnostjo, je prišla zamrznitev plač, tako jugoslovanska kot slovenska. Slednja je še strožja od prve, čeprav najodgovornejši predstavniki republiške vlade to zanikajo. Kot daje vse ljudstvo nepismeno! Sicer pa je polovica vseh delavcev v Sloveniji zaposlena v podjetjih, ki se jim v prihodonsti slabo piše, njihovim direktorjem oz. vodilnim štabom pa že zdaj ne uspe ukvarjati se praktično z ničimer, razen s tem, kako spraviti skupaj denar za naslednjo plačo, pri čemer so rezultati zelo različni. Sedanja slovenska vlada, ki je res podedovala zelo slabe razmere, se z urejanjem razmer ne more pohvaliti. »Rdeči« direktorji, četudi sposobni, odhajajo eden za drugim, v glavnem iz »osebnih razlogov«; vlada intervenira malo tu, malo tam; s pomočjo parlamenta tanjša led pod nogami brezposelnih in zaposlenih in sploh velike večine svojega ljudstva; še zdaj pa nima resnega razvojnega, zaposlitvenega, socialnega, jugoslovan-sko-izhodnega in še kakšnega nujno potrebnega programa. Tragedija je, da se mnogim, nič krivim, začenja zastavljati dilema: krasti ali crkniti. LADO LENASSI, predsednik izvršnega sveta občine Kočevje: »Omejitve me motijo, a se da živeti povsod, kjer pametno gospodarijo. V težavah so predvsem tisti, ki so v preteklosti delili več, kot bi glede na svoje rezultate lahko. So tudi primeri, da so ponekod štrajkali, čeprav so imeli visoke ali najvišje plače, danes pa so zato v velikih težavah. Žaradi takih so potrebne omejitve. Bolje pa bi bilo, da bi znali take izločiti, da ne bi bili prizadeti tudi dobri gospodaiji.« FRANC MIHIČ, podpredsednik občinske skupščine Ribnica: »O napovedi slovenske vlade, da bo omejevala plače in ostalo družbeno porabo, mislim, daje poštena. Za naš napredek je odločilnega pomena, da se naučimo porabiti toliko, kolikor smo sposobni ustvariti. Slovenci smo dokazali, da smo se pripravljeni odrekati porabi ne-ustvaijenega. Država in družba pa naj razvijata socialne programe za najbolj prizadete, kot to počne ves razviti svet.« Hk i « VINKO MATKO, tiskar, zaposlen pri zasebniku, Novo mesto: »Mislim, da naj podjetje, ki na trgu dobro stoji, ki ima dobre izdelke in ki jih dobro prodaja, izplačuje osebne dohodke po svoji volji, ne da bi ga država pri tem preveč omejevala. To za dobrega delavca ni stimulativno. Razumem, da so omejitve potrebne tam, kjer poslujejo z izgubo in hočejo pojesti lastno substanco. Mislim tudi, da bi morali enkrat za vselej postaviti ločnico med socialo in gospodarstvom.« JOŽICA KUHAR, gospodinja iz Brežic: »Prepričana sem, da bodo po razvrednotenju dinarja cene skokovito rastle, plače pa seveda ne. Zato bo treba še bolj delati in ne pozabljati na zemljo. Zdi se mi, da se vračajo časi, ko smo bili še otroci, čeprav smo mislili, da tako kot včasih ne more biti nikoli več. Sama sem pustila službo zaradi zemlje in se preživljam z njo, ne vem pa, kako bo še, saj se nam obetajo obdavčenja na vseh | RUDOLF BOJIČ, vratar v rudniku Kanižarica pri Črnomlju: »Doslej je naša družina s sicer rednimi plačami v rudniku in precej manj rednimi v semiški Iskri, kjer je zaposlena žena, komaj nekako prišla do meseca do meseca. Kako bo v prihodnje, pa ne vem. Cene niso zamrznjene in tudi nikogar ne zanima, kje bo potrošnik vzel denar. Revščina bo še večja kot doslej in zagotovo bodo kraje in vlomi še množičnejši. Zanima me, kdo je kriv, daje do vsega tega prišlo.« STOJAN ŠIBILA, rezkalec v Kovinarski Krško (na čakanju): »Stanje seveda ni normalno, zato v takih razmerah ni bilo pričakovati nič drugega kot devalvacijo. Z njo seje zrušilo še zadnje upanje na ozdravitev jugoslovanske ekonomije. Zadnji udarec pa smo vsi skupaj dobili s srbskim vdorom v finančni sistem. Vsak človek v takih razmerah seveda gleda, kako bo preživel. Mislim pa, da bi slovenska država lahko hitreje in učinkoviteje odgovarjala na srbske gangsterske prijeme.« TONČEK RIBARIČ, delavec v metliški Beti: »Cene rastejo, življenjski stroški so vse višji, plače naj bodo pa zamrznjene. To ne gre! Že sedaj je vsak mesec težje, če bo šlo tako naprej, kmalu ne bomo imeli več niti ■ za golo življenje. Gledati je treba tudi na tiste najbolj ogrožene, ki že sedaj ne zmorejo življenjskih stroškov. Ali bodo morali krasti ali pa crkniti!« SLAVKO ŽNIDARŠIČ, upokojenec iz Mokronoga: »Že pred uradno devalvacijo je vse kazalo, da devalvacija bo. Ta ukrep je bil z gospodarskega vidika nujnost. Posledica devalvacije pa je znižanje standarda. Praktičen primer je zamrznitev plač, ki ne more rešiti gospodarstva, ljudje pa se bodo težko preživljali. Varčevali naj bi raje pri prerazkošni državi pa pri vojski. Pri državljanu večinoma ni več kaj vzeti.« j JANEZ KRAJNC, pomočnik vodje nadzomištva Elektra Celje v Sevnici: »Slovenija bi se morala čimprej osamosvojiti, s svojo denarno enoto, in popolnoma prekiniti politične stike z jugovzhodom Jugoslavije. Srbski rop stoletja je dovolj resno opozorilo, da si ne smemo več delati nikakršnih utvar o kakšnem skupnem življenju, kaj šele, da bi bili kos inflaciji.« ' kmetijstvo v vsakem primeru bo Pirova zmaga Razprtije med M-Agrokombinatom in kmeti — kooperanti še niso razrešene KRŠKO — Dvoboj med Slovensko kmečko zvezo in njenim iniciativnim odborom za ustanovitev Zadruge, ki ga v imenu kmetov vodi Tone Koršič, in med M-Agrokombinatom Krško, ki ga zastopa direktor Ivan Kozole, očitno prehaja v zaključno fazo. Medtem ko je Koršič že zdavnaj zaprosil krški izvršni svet za finančno pomoč, s katero naj bi kmečka zveza najela advokata, Kozole šele zdaj vlaga kazensko ovadbo zoper Koršiča, in sicer zaradi klevet (več o tem na 10. strani). A kdorkoli bo zmagal, bo to Pirova zmaga, kajti določena škoda je že nastala in je bržkone še ni konec. Seveda je težko s strani razsojati o NOVO KRMILO NOVO MESTO — V tovarni krmil, ki jo ima M-Kmetijska zadruga Krka v Bršljinu, so začeli za piščance brojlerje izdelovati krmilo, imenovano BRO-D. Krmilo se meša s koruzo, in sicer naj bi bil delež obeh sestavin piče enak. Kot so izračunali, se porabi do starosti sedem tednov 1,7 kg omenjenega krmila na piščanca. Krmilo, ki ga tovarna pakira v 10- in 25-kilogramske vreče, je primemo za pitanje piščancev brojlerjcv od 3. tedna starosti naprej. Posebnega režima prehrane razen omenjenega pravilnega odmerka ni, pomembno je le, da imajo piščanci dovolj sveže vode. tem, kdo ima prav v tem sporu. Docela narobe pa bi bilo dati prav tistim pre-napetežem v Slovenski kmečki zvezi, ki popolnoma zanikajo pomen M-Agro-kombinata. Zdaj to že spoznavajo, med njimi tudi sam predsednik SKŽ Koršič, očitno pa je, daje vse skupaj šlo že predaleč in ni več poti za umik. Da so se vsega naveličali tudi v M-Agrokombi-natu, kaže pogrevanje minulega dela Antona Koršiča v podjetju. Na kratko bi te obtožbe, ki naj bi bile zrele za disciplinsko obravnavo, lahko strnili v ugotovitev, da seje bolj ukvaijal s politiko kot z delom. V časih, ko seje porajala kmečka zveza in opozicija sploh, seveda ni bilo lahko razmejiti med odgovornostjo do službenega dela in ukvarjanja s politiko. Dejstvo je namreč, da so se kmetje v iniciativnem odboru ukvarjali s politiko na svoj račun, Koršič pa na račun M-Agrokombinata, pravijo dobro obveščeni. Druga stran ima svoje argumente v tem sporu. Po Koršičevem mnenju se kmetom dogajajo same krivice že vsa leta po vojni, vrh pa so dosegle v minu- Živinoreja naglo nazaduje Če slovenska vlada ne bo učinkovito ukrepala, se bodo razmere poslabšale do nepopravljivosti BREŽICE l NOVOMEŠKE TRŽNICE Tone Gracar je mnogim gospodinjam dobro poznan, saj je med branjevkami večkrat edini moški. Prodaja jabolka, korenje in druge sezonske ^sak P°nedeljek in petek pride v Novo mesto z Mirne. V zadnjem času, ko je na pohodu gripa in prehladi, •l® . Posebej zanimiv s svojimi domačimi čajnimi mešanicami, kijih že desetletja pripravlja skupaj s svojo družino in vnuki. »Doma živimo z naravo. Naši izleti se vedno končajo na košenicah in v gozdovih. Nabiramo vse zdravilne rastline, od žajblja, materine dušice, melise, mete, bezga, koruznih laskov in tavžentrože do P °ga jn drugega. V zimskem času, ko je vse lepo suho, pa ponudimo takole zapakirano v vrečici,« nam je pokazal •one. Takšna vrečica stane 30 din. , .stale cene na tržnici: šopek teloha zato je treba nove mladice odstraniti oz. razredčiti. To začne» rn.P°se8 ,udi za pridelek v naslednjem letu, saj se poleti, v juniju, čih plodov ,menovana diferenciacija cvetnih brstov, toje nastavkov bodo- P°ganjtkovZn°traJ krošnje,23(0 Je 13 ukrep mnogo važnejši, kot je krajšanje čim^ ve^ sacjj?r imeti velik, reden in kakovosten pridelek, mora stremeti k osemkrat 'S son^ne energije. Koeficient izrab« se da povečati tudi do ditve in • ločilna je geografska širina, konfiguracija terena, gostota sa-rarodiio*2111™ sorte'(aost' nasad‘ ‘n Šibko rastoče podlage ter sorte, ki naglo radjarst^80 2310 P°sta'' osnova uspešnega sodobnega plantažnega Inž. M. L. Prireja mesa je veijetno v podobnem položaju po vsej Sloveniji, zato je rešitev lahko le skupna. Ukrepati bi bilo treba takoj, četudi so politične razmere še tako zapletene, kajti kmetijska proizvodnja potrebuje stalnost. Ko jo enkrat nasilno prekinemo, potrebuje ogromno časa, da spet steče po starih tirih. B. DUŠ1Č ! 1 * Temno meso spodbuja pojav raka Najnovejši izsledki, ki bodo vplivali tudi na živinorejo »Čim manj temnega mesa boste pojedli, tem bolje bo za vas«, svari profesor dietetike na harvardski univerzi v ZDA in dodaja, da bi svoje zdravje najbolj učinkovito varovali, če bi takega mesa sploh ne jedli. Svoje nasvete je oprl na šest let trajajoče medicinske raziskave, ki so zajele nad 88.000 medicinskih sester in jim nikakor ni mogoče očitati znanstvene oporečnosti. Te raziskave so nedvoumno pokazale, da je zanesljiva neposredna zveza med količino zaužitega mesa in pojavom raka na črevesju. Ženske, ki vsak dan jedo govedino, svi-nino ali jagnjetino, dobijo to bolezen dvainpolkrat pogosteje kot tiste, ki tovrstno meso uživajo le enkrat na mesec. Znanstveniki domnevajo, da se v prvem primeru rak pojavi pogosteje zato, ker ob večkratnem uživanju mesa jetra oz. žolč izločajo več žolčne kisline, kije potrebna za prebavo maščobe, to pa črevesje poškoduje in ga naredi manj odpornega proti bolezni. Odkar so v Journal of Medicine objavili te odpatke, se ljudje prestrašeni sprašujejo, kaj zdaj, kaj naj jedo, ko pa se je uživanje temnega mesa v Ameriki tako množično razširilo in skorajda ni jedilnika brez njega. Vsega tudi ni moč nadomestiti z bolj zdravim belim perutninskim mesom. Kakorkoli: obetajo se veliki premiki v prehrani in vse močnejši so klici po bolj zdravem vegetarijanstvu, ki utegne v temeljih spremeniti tudi kmetijstvo, in to v pozitivno smer. Z narodnogospodarskega vidika je živinoreja v nekem smislu razkošje. Soja ali koruza lahko kot neposredna hrana preživi neprimerno več ljudi, kot pa če je porabljena kot krma za živino. -n lih dneh ob sprejemu statuta M-Agrokombinata, ki je sedaj družbeno podjetje. Konec leta 1989 je bil sprejet samoupravni sporazum o reorganizaciji kombinata. V njem so zakonska varovala za zaščito zadruge kot kmetove organizacije. V 6. členu piše, da se bodo kmetje po sprejemu zakonskih aktov s področja zadružništva lahko odločali o drugačni organiziranosti. V 10. členu pa je zapisano, da se statut lahko sprejme le ob soglasju vseh. Koršič meni, daje bil ta člen samoupravnega sporazuma na glasovanju kršen, saj je bil predstavnik kmetov Janez Žaren proti takemu statutu. Zastopnik kmetov v skupščini kombinata, Janez Žaren, pravi, da so kmetom veliko obljubljali in malo ali nič dali. Pravi tudi, daje bila hranilno-kredit-na služba ves čas likvidna in kmetom niso izplačevali denarja samo zaradi tega, ker je zašlo v likvidnostne težave podjetje kot celota. In očitno je, da bo tudi poslej tako, saj enota zadruga ni pravna oseba in torej tudi ne more biti ustanoviteljica hranilno-kreditne službe. Vse to povzroča tudi statut kombinata, ki pa je bil po mnenju kmetov sprejet na nezakonit način. Neurejeno je vprašanje, kdo ima v tem boju več privržencev, in seveda, komu se bo na koncu nasmehnila zmaga. Obstaja bojazen, da v tem boju sploh ne gre za pomoč kmetom, ampak je to boj za prevzem kombinata. Malce so v tem boju pridobili kmetje, ki zdaj iz HKS lahko dvignejo ves denar, kolikor ga sploh še imajo. J. SIMČIČ • Kaj je bilo meni tega treba? Lepo sem študirala in pisala, kritizirala oblast, zdaj pa... (Spomenka Hribar) • V republiški skupščini sedijo v klopeh vladajočih ponižani in razžaljeni iz mračnih časov starega režima, med njimi pa so lepo in v impozantnem številu posajeni tudi nekdanji partijski gorečneži, nekdanji varuhi Ideje, ki je, kot pravijo, deželo spremenila v pogorišče. (M. Šetinc) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič . Aktivno oglje Občutek Imam, da vinogradniki preveč pričakujejo od čiščenja z aktivnim ogljem. Pri katerih napakah vina ali mošta si torej lahko pomagamo z aktivnim ogljem? Aktivno oglje je nevarno, ker nam lahko vino načne bolj, kot si želimo. Ako nam je uspelo napako odstraniti ali zmanjšati, je tudi sortna aroma vina odstranjena. Da bi vinu vrnili vinsko cvetico in zamaskirali »praznost«, si lahko pomagamo samo z rezanjem z boljšim vinom v razmeiju, recimo, 1:5 v korist dobrega vina. Nasplošno se odločimo za aktivno oglje: 1. Da odstranimo visoko barvo belega vina, doziramo 30 g/hl. Pri rdečem vinu si smemo dovoliti 1 do 2 g/hl, če hočemo odstraniti samo rjavi ton iz barve. 2. Okus po gnilobi, ki izvira iz gnilega grozdja, odstranimo delno z aktivnim ogljem. V tem primeru uporabimo do 30 g/hl sredstva. Vinske kleti, ki imajo centrifuge, lahko pred alkoholnim vrenjem mošt obdelajo z večjo dozo oglja, do 100 g/hl, in čez nekaj ur že s centrifugo zbistrijo mošt, da ga pripravijo za alkoholno vrenje. 3. Okus po zemlji ali dimu, ki ga ima grozdje z nekaterih leg, lahko odstranimo z aktivnim ogljem. Doziramo 80—100 g sredstva na hektoliter, potem ko smo mošt razsluzi-li. Čim se oglje sesede, mošt odtočimo v vrelno posodo. 4. Pri ciknjenih ali mlečno cik-njenih vinih lahko z aktivnim ogljem popravimo okus, odstranimo stranske proizvode bakterij, ki povzročajo neprijeten priokus, ne moremo pa z ogljem odpraviti cika. Za ta namen doziramo 10 g/hl. Aktivno oglje je bolj učinkovito, iw\ \\ v\\vwwww\ \\> če je fino zmleto. Na trgu so danes že zanesljive kakovosti, in če je na embalaži označeno, da se uporablja v kletarstvu, potem ne tvegamo. Ker so delci dobrega aktivnega oglja zelo majhni in lahki, je potrebno skrbno pripraviti kašo z vinom in jo stepati, da se oglje odzra-či. Samo čista vina lahko uspešno zdravimo z ogljem, oglje namreč nima čistilnega učinka. Zelo motna in sluzava vina hitro blokirajo površino oglja in njegov učinek izostane. Ne smemo pa združiti oglja s kakim drugim čistilom vina, če pa že, je vrstni red tak: najprej oglje, naslednji dan pa dodamo želatino. Oglje v vinu učinkuje takoj, zato moramo vino v sodu takoj po dodatku čistila dobro mešati, da zajame sredstvo vso količino. Najboljši so učinki pri majhnih vinskih napakah in majhnih količinah oglja na hektoliter. Ko je kaša iz oglja in vina pripravljena, jo pomešamo v denimo 20-krat večji količini vina, nato jo prelivamo iz posode v posodo in vlijemo v sod, kjer je vino, ki ga hočemo zdraviti. 15 minutno mešanje zagotovi, da je obdelan vsak liter vina. Potrkavanje po sodu pa ni potrebno. Po 2 do 3 dneh vino filtriramo oziroma ga najkasneje po enem tednu odtočimo od usedline. Aktivno oglje deluje na vino oksi-dativno, zato je potrebno preverjati prosti SO2. Drage bralke in bralci, pri pripravi člankov sem spregledal pravi trenutek za novoletno voščilo. Toda bolje pozno kot nikoli! Zato: Hvala lepa za zvesto spremljanje rubrike. Vesel bom vsakega vašega napotka in želje, o čem naj pišem. Želim vam rodovitno leto 1991 in da bi srečni in zdravi mirno uživali sadove svojega dela v svobodni domovini. Vaš JULIJ NEMANIČ Pripravimo cepiče za cepljenje Prihaja primeren čas — Kakšni naj bodo cepiči in kako jih shraniti_ Sorte večine drevesastih sadnih rastlin razmnožujemo s cepljenjem. S cepljenjem združujemo podlago s cepičem. Iz. podlage se razvije koreninski del rastline, iz cepiča pa nadzemni del. Iz cepiča zraste sorta z enakimi lastnostmi, kot je bila tista, s katere smo cepič vzeli. Različne podlage lahko vplivajo le na različen čas, ko sorta zarodi, na različno bujnost rasti drevesa in zasidranost v zemlji, na različno odpornost proti določenim boleznim in škodljivcem, na čas zorenja plodov ter na rodnost in videz plodov. Za drevesničaije je razmnoževanje sadnih rastlin urejeno in predpisano z zakoni. Za domačo rabo se lotimo cepljenja, kadar želimo razmnožiti sorto, ki je ne moremo kupiti, ali kadar precepimo sorto, katere lastnosti nam ne ustrezajo, z boljšo sorto. Spomladi lahko cepimo od konca marca do začetka aprila, zato o tehnikah cepljenja kdaj drugič. Tokrat le nasvet za pripravo cepičev, saj je za to opravilo zdaj primeren čas. Cepiče namreč jemljemo v času, ko so drevesa še v zimskem mirovanju oz. najkasneje dva do tri tedne pred začetkom brstenja, toje za koščičarje (breskev, marelica, češnja) v januarju in za pečkarje (jablana, hruška) v februarju. V toplih zimah jemljemo cepiče prej, v zimah brez vmesnih otoplitev v januaiju pa se ta čas lahko nekoliko podaljša. Za cepiče so primerni enoletni ravni in gladki poganjki debeline svinčnika. Poganjki morajo biti dobro dozoreli (vrh poganjka je brez listja, ijave barve in olesenel). Brsti na poganjku morajo biti dobro razviti in speči. Pri koščičar-jih moramo paziti, da nimamo na cepiču samih cvetnih brstov. Ti morajo biti lesni ali vsaj mešani. Za cepiče režemo poganjke, ki so bili med rastjo dobro osvetljeni; nahajajo se na obodu krošnje ali v drugih njenih dobro osvetljenih delih. Bohotivke ali vodni poganjki, ki rastejo s hrbtov vej v notranjosti krošnje, niso primerni za cepiče, ker imajo slabo razvite brste. Spodnji del in vrh poganjka za cepiče nista primerna, tako lahko dobimo iz enega poganjka običajno tri cepiče s tremi očesi. Pravočasno narezane poganjke za cepiče označimo z imenom sorte in jih do cepljenja shranimo v vlažnih in hladnih razmerah. Vlažnost je potrebna, da se cepiči ne izsušijo, nizke temperature pa, da ostanejo v mirovanju. Lahko jih shranimo v vlažnem pesku ali mivki v hladnem in ne presuhem prostoru ali jih zakopljemo na prostem v rahlo zemljo na severni (senčni) strani stavbe. Če cepiče shranimo v hladilniku, jih zavijemo v plastično folijo, ki naj na enem koncu ne bo zvezana, da cepiči lahko dihajo. Cepiče lahko shranimo tudi v dobro navlaženi žagovini ali mahu (na 1 kg mahu zlijemo 3 1 vode); v zaboj menjaje nalagamo plast vlažnega mahu in plast cepičev. Pravočasno narezani cepiči, ki do cepljenja ostanejo v mirovanju in ohranijo vlažnost (niso uveli), so prvi pogoj za uspešno cepljenje. Inž. TANJA STRNIŠA SLABO ČEBELJE LETO — Na območju novomeške občine živi in dela šest čebelarskih društev, v katerih je včlanjenih 450 čebelarjev. Najbolj delavni so v Čebelarskem društvu Novo mesto, kije imelo minulo nedeljo redni letni občni zbor v prostorih osnovne šole Grm. S preteklim letom čebelarji še zdaleč ne morejo biti zadovoljni, sajje bilo za čebele eno najslabših, kar pomnijo. Že pred dvema letoma jim je varoza za pol zmanjšala čebelje družine, tako da je bilo minulo leto le zdravljenje; dodatno škodo pa je naredila še druga bolezen — poapnela zalega. »Bolezen nam je uspelo zajeziti, nismo pa je še odpra vili. Ostale so nam oslabljene čebelje družine in to se bo poznalo še v letošnjem letu,«je po vedal predsednik družine Ivan Somrak (na sliki v sredini) in nadaljeval:» Tudi s pridelkom še nikoli ni bilo tako slabo. Večina čebelarjev je morala čebele celo krmiti, da so jih lahko obdržali pri življenju.« Čebelarji — teh je v društvu včlanjenih le 74 od skupno 180, kolikor jih čebelari na območju novomeške družine — so sklenili, da se bodo bolj organizirano lotili reševanja čebelarstva, zato bodo v svoje vrste povabili prav vse, ki sedaj čebelarijo na črno. LToti boleznim se bodo borili skupaj, saj je mnoga zdravila mogoče kupiti le v tujini, z ustreznimi dovoljenju (Foto: J. Pavlin) gospodinjski kotiček Priprava domačih dobrot Gospodinja, ki zna zamesiti domač kruh, naj bo iz bele ali črne moke, se bo prav gotovo lotila tudi bolj zahtevnih vrst testa. Iz žitnih zrn pa lahko pripravimo tudi zelo okusne kuhane ali popečene jedi, katerih izvor sega daleč nazaj v našo domačo kulinariko. Vse te jedi so se včasih pripravljale v krušnih pečeh, danes pa se pripravljajo v tehnično izpopolnjenih kuhinjskih pripomočkih. Posledica tega je tudi bogatejša sestava jedi. Žito, ob katerem so nekoč rasli mladi rodovi, je bilo proso. Danes ga le redko zasledimo na naših jedilnih mizah v obliki sadne, mlečne in zabeljene kaše, pečenega narastka ali kuhanega skupaj s kislim zeljem. Kako pripravimo narastek iz prosene kaše? Potrebujemo: 500 g prosene kaše, 1,5 1 vode, 3/41 mleka, sol, 5 jajc, 125 g masla ali margarine, 3 žlice sladkorja, košček cimetove skorje, vaniljev sladkor ter sveže ali suho sadje. Priprava: Proseno kašo čez noč namočimo. Vodo zavremo, dodamo sol, cimetovo skotjo in proseno kašo. Ko se kaša zgosti, jo zalijemo z vročim mlekom. Gosto, delno kuhano jed odstavimo, dodamo sladkor, maščobo, vaniljev sladkor, razmešane rumenjake in trd sneg. Vse skupaj premešamo in predenemo v pomaščen pekač. Po površini naloži- mo poljubne koščke sadja. Pekač postavimo v pečico in pečemo 45 minut pri temperaturi 200 °C. Včasih so gospodinje pripravljale za zimske praznične dni dišeč sadni kruh. Cimveč različnega sadja denemo v testo, bolj je kruh okusen in sočen. In kako pripravimo sadni kruh? Potrebujemo: 500 g pšenične moke, 40 g kvasa, 50 g sladkorja, 50 g surovega masla, sol, mleko. Dodatki: 180 g posušenih hrušk, 100 g suhih sliv, 160 g suhih fig, 160 g rozin, 30 g mandljev, 30 g lešnikov, 60 g orehov, lim. lupina, 5 žlic ruma in 50 g sladkorja. Priprava: Oprane hruške in fige kuhamo do mehkega. Odcedimo in v isti vodi prevremo oprane suhe slive. Nato sadje in ostale dodatke narežemo in dobro premešano pustimo čez noč. Naslednji dan dodamo sladkor in zamesimo testo. Dve tretjini vzaha-janega testa razdrobimo med nadev in ga dobro vgnetemo. Tretjino testa tanko razvaljamo in zavijemo vanj sadni kruh. Robove dobro stisnemo in položimo v pekač, potresen z moko. Kruh večkrat prebodemo in pustimo vzhajati 90 minut. Pečemo ga dobro uro pri temperaturi 200°C. Dalje prihodnjič. HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana IZ NKŠIH OBČIN mil IZ NKŠIH OBČIN G Se podjetništvu obeta nov zagon? Nova Agencija za podjetništvo Espri hoče pomagati v izboljševanju gospodarskih in s tem življenjskih razmer — Enkrat na mesec brezplačno svetovanje NOVO MESTO — Novomeške gospodarske razmere so porazne. Preko 1.100 brezposelnih, preko 2.000 presežnih delavcev pa vrsta grozečih stečajev. Podobno je v vsej dolenjski regiji. Urejanje splošnih pogojev gospodatjenja oblasti ne gre ravno od rok. Vse se seveda prelamlja na plečih ljudi, ki jim za večinoma slabimi plačami zdaj vse bolj grozi brezposelnost brez jasnejše perspektive za novo delo, ki ni več ustavna pravica, in za preživetje. V take razmere je z novim letom kot naročeno »padlo« novo novomeško zasebno podjetje Espri, agencija za podjetništvo in vodenje, ki ima tudi podporo Območne gospodarske zbornice. Agencijo za podjetništvo in vodenje Espri sta ustanovila dva družabnika, njena direktorica je diplomirana ekonomistka Darinka Smrke, kije bila nazadnje predstojnica novomeškega občinskega sekretariata za družbeni razvoj in razmere dobro pozna. S svojim znanjem in z znanjem sodelavcev, ki bodo vključeni v izvajanje programa agencije, hočeta družabnika prispevati k izboljšanju slabih gospodarskih razmer in s tem življenjskih razmer ljudi. Agencija je tudi že vključena v projekt novomeške enote Zavoda za zaposlovanje — »Do novega delovnega mesta na podjetniški način«, ki bo izdelan v kratkem, na odgovor na pobudo o sodelovanju z novomeškim izvršnim svetom pa še čaka. »Po poslovnem načrtu bo agencija delala predvsem na področju malega podjetništva pa malih in srednjih podjetij. Usmeritev izhaja iz ankete, ki je bila izvedena v septembru s pomočjo Območne gospodarske zbornice med 60 dolenjskimi direktorji. Na področju malega podjetništva je dejavnost Espri-ja usmerjena v svetovanje in inženiring pri ustanavljanju podjetij, od zbiranja in preverjanja idej in programov, svetovanja pri izdelavi poslovnih načrtov do izdelovanja investicijskih načrtov, samega ustanavljanja podjetij, ekonomskega in organizacijskega svetovanja in tudi opravljanja finančno-računovodskih in tehničnih storitev za mala podjetja. Po tem je veliko povpraševanja, računam, da bo že v nekaj tednih dovolj dela za ' stalno zaposlitev računovodkinje, odločili pa smo se za sklepanje pogodb predvsem z novimi podjetji, da jih spremljamo od začetka,« razlaga Smrketova. Agencija Espri ima tudi program podjetniškega izobraževanja podjetnikov. V ta namen je dogovorjena za sodelovanje z GEA Collegeom Ljubljana pa z izobraževalnim centrom Krke itd. Je tudi eden od pobudnikov za organiziranje malih podjetnikov Dolenjske v nekakšen klub podjetnikov — ustanovljen naj bi bil v feruarju — katerega osnovni namen bo skupni nastop pred bankami, pred finančnimi institucijami in pred organi v občini in republiki, ko gre za politiko razvoja drobnega gospodarstva. V SOBOTO OBČNI ZBOR SDZ NOVO MESTO — Občinski odbor Slovenske demokratične zveze Novo mesto obvešča vse člane in simpatizege, da bo občni zbor SDZ v soboto, 19. januarja, ob 17. uri v gostilni Kos v Ločni. Hkrati sporočamo, da poslujemo v prostorih občinske skupščine, Novi trg 6/II, soba štev. 46, vsak torek in petek od 9. do 11. ure. Vabljeni! Pri malih in srednjih podjetjih agencija lahko prevzame organizacijo poslovnih funkcij, racionalneše izkoriščanje proizvodnih potencialov, uvajanje sistema integralne kontrole kvaliteet, sisteme motivacij, razreševanje presežkov delavcev pa tudi preoblikovanje v mešana podjetja, za kar je tudi že vzpostavila stik z agencijo za prestrukturiranje. Agencija bo predvsem za izpeljavo večjih nalog oblikovala ekipe strokovnjakov, ki bodo delali s pooblaščenimi delavci v določeni firmi. Pripravljenost za posojo strokovnjakov za določen čas so potrdile že mnoge firme in ustanove, za kar Smrketova priznava, da se ima gotovo zahvaliti svojim dosedanjim funkcijam. Pravi pa tudi, da z delom te agencije z družabnikom ne mislita (o)bogateti. Enkrat mesečno bo agencija, ki domuje v upravni stavbi Varnosti v Trdinovi ulici, tudi brezplačno svetovala tistim, ki bi radi nekaj začeli delati na svoje, nimajo pa možnosti, da bi prišli do vseh pravih informacij in da bi jih plačali. Z. L.-D. .VSI SE RADI IGRAJO — Na prvem dolenjskem seminaiju o delu z duševno prizadetimi je bilo delo pestro razčlenjeno. Medtem ko so starši poslušali predavanja, so bili otroci v varstvu specialnih pedagoginj. (Foto: M. M.) Jožica Malus Odprta še trgovina za črno in belo Nova trgovina Nanca NOVO MESTO — Trgovino Nanca v Ulici like Vaštetove 16 bi lahko poimenovali kar čmo-bela. Na njenih policah in obešalnikih je mogoče dobiti oblačila in vse dodatke za dneve žalovanja, za obhajila, birme in poroke. Skratka, Nanca je trgovina, ki smo jo na Dolenjskem pogrešali in zato smo morali ob nakupih za posebne priložnosti v Ljubljano in Zagreb. Jožica Malus je trgovino s takšno ponudbo odprla prav na željo občinskih služb, • kjer se prizadevajo, da bi poplavo trgovin usmerili tudi v specializirane prodajalne. Trgovino Nanca na Žibertovem hribu v Žabji vasi bodo torej obiskovali vsi, ki bodo potrebovali črnino ne le za žalovanja, temveč tudi za druge priložnosti in svečanosti. «Ko ima človek smrt v hiši, ima še najmanj časa, da bi obiskoval trgovine in iskal primerna oblačila. Pri meni je mogoče obleči najmlajše, mlade in starejše. Prodajamo tudi razne dodatke, žalne trakove, priponke, celo sveče in drugo. Blago dajemo tudi na obročno odplačevanje, saj vemo, da se tedaj nabere kar precej stroškov,« pove prijazna trgovka Jožica. j p Čeprav odmaknjeno, živijo z nami Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Novo mesto je pripravilo uspešen seminar na Otočcu — Druženje staršev, strokovnjakov in varovancev OTOČEC — Vzgoja, nega in skrb za duševno prizadete ne zahteva od staršev samo veliko ljubezni, potrpežljivosti in truda, marveč tudi nekaj dodatnega znanja, družine z duševno prizadetim članom pa ustrezno družbeno pozornost in pomoč okolja. Poleg strokovnih ustanov, ki se ukvaijajo s tem, v Sloveniji delujejo tudi društva za pomoč duševno prizadetim, organizacijsko povezana v republiško zvezo, ki že vrsto let prireja celotedenske seminarje, na katerih se srečajo starši z otroki in varovanci ter strokovnjaki. Prvi seminar te vrste na našem območju je bil konec prejšnjega tedna, od 11. do 13. januarja, v Gami hotelu na Otočcu, pripravila pa gaje Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije v sodelovanju z novomeškim društvom in Osnovno šolo s prilagojenim programom Dragotin Kette. Darinka Smrke V novomeški občini je 235 družin, ki imajo v svoji sredi duševno prizadetega otroka ali odraslo osebo, in v tem pogledu novomeška občina presega slo- Beg od slabih plačnikov Terjatve Beti so še enkrat večje kot njeni dolgovi — Lani za 18 milijonov mark izvoza METLIKA — Na poslovanje metliške Beti v lanskem letu sta imela brez dvoma velik vpliv negotovo jugoslovansko tržišče in vse hujša finančna nedisciplina na domačem trgu. Kljub temu da so zmanjševali proizvodnjo za domači trg in povečevali izvoz, so se v Beti celo lansko leto otepali z likvidnostnimi težavami. »Likvidnost oziroma nelikvidnost sta bila v lanskem letu za našo firmo tako rekoč osrednji problem,« pravi direktor Beti Miroslav Štimac. Da bi kar se da omilili ta izredno težki problem, so, kot rečeno, zmanjševali proizvodnjo za domači trg, kjer so se še posebej izogibali kronično slabih plačnikov, ki so po celi Jugoslaviji, tudi v Sloveniji, in se pospešeno usmerjali v še večji izvoz na zahodna tržišča. Najbolj nazorno o Betinih likvidnostnih težavah in njihovem izvoru govori podatek, da so bile v lanskem letu njihove terjatve v primerjavi z njihovimi obveznostmi vse leto v razmeiju 2:1, kar, preprosto povedano, pomeni, da so jim bili njihovi kupci po Jugoslaviji vseskozi dolžni še enkrat več, kot je Beti dolgovala drugim. Da bi likvidnostne težave vsaj omilili, so kar se da povečevali izvoz. Tako je Beti v lanskem letu izvozila za 18 milijonov nemških mark in tako za 12 odst. presegla izvozni plan. Finančna disciplina v Jugoslaviji je bila tako slaba, še posebej proti koncu leta, daje denar od izvoza od poslovne banke iz Srbije »potoval« do Betinega žiro računa cela dva tedna, namesto da bi prišel v dveh dneh, kot zahteva v zakon. Za ta čas pa je morala Beti zaradi kroničnega pomanjkanja likvidnostnih sredstev najeti kredit, za kar bo seveda morala plačati visoke obresti, in te obresti so neposredna škoda, ki jo je utrpela zaradi protizakonitega ravnanja poslovne banke. Lansko leto je Beti torej končala s težavami, ki so se vlekle skozi celo leto. Bojijo se, da se bodo te težave letos nadaljevale ali celo zaostrile, zlasti pri plačilih, in da nekateri naročene robe sploh ne bodo več plačevali. »Na to reagiramo tako, in to bomo delali tudi naprej, da opuščamo taka nezanesljiva tržišča, kar seveda zahteva iskanje vedno novih dobrih tržišč. Ker gre v tem primeru za vse večji obseg, zahteva to od nas nenehne velike napore za povečevanje izvoza,« pravi direktor Štimac. »Če v takih razmerah letos Beti uspe obdržati obseg proizvodnje na lanski ravni, bi to imeli za uspeh, ki nas lahko navdaja z optimizmom,« je končal Štimac. A. BARTELJ vensko povprečje. Problemi so pereči, potrebe po najrazličnejših oblikah sodelovanja in pomoči pa velike, zato je de-javnostno prebujeno Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Novo mesto organiziralo prvi tako imenovani vi-kend-seminar. Udeležilo se ga je 18 družin z duševno prizadetim članom iz Novega mesta. Družine so prispevale simbolično vsoto, preostali denar je v glavnem zagotovila Zveza, pomagale pa so tudi novomeške delovne organi- zacije in zasebniki. ninaria Renata Bačer, je povedala, da so udele- 1CIJ Ki oordinator seminarja, dipl. psih. ženci otoškega seminaija navdušeni nad to obliko dela, zato bodo poskusili pripraviti letos še en seminar. Zanimanje je namreč veliko, narava dela na seminaiju pa ne dopušča velikega števi- »Alfa« z originali Nova videoteka za Ijubi-telje dobrih filmov NOVO MESTO — Tik pred koncem lanskega leta je Novo mesto postalo bogatejše še za eno videoteko. Gre za video studio Alfa, ki gaje v Pugljevi ulici odprl Zoran Leko. Z njegovo pomočjo so prišli na svoj račun ljubitelji dobrega filma. Posebnost video studia Alfa, ki jo bodo morale po sprejemu nove, »proti-piratske« zakonodaje vzeti za svojo vse videoteke, so namreč originalne kasete. Trenutno imajo na originalnih kasetah na voljo 110 filmov, med temi tudi večino slovenskih filmov od Kekca naprej, po katerih ljudjezačuda precej povprašujejo. V kratkem bo ta izbor povečan še za 60 filmov. Za zamudo je krivo to, da naša filmska podjetja pri izdelavi preprosto ne zmorejo slediti velikemu tovrstnemu povpraševanju. Kot zanimivost velja omenitt^dhimajo filmi v Alfi večinoma slovenske podnapise, tudi tisti, ki prihajajo iz beograjskih delavnic! Res pa je, da si je trenutne svetovne uspešnice preko originalnih video kaset mogoče ogledati šele po predvajanju v kinematografih, medtem ko se piratske kopije ne ozirajo na to. Dokler bo dovoljeno, bodo v Alfi seveda izposojali tudi kopije, ki pa so tudi na takšni kakovostni ravni, da ne kvarijo užitka ob gledanju dobrega filma. Izbor kopij trenutno obsega 850 filmov najrazličnejših zvrsti od akcijskih filmov do dram, veliko pa je tudi filmov, primernih za otroke. »V Novem mestu je že nekaj videotek in malo sem se bal začeti. Toda rad imam filme, dobre filme, in to izposojanje sem želel spraviti na višjo raven. Mislim, da mi je kar uspelo. Ko so prijatelji videli, da imam v videoteki veliko dobrih filmov, dram, la udeležencev. »Program seminarja vsebuje predavanja in pogovore strokovnjakov s starši, delo v skupinah po načelih skupinske terapije, delo strokovnjakov z otroki, varstvo in rekreacijo otrok in šolo za starše. Starši se tako seznanjajo s potrebnim znanjem, si ogledajo praktično delo z otroki, kako spodbujati otrokove sposobnosti in jih razvijati. Zelo pomembna sestavina programa je tudi družabni del z zabavo in medsebojnim spoznavanjem. Tako seminar delovno in tudi čustveno povezuje ljudi, ki žive v našem prostoru in se spopadajo s podobnimi problemi. Zadovoljni smo tudi z gostiteljem, ki je pokazal veliko razumevanja in človečnosti,« je povedala Renata Bačer. M. MARKELJ PARKIRIŠČA APRILA NOVO MESTO — Že v projektu izgradnje nove novomeške avtobusne postaje je bila opredeljena tudi dograditev parkirišč med postajo in stadionom. Kot razlog, da dela niso bila končana hkrati s prvo fazo postaje, kar je bilo določeno v pogodbi, navajajo, da ni bilo tehnične dokumentacije. Zdaj je ta pripravljena. Zoran Leko so rekli, da bom propadel, da to ne bo šlo. Zdaj prihajajo vsak dan nove stranke, četudi so naše cene nekaj višje kot drugje, seveda na račun originalov in kakovosti, ki je ne mislim zanemariti,« pravi Zoran Leko. Z. L.-D. NADŠKOF ALOJZIJ ŠUŠTAR V NOVEM MESTU NOVO MESTO — V okviru dejavnosti kluba svobodna katedra bo v sredo, 23. januarja, ob 19. uri v hotelu Me- frnnnl v NInvpm mpctn nnonvnr t Hr irupuiuum in ijuoijansKim nausKOiom. Tema katedre je Položaj in vloga Cerkve v Sloveniji. V MUZEJU VEDNO VEČ PREDMETOV METLIKA — V začetku tega leta je bilo v Belokranjskem muzeju v Metliki 7.654 inventariziranih predmetov. Leta 1984 jih je bilo 6.928, predlani pa 7.455. Je grad vreden toliko kot pot? Prizadevanja za ureditev in sanacijo metliškega gradu, v katerem ima svoje prostore Belokranjski muzej — Poslej večja odgovornost ustanoviteljev METLIKA — Po novem naj bi bili ustanovitelji zavodov, med katere spadajo tudi muzeji, precej bolj odgovorni za delo in obstoj zavodov kot doslej. Tako naj bi v primeru Belokranjskega muzeja ustanoviteljici, se pravi obe belokranjski občini, bolj skrbeli za denar za normalno delovanje tega edinega belokranjskega muzeja. Če pa bi v Beli krajini prišlo do ustanovitve novih občin, se odgovornost za delovanje muzeja porazdeli na vse. Letošnje letonaj bi bilo v tem smislu iz republike. Vodstvo Belokranjskega prehodno, tako da bo republika še dala denar za osnovno dejavnost po svojih merilih, ustanovitelji pa morajo letos zagotoviti sredstva za vzdrževanje zgradb, za eventualne adaptacije in druge investicije ter za dopolnilni program, o čemer naj se muzeji z občinami ustanoviteljicami posebej dogovorijo. V Belokranjskem muzeju menijo, da bi letos morali nadaljevati dela pri obnovi gradu. Lani so za začeta dela porabili ves razpoložljivi denar, tako tistega, ki gaje muzeju odobrila metliška občina, kot tistega, ki gaje muzej za to dobil muzeja predlaga skupščini občine Me-tika, da vnese v proračun za letos tudi potrebna sredstva za dokončanje obnove in ureditve grajskega dvorišča. Tako bi Metlika dobila izredno lep in nadvse primeren prostor za razne kulturne prireditve na prostem. Po sedanjih cenah bi dokončna ureditev grajskega dvorišča stala okoli 200 tisočakov. Za grajsko stavbo, v kateri ima svoje prostore Belokranjski muzej, pa je še pomembnejše saniranje južnega grajskega vogala, ki vztrajno polzi v dolino proti Obrhu. Na to je med drugim v pismu skupščini in izvršnemu svetu nedavno opozoril ravnatelj Belokranjskega muzeja, prof. Zvonko Rus. Ta vogal bi morali, svari prof. Rus, sanirati še letos, sicer se lahko stanje tako poslabša, da bodo stroški neprimerno večji. »Če letos ta sanacija ne bo opravljena, Belokranjski muzej ne bo več mogel nositi odgovornosti za grad kot zgradbo,« pravi ravnatelj muzeja. Prav tako jih čaka še dokončanje obnovitve grajske strehe. »Mislimo, daje dokončna ureditev metliškega gradu in njegova sanacija za Metliko, občino ali kar celo Belo krajino vsaj toliko pomembna kot asfaltiranje kakšne manj pomembne poti ali ceste. Z urejanjem in obnovo naših sicer redkih kulturnih spomenikov kažemo tudi odnos do lastne zgodovine in kulture,« pravi prof. Rus. A. B. POŠTA — Prenekateri lastnik telefona v našem mestu je decembra dobil od pošte opomin, češ da ni plačal telefona. Kar precej poštenjakov, ki redno poravnavajo vse I obveznosti do države in boga, se je jezno oglasilo na pošli, kjer so jim bolj ali manj ljubeznivo pojasnjevali, da seje računalnik nekaj zmotil in da je opomin brez- j predmeten. Čeprav ljudje že vedo, da se računalniki nikoli ne zmotijo (napake delajo tisti, ki jim ukazujejo), se nad opominom niso preveč razbuijali. Kapljo čez rob je prelil šele naslednji telefonski obračun, v katerem so bili ena od postavk tudi stroški, ki so jih imeli poštarji z neveljavnim in odvečnim opominom! Zgodba ima tudi nadaljevanje, stroške opomina bodo poštarji odračunali šele pri naslednjem računu. V civilizirani in urejeni državi bi se pošta za tako napako javno opravičila. V opravičilu bi bilo seveda tudi pojasnilo kako in zakaj se je zmotil računalnik.« GOSTIJA — Toni Vovko je minuli teden na Ratežu odprl nove prostore svoje gostilne in ob tej priložnosti priredil gostijo, na katero je med drugimi povabil tudi vse nove novomeške oblastnike. Za razliko od prejšnje oblasti, kije imela bankete za sestavni del modrega vladanja, se ni ra-teškemu vabilu odzval noben ud vladajoče strukture. Poznavalci zdaj hudobno ugotavljajo, da je jara gospoda ostala doma zato, ker je bilo treba pri Toniju znati jesti s tremi vrstami žlic, nožičev in vilic, da o zapleteni umetnosti uživanja školjk, žab, polžev, rakov in kaviarja niti ne govorimo. NAROČNINA — Ste že kdaj pomislili, da bi prenehali plačevati televizijsko naročnino, ker je televizija zadeva, narejena za Ljubljano in Ljubljančane? Če niste, imate krasno priložnost. Minuli teden je osrednji dnevnik objavil reportažo, kako zelo je uničena Iška cesta v Ljubljani. Iz priloženega je bilo razvidno, da gre za lokalno potko. Če bi bila v osrednjem dnevniku vsaj približno enakovredno predstavljena avtocesta Ljubljana—Zagreb, ne bi jalovo razpravljali o njeni gradnji, ampak se že vozili po njej. Novomeška kronika Ena gospa je rekla, da zdaj ve, zakaj so v novomeški občinski upravi plače skrivnost. Zato, ker so manjše kot, recimo, v trebanjski ali črnomaljski občini. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 19. januatja, bodo kot dežurne odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod pa do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Samopostrežba v Šmihelu • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka • v nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti: v Novem mestu: Pogača na Glavnem trgu 22, v Črnomlju: Market Čardak. Sprehod po Metliki ' ČE SE ZE ODRASLI SREČUJEMO S KRUTO RESNIČNOSTJO, bo to pri zaneseno vsaj predšolskim otrokom, z! katere pripravljajo v knjižnici ure pravljic in sicer vsak torek ob 10. uri. Tako boja nuarja, februarja, marca in aprila. Pred šolski otroci, ki ne hodijo v vrtec, se bod( v knjižnici zabavali s pravljicami, igrami pesmimi ter video predstavami, medte? pa bodo staršem na razpolago knjige, rev> je in časopisi. Vodja knjižnice Anica Ko pinič zagotavlja, da bo zanimivo in pestre zato priporoča staršem, naj pripeljejc malčke. DANILO JURAJEVČIČ, lepotni moj ster za ženske in moške obraze, ima kol metični salon blizu metliške železniške po staje. Dela ima dovolj,* kajti stranka1* nudi poleg masaž in drugega tudi umeti>( sonce ter vrsto kozmetičnih izdelkov las1 ne proizvodnje. Danilo je dal svojem1 kozmetičnemu salonu ime Louis, isto im1 nosijo tudi njegovi kozmetični prepara11 ki jih prodaja po vsej Sloveniji, in * uspešno. BOJAN VALENČIČ, mož, ki ga p? znajo Metličani zaradi ukvarjanja s kor? je vzel v najem gostišče Veselica. Fant v ljublja dobro kuhinjo, plese, zabave, h11 rarne večere in še kaj. Slišati je tudi, da? v kleti moč piti na Vinski vigredi nagraj1 na vina, rezati šunko in se sploh imeti d1 bro. Veselica bo odprla vrata za goste k1 nec januarja. , KDOR PRIDE V NOVE POŠTN PROSTORE v poslovno trgovskem sd dišču, najprej opazi, da so visoki pulti t? menjeni predvsem velikanom. Srednje)" liki in manjši ljudje komaj sežejo do p0!* ki so za izpolnjevanje obrazcev in za stm z uslužbenkami. Načrtovalci opreme * najbrž menili, da bodo hodili na pošto' mo veliki ljudje. [ Črnomaljski drobir OBHAJILU, DA ALI NE? — Fred novim letom je črnomaljska ZKO pripravila dobredelni koncert za poplavljence. Prireditev je bila izredno dobro obiskana. Obiskovalci so bili zadovoljni z nastopi umetnikov, le da so nekateri pričakovali, da bodo, glede na potek prireditve, le-to na koncu popestrili še z obhajilom, in tistim, ki se že dolgo niso izpovedali, se je kar odvalil kamen od srca, ker so jim tokrat s tem obredom prizanesli. KAŽIPOTI — Pričakovali bi, da bo črnomaljska občina končno že poskrbela 23 primemo popularizacijo krajinskega parka Lahinja, saj je preteklo že kar precej Lahinje, odkar so ga zaščitili. Vsaj tu pa tam kakšen kažipot ne bi bil odveč, saj vedo domačini povedati, da marsikdaj rešijo ljudi, ki blodijo in tavajo po parku, ne da bi vedeli, kje so in kje je izhod. Upati je bilo, da bodo table končno stale, ko sta se na poti v Pusti Gradec izgubila celo dva pomembna občinska moža, toda to upanje je splahnelo, ko skoraj po dveh letih kapižotov še vedno ni. Najbrž bi se moral 'zgubiti še kakšen bolj vpliven mož. Železna DREVESA — Tri bele breze, posajene na parkirišču pred »belo hišo«, so že pred časom žalostno končale pod kolesi avtomobilov. Zato je eden od Črnomaljcev, po srcu sicer ekolog, pred-lagal, da bi zasadili kaj trajnejšega, na pomer bele breze iz železa. |N- Drobne iz Kočevja ŽARNICA IN STANOVANJE — Pred kratkim je nekdo brskal po podstrešju, kjer je iskal žarnico. Ko jo je našel, seje razgledal malo naokoli in takoj se mu je Posvetilo, da bi se na tistem podstrešju z malenkostno preureditvijo dalo pridobiti kar nekaj stanovanj. In koliko takih stavb je še po Kočevju, kjer sicer stanovanj kronično primanjkuje? V Ljubljani se jim je o •sti stvari posvetilo že zdavnaj. KATERI TUJI JEZIK? —V Kočevju e dalj časa razpravljajo, kateri tuji jezik naJ .. bil v šolah prvi: angleščina ali nemščina. Zdaj so v ta namen imenovali tudi Posebno komisijo, ki naj o tem razmisli in ^'Pmvi dokončen predlog. Ni pa malo ti-s 'h, ki bi za prvi tuji jezik predlagali srbo-mvaščino ali celo ruščino. , fAREKL° SE MU JE — Seje zborov rioevske občinske skupščine so dolge in naik)rne, saj nekateri delegati kar naprej s ačejo do mikrofona, da lahko razglasijo e '1 one svoje modre misli, potem so na vrsti drugi s protipredlogi pa spet prvi itd. «^nik občinske skupščine je po eni kih razprav o zmanjševanju občinske prave za tretjino povzel razpravo in obli-oval predlog tako: »Torej se strinjate, da ica'° P° reorganizaciji na enega obča-a 250 občinskih uradnikov«. Seveda je ^ Predlog požel splošen smeh, saj bi se moral glasiti prav nasprotno: en uslužbenec na 250 občanov. Ribniški zobotrebci rihVŠ.E ZA L>OBRO KAPLJICO - V niški občini ga ljudje radi cuknejo malo jSaut1cpr,v,°^r f ,Iahko’ Tna' Gostinskih lokalov je veliko in np?V *i°St'nc'se Pritožujejo, da jim delajo im-100 konkurenco razna društva, ki ‘majo točilnice zaprtega tipa (za svoje čla-dejansko pa so dobrodošli gostje vsi, u??lan' društev. «AR1KADE v KOTU? — Vaški od-niit>A 0ta -*e Prepovedal vožnje peska iz J. r .vc®a Peskokopa s traktorji skozi vas. tonr Je dovolil odvoz peska dvema av-ni MtiVOZ”'*toma' Ta prepoved po eni plati žili, daS,^d,rU?ipa 80 vaf*m “gr?- bi kH “j?10 Postavili na cesti barikade, če peska° k Prepovedi izsiljeval prevoz v!ELAJO BREZ DOVOLJENJA -v riKp°*?°v'*1 objektov (ali pa preurejenih) unor k kl °Bdmi obratuje, čeprav nimajo ko!xa™cga,dovoljenja, ker jim je za do-taka- z • ^manjkalo denarja. Ocena je radi ™ k’ Bili inšpektorji dosledni, bi za-Drli .LjT^njkanja obratnih dovoljenj za-zmanir'i Prostorov, da bi se proizvodnja manjšala za okoli polovico. Ctreh rebanjske iveri so se°vZnORNOST — Trebanjski gasilci so njihovem1*l80l;iu BaviarJu pritožili, da nji vzeli "v* vPzmku na interventni vož- v°znika to'mri n?katcre nujne P3^- uspešnem ° m'*'dniki ustavili po nekem “»pesnem gašeniu m ,„a; lahko nrijioc' • 0 neuspelem dopisovanju budno navi|kUJem0’ 113 1,1x10 Trebanjci Prekrške J.K? VSe morebitne prometne srenje če r,-Ja lz slovenske miličniške zanimivost " S tCm kaj dosegli, je druga spomniivf viE)E>AIA ~ Ljudje se še •ovadnici *7 epef* d°ma« v trebanjski te-Rada čaši« i mizo kojota Peterleta in večera «!*’ kl sta bila uradni klepetulji n!U: ’ „ Čas neutrilHnrv nrin-jJfttli da bi rarii ^VOran' nemirno presedali, kot še fUnk^lze Peterle tu hočeš nočeš sprejel Union k rek'amnega agenta Pivovarne kakšna sn °.Vek nikdar ne ve. kdaj mu NAIvT nwT‘Pride. Prav. nih samoVa«7xrebanjsko ga|erijo 'ikov-las‘nikom c"!k0V naj bi vraili Prejšnjim naivci č a enj0 so> kot vemo, zasedli praktičnože^lbttIzrok. *° j° s l.t IZ NKŠIH OBČIN M i7.'S.-77 : ' ' '*5^' ; IZ NtkŠIH OBČIN li Kaj kazi Črnomelj Omet odpada, pri plakatiranju ni reda, moteče so posode za smeti ČRNOMELJ — V Črnomlju je slišati vse več kritik na račun slabega, celo zanemaijenega videza mesta, bodisi da gre za propadajoča pročelja nekaterih stavb, za neurejeno plakatiranje ali za kontejneije za smeti. Oddelek zadružbeni razvoj pri črnomaljski skupščini občine je pojasnil, zakaj tako in kdaj bo na tem področju v mestu ob Lahinji kaj bolje. Na oddelku priznavajo, daje na nekaterih pročeljih hiš v mestu res opaziti odpadanje ometa ali drugih delov stavb, vendar dodajajo, da je za to več objektivnih in subjektivnih vzrokov. Na srečo pa teh hiš v mestu ni veliko, saj so bila številna pročelja hiš, zlasti ob glavni ulici, že obnovljena v skladu z zahtevami spomeniškega varstva. Sicer pa sedaj pripravljajo načrte za ureditev hiš, ki so v najslabšem stanju, kot so Mileijeva hiša, Stoničev grad, Skubčeva hiša. Prav tako na oddelku za družbeni razvoj priznavajo, da neurejeno plakatiranje močno kazi izgled mesta. Zato so v Črnomlju naročili načrt za postavitev kioskov za prodajalne in za plakatiranje, ki naj bi bil izdelan do konca preteklega leta. Sledil bo dogovor o postavitvi kioskov oz. tabel. Sicer pa bo odlok občine, ki bo urejal tudi plakatiranje, potrebno sprejeti v okviru komunalnih predpisov po sprejetju republiškega zakona o komunalni dejavnosti. V predlogu za izdajo republiškega zakona je podana tudi zamisel, da bi občina s posebno pogodbo oddala opravljanje določenih komunalnih dejavnosti izvajalcu, ki bo izbran po priglasitvi ali natečaju. Prav tako bo potrebno z odlokom o zunanjem videzu naselij in komunalni ureditvi rešiti vprašanja postavljanja kant in kontejneijev za smeti. Ljudi precej moti zlasti kontejner pri sodišču, zato so z oddelka že predlagali lastnici kmetijski zadrugi, naj kaj ukrene. M. B.-J. Mora res najprej priti do nesreče? Mnoge težave šol ČRNOMELJ — Ko so na seji zborov tukajšnje občinske skupščine razpravljali o razmerah na področju vzgoje in izobraževanja v občini, so razpravljavci sicer pohvalili izčrpno gradivo, opozarjali pa predvsem na težave, ki jih v izobraževanju ne manjka. Tako je šolnik Darko Kočevar dejal daje dovolj žalostno, če se mora zrušiti strop v telovadnici da obstaja nevarnost požara zaradi neprimerne električne napeljave in da bi očitno koga moral povoziti celo šolski avtobus, preden se bo v ljudeh zbudil občutek za humanost. Kar se šolskih stavb in opreme v njih tiče, je po njegovem le še kultura v slabšem položaju kot šolstvo. Neodvisnega delegata Jožeta Vider-vola je zanimalo, kje so vzroki za tako slabo stanje šolskih poslopij, v katera so namenili tudi marsikateri dinar iz samoprispevka. Janko Bukovec iz Slovenske kmečke zveze-Ljudske stranke pa je pripomnil da so doslej krajani po vaseh gradili ceste, vodovod, elektriko, telefon, izgleda pa, da bodo morali graditi še šole. Vladka Škof z Zavoda za šolstvo pa je pohvalila dober kader v črnomaljskih šolah. Kritično je le v Starem trgu, kjer en učitelj uči celo šest predmetov, vendar bi tudi tamkajšnjim otrokom morali zagotoviti kvaliteten pouk. M. B.-J. Smisel graditi vojaške objekte? Kakšna bo usoda vo naravnost zastavljena vprašanja »jaških objektov v črnomaljski občini? — Zaviti odgovori na jena vprašanja — Zemlja v bližini Gribelj zopet kmetova? ČRNOMELJ — Delegati tukajšnje občinske skupščine so v zadnjem času postavili več vprašanj glede vojaških objektov, ki jih je v občini kar nekaj. Med drugim jih zanima tudi, ali je res, da vojaški objekt na Otovcu — gre za rezervoarje — ne zadošča zahtevanim normativom Petrola, in zakaj se na veliko gradi vojaški objekt pri Vražjem kamnu, kar je dandanes bržkone velik nesmisel. Delegati so sicer dobili odgovor, vprašanje pa je, če si z njim lahko kaj prida pomagajo, zlasti še, ker je zavit v tančico vojaške skrivnosti. Zvedeli pa so, da so vojaški objekti pri Vražjem kamnu in na Otovcu opredeljeni v vojnem prostorskem planu za občino Črnomelj, ki ga je posredovala vojaška oblast iz Ljubljane. Vse opredelitve iz tega plana so zajete tudi v tistem delu občinskih planskih dokumentov, ki po vojaških predpisih in po zakonu o urejanju prostora ne more biti namenjen za javnost. V planskih dokumentih niso navedeni objekti z njihovim namenom, temveč le obseg pripadajočega zemljišča, predvsem v gradbene namene. Sicer pa je bilo zemljišče pri Vražjem kamnu odkupljeno pred nekaj leti, investitorica vojna pošta iz Ljubljane pa ga je lani ogradila, poleg tega pa še re- konstruirala in asfaltirala del lokalne ceste od Črnomlja do vojaškega kom- • Sicer pa so iz Črnomlja zaprosili Republiški sekretariat za ljudsko obrambo v Ljubljani tudi, da pri pristojnih vojaških oblasteh posreduje za rešitev problema kmetijske zemlje v bližini Gribelj, kije le delno obdelana. Gre za nekaj več kot 80 ha površin, ki bi jih predvsem kmetje iz Gribelj in Cerkvišč želeli odkupiti ali vzeti v zakup. V Črnomlju poudaija-jo, da ne morejo dopustiti, da bi toliko zemlje, primerne za strojno obdelavo, ostalo neobdelane. Vse pa kaže, da bo kmalu prišlo tudi do prenosa vodovodnega omrežja pri Nerajcu, zgrajenega za vojaške namene, na črnomaljsko Komunalo. Potem bodo lahko Črnomaljci začeli obnavljati vodovod, ki je že močno propadel. Brez predlogov za stečaj Ribniško gospodarstvo se še uspešno otepa težav VSAK RAZUME LE SEBE KOČEVJE — Ni prav, da so pokojnine večje od osebnih dohodkov, je opozoril na zadnji seji občinske skupščine Kočevje eden izmed mlajših delegatov. Odgovor upokojenca in uradne predstavnice občinske skupščine pa je bil, da so pokojnine res večje kot plače, a le v kočevski občini, to pa ne velja za vso Slovenijo. Zaradi slabega gospodarjenja so namreč kočevske plače najnižje v ljubljanski regiji, v republiki pa skoraj zadnje (na 62. mestu od 65 občin). Modrih misli in ugotovitev je bilo okoli tega še več. TRI NOVOSTI KOČEVJE — Dom starejših občanov Kočevje je te dni ponudil občanom Kočevja in bližnje okolice nekaj svojih novih uslug. Fizioterapevt tega doma prihaja na željo občanov v popoldanskem času na njihov dom. Nudi jim predvsem strokovno pomoč, ročno masažo, pomaga pri razgibavanju in nudi protibolečinsko terapijo. Pomoč pri negi bolnika na domu čiščenje stanovanj z najsodobnejšimi čistili in pripomočki pa sta ostali dve ponudbi doma starejših občanov. Tudi za ti dve ponudbi se občani že zanimajo, saj je vedno več starejših, bolnih in tudi osamelih, ki jim je taka pomoč potrebna. • Skoda, da nimam pojma o politiki. Toliko bi imela povedati. (Denčič) • Po svobodnih, večstrankarskih volitvah je ljudstvo padlo pod svojo oblast. (Baljak) • Če se je misel prisiljena spremeniti v apologijo sistema, ukinja svoje bistvo — sporočanje resnice. (Vreg) RIBNICA — Ribniško gospodarstvo se v primerjavi z gospodarstvom drugih občin v zaostrenih razmerah kar dobro drži. Po podatkih SDK za november lani je imelo tisti mesec 7 pravnih oseb z 2.274 delavci blokiran žiro račun skupaj 106 dni za skupen znesek 15,338.000 din. Od začetka minulega leta pa do novembra je imelo likvidnostne težave 8 pravnih oseb, od tega dve s področja družbenih dejavnosti. Podružnica SDK pa za občino Ribnica ni vložila še nobenega predloga za stečaj, saj nobena pravna oseba ni bila plačilno nesposobna nad 60 dni neprekinjeno ali s prekinitvami 60 dni v 75 dneh. Čisti osebni dohodki so se v občini Ribnica povečali v prvih 11 mesecih Nič več počitka za Demos _______Po volitvah je delo Demosa zamiralo___________ deljene, ne pa članov drugih strank. Nekaj predlogov je bilo, naj bi za boljše obveščanje izdajali vsaj ciklostirano glasilo. Spet drugi so opozarjali, da je že zdaj veliko možnosti, da bi se pogosteje pojavljali v radiu ali Dolenjskem listu, česar pa ne izkoristijo. Za izdajanje svojega glasila nimajo denarja, gotovo pa tudi zg ciklostirane lističe ne in še za pošto. Če bi to imeli, bi lahko vsaj novinatje pisno povabili na svoje sestanke, kar se doslej v Kočevju še ni zgodilo. Tudi za ta sestanek ni bilo vabil in so ga sklicevali kar po telefonu. Vendar tudi tako novinarji niso bili obveščeni, ker pač tisti dan telefoni spet niso delali na nekaterih območjih mesta. Za sklicevanje sestankov s pisnimi vabili pa je še ena ovira: ves Demos ne premore niti enega pisalnega stroja! KOČEVJE — Pred kratkim so se sestali člani upravnih odborov vseh treh strank, ki so se v kočevski občini združile v Demos. Namen sestanka je bil ugotoviti, kako organizirano in strokovno sodelovati pri reševanju ključnih zadev v občini. Občina Kočevje, v kateri je Demos v manjšini v primerjavi s prenovljenimi prejšnjimi strankami, namreč vedno bolj gospodarsko nazaduje. Prevladalo je mnenje, da bodo ustanovili komisije za posamezna področja, v katere bodo imenovali ljudi, ki so pripravljeni delati, ki se na določeno področje razumejo in znajo tudi hitro in argumentirano ukrepati. Te komisije bodo dajale tudi svoja mnenja h gradivom, ki bodo na dnevnih redih sej občinskih skupščin, in sploh oblikovale predloge o raznih aktualnih zadevah. V delo komisij bodo pritegnili člane strank Demosa in strankarsko neopre- minulega leta v primerjavi z istim obdobjem predlani za 585 odst. (življenjski stroški v Sloveniji so porastli v istem obdobju za preko 760 odst.), manj v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Gospodarstvo (in druge dejavnosti) je bilo razbremenjeno, ker so bili lani znižani razni prispevki. Skupna prispevna stopnja iz osebnih dohodkov je bila znižana od 45,63 odst. na 42,65 odst.; skupna prispevna stopnja iz dohodka oz. dobička od 15,96 na 15,17 odst. itd.; DELIN SE UVELJAVLJA KOČEVJE — Pred novim letom je bilo na ploščadi sredi mesta tudi nekaj stojnic in kioskov, najlepši pa so bili trije, sicer preprosto izdelani kioski (kovinsko ogrodje, ponjava) z napisom »Delin«. Tak kiosk se da hitro sestaviti in razstaviti, prepeljati pa ga je možno tudi z osebnim avtom, saj tehta le okoli 100 kg. Delin je podjetje za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, ki nastaja iz Itasa Kočevje (njegovih invalidskih delavnic) in v sodelovanju s podjetjem Oprema Kočevje, nam je povedal direktor podjetja Milan Vu-keija. Delin ima 40 zaposlenih, pretežno invalidov. Poleg omenjenih kioskov izdeluje še ključavničarske in strugarske proizvode, razna orodja in opravlja usluge s področja ključavničarstva, strojne obdelave in varjenja. Išče še druge programe, primerne za invalide. • življenje je podobno ognju: začne se z dimom in konča s pepelom. (Arabski pregovor) J. PRIMC Obljubljena turistična dežela? Kaj bi utegnilo zanimati na trebanjskem območju turiste — Okrogla miza o problemih te dejavnosti — Kdor bo imel denar, bo imel besedo TREBNJE — V Trebnjem si dopovedujejo, da za zdaj še niso turistično območje, vendar si obenem vlivajo odrešilnega poguma z mislijo, da vedo, kako bi morali poklicati turiste. Za vabo bi jim lahko postavili kakih 200 primerkov iz svoje kulturne dediščine, npr. nekaj gradov in kmečki muzej na Veseli gori ali pa dobro obiskan folklorni spektakel, kakršen je bila lanska »kmečka« ohcet v okviru dogodka »Iz trebanjskega koša«. Kogar zanima novejša upodabljajoča umetnost, bi domačini povabili v Trebnje v galerijo z bogato zbirko slik naivcev, za poznavalce evropskih vinskih cest bi bili pripravljeni razviti zidaniški turizem; z občutkom za tisto, kar sc že sme, so Trebanjci pripravljeni uradno vdihniti dušo t. i. verskemu turizmu. Če si kdo želi vse od zidanic do cerkva ogledati peš, bo to lahko storil, saj so v Čentru interesnih dejavnosti v Trebnjem že dokaj jasno »zakoličili« nekaj pohodnih poti, ki naj bi povezale litijsko Levstikovo pot z južnejšo Trdinovo. Če bo poleg pešpoti vodila skozi občino še sodobna avtomobilska cesta, se bodo Trebanjci postavili pred turisti tudi s sodobnim motelom. Zdaj še ni tak, ker so dolenjska hitra cesta in turistični objekti ob njej še bolj ali manj neznanka, in to na jezo Kolinske Ljubljana in menda občine Trebnje. Vse omenjeno so meddrugim znova navedli v Trebnjem na nedavni razpravi o problemih turizma v občini. Jasnih predlogov, kaj storiti, so v sklepe pogovora zapisali malo; nekaj jih je na koncu napaberkoval dr. Marjan Rožič. Predsednik Turistične zveze Slovenije pa je obljubil, da bo republiška turistična zveza posredovala, da bi Motelu Trebnje priznali v cestnih načrtih lokacijo, kakršna mu gre po mnenju Kolinske. Ker v občini Trebnje ni nikogar, ki bi mu lahko rekli nosilec razvoja turizma, Marjan Rožič bo občitno v tej vlogi pristal in ostal, kdor se bo prvi in najbolje znašel in bo imel denar, tega odrešenika trebanjskega turizma. Jože Rebolj, predsednik trebanjskega izvršnega sveta, je v podtonu svoje razprave sicer sporočil, da bo v prihodnje morala postati nosilec turističnega razvoja verjetno občina, ven- • Leopold Krese, častni predsednik Turistične zveze Slovenije, je pohvalil za dobro delo Turistično društvo Trebnje. Marija Čugelj iz tega društva je vprašala, zakaj morajo iz občine plačevati desetino turistične takse Dolenjski turistični zvezi. Spričo še nekaterih pripomb na rovaš domnevnega nedela te območne ustanove bo Turistična zveza Slovenije uvrstila na dnevni red dolenjski turizem ter delo in sodelovanje njegovih formalnih nosilcev. dar je, denimo, Marko Kopus dvomil v uspeh take nakazane možnosti. Kar nekaj jih je v domnevnem trebanjskem turističnem »podjetju«, ki visoko cenijo dobro turistično reklamo, ki je je, sodeč po razpravi, zdaj občutno premalo. M. LUZAR Asfaltirali še preostali del bližnjice Cesta Gubčeve brigade zdaj brez prahu TREBELNO — Nekako od konca lanskega leta so vasi iz krajevne skupnosti Trebelno za prek 10 kilometrov »bližje« Novemu mestu, kot so bile dotlej. Tako vsaj so nekateri na območju Trebelnega začeli gledati na razdaljo neposredno po tistem, ko je konec decembra asfalt prekril še zadnjo ped Ceste Gubčeve brigade, bližnjice od njih do dolenjskega upravnega središča. Preden so asfaltirali ta odsek, ki spada že v novomeško občino, je tudi KS Trebelno poravnala svoj del cestnega dolga, ko je asfaltirala v približno enaki dolžini »Gubčevo« med Brezjem in Knežijo. Po omenjeni posodobitvi načrtuje KS Trebelno za letos modernizacijo kakih štirih cestnih odsekov, med katerimi ni daljšega od 3 kilometrov. Ker pa v krajevni skupnosti na tihem upajo tudi na dva nova vodovodna podaljška, bodo imeli vseh predvidenih del dovolj skozi vse leto. Vseh dvanajst mesecev se jim bo denar zbiral tudi iz 2,5-odstotnega samoprispevka, ki so ga izglasovali lani in namenili izključno za gradnjo cest. Priliv teh sredstev pa mesečno ne presega 20 tisočakov, kot so neuradno in na hitro izračunali nekateri v KS Trebelno. L. M. pleksa. Gre za skoraj 3 km lokalne ceste Črnomelj—Stranska vas—Jugoije, ki jo investitor označuje kot dostopno cesto do kompleksa. Sicer pa so s črnomaljske občine sekretariatu za ljudsko obrambo Republike Slovenije poslali vprašanje o namenih in vplivih tega kompleksa na prostor in okolje v občini. Odgovor nam še ni poznan. Glede na podatke, ki jih je uspelo dobiti občinski skupščini, pa so vojaški objekti pri Otovcu pripravljeni za obratovanje, niso pa še tehnično prevzeti od proizvajalca del, kajti potrebno je odpraviti še manjše pomanjkljivosti. Narejeni pa so vsi preizkusi in pridobljeni atesti, tako da bi v kratkem te vojaške objekte že začeli uporabljati. M. B.-J. Kdaj gimnazija? Gimnazijski program že, kmalu pa še gimnazija KOČEVJE — O informaciji o pripravah in možnostih za ustanovitev gimnazije v Kočevju je na zadnji seji razpravljal občinski izvršni svet. Informacija ugotavlja, da bo možno ustanoviti gimnazije spet tam, kjer so včasih že obstajale. V tem šolskem letu se v kočevski Srednji šoli tehničnih usmeritev in družboslovja (SŠTUD) že izvaja novi gimnazijski program prvega letnika (v treh oddelkih je 96 učencev). Imenovana je tudi že komisija za ponovno ustanovitev gimnazije v Kočevju. V informaciji in razpravi je bilo nakazano in ugotovljeno, da po sedanji zakonodaji ustanavljajo srednje šole občinske skupščine, po novem zakonu (zdaj je še v obravnavi) pa naj bi jih republika. Čas za reorganizacijo je omejen na 31. avgust 1991, zato je do takrat treba razrešiti vrsto pomembnih vprašanj. Na seji občinskega izvršnega sveta so sklenili, daje treba imenovati posebno komisijo, ki bo zadeve okoli reorganizacije vsestransko preučila in nato predlagala občinski skupščini najustreznejšo rešitev. J. P. RDEČI KRIŽ ZA POPLAVLJENCE KOČEVJE — Te dni je opravil občinski odbor RK Kočevje obračun nabiralne akcije za poplavljence. Skupno je bilo zbranih 163.170 din, od tega sojih nakazali: RK Slovenije 64.410 din, Gradbenemu odboru v Kočevju za gradnjo hiše Vršnikovim pa 98.760 din. Prvi so zbrali in nakazali pomoč: KO RK Osilnica 15.498 din in nato še dodatno 1.950 din, KO RK Vas-Fara 22.532 din, KO RK Predgrad 2.370 din, aktiv RK Stari Log 3.920 din in KO RK Draga 18.140 din. Ta pomoč je bila nakazana RK Slovenije. Nato seje na pobudo občinskega izvršnega sveta začela akcija za gradnjo hiše Vršnikovim in so organizacije RK zbrale še naslednjo pomoč, ki sojo nakazale gradbenemu odboru v Kočevju: KO RK Struge 17.630 din, aktiv RK Zeljne 6.733 din, nonet Rog Željne 2.813 din, Osnovna šola Željne 266 din, aktiv RK Laze-Predgrad 1.980 din, KO RK Rudnik—Šalka vas 20.950, KO RK Mozelj 5.896 din in KO RK Kočevjc-mesto 42.492 din. To je bilo zbrano v okviru RK, pomoč pa so zbirali še drugi, in to tudi v oblačilih, hrani, krmi za živino, šolskih potrebščinah in v drugih oblikah. DELO JE — Ta čas, ko spričo tržnih pretreso v mnogi ne vedo, ali bo še delo v tovarni ali se bo proizvodnja ustavila, je dobrodošla vsaka novost, ki zagotavlja delo in zaslužek. K takim novostim v Dani Mirna lahko štejejo montažo polnilne linije za sokove (na posnetku). V sodelo vanju s francoskim partnerjem so jo vgradili proti koncu lanskega leta. Na napravi polnijo sokove, ki so jih v Dani naredili v štirih novih okusih, L L vario-pak embalažo, ki je izdelana iz papirja in je zato hitreje razgradljiva. (Foto: M. Luzar) IZ NtkŠIH OBČIN V Pišecah naj bi spet začeli kopati gramoz i prvih pomoči lah tudi ponovno odprta gramoznica v Pišecah. B. D. KONCERT TOKRAT IZ KAPEL PRI BREŽICAH KAPELE — Gasilsko društvo Kapele je v sodelovanju z razvedrilnim programom Radia Slovenija in z Ljubljansko banko v soboto zvečer organiziralo stujocm Članov ansambla Štajerskih 7 in Bratje iz Oplotnice nastopili še moški pevski zbor ter gasilska godba na pihala iz Kapel. Program je povezoval Boris Kopitar, za dobro voljo pa sta poskrbela humorista Iča Putrih in Maijan Roblek — Matevž. V pogovoru z napovedovalcem sta sodelovala tudi predsednik godbe Ivan Živič in predsednik skupščine KS Kapele Franc Urek. O VZDRŽEVANJU VODOVODOV BOŠTANJ — V boštanjski krajevni skupnosti je veliko vodovodov, ki jih vzdržujejo izključno na amaterski ravni, se pravi, daje stanje vodovodov zelo različno in seveda tudi pitna voda, ki iz teh priteče, je nemalokrat oporečna. Zategadelj se je vodstvo krajevne skupnosti odločilo, da pripravi v nedeljo, 20. januarja, ob 8. uri v prostorih KS Šoštanj predavanje za predsednike in gospodarje vseh vodovodov v krajevni skupnosti o pomenu upravljanja vodovodov in oskrbovanja s pitno vodo. O zagotavljanju pitne vode, raziskavah vodnih virov bo spregovoril Jože Kandorfer iz celjskega zavoda za socialno medicino in higieno, ki bo podal tudi bakteriološko in kemično analizo vode. O vzdrževanju vodovodov, ureditvi aktov vodovodnih odborov in pobiranju vodarine bo spregovoril inž. Jože Kolar, o vodovodnih sistemih v gasilstvu pa Milan Kajič iz sevniške občinske gasilske zveze. r <*■/**( i lilij IZ NKŠIH OBČIN Lil Pobuda okoliških krajevnih skupnosti GLOBOKO — Predstavniki krajevnih skupnosti Globoko, Pišece, Ka- pele, Artiče in Sromlje ter predstavnik podjetja Opekama — Rudnik Globo- ko so se sestali na pogovoru o možnostih nadaljnjega izkoriščanja gramoza iz gramoznice v Pišecah. Sprejeli so pobudo, ki naj bi jo njihovi delegati že v začetku decembra posredovali občinski skupščini. Pobuda na žalost še ni prišla na vrsto, saj se niti v tretjem poskusu delegati niso prebili do zadnje točke dnevnega reda, ko lahko vprašujejo ter dajejo pobude in predloge. Na sestanku so zahtevali, naj bi občinski izvršni svet in njegovi strokovni organi že do konca minulega leta sprožili postopek za ponovno odprtje gramoznice v Pišecah, da bi jo uvrstili v plan za leto 1991 in priskrbeli potrebno dokumentacijo za varno in legalno izkoriščanje gramoza. V javnem natečaju naj bi izbrali najboljšega izvajalca del, tako da bi bilo pišečki gramoz mogoče uporabljati že v prvi polovici leta 1991. In kako Globočam, Pišečani, Kapcl-ci, Artičani ter Sromljani utemeljujejo svojo pobudo? Seveda na osnovi dosedanjih izkušenj, saj je pišečki gramoz v minulem letu in pol bistveno pripomogel k uresničitvi zastavljenih načrtov v izgradnji občinskih in krajevnih cest. Gramoz je neprimerno boljše kvalitete in obenem precej cenejši od tistega v Vrbini ali Guntah. Gramoznico so že od začetka izkoriščali za izvedbo programov občinskega in krajevnih samopris- Martin in Fanika Sluga Odličen kruh nove pekarne v Rožnem Do 20 odst. ceneje ROŽNO — V nekdanjih prostorih pozda Matko Abram v Rožnem je mojster Martin Sluga uredil pekarno, v kateri vsak dan speče kar čarno, v kateri vsak dan speče kar precej kruha in peciva. Kruh seje v zelo kratkem času prikupil odjemalcem, in to predvsem zaradi kakovosti. Sluga nadaljuje družinsko pekovsko tradicijo, svojega poklica pa seje izučil v Nemčiji v Niirnbergu. Tam je pekel kruh in slaščice tudi za poslance deželnega parlamenta v Diiseldorfu. Sam pravi, da je celo bolj slaščičar kot pek in ima knjigo s kakšnimi tisoč recepti za slaščice, a kaj, ko se pri nas ne dobi vsaj tri četrt sestavin! Da mu pekovske prakse ne manjka, pove tudi to, daje delal v Mereovi pekariji v Celju, kije bila svoj čas največja v Jugoslaviji. »Tu sem kupil peč s šamotnimi oblogami, kar precej prispeva, daje tak kruh boljši kot industrijski, kije pečen na mrežah. Poleg tega je seveda za kruh pomembna tudi moka in pa voda,« pravi Sluga. Njegove žemlje so čvrste in hrustljave, pečene samo iz moke in brez dodatka emulgatoijev, ki žemljo naredijo votlo in domala plastično. Kruh pa ostaja svež tudi po tri dni. Odkar imajo v Rožnem takega peka, seje dogodilo, da kruh kupujejo tudi družine, ki so ga nekoč same pekle. Zdaj pečeta kruh in pecivo sama ne zm< ženo Faniko, ampak še zdaleč ga e moreta speči toliko, kot znašajo ogljivosti peči. Zato bosta v itkerr kratkem zaposlila še kakšnega peka, Sevnici, Senovemu, Brestanici, Blanci ter šolam in vrtcem pa se bo zaradi kakovosti nemara pridružil še kakšen odjemalec. K temu bodo prispevale tudi ugodne cene, ki so za nekatere vrste kruha tudi za 20 odst. nižje kot v drugih pekarnah. J. S. Odstopljeni davek je še negotov Brežiška skupščina je po dolgi razpravi sprejela rebalans proračuna — Če ne bo _______8,5 mio odstopljenega prometnega davka, bo ponovno rebalans BREŽICE — Osnutek rebalansa občinskega proračuna so skupščinski delegati prejeli že konec novembra, ko so o njem na dolgo in kritično razpravljali. Predvsem so pokazali, da iz številk ne morejo veliko razbrati, in zato zahtevali dodatne obrazložitve. Preteklo sredo so v četrtem poskusu končno dokončali 6. sejo in nato začeli in končali še naslednjo. Predlog rebalansa proračuna za leto 1990je bil zanje najtrši oreh, ker pa je leto že minilo, je bilo o tem govoriti tudi nekoliko smešno. so na koncu sprejeli obrazložitev, zakaj se je denar prelival iz družbenih dejavnosti in infrastrukture v splošni prora- * Ob informaciji, da gre precej sredstev od družbenih dejavnosti tudi za Čeprav je bil tokrat predlogu priložen še plan nabave iz sredstev amortizacije, vpogled sredstev, nakazanih KS, in realizacija proračuna do novembra, je razprava trajala več ur. Poleg vprašanj, kritik in odgovorov je vsebovala obmetavanje z izrazom »lažnivec«. Najbolj kritični so bili prenovitelji, ki imajo iz preteklosti nekoliko več izkušenj s proračunom. Zanimalo jih je, ali so upravičene tako visoke naložbe iz sredstev za amortizacijo, koliko je šlo iz proračuna za novoletne prireditve, kako je s porabo 2 milijonov nerazporejenih sredstev, kakšen je učinek reorganizacije v občinski upravi in še marsikaj. Pozneje, ko je namestnica sekretarja za gospodarski razvoj, Marijana Lepši- na, delegatom pojasnila nekatere postavke iz proračuna, se je potrdilo, da delegati o tako strokovnih finančnih stvareh pravzaprav vedo zelo malo. Zato bi bilo dobro, če bi jim v bodoče proračun predstavili opisno, in ne samo s tabelami, v katerih se ne znajdejo. Tudi okrog nerazporejenih prihodkov, ki so ostali na račun previsokih prispevnih stopenj, seje marsikaj razjasnilo. Predvsem to, da imajo o njihovem razporejanju pravico odločati delegati. 30 delavcev bivših sisov, ki so se pridružili občinski upravi, so delegati predlog rebalansa sprejeli. Tako znaša občinski proračun za leto 1990 163,8 milijona dinarjev. Seveda še naprej ostaja vprašljivih 8,5 milijona iz odstopljenega prometnega davka, za katerega se občina Brežice še bori. V ta namen republiški inšpektoiji preverjajo odmerjene davke občanov. Ce republika omenjenih sred- vendar jih je izvršni svet začasno že uporabil za fin štev ne bo odstopila Brežicam, bo znova potreben rebalans proračuna. uporabil za financiranje varovanja orožja in za stroške plebiscita. Republika je občini Brežice zaenkrat povrnila samo 460 tisočakov ali polovico vseh stroškov za varovanje orožja TO. Delegati čun, vendar so zahtevali, naj se v bodoče tako pomembne stvari prej in posebej poudarijo. B. DUŠIČ Inovatorji niso počivali V brežiški občini so podelili sedem priznanj in na-grad za inovativne dosežke v letošnjem letu PREDSTA VILI ŠTUDIJO O DIVJIH SMETIŠČIH — Čeprav je črnih odla-galiič, peskokopov in gnojnic ogromno po vsej Sloveniji, je domžalsko podjetje Oikos v brežiSki občini naletelo na neverjetno veliko število in razpršenost. Na karti občine so označili 717 črnih odlagališč smeti in odpadkov, ki pokrivajo kar 0,07 odstotka vseh občinskih površin. Zelo zgovoren je podatek, da pride v občini na vsakih 35 prebivalcev eno tako smetišče, še bolj presenetljivo pa, da vsakemu Brežičanu pripada v povprečju 6,4 kubika ali bolj nazorno — cel kamion odpadkov. Več o tem bomo še pisali Na sliki je eno črnih odlagališč v Vrbini (Foto: B. D.) ČERINA — Pomanjkanje posebnih voz v ŽG Ljubljana je vodilo delavce PPV Dobova, da so izdelali prototip predelave voz. Poseg na vozilu je stal 300 tisočakov, kar pa kljub vsemu pomeni samo 13 odst. nabavne vrednosti novega voza. Računajo, da bodo na tak način predelali 68 voz. Druga skupina inovatoijev v PPV je predelala mehanski kopirni sistem na stružnici v računalniško vodeno struženje kolesne dvojice. Tako pri vsaki kolesni dvojici privarčujejo 1200 DEM; to da pri celem voznem parku ŽG kar 34,6 milijonov DEM. Letni prihranek znaša 1,7 milijonov DEM, tako da bo sam strošek inovacije povrnjen že v sedmih mesecih. vreč zdaj ni več potrebno. Rezultat inovativnega dela v Vinu Brežice sta izvirna osvežilna pijača in sirup na osnovi rastlinskih ekstraktov, ki ne vsebujeta kinina. V podjetju so razvili tudi tehnologijo in recepturo za ni-zkoalkoholno gazirano peneče vino iz vrst grozdja, ki uspevajo okrog Sremiča, Pišec in Bizeljskega. V podjetju INO so razvili pet vrst mulčarjev, ki so namenjeni za zatiranje trav v nasadih s travno rušo, za drobljenje vej ali rozge po spomldanski rezi ter za drobljenje ostankov rastlin na njivah (zeleno gnojenje). Posamezni tipi sc lahko priključijo na traktorje in moto-kultivatoije. V jeseniškem Kovinoplastu so letos izboljšali tehnološki proces kaljenja, kjer se je pojavljal škart, velika poraba energije in slaba zmogljivost. Zdaj je ta proces računalniško voden. Vrednost investicije, ki znaša 240.000 DEM, se bo povrnila v enem letu. Izboljšali so tudi tehnološki proces izdelave vreten, pri katerem so s pomočjo avtomatizacije zmanjšali stroške za polovico. Izdelava vreten seje tako iz stroškov spremenila v delo, ki bo letno prineslo 200.000 DEM dobička. B. D. V Operkarni-Rudnik so izdelali filter za silose apna, ki omogoča 100-odst. otresanje filtrskih vreč ob polnjenju silosov s časovno zakasnitvijo po končanem polnjenju, možnost menjave vreč brez demontaže filtra in izstop očiščenega zraka v okolje. Ročno otresanje IŽBR£ŽlSK£(>;M7y POR0DNlSNIC£-*e Proračun zbuja dvom in vprašanja V času od 5. do 12. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Marina Požgaj s Koritnega — Mateo, Anda Rešetar iz Samobora — Daniela, Ksenija Goijup iz Mrčnega sela — Jožeta, Irena Remih iz Stranja — Boštjana, Nada Lekše iz Vel. Podloga — Aleša, Dubravka Guštin- Po dolgi razpravi so krški delegati vendarle dvignili roke KRŠKO — Ker vsi trije zbori krške občinske skupščine lani 27. decembra niso bili sklepčni, so se delegati ponovno sestali 8. januarja letos. Medtem ko se je doslej zasedanje skupščine domala vedno zavleklo zaradi dolgoveznih razprav o dnevnem redu, so to pot dnevni red sprejeli »po hitrem postopku«, zato pa je bila razprava dolga in mestoma tudi razvlečena, zlasti o proračunu občine za lansko leto. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1990je doživel temeljito rešetanje že na seji občinskega izvršnega sveta. Kljub temeljiti razpravi na seji izvršnega sveta pa odlok ni doživel sprememb. Čeprav je bilo že več kot 90 odst. denarja iz proračuna porabljenega in je proračunska poraba tudi pod kontrolo SDK, pa so se delegati na dolgo in široko spraševali, ali gre sploh veijeti vsem tem podatkom. Na koncu, ob glasovanju, seje izkazalo, da delegati niso proti proračunu, določena mera nezaupanja pa je ostala še vedno razvidna, kajti nekaj delegatov je bilo še vseeno proti, nekaj pa jih je bilo tudi vzdržanih. Delegati so hkrati sprejeli tudi predlog začasnega financiranja v prvih treh mesecih tega leta. Kot posebnost tokratne razprave je odliv denaija v republiško blagajno itd. Skratka, čeprav se je zdela razprava mestoma nepotrebna in razvlečena, ostaja kot na dlani, da se bodo morale prihodnje občinske administracije bolj potruditi. Pripraviti bo treba programe, iz katerih bo razvidno, kam gre denar iz proračuna, hkrati pa bodo morali pokazati tudi rezultate. Racionalizacija Pradon iz Samobora — Doro, Martina Ferenčak s Čerine — Tino, Tereza Duilo iz Zaprešiča —Martina, Tatjana Radej z Viher — Roka, Mojca Puc iz Podgoija — Klemena, Romana Robek-Ceijak iz Krškega — Mateja, Jadranka Zaplatič iz Brežic — Glorio, Maijeta Kunej s Senovega —Tanjo. Čestitamo! treba omeniti, daje tekla razprava tudi o financiranju političnih strank in kra- jevnih skupnosti. Eden izmed delegatov se je zavzel za to, da bi imele krajevne skupnosti prednost, zeleni pa so na to odgovorili, da ves denar odstopajo za potrebe krajevnih skupnosti. Poleg tega so delegati opozaijali tudi na prevelik Jutranjka po preklicu iz Srbije • Delegati so tudi sprejeli odlok o organizaciji in delovnih področjih upravnih organov občine Krško. Kot sledi iz nove organiziranosti, bo poslej namesto 24 različnih vodij, to je sekretarjev, namestnikov, pomočnikov, vodij odsekov in referatov, samo še devet predstojnikov. V celoti pa naj bi se število uradnikov v občinski upravi zmanjšalo za 25 do 31, kar bo mogoče tudi zaradi združevanja po- V času od 29. decembra lani do 5. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Mojda Dojčič iz Brdovca — Ivo, Sladjana Ajrulahi iz Brežic — Adrijano, Martina Grojzdek iz Župeče vasi — Viljema, Dragica Bogovič iz Kraljevca — Ivana, Mirjana Bencalič iz Male Jazbine — Marka, Vesna Borko z Bizeljskega — Majo, Sibirija Oberč iz Krškega — Aleša, Frančiška Medvešek iz Armeškega — Boruta, Karmen Povh iz Dobove — Nina, Bojana Malus iz Drenovca — Mateja, Dušanka Padovnik iz Sp. Starega grada — Uroša, Burga Kržan iz Krškega — Ano, Vida Turk z Broda — Aleša, Liljana Glas iz Rožnega —Gregorja, Snežana Cimski z Gor. Pirošice — Andrejo in Olga Gunčar s Čreteža — Tino. Čestitamo! sameznih upravnih organov. V kon-i besedilu odloka so bile seveda čnem I upoštevane vse pripombe in razprave delegatov na seji občinske skupščine. Išče nove kupce doma in v tujini, saj je blokada zajela 30 odst. izdelkov SEVNICA — Sevniški Jutranjki so kupci iz Srbije takoj po slovenskem plebiscitu preklicali vsa naročila otroške konfekcije. Zavoljo tega skušajo poiskati nove kupce za spomladansko-poletno kolekcijo, kgjti sicer bi imeli za približno milijon DEM škode. mode v Ljubljani, potrjevati priborjeni ugled pri svojih poslovnih partnerjih in kupcih. P. P. občinske uprave, ki naj bi primemo oklestila število občinskih uradnikov, pa naj bi se tudi izkazala v za toliko zmanjšanem proračunu. J. S. Jutranjka je tako po tej najnovejši srbski blokadi ostala brez tržišča, kamor so prodali do 30 odstotkov svojih izdelkov. Po mnenju direktorja tega naj večjega jugoslovanskega podjetja otroške konfekcije, Draga Milinoviča, bi morala slovenska vlada pomagati vsem kolektivom, ki so bili zaradi podobnih vzrokov kot Jutranjka vsaj ob 25 odstotkov domačega trga. Ob izgubi srbskega trga bodo v Jutranjki skušali več svojih izdelkov prodati v drugih republikah in tudi v Vojvodini. Vsekakor pa ne kanijo bistveno povečevati izvoza (na tuje trge s trdnimi valutami prodajo že okrog 65 odstotkov izdelkov!), saj so cene, dosežene v tujini, nespodbudne. Seveda skušajo sevniški konfekcionarji poiskati notranje rezerve, kolikor jih še sploh je, tudi znotraj tovarniških plotov, z zmanjševanjem števila zaposlenih in s povečevanjem storilnosti. Ne bi pa imeli prav nič proti, ako bi se končno tudi naša država oz. družbena nadstavba občutneje, in ne zgolj simbolično, pocenila. Čeprav ostaja Jutranjka med izdelovalci otroške konfekcije pri nas še zmeraj pojem kakovosti in modnih novosti, se v tem 1370-članskem kolektivu z obratoma v Brežicah in na Dolu pri Hrastniku ne mislijo uspavati na lovorikah, ampak skušajo na raznih sejemskih prireditvah, tudi na zadnjem Sejmu SO NA 17,5 KM CEST KAR POZABILI? BREŽICE — Vedno več občanov je nezadovoljnih, ker v občini še ni doko-načnih 17,5 km cest in ulic, ki bi morale biti modernizirane s sredstvi že izteklega samoprispevka. Kljub temu da so bila dela Cestnemu podjetju Novo mesto že plačana in seje le-to obvezalo, da jih naknadno izvrši, o preplastitvah ni sledu. Občane zanima, kje je zdaj ta denar, še posebno, ker vedo, da izvajalec zelo dobro izkorišča gramoz v Vrbini, kije tudi služil v zameno za del plačila. POGREBI V BODOČE PO OBIČAJIH KRAJA BREŽICE — V občini bo odslej veljal nov odlok o pokopališkem redu in o pogrebnih svečanostih. Čeprav so se delegati precej oglašali v zvezi s posameznimi podrobnostmi, je na koncu le prevladal razum. Iz odloka so namreč enostavno prečrtali več odstavkov in členov, ki natančno določajo pogrebne svečanosti in razpored v sprevodu. Namesto vseh spornih določil so se dogovorili, da se pogrebna svečanost opravi po volji umrlega, njegovih svojcev in v skladu z običaji posameznega kraja. NAJMANJ GLASOV PROTI SEVNICA — Na plebiscitu so se Sevničani zelo dobro odrezali. Za samostojno in neodvisno Slovenijo je glasovalo 12.840 ali 94,7% upravičencev, proti pa je bilo le 151 oz. 1,1 odstotek upravičencev,-kar je najboljši rezultat med vsemi slovenskimi občinami. Tajnik občinske volilne komisije Ivan Kovač nam je postregel z mnogimi podatki, kijih je računalniško naglo (spet, kakor pri zadnjih volitvah, hitreje kot drugod v Posavju) uredil Ljubo Motore. Naj omenimo, da so na petih od 64 volišč zabeležili ne le sto- odstotno udeležbo, temveč tudi tak- šen izid glasovanja za, in sicer na voliščih Gabrijele, Rovišče, Studenec, Budna vas in Jeptjek. Najslabši rezultat so zabeležili na Ledini (87,3 odst. za), na voliščih heroja Maroka (87,6) in na Glavnem trgu v Sevnici (87,8) ter na Dolnjih Orlah (87,7 odst. za). Novo v Brežicah 7 NOVA TEORIJA — Razvil jo je najvidnejši predstavnik brežiških zelenih, ki v prvi trditvi razlaga, da je na dobovsko smetišče mogoče odlagati občinske komunalne odpadke še v nedogled. Vsem, ki so še prepričani, da prostora ni več, zatrjuje, daje mogoče smeti nalagati v višino. Druga trditev je še za spoznanje bolj stro-, kovna in zelena. Celo kopico črnih odlagališč naj bi namreč zaenkrat enostavno' kar zasipali z zemljo. Ni slaba ideja. Le kaj bi preveijali, kaj vse je odloženo v gramoznicah, katerih dno je v stalnem stiku s pitno vodo! Se bo že pokazalo na pipah., KILOMETRINA — Glede na to, ko-, likokrat nekateri delegati prehodijo pot od, delegatske klopi do govorniškega odra, bi že lahko zahtevali povrnitev kilometrine. Predlagamo, da tistim najbolj prizadevnim namestijo na čevlje števce. Poskusno bi morda lahko napravo najprej namestili delegatu Škrlecu, pozneje pa še ostalim potencialnim govornikom, pobudnikom in neusahljivim tvorcem replik. TAKA IN DRUGAČNA VPRAŠANJA — Brežiški izvršnik je navedel, da delegati postavljajo pametna in neumna vprašanja, na katera je dolžan izvršni svet odgovoriti. Ob tem seje vznemiril delegat Oršanič, saj na njegovo vprašanje ni bilo odgovora. Le kam so ga uvrstili? POČASNI — Še predenje Brežičanom uspelo na dnevnem redu seje občinske skupščine priti do razprave o osnutku ustave, je bila razprava že mimo. Zares tvoren prispevek k slovenski bodočnosti- POČITEK — Sedež v zadnjem desnem: kotu je otakupščinskih sejah kot nalašč z* počivanje. Tudi tokrat je delegat na njem večkrat prijetno zatisnil oči. Med razpravo o pokopališkem redu je imel celo več miru kot pokojniki na občinskih pokopališčih. • Odcepitve ne bo, ker je bil menever amatersko izveden it ker je sam pojem odcepitve anahronističen. (B. M. Zupančič) i r" Krške novice POJEDINA — Kako očitno so s® spremenile razmere, se kaže tudi v odnosih med oblastjo in Cerkvijo. Nekdaj Je oblast prirejala tako imenovane novoletn® sprejeme za duhovščino, zdaj duhovnik1 vabijo oblastnike na sprejeme. Tak sprejem je pripravil tudi krški dekan, pol®f oblastnikov pa so se ga udeležili tudi obrij niki. Dekan je za to priložnost priprava imenitno pojedino in vzdihi občudovanj* so se izvili vsem prisotnim, ko je po vseh dobrotah prišla na mizo še riba velikank*- j Župan si ni mogel kaj, da se ne bi spom®11 žalobnih obloženih kruhkov, s katerimi s° postregli duhovnikom na, občini, in & prisotni so imeli to za pravi izbruh retonej ne spretnosti. In na koncu so vsi skup*J zmogli še ribo, ki sojo seveda zalili z m**' nim vinom. PODPREDSEDNIK — Zima resda *' huda, ampak prav prijetno pa ni, če se ( bivališču ne kuri. Tako seje lepega dne p® enem izmed krških podžupanov zgodil®’ daje bilo preveč hladno. Družina je stafjj nila glave in ročno ugotovila, da mora b'" nekaj narobe s centralnim ogrevanj®1®* zato so po telefonu poklicali ustreznefP mojstra. Mojster se je vrgel na delo in iiiujdua. iviujou.1 au jt vigu ua utiu meljito pregledal naprave. Toda po "P^ pravilu« zadeva še vedno ni delovala. K*" več glav več ve, sojih staknili še več in ** koncu pogruntali, da bo treba pogledati i„ „i„: ..1—I... „:rtornl1,1 v cisterno. In glej ga, zlomka, v cisterni a' bilo niti kapljice olja! činu iiiii napijiiA. vrija: DROBNARIJE — Ljudstvo je op*®; lo, da nekateri praznujejo in pirujejo. ™ rlnr lt> morpin T"alrn Ki'Ia 0**J . dar le morejo. Tako je bilo zapaženo, d* J® neka »višja oseba« praznovala tako bo*1 c«* ui i— i„ ..— ... ua„ mr.onc£ v ■ iv. iv a "noja vzov.ua" piaaiuvaia u»iw - ( kot blagdan. In vse to je bilo mogoč® občini, kjer morajo otroci čakati p° VHA.IIII, ajti uidiaju UUU11 taivai* r mesece, da pridejo na vrsto pri zob° dravniku, potem se jim pa še lahko da odidejo okuženi od njega, ker se *" bozdravniku ne da menjati rokavic. Sevniški paberki ZAHVALE — Delavcem nadzornih , Elektra Celja v Sevnici ni bilo ravno P. jetno pri srcu, ko so pretekle dni posllf‘\ rvn milni in kr. silni drži« odnesel kosilo, predv.«- „ troje odraslih družinskih članov, v:re^jt jo Lisce s spremnim dopisom za dir®k podjetja Vilija Glasa. Železnik je dir®® ^ ja pozval na javni dvoboj »pred enak . zadovoljnimi delavkami in zakonci" ^ o predpogojih za uvedbo t.i. evrop5® c delovnega časa, o svetosti družine ^ tem, kaj manager sme in česa ne’ imeti kooperativne odnose. O izid® „i dvoboja ne moremo poročati, ker zgodil, pač pa je znano, da je *cu *r i^zn1' vrnil omenjeno kosilo pred vrata Z® . kovih in da so se z njim mastili mu® ZASTAVA — Sevniški minister z*. jf stvo Jože Maurerje ob plebiscitu P'm, obesil slovensko trobojnico brez z ki so mu jo sešili v radeški Kori. NANJE SO LAHKO PONOSNI — Na posnetku je skupina učencev OS Bršljin, ki seje s svojimi likovnimi deli imenitno odrezala na nedavnem mednarodnem bienalu otroške grafike v Toninu na Poljskem. Mladi likovniki stojijo ob razstavi na Poljskem nagrajenih del, ki sojo P°d vodstvom njihovega likovnega pedagoga in mentoija postavili v avli bršljinske šole. (Foto: I. Zoran) Dvema grand prix v Torunu Mladi likovniki OŠ Bršljin dosegli velik uspeh na mednarodnem bienalu otroške grafike NOVO MESTO — Prejšnji teden smo na kratko že poročali, “a so mladi grafiki bršljinske °snovne šole dosegli imeniten “speh na mednarodnem bienalu otroške grafike v Torunu na Poljskem. Učenca Damjan Brudar iz 5. in Stanko Žagar iz 6. razreda "J pobila grand prix, Darinka Milčinovič iz 6. razreda pa častno nagrado. Sestošolci Andreja Rav-j*ar> Vesna Kranjc, Andrej Juršič !n Andrej Miklič pa so v Torunu , razstavljali svoja dela, a je tudi t0 'eP uspeh. Bršljinski učenci so sodelovali v arugi starostni kategoriji udeležencev na omenjenem mednarodnem oienalu, in sicer s 23 čmo-belimi in arvnimi grafikami. Konkurenca je oda zelo velika, saj je morala mednarodna žirija izbirati najboljša dela nagrade in za razstavo izmed 7*7 poslanih iz 30 držav. Tema ni ona predpisana, zato so na bienale Prispela dela z najrazličnejšo moti-viko. V delih mladih likovnikov br-Jinske osnovne šole so prevladoval1 motivi iz kmečkega življenja, rviorebiti je prav to pritegnilo po-‘prnost strokovnjakov v žiriji, da so ‘njihova dela še posebej ogledali, edaj so namreč lahko tudi ugotovi11' ^ grafike bršljinskih učencev niso le motivno dopadljive, ampak “‘udi likovno čiste. “Vsa dela, ki so bila poslana na , nysko, so nastala med poukom li-vne vzgoje, ne pa posebej, deni-. ? v okviru likovnega krožka, ker Kega krožka na naši šoli nima-0,<' Pravi učitelj likovne vzgoje Ljubo Žagar. »S tako nastalimi deli so se učenci udeležili že prejšnjega bienala v Torunu, ki jim je tudi prinesel grand prix. Pripomniti moram, da so bili do zdaj uspešni tudi na drugih podobnih grafičnih prireditvah in bili domala nagrajeni na vseh pomembnejših v Jugoslaviji.« V avli bršljinske šole je zadnje dni postavljena razstava nagrajenih del in nagrad z zadnjega bienala v Torunu, pa tudi nagrajenih del z drugih grafičnih prireditev, na katerih so sodelovali mladi likovniki te šole. Razstavljeni pa so predvsem poskusni odtisi, zato so čmo-bele tudi tiste grafike, ki so bile na bienale v Torun poslane kot barvne. Kot rečeno, dobivajo bršljinski osnovnošolci nagrade na domala vseh grafičnih prireditvah, kjer sodelujejo. V vsaki generaciji učencev je skupina, ki opozori nase z likovnim darom in zna pod vodstvom Ljuba Žagaija, pedagoga s tankim posluhom in izredno predanostjo njihovemu delu, ustvariti zares nekaj likovno nadpovprečnega. Škoda, da z večino teh po končani osnovni šoli nihče ne dela in zlagoma tudi ustvaijalna volja shlapi. »Nekateri gredo na šolo za oblikovanje, v glavnem pa talenti kasneje utihnejo ali pa se tako porazgubijo, da so nedosegljivi za usmerjanje,« ugotavlja Ljubo Žagar in ne skriva, da mu je žal, ker zaradi nezanimanja in nespremljanja mladih po osnovni šoli zgodaj zakrni tudi pre-nekateri bodoči šolani slikar ali grafik. I. ZORAN Zloglasni člen zakona ne strasi vec Šolniki iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja na posvetu zasuli s pripombami na osnutek zakona o zavpdih in osnutek šolskega zakona, namestnika šolskega ministra Staneta Čehovina pa tudi s številnimi priostrenimi vprašanji NOVO MESTO — Na Slovenskem najbrž res ni več nikogar, ki bi trdovratno nasprotoval preosno vanju šol, dijaških domov in vrtcev v javne zavode, kakor o tem govori tudi osnutek zakona o zavodih. Ne strinjqjo pa se vsi, da bi nekatere reči v zvezi s preosnovanjem tekle tako, kot je zapisano v posameznih členih osnutka tega zakona. Samo po sebi se razume, da je bila razprava, kije tekla na najrazličnejših ravneh, zelo burna. Pripomb je bilo toliko, da so jim predlagatelji zakona morali prisluhniti, zato je osnutek že doživel več vsebinskih sprememb. prisluhnili ravnatelji osnovnih in srednjih šol, predvsem pojasnjevanju tistih členov osnutka šolskega zakona, ki govore o pristojnostih in odgovornostih ravnateljev. »S preosnovanjem šol v javne zavode, ko šole gmotno ne bodo več odvisne od gmotnih razmer v okolju, kjer delujejo, in bo v celoti uresničeno, da gre povsod za enako delo tudi enako plačilo, bo ravnatelj odgovoren predvsem za strokovnost in zakonitost dela v šoli,« je poudaril Stane Čehovin. V razpravi so sodelovali šolniki iz vseh prej imenovanih območij in imeli različne pripombe, od te, da osnutek šolskega zakona povzdiguje zlasti »vsemogočnost« ravnateljv, navadnega pedagoškega delavca pa postavlja v dokaj brezpraven položaj, češ da ga v zvezi z upravljanjem šol niti ne omenja, do tiste, ko se je eden od razpravljavcev spraševal, ali bo sploh še smotrno, da bo šola razpisala mesto ravnatelja, ko pa Po splošnem mnenju je največji uspeh javne razprave v tem, da v zdajšnjem osnutku ni več »Zloglasnega« 43. člena, kije dvignil največ prahu, razburil pa predvsem ravnatelje. V omenjenem členu je namreč bilo določilo, po katerem bi morali obvezno nanovo imenovati ravnatelje v treh mesecih po uveljavitvi zakona oz. najpozneje do konca šolskega leta 1990/91. Zdajšnji ravnatelji pa so se zbali, da jih bo nova oblast na lep način zamenjala in tako počistila z vsem, kar je postavila prejšnja partijska vladavina. Predlagatelji zakona so popustili, saj so sprevideli, da za napake v šolstvu le niso bili krivi samo ravnatelji, da so ti večinoma delali dobro in pošteno. Če kdo od sedanjih ravnateljev ne bo ustrezal, ko bodo šole postale zavodi, jih bodo ustanovitelji slednjih (občine ali republika) lahko predčasno zamenjali z boljšimi. O tem govori 22. člen osnutka zakona o zavodih, ki bo, kot kaže, tudi ostal. O teh in drugih spremembah osnutka omenjenega zakona je v četrtek, 10. januarja, govoril na posvetu v Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve v Novem mestu tudi namestnik republiškega šolskega ministra Stane Čehovin, in sicer v uvodnem delu seznanjanja navzočih predstavnikov šol, občinskih šolskih ministrov, vrtcev in drugih iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja z najpomembnejšimi pripombami na osnutek tega zakona v Sloveniji. Potem pa je v nekaj obrisih predstavil osnutek zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja oziroma osnutek tako imenovanega šolskega zakona, ki konkretizira določila zakona o zavodih, nanašajoča se na šole, dijaške domove in vrtce, ter je, kot je poudaril, z njim kompatibilen. Čehovinovi razlagi so spet najbolj PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V GOSTEH V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Minuli ponedeljek in torek je tu gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s predstavo Kdo se boji Virginie Woolf. Predstava je bila za oba abonmajska reda A in B. Omenjeno gledališče bo v Novem mestu na obisku tudi v torek, 22. januarja, ko bo v Domu kulture uprizorilo Mojco Po-kraculjo. Ta predstava bo za otroke. Denarništvo v antiki na Slovenskem listava, ki so jo omogočile slovenske banke, zdaj na op °stavljena je v Dolenjskem muzeju, kjer jo je minuli < —— .Minister za kulturo dr. Andrej Capuder — Zanimiv stih slo ^ M£STO — LB-Dolenjska banka d.d. v Novem mestu je ena od še-QiuzejaVe^''1 bank, ki so omogočile Numizmatičnemu kabinetu Narodnega na si0vV 4ubljani pripraviti izjemno zanimivo razstavo Denarništvo v antiki venijj vMSrem' Razstavo je zasnoval Andrej Šemrov in so jo ponekod v Slo-Peter K ■ *an'’ Skupaj s slikovno bogatim katalogom, ki ga je pripravil Od • ■** z'>uc*1'a veliko zanimanja obiskovalcev. °8led tud”U*C®a ktrtka je razstava na obiskovalcev jo je omenjenega dne po- mali dvo' v.^ovem mestu, in sicer v poldne po krajšem nastopu Dolenjske-skega m»ra"' Oddelka NOB Dolenj- ga okteta in pozdravnih besedah Franca. Ob navzočnosti številnih cija Borsana odprl minister za kulturo v slovenski vladi dr. Andrej Capuder. Visoki gost je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do tega dogodka v Dolenjskem muzeju, ki ga prav take razstave delajo še bolj odprtega. Menil je, da se tako prek muzejev ustvarjajo vezi s preteklostjo, od katere se lahko naučimo marsičesa koristnega, kar nam more biti večkrat tudi navdih za ravnanje v današnjih ne prav lagodnih časih. Razstava prikazuje najrazličnejše stare kovance, ki sojih našli pri izkopavanjih na arheološko bogatih slovenskih tleh. Na ogled so primerki denarja iz različnih obdobij antike, predvsem keltskih, rimskih, bizantinskih, vzhodno-gotskih in langobardskih novcev. Poleg denarja, kije bil na slovenskem ozemlju v obtoku v sivi davnini, pred 2000 leti, pa je na razstavi ilustrativno prikazano tudi vse drugo, kar sodi na področje denarništva. Od tega, kako so kovali antični denar, kako je bilo organizirano delo v kovnici, do tega, kaj seje dogajalo z novci. Razstava obiskovalca pouči, da so že v antiki, denimo Rimljani, poznali banke, hranilnike, inflacijo in ponarejanje. Pa tudi z zaslužki in cenami, ki so nekoč veljali, ga seznanja. Tako so morali v Rimu v 1. stoletju odšteti za breskev, kije veljala za najdražji sadež, kar 30 sestercev, obenem pa je bilo treba samo toliko odšteti za dve amfori vina ali za 52 litrov žlahtne kapljice. Če je bil suženj zdravnik, je veljal 50.000 sestercev, medtem ko je veljala navadna sužnja samo 600 sestercev ali še manj. Letna plača učitelja na vladarjevem led tudi v Novem mestu četrtek popoldne odprl Zanimivo in zelo poučno ^jgnajst hramov °i!f<|arski cikel slikar--Jg^geta Marinča škasinfJi^^^ICA — Umetni-tudi km 8"ko Prav imenitno zaživi skegakr!ie jrodukciJa na listu sten‘ drag oku' ‘n ne 831,10 kot v obešena r1.ystav!iena in kdove kje več ,. f)eva stvaritev. Vse 28 Ptedstav t1*1 slikaiJev se odloča °blikioL,ev sv°jih del tudi v tej tako Drvi* koncu minulega leta je kar Jo*„ ,s*ori' tudi akademski sli-Slik^f Marinč « Kostanjevice. obdelov°,'edar’ ki gaje potem izdal Resnikj60 ravnega stekla Miran °dbral u , .vca, pa ni naključno naslikai i * 9^9 do avgusta 1990je v*nskih h anajst razllčnih kem oko;arv v Pr^avsko-sremiš-Vsakem m U’ 28 vsak mesec in v kftkor iim esec“ enega. Po mesecih, s''ketudi Prav'mo P° slovensko,je čaraj del tpoimen°val. Tako je pri-njenem , 6 stare arhitekture v nasončnih* .nCm °kolju, sredi trt n'n' razki^^kočjih, z vsem barv-V Sličnih r ’.kisev nJem koplje w,«« udeležba na seminarjih, izva-Se kulturnih dejavnosti). Sole v sre-ajj^z^Jovenije gotovo nimajo podob- 7 ?re^nja šola v Črnomlju je zopet po ugi Izvršnega sveta občine Čmo-m J PHšla do nove računalniške opre-, prit pred sedmimi leti so naši do-ra anJ' ustanovitelji pokazali veliko mevanja za potrebe izobraževanja, nniStu° tud' takrat v občini zbrali vsa nnr na sredstva za računalniško upremo. otm'r'n ^r'kS[no zagnali, ker nočemo nnH i1 P°deželska šola, ki bi učencem ima manjš> standard znanja. Ker prizadevamo0 “sP?soblJe.ne u^lelJe’ si dobnefc o ’ da bn imel' tu,dl najS0' na$i x ?Premo- Prav zaradi tega so doka i'10' 03 rePu^*^^ tekmovanjih z m1-’ da se v znanju uspešno kosajo bodoče n' še 6 * * * * li * * ocHin t0 b° tU(** V saif jnas*cdnje šolsko leto bomo razpi- lovnim? mdeHlka-u8irYna7ije-7 ntraV°* * S' vseh; ' ln ttruzboslovmmi izbirnimi IV 'J14"1'.’.dva oddelka strojništva na 0hi;. tupuji, smer oblikovalec in pre-šanee°Va CC *cov‘n’ 'n en oddelek skraj-®a Programa, smer obdelava kovin. Gabrijela vidic-mihel£ič! ravnateljica Srednje šole Črnomelj rad! BA UREDNIŠTVA — Za-na obj lce 8rad'va je prispevek čakal gove n? skoraj mesec dni, torej nje-ki pa ; Aktualnosti ni kriva novinarka, 8<*Je napisala. Kanadsko pismo Voščilo iz Ontaria Spoštovano uredništvo Dolenjskega lista, naj se vam najlepše zahvalim za moj mali objavljeni članek in zato, ker ste tudi v Dolenjskem listu pisali o spravi v Kočevskem Rogu. Tisto, kar sem vam poslal, ste dosti skrajšali. Ne vem, kaj ni bilo pravilno in kaj vam ni ugajalo. Berem pa dosti kritik vaših delovnih ljudi in v marsičem se strinjam z njimi. Tam nič ne prestavljate in mislim, daje tako tudi pravilno. Naj drži, kar kateri izjavi ali napiše. Drugače je Dolenjski list SLABA DOSTAVA — Kot vaša dolgoletna naročnica zelo rada prebiram Dolenjski list, novice iz rodnega kraja Velike Loke in moje nepozabne domovine. Razočarana pa sem, ker v zadnjem času prejemam časopis tako neredno. Pozanimala sem se tukaj v Franciji pri pošti in mi zagotavljajo, da je poštna dostava tu-kaj v redu. Ker pa se pritožujejo nad nerednim dobivanjem časopisa tudi tukajšnji naročniki Nedeljskega, domnevam, da ni krivda v uredništvu Dolenjskega lista. Toda kje je vzrok, se sprašujemo. Obenem voščimo srečno in uspehov polno novo leto 1991 vsem v uredništvu ter vsem domačim in poznanim. S spoštovanjem JOŽA LASSUYE (OVEN) Francija zanimiv in se da v njem prebrati dosti raznih novic iz cele Dolenjske in Posavja. Posavski kraji so mi dosti znani, najbolj Brežice z okolico. Pripomnil bi samo to, da Dolenjski list prihaja vedno z večjo zamudo, to je dva meseca pozneje, in to me najbolj moti. Če bi odpošiljali Dolenjski list letalsko, bi bilo to dosti boljše in bolj redno bi ga dobil. Ne vem, zakaj se ne bi dalo to bolje urediti, saj so za to vse možnosti, pa tudi jaz sem pripravljen doplačati razliko v poštnini, ako bi bilo potrebno. Morda nisem le jaz prizadet in je še kateri, vendar potrebno je z besedo na dan, saj tako delajo tudi naši rodni bratje v domovini. Sedaj sem že tri leta v pokoju in imam dosti počitka. Vsa leta službe sem delal v rudniku. Po tridesetih letih bivanja v tej obsežni kanadski deželi se kar dobro počutim. V Kanadi se mora delati celih S let dalj kot pri vas, do 65. leta. Pri vasje to vse bolj ugodno urejeno, točno vem, da je tako. Želim vam še naprej največ uspeha, enako kot vam želijo ostali naši rojaki in rodni bratje v rodni domovini, in kličem: srečno novo leto 1991! Z bratovskim pozdravom iz daljne Kanade. JOŽE GRUBIČ Ne morem in nočem več sodelovati Pripombe k pismu predsedstva in izvršnega sveta (Dolenjski list 10. januarja) — V skupščini, ki tako zlahka krši zakonitost, zame ni mesta_ Demokracija in parlamentarizem sta za nove občinske oblastnike očitno izredno raztegljiva pojma. Zame sta (ne da bi teoretiziral) predvsem borba argumentov. Ko pa so zadeve dogovorje-ne, jih je, enostavno povedano, potrebno izvajati. Nespoštovanje doslej dogovorjenih »pravil igre« je torej osnovni razlog mojega »demonstrativnega« odhoda z zasedanja zborov občinske skupščine, 17. 12. 1990. To je bil tudi moto mojega protestnega pisma v Dolenjskem listu 20.12.1990 ter javni poziv novomeškemu županu po spoštovanju zakonitosti v Delu istega dne. Ne gre za užaljen in demonstrativen odhod, marveč za povsem nekaj drugega: vest mi namreč preprečuje prisostvovati skupščinskim odločitvam, ki so v nasprotju z dogovorjenim pravnim redom. Parlamentarizem namreč razumem vse prej kot flagrantno kršenje zakonitosti. Dolgovezni odgovor Predsedstva Skupščine občine Novo mesto in njenega Izvršnega sveta, objavljen v Dolenjskem listu 10. 1. 1991, me prepričuje, da se svojih napak niti ne zavedajo ter da nameravajo nadaljevati z že »uveljavljeno« prakso kršitev. Z večino objavljenih protiargumentov se ne moram strinjati. Pojdimo po vrsti: 1. Zbori skupščine so na januarskem (1990) zasedanju med drugim sprejeli tudi svoj program. Ta je med ostalim predvideval tudi julijski in septembrski slic zasedanja. Z razlogi za več kot trimesečne skupščinske počitnice poslanci nismo bili seznanjeni. O tej kršitvi je »vredno razpravljati«, saj takšna samovoljna odločitev pomeni najmanj ignoranco dotedanjega občinskega skupščinskega sistema. Županu kot najodgovornejši osebi pri zagotavljanju pravnega reda v novomeški občini pa se na žalost ni zdelo vredno poslancev niti seznaniti. O periodičnem delovnem načrtu zborov skupščine smo tako razpravljali šele v oktobru. Toda tudi ta načrt vsaj polovice predvidenih točk ni realiziral (gl. gradivo pod št. 020-03/90). 2. O nesmiselnosti sprejemanja sprememb in dopolnitev takšnega občinskega plana na žalost ne kaže izgubljati besed. Republika seje namreč kljub nasprotovanju strokovne javnosti (tudi moj prispevek iz začetka novembra 1990 v Delu — Znanje za razvoj: prostorske odločitve je potrebno nenehno preverjati sodi mednje) s sprejetjem zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. 1. RS št. 48/90) odločila, da nadaljujemo z »realbirokratsko agonijo« v regionalnem planiranju. 3. Trditev prizadetih, da je Izvršni svet ravnal postopkovno pravilno in da se spremembe in dopolnitve družbenega plana nanašajo le na prostorski del družbenega plana, je grdo zavajanje poslancev in javnosti. Prostorske sestavine družbenega plana v osnovnem dokumentu namreč nosijo točko 6. Sporno sprejemanje sprememb plana pa na žalost vsebuje npr. tudi točke 3.7 (materialni okviri razvoja) ali 4.1 (smeri prestrukturiranja) itd. Samo ta dva drobna primera kažeta (jih je pa še cela vrsta) na neznanje pripravljavcev skupščinskih gradiv. 4. Na skupščini sem zahteval integralni tekst, nikoli pa celotnega plana z vso množico kart. Predloženi tekst, ki izgleda približno takole: Za drugim odstavkom se dodata nova odstavka, ki se glasita:... (str. 2), ali: črta se 1. odstavek in doda... (str. 3) itd., je nepregleden in poslancem ne omogoča kvalificiranega odločanja. O umestnosti mojih zahtev naj si bralec sam oblikuje mnenje. 5. O vsebinskih nestrinjanjih za občino ne dovolj pretehtanih in usodnih prostorskih odločitev iz družbenega plana je Dolenjski list pred časom že pisal, zato jih na tem mestu ne želim ponavljati. 6. Novomeški izvršni svet trdi, da s sprejetjem sprememb in dopolnil družbenega plana 1986—1990 ne prihaja do pravne praznine. Če je tako, potem naj mi dokaže, da so prostorskouredit-veni pogoji sprejeti v skladu s 40. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS št. 18/84). Zgoraj citirani zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju v svojem 3. členu vsebinskim napakam in nedoslednostim po mojem prepričanju ne daje »odveze«. Zato je najbrž z novim letom nastopil »graditeljski vakuum«, ki bo trajal vse do sprejetja pravih prostorskoureditvenih pogojev, ki so ta trenutek šele v javni razpravi. Naravnost presenetljiva je obtožba za sokrivdo prt sprejemanju tega plana. Naj pojasnim: Do leta 1986 sem na takratnem Zavodu za družbeno planiranje vodil strokovno skupino za pripravo dolgoročnega plana občine. Pri pripravi družbenega plana sem sodeloval občasno kot sodelavec. Ko sem v marcu 1987 prevzel vodenje novoustanovljenega ZDPUN, je bila moja prva preokupacija v iskanju ustreznega kadrovskega potenciala, ker sem se zavedal, da takratna minimalna strokovna ekipa ni sposobna na zadovoljiv način opravljati zadanih nalog. Ker nisem dobil ustrezne podpore, sem še pred 1. majem istega leta zaprosil za razrešitev. V septembru sem bil nato tudi razrešen. Družbeni plan pa se je spreminjal in dopolnjeval v letih 1988, 1989 in lani (gl. SDL 18/88 in 6/89). Kakšen je torej »delež« moje sokrivde, naj si bralec sam ustvari mnenje... Smešna je tudi trditev, da ignorantsko zavračam kakršnokoli sodelovanje. Res je, da sem odklonil profesionalno funkcijo v sedanji sestavi Izvršnega sveta. Svojo strokovno pomoč o zadevah, LJUDJE hSE SPREMINJAJO ljubit, Trda ,rem‘ lel> je snemala Metliki i.1 ,e^ev‘zVa na Krasincu pri urednik ,met‘jsko oddajo. Tedanji žave k Janez Pirš je imel velike te-»kvaritr muje ^eP° Podob0 starih lip go naračani izgubili skoraj j^neie l.rga.' *^ak° b° z delom, bo djetia\^ skupščini krovnega po-Meia laV® I)aJavljena za 21 .januar, s*----obrat je 2 milijona dinar- jev prodaje na mesec, kar pomeni, daje kruha za okrog 50 delavcev od nekaj nad 100 zaposlenih. »Po de- seti uri so tisti, ki imajo delo, šli de- lat, zato je vse skupaj protest ali po- govor in ne štrajk,« je pojasnjeval inž. Vernig. Včasih bi si zaradi štrajka podaja- li telefone in kljuke občinski funk- cionaiji, zdaj pa na občini v Krškem za agonijo deset kilometrov stran nihče še vedel ni. Ko smo delavcem . zjutraj mimogrede omenili sindikat, je bilo psovanje najglasnejše. Očitno bo od »ora et labora« za Slovence ostalo le delo. A.ŽELEZNIK ker ga hranimo na veterinarskem zavodu (v hladilniku). Šel ga bom iskat, potem pa bom prišel k njim. Iz teh dveh naročil sem sklepal, da ne gre za življenjsko nevarno poškodbo, ampak v glavnem zahtevajo zaščitno cepljenje proti tetanusu. Čez približno 20 minut, ko sem se ravno odpravljal na intervencijski obisk, meje Drenik zopet poklical po telefonu in me z zelo nesramnim tonom glasu začel spraševati, ali mislim priti ali ne. Dejal sem mu, naj zniža glas in preneha vpiti, ker bom že prišel. Takoj po klicu sem odšel k njemu. Ker ga poznam, sem zapisal uro prihoda. Bilo je točno 15.50. Srečala sva se na zadnjih vratih pri izhodu iz gostilne, kjer je zopet začel vpiti, da me čaka že več kot eno uro in kako bom delal, ko bo privatna veterinarska služba. Rekel je tudi, da sem dolžan imeti pri sebi zdravila, če sem dežurni. Dejal sem mu, da se tako ne morem z njim pogovarjati in naj preneha vpiti. Ker tega ni storil, sem se obrnil in odšel, njemu pa dejal, naj se obrne na direktorja. Takoj sem se usedel v avto in se odpeljal k direktoiju Colariču, ki stanuje na drugem koncu mesta. K njemu sem prispel ob 16.03. Povedal sem mu, kaj se mi je pripetilo in da pri takem človeku ne morem opravljati dela. Direktorje nato po pogovoru z menoj poklical po telefonu drugega veterinaija in ga prosil, daje šel k Dreniku izvršit naročilo. Kot vem, je prispel vetarinar k Dreniku malo po 16.30. Drenika ni bilo več doma, ker je kobilo odpeljal v Šentjernej. Iz vsega tega se da sklepati, da ni res, daje moral Drenik čakati na mojo intervencijo skoraj eno uro, saj se že iz članka lahko ugotovi, da me je klical čez približno 20 minut, in takrat sem tudi takoj odšel k njemu. Čas in vrsta naročila sta evidentirana v knjigi dežurne gasilske službe. Čas mojega prihoda k direktorju lahko potrdi direktor Colarič, uro prihoda k Dreniku pa veterinar Osterman, ki je šel opravit naročilo namesto mene. Menim, da sem do sedaj v svoji službi ves čas delal v skladu z vsemi strokovnimi, moralnimi in etičnimi pravili veterinarske službe. Pravico in strokovno usposobljenost pa imam, da lahko na VABILO Združenje slovenskih jetnikov in preganjancev jugoboljševizma obvešča vse svoje člane ter druge nekdanje medvojne in povojne jetnike in preganjance jugoboljševizma, Slovence in avtohtone prebivalce Slovenije ter svojce pokončanih in umrlih jetnikov, da bo letni zbor združenja 19. januarja ob 10. uri v Cankarjevem domu, Ljubljana, Kidričev park 1. Vabimo vse, ne glede na to, kje živijo, v Sloveniji ali izven nje, prav tako tudi vse skupine nekdanjih jetnikov, tudi že rehabilitirane. Predsednik: RADOVAN HRAST SINDIKAT SPOROČA LJUBLJANA — Konfederacija novih sindikatov Slovenije sporoča, da ima organizirano pravno službo, ki nudi brezplačne pravne nasvete s področja delovnopravne zakonodaje in nasvete iz invalidskega, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ob delavnikih med 9. in 12. uro in ob torkih od 14. do 19. ure. V omenjenem času lahko pridete tudi osebno na Linhartovo 13, soba 216. NEODVISNOST — KNSS Sekretar predsedstva: ALENKA OREL ki jih obvladam, pa sem obljubil ne lc predsedniku IS, marveč tudi sekretarju za varstvo okolja in urbanizem ter direktorju ZDPUN. S predsednikom IS sva skupno ugotavljala potrebo o nujnosti formiranja projektne skupine za regionalni razvoj oziroma urejanje prostora (ali nekaj podobnega). Brez obotavljanja sem tudi prevzel ponujeno vodenje projektne skupine za varstvo okolja. Iz povedanega sledi, da »krivda« za moj pasivni odnos do prostorskih in družbenih vprašanj zagotovo ni pri meni. »Dokončnost« moje odločitve o sodelovanju oziroma ne sodelovanju na skupščinskih zasedanjih ni odvisna zgolj od mene. Če misli Skupščina še • nadalje zavračati moje argumente po zakonitih poteh sprejemanja različnih dokumentov in če namerava Izvršni svet še nadalje zavajati poslance (tudi napovedana 6. seja, ki bo 24.1.1991, ni nobena izjema, saj se pri šesti točki napovedanega dnevnega reda opira na določbe občinskega odloka, katerega veljavnost je potekla že leta 1984, in še zakon se je medtem spremenil), potem v tej skupščini ni mesta zame. Pa če je to komu všeč ali ne. Se bom pa na drugačen način boril za načela Zelenih Novega mesta! mag. MARJAN RAVBAR Novo mesto podlagi sprejetih naročil sam presodim, za kakšno bolezen gre in kako nujno je potrebno izvršiti intervencijo. Drenik je s takim svojim pisanjem in laičnimi zaključki bolj škodil kot koristil veterinarski službi, mene pa grobo žalil. Veijetno se bo tudi moral naučiti, da veterinar ni človek, na katerega se lahko vsak laik nesramno znaša. Preko javnih občil o tej zadevi ne nameravam več razpravljati in upam, da bodo bralci, ki naju poznajo, sami dovolj tehtno presodili, kdo je pravilno ravnal. MARKO PICEK • Mesto zelenih je le v samostojnosti in opoziciji Upam, da bodo zeleni o tem razmislili (J. Knez) • Živimo v času, ko ima vsaka država armado. Če ne svoje, pa tujo. (Mock) • Molk enako skriva znanje in neznanje. (Žulkovski) Zavod nima brezvestnih delavcev Odgovor Veterinarskega zavoda na pismo Milana Drenika (DL 10. jan.) Neljubi dogodek med dežurnim veterinarjem Markom Pickom in g. Milanom Drenikom je odjeknil v širši javnosti. Takoj naslednji dan po objavi njegove kritike v Dolenjskem listu seje sestal strokovni kolegij enote Novo mesto in zahteval od veterinarja Marka Picka pojasnilo ter dejanski opis dogodka. Glede na ostrino naslova kakor tudi vsebino pritožbe nad veterinarjevim postopkom, je kolegij smatral, da mora biti med lastnikom živali in veterinarjem Markom Pickom osebni spor, ki ni nastal ravno omenjenega dne. V nobenem primeru pa Veterinarskemu zavodu ni v interesu, da bi se podobni incidenti dogajali še v bodoče. Dne 21.12.1990je bil od 15. ure dalje dežurni veterinar Marko Picek. Preko dežurne službe muje bilo sporočeno naročilo za zdravljenje poškodovane živali, ki je last gospoda Milana Drenika. Zaslišan na strokovnem kolegiju, je veterinar Marko Picek izjavil, da je od poziva pa do njegovega prihoda na lastnikov dom minilo največ dvajset minut. T rdi tudi, da v anamnezi lastnika ni bilo sporočila o resni krvavitvi živali. Povedal pa je, daje doživel ob prihodu na lastnikovo dvorišče oster očitek nevestnosti in brezčutnosti, nakar je užaljen zapustil dvorišče, ne da bi žival pregledal. O incidentu je veterinar Picek takoj obvestil direktorja Zavoda, ta pa je k Dreniku nemudoma poslal veterinarja Ostermana. Ob prihodu na lastnikov dom je slednji ugotovil, daje gospod Drenik medtem že odpeljal poškodovano žival k vetcrinaiju Kovaču. Strokovni kolegij smatra, daje bil veterinar Picek kljub verbalnemu napadu nanj dolžan tretirati bolno žival. V opravičilo mu šteje, daje poskrbel za to, da bi bila žival deležna pomoči najbližjega dosegljivega veterinarja. S tem je gotovo dokazal, da kljub osebni opustitvi pregleda še ni nevesten veterinar. Poraja pa se vrsta vprašanj, med drugim tudi to: »Alije veterinar res dolžan poslušati grobe napade na svojo osebnost?« Pri tem se ne sme pozabiti, da njegov delavnik traja v dežurstvu 24 ur, in to v statusu zdravnika in šoferja, ki dnevno samo prevozi 150 km, po tem pa se naslednji dan vključi v redni delavnik. Zanesljivo je v interesu zavoda in lastnikov bolnih živali, da se jim čim-prej pomaga in da so sposobni priznati tudi svoje slabosti in prenesti objektivno kritiko. Le tako je možno korektno sodelovanje. Na koncu poudarimo še, daje kolegij opravil tudi razgovor z veterinarjem Kovačem. Le-ta navaja, da je dobila žival resno poškodbo na nogi, vendar krvavitve, kot jo navaja lastnik in pisec kritike, ki bi ogrožala življenje živali, ni bilo. Če razpolaga g. Drenik s kakšnimi novimi »elementi« v tem dogodku, pa ga pozivamo, da nam jih v prisotnosti veterinaija Picka sporoči. Strokovni kolegij veterinarjev enote Novo mesto pisma in odmevi S stavko »našli« denar za plače Odgovor Iskre Semič na članek, objavljen 10 ja-___________nuarja______________ V naši družbi se dogajajo korenite spremembe, ki so na področju gospodarstva še posebej restriktivne. Od sredstev javnega obveščanja (do sedaj s strani Dolenjskega lista objektivno poročanje o ISKRI Semič) pričakujemo, da bodo vse informacije vsaj takšne, kot dejansko tudi so. To pa za članek z zgoraj navedenim naslovom ne moremo trditi. V uvodnem delu je opredeljena višina našega izvoza; letni izvoz ISKRE Semič v letu 1990 pomeni 12 mio. /, in ne 1,2 mio. /, s katerega pa smo sicer dosegli decembra 1990 leta. Tudi tendencioznega pisanja, da je bilo s stavko doseženo izplačilo OD, nikakor ne moremo sprejeti in tega novinarka nimogla povzeti na sestanku in razgovoru. Pojasnjeno je bilo namreč, daje bila 19.12. redna seja, DS, na kateri je bila obrazložena celotna situacija glede gospodaijenja in možnosti izplačila OD za november. Na vseh sejah je prisoten predsednik sindikata podjetja, tako da je bilo preko njega obveščeno članstvo. Iz vsebine podajanja (kar je tudi v zapisniku DS) sledi, da bomo vložili vse napore, da se izplačilo OD za mesec november izvede do konca leta 1990. S stavko ne moremo v sedanji finančni suši izsiliti ničesar. Iskra Semič referent za infomiranje BRANKO PEČJAK PRIPIS: Kar se tiče podatka o izvozu semiške Iskre, ga je navedel eden od pomembnejših mož tega podjetja in tako sem ga tudi zapisala. Veijetno bi bilo sedaj težko ugotoviti, kdo seje zmotil v eni decimalni vejici, veseli pa me, daje izvoz desetkrat večji in se, kljub temu da krivda očitno ni moja, opravičujem. N ikakor pa se ne morem strinjati z oce-. no o tendencioznem pisanju o Iskri, to-1 liko manj, ker o tem, kaj bi s sestanka stavkovnega odbora, s katerega sem pisala, lahko povzela in česa ne, presoja Branko Pečjak, ki ga na sestanku sploh ni bilo. Lahko zagotovim, daje poročilo veren posnetek dogajanja na sestanku. Če pa bi mi bilo zares do senzacionalnega prispevka, bi lahko zapisala tudi marsikaj, kar je v zvezi z učinkovitostjo delavcev Iskre in izplačilom novembrske plače navedel direktor Janez Kure, a je želel, da se o tem ne piše. To željo sem upoštevala. Res pa je tudi, da delavci Iskre do konca leta 1990 »kljub vsem vloženim naporom«, kot pravi Pečjak, niso dobili v celoti izplačane novembrske plače, zato je stavkovni odbor med drugim sprejel tudi sklep o tem, do kdaj morajo dobiti razliko. MIRJAM BEZEK-JAKSE IZ KS DRAGA ASFALT DO ČABRA? — Regionalna cesta od Žlebiča preko Loškega potoka in Drage do Trave je asfaltirana, naprej do Čabra (meja s Hrvaško) pa ne. Ta, zadnji neasfaltirani odsek je strm, slabo vzdrževan, tu drsi zemlja in je sploh nevaren vozilom in ljudem. NAJPREJ SKOZI VASI — Krajani zahtevajo tudi asfaltiranje ceste od Lazca do Prezida na Hrvaškem. Mišljenje odgovornih pa je zdaj tako, da je to cesto potrebno prekategorizirati v regionalno, asfaltirati je treba najprej ceste skozi vasi (Stari in Novi kot), šele nato pa vso asfaltirati. KAM S SMETMI — Krajani so bili najprej za odvoz smeti in postavitev zabojnikov po vaseh. Ko so zvedeli, da to ni brezplačno, pa so se začeli izgovaijati, da je tam okoli dovolj kraških jam, v katere že zdaj pridno vozijo smeti. Voda to spira v nižje ležeče kraje, zato drugi (celo krajani te krajevne skupnosti) pijejo onesnaženo vodo. IZ KS KOSTEL VOLITVE PRED VRATI — Svet KS Kostel je sklenil, da bodo krajevne volitve 17. februarja. Na njih bodo krajani prvič demokratično izvolili predsednika sveta KS in člane vaških odborov. Zadnji rok za oddajo predlogov kandidatur je konec januarja. BODOČNOST V TURIZMU — Pred kratkim sta KS Kostel obiskala kočevski župan Mihael Petrovič in vodja projekta revitalizacije Kočevske Miro Ferlin. S predstavniki te obmejne KS sta se pogovarjala o razmerah v RS in načrtih razvoja. Se posebno pozornost so pri tem posvetili edinemu podjetju v tej KS, Itasu-Ko-talu, in možnostim za razvoj turizma. Prav od turizma pričakujejo Kosielci svetlejšo prihodnost. F. CIMPRIČ januarja 1991 DOLENJSKI LIST Inovacijske dejavnosti ne zapostavljajmo Zakaj smo na repu Novi zakon o davkih nas je dokončno spravil na evropski rep, kar zadeva pogoje za spodbujanje in pospeševanje invencij in inovacij. V Sloveniji smo že nekaj časa govorili o inovacijski družbi, vendar smo storili bolj malo. Sedanje stanje inovacijske politike pri nas je katastrofalno. Nimamo pospeševalnih centrov, izobraževanja, podeljevanja zaščite industrijske lastnine, rizičnega kapitala, manjkajo davčne olajšave, javne promocije, organizirane poslovne aktivnosti, ni inovacijske miselnosti in kulture in nimamo strategije inovacijske politike. V zadnjem obdobju so bili izničeni še zadnji spodbujevalni mehanizmi, in to s predragim kapitalom, z investicijsko nesposobnostjo gospodarstva, zaustavljenim nagrajevanjem v podjetjih in ukinjanjem inovacijskih služb. Rezultat tega je zastoj na trgu inovacij in beg najsposobnejših posameznikov skupaj z uspešnimi invenci-jami in inovacijami v Avstrijo (v zadnjih dveh letih 380 naših in mešanih podjetij z novimi programi), ZRN (58), Italijo (79), J. Azijo (24) ter Ameriko in Kanado (42). Organizirano spodbujanje inovacij je v podjetjih popolnoma zastalo, število prijavljenih invencij v primerjavi z obdobjem pred 3 leti seje zmanjšalo za 70 odstotkov. Za inovacijsko dejavnost so v preteklosti največ napravili sindikati z izobraževalnimi akcijami in sami inovatorji v okviru društev DIATI. Tem se je v zadnjem času pridružila še gospodarska zbornica z informacijskim sistemom in povezavo s tujino. Sedanji predlog vladnega resorja za znanost in tehnologijo je vsebinsko povsem zgrešen, saj razvijanje inovacijske politike v inštitutih po izkušnjah v svetu še nikjer ni rodilo dobičkonosnih rezultatov. Tuja opozorila, da bomo povečali zaposlenost in spremenili industrijsko sestavo s pomočjo malih podjetij le na podlagi inovativnih programov, žal do naših odločujočih ljudi v vladi in strankah še niso segla. M.STELE Kmetijski minister naj odstopi! Krško: ovadba zaradi zavajanja javnosti, poslovnih partnerjev in kmetov DELO ASFALTIRALO CESTO PREK ROGA KOČEVJE — Pred kratkim smo v Delu prebrali članek z naslovom »Cesta prek Roga je le asfaltirana«, v katerem je tudi napisano, da bo poslej med Kočevjem in Novim mestom možnih več avtobusnih zvez na dan. Dejstva so seveda drugačna. Cesta prek Roga ni asfaltirana in tudi vsaj v bližnji prihodnosti še ne bo. Asfaltiranje le zadnji odsek ceste Kočevje—Novo mesto prek Smuke, in sicer med Laščami in Jamo pri Dvoru. Se vedno je nerešena obvoznica za Stari Log, kije na tej cesti tudi načrtovana. Tudi tistemu o več avtobusnih zvezah Kočevja in Novega mesta ne kaže verjeti. Zdaj vozi avtobus le ob delavnikih, ob sobotah in nedeljah pa ne, in še ob delavnikih le enkrat na dan. Potnikov pa je tudi ob delavnikih malo. Ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko bi Kočevci .obiskovali svojce v novomeški bolnišnici, pokojnike na pokopališču ' ali se peljali kopat v Dolenjske Toplice, pa avtobus ne vozi. Sicer pa kočevski avtobus niti ni vpisan v vozni red v Dolenjskih Toplicah. J. P. Zaposleni Mercator—Agrokombinata Krško zahtevamo odstop »kmetijskega ministra« v občini Krško; vložili smo tudi kazensko ovadbo zaradi neodgovornih izjav, zavajanja javnosti, poslovnih partnerjev, zlasti še kmetov, ter blatenja podjetja z lažnimi obtožbami. Zadnje izjave gospoda Antona Koršiča v časopisu Delo dne 9.1. 1991 kot reakcija na ukrep delavskega sveta podjetja in IO HKS Mercator-Agrokom-binata Krško, da lahko varčevalci hranilno-kreditne službe dnevno dvigajo največ 2.000 din s svojih hranilnih knjižic, je izvala med delavci M-Agrokombinata glasno, ogorčeno negodovanje ter odločno zavračanje takšnih trditev, hkrati pa tudi nasploh zgražanje nad izjavami »kmetijskega ministra« v občini, ki je tudi sam delavec tega podjetja. Navedeni ukrep je neprijeten, prav gotovo tako za podjetje kot za varčevalce. Zanj smo se v podjetju odločili po daljšem tehtanju in iskanju vseh možnih ukrepov za izhod in ublažitev likvidnih težav, s katerimi se ne ubadamo samo mi, saj ni neznano, da je nelikvidno celotno slovensko gospodarstvo. Očitek »kmetijskega ministra« na sklep delavskega sveta, po katerem je dvig sredstev limitiran, je, blago rečeno, zelo enostranski. Pisec članka kakor tudi minister sta se, žal ne vemo, iz katerega razloga, izognila drugemu delu, internim kompenzacijam in objektivnim izjemam. Zavedali smo se namreč, daje nekaj kmetij tudi v investicijah in da bi te morale potekati kolikor toliko nemoteno. Zato so v času limitiranega dviga zneskov veljale in še veljajo izjeme, samo tovrstne potrebe mora varčevalec pravočasno napovedati ter s HKS uskladiti tudi dan dvigov. Namenoma je verjetno zamolčano tudi dejstvo, da odkupljene pridelke lahko kmetje vnovčijo tudi z nabavo materiala v vseh trgovinah M-Agrokombinata. Ta rešitev jim je bila ponujena glede na trenutno plačilno nesposobnost PE Zadruga. Tako je za plačilo odkupljenih pridelkov mogoče nabaviti vse, od reprodukcijskega materiala do kmetijske mehanizacije, poravnati pa je mogoče tudi zapadle obveznosti do Zadruge. V tem primeru odkup ni brez valute. Če pa kdo le vztraja zgolj na denarnem izplačilu, bo žal pač moral počakati, da zadruga proda in dobi tudi plačane odkupljene proizvode. Ob predstavitvi sklepov delavskega sveta v popolnosti bi že v omenjenem članku nastala povsem drugačna predstava o namenih podjetja in obtoževanega vodstva. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da ukrep delavskega sveta pomeni v bistvu le zagotavljanje minimalne vsote vredstev, kije potrebna za normalno funkcioniranje HKS, predvsem pa zagotavljanje vsem varčevalcem najmanj možnosti rednega dviganja limitiranih zneskov. Potrebno je tudi dodati, da varčevalcev HKS ne predstavljajo le kmetje, pač pa tudi delavci. Skupno število hranilnih vlog na dan 31. 12. 1990 je 4.374; od tega je 3.864 kmetov in 528 delacvev. Od skupnega stanja hranilnih vlog na isti dan 7.207.000 din je vlog od kmetov 4.407.000 din in 2.800.000 din od delavcev. Ob tem podatku je več kot jasno, da glede na celotni obseg poslovanja znesek stanja hranilnih vlog kmetov ne pomeni postavke, ki bi podjetje »reševalo«. Ne glede na to, da je večina varčevalcev omenjeni ukrep limitiranega zneska za dvig sprejela z razumevanjem, pa smo s skupnim dogovorom v tem času realizirali prej napovedanih oz. željenih že 52 dvigov za kmete v en- kratnih zneskih od 2.200 din do 20.000 din, oz. skupnem znesku 342.417 din od 31. 12. 1990 do današnjega dne, to je do 10. januarja, pa skupaj211 dvigov v skupnem znesku 2.328.610,50 din; najvišji enkratni dvig pa je znašal 200.000 din. Upravičeno lahko zastavimo torej vprašanje legitimnosti tistih, ki v imenu kmetov in zanje postavljajo ne le vprašanja, pač pa tudi zahteve in celo ultimat, oz. nenehno »operirajo« z grožnjami. Menimo, da iniciativni odbor za ustanovitev Kmečke zadruge kakor tudi član Izvršnega sveta občine Krško, odgovoren za področje kmetijstva, še nista tista predstavnika, ki imata pooblastilo zastopati interese kmetov kooperantov. Iniciativni odbor je zgolj konstrukt kmečke zveze, član Izvršnega sveta pa ni voljen predstavnik zgolj kmetov kooperantov. Ob vsem tem ne gre spregledati tudi dejstvo, da je kar nekaj članov omenjenega iniciativnega odbora samostojnih podjetnikov, pri čemer ni izjema niti »kmetijski minister«. Statut podjetja je sprejela skupščina podjetja. Predstavnik PE Zadruga za statut ni glasoval, z obrazložitvijo, da je tako stališče iniciativnega odbora za ustanovitev zadruge, ob čemer je, razumljivo, vprašljiva legitimnost glasovanja tega predstavnika, saj ni zastopal kmetov kooperantov in delavcev PE Zadruga in ni imel njihovega mnenja, pač pa zgolj manjšega števila kmetov in iniciativnega odbora za ustanovitev zadruge. Od 480 članov kooperantov se jih je zbora udeležilo le okrog 90. Ne glede na to je bil statut spejet s 95 glasovi za in 5 proti, tako da je že v veljavi. Na zadnjih zborih delavcev, sestankih sindikata podjetja in na kolegijskih sestankih je bilo še posebej v zadnjem času izrečenih veliko pripomb na delo, obnašanje, izjave in postopke Antona Koršiča, člana IS občine Krško, odgovornega za kmetijstvo, sicer pa delavca M-Agrokombinata Krško. Zaposleni izražajo enotno zahtevo po njegovem odstopu, saj z dosedanjim delom ni prav nič pripomogel k napredku kmetijstva, še manj pa k razvoju medsebojnih odnosov. Svojih del in nalog kot delavec ni izpolnjeval v skladu z zadolžitvami, veliko je pritožb, a še najbolj motijo njegove izjave, uradne in neuradne, s katerimi vnaša nemir v kolektivu in med kmeti, razšiijene preverjene in netočne podatke in neupravičeno obtožuje. S tem svojim početjem povzroča gospodarsko in politično škodo v podjetju in v kmetijstvu v občini nasploh. Zaradi vseh njegovih negativnih početij in nedela je bila pred več kot pol leta zoper njega dana tudi pobuda za disciplinsko obravnavo (kjer se mu očitajo hujše kršitve delovnih obveznosti, malomarno opravljanje del in nalog ali celo neizpolnjevanja teh). Sindikat podjetja je direktoiju postavil zahtevo po njegovi takojšnji odstranitvi oz. suspenzu iz podjetja. Povsem neodgovorno v vsem tem času razšiga napovedi o propadu podjetja in zaničuje ter zanika vse dosežene rezultate, tudi rezultate referenduma iz leta 1989, na katerem smo se delavci in kmetje z aktivisti kmečke zveze vred odločili za skupno podjetje. Na drugi strani pa kot kooperant M-Agrokombinata Krško posluje kot podjetnik in tudi sodeluje z drugimi nepo-godbenimi kupci. Že navedena dejstva zagotovo zadostujejo za zavrnitev njegove legitimnosti kot predstavnika podjetja in zastopnika kmetijstva za naše podjetje v političnih strukturah. Vprašamo se tudi, ali ni vse to, kar se dogaja, nič drugega kot politična akcija za kadrovsko prenovo po- djetja. Na to misel navaja dejstvo, da IS občine Krško problematike kmetijstva kljub pismenim zahtevam sploh ne obravnava in ne vabi odgovornih predstavnikov podjetja na seje, kadar se obravnava problematika kmetijstva. Enostavno podjetje ignorira. Ne zanimajo ga torej možnosti pridelovanja hrane, krme, prireje mleka ali mesa, prav malo mu je mar, kaj bo z obsežnimi površinami ostarelih vinogradov in sadovnjakov, ki kličejo po prenovi, ni mu mar tudi kmetij, na katerih bi številni bodoči nezaposleni delavci preživljali sebe in svoje družine, komaj kako besedo pa je spregovoril o kmetijah, ki jih je možno z manjšimi spodbudami usmeriti v kvalitetno proizvodnjo. Osrednje vprašanje, ki ga obravnava, je zgolj zadružništvo in zadruga, pri tem pa je zelo malo ali nič govora o tem, kaj ta pojem sploh pomeni in kaj vidijo kmetje v njem. Na koncu le še to. V prvih dneh decembra smo resda praznovali srebrni jubilej podjetja, vendar to ni bilo nikakršno »veliko slavje«, pač pa zgolj skromna in dostojna obeležitev tega praznika. In praznovali smo ga skupaj s kmeti kooperanti. Kdor je takrat pozorno poslušal govor direktorja podjetja, v njem ni mogel zaznati nobenih rožnatih situacij, saj je poleg pozitivnih dosežkov predvsem opozoril na resnost situacije, v kateri smo, še posebej pa tudi na likvidne težave. Živimo v trenutku, ko je bolj kot kdaj prej potrebna velika mera razuma, politične modrosti in človeške strpnosti. A tokrat se politika — lokalna — tega ne zaveda povsem. Namesto da bi »ministri« razvnete strasti mirili in zavzeto iskali rešitve za gospodarstvo, dolivajo olje na ogenj, kije že sam po sebi dovolj uničujoč. Zavajanje, neresnice in obtožbe ne peljejo k cilju, ki ga hočemo doseči, ampak nas vodijo v uničenje vsega in tudi tistega, kar se je v življenju potrdilo za dobro. Marsikaj še lahko rešimo. V podjetju se svoje vloge zavedamo, vemo, kaj smo za kmetijstvo že naredili, vemo pa tudi, kakšne so naše možnosti in kje so še naše rezerve. Zavedamo se svojih nalog, tokrat je na potezi politika, zlasti IS, ki bo v primeru nestrokovnih odločitev, žal, moral prevzeti tudi odgovornost za vse morebitne posledice. Direktor: IVAN KOZOLE, kmet. inž. Predsednica sindikata podjetja Mercator — Agrokombinat Krško IRENA ČATER Dr. Stanislav Lenič V petek, 4. januarja, je po daljši bolezni na svojem domu v Ljubljani preminil ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Pokojni se je rodil 6. novembra 1911 v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki na Dolenjskem očetu Martinu in materi Mariji, rojeni Mladkovič. Že v zgodnji mladosti je izgubil starše. Zanj se je zavzel takratni cerkljanski kaplan Tomazin in mu omogočil študij na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Tam je 10. junija 1933 maturiral in se nato vpisal v bogoslovje. Študiral je na ljubljanski teološki fakulteti. V duhovnika je bil posvečen 4. julija 1937 v ljubljanski stolnici. Prvo duhovniško službo je nastopil v dijaškem zavodu Marija-nišče v Ljubljani. 1. septembra 1940 ga je škof Gregorij Rožman poklical za svojega tajnika. Tako je v najtežjih letih spremljal škofovo delo. To gaje zaznamovalo za vse življenje. Od blizu je poznal škofa Rožmana, zato sije vedno prizadeval, da bi krivično podobo, ki mujo je slikalo režimsko zgodovinopisje po vojni, popravili. Leta 1947 je doktoriral na ljubljanski teološki fakulteti. Kmalu zatem pa je tudi sam izkusil krivice in preganjanja, ki jih je bila deležna v tistem času Cerkev. Od leta (29. 8.) 1947 pa vse do 23.4.1955 je bil zaprt. Skoraj dve leti je preživel v samici. Po vrnitvi iz zapora je bil nastavljen za župnika v Sodražici pri Ribnici. Nadškof Pogačnik ga je 30. aprila 1964 poklical v Ljubljano in ga imenoval za generalnega vikaija, 22. maja istega leta pa je postal tudi prošt stolnega kapitlja v Ljubljani in papežev hišni prelat. Na prošnjo nadškofa Pogačnika je papež Pavel VI. Stanislava Leniča 29. novembra 1967 imenoval za pomožnega škofa. Posvečen je bil 14. januarja 1968. Njegovo posebno delo je bilo posvečeno skrbi za duhovne poklice in za Slovence po svetu. 18. februarja 1978je bil imenovan za narodnega ravnatelja za izseljence. Vseskozi je bil v najožjem škofijskem vodstvu in v času po koncilu veliko pripomogel k uresničitvi koncilskih smernic na Slovenskem. Sodeloval je pri prevajanju bogoslužnih knjig v slovenski jezik in še posebej ljubil slovensko besedo. Bil je priznan govornik in iskan spovednik. Tako je bil predsednik medškofijskega liturgičnega sveta, sourednik Cerkve v sedanjem svetu, kasneje Sporočil slovenskih škofij, redno je pisal v Družino, prevajal je koncilske dokumente in papeške okrožnice. Kot ravnatelj za Slovence po svetuje obiskal rojake po vseh kontinentih. V svojem zadnjem intervjuju, ki ga je imel za Družino 18. novembra 1990, je ob koncu dejal: Ko zdaj kot bolnik gledam sto let zgodovine ljubljanske Cerkve, vidim škofijo kakor veliko šahovnico z belimi in črnimi figurami. Med njimi je neprestan boj, a zmagujejo vedno bele, saj jih vodi in ureja Bog.« V skladu s cerkvenim zakonikom je škof Lenič 22. marca 1986 papežu poslal prošnjo za upokojitev. 5. novembra 1988 je papež Janez Pavel II. zaradi zdravstvenih razlogov škofovo odpoved sprejel. Po usodnem padcu pred letom dni je škof Lenič večino časa ležal na postelji. Do božiča je tudi redno maševal, zadnje dneve pa se mu je stanje vidno slabšalo. Po smrti so ga prenesli v ljubljansko stolnico, kjer sta se od njega poslovila Stolni kapitelj in stolna župnija. Pogreb je 8. januarja na ljubljanskih Žalah opravil nadškof dr. Alojzij Šuštar ob udeležbi 16 škofov, nad 400 duhovnikov in velike množice ljudstva. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki Republike Slovenije, mesta Ljubljane in občine. JOŽEF KVAS pom. škof in gen. vikar Nezaposlenost—cilj ali posledica Po nastopu nove slovenske vlade se vsi problemi samo še poglabljajo ^ Po nastopu nove slovenske vlade j* vsi omenjeni problemi samo še poglav ljajo in vsaj, kar zadeva nezaposlen®* kaže, daje za novo slovensko oblast* prej cilj kot problem, ki bi ga namera*^ la odpraviti. Od maja do oktobra Iv*8' seje namreč število zaposlenih v SlovF niji znižalo od 824 na 799 tisoči ali p® okroglih petih tisoč na mesec. Štev** iskalcev zaposlitve seje medtem p°ve’ čevalo po dva tisoč na mesec, stopflr brezposelnosti pa je z oktobrom že pfF Iz predlogov izvršnega sveta in uvodnega nastopanja njegovega predsednika na zadnji seji skupščine je postalo razvidno, kako namerava vlada reševati ekonomsko in socialno krizo v Sloveniji. Nasprotujemo vsakemu poskusu, da bi vlada nujne žrtve za uveljavljanje slovenske suverenosti spremenila v priročen izgovor za izvajanje neokonser-vafivne ekonomske in socialne politike. Število zaposlenih se v Šloveniji zmanjšuje že od leta 1988. Vzroki za to upadanje so bili različni in v glavnem povezani z nesposobnostjo tedanje zvezne in republiške administracije za vodenje konsistentne ekonomske in razvojne politike. Poleg povečevanja brezposelnosti je ta nesposobnost privedla tudi do prezadolžitve gospodarstva in države, do visokega neto odliva kapitala iz države, do krize bančnega sistema in skoraj 40 odst. razlike med aktivno in pasivno obrestno mero ter do izjemno velike obdavčenosti ob neracionalnem delovanju javnih služb. Gremo v sistem ukrivljenih hrbtov Klavrn položaj učitelja v novem šolskem zakonu — Najbolj bo nagrajena pokornost — Zaenkrat argumenti še niso bili spodbiti — Zdaj bomo videli, do kod segajo meje demokracije_ Ko od predlagalca novega Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja terjaš določena konkretna pojasnila, se izkaže, da je marsikaj nedorečenega, še več pa prepuščeno drugim zakonom, tako da te enkrat napotu-jejo k zakonu o delovnih razmerjih, drugič na stare šolske zakone, (ki so le-delno razveljavljeni), nato na zakon o zavodih pa na kolektivne pogodbe, nakar se izkaže ne le to, da se večino tega šele pripravlja. Eno pa je jasno. Učitelj v takšnem položaju, kakršnega začrtuje novi šolski zakon, še ni bil v zgodovini slovenskega šolstva. In kot smo slišali na različnih javnih obravnavah, predlagatelj prav takšen položaj ocenjuje za najpomembnejšo opredelitev, od katere ne odstopa. Za kaj gre? Ravnatelj šole ima poleg vseh drugih širokih pooblastil tudi pravico, da pripravi sistemizacijo delovnih mest šole (7. člen), ki vsebuje tudi pogoje za zasedbo delovnih mest (15. člen), imenuje predstojnike notranjih organizacijskih enot (14. člen), odloča o delu preko polnega delovnega časa (18„člen), prerazporeja delavce (19. člen), sklepa pogodbe o delu z zunanjimi izvajalci (19. člen) itd. V glavnem povsod so seveda dodani lepotni pristavki, da se mora držati zakonskih predpisov (ki se bodo ali se spreminjajo), vendar je povsem očit- no, da si ravnatelj lahko prilagodi svoj zavod tako, kot se njemu samemu zdi najbolj pametno. Temu sta dodani tudi dve ključni pooblastili: — da »odloča o pravicah, dolžnostih in ugovorih delavca iz delovnega razmerja« (7. člen) — ter »opravi izbiro med kandidati za zasedbo delovnega razmerja« (15. člen). Ravnatelj bo torej učitelja nastavljal, odpuščal, premeščal, ga disciplinsko kaznoval (kar vključuje tudi suspenz), odločal o njegovem napredovanju, skratka, povsem suvereno bo delil pravico v svojem zavodu po načelu iz podnaslova. Tolikšnih pooblastil nima en sam človek v nobenem sistemu. Celo v vojski nima komandant takšnih kompetenc. Kjer je demokracija na oblasti, odločajo o teh ključnih vprašanjih sveti ali komisije. Tudi v zasebnih šolah o tem ne odloča sam ravnatelj niti ne lastnik šole, ker bi bil zavod ob vsakršen ugled, če bi dopuščal takšne zlorabe, kakršne so možne, če je vse odvisno od enega samega človeka, od katerega so usodno odvisni vsi delavci ustanove. V državnih zavodih demokratičnih držav je to prepuščeno strokovni komisiji, ki jo imenuje ministrstvo, pri nas pa smo izumili res izvirno rešitev. Ni kaj, v vzgoji in izobraževanju bodo prosperirali le pokorni uslužbenci ravnatelja. In v takšen primež tako stisnjen visoko izobražen strokovnjak, kije svoje znanje predhodno dokazal z diplomo, s strokovnim izpitom, katerega delo je povsem javno, tako pokorno ukrivljen učitelj naj vodi takšen proces, kot je vzgoja in izobraževanje mladih ljudi. Kako naj uresničuje vse, kar od njega zahtevajo sodobna strokovna spoznanja, ki postavljajo kot imperativ predvsem humane človeške odnose? Ali ne bo naš vzgojitelj, učitelj, profesor najbolj podoben Jeperškemu učitelju, Martinu Kačurju pa ne bo segal niti do gležnjev, kajti cesar je pred imenovanjem le upošteval mnenje določenih strokovnih krogov, ne pa glas enega samega človeka? Značilno je, daje predlagatelj zakona predvideval drugostopenjski organ, ki odloča o pritožbah učencev (9., 10., 11. člen), tudi staršem dopušča vpliv na delo šole, le učitelj je v tolikšni meri vezan in podrejen izključno ravnatelju. Seveda sega logika Gogoljevega Revizorja v predlogu zakona dosledno na vsa področja: tudi ravnatelj je usodno vezan na ustanovitelja, to je na organe oblasti, ki ga lahko na hitro odstavijo, vendar o njem le ne odloča en sam človek, pač pa demokratično izvoljen or- gan ali njegov pooblaščenec. In tako je krog sklenjen. Hierarhična lestvica je skrbno izdelana in vsi so podrejeni predpostavljenemu in nadrejeni podrejenim. Na zadnjem klinu je učitelj, ki naj naloge šole dejansko izvaja, na katerem stoji in pade vsaka šola, kot nam lepo pripovedujejo predlagatelji zakona. Za vsak slučaj ima ta zadnji med zadnjimi nad seboj poleg ravnatelja še inšpekcijo, predstojnike, ekste-riomo prevajanje znanja njegovih učencev, (ki pa jih sam ne sme prebirati), standarde in normative, (na katere nima vpliva in jih mimo njega sprejema oblast), pa še klub staršev, vzgojne posvetovalnice ... Ta aspekt zakona in vprašanja v zvezi s položajem učitelja so bila predlagatelju predočena domala na vsakem regionalnem posvetu o osnutku zakona, Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije jih je poleg drugih pripomb posredoval ministru osebno na svoji skupščini 12. decembra, nato pa poslal ministrstvu tudi pismeno, ko so bile strokovno obdelane s pomočjo strokovnih sodelavcev sindikata. Zaenkrat argumenti niso bili spodbiti, bomo videli, če bodo slišani in do kod segajo meje demokracije v demokratični družbi. ZOLTAN JAN Razmišljanje izvoženega Belokranjca O ohranitvi Kolpe Več ko berem o polemikah, načrtih Hrvatov in modrih besedah o »nekdanji« lepotici Kolpi, bolj se vprašujem, zakaj vse to ne prizadene veljakov v Črnomlju. Sosednji občini Kočevje in Metlika se upirata in borita z vsemi sredstvi za ohranitev Kolpe in njene okolice, Črnomelj pa nič. Verjetno smatrajo, naj ostanejo kraji ob Kolpi od Dola pa do Male Pake taki, kot so bili za časa Mačkove Kočevske. Navsezadnje ti kraji niso daleč od Kočevskega Roga. Enkrat sem že zapisal, da se iz gradu najlepše vidijo Semiška gora in Mavrlen. Pogled na Kolpo pa zastirajo Žeželj, Vrhgora, Veliko bukovje, Plešivica in Brezje. Črnomaljske vlade ne predramijo niti stare trditve, da bi jez, visok preko 20 metrov, pri Kotu pod Severinom in za njim jezero vplivala na poplave v Dragatuški kotlini Samo ugibam, ne trdim, da imajo v Črnomlju v načrtih, ki so bili skovani v predvolilnem času, bolj masten zalogaj kot čuvanje tiste revščine ob Kolpi. S tem ne mislim žaliti ljudi v dolini Kolpe, ker sem tudi sam eden od tistih, ki se radi vračajo v ta prečudoviti svet. S tem razmišljanjem nisem imel namena soliti pamet komurkoli Želel sem, tako kot si želi veliko izseljencev iz teh krajev, naj ostane ta naravna lepota taka, kot je bila od pamtiveka. Rad bi da se tudi Črnomaljski gospodje vključijo v neizprosen boj za ohranitev lepotice Kolpe. P. BUTALA Izola segla 6%. -i In kakšne ukrepe je sprejela no . slovenska oblast za odpravo depresil ’ Razen julijskega, glede na razm*jj znatno prenizkega znižanja prispeva stopenj, praktično nobenih. Kaj je z°j ljubljenimi izvoznimi spodbuda*** ^ Kakšni ukrepi razvojne politike so ^ sprejeti za pospeševanje uvajanja n° izdelkov in tehnologij v obstoječih!^, djetjih ter za nastajanje novih gospo*!"| sicih organizacij? Zakaj se zavlačuj ^ sanacijo bančnega sistema? Za**8!:,)! splektari proti uspešnim slovens** manageijem in razvojno uspešnim r djeljem? Zakaj se povečuje državna gulacija in s tem onemogoča reorg®\ zacija podjetij v skladu z njihovim*1 nimi problemi? Zakaj se blokirajo lektivne pogodbe in dogovori m j managementom in sindikati? Pik® n0ti je nameravano povečanje davkov. prav tako nameravanem znižev® ^ pomoči delavcem, ki so ostali brez <* veijetno pa tudi ostalim socialno ot r ženim ljudem, kot dokazuje zadnje z* žanje pokojnin. ^ Posledica takega ravnanja bo P®** domačega povpraševanja, še m® produkcija in še globlja depresija. ^ Zato predlagamo, da slovenska da objavi že tolikokrat omenjen* gram obnove gospodarske rasti*® ginje, predstavi svoj, bojda že pripmfl ni socialni program. O obeh prog*8 ^ naj se izvršni svet predhodno P°syfwr in ju uskladi s sindikati. Le takoj*1 ^ mo lahko začeli tudi izvajati. sprotnem primeru je mogoče pr*~*^ vati takšno naraščanje socialnih. jj petosti, da bi lahko privedlo tu*j politične destabilizacije v Sloveni) Za politično direkcijo mag. FRANCI ---------------------trn 10 • Naravni razum lahk°» domesti skoraj vsako stopnJ ni obrazbe, nobena izobrazba P ^ more nadomestiti naravnega uma. (Schopenhauer) masM Bog m različnih narodov ustvaril, aa bi služili kot gradivo tej ali oni državi, marveč se morajo države stvariti po različnosti in potrebah narodov. F. LEVSTIK Tlačenje narodovih ustvarjalnosti poraja šovinizme, mednacionalno sovraštvo in onemogočanje vseh in vsakogar. S. HRIBAR Narodne identitete ni mogoče ustvarjati' z zaverovanjem vase, z zaklinjanjem na zvestobo samemu sobi in z narcisoidnim ogledovanjem samega sebe, temveč v kon-tcmplaciji in relaciji s svetom. B. PODRECCA Povsem normalno se mi zdi, da zrel človek razmišlja tudi o usodi svojega naroda, to pa je že politično mišljenje. , J. VIDMAR Ce smo narod, potem smo za to svojo narodnost tudi odgovorni na vse poglavitne načine, tudi na političnega. M. KMECL Vsak narod sodi predvsem po samem sebi tudi o narodu nasploh, zato v očeh večjih in velikih nimamo pravih razlogov in možnosti za Polnokrven obstoj. C. ZLOBEC Nor od, ki nima svojih zahtev in Q“lov, ne obstaja več. V. GOTOVAC dobi narof*a’ k' Bi obstajal samo v M. KMECL | NAGRADNA KRIŽANKA 2 f Novi drobci o Valvasorju Bakrorez z 21 grbi odkrit v novomeški proštiji — Valvasorju je pisal tudi sloviti astronom Edmund Halley Po simpoziju o Valvasorju, ki je bil lani v Ljubljani v počastitev 300-letnice izida Slave vojvodine Kranjske in na katerem so strokovnjaki razgrnili obsežno vedenje o našem polihistorju, je prišlo do nekaterih manjših, a vseeno zanimivih odkritij. Med njimi je za nas posebej zanimivo odkritje bakroreza z grbi, ker seje zgodovinar Janez Šumrada do njega dokopal v arhivu novomeške proštije. Pri pregledu proštijskega arhiva v Novem mestu je med ostalimi knjigami našel tudi zelo lep izvod tretje knjige Valvasorjeve Slave. Posebnost te knjige je v tem, da vsebuje bakrorez z 21 grbi, ki jn zdaj vzrok še ti, elektrika? Sveti v sodobnem svetu je nevarno, k uničevalcem zdravja pa naj bi uvrstili tudi __elektriko — Povezava med rakom in električnim poljem ni dokazana_ Al* elektrika povzroča raka? Taka Pomisel je videti skrajno bedasta v fužbi, ki sije brez elektrike niti pred-stavljati ne moremo. Pa vendar so si ne-ateri strokovnjaki že pred več kot de-Setlrr|i leti postavili prav to vprašanje in nanJ Poskušali najti dovolj tehten in ja-sen odgovor. Opravili so celo vrsto ana-** *n študij, ki pa niso dale jasnih rezul-"*°v. Nekatere od njih je bilo mogoče limeti tudi kot potrditev možnosti, r* dolgotrajnejša izpostavljenost elek-fomagnetnim poljem lahko povzroči ®*tatere oblike rakastih obolenj. Ven-j r 80 Wli rezultati na splošno dvomljivi 1 Pogosto nasprotujoči si, zato jih niso *k°li obešali na veliki zvon. Pozitiven pogovor bi bil kajpak hudo neprijeten obremenjujoč, saj skoraj da ni več oveka v razvitem svetu, ki bi ne bil .v_Sa^°dnevno izpostavljen vplivu elek-omagnetnih polj, kijih tvorijo najraz-sj "eJŠe električne naprave, brez katerih e stežka predstavljamo vsakdanjik TfObnega človeka, od daljnovodov in k Oajnih anten do osebnih računalni-°y ln mikrovalovnih pečic. ,1.®*, ki so kljub splošnemu prepri-nn U’ Je vrt“nje v to problematiko poleno, vztrajali pri mišljenju, daje Postavljenost elektromagnetnim po-„ J? f3 ^l°vekovo zdravje škodljivo, so Olgo tega dobili kvalificirano pod-i *0, Agencija ZDA za zaščito okolja povojem najnovejšem poročilu, ki VeVzema ustrezne znanstvene ugotovit-fjj^Pisalo doslej najbolj resno opozo- J0ro*l° ugotavlja, da znanstveni veza ^P0^ j° možnost vzročne po-frekVe med izpostavljenostjo nizko-liu ,Ve"fr,emu elektromagnetnemu po-rak f ^rvn'm> limfnim in možganskim nara”1 ^oro^*'0 sicer nikjer ne pove vnost, da so omenjena polja nevar-50^® raka, piše pa, da je običajno čerav ei^n° ma8netno polje »možen, ljudeh° ned°kazan vzrok raka pri no« n‘,ra2'°ga za paniko in zaskrbljena 'P'5? revija Time, kjer je objavljen Pevek o tej problematiki. Ce je že mogoče govoriti o povezanosti elektrike in raka, je ta možna povezava izredno majhna. Dokazi so še vedno kočljivi. Res pa je, da ne gre več omalovaževati te problematike in da so potrebne dodatne in temeljitejše znanstvene raziskave. V središču problema je dobro poznan in preučen fizikalni pojav. Elektromagnetno polje nastane pri pretoku električnega toka, periodično spreminjanje elektromagnetnega polja pa po- vzroča elektromagnetne valove oziroma sevanje. Dolgo časa znanstveniki niti pomislili niso, da bi morda elektromagnetno polje ali nekatera sevanja lahko imela škodljive učinke na človeka, predvsem zato, ker gre zvečine za zelo šibke sile. Polje, ki ga ustvarja, denimo računalnik meri le stotinko jakosti naravnega Zemljinega elektromagnetnega polja, v katerem vseskozi živimo. Nekaj drugega je elektromagnetno polje, ki se tvori ob daljnovodih, saj so namerili ob velikih električnih daljnovodih tudi do 10 kilovoltov na meter. Vendar pa tudi tako močno polje lahko suet v številkah najbolj plačani športniki pri. '‘uncu leta so tudi športniki naredili obračune svojih dohodkov, b"" P® 'majo opraviti s hudo različnimi kupčki ali kupi denaija. Naj-jJ® Plačani poklicni športniki se menijo samo o milijonih dolarjev. Kot ****** graf, je največ zaslužil Tyson, sloviti poklicni boksar, kije 'je Dl* m’*'j°na dolaijev. Tudi na drugem in tretjem mestu najbo-športnikov sta boksarja, Douglas in Leonard. Naslednji *f® Popadli voznikoma formule 1, Senni in Pr .tu, šesto in sedmo P® sta zasedla igralca golfa Nicklaus in Nor generira v človeški celici le polje jakosti enega milivolta na meter, to pa je precej manj, kot merijo električna polja, kijih tvori sama celica. Kako tako šibke sile sploh lahko pomenijo kakršno koli nevarnost za zdravje? Desetletja se je mislilo, da nikakršne, zato je vsa skrb veljala v tem pogledu le ionizirajočim oblikam žar-čenja, kot je rentgensko, ki je tako močno, da izbija elektrone iz molekul človeške celice. Raziskave so potrdile, da so takšna močna sevanja nevarna človeku in da povzročajo nastanek rakastih obolenj. Sledili so novi in novi zaščitni ukrepi pred škodljivim vplivom rentgenskih žarkov, medtem ko se za šibka sevanja in zaščito pred njimi str-kovnjaki niso zmenili. Šibka neionizirajoča sevanja so postala sumljiva šele okrog leta 1979, ko je zdravstvena študija o pogostosti raka pri šolarjih pokazala, da so otroci, ki žive v bližini daljnovodov, dva— do trikrat bolj ogroženi od raka v primerjavi z otroki, ki žive v normalnih okoljih. Sledile so še nekatere druge študije, pomembnejša pa je študija, ki je nakazala možnost, da je pogostost rakastih obolenj večja pri ljudeh, ki delajo na daljnovodih in podobnih električnih napravah. Vsa ta odkritja sodijo v sklop epidemioloških študij, ki ugotavljajo zgolj statistične povezave med posameznimi podatki, ne dokazujejo pa dejanskih vzrokov in učinkov. Zato strokovnjaki tovrstne študije jemljejo z velikimi rezervami. Resne laboratorijske analize namreč doslej niso potrdile povezav med električnimi polji in rakom, kot jih nakazujejo statistične primerjave. Dokazano je sicer, da ima izpostavljenost nizkofrekvenčnemu elektromagnetnemu polju biološke učtnke na živo tkivo, nikoli pa ni bilo ugotovljeno, da bi ti učinki vodili k razvoju rakastih celic. Navkljub vsej nejasnosti ni odveč posvetiti nekaj pozornosti morebitni električni nevarnosti. Živeti v hiši v neposredni bližini visokonapetostnih daljnovodov nikakor ni priporočljivo in tudi dolgotrajnejše zadrževanje ne. V vsakdanjem življenju bo najbolje, če s premislekom uporabljamo morebitne zdravju škodljive naprave, pri čemer je še najbolj sumljiva električna grelna blazina. Za televizorje, sušilnike las, mikrovalovne pečice, računalniške terminale, ventilatorje in podobne naprave naj velja, da jih je dobro uporabljati zmerno in biti od njih pri uporabi primemo oddaljen. Z elektriko pa bomo še naprej živeli, o tem ni nikakršnega dvoma. Umreti v vojni pomeni umreti zaman. M. STERLE Družbena ureditev se mora podrejati človeku in ne obratno. F. BUČAR Sedanja civilizacija je napad na notranje človekovo bogastvo. U. BERNARDI Le enoten, a pravilno in z jasnimi človeškimi perspektivami voden narod more doseči vse in je v resnic) neumrljiv. M. MIKUŽ Kocke na vodi Časi ameriške romantike, ko so po velikem Misisipiju pluli razkošno opremljeni rečni parniki in so iskalce sreče in užitka preživeli na njih meseca in leta ter kartali, metali kocke in vrteli ruleto do onemoglosti, so odšli za vedno. Hazardne igre za denar so že dolgo časa prepovedane zunaj uradnih igralnic. Kaže pa, da se časi kockarjev, lepih žena in razkošnih rečnih ladij lahko vrnejo, vendar kot turistična privlačnost. Okrožja držav, katerih ozemlja leže ob Misisipiju, spadajo med manj razvite v sicer bogatih ZDA. Nekateri poslovneži vidijo možnost razvoja, novih zaposlitev in novih dohodkov v obuditvi plavajočih igralnic, ki bi kot v starih časih ameriškega juga plule po Misisipiju. Ladje naj bi pritegnile veliko turistov in hazarderjev ter oživile obrečna mesta. Za te načrte so se zagrela tri okrožja, štiri pa so odločno proti. V legalizaciji plavajočih igralnic vidijo hudičevo delo, ki bi prineslo več škode kot koristi. Življenje pa ubira svojo pot. Plavajoče igralnice že delujejo. Ne še na Misisipiju, pač pa v Mehiškem zalivu. Turistične agencije prirejajo »večerna križarjenja« na ladjah, ki so opremljene z vsem, kar je potrebno za dobro igralnico. In še predno ladja pride v mednarodne vode, že »turisti« mečejo karte in kocke ter se drenjajo ob ruleti. Noben narod ne more »osrečiti« drugega s tem, da mu v katerem koli imenu že vsili svoje interese, bodisi kot »skupne« bodisi kot »splošne« ali kakršne koli že. E. PETRIČ Od začetka Zgodba o nastanku ve-solja se je znova zapletla Po splošno sprejeti teoriji velikega poka, ki govori o nastanku vesolja, je vesolje, kakršnega poznamo, nastalo pred 10 do 20 milijardami let ob silni eksploziji. Od tistega trenutka naprej se snov in energija širita v praznino. Skozi milijarde let so se oblikovale jate galaksij, zvezde, planeti, pulzarji, kvazarji'in druge oblike nam poznanega snovnega vesolja. Astronomi pravijo, da je v vesoljskem prostoru poleg vidne snovi tudi veliko tako imenovane temne nevidne materije, ki je odigrala pomembno vlogo pri nastanku velikih galaktičnih jat. Astronomski izračuni so namreč kazali, da je v galaksijah temne snovi do desetkrat več kot vidne. Brez nje bi se nekatere galaksije morale že zdavnaj razleteti, tako pa jih izračunana desetkrat večja masa temne nevidne snovi veže z močnimi gravitacijskimi silami. Na osnovi teh izračunov je nastala trdna teorija o hladni temni materiji, kije po velikem poku v prazninah stvorila nekakšne gravitacijske žepe, v katerih seje nabirala vidna snov. Najnovejše analize podatkov, ki jih je na Zemljo posredoval satelit za astro-frzikalne raziskave, pa so kanadske strokovnjake spravile v hud dvom. Analize namreč kažejo, da so galaktične super jate, ki merijo v premeru do 200 milijonov svetlobnih let, nekaj običajnega v vidnem vesolju. Temna materija sama po sebi ne bi mogla strniti tolikšne materije niti v 20 milijardah let. Pri nastanku galaktičnih super jat so morale biti na delu še druge, neznane sile. Tako seje zgodba o nastanku vesolja, ki sojo astronomi že skoraj povsem napisali, ponovno zapletla in postala še bolj skrivnostna, kot je tako in tako že bila. niso natisnjeni v drugih izvodih Slave. Gre za grbe nemškega viteškega reda v Ljubljani. V semeniški knjižnici v Ljubljani pa je v knjigi Teatrum mortis humanae ali po naše Prizorišče človeške smrti odkril rokopis Janeza Grcgoija Dolničaija, epigrafika in kronista ljubljanskega mesta, z epitafom, iz. katerega zvemo za doslej neznan življenjepisni podatek, in sicer, daje Valvasor tik pred smrtjo potoval v Lyon in tam na smrt zbolel. Domov se je pripeljal samo še umret. Gradivo o Valvasorju je bogatejše tudi za pismo, ki gaje pred kratkim odkrila neka angleška zgodovinarka. Znano je, da je bil Valvasor zaradi svoje latinsko napisane disertacije o Cerkniškem jezeru decembra 1687. leta izvoljen za člana Angleške kraljeve družbe, ki velja za eno od najstarejših učenih družb v Evropi. Med člani Družbe in Valvasorjem je bilo izmenjanih več pisem, novo odkritje pa zadeva latinsko napisano pismo, ki gaje poslal Valvasoiju veliki astronom in geofizik Edmund Halley, slovito ime naravoslovne znanosti v Evropi 17. stoletja. Pismo je vljudnostne narave. MiM Od kod nemirnost Raziskave kažejo, da ko-renini v možganih Med otroki ni malo takih, ki ne morejo biti pri miru niti minutko. Ves čas so v gibanju, nemimi so, se težko zberejo in imajo zaradi tega težave v šoli, v odnosih z drugimi otroki in tudi doma s starši. Znanstveniki pravijo, da gre za hiperaktivne otroke oziroma za hiperaktivnost. Kaj je vzrok za to motnjo, ali so njene korenine fiziološke ali psihološke, znanstveniki ne vedo oziroma jim ni uspelo zadovoljivo dokazati ne enega in ne drugega. Šele pred kratkim so raziskovalci Narodnega inštituta za duševno zdravje v Bethsedi prišli do prvih oprijemljivih rezultatov, ki kažejo, da hiperaktivnost lahko povročajo motnje v presnavljanju možganov. Dr. Alan Zametkin, kije vodil raziskovalno študijo, pravi, da rezultati raziskav dokazujejo, da hiperaktivnost ni posledica slabega starševstva in nepravilnih vzgojnih prijemov, kot seje tudi mislilo, temveč ima korenine v telesnih motnjah. Starši so tako odvezani krivde, ki jih je tiho stiskala, če so imeli hiperaktivnega otroka. Hkrati pa se seveda kažejo lepe možnosti zdravljenja hiperaktivnosti z zdravili. Odkritje je še kako pomembno. Zdravstvene statistike kažejo, da kar 60 odstotkov hiperaktivnih otrok ostane hiperaktivnih tudi v kasnejših letih in da so pogosto hiperaktivni tudi njihovi otroci. Zdravljenje hiperaktivnih otrok bo tako zdravljenje tudi prihodnjih rodov. LJUDJE MED SED0J V tem kriznem času dobro de prijazna beseda, iskren pozdrav, prijazen nasmeh. Pa je tega tako malo! Nesreča je ljudi nekdaj zbliževala, danes pa postajamo nestrpni, neobzirni do drugih, naj bo to sosed, sodelavec, šofer, prodajalka. Posebno smo kritični do mladih, ki so le naše ogledalo. Ob različnih neprijetnih položajih sem pomislila, da so sodobni starši sicer sposobni kupiti otrokom motorje za divjanje, ne morejo pa jim dati, ker tega pač ni mogoče kupiti, prijaznosti, obzirnosti, dobrovoljno-sti in dobrote. Naj nanizam nekaj primerov, ob katerih bi morala prej ukoriti starše kot otroke. Bazen v Dolenjskih Toplicah. Namenjen je sicer plavalcem, vendar je skakanje v njem prepovedano, na kar opozarjajo table ob bazenu. Kljub temu sem bila priča, kako je nek oče navdušeno spodbujal sina pri skakanju v bazen. Opozorila sem ga na prepoved, pa mi je oče pojasnil, da so stopnice za skakanje. Ostala sem brez besed. Sin bi morda še prenehal skakati, ob takem očetku pa seveda ni. Na cesti. Nekega dne se srečava. jaz na prednostni, on na neprednostni stranski cesti. Silovito pripelje s stranske na glavno cesto. Kaj naj drugega, ustavim avto in spustim nasilneža naprej, on pa se mi zahvali s trkanjem po čelu. Sporočilo znanih kretenj sem razumela, on pa ni vedel, da je jasno sporočil tudi svojo nekulturo. Na avtobusu. Redki avtobusi so taki, da se v njih voziš kulturno, preveč šo zasedeni, pogosto več popotnikov stoji, kot sedi. Med sedečimi najdeš včasih koga, ki odstopi materi z otrokom sedež, ona odstopi sedež otroku, sama pa stoji. Bo ta otrok čutil kdaj potrebo, da starejšim odstopi sedež? Kaj si misli tisti, ki je sedež ponudil? V soseski. Težave so s psi in otroki. Psi vse poletje pridno »zalivajo« vrtove, zato je pridelana zelenjava • neužitna. Lastniki psov se ne zmenijo za to, kaj počno njihovi ljubljenci. Motorizacija je v naseljih grozna nadloga, tista otroška z mopedi pa sploh. Vozijo se v skupinah, nekateri mopedi so brez dušilcev. Njim je hrup morda prijeten, vsem pa ne. A kdo bi mislil na druge! Saj odrasli niso nič drugačni. Že od ranih jutranjih ur pojejo brusilke, cirkularke, kosilnice, pa naj bo nedelja ali delavnik, enkrat ta, potem drugi. Da bi se dogovorili za primernejši čas, denimo popoldan kaki dve uri, da bi se stroji natulili, kaj takega ni mogoče. Prav zaradi takih »malenkosti« si grenimo življenje in drug drugemu načenjamo živce. Ambulante. Bolniku je vsak napor težak, če pa mora zaradi birokracije presedeti v ambulanti celo popoldne, je vse še huje. Sestra dela že pred 7. uro in zato moraš oddati zdravstveno knjižico zgodaj zjutraj. Zdravnik pride veliko kasneje in tako čakaš in čakaš. Tak red je v mnogih ambulantah, specialističnih in splošnih. Ali se ne bi dalo kako drugače urediti, da bi presedeli manj časa v čakalnicah? Zdrav-stvenemu osebju in bolnikom bi bilo prihranjeno z nepotrebnimi sitnostmi in izbruhi kratkih živcev. Oh, ta mladina! Tako vzdihujemo, ko nas mladi opozarjajo na razkorak med našimi besedami in dejanji. Ne moremo jim očitati, da ne vidijo dobro, da so krivični in nesramni, če resnicam nočejo natikati olepševalnih barv. Res jim pogosto manjka volje volje do dela, potrpežljivosti (ta ni značilna za nobeno mladost) in spoštovanja do starejših, a kako naj spoštujejo tiste, ki so dovolili, da smo prišli, kjer zdaj nesrečni tičimo. Idealno bi bilo združiti mladostni pogum in izkušnje starejših. A takega sožitja je malo, možno pa je. Slabo nam gre, ker smo vsi pozabili, da delo ni le muka, ampak nuja, ki je lahko tudi v veselje, predvsem pa edino delo prinaša sadove. Nismo narod lenuhov, preveč pa je vidna razlika, kadar delamo zase in kadar v službi. Zakaj? Tisti, ki dobro in pošteno dela, je postal posebnež in je pogosto tarča norčevanja. Škoda, da ni več takšnih posebnežev! Slabe delavce je lažje krotiti, jih pridobiti za vsako glasovanje, saj oni ne izgubijo veliko, ker veliko tudi vložili niso. Dobremu delavcu pa ni vseeno, kako se gospodari, zato pogosto ni vedno za vsako stvar. Z njim so težave! Dober delavec vidi napake, rezerve materiala in ljudi. O tem ne molči, kar pa spet ni prav. V kolektivu imajo radi mir. V takem miru pa smo že predolgo uživali, zdaj pa žanjemo, kar smo sejali. VELA POTA Ii\ STJ»? IZIGINILA AVTOMOBILSKA PRIKOLICA — V času med 4. in 6. januarjem je nekdo na nepojasnjen način iz ne- zaklenjenega gospodarskega poslopja An-i Nei tona Nemaniča iz Krivoglavice pri Metliki odpeljal enoosno avtomobilsko prikolico. Možakarje tako oškodovan za vsaj 6.500 din, prikolico in tatu pa še iščejo./LF ODNESEL TORBO Z DOKUMENTI — Še neznani storilec je v noči na 7. januar vlomil v osebni avto Igorja Kozlevčarja iz Prečne. Slednji je ob inventuri okradenega vozila ugotovil, da mu je zmanjkala usnjena črna torbica z dokumenti. BREZ GLASBENIH UŽITKOV — Novomeščan Marko Polenšek je imel 11. januarja med 7.25 in 13. uro na Jerebovi ulici parkiran osebni avto, ki pa ga je pozabil zakleniti. To je še kako prišlo prav tistemu, ki je sedel v vozilo in odmontiral ter neznano kam odnesel avtoradio, vreden dva tisočaka. OSTAL BREZ KOLESA — Nemalo je bil minulo nedeljo presenečen 49-letni Valentin Bergant iz Horjula, kije med 19. in 22.20 na parkirišču zdravilišča v Šmarjeških Toplicah pustil osebni avto P 126. Ko seje namreč vmil, na avtomobilu ni bi- Izteklo 34 tisoč litrov olja Sledovi 34.000 litrov v zemlji izginulega kurilnega olja iz žužemberške Iskre ______________so se pojavili v črpališču pitne vode ŽUŽEMBERK — Tudi danes, natanko mesec dni po katastrofalnem odkritju v žužemberškem Keku, tovarni za izdelavo keramičnih kondenzatorjev, ni jasnega odgovora, kje so se zadržali hektolitri kurilnega olja, ki so kakih štirinajst dni odtekali iz cisterne za centralno kurjavo. Z gotovostjo je moč reči le dvoje: zemlja je požrla 30, in ne 20 tisoč litrov kurilnega olja, kot je kazalo sprva, katastrofo pa je zakrivila človeška malomarnost. »Še zadnjo možnost, ki smo seje oklepali, da je namreč šlo za suho tankanje, je preiskava ovrgla. Kar s pretokom sto litrov na uro je kurilno olje iz poškodovane kinete teklo lovili. Drugo vprašanje je, kako uspešno bo to delo in koliko časa bo trajalo. Izkušnje v svetu s podobni izlitji niso nič kaj spodbujajoče. V Švici, denimo, je znan primer, ko je iz cisterne odteklo v zemljo 2 ali tri kubike olja; z njim onesnaženo podtalno vodo so črpali kar 15 let. Pri nas je dodatno vprašanje, kam s takšno vodo. Vse to kaže, kako katastrofalne so lahko razsežnosti malomarnega in nesolidnega dela pri izdelavi napeljave centralne kurjave v Keku. Ne le daje bil povratni vod narejen iz neustreznega materiala, pač pa nimajo niti ustreznega alarmnega sistema v takšnih prime- misija. V njej so predstavniki izvršnega sveta, VGP, vodnogospodarske inšpekcije, pristojnih republi- ških služb, ljubljanskega Geološkega zavoda in seveda Ke ga zavoda in seveda Keka. Naloga komisije, ki jo vodi inž. Slobodan Novakovič, je ne le spremljati dogajanje, pač pa tudi ustrezno ukrepati. Tako je že sklenjen dogovor s Kekom, da še ta teden v sodelovanju z geološkim zavodom poskrbijo za tri vrtine; z njihovo pomočjo naj bi vendarle ugotovili, kje je kurilno olje in kam teče. Bolj ali manj pa je že jasno, da problem ne bo rešen čez noč, izkušnje tujine nas uče, da tak- v zemljo; kje je obtičalo 30.000 li-, danes z gotovostjo ne ve ni- rih, da o poroznem betonu kinete i.Ce ' trov hče,« je v petek pojasnil vodnogospodarski inšpektor Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto Pavle Erjavec. »Podzemni tokovi niso raziskani, očitno je kombinirana dolomitsko-kraška sestava tal kurilno olje nekje zadržala. Kar 20 dni je trajala njegova pot, da se je v minimalnih količinah pojavilo v bivšem črpališču pitne vode pod Iskro Keko. Količine izlitja zaenkrat še niso okolju nevarne, stanje ni alarmantno, navsezadnje smo na to pripravljeni. Na vseh treh studencih, koder je po nekih napovedih moč pričakovati, da se bo olje slej ko prej pojavilo — gre za že omenjenega pod Iskro, tistega pri bivši usnjarni in tistega pri Zajčevem mlinu — so postavljene ovire, gumijaste zavese, s katerimi naj bi olje ne govorimo. Če bi bil ta vodotesen, bi kurilno olje priteklo nazaj v kotlovnico in okvara bi bila odkrita, tako pa je skozi beton odtekalo v zemljo.« Možnih posledic izginotja 30 tisoč litrov kurilnega olja se še kako dobro zavedajo tudi v novomeškem izvršnem svetu. Angelca Legan, svetovalka v sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, je po- veriena, da spremlja dogajanje Žužemberku. »Rezultati doslt • Iz novomeške UNZ smo pred zaključkom redakcije prejeli obvestilo o dokončni številki iz cisterne žužemberškega Keka izginulega kurilnega olja. Do 17. decembra, ko je bila katastrofa odkrita, je v zemljo izteklo kar 34.000 litrov olja, vzrok za to je jasen: kineta, v kateri sta bili dovodna in povratna cev, ni bila vodotesna, tako da je olje iz luknje na povratni cevi odtekalo v zemljo. v doslej opravljenih analiz odvzetih vzorcev vode na novomeškem Zavodu za socialno medicino in higieno so pokazali, da so v Krki najdeni sledovi olja še v mejah dopustnega. Nadaljnje analize bodo pokazale, ali se koncentracija olja veča. Stanje vseskozi skrbno spremljamo. Te dni je bila imenovana tudi strokovna ko- šno črpanje traja več let. Bržkone bo tudi v Žužembe Žužemberku tako. In kam z onesnaženo vodo? Očiščeno s pomočjo oljnih separatorjev naj bi jo spuščali nazaj v vodotok. Kaj več je danes težko reči, nemara bo to moč že čez dan ali dva, ko bodo zvrtane vrtine.« B. BUDJA »Črna« igralnica zaprta V kletnih prostorih lokala »Jabolko« je na črno poslovala igralnica — Igralni aparati zaseženi NOVO MESTO —■ Na ušesa novomeških miličnikov in kriminalistov UNZje pred dnevi prišla novica, kako v prostorih gostinskega lokala Jabolko v Cvelbarjevi ulici v Novem mestu gostuje igralnica, kipa za svoje obratovanje niti slučajno nima potrebnih in ustreznih dovoljenj. Vest je bila vzrok, da so miličniki in kriminalisti skupaj z uslužbenci Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto v petek, II. januarja, stopili v mestil osem igralnih avtomatov, katere so nenapovedani obiskovalci zavoljo.; suma, daje bilo z njimi storjeno kaznivo dejanje igranja na srečo, zasegli Vse ■ kaže, da se je V. Č. z igrami na srečo 1 ukvarjal kar obrtno. In ne nazadnje: ant inšpektorji so v »Jabolku« zasegli tudi igralni video aparat za poker, katerega J lastnik je A. N.; slednjega bodo predla- »Jabolko« in si lokal nekoliko podrobneje ogledali Da novica ni bila iz trte zvita, se je pokazalo že kmalu. A ne le to. Kontrola je pokazala, kako v lokalu zaposlene osebe ne izpolnjujejo osno vnih sanitarnih pogojev za delo gali v postopek sodniku za prekrške. Slabše jo bo bržkone odnesel V. Č., začasno stanujoč v Novem mestu, zoper katerega bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. Pa naj še kdo reče, da petek ni črn dan! v gostinstvu. Nič čudnega, če je bil prvi korak tržnih in sanitarnih inšpektorjev, da so »Jabolko«, ki je last A. N., zaprli Še pred tem pa so seveda stopili v kletne prostore, ki jih je A. N. oddal v najem 28-letnemu V. Č. Slednji je v kleti na- MED PREPIROM VRGEL NOŽ NOVO MESTO — 4. januarja ob 22.40 sta se v restavraciji Pri vodnjaku sprla 25-letni Rado P. in 18-letni Slavko D., oba iz Novega mesta. Mladeniča sta s prepirom nadaljevala še med potjo proti domu, naposled je Rado P. v Slavka zalučal nož in ga porezal po obrazu. O dogodku bodo svoje rekli tudi sodniki. V ŠOLI OB DENARNICO — Neznanec je pred dnevi na novomeški srednji gostinski šoli ukradel denarnico, last Damjane Kos z Bučke. Damjana je imela v denarnici 120 din in mesečno vozovnico, tako da je oškodovana za 1.100 dinarjev. MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO PODLEGEL POŠKODBAM GABRIJELE — Na lokalni cesti med Krmeljem in Gabrijelami je prišlo 12. januaija okoli 21.20 do hude prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje 32-letni Janez Kremelj iz Pijavice pri Sevnici. Kremelj se je z osebnim avtom peljal proti Gabrijelam. Med vožnjo ga je v desnem nepreglednem ovinku zaneslo v levo, kjer je trčil v avto, ki ga je nasproti pripeljal 25-letni Jože Poljane s Polja. V silovitem trčenju je bil Kremelj tako hudo poškodovan, da je ranam podlegel že med prevozom v zdravstveni dom, laže ranjen je bil tudi njegov sopotnik, enako kot voznik Polanc in njegova 22-letna sopotnica Mateja Lenič. Zdravijo se v novomeški bolnišnici. lo več zadnjega desnega kolesa. Možakar je oškodovan za 2.000 dinaijev. Tleče OB ZALOGO MARK RAZDRTO — 12. januarja med 19. in 14. uro je nekdo stopil skozi odklenjena vrata stanovanjske hiše Zvonka Grabnarja v Razdrtem. Obiskovalec je oči no dobro vedel, kaj in kje naj išče. Iz suknjiča, obešenega v sobni omari, je odnesel 3.400 nemških mark in 880 švicarskih frankov. Kar lepo premoženje. žganje zanetilo požar Kozolec v Čilipah pri Trebnjem pogorel do tal Lahkomiselno ob službo in denar Kako je Novomeščan Nikola Frlan ostal brez službe v Novoteksu S SEKIRO NAPADEL VOZNIKA TREBNJE — 12. januarja okoli polnoči je prišlo do požara na gospo-rskem poslopju Antona Korošca v ilipah pri Trebnjem. ČRNOMELJ — 24-letni Darko P. iz Semiča je 1 (.januarja okoli 11. urez osebnim avtom dohitel in prehiteval avto za krmilom katerega je sedel 30-letni Mirko S. iz Lokev. Darko je Mirka prisil'', daje ustavil vozilo, nato pa se na-de j spravil s sekiro v roki. Najprej je ra. ril steklo, nato pa Mirka Š. porezal še ,)o roki in kolkih. Poškodovanec je pc noč iskal v zdravstvenem domu in bc nišnici. Darko P. bo moral pred so nike. Preiskava je pokazala, daje Korošec čez dan pod kozolcem žagal les, v večernih urah pa je z brusilko brusil list žage. Pri tem so iskre padale na žaganje, kije bilo na kupu pod kozolcem. Očitno je, da seje tleče žaganje čez čas vnelo. Ogenj je popolnoma uničil kozolec, z njim pa še nekaj desk in mizarski delovni stroj. Škoda je Skoda je ogromna, vendar jo še ugotavljajo. Z ognjem so opravili prostovoljni gasilci iz Statei Trebelnega. statemberga in TUDI V RIBNICI ZASEBNA A VTO ŠOLA — Dvojčka Boris in Boštjan Oblak iz Griča pri Ribnici, še do no vega leta zaposlena v Riku, sta v leto 1991 zakorakala kot zasebnika Odprla sta zasebno avto šolo z imenom Herbby, že prej sta bila oba honorarno zaposlena kot inštruktorja v ribniškem AMD. Nova avto šola ima svoje prostore v naselju C. Grič 4/6, kandidati pa bodo znanje pridobivali preko tečajev poznavanja cestno prometnih predpisov, ki bodo v ribniški osnovni šoli, praktični del pouka pa bodo opravljali v novih avtomobilih Jugo Koral 55. In kar ni zanemarljivo: cene v Herbbyju so nižje od tistih, ki jih imajo v ribniškem AMD. (Foto: M. Gla vonjič) NOVO MESTO — Če je še ne tako dolgo nazaj veljalo prepričanje, kako zaščiten je pri nas delavec, je danes podoba docela drugačna. A ne le zavoljo težkih gospodarskih razmer, ki na cesto postavljajo celo dobre in vestne delavce, pač pa tudi zaradi zakona o delovnih razmeijih, ki prinaša nekaj strožjih določb, kot smo jih bili vajeni v ne tako davni preteklosti. Konec minulega leta je to občutil tudi 26-letni Novomeščan Nikola Frlan. zato, da bi izmenovodji očital, zakaj ga :ka. To nezakonit »pristanek« na cesti V Dolenjskem letalskem centru so Dragutina Draškoviča, ki so ga bili vrgli na ce-______________________sto, dolžni sprejeti nazaj na delo MOV O MESTO — Lanskega junija je izvršni odbor Dolenjskega letalskega centri Novo mesto sprejel sklep, da Dragotinu Draškoviču, zaposlenemu pri njih kot vzdrževalec letal in letalski tehnik, preneha delovno razmerje. Bojda zato, ker v doge vrnjenem roku ni opravil ustreznih izpitov za pridobitev delovnih licenc, zavoljo česar je tudi izgubil dovoljenje za opravljanje omenjenih del, drugega, njegovim sposobnostim ustreznega delovnega mesta pa da v centru nimajo. ložakar se s takšnim ravnanjem ni s[ jaznif, na sklepu, ki gaje dobil v ro-kt je pisalo tudi, da lahko varstvo svo-jil pravic poišče na sodišču združenega de>a. Dragutin je to tudi storil. Sodišče je prišlo do zanimivih in zanj še kako koristnih spoznanj. V Dolenjskem letal- skem centru so leta 1987 razpisali prosto delovno mesto aviomehanika, na izpis se je javil Dragutin, kije 19. maja 987 dobil v roke sklep o sklenitvi de- razp 1987 dobil v roke sklep < lovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 90-dnevnim poskusnim delom. Zapletlo pa seje, ker so bili v hangarjih DLC tudi avioni, za katerih popravilo Dragutin ni imel velja vnih delovnih licenc. Prav zaradi tega ga je izvršni odbor letalskega centra obvezal, naj v prvem možnem izpitnem rotcu opravi manjkajoče izpite za pridobitev licenc, sicer da mu bo delovno razmerje prenehalo. Sodišče je nesporno ugotovilo, da seje Dragutin na izpite prijavil, opravil pa jih ni. Sam pravi, da zato, ker na izpit kratko malo ni bil povabljen. Sodišče je po pregledu razpoložljive dokumentacije ugotovilo, da Dragutinu D. v tem času — gre predvsem za leti 1987 in 1988 — ne gre ni- česar očitati, naredil je pač vse, kar je bilo v njegovi moči. Drugo pa je, kar seje dogajalo kasneje. Dragutin je namreč po sklepu Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije postal delovni invalid III. stopnje; v tem času mu je potekla veljavnost še tistih licenc, ki jih je imel. Resnici na ljubo, logično bi bilo, da bi licence razveljavil že pristojni organ, kajti zavoljo bolezni je imel Dragutin pravico do prerazporeditve na tako de- lovno mesto, na katerem ni ogrožal zdravja in življenja sebe ter drugih, ki se ne opravlja na višini in za katero ni potrebna vožnja motornega vozila. Prav zaradi vsega tega v Dolenjskem letalskem centru niso imeli zakonitih razlogov za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja, Dragutin D. je delovni inva' 1 in zanj pač veljalo tiste določbe zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na invalidnost. Novomeško sodišče združenega dela je zato sklep DLC razveljavilo, Dragutina Draškoviča so dolžni sprejeti nazaj na delo in mu za čas, ko je bil na cesti, priznati vse pravice iz delovnega raz-metja, vključno seveda z osebnim dohodkom. B. B. Slednji je bil zaposlen v novomeškem Novoteksu, s katerim pa je bil že dalj časa v sporu. Začelo seje, ko je pričel v prostem času po hišah in blokih razvažati mleko; v Novoteksu so mu očitali, daje to počel tudi med delovnim časom. Najhujši pa je bil očitek, da je mleko pridno razvažal v času bolniškega staleža. Spor seje znašel .celo pred novomeškim sodiščem združenega dela in bil lani tudi rešen, vendar to odnos ni izboljšalo, nasprotno, 15. marca lani je Nikola prišel v Novoteks, da bi se, kot je sam zatrdil, z izmenovodjem dogovoril, kdaj in v kateri izmeni lahko prične z delom, vendar da gaje izmenovodja pri tem nagnal iz pisarne in mu zagrozil s policijo. Po tem dogodku Nikole Frlana kar nekaj mesecev ni bilo več v Novoteks. Tu so — ker je pač z dela izostal pet delovnih dni, o vzrokih pa v tem času ni obvestil nikogar v podjetju — na podlagi zakona o delovnih razmerjih ugotovili, da mu je prenehalo delovno razmerje. Nikolaje seveda trdil, kako je bil zaradi početja izmenovodje ogrožen in da mu je bilo prepovedano opravljati delo, ter je vso zadevo predal sodišču združenega dela. Obravnava je pokazala, daje Nikola prišel tistega večera v Novoteks zgolj PO DOLENJSKI DEŽELI • V torek seje iztekel rok zveznega državnega predsedstva, po katerem morajo vse nezakonito oborožene skupine ali posamezniki v Jugoslaviji vrniti orožje. Predsedstvu sporočamo, da povsem zanesljivo vemo za enega, ki se tega ukaza ni držal in bo torej zoper njega že moč ukrepati: gre za nepridiprava, ki je iz vitrine muzeja NOB v pleterskem samostanu zmaknil brzostrelko s saržerjem italijanskega izvora. • Crnomaljčan Janez Lamut se Z AVTOM V PROMETNI ZNAK GRADAC — 13. januaija ob 21.20 gkadag — 13. januaija ob2l.2U se je 27-letna Vesna Blatnik iz Semiča peljala z osebnim avtom po lokalni cesti proti Gradcu. Še v Semiču jo je zaradi prevelike hitrosti v levem preglednem ovinku zaneslo, trčila je v prometni znak, nakar se je vozilo prevrnilo. Laže ranjene v nezgodi so bile voznica in Jo- žica Kralj iz Vranovičev, Stanojka Goričanec iz Gradca in Romana Du V OVINEK PO LEVI SEMIČ — 17-letni Andrej A. iz Oskoršnice pri Semiču seje 12. januarja ob 21.35 peljal na kolesu z motoijem iz Gabra proti Semiču. Tam je v levi nepregledni ovinek zapeljal po levi strani, in to v trenutku, ko je nasproti z oseb- nim avtom pripeljala 41-letna Anica Podzemlja. Ob trčenju je Vardjan iz motorist padel in se hudo ranil, ter se zdravi v novomeški bolnišnici. Občana zalotila vlomilce Vlomilci v bršljinski Diskont že na varnem — Za trojico odrejen pripor NOVO MESTO — Romska druščina iz Potočne vasi, 37-letni O. K., 29-letni R. B., 15-letni V. K. in leto dni starejši B. K., je utemeljeno osumljena, daje 8. januarja ob 19.45 vlomila v samopostrežno trgovino Diskont, last KZ Mercator, v Bršljinu. Vlomilci so iz trgovine odnesli večjo količino pijače, kave in cigaret, hkrati pa žepe napolnili še z nekaj gotovine. Nemara bi se zanje vse srečno izteklo, ako dva občana ne bi slišala žvenketa na vratih razbitega stekla; urno sta odšla do trgovine in tam vlomilce zasačila med delom. Pogumno in brez strahu sta se jih lotila: enega jima je uspelo prijeti, medtem ko so trije pobegnili v temo. Prav v času vloma pa se je v Bršljinu zadrževal tudi policist, ki je med opravljanjem drugega dela opazil tri z vrečkami v rokah bežeče Rome. Seveda se mu ni niti sanjalo, da so možakarji imeli v rokah plen, ki so ga malo prej nakradli v diskontu, toda ker se Romi in policaji med seboj iz bolj ali manj znanih razlogov dokaj dobro poznajo, ie bilo za nadaljnji razplet zgodbe dovolj, daje dva od storilcev prepoznal. Se istega dne sta bila vlomilca na varnem, tretji seje, videč usodo svojih družabnikov, dan kasneje miličnikom javil sam. Za trojico nepridipravov O. K., R. B. in V. Kje preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča odredil pripor. Ni ob tem odveč dodati, daje 17-letni B. K. osumljen tudi vloma v osebni avtomobil Z 750, kije stal parkiran pred trgovino. Z njega je odvil rotor razdelivca in lastnika V. K., doma iz Cegelnice, oškodoval za tisočaka, medtem ko je bilo v diskontu povzročene škode za 5.000 din. Jušak iz Cerovca. Vse se zdravijo v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 60.000 dinaijev. POŠKODOVAL LE VRATA — Nekdo je v času med 6. in 10. januarjem skušal vlomiti v vikend Ivana Horvata z Mirne. Vrata so bila za vlomilca očitno pretrd oreh in se navzlic temu, daje na njih naredil za kar 3.000 din škode, niso vdala. verjetno zlepa ne bo več odločil za čiščenje stanovanja. Prejšnji teden je na dvorišču pred blokom zračil veliko sobno preprogo. Napaka je le v tem, ker je že prezračena končala v drugem stanovanju. V katerem, pa ta čas še nihče ne ve. • Na gradbišču osnovne šole v Bršljinu so imeli 8. januaija minerja. Svoje delo je opravil tako strokov- no, da je po poku na strehah bliž- njih stanovanjskih hiš pristala kar lepa količina zemlje in kamenja. Temu rpimerna je škoda; ocenjena je na kar 18.000 dinarjev. Ni odveč ob tem dodati, da je miniranje opravljal delavec z nazivom gradbeni tehnik. • Gabrčanke Antonije Kosec verjetno lep čas ne bo na novomeško tržnico. Ženica je nič hudega sluteča z odprto torbico hodila med stojnicami, ko je vanjo segla roka nepridiprava in ji zmaknila denarnico s sedmimi stotaki. je kontroliral pri razvažanju mleka." je zanetilo tudi prepir v pisarni in kasnejšo reakcijo izmenovodoje, ki je Nikolo potisnil skozi vrata. Zatem ga v službo ni bilo več, nekajkrat je z nadrejenimi govoril le po telefonu, vsi pa so mu, kot je ugotovilo sodišče, zagotovili varnost na delovnem mestu. Nesporno je torej, daje Nikola ravnal napak in' samovoljno, čudi le tolikšna nedoslednost v ravnanju novoteksovcev, ki so sklep o prenehanju njegovega delovnega razmerja sprejeli šele po petih, potrdili pa kar po sedmih mesecih neupravičene odsotnosti z dela. Peta in šesta točka 100. člena zakona o delovnih razmerjih sta namreč jasni: delavcu delovno razmerje preneha, če ga pet ali več dni zapored neupravičeno ni na delovno mesto. Nič čudnega potem, Če je sodišče pritožbo Nikole zavrnilo in potrdilo odločitev delavskega sveta v Novoteksu, zapisalo pa tudi, da mu po 15-marcu ne pripadajo ne osebni dohodek ne kakršne koli druge pravice iz delovnega razmetja. B. B. IZGINILA ŠE ENA 7 VGA VRH PRI LJUBNU — Alojz Ljubi z Vrha pri Ljubnu se ni zmenil za številna opozorila pred zmikavti motornih žag-Garažo v gospodarskem 'opjuje pustil odklenjeno, to pa je lo dovolj, da je v prvih novoletnih dr i iz. nje izginila motorna žaga Stihi, pr nje pa še električni brusilni stroj. F ,me škode je za 10 tisočakov. NOŽEM IN AVTOM NAD PEŠCA NOVO MESTO — 30-letni Novomeščan Štefan M. in dve leti mlajši Iztok B. iz Starega trga sta 5. januarja oh 22.30 v restavraciji Pri vodnjaku nadlegovala in tudi pretepala 46-letnega N®" vomeščana Petra P. Slednji se jima jc umaknil, toda še potem sta ga z avto«' lovila po pločniku in proti njemu zamahovala s kuhinjskim nožem. Zop®r oba bo podana kazenska ovadba. UMORA IN ROPA NI BILO RIBNICA, KOČEVJE — Pred kratkim so se po ribniški in kočevski občini razširile govorice o roparskem vdoru v hišo nekega ribniškega upokojenca, ki dobiva nemško pokojnino, in še o tem, daje v ribniški občini žena umorila moža (v drugi varianti pa, daje mož umoril ženo). V ponedeljek smo skušali na postaji milice v Ribnici zvedeti za podrobnosti o obeh dogodkih. Povedali so, da gre le za govorice in da se ni zgodilo nič takega. Podobnih govoric je bilo v ribniški občini že v preteklosti veliko, njihovi avtorji pa naj bi bile »duševno neuravnovešene osebe«. Z AVTOM PRISTAL V PŠENICI — 42-letni Karlovčan Mile Budimilija se je 7. januarja ob 17.20 peljal z osebnim avtom po cesti med Črnomeljm in Vranovi-či. Tam gaje v rahlem levem ovinku zaneslo čez levo polovico vozišča na neutijeno bankino, nato pa še na nivo in je naposled pristal med sveže posejano pšenico. Med prevračanjem je iz vozila padel 15-letni sopotnik Boštjan Penica iz Gradca, ki seje laže poškodoval, voznik pa je nepoškodovan ostal vkleščen v avtomobilu. 1 Mate- rialne škode je bilo za 70 tisočakov. NEPREVIDNO NA MAGISTRALKO— 13. januarja ob 12.20 se je 40-letni Dušan Radovanovič, začasno na delu v Švici, peljal z osebnim avtom po magis- na cesto in hotel na servis na levi Takrat je iz zagrebške smeri pripeljal vozilo 37-lctni Milisav Petrovič, tudi začasfl» na delu v Švici. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se laže ranila voznik Radovanom in njegova žena Dara. Gmotne škode je** 140.000 dinaijev. « S TOVORNJAKOM V TOVORNJAK — 42-letni Marjan Frančeškin iz Izole je 10. januarja ob 14.45 peljal s tovorAI. kom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri BicoJ. dohitel tovornjak s polpriklopnikorn, gaje vozil 26-letni Ciril Virant iz P‘jaVlfl Slednji je pred nadvozom zaradi nalož* :ga tovora zaviral, to pa Frančeškinu^ iljo prevelike hitrosti ni uspelo. Trči'J nej vol zadnji del priklopnika, pri čemer sej®.jjj tralni cesti med Zagrebom in Ljubljano. Na Otočcu je zapeljal na bencinsko črpalko, ki pa je bila zaprta, zato je zavil nazaj olčan hudo poškodoval in so ga odpeli* na zdravljenje v ljubljanski Klinični ter. Škode na zviti pločevini je za 23 ™ dinaijev. 12 DOLENJSKI LIST V soboto start odločilnih bojev Redni del prvenstva v A 2-ligi Novomeščani končali na vrhu — Že v soboto doma s Strumico — Vsak spodrsljaj poslej usoden______________________ NOVA GORICA — Napovedi so se uresničile: zadnje kolo rednega dela prvenstva v A 2-zvezni moški odbojkarski ligi je prineslo pričakovane rezultate, mednje seveda sodi zanesljiva zmaga novomeških odbojkaijev v Novi Gorici nad Salonitom. Ekipa Pionirja je tako postala neuradni prvak rednega dela bojev za točke, a kaj, ko odločilni dvoboji šele prihajajo! AVTO-MOTO ŠPORTNIKA LETA — Brane Kuzmič in Marjan Ramovž iz no-v°meškega AŠ IMV-Renault sta bila v petek v Portorožu takole proglašena za avto-moto športnika Slovenije v letu 1990. Ta laskavi naziv, kije lani pripadel mo-tQciklistu Janezu Pintaiju, sta si privozila s sijajnimi nastopi v rallyju tako na dirkah ** državno prvenstvo, kjer sta zmagala, kot na nekaj mednarodnih preizkušnjah. 'Foto: B. Budja) Najprej nekaj o sobotni tekmi. Pionir-jevci so jo dobili lažje, kot so sami pričakovali. Nabita dvorana OŠ 9. korpusa v Novi Gorici — v soboto je sprejela kar 500 gledalcev — je videla poprečno odbojko, ki ni upravičila pričakovanj republiškega derbija. Gostitelji so razočarali, povedli so le s 3:0 v prvem nizu, to pa je bilo tudi vse. Izkušeni gostje so brez večjih težav v nadaljevanju vnovčili pričakovani točki, resen pogovor vodstva kluba z igralci po porazu proti Spartaku je očitno zalegel. Fantje so zaigrali disciplinirano, borbeno in motivirano, znova je bil med najboljšimi Brulec, kije ta čas očitno v vrhunski formi, ob njem so dobro odigrali še Jovič, Gavrilovič, Smrke in Marič. Za zanesljivo zmago je bilo to dovolj. Tudi za končni uspeh? jim bo pomoč s tribun nadvse dobrodošla, še posebej, ker v ekipi tudi tokrat ne bo poškodovanega Povšiča, prvega tolkača novomeške vrste. Zmaga bi bila za Pionirja nadvse dragocena tudi zategadelj, ker v naslednjih dveh kolih dvakrat gostuje, najprej pri Spartaku in nato pri Vardaiju Tutunu. Za morebitne spodrsljaje poslej popravnih izpitov ni več! B. B. Lani so osvojili kar 51 medalj Odgovor bo dalo naslednjih šest tekem, v katerih se bodo Pionir, Spartak, Vardar Tutun in Strumica še po dvakrat pomerili med seboj za prvi dve mesti, ki vodita v A 1-z.vezno ligo. Novomeščani imajo pred zasledovalci dve točki prednosti, v soboto prihaja v novomeško športno dvorano • Tik pred zaključkom redakcije so nam iz uprave OK Pionir sporočili spremenjen urnik nadaljevanja prvenstva. Novomeščani bodo tekmo s Strumico odigrali v soboto ob 19. uri v športni dvorani pod Marofom, kot je napovedano že na drugem mestu, gostitelji pa bodo tudi v prihodnjem kolu, 26. januarja, ko jim v goste prihaja subotiš-ki Spartak. Brežiška atletika se je od zagnanega posameznika razvila v 60-članski klub, ki sodi med najuspešnejše v Sloveniji — Slabe možnosti za vadbo___________ BREŽICE — Ko so se brežiški atleti na sobotni skupščini ozrli po delu svojega ^luba v preteklem letu, so bili z bero rezultatov zelo zadovoljni. Predsednik kluba Gregorič je opozoril, da gre zasluga predvsem resnemu delu trenerjev, ki 9 za delo z atleti ni škoda ne časa ne truda. Ocenil je tudi, da atletski klub za svoje ni nagrajen tako, kot bi se spodobilo, zato nemalokrat vzgaja atlete za druge, r,nančno bogatejše klube. Med 60 atleti, ki so redno vadili vse le-sla tudi dva državna reprezentanta. To j Vladka Lopatič, ki je na Blakanskih grah v Istambulu osvojila četrto mesto v rrUcroboju, in Tihomir Trajkovič s ko-ajnami za skok v višino iz Foče, Bressa-°na in Linza. Kar dvanajst atletov si je ^'služilo medalje na republiških in dr-,vnih prvenstvih . i prvenstvih ter na tekmovanjih za , lebki pokal, tako daje njihov skupni iz-"Piček v minuli sezoni kar 51 medalj. x Frenerji Boris Kuzmin, Polde Rovan V odja trenerjev), Marjan Ogorevc, Maks Uko jn Henrik Omerzu ugotavljajo, da GORENČEVA IN RAŠKOVIČ ^MARJETA — 21 pionirjev in 9 pio-a se je pred dnevi udeležilo občinskega "^mičnega šahovskega prvenstva, ki je deli a'0 v Prostorih OS Smarjeta. Med med najmlajše atlete ne pride dovolj dobrih športnikov iz največje osnovne šole v občini, to je OŠ Brežice, kar želijo v prihodnje popraviti. Med člani jih je mnogo iz oddaljenih krajev, zato za treninge in avtobusne prevoze izgubijo veliko časa. Pomembno se jim zdi, da atletom omogočajo treniranje tudi med počitnicami. Najboljša atletinja Vladka Lopatič letos zaradi poškodbe ni mogla uresničiti svojega cilja, t.j. uvrstitev v reprezentanco za evropsko prvenstvo, zato pa naj bi v tej sezoni nastopila na Univcrziadi v Sheficldu. Vlado Kurajič, najbolj perspektiven skakalec v višino z osebnim rekordom 210 cm, je trenutno pri vojakih. Tihomir Traj-kovič, ki je v letošnjo sezono stopil kot povsem anonimen atlet, seje uvrstil v re- Q„i | ,■« * jjiuaiuiin oiiiaijcut. mcu Šm k -*e zmagala Daija Gorenc (OŠ S«'.?*!)• 2- ie bila Silva Slak, 3V Nataša „vetlin ' ■ — - - - Peč!"1 ^anJa Saje (vse OŠ Mirna d C Med fanti je naslov prvaka osvojil Da • Baškovič (OŠ Grm), 2. do 5. mesto |Si delijo: Habjanič in Bogdanov (OŠ ^rne^kem klubu v prihodnje po-^ več pozornosti. Tkačenko bo ta-LOv^?mhna Pridobitev, v klubu bo -en* ln delal tudi kot strokovnjak. ' Prav smo sredi zime, je tekmovalna i "»Pragu. Že 10. februarja nas v i c''ilca prva dirka na 80 kilometrov Progi, teden dni kasneje bo v Mu i tnslvo v ciklokrosu, nato so na lu■» .kmovanja za pokal Riviere, : Cm pa že prave tekme. Naš cilj 1 , Poprave podrediti velikim tek- TRI ZMAGE MIRNOPEČANOV prezentanco Slovenije, in to kljub ostri konkurenci v skoku v višino. Uspešno je nastopil celo med člani, da pa bi se uvrstil na evropsko prvenstvo, bi moral preskočiti 215 cm (sedanji rezultat 205 cm). Tudi Gregor Podvinski se je v pretekli sezoni razvil iz neznanega atleta v odličnega tekmovalca, kije v teku z ovirami dosegel dve zmagi na republiškem prvenstvu. Vrsta uspešnih atletov je še precej dolga. Nastopajo v vseh disciplinah, še posebej uspešno v mnogobojih, ki so udarna disciplina Brežičanov. Franc Mikec, kije v imenu Atletske zveze Slovenije čestital Brežičanom za uspehe, je uvrstil klub med najuspešnejše v Sloveniji. Uspehi atletov dobijo namreč še prav poseben značaj, če vemo, da vadijo na domačem stadionu, ki je mestu že lep čas v sramoto, in pozimi v telovadnici srednje šole, saj so Brežice ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki nima športne dvorane. . . B. DUŠIČ žavne reprezentance v članski konkurenci v naslednji sezoni oblekli vsaj trije Novomeščani. M. GLAVONJIČ 'llrka po Jugoslaviji in seveda boji naslove,« je zaupal Pavel Je-“di ne skriva cilja, da bi drese dr- • Končna lestvica rednega dela prvenstva je naslednja: L Pionir 22 (37:15), 2. Spartak 20 (35:14), 3. Vardar Tutun 20 (35:19), 4. Strumica 20 (32:20), 5. Bihač 10,6. Prva petoletka 10,7. Salonit 8,8. Jedinstvo Interplet 2. V obračunu prvih štirih ekip se bodo v soboto pomerili Pionir in Strumica ter Spartak in Vardar Tutun, v spodnjem delu pa Prva petoletka — Salonit in Bihač — Jedinstvo Interplet. Točke iz rednega dela seveda veljajo tudi v zaključnih bojih. STARI TRG, SEMIČ — Pred dnevi je bilo v Starem trgu pionirsko šahovsko prvenstvo Črnomlja za mlajše kategorije, za starejše pa je bilo odigrano v Semiču. Prav vse naslove so pobrali mladi šahisti in ša-histke iz Starega trga, kar je seveda svojevrsten rekord. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Vukeličeva pred Kapševo in Vergovo, pri starejših Miheličeva pred Sterbenčevo in Kobetovo, pri mlajših pioniijih Kobe pred Kondo in Golobar-jem ter pri starejših Kobe pred Džemičem in Vukeličem. Ekipna zmaga je pripadla OS Stari trg, druga je bila OŠ Semič. -ob pod Marofom ekipa Strumice, med omenjeno četverico objektivno najslabša ekipa. Če hočejo pioniijevci doseči pred pričetkom prvenstva zastavljeni cilj, potem na svojem parketu ne smejo izgubili tekme. V sobotni, ki se bo pričela ob 19. uri, SUreeniia 1 Moja dežela. Oprema dobila novo vodstvo Predsednica kluba je Milena Kodrin ŠPORTNE VESTI IZ ČRNOMLJA • V okviru delavskih športnih iger so v črnomaljski občini zaključili s kegljanjem, kjer je med osmimi moškimi ekipami zmagala ekipa Rudnika, sledila pa sta ji Iskra in Belt. Pri ženskah je med petimi ekipami presenetljivo osvojila prvo mesto Ljubljanska banka pred Iskro in OŠ Milke Šobar-Nataše. Pričelo pa se je tekmovanje v malem nogometu, v katerem sodeluje 10 ekip, razdeljenih v dve skupini. V skupini A vodi ekipa Bclta II. KOČEVJE — Pred kratkim so se v prostorih motela Ob jezeru po končani jesenski sezoni zbrali vsi, ki imajo na skrbi kočevski rokomet. Redna letna skupščina kluba je bila še tolikanj pomembnejša, ker kočevski rokomet praznuje prav v tem letu dve desetletji obstoja. Ženski rokomet je v tem obdobju naredil ogromno, ekipa Opreme je danes članica II. zvezne lige. O vsem tem je zbra- nim spregovoril dosedanji predsednik a prof. Srečko.......................... • V počastitev dneva republike je nogometni klub Bela krajina pripravil turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 29 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Zmagal je NK Bela krajina, drugi pa je bil Karlovec. • Na občinskem pionirskem prvenstvu v odbojki so pri pioniijih zmagali učenci OŠ Mirana Jarca, sledili pa sta ekipi OŠ Dra-gatuš in OŠ Loka. Pri pionirkah so bile kluba prof Srečko Kovačič, medtem ko je trener ekipe ocenil minulo jesensko sezono. Jasno, da ni mogel mimo nekaterih spodrsljajev in izgubljenih že dobljenih tekem, s katerimi je Oprema prikrajšana vsaj za 4 točke, z njimi bi bila danes zanesljivo na sredi lestvice. »Spodobi se, da ob dobrem podjetju tudi športniki dosegajo dobre rezultate,« je bil spodbuden direktor Opreme Božidar Zajc. Dodajmo ob tem, daje klub ob tej priložnosti dobil novo vodstvo, predsednica je postala Milena Kodrin, podpredsednika sta Srečko Ko- najboljše učenke OŠ Loka, druga je bila OŠ Mirana Jarca, 3. OŠ F vačič in Dušan Zamida, tehnični direktor IŠpol Kam bo vel novi veter? Bo z novo organizacijo in novimi imeni konec kolesarskih zdrah in sporov? Znana imena LJUBLJANA, NOVO MESTO — Je jugoslovansko in z njim seveda slovensko kolesarstvo naposled na pravi poti? Po zadnji seji predsedstva in konference Kolesarske zveze Jugoslavije, ki sta bili v Ljubljani, se zdi, da je vendarle tako. Vodstvo jugoslovanske kolesarske organizacije ima od minulega tedna naprej novo organizacijo in nove ljudi. Resda sta zvezna kapetana ostala ista, Cvitko Bilič za člane in Andrej Boltežar za mladince, toda nova direktoija raprezentanc sta postala Edo Kranjc iz celjskega Merxa pri članih in Novomeščan Jože Majes za mladince. Ni nepomembno tudi dejstvo, da je novi predsednik strokovnega sveta KZJ Zagrebčan Evgen Pleško, novi predsednik KZJ pa Slobodan Bajrakta-revič iz Srbije. Dodajmo ob tem, da je za trenerja reprezentance za cest- no vožnjo določen Pavel Jelen, St > Dragatuš. je Konrad Špoljar, sekretar Jadranka Jančič, vodja finančne službe pa Nena Smola. M. G-č. mehanik bo Miran Štih, maser Branko Bojane (vsi KD Krka), zdravnik reprezentance pa Novomeščan dr. Radoje Milič. Brez dvoma je vse to novo priznanje novomeškemu kolesarstvu, kar je priznalo tudi predsedstvo KZJ, ko je izreklo posebno zahvalo KD Krka za vse, kar je storilo za osvojitev prve jugoslovanske kolesarske medalje na svetovnih prvenstvih. In ne nazadnje: zdi se, daje novo izbrano vodstvo jasnQ in enotno v svojih ciljih, prav pomanjkanje tega pa je bilo doslej poglavitni kamen spotike v jugoslovanskem kolesarstvu. Hkrati z novimi imeni v kolesarski organizaciji so bili določeni tudi kandidati za nastope na pomembnejših mednarodnih dirkah in svetovnem prvenstvu v Stuttgartu. Pintarič, Hvastja, Ugrenovič, Rnjako-vič, Rovšček, Baloh, Milenkovič, Pagon in Pečnik so kandidati za ekipno vožnjo na 100 kilometrov, Papež, Glivar, Ravbar, Fink, Judež, Kranjec, Bonča, Šmerc, Vujovič, Bertoncelj, Robič, Belič, Popeskov, Malenšek, Lizde, Durmiševič, Miš-kulin in Brankovič pa za posamične cestne preizkušnje. Med ženskami sta kandidatinji za ekipno vožnjo tudi sestri Martina in Marjeta Sajevec. Za novomeške kolesarje, ki bodo slej ko prej predstavljali okostje tako članske kot mladinske reprezentance na letošnjih svetovnih prvenstvih v Stuttgartu (člani) in Philadelphii (mladinci), so seveda še kako zanimive norme, postavljene za odhod na olimpijske igre v Barceloni, kije življenjski cilj kar nekaj mladih novomeških kolesarjev. Vozovnico do Barcelone bo prinesla uvrstitev med 1. in 8. mestom na svetovnem prvenstvu, med 1. in 6. mestom na dirkah zunaj kategorije ter med 1. in 3. mestom na dirkah • V Ljubljani je bil pred kratkim ustanovljen nov kolesarski klub »A«, katerega pokrovitelj je Carrara, vanj pa so prestopili tudi dosedanji tekmovalci Krke Šebenik, Robič in Kranjec, veijetno najobetavnejši kolesar, kar jih je Jugoslavija doslej imela. Zanje še kako pomemben je sklep predsedstva in konference KZJ, da prestopi lahko potekajo le po veljavnih predpisih, kar pomeni, da morajo od svojih dosedanjih klubov dobiti izpisnice. Se obetajo novi zapleti in vroča kri? za svetovni pokal. Vsekakor norme, ki jih ne bo lahko pa tudi ne nemogoče doseči. Še zlasti, če bo letošnje leto resnično prineslo prodor novomeškega kolesarstva k evrop- skemu vrhu. MIRNA PEČ — V tukajšnji osnovni šoli je bilo pred dnevi letošnje občinsko prvenstvo pioniijev in pionirk v šahu. Gostitelji so se izkazali ne le kot dobri organizatorji, pač pa predvsem kot izvrstni šahisti. Starejše in mlajše pionirke so potrdile, da so najboljše v občini, prvič pa so se jim letos na zmagovalnih stopnicah pridružili tudi mlajši pionirji. Edina zmaga, ki jim je ušla, je bila pri starejših pionirjih, kjer so zmagali učenci OŠ Katje Rupena. Zapišimo še, da je na prvenstvu sodelovalo osem šol s 75 tekmovalci, Mirnopččani so nastopili kar s šestimi ekipami. PODBOČJE — NOVOLES 93:78 PODBOČJE — V 12. kolu prvenstva II. republiške košarkarske lige so igralci Podbočja v dolenjskem derbiju doma brez težav ugnali novomeški Novoles s 93:78 (48:44). Najzaslužnejša za zmago Podbočja sta Krošelj s 23 in Rozman z 21 koši, 13 jih je prispeval Krivokapič, 12 pa Krajcar. Pri Novomeščanih je bil najboljši strelec Červ (23), Zupančič je dosegel 19 košev, Zaturoski 15 itd. Po 12. kolu je Podbočje s točko prednosti še naprej na čelu lestvice, v soboto ob 19. uri pa se bo na domačem parketu pomerilo z Zagorjem. Bogata bera novomeških motorjev Minula sezona je bila za novomeški AMD ena najuspešnejših klističnih kmalu še medalje v motokrosu? Ob motoci- NOVO MESTO, PORTOROŽ — V portoroškem hotelu Palače je bilo minuli petek sklepno dejanje lanske sezone v avto-moto športu, ki je, kot smo zapisali že v prejšnji številki, navrgla lep kupček pokalov in medalj tudi dolenjskim tekmovalcem. Tej beri dodajmo le še petkovo razglasitev športnika leta v slovenskem avto-moto športu; laskavi naslov je osvojila posadka AŠ »IMV-Renault« Branislav Kuzmič in Marjan Ramovž, državna prvaka v rallyju. Minula tekmovalna sezona je bila za novomeški AMD ena najuspešnejših doslej. To je potrdila petkova portoroška slovesnost, kjer so kar trije novomeški tekmovalci prejeli priznanja: Robert Hmeljak za naslov državnega in republiškega prvaka v kategoriji do 175 ccm, Alojz Pavlič za bronasti medalji na državnem in republiškem prvenstvu v razredu do 125 ccm ter Lovro Mervar za 3. mesto na republiškem prvenstvu v razredu do 250 kubikov. Tem izidom velja dodati še 4. mesti Roberta Hmeljaka na državnem in republiškem prvenstvu v razredu do 250 ccm, 4. mesto Janeza Jeršina v kategoriji do 250 ccm BRONASTA MEDALJA MERVARJU — Lovro Mervar (desno), kije lani vozil za novomeški AMD, sedaj pa je prestopil v novoustanovljeni MEL klub, je na petkovi slovesnosti v portoroškem hotelu Grand Palače prejel bronasto medaljo za 3. mesto na republiškem prvenstvu motociklistov v kategoriji do 250 kubikov. (Foto: B. B.) v republiškem in 13. mesto v državnem prvenstvu ter Mervarjevo 11. mesto v državi. Ne nazadnje moramo omeniti še tragično preminulega Jožeta Prešerna, zagotovo enega najobetavnejših motociklistov pri nas, ki ga je smrt ustavila sredi tekmovalne sezone; v pregledu lanskih rezultatov stoji, da je v svoji kategoriji do 250 ccm zasedel 7. mesto v Sloveniji in 18. v državi. A tudi to še zdaleč ni vse. Z zmago v tekmovanju Alpe-Jadran v kategoriji do 125 ccm si je Alojz Pavlič privozil doslej enega največjih uspehov v svoji dvajsetletni športni karieri. Ob tem velja omeniti še njegove uspešne nastope na FIM dirkah v Schleizu, Salzburgu in Zeltwegu, sodeloval pa je še na treh dirkah za evropsko prvenstvo, v Salzburgu je na glavni dirki zasedel 20. mesto. Manj sreče je imel na mednarodnih preizkušnjah Robert Hmeljak; do cilja ni prišel niti enkrat; izjema so nastopi v pokalu Alpe-Jadran, kjer je osvojil 4. mesto. Druga paradna športna zvrst novomeškega avto-moto športa bo bržkone že v bližnji prihodnosti motokros. Robert Andoljšek, Jure Murn in Ludvik Mežnar so tekmovalci, ki veliko obetajo. Murn je v minuli sezoni izredno napredoval, v razredu do 80 ccm je zasedel 9. mesto v republiki in tako le za las zgrešil najboljšo uvrstitev Roberta An-doljška, ki je bil leto poprej osmi. Lani Robert ni imel sreče, najbolje bo, če to sezono kar najhitreje pozabi. Začelo se je sicer imenitno, z. novim motoijem KTM 80 se je na prvi dirki v Šentvidu uvrstil na 4. mesto, nato pa seje vrstila nesreča za nesrečo; najprej okvara mo-torja, nato dva padca, ki sla mu docela prekrižala želje in načrte. Podobno je bilo z Mežnarjem, sicer še pioniijem, kije lom, ki ga je dobil za prvo mesto v cestnohitrostnih dirkah v kategoriji do 125 kubikov v tekmovanju Alpe-Jadran. nekajkrat s svojimi vožnjami in rezultati presenetil strokovnjake, bil vselej pri vrhu, na koncu pa se moral zadovoljiti z 12. mestom v konkurenci jugoslovanskih pionirjev. Navzlic obilici športne smole sta Andoljšek in Murn popeljala meški AMD na sedmo mesto med ZMAGOVALEC POKALA ALPE-JADRAN — Lojze Pavlič s poka- 1 f novomeški AML____________________ motokrosističnimi društvi v državi. in kakšne so letošnje želje? Zapišimo takoj, da sta Lovro Mervar in Janez Jeršin prestopila v novoustanovljeni klub MEL. Barve novomeškega AMD bodo tako branili: Robert Hmeljak, ki bo tekmoval na dirkah državnega in evropskega prvenstva ter Alpe-Jadran, enako tudi Alojz Pavlič v svoji kategoriji do 125 ccm, medtem ko se bo njegov sin Peter letos poskušal na dirkah državnega prvenstva v razredu do 125 kubikov. V motokrosu Robert Andoljšek upa na več športne sreče: z novim kavasakijem ga čaka trd boj na dirkah za državno in republiško prvenstvo v razredih do 125 in 250 kubikov. B. B. i VOV» • • - - • ■ « • • • t ••■•••• • ■ • - • - - —---- - ------- - •••*#' J TELEVIZIJSKI SPOREDI PETEK, 18. L SLOVENIJA 1 8.35 — 10.35 in 14.05 — 0.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK DELFIN FLIPPER, 20. del VOJNE USODE, angl. nadalj., 7/7 0.25 VIDEO STRANI 4.20 VIDEO STRANI 4.30 SVET NA ZASLONU 5.00 ŽARIŠČE 5.30 SOVA, ponovitev 6.50 EP VIDEO STRANI 6.55 POSLOVNE INFORMACIJE 7.00 DNEVNIK 1 7.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 8.10SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 PRAVLJICA O CARJU SALTANU, lutkovna igrica, 3/6 18.25 CIRKUŠKE ŽIVALI, Švicarska nam/. , 5/7 9.00 RISANKA 9.15 TV OKNO 9.30 DNEVNIK 2 9.55 VREME 9.59 ZRCALO TEDNA 0.20 MIDASOV DOTIK, angl. dok. serija, 2/6 : L15 ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 36/41 :2.00 DNEVNIK 3, VREME '2.25 SOVA: DRUŽINSKE VEZI, amer. naniz., 20/22 BOLNIŠNICA BRITANNIA, angl. film 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 6.00 Satelitski programi — 17.30 Studio riaribor — 19.00 Alpski kvintet z Ivanko n Otom — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ža-išče — 20.30 Gala koncert Čajkovski — ’.2.35 Yutel — 23.35 Satelitski programi JTV 1 >. 15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 'ovejte mi, kaj naj delam (oddaja za otro-e) — 10.00 Zimski šolski program — 2.00 Poročila — 12.10 Video strani — 2.20 Boj za obstanek — 12.45 Visoki ;zdec (amer. film) — 14.15 Satelitski irogram — 16.10 Video strani — 16.15 'oročila — 16.20 TV koledar — 16.30 “ovejte mi, kaj naj delam (oddaja za otro-e) — 17.00 Pokličite 93—17.10 Izobraževalna oddaja — 17.40 Hrvaška lanes — 18.25 Številke in črke — 18.45 “olna hiša tamer. naniz., 5/13) — 19.10 Risanka —19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Va Banque II (poljski film) — 21.40 Zabavnoglasbena oddaja — 22.25 Dnevnik — 22.45 Poročila v angleščini — 22.50 Oddaja o kulturi — 23.50 Poročila SOBOTA, 19.1. SLOVENIJA 1 8.20 — 1.30 TELETEKST 8.35 VIDEO STRANI 8.45 TV MOZAIK 8.45 MUZZY, angleščina za najmlaiše (16/20) 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.15 ČEBELICA MAJA 9.40 PUNČKA 9.55 PRAVLJICA O CARJU SALTANU, lutkovna igrica, 3/6 10.10 ALF, amer. naniz., 11/24 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.35 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK 3/10 11.50 NAŠA PESEM 90,9. oddaja 12.10 VIDEOSTRANI 13.00 OKNO: POVRATEK K STAXU, ponovitev 2. oddaje 13.55 ČUDOVITO POPOTOVANJE NIELSA HOLGERSONA, Šved. mlad film 15.25 REZERVIRANO ZA ŠANSON, ponovitev 2. oddaje 15.50 ŽARIŠČE, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEOSTRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 DP V KOŠARKI - SMELT OLIMPU A:PARTIZAN 18.25 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. po-liudnoznan. serija, 11/14 18.55 ŽE VESTE? 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 TITANIC 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.30 SOVA: ZLATA DEKLETA, amer. naniz., 20/25 ULICA STRAHU, angl. naniz., 10/12 SPIRALA, franc, film SLOVENIJA 2 12.00 Satelitski programi — 12.20 Wen-gen: svet. pokal v alpskem smučanju, smuk (m) — 16.00 Satelitski programi — 18.00 Kavarna (ponovitev) — 19.00 Mati in sin (avstralska humor, serija, 8/14) -— 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešni- ce: Mačka je videla morilca (amer. film) — 21.45 Smuk (m), posnetek — 22.30 Satelitski programi — 23.30 Yutel —0.30 Satelitski programi HTV 1 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Spored za otroke — 10.00 Zimski šolski program — 11.30 Kako biti skupaj — 12.00 Izbrali smo za vas — 13.15 Šeherezada (sovj. mlad. film) — 14.45 Mikser M (zabavna oddaja) — 16.15 Ciklus kratkih filmov B. Marjanoviča — 16.40 Poročila — 16.45 Sedmi čut — 17.00 TV razstava — 17.15 Vrnitev na otok zakladov (TV nadalj., 1/20) — 18.10 Prisrčno vaši: Ivan Supek — 18.55 Risana serija — 19.30 Dnevnik 1 —20.00 Pogovor tedna — 20.15 Sanje o slavi (amer. film) — 22.20 Dnevnik 2 — 22.40 Poročila v angleščini — 22.45 Zgodovina hrvaškega sabora (dok. serija) — 23.15 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 0.00 Športna sobota — 0.20 Poročila NEDELJA, 20.1. SLOVENIJA 1 8.05 — 0.20 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ZAV CIRKUŠKE ŽIVALI, švicarska naniz., 5/7 9.50 ZGODOVINA SMEHA, franc, dok. serija, 5/6 10.40 MATI IN SIN, avstral. humor, serija 11.10 VIDEOMEH 11.40 OBZORJE DUHA 12.00 EX LIBRIS 13.15 KRIŽKRAŽ, ponovitev 14.45 SAGA O FORSYTHIH, ANGL. nadalj., 1/26 15.35 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 KONČNA ČRTA, amer. film 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 NI VSE LJUBEZEN, film TV Sarajevo 20.50 PODARIM - DOBIM 21.15 ZDRAVO 22.35 DNEVNIK 3, VREME 22.55 SOVA: SPET TI?, amer. humor, naniz., 8/13 ULICA STRAHU, angl. naniz., 11/12 SLOVENIJA 2 Opomba: slalom (m), I. tek 9.55, 2. tek 12.55; košarka POP 84:Cibona 14.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Človek — žival (amer. po-ljudnoznan. serija, 3/5) — 20.50 Ljubljanski krog (dok. oddaja) — 21.30 Posnetek smučanja — 22.10 Športni pregled — 22.40 Yutel HTV I 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.05 Serijski film — 13.55 Družinska oddaja — 14.25 Obzoije — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.05 Tuja dok. serija — 22.05 Dnevnik 2 — 22.25 Poročila v angleščini — 22.30 Glasba za lahko noč — 23.30 Športni pregled — 0.15 Poročila PONEDELJEK, 21.1. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.55 in 14.45 — 1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev ALIČE V DEŽELI RISB CICIBAN, DOBER DAN MPF CELJE 85 UTRIP, ZRCALO TEDNA, MERNIK 10.45 VIDEO STRANI 15.00 VIDEO STRANI 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE RADOVEDNI TAČEK ALF 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 OZRI SE V GNEVU, angl. drama 22.05 DNEVNIK 22.30 OSMI DAN 23.15 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 3. oddaja 23.45 SOVA: AVTOŠTOPAR, amer. naniz., 4/16 ULICA STRAHU, angl. naniz., 12/12 v novomeškem Kabelskem razdelilnem omrežju na kanalu 3 TOREK, 22.1. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.50 in 14.35 — 0.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE 10.00 ŠOLSKA TV 10.30 V HRIBIH SE DELA DAN... 11.05 KVALITETA ŽIVLJENJA, izobraž. oddaja, 4/5 11.35 SEDMA STEZA 11.55 OSMI DAN 12.40 VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ZGODOVINA VATIKANA, ponovitev 3. oddaje 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 PREPRIČEVANJE, angl. nadalj., 4/5 21.00 NOVOSTI IZ KNJIŽNIH POLIC 21.10 DANNY KAY Z NEWYORŠKI-MI FILHARMONIKI, l.del 22.25 DNEVNIK 3, VREME 22.45 SOVA: TO NI SLUŽBA ZA ŽENSKE, angl. naniz., 1/6 VRNITEV ARSENA LUPINA, naniz., 1/12 SLOVENIJA 2 Opomba: svet. prvenstvo, slalom (m): L tek 9.55, 2. tek 12.55 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Tatinska sraka (balet) — 19.10 Šaljivi ples (baletna šola) — 19.15 Tamburaška skupina Koleda — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: Pozdrav Gregoryju Pečku (amer. do. film) in Škrlatno in črno (amr. film) — 0.10 Yutel SREDA, 23.1. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.50 in 14.35 — 0.20 TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9 00 ŽIV ŽAV 955 OZRI SE V GNEVU, angl. drama 11.50 PREPRIČEVANJE, angl. nadalj., 4/5 12.40 VIDEO StRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev LJUBLJANSKI KROG, dok. oddaja 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA MIRUJ, UMRI, OŽIVI, sovjet film 21.50 DNEVNIK 3, VREME 22.10 VIDEOGODBA 22.55 SOVA: ALF, amer. naniz. 21/24 VRNITEV ARSENA LUPINA, 2/12 ZGODOVINA SMEHA, franc, dok. serija, 6/6 0.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 12.20 svetovno prvenstvo, superveleslalom (m) 16.00 Satelitski programi — 18.30 Mostovi — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Operne zgodbe: Emani — 21.25 Svet poroča — 22.10 Yutel ČETRTEK, 24.1. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.10 in 14.25 — 23.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 1L15 ZAKON V LOS ANGELESU, 34. del 12.00 VIDEO STRANI 14.40 VIDEO STRANI 14.50 MOZAIK, ponovitev 15.30 ŽARIŠČE, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK - ŠOLSKA TV, PO SLEDEH NAPREDKA, ponovitev 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 G. Simenon: SIMENON, TV nanizanka, 2/13 21.00 TEDNIK 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22 25 SOVA' VSE RAZEN LJUBEZNI, 21. del VRNITEV ARSENA LUPINA, naniz., 3/12 23.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: tenis: odprto prvenstvo Avstralije; 18.00 EP v umetn. drsanju; 20.00 košarka POP 84: Maccabi 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Divji svet živali (angl. ljudnoznan. serija, 12/14) — 21.00 Mali koncert —— 21.15 Večerni gost — 22.00 Komedija na slovenskem odru: T. Partljič: Ščuka, da te kap — 23.35 Yutel Tone Jakše Milan Markelj KJE SO TISTE STEZICE ? MARTIN IN NJEGOVA GOS Zakaj je sv. Martin med Slovenci tako elo priljubljen in čislan? Svetnik ni taše gore list, saj Slovenci zaenkrat še limamo svojega svetnika. Obetata se tam vsaj dva: Baraga in Slomšek, lahko ia bo za svetnika nekega dne proglašen •e Gnidovec. Dolenjci bi tako imeli s vetniškim sijem obdana kar dva roja-a. Ker pa svojih svetnikov še nimamo, aše ljudstvo najbolj časti tiste, ki so mu lizu. Sv. Martin je našim ljudem blizu ia dva načina: geografsko in po svojem oslanstvu. Kot pravijo zgodovinski viri, je bil lartin rojen leta 1316 v Sabariji, to je v .anašnjem Szombathelyju na Madžar-■kem blizu avstrijske meje. Rodil se je v lružini vojaka, odrasel pa v Italiji, kjer .e je pokristjanil. Posvetili so ga za maš-tika in kot duhovnik se je vrnil domov lokristjanjevat svoje rojake, čez čas pa e je umaknil med puščavnike. Škof Hi-arij ga je poklical nazaj v svet in mu dal talogo, da ustanovi samostan; bil je to irvi samostan na francoskih tleh. Poslej 2 Martinovo življenje teklo v tej deželi n v Franciji je tudi umrl kot škof v To-irsu. Zaslovel je predvsem po svojem sketskem življenju in kot misijonar ned poganskimi Galci. Sv. Martin pa živi v izročilu našega udstva drugače, predvsem kot usmi-ien vojak. Najpogosteje ga upodabjajo, ako z mečem reže svoj plašč in ga ponvico poklanja revežu. V slovenskih erkvah, zelo veliko jih je posvečenih >rav njemu, pogosto upodabljajo sv. Martina tudi v družbi z gosmi. To izvira z legende, ki pravi, da se je skromni lartin skril pred glasniki, ki so mu pri-ašali škofovsko čast, gosi pa so svetni-.ovo skrivališče izdale z gaganjem. Slo-•ita Martinova gos, ki jeseni zacvrči v irenekateri slovenski peči, torej nima tič z zaslugami njenih davnih prednic, ač pa je gosja pečenka na dan sv. Marna povezana s poganskimi izročili, ki e trdno držijo martinovanja. Cerkev je .nala poganske obrede vključiti v svoje -i tako se je pri mnogih svetnikih pomešala krščanska legenda s poganskim bredjem. Ker pride god sv. Martina na :sen, to je v čas, ko so pridelki s polj popravljeni in se iz mošta že naredi vino, ; Martinovo pravi trenutek za zahvalo, osebej v vinskih krajih se tako na nje-ov god prirejajo pojedine in uživanje Pred Rožič Vrhom stoji spomenik, ki opozarja, da je tu delovala partizanska postaja TV 8. Spomenik so postavili leta 1960. novega vina, kar je pravzaprav ostanek nekdanjih poganskih zahvalnih daritev. Martinovo je tudi praznik pastirjev. Nič nenavadnega ni torej, da ga praznujejo po vseh deželah Evrope. Zatopljena v pogovor o sv. Martinu in o dražeh dobrega martinovanja sva hodila po poteh, primernih takšnemu premišljanju. Po okoliških hribih so se razprostirali vinogradi, med obranim trtjem so se svetlikale mnoge zidanice. Sv. Martin je imel za svoj god v teh krajih veliko postoriti. KURIRJI JIH NISO POZABILI Tako sva počasi pripešačila do Rožič Vrha. Vas ima ime po Rožičih, najverjetneje prvih naseljencev na tem griču med vinogradi. Med narodnoosvobodilno vojno je vas odigrala pomembno vlogo. Že v prvem obdobju oboroženega odpora se je v gozdu nad vasjo nastanila Belokranjska četa. Od leta 1942 do konca vojne pa je tu delovala tudi kurirska postaja TV 8. Na to opozarja večji spomenik v obliki obeliska na začetku vasi. Ni odveč povedati, kaj so bile slovite partizanske TV. Nikakor ne kakšni televizijski oddajniki, kot bi morda kdo iz mlajše generacije dandanes pomislil, marveč kurirske postaje in zveze, prava posebnost naše slovenske NOB. Ustanavljali so jih za vzdrževanje hitrih in stalnih stikov med vojaškimi štabi in političnimi organi, za prenašanje uradne pošte in pošiljk. S pomočjo kurirskih postaj so potovali tudi vojaški in poli- tični voditelji, prek njih je šla najrazličnejša partizanska literatura in drugo. Zvečine so bile TV postaje v gozdovih in na drugih skritih krajih, pogosto tudi v podzemnih bunkerjih. V njih so delali najbolj predani komunisti, saj je šlo za pomembne in občutljive naloge. Partizanski kurirji, ki so med vojno delili s prebivalci teh krajev dobro in slabo, so se po vojni spomnili vaščanov Rožič Vrha tudi s »spomenikom«, ki ima praktično vrednost — vodnjak s črpalko. Ob tem vodnjaku sva srečala skupino vaščanov, ki so si dali opravka z gasilskimi cevmi. Pogovor je hitro stekel in od Adolfa Planinca sva izvedela, da so na kraju, kjer zdaj stoji vodnjak, nekdaj imeli vaški kal, kjer so napajali živino. »Leta 1960 sem bil zidar in gradbeni vodja in so mi zato dali nalogo, da betoniram tale vodnjak, ki drži 60 kubikov vode. Nekdanji partizanski kurirji: Stane Čužnar iz Vranovičev, nekdanji direktor ljubljanske Tkanine, Franc Košir in Tonček Pezdirc iz Črnomlja, vsi trije spomeničarji, so bili pobudniki za postavitev vodnjaka. Denar so zbirali po vsej Sloveniji. Jaz in še en zidar, ki mi je v začetku pomagal, sva opravila veliko dela tudi udarniško, jaz kar 21 šihtov,« je povedal Adolf Planinc. Mož je tudi predsednik krajevne skup- Spomenik je tudi vodnjak s črpalko, ki stoji na mestu nekdanje vaške mlake. Denar zanj so zbrali nekdanji partizanski kurirji. nosti, v katero poleg Rožič Vrha spada še 12 drugih vasi in sega vse od otovške-ga viadukta do Stražnjega Vrha. Območje je bilo dolgo nerazvito in odmaknjeno, zato so morali tamkajšnji ljudje za marsikatero stvar sami pljuniti v roke. Asfaltirali so poti in ceste, sami zbrali denar za telefonijo in še kaj. »Dobro, da smo ljudje tukaj še za skupne akcije. Kjer ljudje niso složni, tam nič ne naredijo,« je pribil Planinc ter povedal, da so letos obnovili tudi gasilski dom, pri tem pa sta s predsednikom gasilcev kar sama pošteno pljunila v roke. Planinc je na novo ometal zunanje stene, predsednik gasilcev pa je prebarval, kar je bilo treba. NESREČA GA NI STRLA Na Rožič Vrhu sva naletela še na enega zanimivega sogovornika. K naši mali skupini, ki je premlevala krajevno problematiko, je pristopil Silvo Vidmar, pravzaprav se je pripeljal. Silvo Vidmar je namreč vse od težke delovne nesreče v črnomaljskem Kovinarju obsojen na invalidski voziček. Marsikoga bi taka huda nesreča potisnila v obup in životarjenje na robu družbe in dogajanj, Silvo pa se ni dal. Še z večjo vnemo se je lotil svojih nekdanjih in tudi novih konjičkov. Že prej je bil navdušen član zelene bratovščine in ribič, po nesreči je ostal zvest lovstvu in ribištvu, še več, oboje je postalo zanj motivacija za boj z boleznijo in premagovanje obupa. »Lovec sem že 25 let,« nama je Silvo Vidmar pripovedoval, ko sva ga spremljala k njegovi domačiji, »in dolgo že tudi ribič. Redno hodim na jago, doma imam tudi nekaj trofej. Kot lovec plačujem vse, kar morajo lovci plačevati, ribiška družina pa me je kot invalidu oprostila vseh dajatev, za kar sem jim zelo hvaležen. V naravo grem zelo rad. Največkrat se zapeljem s fičotom, ki je prirejen za invalida. Po marsikateri gozdni poti pridem z njim in tudi streljam iz avta.« Vidmarju daje voljo do življenja tudi izumiteljska žilica. Že prej v službi se je rad lotil kakšne izboljšave. Tako je, denimo, izboljšal škarje za rezanje pločevine in stroj za zabijanje žebljev, ki je uničeval delavkam prste, zdaj pa nič več. Še danes obe napravi uporabljajo. Po nesreči se je še bolj posvetil izumi- Silvo Vidmar z ženo. Nesreča ga ni pO' trla, še je v njegovem srcu veselje, zato pri Vidmarjevih večkrat zapoje hal’' monika. teljstvu. Za domačo rabo je sestavil stroj za obdelovanje krompirja, ki ga uporab' ljajo tudi drugi. Nagovarjajo ga, da bi za-čel stroj serijsko izdelovati, saj je zanj: manje zanj precejšnje. Zanimiv je tud' njegov strojček za rezance; prvega Je naredil ženi za rojstni dan, nato pa z® druge gospodinje še pet takih strojčkov-Posrečen je tudi njegov mlin za sadje ip še kaj drugega, kar mu je uspelo sestaV' ti v delavnici, ki si jo je uredil v gosp0' darskem poslopju. »Vedno sem rad kaj gruntal. Kot inv®' lid imam še več časa. Ponoči se večkr® zbudim, dobim kakšno novo zamise > zapišem si jo, potem pa poskusim, ali 0 se dalo iz tega kaj narediti. Tako se” napravil marsikaj. Ne morem mirov® < to ni zdravo. Tudi drugim invalid0” priporočam: migajte, delajte, ne zapu stite se in ne obupajte!« Kar predolgo sva se zadržala pri Ppj jaznem in zgovornem Silvu Vidmar)0 Poslovila sva od njega in njegove druZ ne, za slovo pa nama je zaigral na diat0 nično harmoniko in na list. Silvo je n®j mreč tudi spreten muzikant. Vese zvoki njegove harmonike so naju spre mljali ves čas poti skozi vas in oznanj?1 sosedom in drugim, da je pri Vidmar) vih veselje še doma, čeprav je nesreč trdo potrkala na njihova vrata. DOLENJSKI UST St. 3 (2161) 17. januarja 'S DOBRODELNI KONCERT — Pred izidom svoje druge kasete je Družinski trio Novina nastopil na dobrodelnem koncertu na Otočcu. Za uspeh prireditve je še posebej zaslužna mama Vladka (levo), ki ji je že pred koncertom uspelo od podjetij, ustanov in obrtnikov zbrati 18.200 din. Na sliki: člani ansambla: Marjan za klaviaturami, še ne štiri leta stari Tomaž z baritonom, voditeljica Mojca Blažej-Cirej, Borut, ki igra bas pedala in trobento, ter oče Marjan, ki sinova spremlja s kitaro in glasom. (Foto: J. Pavlin) Pomagajo otrokom z rakom Z dobrodelno prireditvijo na Otočcu so Novino-vi v sklad darovali preko 30.000 din V Sloveniji vsako leto zboli za rakom 50 do 70 otrok. Tej hudi bolezni so zapisani že novorojenčki. Najpogostejši vrsti raka pri otrocih sta levkemija in tumoiji osrednjega živčnega sistema. Zdravljenje je dolgotrajno in traja tri leta in več, uspeha pa je po dosedanji statistiki deležna le polovica otrok. Otroški rak se ponavadi razlikuje od raka Pri odraslem. Najpogosteje se ta bolezen pojavi kot sarkom ali hitri rak. Pri otrocih se ponavadi te hitro rastoče bule pojavijo v skritih delih telesa in dolgo ne povzročajo nobenih Ježav, Ponavadi jo odkrijejo, ko je bolezen že napredovala. Zdravniki * proti raku borijo s kemoterapijo, kirurškim nožem in obsevanjem. Najpogosteje gre za kombinirano zdravjjenje, v zadnjem času pa seje se najbolj uveljavilo zdravljenje s kemičnimi sredstvi, citostatiki. Pri otroku je takšno zdravljenje še posebej zahtevno, saj ga dodobra oslabi, zato je potrebno dodatno pravljenje s transfuzijo krvi, krv-oimi derivati, antibiotiki in drugim. Zelo pomembna je nega, ki jo ima otrok med zdravljenjem, prisotnost staršev, prostor za otroško igro in gibanje. Že pred desetimi leti so v Ljubljani razmišljali o gradnji novega oddelka za takšne bolnike in v šestih letih je bila na otroški kliniki grajena nova bolnišnica. Svetle in Prostorne sobe je bilo potrebno še opremiti in pri tem so se delavci bolnišnice obrnili na pomoč k de-V. lovnim organizacijam in posamez- nikom. Treba je bilo najti način, kako priti do denaija za nakup nujnih aparatur. Zato so decembra 1988 ustanovili sklad za pomoč otrokom z rakom. Prvi je v sklad prispeval Ivan Kramberger. Z njegovim prispevkom so kupili intravenozno črpalko. V skladje do danes prispevalo mnogo delovnih organizacij, društev, posameznikov in celo otrok. Tudi dobrodelna prireditev, ki jo je minulo soboto v osnovni šoli na Otočcu pripravila glasbena družina Novina z Gumberka, je bila namenjena zbiranju prispevkov za ta sklad. Pod naslovom »Le življenje za druge je vredno življenja« se je več kot dvesto obiskovalcem predstavil družinski trio Novina s svojim glasbenim repertoaijem, s katerim se je že predstavil v številnih slovenskih krajih in v zamejstvu. Program je povezovala Mojca Blažej-Cirej, oče Matjan Novina in sinovi Marjan, Borut in štiriletni Tomaž pa so s pesmijo obiskali vse celine. Na koncu so prešteli še denar. Od vstopnine so v sklad prispevali 11.930 din, žena Vladka pa je v pripravah na to prireditev od Petrola iz Brežic, pokrovitelja prireditve Elbe iz Novega mesta in številnih obrtnikov iz Otočca in okolice nabrala še dodatnih 18.200 din. Tako so No-vinovi s sobotno dobrodelno prireditvijo, ki je že njihova šesta po vrsti, sklad obogatili z dobrimi tride- setimi tisočaki. J. PAVLIN Smuk se vendarle prebuja Ugovor na »Hotel Smuk še vedno spi« (DL 10. jan.) J dovolj dežurnih? -n^teroindvajsetega decembra lani doma opazili, da je zbolela muca. « dva dni smo jo odpeljali v Cmo- viSa^?a^-' ' narrSt P*Ju*nice- Dal ji je injekciji in n.-??I? naj jo pripeljemo v dveh dneh ’ J* ® ji stanje ne bo izboljšalo, s hčfv1' zdravje n' izboljšalo, sva jo v j^fko odpeljala 2. januarja ponovno gleIn.°melj. Dežurni veterinar jo je pre-shvt- naročil, naj jo pripeljem na-DrinlJr ■,utro znova. Toda kako naj jo služb!!em ziutraj> ko imam dopoldne lil na’ ?em se vprašal. Zato sem jo mis-sem Jat‘’ k° pnšel z dela, vendar SClR« • prepozen. mačlT"t®0 škode pri hiš,če pogine °stan v omenjenem primeru nila te ^Prt? vprašanje, zakaj je pogi-ge rr,U\muca ‘n ali veterinar ni imel dru-trai unosl‘ kot pregledati jo znova zju-rešite eS'm’Pa “ s® lahko našla boljša je zunV' a°Stav'-ia Pa * m' vprašanje, ali en dpC* .lovnega časa res dovolj samo zurni veterinar za vso Belo krajino. M. P. dbnova ne bo lahka tev^PLESJE PRIMOZUU - Oživi-Prost r°ma obnova kočevskega praznega °ra ne bo lahka naloga. K hitrejši po- Zelo me je presenetilo neobjektivno prikazovanje razmer ob novoletni zabavi. Pošteno bi bilo od piscev tega sestavka, če že kritizirajo, da to delajo objektivno in navedejo resnična dejstva. Poleg ansambla »COF« je bilo še kaj pohvaliti. Ker sem za objektivnost obveščanja, želim bralce Dolenjskega lista obvestiti tudi o drugi »plati medalje«, saj sem z družbo bil na omenjeni zabavi. Motel poznam že od vsega začetka. To je bil eden najlepših lokalov sedemdesetih let na Dolenjskem. Zgradila ga je semiška Iskra z denarjem svojih delavcev za svoje delavce in za poslovne partnerje ter vse ostale, Z odplačilom na 15 let je bil motel prodan Gostinstvu Ljubljana transporta. V času inflacije je bilo to malodane podarjeno. Od takrat pa do danes seje na fasadi motela menjalo pet tabel in z vsako menjavo se je stanje poslabšalo. Zadnja leta je bilo stanje v motelu pod vsako kritiko. Pred tremi leti je bila zadnja novoletna zabava. Te so se ob rekonstrukciji hotela Bela krajina v Črnomlju preselile tja, Semič pa s tem še bolj osiromašile. Tudi podeljevanje »Bodečih než« ni prineslo v belokranjsko gostinstvo nobenega napredka. Tokrat se gosti iz Črnomlja niso nič pritoževali, bi pa imeli kaj napisati. Tudi v Intergralu — Gostinstvu je zavel podjetniški veter in po dolgem oklevanju so le spoznali, da je edina rešitev oddati motel z celotnim osebjem najboljšemu ponudniku. Ni treba posebej omeniti, daje bil inventar v motelu precej osiromašen in da je novega najemnika čakalo veliko dela in denaija za obnovo, veliko pa ga še veijetno bo, da bo vse tako, kakor norme za hotel zahtevajo in kakor si gost želi. Želel sem opisati razmere, ki sem jih dobro poznal, saj sem v motelu sedem let igral v narodnozabavnem ansamblu. Seveda pa se s starim osebjem in starim načinom dela nič ne da spremeniti. Sele s prihodom Ane Macele so se stvari začele premikati na boljše. Gotovo še ni vse tako urejeno, kot si želi zelo zahtevni gost, vendar se razmere dokaj hitro izboljšujejo. Naj bo uvoda dovolj. Tudi sam sem šel z družbo tega dne na novoletno zabavo. Že pri rezerviranju mize je bilo povedano, kaj bo za novoletni menu. Rezervacija z menujem je bila samo 200 din na osebo in to je bilo daleč naokoli najcenejše. Mogoče bi bilo bolje, da bi organiziator pri večerji šel bolj na .kvaliteto kot na kvantiteto. Podobnega mnenja so bili še nekateri gosti. Takoj pri vstopu smo bili deležni prisrčnega sprejema. Najbolj pa nas je presenetilo, daje bil motel za goste, ki niso imeli rezervacij, zaprt. To seje zgodilo prvič v dvajsetih letih obstoja motela! S tem je bila odpravljena običajna gneča okrog šanka in tako smo vsi imeli več prostora. Dekoracija je bila bogata kot prva leta obratovanja motela. Za aperitiv nam je natakarica ponudila vsaj 5 različnih vrst pijače. Glede hrane sem že omenil, mi nismo imeli pripomb. Vino pa so nam ponudili od domačega odprtega do asortimenta iz Metliške kleti in omenjenega buteljčnega, in sicer beli pinot in laški rizling. Pozneje sem se pozanimal in izvedel, da so s 1.1.1991 dvignili cene vsem pijačam. Goste v motelu je streglo pet natakarjev in natakaric poleg točajke pri šanku — skupaj šest, ne pa trije. Miz ni bilo nič več kot običajno. Res pa je, da v večini lokalov na Dolenjskem in v Beli krajini ob polni zasedenosti na plesišču zmanjka prostora za vse goste. Pri širšem razmiku miz ni nič narobe, če se pleše med mizami. Moj namen pri pisanju je bil, da bralce Dolenjskega lista, ki ta lokal poznajo in so včasih vanj zahajali, objektivno informiram tudi s pozitivnimi spremembami, ker so očitne. Najbolj pa se boste informirali, če ga ob priliki obiščete in se sami prepričate o kvaliteti lokala. EDI MALNARIČ Semič 5a selitvi ne bo pripomogel niti pred štirimi leti sprejeti projekt revitalizacije. Že bežen vpogled v današnje stanje te vasi in zgodovinski podatki o prejšnjih prebivalcih pokažejo, da zamisli ne bo tako lahko uresničiti. V tej vasi je bilo pred 100 leti 197 prebivalcev, sedaj je brez prebivalcev. Iz te vasi, ki seje prej imenovala Ferdreng, so se Kočevarji odselili ob začetku druge svetovne vojne. V avgustu 1942 je bil kraj delno požgan in nekaj mesecev pozneje zaradi topovskega obstreljevanja porušen. Gospodarska poslopja in stavbe razen ene so delno ruševine. Potrebno bo mnogo denaija in napora za njihovo obnovo, čeravno so bile nekatere zgrajene po drugi svetovni vojni. Iz kočevskega urbaija se da ugotoviti, daje bilo 1574 v Fedrengu in Ferderbu 11 polzemljakov in daje bilo leta 1770 v obeh naseljih 28 hiš. Danes so ta zemljišča zapuščena in zaraščena, kar je nedvomno posledica tega, da je to bilo do nedavnega zaprto območje. V. D. • Hrepenjenje po oblasti ne izvira iz človekove moči, marveč iz njegove šibkosti (Fromm) • Tako hitro živimo, da nimamo časa živeti (Trstenjak) DOLENJSKO GOSTINSTVO BOGATEJŠE — Tone Vovko, v dolenjskem gostinstvu in turizmu ne neznano ime, je minuli petek kar žarel od sreče. Takole je Tone (prvi z leve) z ženo Marino (v sredini) postregel prvim gostom v novo-dograjenem prostoru svoje gostilne na Ratežu. Skromna dolenjska gostinska ponudba je tako postala bogatejša za enega redkih lokalov, v katerem ni treba zardevati pred še tako uglednim in zahtevnim gostom. (Foto: B. B.) Kje je posluh za okolje? Tako se sprašujejo v črnomaljski LDS, kjer so ustanovili posebno telo za ekologijo_________ ČRNOMELJ — Na nedavni seji izvršnega odbora črnomaljske liberalno-de-mokratske stranke (LDS) so med drugim sprejeli tudi sklep o imenovanju telesa, ki bi se ukvarjalo z varovanjem okolja. Za to so se odločili, ker je v črnomaljski občini veliko odprtih ekoloških problemov, ki se slabo ali pa sploh ne rešujejo. Vendar pa zeleni, ki na bi za reševanje teh problemov poskrbeli, sploh ne opravljajo svojega dela, prav tako pa ne tudi komisija za varstvo okolja pri skupščini občine. V LDS bodo, tako obljubljajo, le nadaljevali z ekološkim delom, ki so ga opravljali že doslej. Med drugim so pravočasno opozorili na onesnaževanje reke Lahinje, pomor rib v njej in ekološko oporečno klavnico ob reki. Prizadevali so si za ohranitev starega mestnega jedra kot pomembnega in posebnega kulturnega izročila. Akuten problem Črnomlja sta obvoznica in avtobusna postaja, ki ju je LDS m Marija Bartolj Vdeta igla je vsakdanja spremljevalka BISTRICA — Zaradi iztekajočega se ljubljanskega modnega sejma se v teh dneh mogoče bolj kot sicer beseda suka o oblekah. Tudi Marija Bartolj iz Bistrice 3 pri Šentrupertu zna narediti katero umetelno reč, kakršnih so obilo razstavili na Gospodarskem razstavišču. V njenem sosedstvu jih je pa še nekaj, ki šivajo. Marija se je izučila za šiviljo v Mokronogu pri obrtnici Veroniki Mlakarjevi. Potem je šla v Ljubljano za gospodinjsko pomočnico, se skupaj s tisto družino selila, poiskala nato pot domov in zraven ves čas tudi šivala. Siva še dandanašnji, kolikor more pri enainsedemdesetih letih, kot pravi sama. Seveda šiva, drugače na vdetem šivalnem stroju sredi dopoldneva ne bi bilo pravkar spetega knla. Z oblačilno modo kot šivilja seveda ni mogla biti sprta, vendar se z njo tudi ni nikoli posebej ubadala. »Za te kmečke ženske, za katere delam jaz, ni bilo treba posebne mode. Vsaka je povedala, kako bi rada imela narejeno, jaz pa sem tako naredila,« pravi Bartoljeva. Krilo »s hrbtom«, kije kot ulito po telesu, ali komodna obleka za vsakdanjo rabo, kar veijetno že od nekdaj sodi v delovno nošo kmečkih gospodinj na Dolenjskem. M LUZAR Akcija še traja Za obrtnike-poplavljence Zveza obrtnih združenj Slovenije je po lanskih poplavah začela med pi vrni zbirati pomoč za poplavljence. Ker so bili med njimi tudi številni obrtniki — v 18 občinah so ti utrpeli skupno 223 milijonov din škode —, je zbrana sredstva Zveza sproti nakazovala obrtnim združenjem po prizadetih občinah, ki so pomoč razdeljevala posameznim obrt- • Obrtna zveza je akcijo podaljša- la v letošnje leto. Tisti, ki bi želeli prispevati denar, ga lahko nakažejo na žiro račun št. 50-100-637-256010 ZOZS Ljubljana — za poplavljene obrtnike. nikom. V omenjeni akciji je od začetka novembra do konca leta nekaj sto obrtnikov ter obrtnih združenj in zadrug prispevalo 2 milijona 370 tisoč din. Od tega je 600 tisoč din prispevala Zveza sama, veliko denaija pa so zbrali tudi obrtniki iz Ljutomera, Grosupljega, Vrhnike, Črnomlja, Maribora, Ptuja, so jede in Laško. Poleg denarne je Zveza organizirala tudi pomoč v materialu in storitvah in z dosego nekaterih uvoznih olajšav. Vse pohvale je vredno, da so občine, prizadete v poplavah, obrtnikom odpisale nekatere dajatve. ŠE SO PRIJAZNI LJUDJE Po časopisu bi se rada zahvalila gospe, ki je bila 11. januaija letos v službi na občini v Novem mestu v sobi št. 51/52/53 — referent za kmetijstvo. Rada bi povedala, da se danes maloka-tera uradna oseba tako prijazno vede do strank, kot se je omenjena uslužbenk Potrebovala sem namreč določena r jasnila. Gospa, ki ji, žal, ne vem ime se je zelo ljubeznivo potrudila in im za vse zelo humano in prisrčno razložila. To pomeni, da so med nami še ljudje s široko odprtim srcem. IVANKA JAKŠE Novo mesto dala v svoj predvolilni program, predlagali pa so ju tudi za dolgoročni plan črnomaljske občine. V LDS so dali tudi pobudo za podeljevanje graj in pohval za področje ekologije. Po nekaj mesecih je izdelano delovno gradivo o tem predlogu. Problematike, ki jo bodo odpirali v bodoče, je še zelo veliko. Izpostavili bodo vprašanje deponije komunalnih odpadkov. Nekaj dokumentov na to temo je bilo v skupščini že sprejetih, a se je premalo storilo. Ponovno se odpira reševanje posledic PCB v Krupi, posebno še, ker se je za to začela zanimati tudi republiška vlada. Izpostavili bodo vprašanje obračališč avtobusov pri šolah v Črnomlju in Semiču, parkirišč v mestu, krajinski park ob Kolpi in možnost, da postane krajinski park tudi del Mirne gore. V LDS menijo, da je prihodnost Bele krajine v turizmu. M. B.-J. Nista se ustrašila težav Zlatoporočenca Emilija in Vladimir šumej SEVNICA — Ravno o božiču leta 1940 sta stopila na skupno živ-lienjsko pot Emilija in Vladimir Šumej, zlatoporočenca iz Hrastnika, ki sta se udomila v Sevnici. Vladimir se je rodil leta 1912 v številni železničarski družini. Otroštvo je preživel ob železnici, ki pa mu je pozneje dala tudi delo in kruh. Po končani osnovni šoli se je sicer izučil za kovača, med drugo svetovno vojno pa je bil kuijač na lokomotivi. Odzval seje klicu domovine in je postal udeleženec NOB v kamniško-zasavskem odredu. Po končani vojni se je zaposlil v hrastniški steklarni, kjer je dočakal zasluženo pokojnino. Po upokojitvi seje preselil v očetovo hišo v Sevnici, kjer živita z ženo Emilijo Še danes. Slavljenka Emilija, rojena Guček leta 1923 v Hrastniku, je bila hči rudarja. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v tamkajšnji steklarni. Tudi ona je bila v partizanih, in sicer kot kurirka. Navkljub temu da so se v času, ko sta Emilija in Vladimir začela ustvaijati svoje ognjišče, nad Evropo začeli zgrinjati oblaki vojne rih-re, se, polna življenjske moči, nista ustrašila. Po poroki se jima je rodilo 7 otrok, ki sta jim po najboljših močeh nudila toplino in jih vzgojila v poštene državljane. Zato sta zlatoporočenca še danes lahko vesela pogostih obiskov svojih otrok z družinami, ki so pri svojem kruhu. P. P. Zlatoporočenca Emilija in Vladimir Šumej iz Sevnice s svojimi otroki, potem ko sta v poročni dvorani na sevniškem gradu, skupaj s svojimi najbližjimi simbolično obeležila 50 let skupnega življenja. Z*nka demokracije vse b°lj stiska ki biuhh-f6 vsuk°dnevno srečujejo s težavami, bl ° nujno prenesti v republiško skupš-biifj tQ ^Mudoma zahtevati rešitev. Včasih je Ljubi/ a°*aj Preprosto: občinski delegati so v ve, pQl[l0J>.rencsli pobude, vprašanja in zahte-šanipJe,,°- Seveda je že povsem drugo vpra-obra°hko °d teh pobud je bilo v resnici vsemu?Vtu}?h rešenih, a so občani kljub p- neko zadoščenje. Kaj pa danes? Pdnier tri - 'h skupščinskih klopeh sedijo na dva rnje Polanci iz občine Brežice, vendar ob(in„ arna začetku odpadeta, ker ju ni volila Širše emveč regija. Torej morala zastopati Pak erfse- a niti približno ne,regijske, am-ankarske. V našem strankarskem me- hanizmu morajo delegati glasovati tako, kot se v stranki dogovorijo, četudi pri tem večkrat odločajo v svojo lastno škodo in v škodo svojih soobčanov. Tretji poslanec je samo občinski Zastopa občane v zboru občin, a kot je večkrat slišali se tudi tam odločajo po svoji strankarski pripadnosti Kaže torej, da je strankarska zavezanost pri nas nad vsem in da naš sistem ne priznava nikakršnih drugih interesov razen strankarskih. Prav zanimivo bi bilo vedeli če nas bodo stranke hranile, nas preživljale in poskrbele za vsakdanje težave ljudi v lokalnih skupnostih. V vsaki družbi je na tisoče drobnih interesov in vsaj nekaj večjih, a če znamo prisluhniti samo političnim, potem nismo na najboljši poti • Obstaja še neka možnost. Iz nekaterih občin se oglašajo tako, da v republiški skupščini nastopi župan ali izvršnik. Za brežiško odpade tudi ta poslednja možnost, saj sta oba funkcionarja hkrati tudi poslanca, se pravi, da sta politično in strankarsko zavezana. Občani so zaradi takega položaja že začeli čutiti, kako se zanka tako imenovane »demokracije« vse bolj oži in jih čedalje bolj stiska okrog vratu. Občine po novem ne bodo imele skoraj nobenih pristojnosti in niti pravih poti za uveljavljanje svojih interesov. Jasno je, da bodo še bolj prizadeti občani, ki so bili doslej navajeni vsaj neke vrste odločanja, medtem ko bodo zdaj ostali brez kakršnegakoli glasu. Vsaj večina izmed njih, ki ni včlanjena v nobeno stranko. Kaj torej ostane ubogim občanom, ki se jim na ramena nalaga vse več in več obremenitev, ki so v smrtnem strahu za svoje službe, ki se vozijo po razdrapanih cestah, živijo v soseščini lastnih smetišč in dobro premislijo, preden kaj vržejo v nakupovalno košaro? Tako velik padec standarda bodo še toliko težje prenesli, ker je padla tudi politična in socialna pomembnost posameznika v družbi Kako bodo reševali težave, ki jim bodo v kratkem čez glavo? Po zdravi kmečki logiki se ponuja samo ena rešitev. Morali bodo na ulice, s traktorji na ceste, pred občinsko skupščino, pred podjetja in še kam. In vse to samo zaradi neke demokracije, ki se zaenkrat za večino ljudi piše z zelo zelo malim »d«. B. DUŠIČ Nekaj kot knežji kamen V litijski občinski skupščini so na republiško pobudo sprejeli sklep, naj bi slovensko središče GEOSS v Spodnji Slivni pri Vačah razglasili za protokolarni objekt republike Slovenije. Kot se sučejo besede o tej temi, naj bi geometrično središče Slovenije Slovenci dojeli kot pomembno opeko v svoji državni stavbi Po litijskem sklepu je Slovenija dobila novo polemiko, ki bi prav ognjevita šele utegnila postati Zdaj so zaradi njega že protestirali iz Velikih Lašč. V tamkajšnjem KUD Primož Trubar so javno vprašali, kaj da smo pa mi, mi imamo Trubarja. Za manj poučene so tudi povedali, kdo je bil ta mož, sicer pa so vsaj nekaj malega že kar morali napisati o Trubarju, saj so tudi v Litiji zbrali vrsto dokazov v prid sklepa. Državotvornost Spodnje Slivne in državotvornost Trubarjeve Rašice je tako predmet dvojne obdelave. Državotvornost seveda ni prazna beseda, komur in čemur je priznana, je dobil pomemben pridevek. Kdo bo zrruigal v omenjenem primeru, ni znano. GEOSS je lani imel svojega zapriseženega predsednika na prvi strani Dela Velike Lašče, točneje Rašica — ali morda Raščica, če naj bo zadovoljeno nekaterim razlagalcem — imajo svojega Trubarja v nadaljevanki najbolj vplivnega oblikovalca zavesti — na televiziji Po leksikonih, v izjavah modrih ljudi, v stoterih različnih zapisih in analizah bi lahko poiskali nove uteži za zahtevno državotvomiško tehtanje. Ker je vseh omenjenih in neštetih uteži obilo, bo zadevo GEOSS verjetno stehtala na koncu kar politika. M. LUZAR V času od 27. decembra do 7. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Košir iz Straže — Blaža, V ida Madronič iz Prelesja — Petra, Marija Šuštaršič iz Dol. Nemške vasi — Mojco, Sonja Jerman iz Črnomlja — Andraža, Nataša Babič iz Velike Lahinje — Luka, Cvetka Jovanovič iz Gabija —Sanjo, Nevenka Rostohar z Goleka — Davida, Jolanda Ržen iz Telčic — Uroša, Marjeta Vide-Lutman iz Žvabovega — Manco, Nataša Bobič iz Hrastulj — Nino, Martina Opara iz Trebnjega —Tio, Marija Žulič iz Vratnega — Slavka, Silva Skol iz Trebnjega — Ines, Ivanka Jevnikar iz Mokronoga — Igoija, Marija Adlešič iz Drenovca — Špelo, Dragica Evdjenič iz Straže — Tamaro, Marija Starina s Sel pri Semiču — Ano Marijo, Martina Luthar iz Žužemberka — Kajo, Majda Gregorčič z Mirne — Gregorja, Danica Vidmar iz Straže — Nino, Anica Brodarič s Krasinca — Jožeta, Jožica Hutevec iz Dol. Karteljevega — Janeza, Bernarda Ogorevc iz Spodnje Pohance —Polono, Admira Hmjčič iz Črnomlja — Denisa, Milena Radojčič iz Črnomlja, Brigita Žnidaršič iz Šentjerneja — Tadeja, Irena Janežič iz Zavinka — Katjo, Martina Gazvoda iz Šentjošta —Tonija, Brigita Tratnik z Rake — Patricijo, Ana Krašovec iz Prapreč — Andrejo, Jana Zalar s Kala pri Krmelju — Roka, Sonja Rozman iz Svinjskega — Jureta, Marija Ribič iz Gor. Karteljevega — Tino, Marija Novak s Štrita — Boštjana, Nataša Weiss iz Črnomlja — Jaka, Marija Starina z Gradnika — Simona, Majda Be-lavič — Pupič iz Črnomlja — Arijano, Irma Plaveč iz Velikega Lipovca — Irmo, Bojana Kastigar iz Preske pri Dobrniču — Roka, Ljubica Umek z Uršnih sel — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Rodile so: Mojca Špec-Potočar iz Bršljina 50 — Ali-no, Simona Fink iz Kristanove 26 — Andrejo, Dubravka Skeledžija z Zagrebške 12 — Nikša, Anica Kalin iz Lobetove ulice 9 — Damjana, Dara Klepič iz Trdinove 46 — Igoija, Slava Zupančič iz Run-r.ove ulice — Tino, Sonja Muhič, Nad mlini 22 —Evo. Čestitamo! V času od 14. do 26. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Janka Gore-nec s Cerovca pri Trebelnem — Suzano, Martina Novak iz Orehovice — Nives, Veronika Pucelj iz Omuške vasi — Bojana, Gabrijela Lunder iz Radovlje — Mitja, Mirica Golob iz Stranske vasi — Urško, Marija Muler iz Črnomlja — Nastjo, Bernarda Stariha iz Črnomlja — Ano, Terezija Gorenc iz Vrbovcev — Vesno, Marija Miketič iz Kočevja pri Črnomlju — Uroša, Fanika Avguštin iz Kočevskih Poljan — Suzano, Danica Metelko iz Šentjerneja — Urško, Mojca Kapler iz Ravni — Klemena, Cvetka Zore iz Zabrd-ja — Anžeta, Katja Režun iz T rebnjega — Lavro, Ivica Gosenar iz Blatnika —Niko, Nežka Režek iz Dolenje vasi — Blaža, Anica Rifelj iz Črešnjic — Roka, Ljubica Iharoši iz Mišincev — Kristino, Vanja Stariha z Roženberka — Aleša, Vida Jurman iz Semiča —Tino, Kornelija Vukovič iz Lopar — Inko, Matjana Konajz-ler iz Krškega — Lidijo, Branka Bučar iz Rajnovšč — Mojco, Metka Gotz iz Trebnjega — Matija, Miljana Kobe iz Črnomlja —Jeannino, Jolanda Jarc iz Žužemberka — Anjo, Marija Makše iz Pristave — Dejana, Karmen Koritnik iz Srednjega Pijavškega —Mateja, Anica Barbo iz Šmaijeških Toplic — Andrejo, Vida Frankovič iz Podboja — Martina, Irena Brula s Talčjega Vrha — Brigito, Anica Brodarič iz Rosalnic — Uroša, Mihaela Koračin iz Mokronoga — Gorazda, Ivanka Ložar iz Orešja —Tjašo, Suzana Pogačnik iz Krmelja — Ines, Suzana Kristan iz Gor. Ponikev — Martina, Marija Vuk iz Metlike — Kristino, Cvetka Junc iz Šmarjeških Toplic — Natalijo, Janja Lah iz Dol. Maharovca — Emo, Anica Marentič iz Gribelj — Mitja, Martina Zagorc iz Dol. Kamene — Gregorja, Andreja Gorenc iz Tržišča — Barbaro, Barbara Pulič iz Krškega — Žiga, Helena Jordan iz Dol. Kamene — deklico, Ljudmila Kramar z Vel. Kala — dečka, Danica Lindič iz Vinice — deklico, Fanika Štalcar iz Semiča — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Miljana Matuš z Ljubljanske ceste 41 —Anito, Jožica Škrbec iz Kettejevega drevoreda 41 — Jasmina, Klavdija Krapež z Zagrebške ceste 18 — Tio, Lučka Glavač iz Maistrove 4 — Kajo, Anica Kelbel s Ceste herojev 60 — Lucijo in Gregorja, Ksenija Rdež iz Bršljina 25 — Jerico, Mateja Ban z Drske 9 — Matica, Darja Krevs, Slavka Gruma 3 — Rebeko. Čestitamo! MANAGEMENT-CONSULTING, d.d.o. Črnomelj, Moše Pijade 6, organizira na območju Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega začetne in nadaljevalne tečaje angleškega in nemškega jezika za odrasle. Cena 70-urnega tečaja znaša 2.700,00 din, možnost plačila na 3 obroke. Prvi obrok vplačate ob vpisu, o katerem boste obveščeni naknadno. Prijave sprejemamo po telefonu 51-014 vsak delavnik od 16.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure. Rok za prijave: 31. januar 1991. Pretekli ponedeljek so se sorodniki, soborci in znanci na sevniškem pokopališču zadnjič poslovili od Franca Trbovca, 79-letnega skromnega, a pokončnega moža in predvsem zavednega Slovenca z Drožanja. V številni, 12-članski kmečki družini na posestvu v Zabukovju nad Sevnico ni bilo Frančku, kot so ga zmeraj klicali njegovi bližnji, niti drugim otrokom postlano z rožicami. Na bolj skopi zemlji, na višinski kmetiji, so morali trdo delati za kos kruha in preživetje. Da bi bilo goije še hujše, se je tudi nad te kraje pod obronki legendarnega Bohoija, kjer so našli svoje zatočišče tudi partizani Kozjanskega odreda, zgrnila vojna vihra. Franček se je pridružil Kozjancem in se po svojih najboljših močeh boril za osvoboditev domovine izpod tujega jarma. Med soborci je bil vedno dobrodošel tudi po vojni, saj so radi prisluhnili njegovi preudarni in dostikrat tudi šegavi besedi. Čeprav si je s 4-člansko družino zasnoval topel dom na Drožanju, bliže Sevnici, so mu na stara leta noge vse manj dobro služile. Koliko stotin kilometrov je imel Franček v nogah, ko je po službi na železnici odšel v zasluženi pokoj, vedo le njegovi najbližji. Toda navkljub vse večjim težavam z zdravjem na jesen življenja je Franček ohranil ljubezen do zemlje. Nadvse skrbno je obdeloval kos zemlje, še zlasti vinograd ob domačiji, kamor so radi zahajali sorodniki in sosedje. Franček je imel široko srce, zato je bil tudi priljubljen sovaščan. p. p. V torek, 8. januarja, smo se pred domačo hišo na Pokleku nad Blanco poslovili od Miklavčičeve mame. rodila seje pred 95 leti v številni Žiber-tovi družini na Pokleku. Ker ni bilo doma za vse dovolj kruha, je morala že kot 6-leten otrok od doma h Kozinčevim na Poklek. Ker je bila pridna in ubogljiva, sojo Kozinčevi vzljubili in tako je ostala pri njih celih 24 let. Potem se je poročila z vdovcem z dvema otrokoma. Nato se jim je v zakonu rodilo še osem otrok. Od teh sta dva zelo zgodaj umrla. Številna družina je živela skromno, mati je ljubezen otrokom enako delila. Po 16 letih zakona ji je umrl mož, ona pa je morala zapustiti hišo moževemu sinu iz prvega zakona in se s šestimi majhnimi otroki preseliti v skromno hišico na konec vasi v Jesenovec. Morala je biti iznajdljiva in trdo delati, da so se lahko preživeli. Leta 1952 sta hčerka Mici in njen mož Franci prevzela ta domek in mamo, ostali otroci pa so se zaposlili in odšli po svetu. Za mamo seje začelo lepše življenje. Miklavčičeva mama je bila skromna in dobra ženica, vsakomur je rada pomagala, dokler so ji dopuščale moči. V bolezni in ostarelosti je bila vsakega obiska vesela in rada seje pohvalila, kako lepo skrbijo zanjo. Otroci sojo redno obiskovali, še posebno vesela pa je bila ob obisku vnukov in pravnukov. V nedeljo pred božičem je v krogu številne družine še vsa vesela praznovala 95. rojstni dan. Zapela je, pripovedovala zgodbe in recitirala pesmi, za kar je imela poseben dar. Vaščani smo jo spremili na zadnji poti, se v mislih poslovili od nje in ji zaželeli miren počitek v rodni grudi, katero je neizmerno ljubila in znala o njej tako lepo govoriti. A. C. novoles mize in leseni polproizvodi, d.o.o. BOR Krško objavlja oglas za izbiro KOMERCIALISTA Poboji: . ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske, lesne ali druge ustrezne smeri — aktivno znanje angleškega in pasivno znanje nemškega jezika — 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Ponudbe sprejemamo 8 dni po objavi. Sklep o izbiri kandidata bomo izrekli v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Kandidati naj ponudbi obvezno priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Ponudbe s potrebnimi dokazili pošljite na naslov: NOVOLES —BOR, mize in leseni polproizvodi, d.o.o., Krško. KAČU N Al.NIŠKI IN/I NIKINCi KOUINTEHNA TOZD INŽENIRING PROGRAM INFORMATIKA NEMOGOČE JE MOGOČE ^ se ne bojite Evrope 92, smo pripravili vrsto računalniških programov za sodobno poslovanje! FINANČNO-INFORMATIVNI SISTEM (glavna knjiga, salda-konti, menične in ostale obresti) MATERIALNO POSLOVANJE (skladiščno in finančno poslovanje) Nata dva osnovna programa se z istimi matičnimi podatki o doba viteljih, kupcih, klasifikaciji materiala, kontnim planom, šiframi materialov in drugimi podatki navezujejo še programi za: - OSNOVNA SREDSTVA - OSEBNE DOHODKE - EVIDENCO KREDITOV - KADROVSKO EVIDENCO - EVIDENCO IN OBRAČUN NAROČNIKOV - KALKULACIJE IN RAZPIS PROIZVODNJE - FAKTURIRANJE - MALOPRODAJNO IN VELEPRODAJNO KALKULACIJO Z OBRAČUNI DA VKOV - DROBNI INVENTAR - EVIDENČNO DOKUMENTACIJO - PODPORO DELA PRAVNIH SLUŽB Z našimi računalniškimi programi poslujejo že v več kot 100 podjetjih, bankah, skupnostih širom po Sloveniji. Zagotavljamo tekoče vzdrževanje in prilagajanje programov spremenjenim predpisom. Prodaja in servisiranje računalniške opreme. Podrobne informacije na telefon (063) 27-217, fax (063) 28-511 (Zlatko Gruber) VOJNA POŠTA 6485 ČRNOMELJ Komisija za izvedbo javne licitacije razpisuje javno licitacijo za zbiranje ponudb za odkup pomij in odpadne hrane Javne licitacije se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Za ostale pogoje je mogoče izvedeti pri VP 6485 Črnomelj ali po telefonu (068) 51 -914, interna 108. Javna licitacija bo opravljena 5.2.1991; začetek ob 10. uri v prostorih VP 6485 Črnomelj. Izklicna cena je 1.300 din (tisoč tristo) na mesec. Rok za zbiranje ponudb je 20 dni po objavi razpisa javne licitacije v Dolenjskem listu. ISTI PRIMERNI ZA VAŠE KMETIJE IN VIKEND HIŠE Qa<^fagag*tese • kombinirani štedilniki na trda goriva in plin • kombinacija z etažnim ogrevanjem • k ombinacija s pomivalnim koritom • različne dimenzije in izvedbe zadovoljujejo vse potrebe posameznikov INFORMACIJE: ©> KONSIGNACIJSKA TRGOVINA PRIMEX VRTOJBA (NOVA GORICA) F*o- MOV* gorica TEL.: (065) 32-901 DOLENJSKI LIST NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ______________ Ulica in hišna št.: __________ Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:_____ -x- ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ulica talcev 3/a, telefon 21-319, 21-640 VABIMO VAS K VPISU v naslednje izobraževalne oblike: — osnovno šolo za odrasle od 5. do 8. razreda — tečaje tujih jezikov za odrasle (angleški, nemški, francoski, italijanski in latinski jezik) — tečaje angleškega jezika za šolske otroke (od 1. do 8. razreda) — tečaje slovenskega jezika — tečaje šivanja in krojenja Prijave sprejemamo do sredine februarja 1991 oziroma do popolnitve števila slušateljev v posameznih oddelkih. Informacije dobite v tajništvu ali po telefonu. Na podlagi 185. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 36/88,8/89) izdaja uprava za družbene prihodke občine NOVO MESTO POZIV K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV za leto 1990 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1991 Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1990 1. zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1990; 2. zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1990; 3. zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1990; 4. zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1990; 5. zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1990; 6. zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1990. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupni čisti dohodek v letu 1990 presega 180.684,00 dinarjev. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če zavezanec opravlja kmetijsko proizvodnjo na območju občine, v kateri nima stalnega prebivališča, pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri opravlja kmetijsko proizvodnjo; — zavezanci iz 2. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 3. in 4. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 5. točke za dohodke, dosežene z oddajanjem v najem ali podnajem nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina lezi; za dohodke, dosežene z oddajanjem v najem premičnega premoženja, s prodajo premičnega premoženja in za dohodke iz drugega premoženja ter premoženjskih pravic pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1990 najdalj stalno prebivališče. OBČINA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE NOVO MESTO DOLENJSKI LIST Št. 3 (2161) 17. januarja /v ljubljanska banka Dolenjska banka d.d Novo mesto RAZPISUJE ZBIRANJE PONUDB za oddajo v najem ogrevanega poslovnega prostora s sanitarijami v izmeri 54 m2 vi. nadstropju poslovno-stanovanjske stavbe v Šentjerneju, Trg gorjanskega bataljona 2. Prostori so primerni za opravljanje dejavnosti, ki ne bo motila stanovalcev sosednjih stanovanj. Pogoji: — najnižja najemnina za prostor znaša 4.000 din mesečno, — prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo najemnino in opravljal primernejšo dejavnost, — ponudbe sprejemamo 10 dni po objavi. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 22-213, interna 283. aGrariacveue prazvomja in TrGOvina Genez po. Za realizacijo razvojnih ciljev podjetja bomo v letu 1991 zaposlili: — strojnika visoka ali višja izobrazba) za vodenje tehnične vzdrževalne ekipe in energetiko v PE Vrtnarija Čatež, s prakso na podobnih delih in nalogah. Zaželjeno znanje tujega jezika; ~~ agronoma (visoka ali višja izobrazba — smer hortikultura) za dela tehnologa v PE Vrtnarija Čatež oz. vodjo laboratorija, z nekajletno prakso in znanjem tujega jezika (angleščina). Kandidati, ki jih taka zaposlitev v bližnji prihodnosti zanima in veseli ter izpolnjujejo navedene pogoje, naj to sporočijo na naslov: AGRARIACVETJE ČATEŽ, Topliška c. 34,68250 Brežice, z dokazili p izobrazbi in opisom sedanjega dela. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpela sem, ter večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, tašče in svakinje MARIJE KOREN Ob Težki vodi 90 jskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izre-K 1 s°žalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu pospremili ^dnji poti. Posebej hvala kolektivu PM Novo mesto, Zdravstvene-mu centru Dolenjske-tozd DSSS, Osnovni šoli Grm, Dolenjskemu oktetu za zapete žalostinke, solistu na trobenti Ivanu Berusu in tov. •vtažnaršič za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni DO KNJIGOVODSKI CENTER p. o. Črnomelj, kolodvorska cesta 34 ______RAČUNOVODSKE, RAČUNALNIŠKE STORITVE Zbor delavcev Knjigovodskega centra Črnomelj razpisuje dela in naloge d,Rektorja Pogoji: ~~ ^'spka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izku-___ senj pri enakih ali podobnih delovnih nalogah ~~ visja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj __ Pn enakih ali podobnih delovnih nalogah ~~ sPosobnost organiziranja in vodenja QoiodlClati morai° poslati prošnjo z dokazili o izpolnjevanju po-Crn v v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Knjigovodski center rnp]°r?e^’ »za razpisno komisijo«, Kolodvorska ulica 34, Črno-e I- Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. ja^ost' bolečina * zbudila ni, l°s'al?je Mina, Kl niočno boli V SPOMIN FRANJI PIRKOVIČ 11.5. 1979— 18.1. 1983 ob*nje}|U^mo ^ vsem’ k' prinašate cvetje, prižigate svečke ter postojite nem grobu. VSI NJENI ISKRAFAX 100 Mala naprava velikih zmogljivosti v. / običajna cena 18.900 din pri RAČKI, d.0.0. 16.000 din in zastonj telefon Iskra 911 DOBAVA TAKOJ, KOLIČINA OMEJENA RAČKA, d.O.O. informatika, zastopanje in trgovina Novo mesto Cesta komandanta Staneta 24 Telefon in telefax (068) 21-058 KOLINSKA, prehrambena industrija, p.o. LJUBLJANA Kolinska objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA VILIČARJA za skladišče proizvodne enote BELSAD v Črnomlju Pogoji: — končana poklicna šola kovinarske usmeritve (IV. st.) — najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — izpit za voznika viličarja — 2-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili in opisom dosedanjega dela v 8 dneh na naslov: Kolinska, Ljubljana, kadrovsko-socialna služba, Šmartinska c. 30. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 72. letu starosti zapustil mož, oče, dedek VINKO ENGELSBERGER s Štrita pri Bučki Iskrena zahvala sorodnikom in prijateljem za pomoč, posebno sosdtiu Ludviku Venetu, Slavku Venetu in njegovi ženi ter Albinu Robeku, duhovniku za obred, učiteljskemu zboru za vence in govor, otroškemu zboru za pesem, gasilcem za spremstvo na poslednji poti in za poslovilni govor. Vsi njegovi ZAHVALA V 52. letu je v prometni nesreči umrl naš dragi oči, dedek in brat STANE PETRINČIČ šofer iz Novega mesta Zahvaljujemo se sorodnikom in vsem prijateljem za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kirurškemu oddelku — osebju intenzivne nege za ves trud, gospodu Berusu za lepo igrano Tišino ter gospodu patru Felicijanu za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli ZAHVALA V 70. letu življenja nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustila naša najdražja žena, mama, stara mama, tašča in teta ANABENEC roj. RADOVIČ iz Sečjega sela, Vinica Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojno zasuli s cvetjem in se v tako v velikem številu poslovili od nje. Hvala osebju ZD Vinica za oskrbo v času bolezni, govorniku za govor pred domačo hišo, godbi in g. dekanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti: mož Albert, hčerke Albina, Vladka in Jožica z družinami ZLATA VERIGA K . ALFA — Dobro: imate vozniški izpit in imate avto, ampak ne upate sesti za % volan, ker že dolgo niste vozili? A VTOŠOLA Alfa ras reši te zadrege. Prireja *f skrajšan tečaj za obnovo vozniškega znanja. Alfa, informacije vsako popoldne * po teL 068/27-410. 3 USNJE USNJE USNJE USNJE USNJE USNJE USNJE USNJE US-% NJE USNJE el Izdelo vanje usnjenih oblačil za moške, ženske in otroke. Jakne, kostime, plaš- če, krila. Usnjena oblačila tudi popravljamo. Menjamo zadrge, podloge, všijemo Jj žepe itd Novo mesto, Glavni trg 19, nad butikom Nev/ Plače. Odprto od 8. do 14. ure, od 16. do 19. ure in v soboto od 9. do 11. ure. Po 19. uri tel 068/21-934. MAK — BARVE LAKI — Cenjene kupce obveščamo, da smo ponudbo »a razširili z naslednjimi artikli: — B10HIT lazumi premazi za les, brez vonja — B10HIT laki za parket , «4 — SADOLIN lazumi premazi 1 — UHU lepila — 20 vrst za dom in šolarje V Novem mestu, Nad mlini 55, teL 068/25-049 rt KERAMETAL — Velika ubira ploščic, kuhinj, tudi iz uvoza Nadvse ugodni r načini plačila Posojilo za člane stanovanjske zdruge Šentrupert Možnost plače-$ vanja na tri čeke. Trebnje, Kidričeva 3, pri OŠ, teL 068/44-100. £ TRGOVINA NATAŠA — Še vedno ima na zalogi račke, gosi in purane. H Poleg hrane pa prodaja tudi posteljnino iz uvoza Italijanska fbnela za dobro v spanje. V Novem mestu na Zagrebški ulici je trgovina Nataša s* ________________________________________________________________________________- jj INTERMARC — Trgovina s tehničnim blagom v Stopičah. Zdaj je čas za tm obisk pri njih. Nahrbtne KOSILNICE, primerne za vinograd, firm Alpina in Milki subishL Štiritaktne vrtne rotacijske kosilnice. BCS program v celoti Kompletna £ BELA TEHNIKA po starih cenah. OD 8. do 16. ure, teL 068/43-806. S. ZLATA VERIGA Sl PELIKAN — Bila je pomota Pelikan ni na Titovi v Krškem, ker take ulice sploh nimajo. Je na CKZ poleg AMD. Se opravičujemo. Oglase za Zlato verigo sprejema Alpha d.0.0.. Trdinova II a. Novo mesto, teL 068/28-121 TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE p.o. po sklepu direktorja podjetja razpisuje prosto delovno mesto ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA FINANČ-NO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi, izpolnjevati še naslednje: — imeti morajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo finančne usmeritve — 5 oziroma 3 leta ustreznih izkušenj v stroki — imeti sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. 1 na na-7, 68250 15 dneh po dnevu objave. Za delovno mesto je določena reelekcija. Mandat traja 4 leta. O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh po odločitvi o izbiri kandidata. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite i slov podjetja Tovarna pohištva Brežice, Aškerčeva 7, BREŽICE, v 15 dneh po dnevu objave. Podjetje nudi izbranemu kandidatu dvosobno stanovanje, kolikor bi bilo to vprašanje sporno za kandidata. ZAHVALA V 78. letu starosti meje po težki bolezni zapustil dragi mož LOJZE JERMAN Cesta brigad 12 Iskreno se zahvaljujem pevcem, g. župniku za opravljen obred in tople besede ter Pavletu in Jelki Kuplenik, ki sta mi bila v pomoč na pokojnikovi zadnji poti. Žalujoči: žena in ostali ZAHVALA Ob smrti dragega očeta in starega očeta FRANCA KELHARJA iz Črešnjic pri Cerkljah se zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od pokojnika in mu darovali cvetje, pevcem iz Cerkelj za pesmi slovesa ter g. kaplanu iz Krškega za žalni obred. Posebna zahvala patronažni medicinski sestri Marini škof in družini Žičkar iz Črešnjic. Iskrena zahvala tudi vsem za izrečeno sožalje. Hčerka Ida Brinovec in vnukinja Ida Brinovec-Jureša z družino DOLENJSKI UST 1 V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI — CFSTITKE — ZAHVALE lirmniimB tedenski koledar Četrtek, 17. januarja — Anton Petek, 18. januarja — Biserka Sobota, 19. januarja — Marij Nedelja, 20. januarja — Boštjan Ponedeljek, 21. januarja — Neža Torek, 22. januarja — Vincenc Sreda, 23. januarja — Samo 19.1. (ob 20. uri) ameriški akcijski ftlm James Bond je bil ženska. 20. 1. ameriški akcijski film Dick Tracy. 23.1. (ob 19. uri) botsvanska komedija Bogovi so zopet padli na glavo II. TSK------------- LUNINE MENE 23. januarja ob 15.21 — prvi krajec KRŠKO: 17.1. (ob 20. uri) ameriška komedija Slučajni turist. 18. 1. (ob 21. uri) ameriški erotični ftlm Dober tek. 20. 1. (ob 18. uri) ameriška grozljivka Gorila v megli. 22.1. (ob 20. uri) ameriški triler Nevarno morje. kino BREŽICE: 18. in 19. 1. (ob 20. uri) ameriška komedija Mladi Einstein. 20. (ob 18. in 20. uri) in 21. 1. (ob 20. uri) ameriška komedija Maturanti se mašču- NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 17. do 22. 1. (ob 18. in 20.15) ameriška fantastična melodrama Duh. 22. 1. (ob 16. uri)TG Kranj: otroška igrica Mojca Pokraculja. /JU. ČRNOMELJ: 18. 1. (ob 20. uri) ameriški erotični film Kratko srečanje. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 18. do 20. 1. (ob 19. uri) ameriški film Perkijeve vragolije. 2l.in22. L (ob 19. uri) ameriški film Robocop, 2 del. 23.1. (ob 19. uri) ameriški film Lolita Kolgerla. kmetijski stroji VENTILATOR za dosušcvanje sena prodam. Miklič, Gor. Kamence 9, Novo mesto. 167 OBRAČALNIK za seno Favorit 220, trodelne klinaste brane, oboje dobro ohranjeno, in 5001 vina (belega ali rdečega) ugodno prodam. ® (068)73-119. 200 TRAKTOR Deutz (72 KM), letnik 1979, dobro ohranjen, z enoosno kiper prikolico in motorno žago Alpina, skoraj novo, prodam. Informacije od 16. do 22. ure na » 47-696. 215 TRAKTOR FERGUSON, 39 KM, star eno leto, s kabino in kompresorjem, garažiran, nevožen, prodam. » (068)56-237. 237 TOVORNO PRIKOLICO, nosilnost 81, registrirano, primerna tudi za močnejši traktor, prodam. ® (068)22-993. 240 TRAKTOR ZETOR 5211, star 5 let, 1400 delovnih ur, prodam. Jože Šuklje, Trnovec 22, Metlika. 249 TRAKTOR Steier (30 KM) prodam. Andrej Gorenc, Vinica 24, Šmarješke Toplice. 289 TRAKTOR IMT 577 in enorcdni obiralec koruze Sip prodam. ® (068)57-246. 307 ZETOR 4911, 1900 delovnih ur, prodam. Hrastar, Vel. Brusnice 82, Brusnice. NOV KOMBAJN VIHAR 80, plug Posavec—12 col, mešalec za gnojevko in mlado kravo s teletom prodam. Kužnik, Podlisec 7, 68211 Dobrnič. 320 LADO 1200, letnik 1977, motor generalno obnovljen, in 126 P, celega ali po delih, prodam. ® (0608)32-446. 186 LADO SAMARO, letnik 1987, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Krulič, Krška vas , ® (0608)61-687. 187 Z 101, letnik 1988, rdeče barve, prodam. ® (0608)79-595. 188 GOLF DIESEL, letnik 1985, v odličnem stanju, prodam. Stojan Gorenc, Šmarjeta, ® 73-608. 189 126 P, letnik 1981, prodam. ® 24-933. 192 ZASTAVO 101 COMFORT, letnik 1980, prodam. Jože Gimpelj, Gregorčeva 13, Dolenjske Toplice, ® 65-123. 195 R 5 CAMPUS, star eno leto, prodam. ® 24-545. 197 LADO RIVO 1300, staro dve leti, 26.000 km, prodam. Mali Slatnik 50, Novo mesto, ® 27-846, popoldne. 198 DAIHATSU CHARADE DIESEL, star eno leto, registriran do februaija 1992, prodam za 19.000 DEM. ® (068)21-229, Marjan. 199 Z 850, letnik 1981, prodam. Adamlje, Stopiče 93. 201 DIANO, letnik 1980, neregistrirano, brezhibno, in ETZ 250, letnik 1983, prodam. Damjan, ® 43-767. 203 TRAKTOR DEUTZ 48, star 5 let, kravo brejo 5 mesecev, breji rodovniški kobili, ena stara 5 let z žrebičkom, druga dve leti in pol, prodam. Anton Kofalt, Osojnik 20, Semič, ® (068)56-583. TRAKTOR PASQUAL1, 16 KM, brezhiben, ugodno prodam. ® (0608)81-449. 332 kupim NIZKA'KOLESA za BCS kupim. ® (061)882-190. 219 NA PODROČJU od Brežic, Kostanjevice do Novega mesta kupim dvosobno stanovanje, lahko tudi nezgotovljcno etažo, ali zamenjam za moje enosobno v Ljubljani. Informacije zvečer na ® (061) 40-756. 251 KUPIM ohranjeno garderobno omaro. ® 24-953. motorna vozila KOMBI IMV z dodatnim motorjem in menjalnikom, generalno obnovljen, prodam. Martin Bratkovič, Apnenik 2, 68310 Šentjernej. 168 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, registriran do junija 1991, prodam. » (068) 26-371, od 17. do 19. ure. 173 KAMION MERCEDES 12/13, letnik 1978, generalno obnovljen, registriran do avgusta 1991, ugodno prodam. Zvone Jaklič, Gabtje 132, Brusnice, ® (068)22-321, Vektor. 176 ZASTAVO 101,letnik 1983, prodam za 3000 DEM. Povše, Otočec 59, ® 85-116. 177 FIAT 126 PGL, april 1987, ugodno prodam. W 22-898. 178 Z 101, letnik 1984, prodam. Martin Mežnar, Gabtje 13, Brusnice 181 GOLF DIESEL JX, letnik 1986, odlično ohranjen, prvi lastnik, garažiran, prodam. ® 85-192. 183 OPEL BERLINA, letnik 1980, prvi lastnik, po ugodni ceni prodam. W (0608)32-446. 185 GOLF JX DIESEL, letnik 1985, prodam za 15.000 DEM. ® 21-825. R 4, letnik 1980, obnovljen in nanovo registriran, prodam. ® 27-841. 256 ODSTOPAM vrstni red za jugo 55, dobava avgusta 1991. ® 40-179. 257 JUGO 55, star dve leti, ugodno prodam. C. brigad 9, Bršljin, Novo mesto. 258 Z 101 GT 55, letnik 1986, prodam. Berus, Jelše 6, Mirna Peč. 262 TOMOS AVTOMATIK, zelo malo vožen in dobro ohranjen in otroški voziček, prodam. ® 21-810. 263 R 4 GTL, letnik 1986, prodam. ® (068)73-346. 264 JUGO KORAL 55, letnik 1989, bele barve, prodam. ® 24-158, po 20. uri. 265 JUGO 45, letnik junij 1989, in zastavo 750, letnik november 1983, ugodno prodam. Vesna Kralj, Brusnice 86, ® 23-856. 266 126 PGL, LETNIK 1988, UGODNO PRODAM. » 46-673. 204 LADO RIVA 1300, letnik 1987, prodam. ® 65-155. 209 JUGO 45 A, letnik 1986, in Opel Ka-dett, letnik 1979, prodam. ® (068)45-317. 211 LADO SAMARO, letnik 1987/7, prodam. ® (0608)82-582. 212 OSEBNI AVTO Subaru, tip J 10 ju-sty GL 2 WD, letnik 1987, prodam ali •zamenjam za Z 126 P do 4000 DEM. Jože Prah, Gor. Prekopa 23 a, Kostanjevica na Krki. 217 PEUGEOT 304, starejši tip. prodam. Leon Cindrič, Kolodvorska 16, Črnomelj, ® 52-379. 218 MAZDO 626 1,8,10/90, prodam za 33.000 DEM. ® (051 )714-439. 220 R 4 GTL, maj 1988, prodam. Planinšek, Slavka Gruma 58, Novo mesto. 221 Z 128 SKALA, letnik 1988, prodam. Vesel, Slavka Gruma 3, ® (068)27-341. 222 GOLF DIESEL, star eno leto, prodam. ® (068)24-837. 225 LADO 1500, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Alojz Lindič, Kleno-vik 17, Škocjan. 228 R 4 GTL, letnik 1989, in kravo sivko, staro dve leti, prodam. Slavko Jarc, Dol. Podboršt 7, Mirna Peč. 229 JUGO 45, letnik 1988, in ford eskort, letnik 1985, prodam, ff 76-444. 230 126 P, letnik 1990, prodam. Dol. Ponikve 23, Trebnje, ® 45-401. 231 GOLF DIESEL, letnik 1989, prodam. Franc Kožar, Pristava 15, Podbočje. 232 Z 128, letnik 1986, prodam. ® (068)85-924. 235 LADO SAMARO, avgust 1988, ugodno prodam. ® 86-113. 239 GOLF DIESEL, december 1989, bele barve, 4 vrata, prodam ali zamenjam za večji avto. ® (0608)75-664. 241 Z 750, letnik 1981, prodam. ® 21-188 243 Z 128, junij 1989, ugodno prodam. ® (0608)75-584. 247 Z 126 P, letnik 1980, prevoženih 56.000 km, registriran do septembra, prodam. ® (068)51-048. 248 KADETT 1,3 S, letnik 1988, prodam ali menjam za cenejše vozilo, delno lahko gradbeni material. ® (0608)60-140, od 14. do 16. ure. 250 126 P, letnik 1980, prodam za 12.000 din. * (068)41-022. 252 JUGO 60, star 10 mesecev, prodam. ® 27-487. 253 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. mmmm. 70 DM tali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI■ 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 200 din, na prvi ali zadn/i strani 400 din; za razpise, licitacije ipd. 220 din. Mali oglasi do deset besed 170 din, ^RČRAČ^sIVnovo mesto SL: 52100-603-30624. Devizni račun št, 52100-620 970-25731-128-4405"? ' B - - dolenjska banka d d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni, uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda m fo-tolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax. 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnen/a republiškega sekretariata za informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ^Časopisni stavek prelom m filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. R 18, letnik 1981, garažiran,prevože-.Žab nih 34000 km, ugodno prodam. Žabja vas 6, Novo mesto. 267 R 9 GTD, letnik 1987, prodam. ® (068)25-555. 268 JUGO 55, letnik 1984,in 126 P, letnik 1978, po delih prodam. Gor. Kamence 23, Novo mesto. 269 Z 101, letnik 1986, prodam. ® (068)22-067. 270 GOLFA JGLD, letnik 1985, prodam. Anton Gorenc, Mali Slatnik 25, Novo mesto. 271 JUGO SKALA 55, letnik 1988, prodam. Miha Gril, Regerča vas 47, Novo mesto. 272 JUGO KORAL 55, 7/90, ugodno prodam ali menjam za starejšega z doplačilom. ® 27-493. 273 Z 101 GTL, letnik 1983, temno modro, registrirano do konca julija, vzdrževano, ohranjeno, prodam. Borsan, Velike Brusnice 70, ® 85-984, popoldne, »21-287, dopoldne. 274 Z 101, staro 14 mesecev, prodam. ® 27-178. 275 AUDI 100 1,6 CS, letnik 1982, prodam ali menjam. ® 25-862. 276 ZASTAVO 128, letnik julij 1987, ka-rambolirano, in dva trofazna elektromotorja prodam. Polde Brulc, Smolenja vas 23 a, Novo mesto. 277 GOLFA DIESEL, letnik 1985, prodam ali menjam za cenejše vozilo. W 25-915 278 GOLFA DIESEL, S paket, registriranega do julija 1991, prodam. ® (0608) 70-137. 280 LADO KARAVAN, letnik 1987, ugodno prodam. ® 28-714. 281 R 4 TL, letnik 1983, prodam. ® (0608)81-449. 333 R 4 GTL, star dve leti, prodam. ® (068)60-558. 334 GOLF DIESEL, marec 1984, obnovljen, prodam za 9.000 DEM. ® (0608) 31-988. 336 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. Jože Muhič, Malenška vas 15, Mirna Peč, ® 23-311 int. 336. 341 FIAT CROMA 1,6, letnik 1988, odlično ohranjen, kovinsko sive barve, 38.000 km, prodam. ® 25-001. 343 UNO 1300 DIESEL, letnik 1987, registriran do 5.1.1992, prodam za 13,500 DEM. Zlatko Jančar, Zajčji Vrh 28, Stopiče. 344 GOLFA DIESEL, 10/89, kovinske barve, ugodno prodam. Slavko Štampek, Jesenice na Dol. 3, ® (0608)69-571. Z 750, letnik 74, reg. do konca leta prodam za 1000 DM, ter tračno žago za 1000 DM. ® 23-789 GOLF JGL diesel (S paket), letnik 7/85, odlično ohranjen, prodam. ® 25-909 PRODAM R4 GTL, letnik 1984 ® 068/27-808, MOTOR TOMOS BT 50, letnik 1987, prevoženih 3.000 km, prodam. Informacije na tel. 21-148, Jakše. Z128, letnik 1986,garažirano, 37.000 km, prodam. ® 26-319. 284 126 PGL, star tri leta, 26.000 km, prodam. ® 25-490. 286 JUGO 65, POPOLNOMA NOV, PRODAM. ® (068)45-369. 287 LADO SAMARO, letnik 1987, prevoženih 35.000 km, ugodno prodam. Ivan Rozman, Jordan Kal 2, Mirna Peč.' 288 GOLF JX D, september 1987, prodam. Milan Gornik, Mali Slatnik 12, Novo mesto. 290 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. ® 28-601. 291 JUGO 45, letnik 1986, metalik, registriranega do junija prodam. Tomaž Cesar, ŠtefiMi 4, Trebnje. 292 FIAT 126 P, letnik 1976, prodam. ® 85-182 295 ' GOLFA JXD, letnik 1989, ugodno prodam ali zamenjam za cenejši avto. Jcn-škovec, Male Vodenice 13, Kostanjevica. 296 GD ROŽNI DOL proda gasilsko vozilo IMV 1600, letnik 1972. Informacije dobite pri Antonu Hutarju, Rožni Dol 8, Semič, * 56-696. - 298 Z 128, letnik 1988, ugodno prodam. »25-113. 299 UNO 60, kot nov, prodam za samo 13.200 DEM. Pod Trško goro 49, Novo mesto. 300 KARAMBOLIRANO MAZDO 323, letnik 1988, in jugo 45, letnik 1987, ter ir Ursus 35, letnik 1989, ugodno traktor prodam. Milan Vodopivec, Dobe 17, Kostanjevica na krki. 301 JUGO 45, december 1989, rdeče barve, malo vožen, prodam za 8.500 DEM. Stanko Ogorevc, Kettejeva 4, Brežice, ® (0608)61-007, dopoldne. 302 GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Kuhar, Dol 16, Podbočje. 303 ton JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. An-l Luzar, Dol. Brezovica 19, Šentjernej. 305 obvestila VALILNICA na Senovem obvcešča cenjene stranke, da sprejema naročila za enodnevne in večje piščance, bele, rjave in grahaste, po konkurenčni ceni. Priporoča se Valilnica na Senovem, (0608)79-375. 346 MAŠKARADNE KOSTIME za otroke lahko naročite po ® (061)448-475. 348 PRVIČ V NOVEM MESTU PRODAJA POLTRDIH IN MEHKIH KONTAKTNIH LEČ Dr. Branimir Jurekovič Prijave po telefonu (tajnici) 22-694 ali osebno v prodajalni v Novem mestu, Šmihel 6, ob sredah od 18. do 19. ure. VEDEŽEVALKA v Novem mestu 25. L 1991. Naročila sprejema na tel. (065) 26-839. VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, Šentjernej tel. (068) 42-524 68310: Obvešča stranke, da lahko naročijo enodnevne in tudi večje bele, rjave in grahaste piščance. Za naročilo se priporočamo! GOLF JXD, star 12 mesecev, prodam. »25-961. 306 HONDO CIVIC 1,2, novo, kasko zavarovano, nujno prodam. ® (068)51-475, Črnomelj. 309 R 4 GTL, prodam. ® (0608)31-271. 311 Z 101 SKALA 55, december 1989, 9.000 km, garažirano, odlično ohranjeno, zelo ugodno prodam. ® (0608)33-705.^ JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. ® 57-287. 315 GOLF DIESEL, letnik 1984, ugjpdno prodam. Stanko Žunič, Pavičiči 3, Črnomelj. . 317 R 4 GTL, star 1,5 let, kot nov prodam. Ivo Vardič, Železničarska 18, Črnomelj, »51-616. 318 JUGO 55, letnik 1989, oktober, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. :o (0608)70-343. 319 LADO SAMARO, letnik 1988, prodam. ® (0608)69-242. 322 GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. ® (068)76-379. 324 OPEL KADETT 1,3 S, letnik 1983,5 vrat, krem barve, zelo dobro ohranjen, prodam za 13.000 DEM. Anton Godec, Naselje B. Kidriča 3, Metlika, ® 58-248. R 4 GTL, letnik 1982, garažiran, dobro ohranjen, prodam za 3.500 DEM. Trontelj, Gor. Ponikve 29, Trebnje, ® (068)44-463. 328 JUGO 45 A, letnik 1987, rahlo ka-rambolirana desna vrata, prodam, o 26-434, do 15. ure dalje. 329 126 P, letnik 1976, prodam. ® 73-216. 331 Pravijo, da je dober sen pol zdravja! Torej razlog več za obisk nove trgovine s posteljnim perilom m vsem, kar potrebujete za spanje. »MATIC« v Dilančevi 11 v Novem mestu vas pričakuje vsak dan med 9. in 12. ter 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. Hotel el J9 f v Kranjski Gori, Vršiška 23, zaposli takoj kvalificirane kuharje ali kuharice. OD po dogovoru, stanovanje preskrbljeno! Sprejemamo pisne ponudbe! KRAVO, brejo 8 mesecev,in prašič« (130 kg) prodam. Zupančič, Goriška vas 4, Mirna Peč. TOVORNO PRIKOLICO s cerado za osebni avto poceni prodam. Drska Novo mesto. ^ TROSED in dva fotelja prodam # 2.000 din. m (0608)32-503. |93 OMARO za dnevno sobo, raztegi)^0 mizo s 6 stoli, dva fotelja in nizko mizico poceni prodam. Naslov v oglasnem oOr delku. 20» DVOREDNI PLETILNI STROJ Pfaff prodam za 2.500 DEM. ® (0608) 88-872, po 16. uri. 213 TERMOAKUMULACIJSKO PEC (4 KW), novo, in 2,5 KW, rabljeno, ugodno prodam. Roženberger, Ragovska 12, Novo mesto, ® 43-692. MIZARSKO STISKALNICO di- menzije 1,3 x 2,5 m prodam. ® 44-871I. 226 PIŠČANCE, enodnevne bele, težke, rjave nesnice in grahaste, že naročamo: Valilnica Ilumek. Irča vas 18, tel.: 24-496, 68000 Novo mesto. posest STARO HIŠO, vinograd in travnik v Srednjem Artu pri Krškem prodam. ® 28-184. 170 VIKEND (34 m2), z vinogradom (9 a), gospodarskim poslopjem (29 m2) in travnikom (7 a) v Karteljevski gori prodam. ® (068)84-348. 175 VINOGRAD (10 a) na Medvedjeku prodam. Korcnitka 8, Velika Loka. 194 1 HA HRASTOVEGA GOZDA in pol ha travnika prodam. Gozd se nahaja v bližini Velikega Podloga (Krakovski gozd). ® (061)579-724. 205 1 HA TRAVNIKA v bližini Lokev pri Črnomlju prodam. Cena po dogovoru. ® (068)52-226. 207 VINOGRAD, star 5 let, 300 trt, s hramom, v Dolu pri Podbočju (19 arov) prodam.Jože Prah, Gor. Prekopa 23 a, Kostanjevica. 216 ZEMLJIŠČE z začeto gradnjo do prve plošče na Gačah prodam. ® 25-047^ V NOVI GORI na Velikem Trnu pri Krškem prodam 35 arov velik vinograd. Na parceli je vodovod. Cena po dogovoru. ® (0608)89-133. 234 PARCELO, 24 arov, možna gradnja, prodam. ® 24-591. 236 VINOGRAD, 300 trt, v Poganki nad Lukovcem pri Sevnici prodam. ® (0608) 81-833. 242 VRSTNO HIŠO v Ljubljani, 100 m2 stanovanjske površine, 40 m2 vrta, garaža, prodam za 210.000 DEM. ® (061) 482-836. „ 260 ZGORNJO ETAŽO v stanovanjski hiši na atraktivni lokaciji v Kostanjevici prodam. ® (0608)21-511, 28-694. 285 HIŠO v tretji gradbeni fazi v Trebnjem prodam. Hiša je obrtno stanovanjska s 340 m2 površine, parcela 936 m2. ® (061)347-788. 338 HIŠO z delavnico, vseljivo, ob cesti Šentjernej — Kostanjevica, ugodno pro- PRODAM zamrzovalno skrinjo (380 1), motorko, vikend hišico (4 x 4,20), cir- j kularko za DEM. ® (068)22-517, zjutraj od 8. do 9.30 in zvečer od 17. ure dalje. 227 : VGRADNI ŠTEDILNIK, rablje" eno leto, prodam za 8.000 din. ® 22-953 MOTORNO ČRPALKO TOMOS* rezervnim motorjem, motor T 14 s 3.000 km, trajno žarečo peč in kolo Rog Senici’ na 5 prestav, ugodno prodam. ® (061) 314-056. 25* ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje, 6 predalov, brezhibno, prodam 3.000 din. ® 24-857. 25’ STROJ za pranje, s paro 90 stopinj, °“ barov, prodam. ® 85-180. ETAŽNO PEČ Emo central 25, novo, po ugodni ceni prodam. ® (0608)70" 137. 282 KONJSKO MESO za zrezke, za golaž in salame dobite ugodno 26. januaij* 1991, če se naročite 20. januarja na » (068)56-696. 293 KRAVO in psa šarplaninca, starega 1' mesecev, prodam. Strašek, Podgora Rj Straža, » 85-341. 29* OVCE, breje ali z jagnjeti, solčavsko—romanovske pasme, prodam. Gabrijele 23, Krmelj. 29' KOMBINIRAN STROJ Mio Standard s 4 operacijami in namizno k rož"" žago lina trak prodam. ® (061 )863-l°4' od 17. do 20. ure vsak dan. 31“ BILJARD, nov, prodam ali dam v na- jem. ® 26-518. OSTREŠJE za hlev (14 x 7 m), malo rabljeno, in traktor IMT 560 in grabU Panonija ter krmilno peso, prodam. ® (068)87-341. PRIKOLICO za osebni avto, kovin-skotorzija, prodam. ® (0608)60-171’ popoldne. ZV/1UI1C, KORUZO v storžih prodam. Trebnje, 44-333, zvečer. MIZARSKO KOMBINIRKO, malo rabljeno, ter ročno stiskalnico “8°°!!? prodam. ® 40-009. JUdlll. Oto TV-VU/. KUHINJO prodam po zelo ugodni ceni. Dam tudi na obročno odplačevanja ® 27-792. ŠTEDILNIK, širine 60 cm, na drva, nov, plinsko peč Iskra, malo rabljeno, ter krožne brane, nove, prodam. ® 41-ll|' ŽREBICO, primerno za nadaljnjo re- jo, prodam. * 45-029. - , HLADILNO SKRINJO in trosed ugodno prodam. ® 23-964. 33’ ETAŽNO CENTRALNO PEČ, sta- ro eno leto, prodam. Juvanc, Mala Cikava 8, Novo mesto, ® 25*235, dopoldne. dam. »993532-97266. prodam KRAVO SIMENTALKO, staro 6 le*. 8 mesecev brejo, prodam. Antonija TO" mažič, Šmarješke Toplice 24, ® 74-3^ KRAVO, staro 6 let, ter 10 novih AŽ panjev prodam. ® 43-847, popoldne. službo dobi KAVČ in dva fotelja prodam. Ul. Slavka Gruma 24, Novo mesto, ® 26-476. 164 PRAŠIČA, težkega 140 kg, prodam. Jože Janežič, Dalnji Vrh 3, Novo mesto. 165 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Kovačič, Rakovnik pri Birčni vasi. 166 BOROVE PLOHE, suhe (5 cm, 8 cm), prodam. ® 23-355. 174 AVTORADIO Sharp z zvočniki, elektromotorno žago Black & Decker prodam. ® 24-972. 179 KOSTANJEVO kalano kolje prodam. ® 26-484. 180 PRAŠIČA za zakol prodam. Vinko Može, Daljni Vrh 16, Novo mesto. 182 AKVIZITERSTVO! Velika izbiraaf' tiklov. Zaslužek 2500 DEM mesečno- "6 KV* FRIZERSKO POMOČNIC®.* prakso ali pripravnico zaposlimo. ŠtefoJL ja Kreutz, Hotel Sremič, Krško. } ZA DELO NA DOMU pošljite W tek življenjepis s frankirano kuverto inS |lovom.Pošljem navodila. P.p. 7, 682^ klBlsTRO ALFA iz Črnomlja razpis^ delovno mesto natakarice za delo v bij1 ju. Poleg ostalih pogojev mora imetiik*. didat gostinsko ali trgovsko šolo. Prct!!' imajo mlajše osebe iz Črnomlja. PrlJ pošljite do 20.januarja na gornji našlo ZAHVALA Po hudi in zahrbtni bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi im stroj Branko Cekuta kitarist ansambla Fantje z vseh vetrov Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu izkazovali ljubezen in pozornost v življenju in ob slovesu. Hvala za tople izraze sočutja. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Neutolažljivi: žena Jožica, hčerka Mirjam, sin Robert, mama Lojzka ter ostalo sorodstvo Novo mesto, 17. januarja 1991 St. 3(2161) -imrmS&P ------^,7 V \ vor t r o so6.-i Jcušnje niso potrebne. Pošljite kratek živ-| Uenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko. Nato boste dobili potrebna nabila. Ema Lukšič, Šegova 10, Novo mesto. 255 razno OPRAVLJAM vsa pravniška in ad-inistrativna dela v popoldanskem času. informacije na * (0608)61 -263. 223 nujno POTREBUJEM 5000 DEM « rok enega leta. Pogoje določite vi. Ponudbe pošljite pod šifro: »NUJNO«. 224 VIŠJA MEDICINSKA SESTRA pravlja osnovno in strokovno zdravstve-I n®8° na domu na širšem območju lončne Gorice in Trebnjega. Naslov v glasnem oddelku. 261 POPRAVEK Pri zahvali ANE ŠIŠKA iz Jur- ii5wi»8ye p°m°te p*-* ža*u_ joci^ Namesto sestre je pisalo ses-ra- Za pomoto se opravičujemo. IŠČEM ZASTOPNIKE za prodajo P^nega artikla. Informacije v Sevnici, uri Ajdovec, v petek ob 19. uri. 304 .NAJBOLJŠI POGOJI! Če imate av-10 'n proste vikende. .« 24-309. 308 ___službo išče d , ^UUČAVNIČAR išče kakršnokoli ^o-* 28-015. 191 lati , VKA s šestletno prakso išče 4S ^okoli redno zaposlitev. W (068) ^'3'7,po21. uri. 210 ^stanovanja sta AN JE v centru Novega me- °ddam. Pogoj: adaptacija. Naslov v ^nem oddellcu. 172 ceni * xNovANJE z garažo in vrtom v 618 U ^-momlja prodam, Lapanje, ® 52- daP\OSOBNO STANOVANJE pro-22-349 men^am m gradbeno parcelo. ® Kvalitetno, hitro in po konkurenčnih cenah izvajamo vse vrste keramičnih in kamnitih oblog. Nudimo svetovanje glede načina izvedbe in najugodnejše izbire materiala. Šifra: »MINIAN« ali telefon (061)226-147. BABY BOUTIOUE TADEJA Metlika, poslovni trgovski center 1. nadstropje vam nudi obutev, oblačila, igrače, skratka vse za vase malčke. Za nakupe nad 1.000din bo vsak mesec žrebanje, nagrada je 7-dnevno poletno letovanje. Vabljeni! Izšla je brošura DAVKI PO NOVEM Davki, komentarji, preglednice, navodila in konkretni primeri za delavca, upokojenca, kmeta, zasebnika. Naročila sprejema: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: (061) 321-255,310-033,311-956, 313-942. Cena brošure 150 din. servis zamrzovalnih skrinj • Ce slabo hladi, ne izključi, spodaj rosi in ledeni POKLIČITE SERVIS Zamrzovalno skrinjo obnovimo, zamenjamo j. tesnilo pokrova in termostat. I SKRINJI PODALJŠATE ŽIVLJENJSKO DOBO IN PRIHRANITE ELEKTRIČNO 5 energijo. 5- Dančulovič Nikola Košenice 5 ® 068/21-695 Trgovina z rezervnimi deli ® 068/24-314 V SPOMIN na drago hčerko in sestro MARINKO BURJA 18.1. 1988 — 18.1. 1991 Prezgodaj si nas zapustila, z bolečino srca napolnila. Povsod je prazno, ker te ni, le solza še tvoj grob rosi. HVala vsem, ki obiskujete njen prerani grob in prižigate sveče. Mama, ate, brat z družino ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame in babice ALOJZIJE TAJČMAN rojene Blažič iz Bušinje vasi 30 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala oseb- pihala iz Metlike za zaigrane žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težkem trpljenju je v 79. letu starosti zatisnil trudne oči dragi ata, dedo, brat, stric, bratranec, tast flfeiA MATIJA VIDMAR s Pristave 12, Trebnje krojaški mojster v pokoju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na zadnjo pot, darovali Vence, cvetje, sveče, maše, denar in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala gospej Ani Repovž, družinam Kamin, Pate, Novšak, Smolič, Krevs, Starič in Podpadec. Iskrena zahvala dr. Bogomitju Humatju, patronažnim sestram ZD Trebnje, posebno Mojci Mihevc, ki so pokojnemu lajšali bolečine in nam stali ob strani v težkih trenutkih, dr. Mariji Čeh z internega oddelka Novo mesto, gospodu dekanu za poslovilni govor in opravljen obred ter cerkvenim pevcem. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njegovi Trebnje, 14. L 1991 OSMRTNICA Prijateljem in znancem sporočamo, da smo 30.12.1990 pokopali v 84. letu starosti ANO ŽITKO Drnovškovo Anico z Rake Vsi njeni Raka, Krško, Novo mesto ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustila ANGELA OBRSTAR Mesarjeva mama z Lopate 29 Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno Mežnarčkovim iz Žvirč, prijateljem, znancem in sosedom z Lopate, Žvirč in Dvora za izraženo sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo delavcem kolektiva MKZ Krka Novo mesto-TZO Suha Krajina Žužemberk, dr. Balažiču, sestri Vidi, gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter govorniku Antonu Škufci. Žalujoči: hči Angelca in Marija z družinama, sestra Pepca z družino in ostalo sorodstvo Ljubila svojo si družino, ljubila zemljo si in dom, osuila grenka nam je bolečina, ko odšla si v večni dom. ZAHVALA v 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta in prababica MARIJA STIFTER rojena Kisovec iz Starega trga 55 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo družini Gole, tovarni Labod, g. kaplanu za opravljen obred, usmiljenim sestram iz Trebnjega, pevcem za zapete žalostinke in govornici za poslovilne besede. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njeni n- $ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA TURKA Pri mostu 7, Črnomelj ^ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano ^etje in vence ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju intenzivnega kirur-psga oddelka novomeške bolnišnice za vso skrb in nego, kolektivom Belsad-HP Kolinska, Krka DO Do-*enjske Toplice, Dispanzerju za predšolske otroke Novo mesto, KZ Črnomelj pa za darovano cvetje in po-®°Č. Hvala pevcem, godbenikom, govorniku in g. župniku. Žalujoči: vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podaj smrt te vzela je prerano v srcih naših boš ostal ZAHVALA Nepričakovano nas je v 26. letu zapustil ljubi sin, braL stric in svak JOŽE GORENC iz Kamnja 11 pri Šentrupertu Iskn z M- 5levi,u pospremili na zadnji poti in darovali za svete maše. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Dane ^lrne, gasilcem iz Šentruperta in drugim predstavnikom GD. Hvala g. Pravnetu in g. Baniču za poslovilne ob odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Za-ValJUjemo se Splošni bolnišnici Novo mesto — intenzivni negi za trud in lajšanje bolečin. Žalujoči: mama, sestra liga in brat Ciril z družinama Nikar ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite, spomnite se, kako trpela sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta JUSTI ZUPET Brinje 12, Šentrupert Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in maše. Zlasti se zahvaljujemo zdravstvenemu domu Mokronog, ZD Mirna, častnim sestram iz Šentruperta, g. župniku za lepo opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Posebno zahvalo izrekamo sosedi Malči Kostevc za vsakodnevno tolažbo in pomoč ter za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: vsi njeni Šentrupert, Kraiy, Sevnica ZAHVALA V neizmerni bolečini spričo krute resnice, da med nami ni več našega dragega sina in brata BOJANA NOVAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi in ga s toliko cvetja spremili na njegovi zadnji poti, nam v iskrenem sočutju stali ob strani in z nami delili bol. Posebej se zahvaljujemo družini Tomažin s Smednika, Mižigojevim in Kozoletovim iz Krškega za nesebično pomoč, g. Bojanu Pečariču in SlavkuKuneju za globoko občutena govora in pevcem s Senovega za poslovilne pesmi. Zahvalo dolgujemo tudi g. kaplanu iz Leskovca za lep cerkveni obred in tolažilne besede. Vsem.in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Njegovi: mami, oči in sestra Alojz Motore % %. % h 5 ; V % l S | ,v ■% $ 5 ! % % .% % «# % 5 % \ ’ % % % 5 % % % % * % % $ % % % % % Hoja je najbolj vsestranska sprostitev, primerna za staro in mlado, zatrjujejo nekateri strokovnjaki, in tudi Lojze Motore, duša sevniškega planinskega društva Lisca, pravi, da imajo prav. Zato ne preseneča, da na vprašanje, kateri šport mu je najljubši, pravzaprav brez premisleka, sicer tako značilnega za moža, kije lani praznoval 70. jesen svojega pestrega življenja, odvrne, dajeta gorohodstvo. Ne, to ni alpinizem, kjer imamo vrhunske športnike s Tomom Česnom na čelu (čeprav Motore doda, kako je to žalostno, da mora tujina odpreti oči nam doma, ki vse premalo upoštevamo svetovno pomembne dosežke naših mož)! Pa ne le športnikom, alpinistom oz. himalajcem, tudi drugim Slovencem, ki se prebijajo iz sivine povprečja, se je, se in se verjetno bo še dolgo dogajala ta krivica zavoljo naše zaplanka-nosti Tudi če ne bi Motore ob zadnji podelitvi najvišjih priznanj za te-lesnokultume dosežke v Sloveniji prejel Bloudkove plakete, bi bilo zanj še zmeraj največje zadoščenje spremljati razvoj številnih generacij planincev, na katere je Mladinski odsek sevniškega planinskega društva je zelo dobro zastavil delo in to ni ostalo neopaženo na zvezi v Ljubljani, kjer je na PZS Motore 12 let delal v komisiji za izobraževanje in vzgojo mladinskih planinskih vodnikov. Sevniški planinci so imeli vedno srečno roko, ko so iskali pomoč za svoj podmladek na osnovni šoli, ker je bilo in je še zdaj med učitelji obilo ljubiteljev gora, med katerimi ni bilo težko najti dobrih mentorjev. Tako so se brž stkale tesnejše vezi med društvom in šolo. Danes je od okrog 1000 planincev PD Lisca kar polovica mladih, pionirjev in mladincev. In če je Motore vesel, da so številni izleti v domača gorstva minili brez nezgod, izraža s tem tudi zadovoljstvo s svojim delom, ker so pač 'zgojili dobre vodnike. Gore so m skušal bodisi kot dolgoletni predsednik PD Lisca Sevnica-Kr. ________________________Krško ali pa kot funkcionar Planinske zveze Slovenije prenašati svoje bogate izkušnje in ljubezen do narave. Gore so mu od nekdaj veliko pomenile. Čeprav je moral kot najstarejši otrok na mali kmetiji pod Sv. Rokom pri Sevnici dostikrat trdo delati in je moral, kadar je bila košnja, vstajati tudi ob treh, se mu ni nikoli priskutilo življenje v naravi Tudi v poznejših letih je rad zgodaj vstajal in skočil skoraj vsako nedeljo na bližnjo Lisco, na kateri so planinci uredili vodovod, lepo obnovili Jurkovo kočo in še kaj. Lojze, kot mu pravijo prijatelji, pa nikdar ne pripisuje zaslug za uspehe (le) sebi, ampak našteje običajno še vsaj nekaj imen. Kot dober organizator ve, da ni dovolj, če samo razdeliš naloge, marveč moraš tudi budno spremljati, kako jih uresničujejo. Kot prekaljen finančni maček je Motore s sodelavci navadno našel prave rešitve pri raznih naložbah, tudi pri sev-niških gasilcih, kjer je vodil obnovo doma in gradnjo prizidka. Seveda je bil poleg tudi pri gradnji sevniškega kopališča. Naposled je tudi to, da je bil v financah zaposlen v Kopitarni, Trgovskem podjetju, Jutranjki, Stillesu in da je bil stečajni upravitelj Jugotani-na, dosti pove o možu, ki se je izučil za čevljarja, končal prvo stopnjo mariborskega vekša, med vojno pa je od Nemcev prebegnil v partizane h Kozjanskemu odredu. P. PERC 0 t t 0 0 0 0 \ 0 \ 0 0 0 0 0 1 I S 1 I Naročniki DL, gre za nagrade Black&Deckerja Pravočasnim plačnikom naročnine bo treb podelil tri nagrade______ NOVO MESTO — Da Dolenjski list, ki že leto ali kaj posluje brez vsakršne družbene pomoči, lahko nemoteno izhaja, je največ odvisno od tega, ali je naročnina plačana pravočasno. Mnogi naročniki nam gredo na roko, nekateri dolg poravnajo celo predčasno; žal pa tistih, ki jih je treba opominjati, ni malo. Za spodbudo pri plačevanju naročnine smo tokrat v sodelovanju s svetovno znano firmo ročnega orodja Black!Decker pripravili več nagrad. Med naročniki, ki so ali bodo naročnino za 1. trimesečje plačali do petka, 25. januarja, in sicer po položnici ali v naročniški službi Dolenjskega lista, bo žreb nekomu dodelil vrtalnik BD 230R in navpično stojalo za vrtalnike s priključki Pri drugem žrebanju se bodo za nagrado potegovali vsi ki bodo naročnino poravnali do petka, 1. februarja, nagrajenec pa bo dobil vi-jačnik BD 471 z delovno mizo workmait 300. Tretje žrebanje bo enemu od naročnikov, ki bodo svoj dolg do Dolenjskega lista poravnali do petka. 8. februarja, podelilo krožno žago BD 59 z navpičnim stojalom BD 2035. Naročnino se tokrat res splača poravnati pravočasno, vam zagotavljata Black’Decker, ki dela in dela, in Dolenjski list, ki piše in sporoča, ter vam, spoštovani naročniki in bralci želita srečo pri žrebanju, kajpak če boste med tistimi ki bodo pohiteli s plačilom naročnine za Dolenjski list v 1. trimesečju letos. m B1ACK&DECKER V Črnomlju ljudje že 2.5Uinef] Med mnogimi najdbami ob arheološkem izkopavanju okrog črnomaljske cerkve ■ ki o nočli fuHi nolrai i? rorlnn rorllcih — KalrŠnA LlSOdd? c^mi najdbami ob arheološkem izkopavanju okrog črnomaljskecerkve ČRNOMELJ — Črnomelj je bil že doslej znan po številnih pomembnih zgodovinskih najdiščih, kot so grobišče na Sadežu iz poznobronaste dobe, gomilno grobišče v Loki iz železne dobe, antična naselbina in grobišče na oklju- ku v Loki, staroslovanski grobovi ob župnijski cerkvi. Odslej pa bodo zago- NIPIČ IN KOŠIR NA OTOČCU OTOČEC — Turistični in gostinski delavci Otočca pripravljajo v soboto, 26. januarja, veliko zabavno prireditev, ki se bo pričela že v popoldanskih urah z lovom na lisico s konji, nadaljevala pa zvečer v motelski restavraciji z lovsko zabavo. Goste bosta zabavala Alfi Nipič in Franc Košir. »PO ČEM JE SLAVA?« V SOBOTO V KRŠKEM KRŠKO — Uro in četrt prijetnega , ki bodo v razvedrila obljubljajo vsem, ki I soboto, 19. januarja, ob 18. uri (z vstopnico za 50 dinarjev) prišli v Kulturni dom Krško na gledanje in poslušanje »glasbenozgodovinske vznemir-ljivke za eno damo in eno godbo« z naslovom »Po čem je slava?« Besedila, ki jih je napisal Tone Fornezzi — Tof, bo prepevala Simona Vodopivec, godbenik bo Martin Žvelc, vse skupaj pa se bo dogajalo po koreografski zamisli Mojce Horvat. Pokroviteljica prireditve je krška območna enota Zavarovalnice Tri rriglav d.d. RAZVOJ KOČEVSKE NOŠE KOČEVJE — V tukajšnjem Likovnem salonu bo Muzej Kočevje v petek, 1 februarja, ob 19. uri odprl zanimivo etnološko razstavo Razvoj kočevske noše. Razstavo je pripravila etnologinja dr. Maria Kundegraber iz avstrijskega Gradza, predstavlja pa eno od sestavin kulturne podobe etnične skupine, ki je živela šest stoletij na Kočevskem. Slovesne otvoritve se bo udeležil tudi dr. Andrej Capuder, slovenski minister za kulturo. Prva nagrada v Dolenjske Toplice Dobitniki nagrad novoletne nagradne kri-žanke Dolenjskega lista Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Veliko klicev — Nespoštovanje starejših, pomanjkanje parkirnih prostorov _______invalide, slabe ceste, odnos do krvodajalcev, prenizke kazni- Prvo letošnje telefonsko srečanje dežurnega novinarja z bralci Dolenjskega lista je bilo po daljšem prazničnem mirovanju zelo živahno. Naši bralci so opozorili na več manjših, a vseeno pomembnih problemov, ki žulijo ali bole naše državljane. Marija iz Novega mesta je opozorila na problem, ki je zanimiv in žalosten hkrati. Večkrat se vozi z avtobusom iz Novega mesta proti Škocjanu in opaža, kako malo oziroma nič ni ostalo od nekdanjega spoštovanja in upoštevanja starejših. Solarji in mladina se veselo raztegujejo na sedežih, stari ljudje pa morajo med vožnjo stati. Nikomur niti na kraj pameti ne pade, da bi odstopil svoj sedež, starejšemu potniku. Občanko to še toliko bolj prizadene, ker ima obolele noge in zares težko stoji. Sprašuje se, ali starši in učitelji ne vedo več za nekatera pravila vljudnosti. In če vedo, zakaj jih ne posredujejo mladim? Starejši se dandanes počutijo odrinjene v mnogih ozirih, prav tak občutek pa navdaja tudi invalide. Angel Lazar z Malega Slatnika, kije paraplegik in priklenjen na invalidski voziček, je opozoril, daje v Novem mestu en sam parkirni prostor rezerviran za invalide. Pa še ta je naj večkrat zaseden z vozili, ki ne pripadajo invalidom. Meni, da bi morala biti invalidom na voljo vsaj dva re- Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer^ med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil zervirana prostora. Lepo bi bilo, če bi poskrbeli za prostor v senci, da bi jih poleti ne mučila vročina. Lazarje opozoril tudi na škodo, ki se dela na dober kilometer dolgem neasfaltiranem odseku medkrajevne ceste Veliki Slatnik — Hrušica. Ta strmi del sicer vzdržujejo in nasipujejo z gramozom, vendar ga vsako nekoliko večje deževje spere s ceste, da je pot skoraj neprevozna. Cesto bi morali asfaltirati. Krajani so pripravljeni primakniti svoj dinar, kot so ga že trikrat doslej. Precej jezen je bil tudi Bogdan Kren iz Straže, razburil pa seje ob branju poročila Pešca po nezgodi vrgel v potok. Meni, da je bil storilec nehumanega in brezčutnega dejanja (do smrti je povozil človeka in dejanje prikril) premalo kaznovan. Dve leti zaporne kazni se mu zdi sramotno malo, še posebno ker so za številne manjše prekrške storilci trdo kaznovani. Mimica iz okolice Dvora ima pripombe na lokalni avtobus, ki vozi na progi Novo mesto — Dolenjske Toplice — Meniška vas — Novo mesto. Sprašuje se, zakaj avtobus na krožni poti ne pelje tudi skozi Sotesko. Zanima jo tudi, zakaj Dolenjski list, v katerem, mimogrede povedano, pogreša horoskop, premalo piše o Novolesu, kjer po njenem vodilni delajo z delavci po mesarsko. Naš tednik piše, kolikor novi-naiji lahko zvedo; novinar, ki je določen za Novoles, pravi, da so tam razen direktorja silno skopi z izjavami. Že vedo, zakaj. Naš tednik pa kljub temu objavi precej novic iz tega delovnega kolektiva. Belokranjec iz viniške krajevne skupnosti je opozoril na problem, ki ga imajo s tehtnico za živino na Vinici. Odprta je v času odkupov, sicer pa ni žive duše blizu in ključev tudi ne, zato morajo živinorejci na tehtanje živine v Dragatuš ali prek Kolpe na hrvaško stran. Pogovor v krajevni skupnosti najbrž ne bo odveč, saj je gotovo kdo pripravljen ki pogosto postavljajo enako vprašanje. Torej; v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani, kjer Dolenjski list tiskamo, imamo za tiskanje rezervirano sredo. Če pride praznik na ta dan, delavci tiskarne ne delajo in Dolenjskega lista ni mogoče natisniti. Le izjemoma dobimo na voljo drug termin. Višja sila, bi lahko dejali. MiM NOVO MESTO — Reševalci križank so bili tokrat marljivejši, saj smo za novoletno nagradno križanko dobili 445 rešitev, kar je precej več kot leto dni poprej. Sreča je izbrala naslednje dobitnike nagrad: Prvo nagrado — 1.000 dinarjev bo prejela Milena Čibej iz Dolenjskih Toplic, Ob Sušici 5, drugo — 700 din Jože Godnja-vec iz Trebnjega, Jurčičeva 5, tretjo —500 din pa Gregor Vovk iz Novega mesta, Cesta herojev 38. Knjižne nagrade bodo dobili: Slavka Vovk, Soteska 56, Pepca Bahor, Črnomelj, Vojinska 24, Viktor Peterlin, Gozdne ložine 8a, Jasmina Tomič, Črnomelj, Cankarjeva 4, Anamarija Novak, Žabi tbja vas 25/A, Lada Smo- Povsem nepričakovano so odkrili tovo veljale za najpomembnejše prav ruvsem ikj*' - • {